Posodobljena izdaja, 2017 dr. Zalka Drglin Ko se materinstvu pridružita depresija in tesnoba, radost pa odide Zima v srcu Kažipot pomoči Zima v srcu Kažipot pomoči Izdal in založil Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, Ljubljana Vsebina je nastala tudi v okviru raziskovalnega programa Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod, ki ga je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost Slovenije. 2017 Delo s hvaležnostjo posvečam svoji mami Rozki, 2 3 moji prvi učiteljici materinstva. 2. izdaja Elektronski vir Spletni naslov http://www.nijz.si Oblikovanje Eda Pavletič Lektoriranje Mateja Dermelj Fotografije Shutterstock Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=291115264 ISBN 978-961-7002-37-9 (pdf) Priročnik je namenjen informiranju in ne more nadomestiti osebnega posveta pri ustreznem strokovnjaku. Če menite, da potrebujete strokovno pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika, svetovalca ali psihoterapevta. V priročniku lahko najdete telefonske številke, spletne strani in naslove, ki vam bodo pri tem v pomoč. dr. Zalka Drglin Zima v srcu V besedilu so tudi navedbe iz pisem na javno do- 4 5 stopnem forumu Obporodne stiske, www.med. Ko se materinstvu pridružita over.net, in delci mojih odgovorov. Da bi za{~itila depresija in tesnoba, radost pa odide anonimnost uporabnic, sem dolo~ene podatke Kažipot skozi obporodne stiske spremenila. Nekatere navedbe sem jezikovno pri- lagodila. Hvala vodstvu med.over.neta, da mi je dovolilo objavo, in hvala za posluh do žensk v ranljivem obdobju. Še posebej se zahvaljujem Barbari Žgavec za pogum in prispevek v dodatku. Zima v srcu Kazalo Zima v srcu Kazalo Zima v srcu Kazalo Zima v srcu Kazalo Zima v srcu Predgovor 9 • Jezik 108 6 7 6 7 Materinstvo Uvodne besede 12 • Testi presejanja 108 Obporodne stiske 20 Pred nose~nostjo in v nose~nosti 109 • Du{evne težave v nose~nosti 20 • Opozorilni znaki 109 • Du{evne težave po porodu 23 Po porodu 113 • Poporodna otožnost 25 • Opozorilni znaki 113 • Poporodna depresija in tesnoba 27 Ob smrti otroka Dodatek 119 • Posttravmatski stresni sindrom po porodu 29 Kažipot pomo~i 124 • Poporodna psihoza 30 • Mreža pomo~i, podpore, svetovanja, zdravljenja 124 Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske 36 • Viri pomo~i, podpore, svetovanja, zdravljenja 125 • Na poti k okrevanju 38 Literatura 129 133 • Kaj lahko storite, da bi prepre~ili ali ublažili obporodne stiske? 40 • Antidepresivi, nose~nost in dojenje 43 • Nega žensk, ki trpijo zaradi obporodnih stisk, in skrb zanje 51 Za partnerja/-ico 78 Za starej{e otroke 86 Za družino in prijatelje 90 Za vse, ki prihajate v stik z ženskami v obporodnih stiskah 99 Za zdravstvene strokovnjake 104 • Presejanje pred zanositvijo in med nose~nostjo 107 • Komunikacija in medkulturne razlike 107 Zima v srcu Predgovor Zima v srcu Predgovor Dolgo sem iskala besede, ki bi vas popeljale na te-9 mno stran materinstva, vam dale ~utiti, kak{na je nezmožnost radosti, zna~ilna za depresijo. Tiste, ki ste jo izkusile ali skoznjo potujete danes, veste, da takrat srce oklepa leden objem in da ne ~utite utri-pa življenja. Zima je letni ~as mirovanja, dremeža, obrnjenosti vase, vendar se enkrat zanesljivo pre-vesi v pomlad, takrat, ko se narava po dolgi zmrzali spet zbudi k življenju, ko se povrnejo mo~i in ko na novo oku{amo, vonjamo, gledamo in mislimo; ko spet polnokrvno odple{emo skozi življenje. Med dolgoletnim teoreti~nim in prakti ~nim sveto- valnim delom na podro~ju obporodnih stisk sem zbrala {tevilne znanstvene in strokovne prispevke in publikacije, ki temeljijo na razli~nih predpo-stavkah o vzrokih in naravi obporodnih stisk. Ker sem prepri~ana, da mora biti znanje na voljo ~im {ir{emu krogu ljudi, sem literaturo uporablja- la kot vir informacij, kot izhodi{~e za priredbo slovenskega besedila, kot model in navdih. Deli besedila temeljijo na razli~nih priro~nikih, {e posebej na posameznih poglavjih dela Onstran otožnosti.1 K temu sem dodala {e {tevilne zgodbe žensk, vpra{anja žensk ali njihovih svojcev in svoje odgo-1 Beyond the Blues vore na spletni strani med.over.net, forum Obpo- Zima v srcu Predgovor rodne stiske, zapiske s svetovanj, izpovedi s sre~anj ter razli~ne prispevke s spletnih strani. Priro~nik je pisan kot pre{ita odeja: gre za skupek prispev-kov {tevilnih posameznic, ki prek pisane besede z nami delijo svojo pot v zimo in iz nje, in za rezultat dela razli~nih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki se posve~ajo temu podro~ju. Naj spregovorim {e o ne~em klju~nem: Nekega septembrskega dne me je poiskala nasmejana mla- da ženska in mi rekla: »Re{ili ste mi življenje. Ko sem bila najbolj na dnu, so me va{e besede držale 10 pokonci.« Ko je tako stala pred mano z ble{~e~imi se o~mi, sem bila vesela zanjo, kot sem vsaki~ znova vesela vseh, ki iz depresije in tesnobe na razli~ne na~ine i{~ejo poti k bolj radostnemu življenju. Nujen pa je popravek: re{ila se je sama, ker se je odlo~ila in stopila na pot proti okrevanju, izo-blikovala je re{itve, ki jih je tudi uresni~evala. Pri tem je poiskala pomo~, informacije, spodbude, jih pretehtala in sprejela tisto, kar je potrebovala, da bi bilo njeno življenje in življenje njene družine polno in radostno. Navodilo za uporabo tega priro~nika je silno po- dobno navodilu za pomladanski vitaminski koktajl: po potrebi in okusu si iz najljub{ih sadežev in ze-lenjave iztisnite živobarven napitek, ki bo pod- prl va{ imunski sistem, vas odžejal, pobožal va{e brbon~ice in tako prispeval k dobremu po~utju na vseh ravneh. Tako tudi strani v nadaljevanju užijte toliko, kolikor jih potrebujete, in takrat, ko vam bo to ustrezalo. dr. Zalka Drglin Zima v srcu Materinstvo Zima v srcu Materinstvo tus. Težave v du{evnem zdravju je treba umestiti v to zapleteno strukturo sprememb. Ne rodimo se kot matere, mame postanemo postopno, materin- stva se spontano u~imo že od takrat, ko smo bile dojen~ki, in ko se nam rodijo otroci, se to zahtev-no {olanje nadaljuje {e naprej, tokrat v prepletu z njimi in na{imi bližnjimi, ko se izpopolnjujemo z izobraževanjem, u~enjem na podlagi opazovanja drugih, prek nasvetov in s pomo~jo na{ih bližnjih, Mate rinstvo v~asih pa tudi razli~nih strokovnjakov. Uvodne besede Knjižica bo osvetlila nekatere pogostej{e vrste Nose~nost, porod in materinstvo v najzgodnej{em stisk, ki se lahko pojavijo med nose~nostjo in po 12 13 obdobju otrokovega življenja so del pomembnega porodu. Pokazala bo, na katere znake morate biti življenjskega prehoda, ko se ženska soo~a s tele- pozorni, da bi ocenili, ali spremembe presegajo snimi in du{evnimi izzivi. Številne ženske potr- pri~akovano. Pomembno je vedeti, da nekatere jujejo, da je vstop v materinstvo resni~no velika ženske ne ~utijo težav, da so nekatere stiske zgolj prelomnica. Biti nose~a, roditi otroka in postati prehodne, v nekaterih primerih pa gre za ve~je mama, odlo~iti se za materinstvo in ga živeti tu- spremembe razpoloženja in po~utja ali dalj ~asa kaj in zdaj – to so delci izjemno vznemirljivega trajajo~e težave. Ponudila vam bom sezname ob- in zahtevnega življenjskega cikla, ki ga prav ta hip vezne in neobvezne »zimske opreme«, da boste izku{ajo {tevilne ženske. To pomeni prevzeti od- vedeli, kaj lahko naredite, da bi se s temi ob~utji govornosti in naloge, za katere ni preprostih na-soo~ili. Usmerila vas bom k iskanju re{itev, da bi vodil, nanje smo razli~no pripravljene, ob tem pa imeli pri roki prave informacije, ~e bi postalo res živimo v najrazli~nej{ih okoli{~inah, zato so tudi hudo. na{i odzivi zelo pestri. Osre~ujo~e, navdu{ujo~e, pozitivno doživetje? Pogosto je res tako. Prav ni~ Materinstvo je Ëudovita, a zapletena igra nenavadno pa ni, ~e se ženska ob spoznanju, da pri~akuje otroka, soo~i tudi z žalostjo, strahovi in Materinstvo nikakor ni igra, ki jo igramo sami, dvomi, tesnobo, nemirom, jokavostjo ali jezo in poteka v dolo~enih okoli{~inah, ki nam ga bodisi ~e se taki ob~utki pojavljajo tudi v nadaljevanju olaj{ajo ali otežijo. nose~nosti in po rojstvu otroka. Zavedati se mo- ramo, da je rojstvo otroka povezano z najve~jimi Posameznik/-ica spremembami v življenju ženske. Med drugi- mi se spremenijo njeno telo, zdravstveno stanje, Razumen ~lovek ne pri~akuje star{evstva brez te- biokemi~no ravnovesje, samopodoba, socialna žav in miselnih izzivov; vemo namre~, da je po- vloga, razmerja v partnerstvu in družini, njena ne-vezano z odpovedmi, trudom, napori in izjemno odvisnost, spolnost, potek kariere, ekonomski sta- ~ustveno vpletenostjo. Nismo pa vsi idealno opre- Zima v srcu Materinstvo Zima v srcu Materinstvo mljeni za star{evstvo, v~asih smo dale~ od tega, da Nekateri o~etje niso zares pripravljeni na novo življenje z bi poznali prave poti za njegovo uresni~evanje. V dojen~kom in se umikajo v delo, {tudij, ra~unalni{ke igrice star{evstvo vstopamo z veliko du{evne prtljage, ali družbo prijateljev, kot je potožila neka mama: ki jo prina{amo s seboj iz svoje družine in iz ži-Saj ~ez dan mi pomaga, ~e mu re~em, da malo tamalega vljenjskih izku{enj, z vzorci in odlo~itvami, sanja-v naro~je vzame, vseeno se mi zdi, da mi ne pomaga dosti, mi in vizijami. V tej opremi so odli~no delujo~i vedno ima izgovore, vedno so drugi krivi. No~e mu zame-mehanizmi in uporabne zadeve, pa tudi take, ki njati plenice, ker pravi, da ne zna, stekleni~ko z mlekom so popolnoma neustrezne in bi sodile na odpad. že pripravi, a za vse ga moram prosit, ob~utek imam, da Zaradi osebnostnih lastnosti je za nekatere ženske mu je otrok bolj v breme kot v veselje, vem, da bi {el on soo~enje z odgovornostmi nose~nosti in materin-raje igrice na ra~unalnik igrat. Kadar mu omenim kak stva znak za alarm – v takih primerih je potrebna problem in kaj me moti, se vedno izgovarja na druge in sprememba na individualni ravni. njegove ideje za re{itev situacije so bolj ali manj v oblakih. 14 15 /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2007/2 Partnerstvo V nekaterih družinah se o~etje dejavno vklju~ujejo Morda je bila nose~nost dolgo pri~akovana in v prakti~no skrb za otro~i~ka vse od prvih minut na~rtovana ali pa je nenadejana; morda ženska po rojstvu. Edino, ~esar o~e zaradi svoje narave ne postaja mati v osre~ujo~em partnerskem razmer-more po~eti, je dojenje otroka, pa {e glede tega ju, mogo~e pa dvomi o skupni poti, ki z materin- obstajajo zanimive {tudije o mo{kih, ki so sposob-stvom morda postaja veliko bolj resni~na, ali pa ni dojiti. Nobenega biolo{kega razloga ni, zaradi se je odlo~ila za samostojno materinstvo. Danes katerega bi bili o~etje manj sposobni skrbeti za osnovne potrebe po podpori pogosto zadovolju- dojen~ka kakor matere. O~etje ali drugi ljube~i jemo v ožji družini. Vsaka ženska, ki postaja mati, odrasli lahko otroka okopajo, uspavajo, se družijo potrebuje druge odrasle ljudi, ki ji stojijo ob strani z njim, mu pojejo, ga zibajo, se igrajo z njim in ga na tem potovanju, potrebuje partnerja in/ali druge hranijo po stekleni~ki. Res je, teh opravil se je tre-naklonjene in ljube~e osebe. ba nau~iti, tudi matere niso izjema. Nekateri smo Pred rojstvom otroka si kar težko predstavljamo, v za~etku hudo nerodni, z vajo pa postajamo vedno kako zelo lahko tri in pol kilograme težko bitjece bolj{i in bolj{i. Nekateri uživamo, ko se kopamo spremeni družinska razmerja – partnerski odnos skupaj z dojen~kom, uspavanju otro~i~ka pa bi se je v tem ~asu na preizku{nji. Od obeh odraslih to najraj{i izognili, spet drugi uživamo v meditativnih obdobje zahteva dolo~eno zrelost in pripravljenost sprehodih z otro~i~kom v ruti skozi gozd, drugi pa na prilagajanje ter odrekanja. ^e se pojavijo te-bi raje tekli z otrokom v vozi~ku, namenjenem za žave v odnosu med partnerjema, jih ni pametno taka veselja. Sku{ajte najti ustrezno razmerje med potiskati na stran, zaslužijo si pozornost in ustre- željami in potrebami; naj opravila, ki so nezaželena zno razre{evanje, ko so {e obvladljive; vlaganje v na obeh straneh, ne ~akajo zgolj na mamo. Žen-kakovostno partnerstvo pomeni vložek z bogatimi ska rodi otroka, to pa {e ne pomeni, da mora zanj obrestmi, ki plemenitijo družinsko življenje. 2 Barby, 4. 1. 2007. poskrbeti edino ona. To je stvar medsebojnega Zima v srcu Materinstvo Zima v srcu Materinstvo usklajevanja in dogovarjanja med star{ema, ki sta uresni~evanje teh pravic pa si je v nekaterih prise odlo~ila, da bosta v svojo sredo povabila otroka. merih treba {e zelo prizadevati. Težave z zaposlitvijo in kr{itve pravic so lahko povezane s stiskami nose~nic in mater. Telesna Ëilost Med nose~nostjo, med porodom in po njem je vse Zdravstveni sistem veliko lažje, ~e nam zdravje ne nagaja in ~e smo telesno dobro pripravljeni. Nekatere du{evne te- V sedanjem zdravstvenem sistemu za žensko med žave so lahko povezane z nepravilnim delovanjem nose~nostjo, porodom in v obdobju po njem skr- {~itnice, slabokrvnostjo in podobnim, prav tako pa bijo {tevilni razli~ni strokovnjaki od izbranega gi-lahko težave z zdravjem vplivajo na zanositev, po-nekologa, osebja v porodni{nici do patronažnih tek nose~nosti, porod in poporodno obdobje. ^e medicinskih sester. Za vzpostavljanje zaupnega 16 17 sumite, da je z va{im zdravjem kaj narobe, obi{~ite odnosa bi bila v nose~nosti, med porodom in svojega izbranega zdravnika. po njem primernej{a neprekinjena skrb enega zdravstvenega strokovnjaka, kar dokazano pri- speva k dobremu po~utju ženske, pomaga pri Bližnji, prijatelji/-ce, sorodniki/-ce prepre~evanju in/ali zgodnjem prepoznavanju stisk Danes ob sebi ponavadi nimamo {irokega kroga in pri u~inkovitej{em okrevanju. Informiranost o bližnjih oseb in prav rado se zgodi, da je mama z obporodnih stiskah med zdravstvenimi strokov-dojen~kom ve~ji del dneva osamljena in prepu{~ena njaki se je izbolj{ala, {e vedno pa se zgodi, da boste sama sebi. Ljudje so pogosto zelo zaposleni in hi-naleteli na ljudi, ki s tega podro~ja nimajo dovolj tijo od opravka do opravka, kar je v nasprotju z znanja, da bi vas razumeli in vam pomagali. V ta- ritmi dojen~kov in majhnih otrok, saj jih pogosto kem primeru i{~ite naprej, dokler ne boste dobili ne moremo umestiti v predvidljive urnike. Števil-ustrezne pomo~i. ne prakti~ne ovire {e vedno prepre~ujejo enako- vredno udeležbo odraslih, ki skrbijo za dojen~ke, Družba v javnem življenju. Za mame z majhnimi otro~i~ki to nikakor niso idealne razmere. Živimo v dinami~ni družbi, ki posredno in nepo- sredno oblikuje razmere za materinstvo, ga olaj{uje ali otežuje, omogo~a dolo~ene izbire, druge pa Zaposlitev prepre~uje. Usklajevanje materinstva z drugimi življenjski- Pri {tevilnih dejavnikih, ki vplivajo na to, kako bo mi nalogami ni bilo nikoli prav lahko. Zakono-posameznica doživljala materinstvo in kako ga bo daja na zaposlitvenem podro~ju {e posebej {~iti živela, je pomembno, da se vpra{amo: Na kaj lah- nose~nico in žensko, ki doji, v nekaterih vidikih je ko vplivam tukaj in zdaj? Kaj lahko spremenim? o~etovstvo in materinstvo {e posebej izpostavljeno Na kaj nimam popolnoma nobenega vpliva? Za kot tisto, ki mora biti deležno posebne za{~ite. Za kaj imam dovolj mo~i, volje in poguma? Nekatera Zima v srcu Materinstvo prizadevanja za spremembe so dolgoro~na in ter- jajo veliko ~asa ter združitev mo~i odlo~nih ljudi. Morda imamo težave v partnerskem odnosu in jih bomo morali skupaj razre{iti. Nekatere spremem- be pa so odvisne zgolj od nas samih. Ko ugotovimo, s katere vrste težavo imamo oprav- ka in kje so viri mo~i, se laže lotevamo postopnega spreminjanja sebe in okoli{~in, da bi bili bolj po meri svojega materinstva in svoje vizije družinskega življenja. Pomembno je, da vsaka ženska, ki postaja mati, ve za du{evne stiske v nose~nosti in po porodu, prav 18 tako pa je pomembno, da zanje vedo tudi njeni bližnji. Zgodi se, da partner, prijateljica ali star{i prvi opazijo, da posameznica trpi. Morda pa bo na možnost, da gre za du{evno stisko prvi pomislil zdravstveni strokovnjak, ko bo iskal vzroke za tegobe, o katerih toži mama z dojen~kom. V poglavju, ki sledi, bomo pobliže spoznali razli~ne obporodne stiske; tako bomo bolje razumeli dogajanje, iskanje ustrezne pomo~i pa bo nekoliko lažje. Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske varnost, ne ~istimo ve~ ma~jega strani{~a in tako dalje. Upo{tevamo navodilo, da se je treba o jemanju zdravil posvetovati z zdravnikom. In {e marsikaj bi se na{lo. Pomembno je, da nas pri skrbi za na{e in otrokovo zdravje podpira izbrani zdravstveni strokovnjak, s katerim smo vzpostavili zaupen odnos. V nekaterih primerih morda potrebujemo skrb razli~nih zdravstvenih strokovnjakov. Obporodne stisk e Nekatere ženske ugotovijo, da so nose~e, in ne vedo, kako naprej: Spregovorila bom nekaj besed o razli~nih du{evnih (…) nepri~akovano sem se zna{la v situaciji, iz katere 20 21 težavah, ki se lahko pojavijo v nose~nosti in v letu po ne znam. Dejstvo je, da sem ostala sama v petem tednu porodu. nose~nosti. Nisem prepri~ana, da sem pripravljena na otroka, nisem prepri~ana, ~e je prav, da rodim otroka brez družine, brez partnerja. Strah me je biti sama v mesecih Duševne težave v noseËnosti nose~nosti ... Kar se ti~e moje družine in prijateljev ter Ko smo nose~e, navadno ~utimo veliko odgovornost službe imam vso podporo, vendar se venomer spra{ujem, in skrb zase in za razvijajo~ega se otroka. Potreba po ~e delam prav … Najve~, kar ~utim, je velik strah – dalj{em po~itku in spanju je v za~etku nose~nosti strah, da ne delam prav, strah, da ne bom zmogla (…) kar pogosta, ker se na{e telo in duh sku{ata kar naj- /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2008/3 bolje prilagoditi novemu dogajanju – v telesu raste Pojavijo se lahko nenadejani zapleti, povezanimi z zdravjem, novo bitjece, morda težko pri~akovano in dolgo ki vplivajo na nose~nico zaradi nepredvidljivih zaklju~kov, na~rtovano. Ob zanositvi in v ~asu nose~nosti se že kot lahko razumemo iz naslednjega zapisa: na ravni fi ziolo{kih procesov dogajajo izjemne stva-Odlo~ila sem se, da bom tudi jaz z nekom delila svojo sti-ri, kar zahteva dolo~en ~as in naklonjene okoli{~ine. sko. Na pregledu nuhalne svetline so mi izra~unali pove~ano Tudi na drugih ravneh je sprejetje nose~nosti kar tveganje za kromosomsko napako, sedaj ~akam na izvide bi-velik projekt. Sku{ajmo živeti zdravo, kar vklju~uje opsije horionskih resic. To obdobje je vedno bolj kot no~na razli~ne vidike na{ega življenja, in vpeljimo ustre-mora. Ne upam si niti razmi{ljati o otroku. Želela sem si ga, zne spremembe. Na~eloma velja, da je v nose~nosti delala toliko na~rtov (...) Vem, da so {li ljudje v življenju sko-dobrodo{la previdnost: izogibati se je treba neka-zi huj{e stvari. Vendar pa moja paranoja iz dneva v dan bolj terim vrstam hrane (na hitro ponovimo: surovemu raste. Mislim, da sem depresivna. Vem, da ne zmorem biti mesu, mehkim sirom; zelenjavo in sadje, ki ju uži-ve~ objektivna, in se nekako utapljam v lastnem svetu ~rnih vamo sveža, je treba dobro umiti); v službi, na poti misli. Misli, ki so nelo~ljivo prepletene s smrtjo. Otroka pa si in doma se izogibamo snovem in okoli{~inam, ki bi niti ne upam imeti rada. Vsaki~, ko pozvoni telefon, lahko ogrozile na{e zdravje ali zdravje razvijajo~ega mi zastane srce (~akam slabo novico). /www.med. 3 Anjuska, 25. 3. 2008. se otroka, torej skrbimo za kemijsko in prometno 4 Kamen~ek, 20. 10. 2006. over.net, forum Obporodne stiske, 2006/4 Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske V nose~nosti se poleg veselja in radostnega pri~akovanja po- • spremenjen tek (nimate teka, prenajedanje); javljajo tudi drugi ob~utki in razpoloženja; žalost, tesnoba • strahovi (npr. pred odprtim prostorom); in skrb niso ni~ presenetljivega. Nekatere ženske prvi~ v ži- • jokavost (pogosteje kot ponavadi); vljenju doživijo pani~ni napad ali se prvi~ soo~ijo z obsesivno • pretirani ob~utki osamljenosti in zapu{~enosti; kompulzivnim vedenjem, kot kaže naslednji primer: • obsesivno kompulzivno vedenje (npr. pretirano umivanje Nose~a sem devet tednov – na~rtovana, zelo zaželena prva rok); nose~nost. Stara sem trideset let. Od trenutka, ko sem na- • razdražljivost in nemir; redila test, se je v meni za~elo dogajati nekaj ~udnega. Ne- • ob~utki krivde; znosen strah, da bom s svojimi dejanji otroku povzro~ila kaj • ob~utki nesposobnosti; hudega. ^e se ~esa dotaknem, me je strah okužb, posodo, iz • stvari in dejavnosti, ki so vas prej zanimale, vas nikakor katere jem, si pomijem tridesetkrat, ker me je strah ostankov ne zanimajo ve~. detergenta, ko si umivam glavo, me je strah, da bi mi {am-22 23 pon pri{el v usta, li~il ne uporabljam, da ne bi pri{le sesta-Poi{~ite ustrezno babi{ko, zdravni{ko ali psiho- vine do otroka. Skratka tiso~ problemov, ki verjetno to sploh terapevtsko pomo~, morda pa tudi kombinacijo niso. /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2008/5 na{tetega. Zdravstveni strokovnjaki bodo v pogo- voru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z Previdnostni ukrepi, ki jih v nose~nosti {e pose-vami odlo~ili za najustreznej{o pomo~ ali zdravlje-bej poudarjamo zaradi skrbi za zdravje ženske in nje v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil. otroka, lahko dobijo zna~aj prisile. ^e opazite, da Premislite, kaj potrebujete. Pomaga vsakodnevna va{a dejanja presegajo razumno mejo in to morda skrb zase, podpora bližnjih v obliki pogovorov, sku-opažajo tudi va{i bližnji, je ~as, da poi{~ete pomo~. pnih dejavnosti in razvedrila. Morda se lahko pri-Poi{~ite najbolj{o pomo~, kar jo lahko najdete, da družite skupini, kjer se pod strokovnim vodstvom bi zmanj{ali svoje trpljenje. sre~ujejo ženske s podobnimi težavami, morda pa Nose~nice se lahko sre~ajo z depresivnostjo ali lahko sami ustanovite skupino za samopomo~. tesnobo, ki v nekaterih primerih zahtevata ukre- panje. ^rne misli, ki kar vztrajajo, in nenehna na-Duševne težave po porodu gnjenost k joku so znak, da potrebujete nekaj podpore in pomo~i pri razre{evanju du{evnih konfl ik-Kon~no v naro~ju uj~kate težko pri~akovanega tov. Pri nekaterih ženskah je bila depresija navzo~a dojen~ka. Nedavno tega ste se vrnili iz porodni{nice že pred nose~nostjo, pri drugih pa se prvi~ pojavi in obi{~e vas prijateljica z enoletno deklico, vsa na-v nose~nosti. Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi smejana, vitka in urejena vas stisne k sebi in vam 10 –15 % nose~nic. ~estita. Va{e po~utje pa je dale~ od sre~e in za- Znaki du{evnih težav v nose~nosti (pojavijo se lahko zgolj dovoljstva, komaj zadržujete solze, in ko odide, se nekateri izmed njih; pomembno je, koliko ~asa so navzo~i sesedete kot kup~ek nesre~e in potoka solza kar ne in kako intenzivni so): morete ustaviti. Kaj se dogaja z vami? Morda gre • utrujeni ste, pa ne morete spati (ker ste zaskrbljeni ali za poporodno depresijo. Ne obupajte – za vsako tesnobni); 5 Jaga, 25. 5. 2008. stisko obstaja re{itev. Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske Pred kratkim sem rodila svojega drugega otroka, na-Prepri~ani ste lahko, da va{i neprijetni ob~utki in sploh sem bila zelo pozitivno usmerjena ter sem se do-temne misli ne bodo trajali ve~no, tudi vas ~akajo sti pripravljala na prihod novega dojen~ka. Imam zelo jasni dnevi. Ko je ~lovek najbolj na dnu, težko verja-razumevajo~ega partnerja, ki mi je v veliko pomo~; vseeno me, da je tam zunaj pod soncem prostor tudi zanj. sem po prihodu iz porodni{nice zapadla v otožnost brez Pa je vendarle res, to nam potrjujejo pri~evanja {te-razloga, strah me je novorojen~kovega joka, ker se bojim, vilnih žensk, ki so izkusile temno plat materinstva. da ga ne bom znala pomiriti, strah me je, da bi zaradi Neko jutro sem se zbudila in nenadoma ni bilo tiste le-svoje nerazložljive potrtosti in pretirane skrbi za dojen~ka pljive megle, ki mi je prepredala prsi, barve so bile ostre in zapostavljala starej{ega otroka in {e in {e (...) jasne in moje telo polno življenja. Sinko je nekaj za~ebljal Nenehno mi gre na jok, solz ne morem zadrževati in vsa-in ko sem se zazrla v njegove o~i, me je prvi~ po porodu ka malenkost me vrže iz tira, po~utim se skrajno utesnje-preplavil val ljubezni. no. V bistvu same sebe ne razumem, ker smo se vsi tako Ponavadi govorimo o {tirih oblikah sprememb 24 25 zelo veselili otro~ka. Kot da to nisem jaz. Težko je, ker ne razpoloženja po porodu. Pomembno je vedeti, razumem, zakaj je tako, in sploh ne dojemam, kaj me da lahko vsaka ~uti malo druga~e in da so mogo~i je zagrabilo. Enostavno se mi zdi, da izgubljam tla pod razli~no sestavljeni ob~utki. Vedeti morate, da ni nogami, kontrolo nad dogajanjem in življenjem, ~utim nujno, da se pojavijo vsi na{teti znaki. popolno nemo~. Ne znam si pomagati. /www.med.over. net, forum Obporodne stiske, 2005/6 Poporodna otožnost Pogostost Morda ste hudo žalostni in kar naprej jokate? Ste Pri osmih od desetih žensk se po porodu pojavi iz~rpani, se po~utite, kot bi vas nekaj povozilo, ne poporodna otožnost. morete vstati iz postelje, ker ste ~isto brez energije, misel na dan, ki je pred vami, pa vas povsem Vzrok potla~i? Vas mu~ijo hude sanje, težko zaspite, se Otožnost pripisujejo nenadnim hormonskim zbujate zgodaj zjutraj in ne morete zaspati nazaj? spremembam po porodu. Nekateri jo povezujejo ^utite cmok tesnobe v grlu, se vam zdi, da vas du{i z odzivom na naporno obdobje prevzemanja ma-in stiska v prsih? Se spra{ujete, ali boste kdaj taki terinskih nalog in s prihodom iz bolni{nice domov. kot prej? Vas ob pogledu na mame z dojen~ki, ki »as so vse po vrsti videti sre~nej{e od vas, preplavi ~rn Ponavadi se pojavi tretji, ~etrti in peti dan po po-obup? Niste edini in niste sami. rodu, traja morda nekaj ur do nekaj dni, morda Ne obtožujte se, prav tako pa svojih težav ne dva tedna. omalovažujete. Ne skrivajte se pod prisiljenim nasme{kom, ne izgubljajte se v vrtincu ~rnih mi- Znaki sli, ki se sukajo okoli ob~utka, da ste popolnoma Zna~ilne so nenadne spremembe razpoloženja, hi-nesposobni za materinstvo. Pomembno je, da se s tro planete v jok, tesnobni ste, razdražljivi, ranljivi, svojim po~utjem soo~ite, in prvi korak k bolj{emu imate težave s spanjem, tek se zmanj{a, lahko ste 6 Še ena  , 10. 6. 2005. razpoloženju je, da si svoje težave priznate. pretirano dejavni ali ~isto brez energije. Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske Ukrepanje • Poporodne otožnosti ne {tejemo med bolezni. • Po~utje se izbolj{a samo od sebe po približno Zdravljenje z zdravili ni potrebno. dveh tednih. Kadar traja dlje, lahko otožnost dobi zna~ilnosti poporodne depresije, zato je pomemb-Poporodna depresija in tesnoba no, da je ne zanemarjamo. Pogostost • Pomaga skrb zase – nekdo drug naj prevzame Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih skrb za novorojen~ka, vi pa se na primer okopajte, postaneta depresivni in/ali tesnobni. Ocenjujemo, privo{~ite si skok do frizerja ali branje dobre knjige, da v Sloveniji vsako leto zaradi huj{e depresivnosti ogled gledali{ke ali fi lmske predstave ali spro{~ujo~ in/ali tesnobe trpi od 2.000 do 4.000 žensk po popoldanski spanec. porodu. • V vsakem primeru je dobro, da kot mama no-26 27 vorojen~ka dobro skrbite zase in da vam pri tem »as prisko~ijo na pomo~ tudi naklonjeni in skrbni odra-Pojavita se {tiri do {est tednov po porodu, lahko sli. Veliko lahko pripomore poporodna doula. 7 Re-tudi precej pozneje. Trajata lahko od treh do {est cept temelji na preprostem sklepanju: ~e naj ženska mesecev, v~asih pa {e veliko dlje. dobro skrbi za novorojen~ka, naj drugi dobro skr- bijo zanjo na tistih podro~jih, kjer ona ne (z)more. Vzrok Pravih vzrokov ne poznamo dovolj. Po vsej verjetno- • Povejte, kaj potrebujete: morda ~as, da brez nagli-sti gre za medsebojno u~inkovanje razli~nih dejav-ce pojeste hranljiv obrok, spro{~ujo~o uro po~itka, nikov, kot so hormonske spremembe, osebnostne mirno okolje. To je priložnost, da se utrdi nova, zna~ilnosti, nau~eni odzivi na stresne okoli{~ine, pravi~nej{a delitev dela v družini, ~e ni bila v veljavi kemi~na neravnovesja v telesu, nove, v~asih nepred- že od prej. vidljive zahteve materinstva in družinske ter druž- • Pomembno je, da ste razbremenjeni gospodinj-bene razmere, v katerih ženska postane mati. O po-skih del in skrbi za druge otroke. Morda potrebu- porodni depresiji in tesnobi pogosto govorimo kot jete možnost, da se za nekaj trenutkov odmaknete o bolezni ali motnji, ki je povezana s spremenjenimi od novorojen~ka in se posvetite ~emu drugemu. biokemi~nimi procesi v možganih. Nekatere ženske pa tega no~ejo narediti; zato is- Znaki kreno prisluhnite svojim potrebam in hotenjem. Vsak od nas kdaj doživlja ob~utke ali misli, ki jih Morda potrebujete nekoga, ki bo poskrbel za to, da bom opisala. Ko je ve~ spodaj na{tetih znakov pri-7 Doula (v Sloveniji se uveljavlja preprosta dobronamerni obiskovalci ne bodo postali vsiljivci. sotnih ve~ino dneva in to traja vsaj dva tedna, tedaj izgovorjava »dula«) je ženska, ki ima že Na marsikatero žensko blagodejno vpliva spremem- nekaj izku{enj z materinstvom; ponavadi posumimo, da gre za depresijo. Poi{~imo pomo~; ba okolja, skok od doma, kratek sprehod po parku. je posebej usposobljena, da ženski med diagnozo bo postavil zdravnik. ^e so znaki zelo in-porodom in v obdobju po njem pomaga, Morda potrebujete nekoga, ki bo brez obtoževanja tenzivni, je smiselno poiskati pomo~ tudi prej. jo neguje in jo podpira pri skrbi zase in za prisluhnil va{im ob~utkom, vam namenil spodbu- otroka, ne posega pa na strokovna podro~ja babic in zdravnikov. dno besedo, dober konkreten nasvet. Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske Depresija: Posttravmatski stresni sindrom po porodu 8 Preveva vas nemo~, žalost, obup ali nimate volje Ženska, ki je trpela zaradi porodne travme, je ob~utke, ki do življenja. Ne spomnite se, kdaj ste se zadnji~ jih je doživljala med porodom, opisala takole: nasmejali. Tako je bilo intenzivno, po~utila sem se kot kos lesa. Slabo se po~utite. Ste ~isto brez energije. Ne mo-Zame je bilo grozljivo. Bilo je grozljivo! In po~utim se rete vstati iz postelje, vsako opravilo vam predsta-kot posiljena.9 vlja hud napor. Imate ob~utke krivde. Ne uživate v Druga, ki je doživela nujen carski rez, je napisala: stvareh, ki jih imate ponavadi radi. Ne vem, ~e se je že kateri od vas dogajalo, kar se je zgodilo Veliko jokate (vse od jokavosti do nenadzorovanega meni. Drugi porod je bil popolnoma druga~en, kot sem ihtenja); potrti ste, brez zadovoljstva ob vsakdanjih pri~akovala, saj sem prvi~ rodila brez posebnosti. Skratka, dejavnostih; obupani ste. Po~utite se ~isto osamlje-imela sem carski rez, ker sva bila z otrokom oba v smrtni 28 ne. Težko se osredoto~ite. Pozabljate bolj kot pona-29 nevarnosti. Otroku se je že ustavljalo srce, jaz pa sem imela vadi, po~asi razmi{ljate, ste zelo neodlo~ni. Ob~utek hudo notranjo krvavitev. Pa se je k sre~i vse dobro kon~alo! imate, da niste dovolj dobri, da ste nesposobni, da Sedaj, pol leta po porodu, pa {e vedno ne morem verjeti, da ne zmorete ve~. Pojavljajo se ob~utki manjvredno-se mi je to dogajalo. Kar naprej premlevam in razmi{ljam. sti, hudi ob~utki krivde. Ne zanima vas, kaj se do-Zakaj? Kako? Kje sem naredila napako? Kaj bi bilo, ~e ne gaja okoli vas. Otrok vas ne zanima ali pa ste, na-bi imela tako dobre ekipe pri porodu? Skratka, preganja me sprotno, preve~ zaskrbljeni zanj. Zelo ste utrujeni in in ne morem preko tega. Vsi mi pravijo, da to ni pomemb-brez energije, nemirni ste, niste zbrani, zdi se vam, no. Da je pomembno to, da sva oba živa in zdrava (...) Saj da boste znoreli. Slabo spite ali se zelo zgodaj zbuja-jaz vse to vem, a mi ne da miru. Kaj naj naredim, da bom te, neodvisno od otrokovega ritma spanja; mu~i vas prebolela? Bo s ~asom minilo? huda nespe~nost. Spolnost vas ne zanima. Nimate Pa {e nekaj. Tiste, ki ste prvi~ rodile normalno, pa drugi~ s teka ali pa se, nasprotno, va{ tek zelo pove~a; hitro carskim rezom: Ali tudi vam manjka tista doba iztisa? Jaz pridobivate telesno težo ali pa ta mo~no upade. {e sedaj ~utim napetost. Kot da nisem kon~ala nekega dela. /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2005/10 Tesnoba: Pogostost Mu~i vas tesnoba. Nekatere ženske izku{ajo napade Ocene o posttravmatskem sindromu po porodu, panike. Nekatere doživljajo izjemno neprijetne tele-8 O posttravmatskem sindromu v nadalje- v~asih imenovanem tudi porodna travma, so pre- sne ob~utke, kot so na primer mravlji~nenje v rokah vanju ne bomo podrobneje govorili, ker tako kot nekatere druge du{evne težave zasluži cej neenotne, predpostavlja se, da bi lahko govo- in nogah, oteženo dihanje, pospe{en in/ali nereden poseben priro~nik. rili o petih odstotkih žensk, ki po porodu doživijo utrip srca, ki pa jim skrben zdravni{ki pregled ne 9 Navedba iz pogovora z NK za raziskavo post travmatski sindrom. Ta je tudi napovedni de- najde vzroka. Porodni{nice za dana{nji ~as. Razvoj kako- javnik poporodne depresije. Lahko se pojavijo vsiljive, bizarne ali tuje misli ali po-vosti obporodne skrbi – žensko osredi{~ena dobe. Zalotite se pri premi{ljanju, da bi po{kodovali perspektiva. Objavljeno z dovoljenjem »as otroka ali sebe, kar se le redko res zgodi. intervjuvanke. Težave se lahko pojavijo takoj po porodu ali pa {ele O ukrepanju bomo govorili v naslednjih poglavjih. 10 Bibi, 24. 8. 2005. nekaj mesecev po njem; ~e ženska ne dobi ustre- Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske zne pomo~i, so lahko dolgotrajne in bistveno za- »as znamujejo zgodnje obdobje materinstva. Ponavadi se pojavi med tretjim in {tirinajstim dnem po porodu, lahko pa tudi pozneje. Je bolj Znaki nenadna in o~itna kot poporodna depresija. Za posttravmatski stresni sindrom po porodu so zna~ilni podoživljanje posameznih delov poroda, Znaki no~ne more, tesnoba, hud strah, pretirana skrb Zna~ilni so izguba stika z resni~nostjo (neskladnost zase ali/in za otroka, pretirana podredljivost in mi{ljenja in vedenja z resni~nostjo, posameznica ob~utek hude ranljivosti, nemo~, groza, pani~ni lahko vidi, sli{i ali ~uti stvari, ki ne obstajajo, ima napadi, napadi joka, jeza, ~ustvena neob~utljivost, privide ali preganjavico), nerazumljiva in zmedena ob~utek izgube, pomanjkanje zaupanja vase in govorica, pretirano dobro razpoloženje, vznemir- v materinske sposobnosti, težave pri povezo- jenost, pretirano nezaupanje in neutemeljen strah 30 31 vanju z otrokom. Težave so lahko povezane s zase ali za otroka. travmati~nimi dogodki iz življenju ženske pred porodom, ki jih ta obudi, in/ali s porodom, ki Ukrepanje ga ženska doživlja kot travmati~nega, na primer Poporodna psihoza je bolezen in zahteva takoj{nje zato, ker je bilo ogroženo njeno in/ali otroko-zdravljenje. Nujno poi{~ite zdravni{ko pomo~. vo življenje ali zaradi subjektivno ali objektivno Zdravljenje je u~inkovito. ogrožajo~ih postopkov, posegov in odnosov; de- loma je vzrok iatrogen (posledica odnosa in rav- Delitev, ki smo jo prikazali, je seveda nepopolna, nanja zdravstvenih strokovnjakov). v njej nismo osvetlili nekaterih vrst težav, kot so na primer obsesivno kompulzivne motnje ali hud Ukrepanje strah pred porodom, težav pri ustvarjanju vezi med Posameznica potrebuje prepoznanje težave, ~ustve-mamo in otrokom ali težav, ki jih lahko doživljajo no podporo, ve~kraten pogovor o travmati~ni iz- ženske, ki okrevajo po spolni zlorabi. ku {nji, pogosto potrebuje svetovanje in/ali psiho-Tudi pri odlo~anju za materinstvo se ženske lah- terapijo, redkeje zdravila; koristna je udeležba v ko soo~ajo z du{evnimi stiskami, povezanimi s skupini s strokovnim vodstvom. subjektivnimi in objektivnimi dejavniki, ki tako odlo~itev bodisi podpirajo bodisi jo otežujejo ali pa celo onemogo~ajo. Posebno pozornost bi si v Poporodna psihoza prihodnje zaslužile {e specifi ~ne du{evne težave Pogostost nekaterih žensk (in mo{kih), ki ne morejo zanositi Poporodna psihoza je redka – pojavi se pri 0,1 % brez medicinske pomo~i. žensk po porodu, nekateri strokovnjaki ocenjuje- jo, da je nekaj pogostej{a, morda v 0,2 %. Oce- V tej knjižici bomo najve~ govorili o depresiji in tesnobi. njujemo, da v Sloveniji to hudo stisko izkusi od Dejavniki tveganja za depresijo in tesnobo v nose~nosti dvajset do {tirideset žensk na leto. in po porodu so med drugim naslednji: Zima v srcu Obporodne stiske Zima v srcu Obporodne stiske • dolo~eni biolo{ki dejavniki, prirojena nagnje-nosti zaradi obremenjenosti z nego otroka in/ali nost (npr. du{evne težave pred zanositvijo, depre-usklajevanja potreb v družini z ve~ otroki, pomanj-sija v prej{nji nose~nosti ali po porodu, predmen-kanje spanca. strualni sindrom; genetska predispozicija); • prisotnost depresije v družini; Za vsako posameznico, ki trpi zaradi depresije, je • osebnostne lastnosti (prevladujo~i na~ini so ozna~ilen specifi ~en preplet dejavnikov, zato so tudi ~an ja s težavami ali izzivi); poti zdravljenja, okrevanja in sprememb na bolje • zgodnje neprijetne izku{nje in izgube (npr. izgu-razli~ne. ba star{ev v otro{tvu), • travmati~en dogodek v preteklosti (npr. spolna zloraba). 32 33 Dolo~eni življenjski dogodki (tako imenovani sprožilni dejavniki) so za posameznico bolj ali manj obremenjujo~i, kajti njihov vpliv je odvisen od subjektivne zaznave in presoje, kaj je pomembno in kaj ne. Med izrazite sprožilne dejavnike obporodnih stisk sodijo: • zdravstvene težave matere pred nose~nostjo, med nose~nostjo, po rojstvu; • zdravstvene težave otroka; • nesoglasja med partnerjema; • fi nan~ne težave; • težave z zaposlitvijo in težave na delovnem mestu; • nena~rtovana in/ali nezaželena nose~nost; • izguba ljubljene osebe (smrt, razveza, lo~itev). Tudi nekateri dogodki, ki so na~eloma pozitivni, lahko v dolo~enem trenutku predstavljajo (pre)velik stres, na primer selitev, poroka, zagovor magisterija, {e posebej, ~e se zvrstijo v kratkem ~asu. Vzdrževalni dejavniki vzdržujejo depresijo in prepre- ~ujejo okrevanje. Mednje sodijo na primer osamljenost ženske z dojen~kom, ki se lahko zaradi depresivnosti {e poglobi, ker posameznica ne odhaja v družbo in se zapira med {tiri stene, hudi ob~utki krivde in dvom v lastne materinske sposobnosti, preutruje- Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske za »norico«. (…) Pono~i ne spim, ~e zaspim, se mi neprestano sanja, kako nekaj re{ujem, imam ~rne misli o samopo{kodovanju, ho~em stran, vendar ne morem. Za žensk e, /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2007/11 • Zbudila sem se navsezgodaj, {e vedno neprespana, in pomislila na to, da se bo mali kmalu zbudil in zahte- ki trpite zaradi val vso pozornost zase. Preplavil me je nemir in nato ~rn obup. Kot bi te zagrinjala voda, ti se sku{a{ re{iti, nekdo pa te vle~e na dno. obporodne stisk e • Moja pun~ka je jokala in jokala, z ni~imer je nisem Draga nose~nica, draga mama, v prej{njem poglavju mogla potolažiti. Za~utila sem silovit bes, kar udarila bi 36 37 ste se seznanili z nekaterimi pogostej{imi oblikami jo. Naj že utihne! Hkrati sem se po~utila krivo – saj sem stisk v obporodnem ~asu. Morda sodite v skupino popolnoma nemogo~a mama. Zakaj mi ni nih~e povedal, žensk, ki se ne bo sre~ala z nobeno od njih. Nika-kako hudo je lahko po porodu? kor ni moj namen, da bi v vas vzbujala nepotrebno • Še nikoli se ni nih~e po~util tako slabo kot jaz. skrb ali strah, ampak informirati in tako pomagati pri zgodnjem prepoznavanju napovedujo~ih se te- • Sama sem. Nih~e me ne razume. žav in pri iskanju poti iz njih. Zavedajte se, da smo • ^ista zguba sem – odpovedala sem kot ženska, kot vsi ranljivi in da popolne odpornosti ni. Ne glede mati, kot partnerka. na to, kako izobraženi ste, kak{en je va{ ekonomski • Nikoli ne bom taka kot prej. Moj stari jaz je izginil. položaj, v kateri kulturi živite, katere veroizpovedi ste in kak{ni ste kot oseba – ko posameznica zano- • Z odlo~itvijo za otroka sem naredila grozno napako. si, obstaja statisti~no ugotovljena možnost, da se • Izgubljam se. znajde v obporodni stiski. Ženske, ki v ~asu nose~nosti ali po porodu trpijo zaradi Vsaka izmed nas se lahko kdaj slabo po~uti, je ža-razli~nih stisk, svoje težave razli~no opisujejo. Navedla lostna ali osamljena, vsaka se lahko kdaj sre~a s po-bom nekaj primerov. misleki o preteklih odlo~itvah. Ko govorimo o de- presiji ali tesnobi, govorimo o dalj ~asa trajajo~ih • Še dolgo po porodu ni bilo tako, kot sem pri~akovala – ob~utkih, mislih ali telesnih znakih, ki bistveno mo-nobenih ob~utkov ginjenosti ali vsaj veselja. H~erkica se tijo vsakodnevno življenje. mi je zdela tuja, nobene navezanosti nisem ~utila. Zanjo Nekatere ženske trpijo zaradi ve~ razli~nih znakov, sem skrbela kot avtomat. druge zaradi nekaterih izmed njih. Pri resnej{ih sti- • Sem pol leta po porodu drugega otroka. Moram pri-skah so negativni ob~utki, ~ustva in misli pogostej{i znati, da imam poporodno depresijo, vendar si ne upam in navzo~i dalj ~asa, lahko so zelo intenzivni in poiskati strokovne pomo~i, saj se bojim, da bi me vsi imeli 11 Anamaja, 23. 2. 2007. mo~no zaznamujejo posameznico in njen vsakdan. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Na poti k okrevanju prijateljih, poizvedujete na spletnih straneh, na prvem pogovoru pri psihoterapevtu se prepri~ajte, da Izbire poti proti okrevanju so odvisne od razlo-je kompetenten za podro~je obporodnih stisk ter da gov za va{e trpljenje, resnosti težav in njihovega je ustrezno izobražen in usposobljen za svoje delo. trajanja ter od va{e presoje, kaj bi vam najbolj u~inkovito pomagalo. Strokovno pomo~ je nujno Zdravljenje z zdravili poiskati pri psihozah in hudih depresijah, {e po- Pri zdravljenju huj{ih oblik depresije in tesnobe je sebno ~e so prisotne samomorilne težnje (kar je smiselno pose~i po zdravilih. Najbolj{e rezultate pri-pri obporodnih du{evnih stiskah redko). nese kombinirano zdravljenje s psihoterapijo in anti-Izbirate lahko med razli~nimi metodami, pogosto depresivi. V vsakem primeru je nujno aktivno sodelo-je priporo~ljivo uporabiti ve~ pristopov. vanje ženske, ki trpi. Zdravila predpisujejo le zdravniki po skrbnem posvetu in v sodelovanju z vami. 38 39 Svetovanje ^e je v ~asu nose~nosti ali po porodu va{e razpo- BolnišniËno zdravljenje loženje dalj ~asa slabo, je pomembno, da najdete Pri najhuj{ih oblikah depresije ali v primeru ne- pomo~. V nekaterih primerih zadostuje svetovanje varnosti samomora je potrebno zdravljenje v v razli~nih oblikah, prek telefona, spletnih strani bolni{nici. V Sloveniji trenutno nimamo oddelkov, in forumov ter prek osebnih sre~anj. Pogosto se kjer bi bilo mogo~e zdraviti matere, ob tem pa bi v je smiselno odlo~iti za ciklus svetovalnih sre~anj. bolni{nico ob skrbi ustreznega zdravstvenega ose- bja sprejeli tudi njihove dojen~ke. Psihoterapija Kadar gre za blago ali srednje težko obliko de- Udeležba na razliËnih skupinah presije, je u~inkovita psihoterapevtska obravnava. Samopodporne skupine, skupine s strokovnim V Sloveniji delujejo psihoterapevti in psihotera- vodstvom ali terapevtske skupine so primerne, ~e pevtke razli~nih usmeritev. ^e vam prva izbira ne va{a stiska ni prehuda, ali pa kot dopolnilna obli-ustreza, poi{~ite drugo. Psihoterapija dokazano ka pomo~i. Morda bi vam v dolo~enem obdobju zdravi, obenem pa uporabnico nau~i prepoznavati okrevanja dobro dela izbrana skupina nose~nic napovedujo~o se stisko in ukrepati, {e preden bi se ali mater oziroma star{ev z dojen~ki. Lahko jo ta morda ponovila. Raziskave so pokazale, da sta pri organizirajo nevladne organizacije, zdravstveni ali srednje hudi obliki depresije enako u~inkoviti obe socialni delavci ali pa jo zasnujete sami. Potre-metodi, psihoterapija in zdravljenje z zdravili. ^e bujete organizacijsko žilico in ustrezen prostor, v se odlo~ite za zdravljenje z zdravili, bodo ob tem toplej{em vremenu je dobrodo{la bližina parka ali dobrodo{le spremembe življenjskih vzorcev in spre-igri{~a. Taka skupina je lahko izjemno dragocena membe v ~ustvovanju, razmi{ljanju ter odzivanju, priložnost za pogovor o tem, kar vas vznemirja ali pri ~emer u~inkovito pomaga psihoterapija. skrbi, omogo~a medsebojno izmenjavo prakti~nih Kje in kako najdete dobre psihoterapevte? Poi{~ite izku{enj, v njej se lahko razbremenite in morda se sezname psihoterapevtov, preverite pri znancih in lahko tam spletejo tudi dolgoletna prijateljstva. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Kaj lahko storite, da bi prepreËili ki se z nose~nico sre~ajo v nose~nosti in ji pomaga-ali ublažili obporodne stiske? jo med porodom, tako da skrbijo za kar najbolj{e po~utje porodnice in za dosledno upo{tevanje Pred noseËnostjo in v noseËnosti njenih potreb in želja. Doule ponavadi spremljajo Odlo~itev za materinstvo je ena pomembnej{ih mamo tudi v poporodnem obdobju, ko se spopri- v va{em življenju; dobro je, ~e ugotovite, kaj bojema z materinskimi nalogami. Ve~ informacij o ste potrebovali vi in va{a družina, da bi se na to doulah poi{~ite pri nevladnih organizacijah. 12 pot podali z zavestjo, da ste na to veliko prelo- mnico pripravljeni, da se boste zmogli soo~iti z Va{ spremljevalec ali spremljevalka je lahko tudi razli~nimi ovirami in da vam bodo v radostih in razumevajo~a prijateljica, ~ute~ partner, va{ o~e ali morebitnih težavah stali ob strani va{i bližnji. ^e mama, sestra ali brat in podobno. ste kdaj trpeli zaradi du{evnih stisk ali se zdravite Po rojstvu otroka 40 zaradi kake du{evne bolezni, se o zanositvi in skrbi 41 Po porodu lahko veliko novih nalog in opravil, ki v nose~nosti posvetujete z zdravnikom. Poskrbite jih niste vajeni, pri katerih se po~utite negotove in za kakovostno življenje na razli~nih ravneh, pre-brez izku{enj, vpliva na va{e razpoloženje. Morda mislite o svojem na~inu življenja in uravnavanju ste iz~rpani, morda se težko soo~ate s telesnimi dela, {tudija, prostega ~asa; družite se z ljudmi, s spremembami in novim na~inom življenja. Ne katerimi delite veselje do življenja, razmi{ljajte o poizku{ajte vsega narediti sami – uporabite vso star{evstvu, pogovarjajte se z bližnjimi o njihovih pomo~, ki vam je na voljo. Organizirajte druga~ne izku{njah in se u~ite. delitve dela. Ugotovite, kaj potrebujete, in poskr-Med porodom bite zase. Spite, kadarkoli morete, da nadomestite ^e je med porodom ob vas oseba, ki ji zaupate, to pomanjkanje spanca. Skupaj s svojim zdravnikom pomaga pri zmanj{evanju stresa in skrbi ter lahko izklju~ite možnost, da bi bili slabokrvni, in preve-prispeva k zmanj{evanju možnosti za poporodno rite delovanje {~itnice. Kakovostna prehrana v re-depresijo. Raziskave so pokazale, da je za porodni-dnih obrokih, ki vsebujejo dovolj vitaminov in mi-co med porodom zelo dobrodejna neprekinjena neralov, lahko pripomore k bolj{emu po~utju. Po- navzo~nost ustrezno izobražene in usposobljene skrbite za redno rekreacijo, meditirajte, spro{~ajte babice. Idealno bi bilo, da bi babica za vas skrbe-se, naj vas prijateljica zmasira, sedite na kolo in se la že v nose~nosti in da bi vas obiskovala tudi po odpeljite na svež zrak. porodu. Tako bi se med vama vzpostavilo medse- bojno zaupanje in poznavanje, kar bistveno olaj{a Babice, socialne delavke ali patronažne medicin-porodno in poporodno skrb in nego ter dokazano ske sestre vam lahko svetujejo in vas podpirajo. prispeva k zadovoljstvu s porodnim doživetjem in Nekatere imajo veliko izku{enj in bodo lahko sku- zmanj{uje pogostost du{evnih težav v prvih mese- paj z vami iskale poti iz težav. Lahko vam pomagajo cih materinstva. razumeti ~ustveni tobogan, po katerem se morda Doula je v slovenskem prostoru precej{nja novost. vozite. Za ve~ino žensk je zelo pomembno, da 12 Združenje Naravni za~etki: Gre za posebej izobražene in usposobljene ženske, www.mamazofa.org. spregovorijo o svojih ob~utkih. Družite se z dru- Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske gimi materami. Morda boste v pogovorih z njimi je torej znova uravnotežiti življenje: ne le zaradi otroka, ugotovili, da imajo podobne ob~utke kot vi. ne le zaradi partnerja, zaradi sebe in zaradi vseh skupaj. To ne bo enako življenje, kot je bilo pred rojstvom Usmerjenost v otroka va{ega otroka. Vstopate v obdobje, ko boste za~eli inten-Novorojen~ek je ob rojstvu popolnoma odvisen od zivno raziskovati, kako si želite oblikovati svoje življenje, skrbnih in ljube~ih odraslih, in zaradi zapletenih katero mesto boste zavzeli vi kot posameznica, katero va{ mehanizmov, ki se {e posebej u~inkovito sprožijo v otrok, va{a družina, va{a zaposlitev, va{ {tudij. To je velik nose~nosti in ob njegovem rojstvu, smo kot mame izziv; kajti premisliti morate namre~, kaj potrebujete in in o~etje vpeti v presunljiv krog ljubezni in odvi-kako to uskladiti z resni~nimi razmerami, v katerih živite. snosti, ki pa je mo~no ob~utljiv in zapleten. Imeti Izku{nje u~ijo: ko posameznica za~uti, da je ~as za spre-otroka je lahko silno lepo, so pa tudi trenutki, ko membo (in v~asih mora biti res hudo, da se odlo~i za to), se nam zdi, da ne zmoremo ve~. Pomembno je, da potrebuje podporo in razumevanje bližnjih, vztrajnost, 42 43 takrat prepoznamo svoj notranji glas, ki nas opo- v~asih pa dobro dene tudi podpora zunanjih oseb. /www. zarja na na{e lastne potrebe in omejene vire mo~i med.over.net, forum Obporodne stiske, 2007/14 in energije, ki jih moramo upo{tevati, da bi lahko dobro skrbeli za drugega. In tega bi radi nau~ili Antidepresivi, noseËnost in dojenje tudi svoje otroke – je ~as, namenjen drugim, biti pa mora tudi ~as, namenjen nam samim. Nekatera zdravila koristijo tako pri depresiji kot pri tesnobi. Zdravila za zdravljenje depresije in te- (…) žal ne uspem izbrskati ~asa niti za to, da bi po-snobe lahko predpi{e le zdravnik. Obrnite se na klicala kako {tevilko za pomo~. Ravno v~eraj sem možu svojega izbranega osebnega zdravnika, ki bo pre-rekla, da bo {el od hi{e ali otrok ali jaz, ker po devetih dlagal ustrezno izbiro metod zdravljenja in zdravil, mesecih ne zdržim ve~ peklenskega tempa in imam v glavi lahko pa vam bo predlagal obisk pri specialistu psi-samo {e ~rne misli. Zaradi otrokove zahtevnosti moje ži-hiatrije. Ta bo po natan~nem pogovoru z vami pre- vljenje ni ve~ podobno ni~emur, pravzaprav sem tudi sama dlagal ustrezen izbor metod zdravljenja in zdravil. zgolj kot rastlina, vegetiram in popolnoma vse po~nem Seveda je nujno, da zdravnika opozorite na more-samo zaradi njega. Kam je izginilo moje življenje, ne vem, bitno novo nose~nost ali na to, da dojite. vem pa, da ga ho~em nazaj, pa naj stane kar ho~e. /www. ^e ste že kdaj jemali antidepresivna zdravila, je med.over.net, forum Obporodne stiske, 2007/13 pomemben podatek, katera so bila in kako ste bili Nekatere ženske skrb za otroka tako zaposluje, da popol-zadovoljni z njihovim u~inkom. noma pozabijo nase in na svoje potrebe; k temu lahko prispevajo tudi otrokova bolezen ali posebne potrebe ali po-Ne tako davno nazaj so med nose~nostjo in doje- sebne življenjske okoli{~ine, kot je pomanjkanje fi nan~nih njem odsvetovali zdravljenje z antidepresivi. Ob-sredstev in podobno. Za~ne se morda z iz~rpanostjo, jezo javljenih je nekaj {tudij in nekateri zdravniki zdaj nase, na otroka in na ves svet, nadaljuje z depre-v nekaterih primerih svetujejo jemanje zdravil v sivnostjo. In sporo~ila so zelo jasna – svoje življe-nose~nosti, vendar strokovnjaki glede tega niso 13 Atteya, 14. 6. 2007. nje ho~em nazaj, ne morem samo dajati. Nujno 14 Z. Drglin, 15. 5. 2007. povsem enotni. Pri opravljenih {tudijah niso ugo- Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske tovili nobenega pove~anega tveganja za splav ali brez njih ne bo {lo, ali ~e se vam zdi, da ne uvidi prirojenih okvar, tudi v prvem trimese~ju ne. Prav va{e celotne problematike, poi{~ite drugo mnenje. tako ni bilo ve~ mrtvorojenosti, vpliva na poro- dno težo ali vpliva na porodni termin. Depresija Pri zdravljenju hude depresije in tesnobe velikokrat izbe-v nose~nosti pomeni ve~je tveganje za poporodno remo zdravila, zato smo nanizali nekaj pogostih vpra{anj, depresijo. ^e jemljete zdravila v ~asu nose~nosti in povezanih z njimi. po porodu, se to tveganje zmanj{a. Bojim se, da me bodo zdravila spremenila, da to ne bom Vsaka odlo~itev za zdravljenje z antidepresivi v ve~ jaz. nose~nosti ali v ~asu dojenja mora biti povezana s Depresija in tesnoba vas spremenita – ljudje, ki so druga~e temeljitim posvetom z zdravnikom in va{im pre-pretežno dobro razpoloženi in odgovorni, lahko postane-mislekom o prednostih in slabostih posameznih jo razdražljivi, iz~rpani, zaskrbljeni, otožni in ne morejo 44 45 odlo~itev. Pretehtajte tveganja in prednosti zdravil delovati tako, kot bi si želeli. Ko bodo zdravila za~ela zase in za (bodo~ega) otroka v primerih, da depre-u~inkovati, se bo va{ ob~utek zase povrnil. Ob tem je zelo sije ne zdravite z zdravili, in v primerih, da jemljete priporo~ljivo, da ste tudi sami pripravljeni kaj spremeniti, zdravila. pri ~emer vam bo pomagala psihoterapija. Tako vam bo kombinirano zdravljenje pomagalo, da boste spet »stari Glede na težave, s katerimi se posameznica sre~uje, vi«, okrepljeni in pripravljeni na nove življenjske izzive. bo zdravnik po posvetu z vami predlagal, katero zdravilo bi bilo smiselno jemati, kako in koliko Kako dolgo bom morala jemati zdravila? ~asa. Natan~no naj vas seznani z jemanjem zdravi- Dolžina zdravljenja ni vedno enaka, najbolje je, da se la, njegovimi prednosti in morebitnimi stranskimi o tem pogovorite z zdravnikom. ^e depresije ali tesno-u~inki ter tveganji, s predvidenim ~asovnim okvi- be doživljate prvi~, ponavadi dobite odmerek, ki vam bo rom pri~akovanega jemanja zdravila in njegovega omogo~il, da boste spet »stari vi«, nato pa boste zdravila opu{~anja. Nikar ne zmanj{ujte ali ne pove~ujte jemali {e nekaj ~asa, lahko tudi ve~ mesecev do enega leta. odmerkov zdravila brez posveta z zdravnikom, prav Nekateri delijo jemanje zdravil na tri obdobja: akutno tako se posvetujte z njim, preden boste prenehali fazo zdravljenja, nadaljevalno fazo in vzdrževalno fazo; o jemati zdravilo. odmerkih v posameznih fazah in o opu{~anju zdravil se pogovorite z zdravnikom. ^e dojite, se prepri~ajte, da ste prav razumeli navo- ^e ste v preteklosti že imeli težave z depresijo ali tesno-dila o na~inu jemanja zdravila, da bi zmanj{ali tve-bo, vam bo morda zdravnik svetoval dalj{e zdravljenje. ganja za otroka. Pri vseh posvetih z zdravnikom vas Pomembno je, da zdravljenje traja dovolj dolgo, da bi sme spremljati partner ali druga bližnja oseba. Tako si prepre~ili poslab{anje ali ponovitev težav. boste zagotovili dobro obve{~enost in si po tehtnem Okrevanje po depresiji ni kratko in ponavadi poteka v va-premisleku olaj{ali odlo~itev za vrsto zdravljenja. lovih. ^e pogledate svoje po~utje v razmiku enega tedna, ^e ima va{ zdravnik strog pogled na jemanje zdra- lahko re~ete, da je bolj{e, medtem pa najbrž doživite nekaj vil v nose~nosti in med dojenjem, vi pa ~utite, da dobrih dni in kakega slabega. Ko se zdravje izbolj{uje, Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske je vedno ve~ dobrih dni in vedno manj slabih. Nikar ne zdravilo, za katero predpostavljamo, da bo ~im manj vpli-mislite, da ste spet na za~etku, ko doživljate tisti slabi valo na otro~i~ka. ^e ste že kdaj jemali zdravilo, ki vam dan. Ne, to je zna~ilnost okrevanja po taki bolezni. Po-je koristilo, bo to najbrž prva izbira. Najpomembnej{i polno okrevanje traja ve~ mesecev, odvisno je od tega, kaj kazalnik je izbolj{anje va{ega po~utja. je depresijo sprožilo, kak{ne so va{e obremenitve in kak{en je va{ priu~eni na~in odzivanja. ^e nikoli prej niste bili Kdaj se bom po~utila bolje? Kako bom vedela, da zdravilo depresivni in je povod za va{e po~utje zunanji dejavnik, deluje? je druga~e, kot ~e je va{ vzorec odzivanja na stresne situ-Po nekaj dnevih rednega jemanja se ublažijo nekateri simp-acije depresiven in ga pogosto uporabljate. Poleg zdravil tomi, ve~ina novej{ih antidepresivov za~ne polno u~inkovati je vedno dobro uporabiti svetovanje ali katero od psiho-v dveh do treh tednih, nekateri starej{i pa za~nejo delovati v terapij, da spremenite neustrezne vzorce in da se nau~ite {tirih do {estih tednih. Uporabnice antidepresivov so takole prepre~evati ali omiliti du{evne stiske. opisale svoje po~utje, potem ko je zdravilo za~elo delovati. 46 47 • Ne jokam ve~ neprestano. Zelo me skrbi, da bom od antidepresivov postala odvisna. • Opažam, da me pospe{eno bitje srca ne prestra{i ve~, Tudi pri dalj{em jemanju antidepresivi ne povzro~ajo od-pa tudi mine veliko hitreje. visnosti. • Bolj sem potrpežljiva, ne vzrojim ve~ takoj. • Zjutraj v kopalnici spet pojem. Kak{ne stranske u~inke lahko pri~akujem? • Moj partner je opazil, da sem bolj vesela. Nekateri ne ob~utijo nobenih stranskih u~inkov. ^e se • Bolj sem motivirana, spet se mi ljubi oditi na sprehod. stranski u~inki pojavijo, so ponavadi mili in za~asni, • Spet sem dejavna. trajajo manj kot teden dni, med njimi pa so na primer • Bolj uživam v družbi z otrokom. prebavne težave, kot so slabost, driska, siljenje na bru- • Ne delam si ve~ toliko skrbi – malenkosti ostanejo hanje, pa utrujenost, tresavica. Nekateri ob~utijo manj{e malenkosti. spolno poželenja, kar lahko traja do konca zdravljenja. ^e ob~utite resnej{e ali huj{e stranske u~inke, ki po tednu dni Ne bo zdravilo postalo bergla? ne minejo, se obrnite na svojega zdravnika. Nekatere žen-Zakaj zdravila ne bi imeli za nujen za~asni pripomo~ek, ske preizkusijo ve~ antidepresivov in s pomo~jo zdravnika ki ga boste uporabljali, dokler ga boste potrebovali. ^e bi najdejo tistega, ki jim najbolj koristi. Da bi zmanj{ali si zlomili nogo, ne bi pomi{ljali – uporabili bi bergle, da možnost za pojav stranskih u~inkov, je dobro za~eti z bi si z njimi pomagali, dokler se kost ne zaceli. Zdravila majhnim odmerkom in ga po~asi pove~evati, dokler ne obnovijo kemi~ne procese v možganih, da so spet taki kot dosežete va{ega terapevtskega odmerka. ponavadi, in vam omogo~ijo, da živite svoje življenje. Ko vam bo dobro, boste zdravila prenehali jemati. Katero zdravilo je pravo zame? Za zdravljenje depresije in tesnobe je na voljo ve~ antide-Rada bi dojila in no~em jemati ne~esa, kar bi {kodilo mo-presivov. Zdravilo vam bo predlagal zdravnik, odvisno od jemu otroku. Ali lahko jemljem antidepresive, ~e dojim? va{ih težav in nekaterih okoli{~in. ^e ste nose~i ali ~e doji-S podobnimi vpra{anji se sre~uje veliko žensk. Na voljo te, naj bo izbira skrbno pretehtana – izbrati je torej treba je veliko informacij o prednostih dojenja za dojen~ka in Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske mater. Nedavno je veljalo, naj ženske, ki se odlo~ijo za Sem nose~a in depresivna. Se bom tako po~utila celo jemanje antidepresivov, prenehajo dojiti. Danes se ta na-nose~nost? vodila spreminjajo. Res je, ve~ina zdravil prehaja v mate-Okoli 15–20 % nose~nic izkusi depresijo razli~nih sto-rino mleko. Pomembno pa je, v kak{nih koncentracijah se penj. Za vas in za otroka je pomembno, da dobite ustrezno pojavljajo in kak{en je njihov u~inek na otro~ka. Antide-pomo~ ali zdravljenje. Raziskovalci raziskujejo morebitne presive vam predpi{e zdravnik, pri tem pa je nujno, da se {kodljive u~inke depresije in tesnobe na plod in hkrati z vami pogovori. Povejte, da dojite in da bi radi dojili {e prou~ujejo, kako zdravila u~inkujejo na razvijajo~ega se naprej, jasno poudarite, koliko vam dojenje pomeni. Tako otroka. ^e ste depresivni ali tesnobni, morda ne morete boste skupaj z zdravnikom izbrali ustrezen antidepresiv. jesti ali spati tako, kot bi bilo dobro za vas in za otroka. Nekateri antidepresivi niso združljivi z dojenjem, pri dru- ^e ste v nose~nosti depresivni, bo svetovanje zadostova-gih pa je tveganje za otroka izjemno majhno. Strokovnja-lo pri milej{ih oblikah, pri srednje hudi depresiji bo po-ki, ki so se posvetili raziskovanju varnosti antidepresivov v trebna psihoterapija, v nekaterih primerih, kadar gre za 48 49 ~asu dojenja, pravijo, da je mogo~e dojiti in hkrati jemati hudo depresijo, pa je priporo~ljivo zdravljenje z ustreznimi antidepresive. Ko so preiskovali kri dojen~kov, so v njej zdravili skupaj s psihoterapijo. Vedno pa so nujni va{e na{li zelo malo ostankov presnovkov zdravil. Dojen~ki, ki sodelovanje in premi{ljene spremembe v na~inu življe-so jih matere dojile, medtem ko so se zdravile z antidepre-nja. Med nose~nostjo velja, da zdravila uživate le, ~e so sivi, so bili prav tako zdravi kot drugi dojen~ki. Medtem resni~no potrebna. Ve~ antidepresivov predpisujejo z opo-ko boste jemali antidepresive, boste po zdravnikovem na-zorilom, da jih med nose~nostjo in dojenjem ne smemo vodilu otroka skrbno opazovali. uporabljati. Vendar je nekaj preizku{enih antidepresivov, ^e veste, da bi vas zelo skrbelo za otroka, ~e bi dojili in jemali ki jih zdravniki svetujejo tudi med nose~nostjo. Potrebujete antidepresive, je morda bolje, da ga po~asi odstavljate, kakor dober posvet z zdravnikom. da bi se odrekli zdravilom. Iz podatkov raziskav bi lahko skle-nili, da je pri hudi depresiji pomembneje, da se mati ustrezno Sramujem se jemanja zdravil in obiskovanja psihotera-zdravi, kot da {e naprej doji in se odre~e zdravilom. pevta. ^e potrebujem zdravila in psihoterapijo, mar to ne Spra{ujte toliko ~asa, dokler ne boste zadovoljni z infor-pomeni, da sem {ibka in nesposobna? macijo. Z vami naj gre na posvet tudi bližnja oseba, ki Žal so v na{i kulturi tisti, ki jemljejo antidepresive, pone-vam je lahko v oporo. Kon~no odlo~itev o vrsti zdravljenja kod {e vedno stigmatizirani. Ta stigma temelji na nezna-in morebitni prekinitvi dojenja boste sprejeli vi. nju, kajti s tem predpostavljamo, da je mogo~e nadzirati V nekaterih primerih je tesnoba pri materi povezana z kemi~ne procese v možganih. ^e bi imeli sladkorno bole-dojenjem. Ta bo verjetno izginila, ko bodo zdravila za~ela zen ali težave s {~itnico, ne bi pri~akovali (in tega vam ne delovati. Pretehtajte tudi to možnost, preden se odlo~ite bi nih~e svetoval), da bi morali pa~ prepri~ati samo sebe za prekinitev dojenja. in proizvesti ve~ insulina ali ve~ {~itni~nih hormonov. To, Zapomnite si, da je najbolj{e darilo za va{ega otroka za-da si priskrbite ustrezno pomo~ in zdravljenje, je znak dovoljna in zdrava mama. modrosti, ne {ibkosti. Jemanje zdravil je va{a osebna izbira. Ni treba, da s tem seznanite druge; ~e bi to radi ohranili v zasebnosti, {e ne pomeni, da se jemanja zdravil sramujete. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Pogosto se zgodi, da so ženske pozitivno presene~ene, ko Ne, bolezni in nesre~e se dogajajo. In vi ste poskrbeli, da svoje bližnje seznanijo z dejstvom, da jemljejo zdravila – ste dobili ustrezno pomo~ in zdravljenje. Ali nekomu, ki tudi marsikdo drug jemlje podobna zdravila ali pozna jemlje zdravila za oslabelo srce, re~ete poraženec? Zane-koga, ki to po~ne. ^e boste za~eli jemati zdravila ali ~e sljivo ne. Sprejeti pomo~, kadar jo kdo potrebuje, je znak se boste odlo~ili, da tega ne boste storili, najdite ljudi, ki poguma. Soo~iti se s svojo boleznijo in jo iz dneva v dan bodo podpirali va{o izbiro poti proti dobremu po~utju. premagovati, je znak mo~i in zrelosti. Prav je, da {e naprej vztrajate pri skrbi za svoje zdravje. /www.med.over.net, fo-Po~utim se osramo~eno in krivo, ker sem tri mesece po rum Obporodne stiske, 2007/15 rojstvu zbolela za poporodno depresijo, dva tedna sem se zdravila v bolni{nici, zdaj pa {e vedno jemljem antidepre-Nega žensk, ki trpijo zaradi obporodnih stisk, sive. Zakaj sem zbolela ravno jaz? Sem kot poraženka. in skrb zanje K pojavu depresije prispevajo nagnjenost posamezni-50 51 ce (tako imenovane bio-psiho-socialne zna~ilnosti) in Z vami se bom sprehodila skozi okoli{~ine, v kate-razli~ne obremenitve, ki v nekem trenutku povzro~ijo, da rih živite, da bi vam pomagala najti vire, iz katerih na{i mehanizmi, s katerimi si ponavadi pomagamo, ne lahko ~rpate mo~ za zdravljenje in okrevanje. delujejo. Morda je to preprosteje razumeti, ~e pomislimo na okužbo z virusom gripe. ^e smo v dobri telesni kondi-Vsak dan si vzemite pol ure zase, ~e je mogo~e, ciji, ~e imamo dovolj sredstev, ~asa in volje, da skrbimo za eno uro. Takrat po~nite tisto, kar vas res veseli (s redno in kakovostno prehrano, dovolj po~itka in ~e smo tem ne mislim na gospodinjska opravila, razen ~e nasploh v dobri koži, imajo virusi gripe bolj malo možno-ob njih izjemno uživate), ali pa ne po~nite ni~esar, sti, da nas položijo v posteljo. Obremenitev ni velika, mi torej po~ivajte. ^e vam ni do druženja z drugimi, pa smo pri mo~eh. Medicinski sestri, ki je v ~asu epidemije se boste morda dobro po~utili sami s seboj, napi-gripe vsak dan v stiku z virusi, vse to ne bo pomagalo in sali kako stran v dnevniku ali obrnili nekaj listov v bo zbolela. Obremenitev je bila prevelika. Za nekoga, ki dobri knjigi. ima oslabel imunski sistem, je za to, da zboli, dovolj že Verjemite, da se bo va{e po~utje popravilo, in pri kratkotrajen stik s prena{alcem virusov. tem bo pomagal na~rt, kaj son~nega si boste vsak ^e ~lovek zboli za gripo, si tega ne o~ita. Poskrbi zase, dan privo{~ili – morda boste poklicali dobro približnji mu pomagajo, po~iva in veliko pije, jemlje zdravila jateljico, s katero se že dolgo niste videli, morda za laj{anje simptomov, in ko mu je bolje, po~asi prevzema bo to topla kopel s sve~ami, medtem ko bo nek-naloge, ki jih je opravljal pred boleznijo. In tako morate do drug skrbel za otroka, morda polurni sprehod razumeti tudi svojo depresijo: preobremenjeni ste bili in z ljubo osebo. V~asih vam na~rta ne bo uspelo morda iz~rpani, tako se je zgodilo, da ste zboleli. Ali bi uresni~iti. Vztrajajte, razumite ga kot trening – ve-imeli ob~utke krivde, ~e bi vam zdrsnilo na mokrih tleh dno se nam ne ljubi v telovadnico, a po vadbi se in bi pri{lo do zapletenega zloma noge, pa bi morali za po~utimo dobro in tudi telo nam je hvaležno. nekaj ~asa v bolni{nico? Morda bi rekli: »Šment, pa ravno zdaj, ko imamo dojen~ka!« ali kaj podobnega. Morda bi vam bilo hudo pri srcu. Ampak da bi si to o~itali? 15 Z. Drglin, 6. 8. 2007. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Vaja za krepitev dokazuje, da ste dobra mati. In {e nekaj: super mama ne ^e ste se zna{li v težavah, vam bo koristilo ne- obstaja. Obstajajo pa dobre mame, ki se zavedajo meja kaj preprostih misli, ki so utemeljene na {tevil-svojih mo~i in znajo zaprositi za pomo~, kadar okoli{~ine nih izku{njah in znanju o obporodnih stiskah. presegajo njihove zmožnosti. Natan~no si jih preberite. Izberite si misel ali dve. »Zame je izjemno pomembno, da skrbim zase.« Poi{~ite pisala in izberite barvo, ki jo imate radi. Res je izjemno pomembno, da poskrbite zase, saj se bo Prepi{ite misel na listi~ in ga vložite v denarni-va{e po~utje tako izbolj{alo in lahko boste živeli družinsko co. S {minko jo napi{ite na ogledalo v kopalnici. življenje, kakr{no si želite. Napi{ite jo na karton~ek, okrasite jo, natisnite si jo, priložite fotografi jo, ki vam je v{e~, in jo obe- »Delujem tako dobro, kot zmorem.« site na vidno mesto. Požvižgajte se na morebitne Ne glede na to, koliko trenutno zmorete, napredujete, za~udene poglede obiskovalcev. Morda boste izo-52 ~eprav so koraki morda videti majhni. Vsak napredek je 53 blikovali svoj lastni izrek, ki vam je pisan na kožo. pomemben, vztrajajte in se u~ite biti zadovoljni z majhnimi zmagami. Te peljejo k veliki zmagi. Nekaj predlogov: »Opomogla si bom.« »^udovita ženska sem.« Izku{nje {tevilnih žensk u~ijo, da poti iz stiske obstajajo Številne med nami imajo zelo stroga merila o tem, kak{ne in da so u~inkovite. Ob ustrezni pomo~i si boste hitreje bi morale biti kot ženske, kot matere, kot partnerke. opomogli. Zelo verjetno pa bo trajalo nekaj tednov ali Nau~ite se ljubiti sebe táko, kot ste. celo mesecev, da bo spet vse v redu z vami. Za~nite danes. Depresivno mi{ljenje je zvita past – morda vam »Nisem edina in nisem sama.« bo prepre~evalo, da bi verjeli navedenim trditvam. Dejstvo je, da ena od petih žensk po porodu doživi po-Pomembno je, da jih pogosto ponovite; temu so porodno stisko, huj{o kot je poporodna otožnost. Niste namenjeni tudi listi~i, kamor si jih boste napisali. sami na svetu, okoli vas so ljudje, ki so vam pripravljeni Ko si boste malo opomogli, bo ta vaja veliko lažja. prisko~iti na pomo~. Poi{~ite tiste, ki vam bodo znali pri-Vztrajajte. sluhniti, vas podpreti in vam pomagati. »To ni moja krivda.« PosveËajte se tudi sebi Zavedajte se, da svoje stiske niste ustvarili sami, k njenemu nastanku prispevajo razli~ni dejavniki in na nekatere Vaja izmed njih nimamo nikakr{nega vpliva. Odgovorni ste za Pisanje dnevnika odlo~itve tukaj in zdaj. Za nekatere ženske je dobrodo{lo pisanje dnevnika. Kupi- »Dobra mama sem.« te si zvezek z lepimi platnicami, shranjujte ga na mestu, ^etudi ste morda v bolni{nici, zagotovo nekdo dobro skrbi kjer ni nevarnosti, da bi vanj kukali nepovabljeni pogledi. za va{ega otro~i~ka. Dejstvo, da ste se odlo~ili poskrbeti Vanj zapisujte svoje doživljanje in misli, svoje strahove in za izbolj{anje svojega po~utja in življenja svoje družine, upanja, sanje in dnevne dogodke. Redno pisanje dnevnika Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske predstavlja ~as, ki ga posvetite sebi. Ob tem se soo~ate s popolnoma iskreni, izrazite tudi ~ustva, ki si jih težko svojimi ob~utki in doživljanji, in ko berete zapise, nanje priznate in zaradi katerih se morda obsojate. Ko pismo pogledate z druga~nega zornega kota. kon~ate, ga zložite in zaprite v ovojnico. Odložite ga na varno mesto. Tako. Bolje se boste po~utili. Morda vam taka oblika ustreza, morda ne. Pisanje dnevnika omogo~a, da spremljate svoje okrevanje, Skrb za gospodinjstvo in vam pomaga pri ubesedovanju tega, kar doži- Nobenih biolo{kih razlogov ni za delitev gospodinj-vljate. ^e se boste odlo~ili za psihoterapijo, bodo skega dela med spoloma, kljub temu pa bomo {e va{i zapiski lahko v posebno pomo~. vedno na{li neutemeljena prepri~anja o gospodinj- skih opravilih, ki naj bi jih ženske opravljale »po In {e nekaj: nekatere posameznice so se odlo~ile in naravi«. Zgodi se, da ženske ob skrbi za dojen~ka svoje zapise o poti skozi poporodno stisko objavile 54 55 prevzamejo tudi ve~ino opravil v gospodinjstvu, v knjigah. ^e trpite in se zdi, kot da ste edini na ~etudi so prej obveznosti delile s partnerjem. svetu, ki izku{a kaj takega, vam je tovrstno branje lahko v podporo in navdih. Zgodbe drugih lahko ^e trpite zaradi depresije, je pomembno upo{tevati v vas obudijo pogum, ki je nekje na poti zaspal, nekaj klju~nih pravil: ali vam odkrivajo na~ine re{evanja težav, na katere • Poenostavite življenje. prej niste pomislili. • Ne vztrajajte v popolnosti, naj imajo ljudje prednost pred stvarmi. Opozorilo: Tistim, ki imajo težave z vsiljivimi mislimi, ali • Premislite, s kom deliti gospodinjska opravila. Pogo-tistim, ki so tesnobne, bodo bolj koristile druge metode. vorite se s partnerjem in starej{imi otroki, ~e jih imate, Usmerite se pro~ od branja o težavah drugih. naj vsak prevzame svoj del obveznosti. Poi{~ite zunanjo pomo~. Morda bi se vam bogato obrestovalo, ~e vsaj za Za nas, ki se sre~ujemo z ženskami v stiskah, so nekaj ~asa ali za nekaj opravil najamete gospodinjsko posamezne zgodbe izjemnega pomena, ker tako pomo~nico. poglabljamo razumevanje in laže podpiramo, po- magamo in zdravimo. Pomo~ ima razli~ne oblike, vse od pla~anih storitev, Vaja druženja, varstva starej{ega otroka ali dojen~ka, do Pisanje pisma tega, da nekdo opravi nujne opravke v uradu na- mesto vas. Morda ne veste, kaj bi storili v trenutkih, ko vas preplavlja huda žalost, ko ste ~isto obupani ali tesnobni. Predlagam, da sedete in napi{ite pismo. To ni sporo~ilo, ki ga boste Podporne osebe komu poslali. ^e verujete, ga napi{ite Bogu. ^e ne, ga Ljudje vas lahko podpirajo na razli~ne na~ine. napi{ite osebi, ki vam veliko pomeni. Lahko ga napi{ete Podpora je bodisi prakti~na, tako lahko po~istijo, sami sebi. Zapi{ite, kako vam je, da ste jezni ali obupani, skuhajo, poskrbijo za otroka, vas pospremijo k da se po~utite izdane in opeharjene. Potožite se. Bodite zdravniku ali na sprehod. ^ustvena podpora po- Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske meni, da nekdo sedi z vami in vas poslu{a, vas ob- • so{olke in so{olci, jame, se pogovarja z vami in vas spodbuja. Kadar • ~lanice in ~lani razli~nih združenj in skupnosti, smo v stiski, pogosto ne opazimo tistih, ki bi nam • varu{ka, lahko pomagali ali nas podprli. • razli~ni strokovnjaki, vklju~no z babicami, pa-Pomembno je, da že v nose~nosti negujete stike z tronažnimi medicinskimi sestrami, svetovalkami bližnjimi, utrjujte prijateljske in sorodni{ke vezi – za dojenje, zdravniki, prijateljska roka v stiski je vredna zlata. ^e ste se • svetovalci in svetovalke razli~nih telefonskih sve-pravkar preselili, navezujte znanstva v novem okotovanj, lju. Morda sre~ujete drugo nose~nico ali mlado • svetovalci in sodelujo~i v medmrežnih klepetal-družino, morda v istem nadstropju stanuje prije- nicah in forumih (~e trpite zaradi obsesivne mo- ten starej{i par brez otrok, ki bi bil vesel prijaznega tnje, tega ne priporo~am), pomenka. • ~lani in ~lanice skupin za podporo pri poporo-56 57 ^e imate dobro in razumevajo~o prijateljico, si dnih stiskah. morda lahko z njo dopisujete prek elektronske po{te. Seveda lahko pi{ete na razli~ne podporne Morda se vam bo vaja zdela prenaporna. Naredite forume (klepetalnice), ki jih najdete na svetovnem jo ob pomo~i bližnje osebe, ki vas lahko spomni, spletu (glejte Kažipot pomo~i). Morda se boste koga bi lahko vklju~ili v seznam. Lahko se je lotite odlo~ili in pisali svoj blog. po korakih. Va{ cilj je seznam, ki ga boste imeli pri roki, ko boste na~rtovali svoje življenje ali ko Vaja boste potrebovali razli~ne oblike podpore. Zato Gugam se v mreži naj vklju~uje tudi telefonske {tevilke in elektron-Predlagam, da naredite naslednjo vajo. Deluje po princi-ske naslove. pu možganskega viharja. Naredili boste seznam ljudi, ki Nekateri ljudje zaradi razli~nih prepri~anj ali pre-jih lahko v nekem trenutku zaprosite za podporo ali pa teklih odlo~itev težko prosijo za pomo~: morda to v va{em imenu lahko naredi kdo drug. Vzemite papir imajo ob~utek, da je niso vredni, ali pa se jim zdi, in svin~nik in napi{ite vse osebe, ki vam pridejo na misel, da bi morali vse opraviti sami. To je {e posebej ne glede na to, kak{ne vrste podporo lahko pri~akujete od zna~ilno za tiste matere, ki jih po rojstvu otro-njih. Ti ljudje sestavljajo mrežo podpore, v kateri se boste ka vodi napa~no prepri~anje, da je gospodinjska po~utili bolje. pomo~ ali pomo~ pri materinskih opravilih dokaz njihove nesposobnosti. Res pa je ravno nasprotno: Navedla bom nekaj primerov podpornih oseb: s tem, da poi{~ete ustrezno pomo~, dokazujete, da • partner ali partnerica, imate uvid v trenutni položaj. ^e sami ne zmorete • ožja in raz{irjena družina, vsega, je znak zrelosti, da opravila in delo razdelite • doula, med druge. • sosede in sosedi, Morda vam bo pri odlo~itvi za pomo~ v gospo- • sodelavke in sodelavci, dinjstvu, pri star{evskih nalogah in za podporo pri • znanke in znanci, va{em okrevanju pomagala naslednja primerjava. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Predstavljajte si, da je va{a prijateljica pred me-Svojemu partnerju, družini ali prijateljem dajte secem dni rodila, pa je padla in si zlomila nogo. konkretne napotke in jasna navodila, da vam bodo Zlom je zapleten in zato mora teden dni preležati v kar najve~jo pomo~. V trenutku, ko ste tesnob-v bolni{nici, po vrnitvi domov pa mora {e precej ni, ne bo ravno dobrodo{lo, ~e vam bo kdo sicer ~asa ležati v postelji. Morda ji bo v za~etku malo dobronamerno dejal: »Samo pomiri in sprosti se.« hudo, ker bo za njenega dojen~ka ta ~as skrbel Morda bo v tistem trenutku to za vas popolnoma nekdo drug, ne bo pa se bojevala z ob~utki kriv- nemogo~e. Zato sku{ajte predlagati, kaj naj va{i de. Njen partner in drugi bližnji bodo ve~ino bližnji v posameznih primerih re~ejo ali naredijo: opravil naredili brez njenega sodelovanja. Ko se bo njena noga zacelila, bo nekaj ~asa bolj previ- • Žal mi je, da trpi{. dna in bo pazila, da je ne bo preobremenjevala. • Skupaj bomo to prebrodili. Ne bo kar takoj prevzela odgovornosti za vsakda- • Tukaj sem, da ti pomagam in da sem ti v oporo. 58 59 nja opravila. • To bo minilo. • V takem trenutku potrebujem samo objem. Ni vam treba imeti ob~utkov krivde, ~e trpite za- radi stiske po porodu in potrebujete pomo~. Poz- Nekateri imajo pomisleke glede rabe navodil, zdi dravili se boste in popolnoma okrevali. Potem bo- se jim, da bodo s tem v odnosu izgubili sponta- ste premislili in prevzeli razumno mero dolžnosti. nost in iskrenost. Navodila nikakor ne vodijo pro~ od resni~ne ljubezni. Ljudem, ki skrbijo za vas in In {e nekaj: v prihodnosti boste ob kaki drugi pri-vas imajo radi, boste s pomo~jo preprostih navo- ložnosti zagotovo tudi vi pomagali komu v stiski. dil omogo~ili, da vam bodo na u~inkovite na~ine In takrat boste na osnovi svojih izku{enj vedeli, zagotovili, kar potrebujete. ^loveku, ki bi vam rad kako blagodejno je pomo~ prejemati in kako bla-pomagal, je v veliko olaj{anje, ~e ve, kaj naj re~e ali godejno jo je dajati. naredi, da vam bo zares v pomo~. Za vsako odraslo osebo je velikega pomena družba Vloga podpornih oseb drugih odraslih; to velja tudi za matere, ki so po- ^e vas podporna oseba vpra{a: »Kako lahko po- gosto zelo osamljene prav v ~asu, ko bi to najmanj magam?«, premislite, kaj potrebujete, in predla-hotele. Aktivno i{~ite družbo in bodite pripravlje-gajte zelo konkretno dejanje ali besede. Morda ne ni na to, da je treba zdaj, ko imate otroka, raz-veste, kaj bi to bilo; dobro je tudi, ~e re~ete zgolj: viti precej{nje organizacijske sposobnosti. ^e tega »Ne vem, kaj ta trenutek potrebujem, vem samo, sami ne zmorete, prosite za pomo~ svoje bližnje. da se po~utim grozno.« Ne predpostavljajte, da Poslu{ajte svoje srce in i{~ite skupine ljudi, ki ima-drugi vedo, kako se po~utite ali kaj mislite. Radi bi jo podoben pogled na svet kakor vi ali s katerimi bi vam pomagali, ne vedo pa vedno, s katerimi bese-radi sodelovali pri uresni~evanju ciljev. dami in dejanji. Najverjetneje je, da boste dobili, kar potrebujete, ~e boste izrekli jasno pro{njo ali pri~akovanje. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Prehrana • Ne pozabite na pitje, pomanjkanje teko~ine lahko pove~a tesnobo. Ženske s poporodno depresijo in tesnobo po- • Pri težavah s tesnobo se izogibajte napitkom s kofeinom gosto hrepenijo po ogljikohidratnih živilih, zlasti (kava, pravi ~aj, kola ipd.). sladkarijah. Priporo~ljivo je, da ohranjate enako- • Izogibajte se alkoholnim pija~am. Ne zlorabljajte al-merno raven sladkorja v krvi, tako da redno, na kohola. primer vsaki~, ko hranite otroka, tudi vi pojeste • Pri jemanju dolo~enih zdravil alkohola ne smete uživati. nekaj grižljajev hranljivega in polnovrednega živi-la. Izogibajte se izdelkom iz sladkorja, bele moke Nekatere vrste hrane vsebujejo snovi, ki podpira-iz razli~nih žit (belemu kruhu, testeninam iz bele jo dobro razpoloženje. Morda si lahko pomagate s moke, pecivu iz omenjenih sestavin) ter belemu temno ~okolado ali kakavom, bananami, brazilski- rižu. Po njihovem zaužitju se raven sladkorja v krvi mi ore{~ki, nekateri prisegajo na peko~e feferone. 60 61 hitro povi{a, temu pa sledi nagel padec, kar lahko pripomore k ob~utku, da ste brez energije. Ome-Nasploh uživajte hrano, bogato z železom, vita- njena živila zamenjajte z izdelki iz polnovredne minom C in vitamini skupine B, bodite pozorni moke, uporabljajte rjavi riž ter druga živila z niz-na živila z mikrohranili, za katera domnevamo, kim glikemi~nim indeksom, ki po~asi dvigajo ra- da pomagajo pri uravnove{anju razpoloženja; to ven sladkorja v krvi, na primer piro, proso, ajdovo so selen, magnezij in cink (glejte sezname). Uži-ka{o, kvinojo. Tovrstna prehrana vam bo pomagala vajte kakovostne ma{~obe (vsebujejo jih nekatere pri uravnove{anju razpoloženja. ribe, med njimi pogosto omenjajo lososa in tuno, Razumljivo, da je redno prehranjevanje težko, ka- ribje olje, kakovostna rastlinska olja, na primer dar nimate teka. Jejte, kolikor zmorete. ^e imate olj~no in laneno, ore{~ki, semena, na primer la-težave s hranjenjem, poizkusite piti hranljive naneno seme) in se izogibajte nasi~enim ma{~obam, pitke. Težave s tekom so pri poporodni depresiji ki so predvsem v živilih živalskega izvora (mastno in tesnobi precej pogoste. Obrnite se na svojega meso in mesni izdelki, svinjska mast, polnomastno zdravnika ali drugo podporno osebo. mleko in mle~ni izdelki). Nekateri omenjajo tudi Podporno osebo lahko prosite, da vam hladilnik spodbudno delovanje za~imb, kot je na primer napolni s hrano, kot so jogurti, skuta, narezan sir, mu{katni ore{~ek. trdo kuhana jajca, o~i{~ena in narezana zelenjava in sadje. Za prigrizek imejte pripravljene rezine Viri železa: polnovrednega kruha, ore{~ke, suho sadje in se- mena. 16 ^e vam kdo ponudi, da vam prinese že pri-rde~e meso, jetra, tunina, zelenolistna zelenjava, pravljeno hrano, je to zelo dobrodo{lo, lahko pa žita, stro~nice, npr. soja; tofu, jaj~ni rumenjak, semena, npr. sezam, mak; suho sadje, kot so slive, tudi sami prosite za že pripravljene obroke. Morda 16 Za va{e dobro in dobro planeta se je smiselno usmeriti k živilom, za katera veste, da marelice; kakav imate možnost naro~iti kakovostne obroke v kaki so bila pridelana na ~im bolj nesporen na~in; ustanovi (na primer v bližnjem domu za ostarele), podobno naj velja za njihovo skladi{~enje, prevoz in prodajo. da vam jih pripeljejo na dom. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Viri vitaminov B: Pri izbiri in uporabi zdravilnih zeli{~ in zdravilnih pri-banane, mleko in mle~ni izdelki, listnata zelenja-pravkov, ki jih vsebujejo, naj vam svetuje izku{en strokov-va, korenje, stro~nice, rumenjak, kvas, ribe, pusto njak; pri odlo~anju zanje je pomembno, da poveste, ali ste meso in drobovina, polnovredna žita, žitni kal~ki, morda nose~i in ali dojite. avokado, dateljni, fi ge, marelice, suhe slive, ore{~ki Nekatere izmed njih je mogo~e kupiti v prosti Viri vitamina C: prodaji v obliki ~ajev, eteri~nih olj in podobno, citrusi, kivi, jagodi~evje, paprika, brokoli, ohrovt, drugi so na voljo le v lekarni obliki tablet, tinktur, paradižnik, zelena solata, {ipek, ~e{nje tablet z odmerjenimi u~inkovinami. Viri selena: Morda bi vam pomagalo katero od naštetih zdravilnih zelišË jajca, žitarice, brazilski ore{~ki, por, ~ebula, ~esen, 62 63 brokoli, zelje, pomaran~e, son~ni~na semena, pol- baldrijan – Valeriana offi cinalis novredni riž {entjanževka – Hypericum perforatum hmelj – Humulus lupulus Viri cinka: melisa – Melissa offi cinalis rde~e meso, drobovina, tunina, sir, soja, otrobi, ginko – Ginko biloba polnovredni riž, bu~nice, grah sivka – Lavandula offi cinalis Viri magnezija: Spanje listnata zelenjava, krompir v lupini, polnovredni riž, soja, jagodi~evje, banane, gobe, stro~nice, No~ni po~itek je za vas {e posebej pomemben, kajti ore{~ki, orehi, polnovredne žitarice, eksoti~no spanje je klju~no za telesno in du{evno okrevanje. sadje, avokado Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da za zaklju~en cikel spanja potrebujemo pet ur nepretrganega spanca. Naj se sli{i {e tako nemogo~e: sku{ajte si Nekatere ženske ugotavljajo, da jim pri ohranjanju zagotoviti dovolj neprekinjenega spanca. razpoloženja pomagajo zdravilna zeli{~a ali pre- Ker va{ dojen~ek potrebuje tudi no~no hranjenje, hranska dopolnila. Povpra{ajte za nasvet v lekarni naj ga pono~i nahrani kdo drug, pri tem pa lahko in/ali pri svojem zdravniku; ~e ste nose~i, ~e do-uporabi va{e mleko, ki ste ga izbrizgali in ustrezno jite ali ~e jemljete antidepresive, ne pozabite tega shranili, ali pa naj pripravi prilagojeno mleko. omeniti farmacevtki ali farmacevtu. Obstajajo tudi Ena od možnosti je, da se s partnerjem dogovori-nekatere druge u~inkovine, za katere domnevajo, te o razpolovitvi no~i, morda pa vam ustreza, da da bi lahko pripomogle k bolj{emu razpoloženju, ste »na klic« na primer vsako drugo no~. Ko ste in ki nimajo statusa zdravila, so torej prehranski vi na vrsti za po~itek, spite pro~ od otroka, ~e je dodatki. 17 O njihovem uživanju se posvetujete s mogo~e, v drugi sobi. Nekatere ženske uporabljajo 17 V literaturi omenjajo med drugim npr. aminokislino triptofan. strokovnjakom. u{esne ~epke ali tiho glasbo, ki prekrije otrokove Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske glasove. Ko pa je za po~itek na vrsti va{ partner, govorite s podporno osebo, da vas bo spodbujala lahko on uporablja podobne tehnike. ^e partnerja in se z vami rekreirala. ni doma, si naredite seznam podpornih oseb, ki bi lahko prevzele no~no skrb za otroka. Telovadba popravi razpoloženje in izbolj{a Zapomnite si, da je va{a prva naloga, da poskrbi- kemijska ravnovesja v možganih. te zase. ^e ni mogo~e uskladiti skrbi za dojen~ka za vsako no~, bo pomagalo tudi nekaj no~i na te-Nekaj predlogov za rekreacijo in spro{~anje: den. ^e lahko spite ~ez dan, uporabite to možnost, • avtogeni trening vendar se morate zavedati, da dremež ~ez dan ne • meditacija more nadomestiti no~nega spanja. • kopel z dodatkom va{ega najljub{ega eteri~nega olja ^e ne morete spati, ko drugi spijo, si mor- • taj ~i da lahko pomagate z nekaterimi živili, zeli{~i ali • masaža 64 65 poi{~ete pomo~ zdravnika, da bi se morda odlo~ili • ples – sami, s partnerjem, dojen~kom, mal~kom, za jemanje zdravil. V~asih je nekaj no~i, prespa-drugimi ženskami nih s pomo~jo zdravil, odre{ujo~a re{itev, ki vam • sprehod v naravi z otrokom, sprehodite se lahko tudi omogo~a dober za~etek okrevanja. sami ali v družbi z drugimi odraslimi • poskoki na trampolinu • kratek kolesarski izlet do bližnje reke Rekreacija in sprošËanje Že zgolj nekaj minut telesne dejavnosti na dan ^e ste nespe~ni ali ~e trpite zaradi hudega pomanj-vam lahko pomaga k bolj{emu po~utju. V~asih se kanja spanja, se ne lotite intenzivne telesne vad-boste morali k dejavnosti malce prisiliti. Ugoto- be. To bi va{o nespe~nost lahko celo poslab{alo. vite, do ~esa imate najmanj odpora, in pomislite, Po~akajte, da boste vsaj nekaj tednov dobro spali, kaj ste ponavadi radi po~eli. Usmerite se, na pri-preden se boste vklju~ili v katero od zahtevnej{ih mer, v hojo, ples ali kolesarjenje. Morda se vam na telesnih vadb. ^e {e okrevate po porodu ali ~e do-za~etku že misel na sprehod okoli stanovanjskega jite, temu ustrezno prilagodite svojo telesno de- bloka ali hi{e zdi pretežka naloga. Ob~utek telesne javnost; o morebitnih zdravstvenih vpra{anjih se nesposobnosti in nepripravljenosti na telesno de- posvetujte z babico, patronažno medicinsko sestro javnost je del depresivnosti. To se bo postopoma ali zdravnikom. spremenilo. ^e druga~e radi ple{ete, si zavrtite spodbudno glasbo in zaple{ite sami, z dojen~kom PoËitek ali brez njega. Lahko ple{ete skupaj s partnerjem ali z ljudmi, ki so vam v oporo. Povejte, da je to del Po~itek je nujen. Nikar ne verjemite, da star{i, va{e na~rtovane telesne dejavnosti. Ko se bo va{e ki resni~no ljubijo svoje otroke, ne potrebujejo po~utje izbolj{evalo, se vam bodo te naloge zdele po~itka in ~asa zase. To zanesljivo ne drži. Nekate-vedno lažje. ^e veste, da se po telesni dejavnosti re ženske se po~utijo slabo že zgolj ob misli, da bi po~utite bolje, hkrati pa vam je težko za~eti, se do-si privo{~ile predah ali po~itek. Bojijo se, da bi lju- Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske dje mislili, da so sebi~ne in da svojih otrok nimajo (bilo je v dežurni ambulanti) sem dobila injekcijo apa-dovolj rade. Nekatere se obtožujejo za vsak trenu-urina in tablete za pomiritev. Mama mi sicer stalno go-tek po~itka. V resnici vse dobre matere po~ivajo vori, naj gledam na življenje bolj optimisti~no, z vesele – to je na~in, kako ostajajo dobre matere. plati, in naj ne bom tako ~rnogleda. Vem, da mi želi najbolj{e, da se lahko vedno zanesem nanjo tudi kar se V na{i družbi je {e vedno predvsem mama tista, ti~e varstva, ~eprav je zaposlena, ampak to je mo~nej{e ki prevzema nego in skrb za dojen~ka. Kdor pa je od mene in te misli se mi pa~ prikradejo nehote. Ne vem, nenehno pozoren na potrebe drugega in pri tem mogo~e mi manjka malo ve~ prostega ~asa, malo izletov, dalj ~asa pozablja nase, tvega, da bo to neravnoves-zabav. /www.med.over.net, forum Obporodne stiske/18 je na~elo njegovo zdravje. Kadar matere pozabljajo na svoje osnovne potrebe, se zgodi, da v nekem Priporo~am, da redno na~rtujete ~as, ki ga bo- trenutku preprosto ne zmorejo ve~. V~asih je tež- ste posvetili sebi in zadovoljevanju svojih potreb 66 67 ko priznati, da ne zmoremo dose~i ideala popolne – za za~etek najmanj dva- do trikrat na teden za matere, ~etudi se morda zavedamo, da je nerealen. najmanj eno uro, potem pa po~asi pove~ujte po- gostost in dolžino. Pri vseh drugih zaposlitvah je Tudi sama že razmi{ljam v smeri, da me je dohite-polurni odmor zagotovljen z zakonom, pri mate- la poporodna depresija. Imam h~erkico, ki je sta-rinstvu bi si zaslužili celo veliko ve~ prostega ~asa. ra osemnajst mesecev. Že od njenega rojstva dalje ni ^e ne boste redno polnili svojih sr~nih baterij, bo-bilo zame nikoli zares nekega mirnega obdobja. Prej ste uporabljali tisto energijo, ki jo imate v rezervi. je bil problem spanje, bila sem že kroni~no nena-To pa dolgoro~no ne bo koristilo ne vam ne va{i spana, bolela me je glava, bila sem ob~utljiva za vse družini. Kot je mama iz zgornje zgodbe ugotovi-okrog sebe. Pri vsakem glavobolu so me obdajale hude la že sama, bi {tevilnim materam dobro delo ve~ misli, da imam tumor, da bom umrla, kaj bo moja prostega ~as za tiste dejavnosti, ki njihova življenja h~erka brez mene in podobno. Rada imam moža in obarvajo z odtenki strasti in zanosa, pa naj bo to h~erko, mož je ve~inoma odsoten od doma, dopoldan ples, plezanje ali obisk gledali{ke predstave, pisa-je v službi, popoldan gradi hi{o, tako da sem ve~ino nje ali grafi ~no oblikovanje. popoldnevov sama s h~erko, proti ve~eru pride mama za kak{no uro, da jo pelje na sprehod. V tem ~asu Vaja si ali umijem lase ali pa postorim kaj po stanovanju. Kaj me srËno veseli? Vse, kar delam, pa delam po nekem zaporedju. Pri Vzemite list in napi{ite pet dejavnosti, ki so vas veselile, tem vedno mislim, ~e ne bo tako, se bo nekaj zgodilo. preden so se pojavile du{evne težave. Ukvarjanje s psom? V zadnjih {tirinajstih dneh se mi je zgodilo, da mi je Slikanje? Nekaj tretjega? Katero od teh dejavnosti bi v trenutku za~elo biti srce, kot bi mi hotelo presko~iti, obudili k življenju? Izberite si eno in skupaj s podporno zajela me je vrtoglavica in imela sem ob~utek, da bom osebo naredite na~rt, kako bi se je spet lotili. Morda se zdaj zdaj omedlela in umrla. Zaradi tega sem že dvakrat boste v za~etku morali celo malce prisiliti k dejavnostim, iskala pomo~ pri zdravniku, kjer so mi opravili EKG in ki so vam v~asih predstavljale vir zadovoljstva in veselja. izmerili pritisk. Vse je bilo v redu. Pri drugem obisku 18 Pia, 13. 8. 2004. Vztrajajte, kmalu boste za~utili kanec veselja, zadovoljstva Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Skrb za otroka in spro{~enosti. Po~asi se bodo ti ob~utki okrepili, postali bodo pogostej{i in tako se boste laže lotili svoje priljublje-Da bi lahko dobro skrbeli za dojen~ka, potrebu- ne dejavnosti. jemo ~as, ustrezne okoli{~ine, znanje, pomo~, podporo, vire energije. V na{i družbi so tiste, ki Vas prav niË na svetu ne veseli? prevzamejo levji delež pri negi novorojen~kov in Predstavljajte si, da ste spet stari pet let in da imate na dojen~kov, {e vedno matere, ~eprav se partnerji voljo ~arobno pali~ico, ki vam bo uresni~ila željo. Kaj si vedno pogosteje dejavno vklju~ujejo v skrb zanje. želite po~eti? Bi se radi nau~ili ~esa novega, na primer ro- ^e ste depresivni ali tesnobni, morda ne zmorete lanja? Se vam prvi hip ne utrne nobena misel? Vztrajajte. skrbi za otro~i~ka ali vas ta pretirano obremenjuje. Se spomnite, kako ste si želeli, da bi …? Morda je zdaj pravi ~as, da svoje sanje uresni~ite. Potrpežljivo za~nite s Še posebej zahtevno je usklajevanje potreb razli~nih otrok. prvim korakom. 68 Poglejmo, kako je svojo stisko opisala mama dvoletnika 69 in dojen~ka: Pojdite zdoma, v družbo, v naravo, Ko sem rodila drugega otroka, sem ga po malem krivila, skratka, pojdite ven da se ne morem ve~ toliko ukvarjati s starej{im kot prej, ne morem ga iti iskat v vrtec s kolesom (...) Zdaj pa mi gre ^e smo depresivni ali tesnobni, se nam lahko doz- na živce starej{i. Star je dve leti. Moram re~i, da je pri-deva, da nas {tiri stene du{ijo. Svet se zdi temnej{i den, ima seveda svoje muhe, bratca ima zelo rad. Težava in manj{i. Verjetno se bomo tako ~ustveno kot tudi je v meni. Kar naprej mu nekaj »najedam«, ~e ne naredi telesno zapirali – morda bomo prekrižali roke, se takoj, ko mu re~em, me popade bes. Kar zdrobila bi ga. zgrbili vase, pogled pa usmerili navzdol. Da bi se V~asih se bojim, da mu ne bi ~esa naredila. Zavedam se, temu uprli, pojdite od doma, poglejte v nebo, stoj-kaj po~nem, in si re~em, da tega pa ne bom ve~, ampak te pokonci, roke položite ob telo, dihajte. Morda je kmalu spet isto. Sram me je, ker tako delam z lastnim niti ne boste {li od doma, pojdite pa iz hi{e ali otrokom, ki ga imam nadvse rada. Bojim se, da me ne bo stanovanja, in to najmanj enkrat na dan, pa ~eprav ve~ imel rad, da mi bo kaj zameril, saj mogo~e vidi, da se boste v svoji jutranji halji zgolj stali pred vrati in ima drugje lep{e – nih~e mu ne teži. globoko dihali. ^e imate balkon, teraso ali vrt, jih Pri splo{nem zdravniku sem dobila napotnico za psihi-uporabite za to, da prisluhnete zvokom narave, za-atra, ker sumi na poporodno depresijo. Kje naj dobim vonjate svežo zemljo ali ob~utite deževne kaplje na dobrega psihiatra, da bi mi ~im prej pomagal? /www. obrazu. med.over.net, forum Obporodne stiske, 2005/19 ^e je le mogo~e, vsak dan nekaj ~asa preživite na Kaj torej storiti, ko imate ob~utek, da ste kot mama nemogo~i? soncu, seveda pa se izogibajte uram, ko so son~ni ^e vam je splo{ni zdravnik dal napotnico za psihia- žarki lahko nevarni. ^e {e ne zmorete spreho- tra, bi bil prav on lahko dober vir informacij, kam po-dov, sedite na sonce, globoko dihajte, poglejte klicati oziroma kje ga poiskati. Morda je {e najbolje, da okoli sebe, opazujte spremembe v naravi, otroke pokli~ete nazaj v ambulanto, kjer vam bodo dali pri igri ali ljudi, ki hodijo mimo. Son~ni žarki so ustrezne naslove in {tevilke. ^e nam boste zaupa-preizku{eno zdravilo proti depresiji. 19 Morje, 29. 9. 2005. li, od kod ste, vam bo morda katera od forumovk, Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske ki je z va{ega konca, napisala, s kom ima dobre izku{nje. zmanj{evanje dražljajev iz okolja, uporabite u{esne Vsekakor je dobro, da poleg tega, da obi{~ete psihiatra, po- ~epke ali slu{alke. ^e ste bolj depresivni kot te-skrbite za to, da dobite podporo in pomo~ tudi v svojem snobni, vam bo pomagala dodatna osvetljava v sta-ožjem okolju. V~asih je zelo težko uskladiti svoje ob~utke novanju – odgrnite zavese, prižgite dodatne lu~i. in ravnanje. Skrbite za dvoletnika in dojen~ka. Matere vemo, da je v~asih pred nami skoraj nemogo~a naloga, ko • Morda lahko oseba, ki vam pomaga in vas pod-sku{amo uskladiti potrebe dveh ali ve~ otrok. Pri tem nase pira, z dojen~kom odide od doma, da boste imeli pogosto kar pozabimo. Morda se lahko pogovorite s par- ~as samo zase. tnerjem, da vas bo vsaj za nekaj ~asa razbremenil. V vas se zdaj bojujejo jeza, bes, utrujenost, naveli~anost in ljubezen • Morda bo kdo drug za nekaj ~asa vsaj delno ali v do otrok. Morda bi si privo{~ili kako popoldne brez otrok, celoti prevzel skrb za va{ega dojen~ka, odvisno od ~e je le mogo~e, pa {e celo dalj, da obnovite svojo ljubezen, va{ega po~utja. Podporna oseba je lahko z vami, 70 71 da spet poženete korenine, da premislite, kako si organi-ko va{ega partnerja ni poleg – to je lahko družin-zirati življenje, da vas va{i ob~utki ne bodo pripeljali na ski ~lan, doula, varu{ka, prijateljica ali prijatelj ali rob sprejemljivega. Vsak dan potrebujete ~as za po~itek in kdorkoli drug, ki mu zaupate. Zelo po~asi sto-sprostitev kot protiutež življenjskim obremenitvam. Morda pnjujte svoje sodelovanje pri skrbi za otroka, med-bi vam dobro delo svetovanje, kjer bi se pogovorili o svojih tem pa naj vam podporna oseba dela družbo. težavah in poiskali varne poti za izražanje negativnih ~ustev in kjer bi premislili, kako ravnati v stresnih okoli{~inah. • ^etudi se boste morda v za~etku tega procesa Tudi tule nam lahko {e kaj napi{ete. In saj veste, vedno po~utili kot robot in bodo va{i gibi brez veselja, bo lahko pokli~ete tudi na telefon za obporodne stiske, in to {e ob~utek, da opravljate materinska opravila, za vas preden vam prekipi in se vse vsuje na va{ega mal~ka. /www. bržkone dober. Va{e sposobnosti in samozavest se med.over.net, forum Obporodne stiske, 2005/20 bodo izbolj{ali, in po~asi boste v tem tudi uživali. • Zavedajte se, da niste edini, ki zna dobro skrbeti ^e trpite zaradi tesnobe ali obsesivne kompulzivne za otroka, ~eprav se bodo na~ini, kako drugi skrbijo motnje, bo dobrodo{lih {e nekaj nasvetov: zanj, morda razlikovali od va{ih. Ko boste to misel Izogibajte se kofeinu in vzdržujte nizko raven sladkorja res sprejeli, boste skrb za otroka veliko laže prepu-v krvi (poglejte razdelek o prehrani). Za {tevilne ženske, stili drugim. Partner ali partnerica, drugi družinski ki so tesnobne ali imajo obsesivno kompulzivno motnjo, ~lani, prijateljice in prijatelji naj imajo možnost, da lahko dolo~ene informacije predstavljajo dodatno gorivo z dojen~kom zgradijo svojevrsten stik. Take izku{nje za skrbi in vsiljive misli. Ne spremljajte poro~il na televi-so zanj pomembne. Navezava poteka veliko laže, ~e ziji, ne berite novic ali ~rne kronike v ~asopisu. ^e opazite, vas ni v bližini. S tem pridobijo vsi. da branje dolo~enih knjig, revij, informacij na medmrežju poglablja va{o tesnobo, takoj prenehajte s tem. ^e greste v • ^e se zelo slabo po~utite, ~e ste tako depresivni kino, izbirajte komedije. Odlo~ite se za dejavnosti, ki vas ali utrujeni, da ne morete od doma, pojdite v drug pomirjajo, izogibajte se tistim, ki va{o tesnobo pove~ujejo. 20 Z. Drglin, 29. 9. 2005. prostor. ^e ste razdražljivi, bo morda koristilo To je zelo pomembno. Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske ^e se vam dogaja, da so vsakdanji prizori, zvoki in dnevne Premislite o svojem položaju in v mislih preigrajte dejavnosti za vas preve~, je pomembno, da svojo okolico, ko-razli~ne možnosti: likor je le mogo~e, prilagodite. S seboj ravnajte v rokavicah. Spomnite se, da ste v procesu okrevanja. Ne pritiskajte nase. • Ali si nadvse želite dojiti in trenutki, ko svojega Zastavite si realne cilje za posamezen dan in za posamezen otro~i~ka dojite, predstavljajo ene redkih svetlih teden. ^e se vam zdi, da bi bila udeležba na na~rtovanem trenutkov v va{em dnevu? družinskem dogodku preve~, ~etudi ste v~asih v njem uži-Naredite vse, kar je v va{i mo~i, da bi lahko dojili {e vali, pretehtajte, kaj je dobro za vas. Prosite za podporo naprej. Postavite dojenje na prvo mesto v skrbi za otro-pri odlo~itvi. V~asih boste za dolo~eno dejavnost potrebovali ka in gospodinjstvo. Naj vse drugo po~aka. Dobro skrbi-nekaj spodbude, ni pa primerno, da greste prek svojih zmo-te zase, veliko po~ivajte, jejte dobro hrano, dovolj pijte. žnosti. Ko si boste malo opomogli, boste zmogli ve~. Manca tri dni ni po~ela drugega kot dojila. Z dojen~ico 72 73 Kadar so ženske po porodu zelo tesnobne, so lah- sta se crkljali v postelji, njena sestra pa je kuhala, peljala ko preob~utljive za {tevilne dražljaje – vizualne, starej{o h~erkico v park in odgovarjala na telefonske kli-slu{ne, tipalne. ce, predvsem pa ji je pomagala pri pristavljanju zahtevne V takem primeru vam bo morda ustrezalo, da osvetlja-dojen~ice. Manca je pozneje povedala, da ji je bilo spr-vo v stanovanju pritajite. Postanete lahko bolj ob~utljivi va zelo težko, ker je bila prepri~ana, da bi morala sama na dotik – obla~ilo vas lahko drgne, povzro~a srbe~ico vstati in poskrbeti za gospodinjstvo in se igrati s starej{o ali kaj podobnega. Bodite potrpežljivi s seboj in poskrbite h~erkico. A dojenje je tretji dan odli~no steklo in vsem je za udobje. Uporabljajte u{esne ~epke ali slu{alke, da bi bilo toplo pri srcu. Med Manco in njeno sestro so se vezi ublažili nepotrebne zvoke ali hrup, zagotovite pa si, da {e okrepile. boste {e vedno sli{ali, kar morate sli{ati. • Ali dojenje v vas vzbuja neznosne telesne ob~utke Dojiti ali ne dojiti ali se takrat pojavljajo vsiljive misli? Vas nenehno Ko svojega novorojen~ka prvi~ pristavite k prsim, ponavljajo~e se in dolgotrajno dojenje popolnoma je to zagotovo posebno doživetje; s tem se za~ne iz~rpava? intenzivno obdobje u~enja te izjemne materinske Morda bi vam ustrezalo, da bi otroka dojili, dodatno pa dejavnosti, za katero boste morda potrebovali ne-bi si mleko iz~rpali; tako lahko na primer podporna oseba kaj podpore, nasvetov, prakti~ne pomo~i in zaupa-hrani va{ega dojen~ka z va{im mlekom, vi pa imate ~as nje vase. Odlo~itev za dojenje je ponavadi za mamo za sprostitev in krepitev mo~i ali za nekajurni nepreki-in za dojen~ka najbolj{a, kar potrjujejo {tevilne njen spanec. Nekatere ženske otroka podojijo, ob tem pa raziskave o njegovih kratkoro~nih in dolgoro~nih dodajajo prilagojeno mleko. Nekatere matere popolnoma u~inkih. Vendar pa imata tako dojenje kot hranje-prenehajo dojiti. nje otroka s prilagojenim mlekom svoje prednosti in slabosti. Kaj mislite o navedenih možnostih? Kaj ~utite ob premisleku o razli~nih strategijah hranjenja otro-ka? ^e vam odlo~itev, povezana z na~inom hranje- Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske nja otro~i~ka, povzro~a težave, poi{~ite pomo~. Rekli so mi, da se otrok ne bo navezal name, ~e ne bom Nekaterim koristi iskren pogovor s svetovalko za dojila. dojenje ali drugo podporno osebo. ^e bi to držalo, cele generacije otrok iz ~asov, ko dojenje ni bilo v ospredju zdravstvenih nasvetov in so {tevilne Vsaka od teh odlo~itev lahko predstavlja odgovor-matere otroke hranile pretežno prek stekleni~k, ne bi bile no izbiro za dobrobit va{e družine. Ne dovolite si, navezane na svoje matere. Celo nasprotno, primeri kažejo, da bi vas zajeli ob~utki krivde. da se nekatere ženske in otroci laže navežejo, ko se matere odlo~ijo prekiniti z dojenjem, ki je bilo zanje mu~no. Ženskam, ki ob dojenju doživljajo tesnobo ali bole~ine, Napa~na prepri~anja o dojenju in ustvarjanju hranjenje po stekleni~ki omogo~a, da skupaj z otrokom vezi med dojen~kom in materjo uživajo bližino, same pa so spro{~ene. Nobenega pravi-Tako hudo mi je, ker ne dojim, zdi se mi, da sem zaradi la ni, kako morate biti oble~eni, ko hranite otroka – ~e 74 75 tega kot mama popolnoma odpovedala. želite, lahko otroka po stekleni~ki hranite tako, da ga V na{i družbi so matere pod izjemnim pritiskom, naj izklju~no privijete h golim prsim. dojijo, ne glede na telesne ali ~ustvene ovire. Nekaterim ženskam ob~utki med dojenjem pomagajo preživljati tesnobo Groza me je tega, da bi otrok ~util mojo depresivnost ali in depresijo. Druge dojenje doživljajo kot neznosno nalogo. tesnobo. Na~in hranjenja dojen~ka nikakor ni merilo va{e ljubezni in Otrok ne zna brati va{ih misli. Va{e depresivne misli in te-ne dokazuje, kak{na mama ste. V resnici ni ene same dobre snobni ob~utki, ki vas morda preplavljajo, ne bodo {kodo-poti pri hranjenju va{ega otro~i~ka. Dober je na~in, ki ustreza vali otroku ali vajinemu odnosu. vam in va{emu otroku. Ni recepta, ki bi ustrezal vsem. Depresivnost ali tesnoba pa lahko vpliva na va{e vedenje do Pripravljeni bodite na neprijetna in neprimerna vpra{anja otroka in na to, kako se odzivate na njegove potrebe, zato in komentarje o tem, kako hranite svojega otroka. To se je zelo priporo~ljivo, da poi{~ete podporo in pomo~. Kadar lahko zgodi kjerkoli – ko ste kje zunaj, pri obisku pedia- ženska trpi zaradi hude depresije in se ne zdravi, lahko to tra, v skupini mater ali na družinskem izletu. ^e vas po-dolgoro~no vpliva na otrokov razvoj in na povezavo med sameznik ali posameznica obsoja zaradi va{ega na~rta ali materjo in otrokom. Z dejavnim pristopom k re{evanju te-va{ih odlo~itev, ne glede na to, ali je laik ali strokovnjak, žave boste koristili sebi, otroku in celotni družini. Zaslužite se spomnite, da ste svojo odlo~itev skrbno premislili, da bi si kar najbolj{o podporo, pomo~ in zdravljenje. bila kar najbolj{a za vas in za va{o družino. Vpra{anja ali komentarje lahko ignorirate ali spremenite ton pogovora. Prebrala sem, kako pomembno je, da se navezovanje med Lahko re~ete: »To se vas ne ti~e,« ali: »Ne morem dojiti. materjo in otrokom zgodi takoj po rojstvu, sicer bo otrok Sem hudo bolna,« ali: »Odlo~ila sem se, da ne bom doji-vse življenje trpel zaradi nenavezanosti. Jaz pa h~erke ni-la,« ali: »Po navodilih zdravnika ne dojim.« sem želela dobiti v naro~je takoj potem, ko sem jo rodila. Zapomnite se: pravico imate, da se za{~itite pred priV naro~ju jo je uj~kal mož. Nenehno premlevam o tem, pombami, ~etudi so dobronamerne. Ni se vam treba kak{ne bodo posledice. opravi~evati. Kot pravijo: Dobre mame poskrbijo, da nji- ^e bi bilo to res, se med star{i in posvojenimi otroki ne bi hovi otroci niso la~ni. Pika. ustvarjale vezi. Okoli{~ine takoj po rojstvu res olaj{ujejo Zima v srcu Za ženske, ki trpite zaradi obporodne stiske navezavo med materjo in otrokom in ~e lahko v tem ~asu uživate z otrokom v naro~ju, je to dragoceno. Vendar to ne pomeni, da bi vas moralo skrbeti, ali boste z otrokom na-vezani, ~e ga takoj po rojstvu niste mogli držati v naro~ju ali se ga dotakniti. Navezovanje je proces vzpostavljanja bližine in medsebojnega zaupanja, ki se razvija skozi leta skupnega življenja, nege in skrbi za otroka. ^etudi vam depresivnost ali tesnobnost ta hip morda hudo otežuje skrb za dojen~ka, ni nikoli prepozno. Ko se boste bolje po~utili, boste ve~ ~asa lahko spro{~eno uživali bližino svojega otroka in skrbeli zanj. Tako boste skupaj zgradili prav poseben odnos. 76 Zima v srcu Za partnerja/-ico Zima v srcu Za partnerja/-ico Na{tela bom nekaj pogostih pomislekov in vpra{anj, v odgovorih pa vam ponujam osvetlitev problematike, da boste dogajanje laže razumeli. Hudo mi je, ker moja žena tako trpi, in pogosto se po~utim povsem nemo~nega. Morda se ne bi smela odlo~iti za otroka. Ob trpljenju na{ih bližnjih so ob~utki nemo~i pogosti, zdi se nam, da bi morali kaj storiti. Niste povzro~ili njene bolezni in ne morete ji je odvzeti. Poporodna depresija in Za partnerja/-ico tesnoba sta biokemi~ni motnji, vzroki pa so kompleksni. Nikogar ne moremo kriviti za to. Številni partnerji imajo V tem delu bi rada podprla vas, partnerja, 21 ne gle-ob~utek, da ne znajo ali ne morejo re{iti problema. Žena 78 79 de na to, ali ste poro~eni ali ne. Prej ko se boste ne potrebuje vas, da bi njen problem odstranili. Ne gre za vklju~ili v proces okrevanja in ve~ja kot bo va{a stroj, ki je pokvarjen in ga je treba popraviti, to je problem udeležba, ve~ koristi bosta imela oba – skupaj druga~ne vrste. Od sebe ne morete pri~akovati, da jo boste in vsak posebej – in prej boste kot družina zaži-ozdravili z ljubeznijo ali pozornostjo. Nikar ne predla-veli polno življenje. Bolj kot boste razumeli, kaj gajte rokohitrskih re{itev. Potrebuje vas, da jo poslu{ate, doživlja va{a partnerka, bolj ji bo va{a podpora ji stojite ob strani in jo podpirate. Du{evno stisko lahko ustrezala. To pa lahko pospe{i njeno okrevanje. sprožijo razli~ni dejavniki, med njimi je tudi rojstvo otro-Dobrodo{lo bi bilo, da preberete predhodni po- ka. Dvom o preteklih odlo~itvah je del procesa sprejema-glavji, ~e ju {e niste, da bi se pou~ili o du{evnih nja realnosti, pri tem pa sku{ajte svojo energijo usmeriti v stiskah, ki jih morda doživlja va{a partnerka, ali da sedanjost; na~rtno i{~ite pozitivne vidike. Po okrevanju bo bi svoje znanje osvežili. njeno doživljanje materinstva veliko bolj pozitivno. Prehod v o~etovstvo je pogosto stresno obdobje, V~asih imam ob~utek, da se moja partnerka samo pretvar-polno zelo pozitivnih ob~utkov, povezano pa je ja, da se ne po~uti dobro; morda pa so jo doma razvadili tudi z velikimi življenjskimi spremembami, no-in se zdaj ne zna soo~iti z odgovornostjo. vimi nalogami in odgovornostmi. ^e podpirate Pomembno je, da veste: ženske s poporodno depresijo se ne partnerko, ki trpi zaradi depresije in/ali tesno-pretvarjajo, da se ne po~utijo dobro. Ne gre za pomanj-be, je to obdobje toliko zahtevnej{e. Tudi o~etje kanje samodiscipline, razvajenost ali {ibkost, ženske se ne imajo lahko težave z depresijo. Nikar ne pozabite smilijo samim sebi in ne igrajo, da se jim ne bi bilo treba nase in sku{ajte upo{tevati ukrepe, ki pomagajo soo~iti z materinstvom. prepre~evati du{evne težave. ^e ho~emo dajati podporo, moramo biti tudi sami pri mo~eh. Ne Ne razumem, zakaj ves ta cirkus okoli depresije. Zakaj se sku{ajte vsega storiti sami. Tudi vi potrebujete preprosto ne vzame v roke? 21 V besedilu uporabljam mo{ko obliko zgolj podporno mrežo. Iz depresije ni mogo~e kar izsko~iti. Ne gre za to, da bi zaradi teko~ega branja; mi{ljene so tako partnerice kot partnerji. se morala ženska »vzeti v roke«, »se sestaviti« in »misliti Zima v srcu Za partnerja/-ico Zima v srcu Za partnerja/-ico na otroka«, pa ne bo ve~ depresivna. Ne recite ji: »Sple-sebe izjemno velika pri~akovanja, ki so povsem nedosegljiva. zaj iz tega.« To bi je lahko okrepilo ob~utek nesposob-Morda se bo po~utila krivo, da jih ne dosega. Morda jo bo nosti. ^e bi lahko, bi to že naredila. Svojega po~utja ne skrbelo, da bo razo~arala druge. Spomnite jo, da je skrb za bi privo{~ila nikomur. Za depresivnost je zna~ilno prav otroka in gospodinjstvo vajina skupna naloga, ne le njena pomanjkanje volje do življenja in uživanja v njem. To je – sodelujte pri opravilih ali organizirajte zunanjo pla~ano del problema. pomo~ ali pomo~ prostovoljcev, ~e je na voljo. Iz te težke preizku{nje lahko vajina zveza zraste mo~nej{a, kot je bila Moja zaposlitev je zelo zahtevna, ko pa se vrnem domov, je kdaj prej, lahko se okrepijo tudi druge družinske vezi. vse narobe. Žena je v solzah, poskrbeti moram za otroka, ~aka me {e kup opravil. ^isto sem iz~rpan. Bojim se, da Kot razumem, je pri poporodnih depresijah pomembno ne bom dolgo zmogel. zagotoviti nekaj ur neprekinjenega no~nega spanja. Kako Res je, va{a vloga je zelo naporna. Poi{~ite podporo, ki jo naj to uresni~iva, ~e pa otro~i~ek potrebuje hranjenje tudi 80 81 potrebujete, da bi svoji partnerki lahko dobro pomagali in pono~i? ji stali ob strani. Lahko se zgodi, da med depresijo svoje Res je, nekateri poudarjajo, da ženska s poporodno de-partnerke ali po njej tudi partner postane depresiven. To presijo potrebuje okvirno pet ur neprekinjenega spanja na lahko prepre~ite tako, da dobro skrbite zase in da poi{~ete no~, da bi tako sklenila celoten spalni ciklus. Ker si že-podporo pri prijateljih, svojcih in strokovnjakih. Zago-lite, da bo va{i partnerici bolje, je pomembno, da skupaj tovite si odmore med skrbjo za družino in zaposlitvijo. premislita, kako bi ji omogo~ili no~no spanje. Morda ste Pomembne so redna rekreacija, sprostitev in druge dejav-lahko vi tisti, ki bo za otroka skrbel polovico no~i, ne da nosti, ki zmanj{ujejo stres – tako lahko ostanete ~vrsta bi jo zbujali. Veliko o~etov je povedalo, da so razvili pose-opora za partnerko. Zagotovite ji podporo za ~as, ko vas ben ob~utek bližine z dojen~kom prav zato, ker so pono~i ni poleg, da ne boste v skrbeh. skrbeli zanj. ^e zaradi drugih dolžnosti pono~i ne morete skrbeti za otroka, priskrbite nekoga, ki vas bo lahko na-Zdi se mi, da me po krivici obtožuje in se spravlja name. domestil. Za~asna varu{ka je lahko zlata vredna. Ne jemljite tega osebno. Pri depresiji ali tesnobi je razdražljivost pogosta. Ne dovolite pa, da postanete njena ^e bi bil jaz na njenem mestu, bi {el vsak dan za eno uro boksarska vre~a ali odvod za tesnobo. To ni dobro za ni-na ko{arko in ne bi kar naprej premleval enih in istih stvari. kogar. ^e vas obtožuje ali ~e vam dela krivico, se bo po To so koraki, ki bi morda pomagali vam, njej bodo potem po~utila krivo. ^e imate ob~utek, da vas po krivici magale druga~ne re{itve. Podpirajte jo pri iskanju re{itev, napada, ji to mirno povejte. Ne spu{~ajte se v dolgotrajna ki ustrezajo njej. Vsekakor pa je pomembno, da skrbite in brezplodna razglabljanja. za lastno zdravje in da v svoje življenje tudi vi vklju~ujete dejavnosti, ki vas radostijo. Predstavljal sem si, da bo zdaj, ko je doma z otrokom, gospodinjstvo bolj urejeno. Sku{am ji biti v oporo, ampak res ne vem, kaj naj naredim Zmanj{ajte pri~akovanja. Od ženske je po porodu, ~etudi in kaj naj re~em. ni depresivna, nerealno pri~akovati, da bo skuhala ko-Pomembno je, da ste z njo – navzo~nost in zagotavljanje silo in pospravila stanovanje. Nekatere ženske imajo do podpore sta pogosto najve~, kar lahko naredite. Vpra{ajte Zima v srcu Za partnerja/-ico Zima v srcu Za partnerja/-ico jo, katere besede bi rada sli{ala za spodbudo, in jih pogo-preizku{ajo na~ine, ki so v preteklosti delovali. Tesnoba sto izrecite. Nekaj vam jih tudi predlagam: je povezana s hormoni, ki sprožijo fi ziolo{ke reakcije, kot so na primer pospe{en sr~ni utrip, mravljin~enje v rokah • Preživeli bomo. in nogah, tresavica, spremembe vida, kratka sapa, na- • S ~im te lahko pocrkljam? petost mi{ic. To ni nekaj, kar bi lahko samo odmislili • Kako se danes po~uti{? Poslu{am te. in poslali pro~. Razli~ne tehnike spro{~anja bodo upo- • Tu sem, da ti stojim ob strani. rabne, ko se bo stanje nekoliko izbolj{alo. Takrat bodo • ^e je kaj, s ~imer ti lahko pomagam, mi povej. (Na predstavljale eno od uporabnih možnosti za vsakodnevno primer skrbeti za otroka, pripraviti kopel zanjo, poskrbeti skrb zase, zato si lahko priskrbite literaturo in pripomo~ke za prijetno glasbo.) in se nau~ite znanj, ki nam v življenju pridejo prav. Ko • Žal mi je, da trpi{. Res mora biti hudo. bo ženska malce okrevala, se lahko spro{~ata skupaj ali • Zelo te ljubim. Zelo te imam rad. pa na primer obiskujeta te~aj, namenjen u~enju dolo~ene 82 83 • Otrok je navezan nate. Otrok te ima zelo rad. sprostitvene tehnike. • To po~utje je le za~asno, kmalu ti bo bolje. Pri tem ti bom pomagal, kolikor zmorem. Morda bi morala zgolj za~eti bolj pozitivno razmi{ljati. • Spet bo{ taka kot prej. (Ko ji gre bolje, poudarite, kje Bilo bi ~udovito, ~e bi bilo okrevanje tako preprosto. Prav je napredovala, kot na primer to, da se spet smeje, da je narava te bolezni prepre~uje pozitivno mi{ljenje. Predsta-manj vzkipljiva, da gre ven s prijatelji in prijateljicami.) vljajte si, da nosite zamegljene in temne le~e, ki popa~ijo • Dobro ti gre. (Povejte, kaj ji gre dobro od rok.) sliko in ki fi ltrirajo informacije iz okolja tako, da do vas • Krasna mama si. (Povejte ji, zakaj je tako: ~udovito se prispejo le negativne stvari. Depresija prepre~uje, da bi nasmeje{ otroku.) posameznica izkusila svetlej{e, zabavne ali vesele vidike • To ni tvoja krivda. ^e bi bil bolan jaz, ti ne bi krivila življenja, onemogo~a ji, da bi uživala v življenju. mene. Zdi se mi, da je {e bolj obupana, ~e ji re~em, naj misli na Res je bilo hudo. Izpoved o~eta, ki je s svojo par- to, da je lahko sre~na, ker imava zdravega otroka. tnerko doživljal obdobje poporodne depresije Ženska, ki trpi zaradi depresije, se ponavadi zelo dobro Vra~ate se z napornega dela in upate, da se boste kon~no zaveda, zaradi ~esa bi bila lahko sre~na in zadovoljna. lahko spo~ili. Ko odprete vrata, se va{e sanje o umirjenem Eden od razlogov, da se po~uti krivo, je ravno ta, da je domu v hipu poru{ijo. Va{a žena v razvle~eni trenerki, na kljub temu depresivna. Ob~utki krivde jo lahko vle~ejo na kateri je sled izbruhanega mleka, je na robu solza, otro~ek dno. joka, stanovanje je razmetano. Bojite se vpra{ati, kako se po~uti, kajti odgovor že poznate: »Tega ne zdržim ve~! Ne razumem, zakaj se preprosto ne sprosti in ne uživa? Grozna in nesposobna mama sem. Rada bi svoje življe-Saj ji ni~ ne manjka. nje nazaj.« Otroka vzamete v naro~je, ~eprav ste {e vedno Pri ženskah, ki so tesnobne, lahko nasvet, naj se sprostijo, oble~eni v službeno obleko, in se spra{ujete, zakaj je va{a sproži nasproten odziv. Že tako so lahko polne tesnobe, žena tako nesre~na, zakaj je star{evstvo ne osre~uje, kot pri tem pa se pogosto ne morejo sprostiti, kljub temu da osre~uje vas, in predvsem, ali bo tega sploh kdaj konec. Zima v srcu Za partnerja/-ico Niste edini. Take prizore sem doživljal po rojstvu prvega otroka. Kar nekaj tednov je trajalo, da sva si priznala, da imava resen problem, da gre pri njej za depresijo in da sva poiskala pomo~, in kar nekaj mesecev, preden si je moja žena opomogla. Danes živimo sre~no družinsko življenje, kakr{no sva si oba želela. Svojo ženo zdaj druga~e razumem, in zdi se mi, da je najino partnerstvo skozi intenzivno dogajanje po porodu dozorelo. Na poti iz depresije pa bodite potrpežljivi in strpni. Verjemite, neko~ bo bolje. 84 Zima v srcu Za starejše otroke Zima v srcu Za starejše otroke Oporne to~ke za pogovor z otroki o poporodni depresiji in tesnobi • Celo odrasli ne razumejo vedno, o ~em govorimo, ~e uporabljamo besedi »depresija« ali »tesnoba«. Uporabite raje bolj opisne besede, kot so »žalostna«, »utrujena«, »otožna«, »zaskrbljena«, »iz~rpana«, »bolna«. • ^e boste uporabljali izraz »bolezen«, zagotovite otrokom, da ni nalezljiva in da je ne povzro~ajo mikrobi. Za starejše otroke Mama se bolezni ni od nikogar nalezla in otroci se ne morejo okužiti z njo. Po rojstvu otroka se v družini zgodijo velike spre-86 87 membe. 22 ^etudi jih ve~ji otroci pri~akujejo, pa • Povejte otrokom, da mama dobiva ustrezno pomo~, da se niso pripravljeni na spremembe pri materi. Tudi zdravi, da obiskuje zdravnika ali svetovalca, da jemlje zdravila tisti, ki so premajhni, da bi razumeli, kaj je depre-in da ji bo kmalu bolje. V svojih obljubah bodite realisti~ni. sija, bodo opazili, da se mama vede druga~e kot Povejte jim, da bodo, dokler se ne bo pozdravila, morda {e prej. Otroci vidijo, da veliko joka, opazijo, da se pri{la obdobja, ko bo slab{e, in obdobja, ko bo bolje. razburi zaradi malenkosti. Morda so presene~eni, ker zelo pozno vstaja, razo~arani, da nima mo~i, • Prosite otroke za predloge, kako bi lahko pomagali ma-da bi jih peljala v park, ali za~udeni, ker se zadnje teri. Morda bi lahko zanjo narisali risbo ali ji na mizi ~ase le malo smeje ali pa sploh ne; re~ejo, da to ni pustili kako prijazno obvestilo, morda lahko pomagajo mama, ki jo poznajo. pri kateri od nalog, ki jih pri svojih letih zmorejo opraviti. Pazite, da se ne bodo na kakr{enkoli na~in ~utili odgovor-Otroci potrebujejo jasno in iskreno pojasnilo o ne za njeno bolezen ali za njeno zdravljenje in okrevanje. tem, kar se dogaja. Klju~no je, da se z njimi odkrito pogovorimo. ^e je le mogo~e, naj bo mama ti- • Povejte resnico. Otroci vedo, da mama ni taka, kot jo sta, ki spregovori o težavi. Partner ali drugi odrasli poznajo. Ne recite jim, da je z mamo vse v redu, ~e to ni lahko pri tem pomagajo. res. Tudi mama naj bo odkrita. ^e je o~itno, da je žalostna, naj to pove. ^e skrivamo žalost, na primer tako, V nadaljevanju bomo navedli nekaj pomembnih da re~emo: »To so solze sre~e,« sporo~amo, da nekatera napotkov za to, kako se z otroki pogovarjati o do- ~ustva niso dovoljena in da jih je treba prikrivati. Z od-gajanju v družini, kadar mama trpi zaradi poporo- kritim pogovorom o ob~utkih razvijamo ~ustveno inteli-dne depresije ali tesnobe. gentnost – otroke u~imo, kako naj svoje ob~utke in ~ustva prepoznajo in ustrezno izražajo. To jim ne bo {kodovalo, celo nasprotno, lahko jim bo služilo kot model za vede-22 Besedilo je namenjeno odraslim, da bi pomagali otrokom matere, ki v nose~nosti ali nje v prihodnosti. Ko poi{~emo pomo~ zase, tudi otroke po porodu doživlja du{evno stisko. u~imo, da lahko nekaj naredimo, kadar pride do težav. Zima v srcu Za starejše otroke Z otrokom govorimo primerno njegovim sposob- nostim razumevanja. Sledi primer pogovora z otrokom. Morda si opazil, da zadnje ~ase veliko jokam in da se hitro razjezim. Nekaj v mojem telesu ne delujejo dobro in to vpliva na moje ob~utke in na to, kako se vedem. Ho~em, da ve{, da te imam zelo rada, in tudi dojen~ka imam zelo rada. Rada bi ti povedala, da za moje po~utje nisi kriv ne ti ne kdo drug. Zelo dobro skrbim zase in dobila sem pomo~, da mi bo ~im prej bolje. Dokler ne bom ~isto zdrava, bom najbrž imela dobre in slabe dneve. Gre mi 88 vedno bolje. Zelo težko ~akam na ~as, ko bova spet skupaj {la na igri{~e. Zelo te imam rada. Zima v srcu Za družino in prijatelje Zima v srcu Za družino in prijatelje lepo in prav, ~e ne bi dobesedno »navalili« takoj, ko sva s son~kom pri{la domov. Ko sem utrujena, neprespana, son~ek la~en in za previt – rekla možu, ~e lahko uredi, da gredo moji star{i domov, da se uredimo in da greva z malim po~ivat, je pri{lo do zamere moje mame. Nih~e ji ni ni~ grdega rekel, ona pa zdaj pravi, da ji ne pustimo Za družino pestovati njenega vnuka (imela je priložnost ves ~as obiska, pa ga ni, nasprotno, to je želela, ko smo jo prosili, ~e lahko odidejo). Ne vem, kako sama vidi zadevo, ker od in pr ijatelje takrat ne govori ve~ z mano. Meni je grozno hudo, ker se mi ne ogla{a na telefon. Saj ni treba, da bi mi hodi-Odzivi sorodnikov/sorodnic ter prijateljev/prija- la domov pomagat, potrebujem vsaj pogovor. Kak nasvet 90 91 teljic lahko bistveno olaj{ajo ali otežijo okrevanje glede novorojen~ka z njene strani bi mi ve~ kot prav pri{el. ženske, ki trpi zaradi poporodne depresije ali te-Po~utim se krivo, pa ~eprav sem si z vsem srcem zadnji~ snobe. želela samo miru, ker so bili tu odlo~no predolgo in ker jih je bilo preve~. Njeno pestovanje malega bi neizogibno Zgodi se, da depresivna mati ~uti preve~ ovir, precej podalj{alo obisk, kar pa zame ni bilo sprejemljivo. da bi svojemu partnerju povedala o neprijetnih Od takrat sem ~isto na koncu z živci, zadnje dni samo ob~utkih, ali pa se boji kritike in nerazumevanja. jokam, da imam ~isto ote~ene o~i, nimam apetita in se Morda bo najprej spregovorila s katerim od soro-obtožujem, zakaj sva prosila za odhod. Raje bi {e malo dnikov ali prijateljev. Tudi po tem, ko je morda že potrpela in bi bil mir. Tako pa ... Meni je tako nepopisno govorila s svojim partnerjem, je zelo pomembno, težko, sploh ne najdem besed, da dober teden po porodu da dobi ustrezno podporo in pomo~ svojih star{ev, moja mama ne govori z mano. Jaz bom samo sebe požrla, tasta in ta{~e, babic in dedkov, bratov in sester, glavo mi bo razneslo. /www.med.over.net, forum Obporo-skratka, drugih sorodnikov ter prijateljev in prija-dne stiske, 2007/23 teljic. Skupaj lahko ustvarijo dobro okolje za njeno okrevanje. ^e mati ženske po porodu ni ve~ živa ali ~e je njuno razmerje problemati~no, je {e posebej pomembna Ko postanemo matere, si pogosto želimo, da bi na{e ma-kaka druga ženska, ki bi jo simbolno nadomesti- terinstvo potrdila na{a lastna mati, tudi ~e nismo de-la. Ker so depresivne matere bolj ranljive, pogosto presivne. Za nekatere ženske je lahko nerazumevanje in potrebujejo ve~ potrditve iz okolice, in tu imajo pomanjkanje empatije pri lastni materi vir nelagodja in klju~no vlogo druge odrasle ženske. Ženske, ki so težav, kot lahko vidimo v naslednjem opisu: pravkar postale matere, so ponavadi bolj ob~utljive Rodila sem pred enim tednom, dokaj lahek porod, prvi na kritiko, matere s poporodnimi du{evnimi sti-otro~i~ek. Po porodu sem se po~utila dobro, sicer utruje-skami pa {e bolj. Zato jih pogosto pohvalite, izo-no. Obiski sorodnikov v porodni{nici so me precej obre-gibajte se negativnim komentarjem, {e posebej ti- menjevali, zato sem prosila, ~e se lahko malo umirijo. Vse 23 Pika, 12. 3. 2007. stim, ki so povezani z njihovim star{evstvom. Zima v srcu Za družino in prijatelje Zima v srcu Za družino in prijatelje Predstavili bomo nekaj pogostih vpra{anj in v od- sno in spo{tljivo. Podpirate jo že zgolj s tiho navzo~nostjo, govorih osvetlili nekatere pomembne vidike vloge, ki ji je lahko v pomo~, ~etudi ne more govoriti ali ~e se ki jo imajo družina in prijatelji ženske, ki doživlja odlo~i, da ne bo govorila. poporodno depresijo in/ali tesnobo. Moja h~erka je pred pol leta postala mama, jaz pa dedek. Ne Kako lahko svoji sestri pomagam pri premagovanju depre-znajdem se dobro, kajti zdravi se zaradi poporodne depresije sije? Zdi se mi, da se vse odvija tako po~asi. – odkrito re~eno, prej si sploh nisem predstavljal, kako hudo Vedite, da svoje sestre ne morete ozdraviti, lahko pa ji je lahko ženski po rojstvu otroka. V~asih je ~isto objokana, pri okrevanju pomagate. Morda ste že nestrpni in tež- potem pa se spet smeji. Rad jo imam, ampak ~isto zares ne ko ~akate na izbolj{anje, vendar poporodne depresije vem, kako naj se vedem. In skrbi me za vnu~ka. ni mogo~e zdraviti kot nekatere druge bolezni. Potek te Kot o~e ji stojte ob strani tu in zdaj. Ko va{a h~erka bolezni, tudi ~e uporabljamo zdravila, je druga~en kot okreva, težko verjame, da bo dobro razpoloženje trajnej{e. 92 93 na primer pri okužbi. ^isto mogo~e je, da bo va{a sestra Nikoli ne ve, kdaj se bo njeno kemi~no ravnovesje spreme-naredila dva koraka naprej in se bo po~utila bolje, nato nilo in njeno razpoloženje poslab{alo. Nekatere ženske pa pa se bo njeno razpoloženje poslab{alo, kot bi zdrsnila doživljajo tudi hitre spremembe razpoloženja. Morda se korak nazaj. V takem trenutku bo morda obupana, kajti bo branila deliti dobro razpoloženje z vami zaradi strahu, prav njena depresija ji prepre~uje verjeti, da bo neko~ zares da boste mislili, da va{a podpora ni ve~ potrebna. V re-ozdravela. Morda bo celo rekla, da sploh ni bilo nobenega snici se bo dobro po~utje vrnilo in zdrsi bodo vse redkej{i. izbolj{anja. Ta proces zahteva nekaj tednov ali celo mesecev. Povejte ji, Pomembno je, da jo spomnite, kako je vsak zdrs le da veste, da se bo njeno razpoloženje spreminjalo, in za-za~asen, povejte ji, ko opazite, da se njeno razpoloženje gotovite ji, da va{a podpora ne bo kar izginila. Otro~i~ek izbolj{uje, in ji ve~krat recite, da bo kmalu spet kot neko~. potrebuje skrb ljube~ih in naklonjenih odraslih, brez tega Padec ni nazadovanje, je pri~akovan del procesa. Spomni-se ne bi dobro razvijal. Nekatere ženske, ki trpijo zaradi te jo na to, da se stvari odvijajo v pravo smer in da je to poporodne depresije in/ali tesnobe, potrebujejo pomo~ pri najpomembneje. skrbi za otroka. V dolo~enih primerih skrb za nekaj ~asa v celoti prevzamejo drugi. Nekatere imajo težave pri ustvar-S snaho imava druga~e odli~en odnos, odkar pa je zbo-janju vezi z otrokom in prepoznavanjem njegovih potreb, lela za depresijo, se z mano ne pogovarja. Naj se ~isto druge ne. Vpra{ajte jo, kako ji lahko pomagate pri negi umaknem? otroka, peljite ga na sprehod, ukvarjate se z njim, pestujte Va{a vloga je lahko izjemno dragocena. Ženske, ki trpijo ga. Poleg matere so v življenju otroka pomembni {e dru-zaradi poporodne depresije, se pogosto po~utijo nesposob-gi ljudje, in zdaj imate priložnost, da z njim vzpostavite ne najti ustrezne besede, da bi sporo~ile, kako se po~utijo. ~isto poseben odnos. Tako boste vsi bogatej{i. Ko bo va{a Snaho je dobro spodbujati, da z vami deli svoje ob~utke, h~erka nekoliko okrevala, bo tudi njeno materinstvo bolj nespametno pa bi bilo to zahtevati. Naj ve, da ste pripra-spontano in pri tem bo samozavestnej{a in bolj igriva. vljeni poslu{ati, ne da bi jo obsojali. Verjemite, da se bo odprla, ko bo za to pripravljena in ko Prijateljica je pred mesecem in pol rodila zdravega otro-bo imela ob~utek, da boste to, kar bo povedala, jemali re- ~i~ka. Ko sva nekajkrat govorili po telefonu, je bil njen Zima v srcu Za družino in prijatelje Zima v srcu Za družino in prijatelje glas ~isto druga~en kot ponavadi, utrujen in prav ni~ ve- »Odli~no zna{ uspavati pun~ko.«) Za depresijo je zna-sel, zdelo se mi je, da komaj premaguje jok. Govorila je o ~ilna ~rnogledost, zato pazite, da ne dosežete nasprotnega tem, kako je materinski vsakdan druga~en od pri~akovanj. u~inka, bodite realni. Ko sem jo obiskala, pa ni bila videti depresivna, bila je • Si krasna sestra, teta, h~i, prijateljica … (Bodite ~imbolj lepo urejena in nali~ena. natan~ni, na primer: »S teboj rada hodim na sprehode, ker Naj vas zunanjost ne zavede. Poporodna depresija je po-tako dobro opazuje{ in me opozarja{ na ~udovite stvari.«) gosto prikrita. Nekatere ženske navzven delujejo normal- • Bolje ti bo, zagotovo ti bo bolje. no. Morda so videti zelo urejene, nali~ene so, morda se • Ho~e{, da peljem otroka na sprehod? (Ustrezno spre-celo smehljajo, pa so hkrati zelo depresivne. Ne moremo menite predlagano pomo~.) natanko vedeti, kako se ljudje po~utijo in kaj premi{ljajo, • Tudi sama sem {la skozi to. (To smete re~i le, ~e imate ~e jih o tem ne povpra{amo. Zgodi se, da ženska, ki se res izku{njo s poporodno depresijo. Ne zamenjujte depre-zelo slabo po~uti, to kompenzira z nasprotnim vedenjem. sije s poporodno otožnostjo, ki mine v nekaj dneh.) 94 95 ^e vas za prijateljico skrbi, je klju~no, da jo ob primerni priložnosti vpra{ate, kako se po~uti. Lahko ji ponudite Svakinja je v nedeljo rodila zdravega fantka, sicer s carskim svojo pomo~, ~e bi jo v prihodnosti morda potrebovala. rezom, oba sta o. k. V~eraj je povedala, da ima depresijo, Povejte ji, kaj ste opazili in o ~em razmi{ljate. Lahko ji da ves ~as samo joka in joka in joka. V porodni{nici je ponudite pisne informacije, ji izro~ite zloženko ali ji po-danes {tirinajsti dan, ker je bila že en teden pred porodom darite priro~nik. v bolnici zaradi pritiska. Doma ima že enega fanta, ki ^e torej sli{ite koga re~i: »Saj vendar ni videti depresivna,« hodi v prvi razred in je bil bolan prav ta ~as, ko je bila ona ga pou~ite, da lahko videz vara, da torej ne smemo prehi-v bolnici, tako da sta se videla samo dvakrat. Danes jo tro sklepati, za kaj gre. grem pogledat, pa ne vem, kako naj se obna{am, kaj naj ji re~em. Ne vem, kako naj ji pomagam, da ji bo lažje!? Svoji prijateljici s poporodno depresijo sku{am biti v opo-Prvi sine je druga~e v redu, se kar se da ukvarjamo z njim, ro, ampak res ne vem, kaj naj storim in kaj naj re~em. tako da je glede tega ne bi smelo skrbeti. /www.med.over. Pomembno je, da ste z njo – navzo~nost in zagotavljanje net, forum Obporodne stiske, 2007/24 podpore sta pogosto najve~, kar lahko naredite. Vpra{ajte Dragoceno in pomembno je, da svoji svakinji stojite ob jo, katere besede bi rada sli{ala za spodbudo, in jih pogo-strani. Najbolje bo, da jo vpra{ate, kako se po~uti. Dajte sto izrecite. Nekaj vam jih v nadaljevanju tudi predlagam. ji možnost, da o svojem po~utju govori. Položite ji na srce, da taki ob~utki ne trajajo ve~no in da obstajajo poti za Besede za prijateljico ali sorodnico, ki trpi zaradi izbolj{anje po~utja. poporodne stiske: Vpra{ajte jo tudi, kaj potrebuje in kako ji lahko pomagate. • Tukaj sem, da ti pomagam. Na voljo sem ti. Morda si želi le objem ali va{o tiho navzo~nost. Pri vsem • Zelo te imam rada. Zelo si mi pri srcu. tem seveda potrebujeta dolo~eno zasebnost – izkoristite • Žal mi je, da trpi{. To mora biti res hudo. ustrezen trenutek. Morda jo kaj posebnega skrbi ali ji kaj • Dobro ti gre. (Bodite ~imbolj natan~ni in opi{ite, na predstavlja hudo težavo, pa ji lahko zagotovite, da katerih podro~jih.) boste za to poskrbeli – pri tem mislim na njenega • Dobra mama si. (Ponazorite s primerom, na primer: 24 Mar, 30. 3. 2007. prvega otroka, lahko pa jo teži tudi kaj drugega. Zima v srcu Za družino in prijatelje Zima v srcu Za družino in prijatelje Sledi nekaj namigov, kaj {e lahko storite. V nekaterih Preverite, katero od pomo~i bi najbolj potrebova-porodni{nicah lahko poi{~ete pomo~ zanjo (seveda z njenim la. Predlagajte ji, kaj bi lahko naredili, prisluhnite privoljenjem) pri psihologinjah ali drugih svetovalkah. Vse-njenemu odgovoru in njenim potrebam. Neka- kakor potrebuje razumevanje, podporo in konkretno pomo~. tere ženske težko sprejmejo kakr{nokoli pomo~ Pogovorite se z njo, od koga pri~akuje pomo~: od zdravstve-v gospodinjstvu in/ali pri skrbi za otroke zaradi nega osebja, partnerja, star{ev, vas. ^e ho~e, lahko pokli~e napa~nega prepri~anja, da je to dokaz njihove ne-na telefon za pomo~ pri obporodnih stiskah mamaZOFA. sposobnosti in {ibkosti. Ne bodite vsiljivi, pa~ pa Ne bi pa bilo primerno, da bi ji govorili, naj se raje veseli vztrajni. Nekaterim ženskam veliko pomeni, ~e otroka, kot da pretaka solze, ali pa naj se zbere in neha jim re~ete: »Prijateljice si med seboj pomagamo. jokati. V najbolj{em primeru se bo njeno po~utje izbolj{alo ^e bi sama potrebovala pomo~, bi mi jo ti z vese- samo od sebe, ko si bo telesno opomogla. ^e pa se vam ljem ponudila in jaz bi jo sprejela. Vzemi, kar po-bo zdelo, da je njeno stanje {e kar naprej slabo ali da se trebuje{. Rada te imam in si želim, da bo{ kmalu 96 97 slab{a, lahko vi pokli~ete na na{ telefon, da vam bomo spet taka kot prej.« pomagali naprej. /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2007/25 Na{tela bom nekaj predlogov za prakti~no podpo- ro ženski s poporodno depresijo in tesnobo. Se- znam seveda {e zdale~ ni popoln, dopolnite ga po svoji presoji in po pogovoru s posameznico, ki ji je pomo~ namenjena. • Skuhajte kosilo ali ve~erjo za vso družino. • Pomagajte ji oblikovati podporno mrežo za ~as, ko potrebuje intenzivno pomo~. • Poskrbite za dojen~ka ali druge otroke, da si bo lahko oddahnila in poskrbela zase. • Operite perilo. • Pomijte posodo. • Samo zanjo pripravite okusen in hranljiv obrok. • Sedite z njo in jo poslu{ajte. • Pospravite stanovanje. • Pojdite z njo na sprehod. • Pojdite po nakupih. • Napi{ite ji pismo, prijazno elektronsko sporo~ilo, pokli~ite jo po telefonu. • Prevzemite no~no skrb za otroka, da se bo lahko na-spala. 25 Z. Drglin, 30. 3. 2007. Zima v srcu Za vse, ki prihajate v stik z ženskami v obporodnih stiskah Za vse, ki pr ihajate v stik z ženskami v obporodnih stiskah V vsakdanjem življenju sre~amo tudi posameznice, 99 ki trpijo zaradi razli~nih oblik poporodnih stisk. Morda se z njimi seznanimo v parku, se zapletemo v pogovor pred v vrsti pred blagajno ali skupaj se-dimo v ~akalnici pri pediatru. Ponudila vam bom nekaj predlogov glede va{e vloge, ki jo lahko ima-te pri ustvarjanju lep{e prihodnosti za vse, tudi za matere z du{evnimi stiskami. Kaj naj re~em ženski, ki spregovori o svojih ob~utkih, mislih in slabem po~utju v nose~nosti ali po porodu? V~asih je dovolj, da žensko pozorno in naklonjeno poslu{amo, da jo sku{amo razumeti in je ne obsojamo zaradi njenih ob~utkov. Morda ste prvi, ki si je vzel ~as in jo zares poslu{a. V~asih se bojimo, da bi morali predlagati konkretne re{itve – zavedajte se, da posameznica za za~etek potrebuje prepoznanje težav in usmeritev. Povejte sogovornici, kar veste o poporodnih stiskah. Usmerite jo k iskanju podpore in pomo~i. Morda pa se že zdravi zaradi depresije ali tesnobe; podprite jo. Kaj re~i ženski z obporodno stisko: • Ti ob~utki so precej pogosti. Morda doživljate katero od du{evnih stisk v nose~nosti ali poporodnih stisk. • To je ozdravljivo. • ^e boste poiskali pomo~, podporo ali zdravljenje, se boste zagotovo bolje po~utili. Zima v srcu Za vse, ki prihajate v stik z ženskami v obporodnih stiskah Zima v srcu Za vse, ki prihajate v stik z ženskami v obporodnih stiskah • Imam informacije, ki vam lahko pomagajo. (Usmerite mno dragocene za tisto, ki trenutno doživlja stisko. Nikar jo po pomo~ in podporo, vire najdete na koncu te knjižice.) pa ne zamenjujte njenih težav s poporodno otožnostjo. • Saj bo bolje, malo je pa le treba potrpeti. ^esa naj ne re~em ženski, ki doživlja poporodno V resnici ne poznate globine njenih težav, morda je na depresijo ali tesnobo? robu obupa. Njenega po~utja ne bi smeli omalovaževati. To je pomembno vpra{anje. Obstaja nekaj stavkov, ki ni-Pomembno ji je sporo~iti, da so du{evne stiske ozdravljive, kakor niso primerni. Na{tela jih bom in pojasnila, v ~em da bo zagotovo okrevala, da pa sta za to potrebna ~as in so problemati~ni. ustrezno zdravljenje. • Dajte, nasmehnite se. Bodite vendar veseli. Zberite se, • Ženske imajo otroke že stoletja. vse je v glavi. Res je, in dolo~en odstotek žensk je bil depresiven že pred Žal pri depresiji in tesnobi taki nasveti ne delujejo, posto leti. 100 101 sameznica potrebuje zdravljenje z zdravili in/ali psihoterapijo. ^e posameznica ne dobi ustreznega zdravljenja, Na kaj moram biti pozoren pri svetovanju ženski, ki doži-tvega kroni~no bolezen ali ponoven pojav bolezni. vlja du{evno stisko v nose~nosti ali po porodu? Pomembno je, da se zavedamo, da nekateri nasveti ali • Ne razumem, kaj je tu tako hudega. usmeritve za žensko s poporodno depresijo niso vedno ko-Posledica depresivnega razpoloženja je, da ženska posa-ristni. Za ustrezen nasvet bi morali dobro poznati njene mezno težavo ali nalogo doživlja kot (pre)veliko. Vsega življenjske okoli{~ine ter vire mo~i v njej in okolju. ji je preve~. • Pridružite se skupini mater z dojen~ki. • Samo poglejte, kako sre~ni ste lahko! Kak{no sre~o Odrasli ljudje potrebujemo družbo drugih odraslih. Ma-imate v resnici! teram po porodu pogosto manjka odrasle družbe in zato Posameznica dobro ve, o ~em govorite. Po~uti se krivo, so skupine mater z dojen~ki dobrodo{la oblika druženja da je kljub naklonjenim okoli{~inam ali zdravemu otroku in podpore. ^e je posameznica zbolela za depresijo ali je depresivna ali da doživlja tesnobo. tesnobna, je treba skupino skrbno izbrati. Pomembno je, • Potrebujete le po{ten spanec. da je voditeljica skupine dovolj ob~utljiva in se zna ustre-Spanje je zelo pomembno, a pri depresiji {e ne zagotavlja zno odzivati. Ženska, ki trpi zaradi depresije ali tesnobe v dobrega po~utja. nose~nosti ali po porodu, se po~uti druga~na od ostalih, pogosto ima ob~utek, da je manj sposobna kot druge mame. • Potrebujete le nekaj ~asa, ki ga boste preživeli pro~ od Zgodi se lahko, da se ob druženju z drugimi ženskami, ki otroka. nimajo ve~jih težav z materinstvom, po~uti {e slab{e. Za Odmori so zelo pomembni, vendar ponavadi niso dovolj, nekatere ženske z obporodnimi stiskami je idealno, ~e se da bi se ženska dobro po~utila. pridružijo skupini, ki je oblikovana posebej za te težave. • Tudi sama sem {la skozi to. Nekatere matere bodo sodelovale v obeh skupinah – v eni Ne zmanj{ujte njene težave s tem, da re~ete, da ste tudi vi se bodo družile in pogovarjale o »normalnih« materinskih izkusili poporodno depresijo, razen ~e to ni res. Izku{nje zadevah, v drugi pa se bodo lahko bolj odprto posve~ale žensk, ki so okrevale po poporodni depresiji, so lahko izje-težavnej{im vidikom materinstva in svoji stiski. Zima v srcu Za vse, ki prihajate v stik z ženskami v obporodnih stiskah • S partnerjem si privo{~ita po~itnice. Sprememba okolja lahko dobro dene, vendar se moramo zavedati, da bosta depresivnost in/ali tesnobnost poto-vali skupaj z žensko. Ženska, ki trpi zaradi depresije, se lahko {e dodatno po~uti krivo zaradi denarja in ~asa, ki sta potrebna za po~itnice, prav tako je lahko zanjo problemati~na lo~itev od otroka, ~e bi ga pustila v varstvu pri drugih. ^e se po po~itnicah ne po~uti bolje, se lahko soo~a s hudimi ob~utke krivde. • Po{teno telovadite. Rekreacije je del okrevanja, v življenje matere pa jo je treba vpeljevati previdno. Številne matere se po~utijo preobremenje-102 ne. Nekatere izmed njih imajo komaj toliko mo~i, da vstanejo iz postelje ali da pomijejo stekleni~ko, kaj {ele, da bi same telovadile ali se celo vklju~ile v katero od oblik organizirane telesne vadbe. ^e ženski, ki je kroni~no neprespana, svetujemo telesno vadbo, lahko ta celo povzro~i nespe~nost. Endorfi ni delujejo zgolj za~asno. Sama vadba ne bo ozdravila njene depresije. ^e je sposobna oditi od doma in se sprehoditi, jo pri tem spodbujate. Dokler to ni mogo~e, je organizirana telesna vadba previsok cilj. Za~eti je treba z majhnimi koraki. • Naredite kaj dobrega zase. To je dober nasvet pri blagih du{evnih stiskah. Pomembno je, da ženska skrbi zase, vendar to ne bo dovolj za oz-dravitev, ~e gre za srednje težko ali težko depresijo in/ali tesnobo. V takem primeru nasvet, naj dobro poskrbi zase, deluje le kot del veliko ve~jega na~rta zdravljenja, ne more pa biti hitra ali celo edina re{itev. • Spite, ko spi otrok. Tudi ženska, ki ni depresivna, ima lahko težave s spanjem ~ez dan. Ženska, ki je zelo tesnobna, podnevi morda sploh ne bo mogla zaspati. Zelo pomembno je, da spi pono~i nepretrgano vsaj en ciklus spanja. Morda tega sicer nikoli ne boste zares vedeli, a va{e tople in spodbudne besede lahko posameznici spremenijo življenje. Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake kartico in re~e, naj samo trenutek po~akam. Med tem ~asom pride druga sestra, ki nadomesti tisto, ki je vzela mojo kartico. Naprej vzame nekaj pacientov, mene niti pogleda ne. Ko sem se po~utila že tako slabo, da niti stati nisem mogla (~akalnica je bila polna in nih~e se ni spomnil, da bi mi odstopil sedež), sem potrkala na Za zdravstvene vrata. Sestra odpre in osorno vpra{a, kaj je. Povem, da imam visoko vro~ino, da se zelo slabo po~utim … Še preden povem do konca, me osorno prekine in pravi, da strokovnjake so tukaj v ~akalnici vsi bolni, pa morajo ravno tako ~akati in zaloputne vrata. Mala se za~ne dreti in nikakor mi Ko ženska v stiski i{~e pomo~ v zdravstvenem sis-je ne uspe uti{ati, zato potrkam {e enkrat in zahtevam 104 105 temu, prihaja v stik tako s telefonistko in osebo v svojo zdravstveno kartico nazaj. Bila sem objokana in vsa sprejemnici kot z zdravstvenimi strokovnjaki, zato iz sebe, sestra mi brez besed vrne kartico in zapre vrata. je zelo pomembno, da vsi zaposleni poznajo temeljKer sama nisem bila sposobna ve~ voziti, pokli~em moža v ne informacije. Besedilo je namenjeno medicinskih službo in ga prosim, naj pride po naju. Odpelje naju na sestram, družinskim zdravnikom, pediatrom, gine-urgenco, kjer me vzamejo preko vrste in mora je kon~no kologom-porodni~arjem, babicam, svetovalkam za kon~ana. Toliko o tem, kako naj bi podpirali doje~e ma-dojenje in vodjem izobraževanj za bodo~e star{e. tere. (…) Ob misli na prestano mi je {e vedno zelo hudo. /www.med.over.net., Forum Obporodne stiske, 2007/26 V rutini vsakdanjega delovnega dne in med {te- vilnimi obveznostmi se zgodi, da zdravstveni stro-V poglavje sem vklju~ila vpra{anja in odgovore o kovnjaki spregledajo potrebe nose~nic in mater znakih obporodnih du{evnih stisk in pomo~i. z dojen~ki, med katerimi so lahko tudi take v du{evni stiski. Dejstvo, da kot zdravstveni strokovnjak berete to knjigo, kaže, da ste skrbni in zvedavi. Va{e vodstvo Pun~ka je bila stara osem dni, ko sem dobila vnetje na skozi ob~utljivo obdobje zgodnjega materinstva dojki. Imela sem visoko vro~ino, hude bole~ine in sploh in nasveti v zvezi z njim bodo bistveno vplivali na je bilo zelo hudo, saj sem bila ravno po porodu in zato du{evno in telesno zdravje ženske, ki trpi zaradi zelo ob~utljiva, kot je pa~ vsaka ženska po porodu. Preden obporodne stiske. Pomembno je, da ne podcenju-sem od{la v zdravstveni dom (ki je od nas oddaljen skoraj jete ali precenjujete simptomov. pol ure vožnje), sem poklicala tja in povedala za teža-vo in medicinska sestra na drugi strani mi je zagotovila, Kot medicinska sestra ali babica oziroma gineko-da ne bom ~akala med množico ~akajo~ih pacientov, saj log/-inja v ginekolo{ki ambulanti imate z nose~nico je zadeva vsekakor bolj nujna. Tako natovorim pun~ko v pogoste stike, najverjetneje žensko poznate že dalj avto in se odpeljem v zdravstveni dom. Prideva v ~akalni- ~asa. Kot izbrani osebni zdravnik svojo pacient- co, kjer se tare ljudi. Potrkam na vrata in sestra vzame 26 Katarina, 15. 2. 2007. ko najbrž dobro poznate, seznanjeni ste z njeno Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Presejanje pred zanositvijo in med noseËnostjo anamnezo. Kot izbrani pediater ste v pogostem stiku z dojen~kovo materjo. Vsi na{teti bi zaradi Da bi se pri sre~anju z žensko, ki je ogrožena ali bolj{ega poznavanja posameznice lahko bili v ve~jo v stiski, izognili nerealisti~nim pri~akovanjem, je pomo~ pri ocenjevanju tveganja za obporodne sti-pomembno, da je va{a vloga zelo jasna in da preve-ske. Posameznico lahko pravilno usmerite. ^e v rite, ali razumeta drug drugega. nose~nosti ali po porodu nastopijo težave, je va{a ambulanta lahko dobro zato~i{~e. Koristile vam Prvi pogoj za uspe{no delo je vzpostavitev dobrega bodo usmeritve in seznam ustanov, kamor posa-stika. Poskrbeti morate za okoli{~ine, ki zagotavlja-meznico s težavami lahko napotite. jo zaupnost in omogo~ajo iskrenost. Pri postavljanju vpra{anj, ki bi lahko odprla Pandorino skrinji-Klju~na je tudi vloga vas, zdravstveni strokovnja-co, bodite zelo pazljivi. ^e bo posameznica dobila ki v porodni{nici, patronažne medicinske sestre, 106 ob~utek, da jo obtožujete slabega materinstva, ji 107 svetovalke za dojenje, vodje {ol za bodo~e star{e in ne boste mogli pomagati, ker bo ogrožena in se bo priprav na porod: morda posameznice niste ute-za~ela braniti. gnili dovolj dobro spoznati, zato bodite zelo po- zorni pri vzpostavljanju stika in komunikaciji. Komunikacija in medkulturne razlike Pomembno je vedeti, da opozorilni znaki stisk za- Ko zbirate informacije oziroma ko jemljete ana- radi razli~nih razlogov niso vedno o~itni ali vidni. mnezo, ne pozabite, da so socialni in kulturni dejav-Sram, krivda, strah pred obsojanjem so razlogi, niki ter raven pismenosti zelo pomembni. Vsi, ki se da ženske svoje ob~utke prikrivajo. Morda bodo sre~ujejo z ženskami z obporodnimi stiskami in jih navzven predstavile bolj »socialno sprejemljive« podpirajo, morajo biti dobro seznanjeni s posebno tegobe, kot so utrujenost, glavobol, težave v par-neverbalno komunikacijo v dolo~eni kulturi. Tako tnerstvu ali zahtevnost dojen~ka. Ne predposta- na primer kimanje v dolo~eni kulturi pomeni razu- vljajte, da ženska, ki se smehlja ali je urejena, ni mevanje, drugje pa ozna~uje podrejanje avtoriteti. v poporodni stiski. Poporodna depresija je lahko Dojemanje stresa, kaj je vir stresa, na~ini soo~anja skrita bolezen. ^etudi obstajajo dejavniki tveganja, z njim – vse to se med kulturami razlikuje in vpliva ki pomagajo napovedovati ve~je možnosti za pojav na to, kako se ženske odzivajo na priporo~ila, kate-poporodne depresije, ne obstaja specifi ~en »tip« re vrste zdravljenja uporabiti ali katerim se izogniti. osebe, ki zboli za to boleznijo. Nekateri uveljavljeni na~ini pomo~i in zdravljenja v dolo~enih kulturah niso sprejemljivi ali pa v njih Va{ namen je, da ponudite informacije in žensko uporabljajo na~ine, ki so tuji vam. usmerite ter podprete pri iskanju pomo~i, pod- Kljub ocenam, da je pojavnost obporodnih stisk v pore ali zdravljenja. Tako ji boste zagotovili kako-svetu precej izena~ena, so odzivi nanje od kulture vostno skrb. Zgodi se, da ste prvi, s katerim bo do kulture razli~ni. Tam, kjer predstavljajo sramo- ženska odkrito in brez predsodkov spregovorila o to, so ženske veliko manj pripravljene govoriti o obporodnih stiskah. svojih težavah in bodo potrebovale ve~ podpore. Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Jezik Edinbur{ki vpra{alnik lahko uporabimo v nose~nosti ali po porodu in je namenjen odkrivanju žensk s Na~in izražanja, ki ga uporabljate v pogovoru, naj pove~anim tveganjem za poporodno depresijo. bo odvisen od uporabnice. Ne predpostavljajte, da Leta 1987 ga je v Angliji razvil John Cox s sode-bo posameznica zato, ker je izobražena, bolje ra- lavci. Sestavljen je iz desetih vpra{anj. Vpra{alnik je zumela svoj položaj kot ženska z nižjo izobrazbo. mogo~e uporabiti tudi za samoocenjevanje, kar bi Nekatere imajo predsodke ali napa~ne predstave predstavljalo korak k žensko osredi{~eni obporodni o depresiji in tesnobi. Izogibajte se temu, da bi si skrbi. Presejalni vpra{alnik za poporodno depresi- ženske same postavljale diagnozo, torej ne vpra{ajte jo je razvil Cheryl Beck. Namenjen je presejanju za »Mislite, da imate poporodno depresijo?« Tako poporodno depresijo in tesnobo, obstaja pa v kraj{i vpra{anje je smiselno pri dobro obve{~enih posa-in dalj{i razli~ici. Simptomi vklju~ujejo motnje meznicah z dolo~eno osebno strukturo. hranjenja in spanja; tesnobo, negotovost; ~ustveno 108 109 neuravnove{enost, miselno zmedo, izgubo »sebe«; Postavljajte bolj neposredna vpra{anja o po~utju, ob~utke krivde in sramu, samomorilne misli. ~ustvih, mislih in vedenju, ki bodo ~im bolje razja-snila njene morebitne težave. Pred noseËnostjo in v noseËnosti Pomembno je, da so va{a sporo~ila jasna Opozorilni znaki in nedvoumna. Kot zdravstveni strokovnjak bodite pozorni na Recite: na{tete znake, ki bi lahko kazali na to, da ima posa- • Ti ob~utki niso redki. meznica du{evne težave. Zavedajte se, da so nekateri • To je ozdravljivo. od njih morda utemeljeni v dejanskih okoli{~inah, • Bolje vam bo. zato svoje domneve vedno preverite. Skrbno • Imam informacije, ki vam bodo pomagale. razi{~ite okoli{~ine, da bi laže ocenili, kak{ni so • Lahko vas usmerim po pomo~ in podporo razli~nih vrst vzroki posameznih pojavov. Ne sklepajte prehitro. (svetovanje, psihoterapija ali zdravila). Znaki nikakor niso dovolj za postavitev diagnoze. Veliko žensk, {e posebej tistih, ki so matere prvi~, Testi presejanja je negotovih glede svoje materinske vloge in otrokovega zdravja. Živimo v družbi, v kateri so negativni Obstajajta dva standardizirana presejalna testa za ob~utki do otroka ali negativni ob~utki, povezani z ugotavljaje pove~ane verjetnosti za poporodno materinstvom, {e precej tabuizirani. Nekatere žen-depresijo: Presejalni vpra{alnik za poporodno depresi-ske imajo zato hude ob~utke krivde. jo27 in Edinbur{ki vpra{alnik28 – slednji je preveden tudi v sloven{~ino. Za ocenjevanje tveganja v ~asu Ne moralizirajte, va{a naloga je prepoznati znake 27 Postpartum Depression Screening Scale. pred zanositvijo in med nose~nostjo je uporaben morebitne stiske in posameznici ponuditi infor- 28 Edinburgh Postnatal Depression Scale. Vpra{alnik za ocenjevanje tveganja pred nose~nostjo in macije, podporo in usmeritev k pomo~i ali zdrav-29 Prepregnancy and Pregnancy Risk Assessment. med njo. 29 ljenju. Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Opozorilni znaki duševne stiske pred noseËnostjo stiske. Morda jih je treba usmeriti k psihoterapevtu, ki ali med njo se jim bo {e posebej posvetil. Zelo priporo~ljivo je oblikovati na~rt, ki naj bi zmanj{al tveganje za ponoven pojav Posameznica psihi~nih težav. ^e so pri posameznici diagnosticirali bi- • ne pride na dogovorjeno sre~anje ali na pregled; polarno motnjo, hudo depresijo ali psihozo, jo je dobro • je pretirano zaskrbljena za svoje zdravje ali zdrav-usmeriti k psihiatru, da bi se dogovorila za morebitno je bodo~ega otroka; spremljanje med nose~nostjo in po porodu. • je videti nenavadno utrujena ali iz~rpana; • joka; Ali redno jemljete zdravila na recept ali iz proste prodaje • želi, da jo na pregledih spremlja bližnja oseba; ali zeli{~ne pripravke? • izrazito pridobiva ali izgublja težo; Ženske, ki si z zdravili ali zeli{~i pomagajo pri nespe~nosti, • podoživlja prizore, doživlja strah in no~ne more, tesnobi, hudi žalosti ali drugih simptomih, ki bi lah-110 111 povezane s travmami, ki jih je preživela; ko kazali na težave z razpoloženjem, morda potrebujejo • ima telesne težave, vzroka pa ni mogo~e najti; usmeritev k svetovanju in morebiti k psihoterapevtu. • je v skrbeh, da ne bo dobra mati. ^e je ženska že kdaj rodila: Ste pri prej{njem otroku trpeli PriporoËljiva vprašanja pred naËrtovano noseËno-zaradi poporodne stiske? stjo ali v noseËnosti, ki jih lahko uporabite v sveto-Pri ženskah, ki na to vpra{anje odgovorijo pritrdilno, je valnem pogovoru tveganje za ponovno poporodno stisko veliko. Dobro bi To so vpra{anja, povezana z osebno in družinsko bilo, da jih usmerimo k svetovalcu ali psihoterapevtu, da zgodovino du{evnih motenj, preteklimi poporo-bi oblikovali na~rt za prepre~evanje ali omilitev njihove dnimi stiskami in ve~jimi spremembami po~utja ponovitve. pred menstruacijo. ^etudi so va{e svetovanke izkusile stiske, morda ne bodo uporabile izraza Ste kdaj jemali antidepresive, stabilizatorje razpoloženja, depresija, ker nekaterim niso nikoli formalno po-psihiatri~na zdravila? stavili diagnoze. Ne spra{ujte zgolj po morebitnih Zavedajte se, da uporabljamo razli~ne izraze za posame-diagnozah. Pomembno je, da jih vpra{ate tudi o zne skupine zdravil. Morda bo posameznica vedela le ime znakih stisk in po~utju. zdravila. Seznanite se z zdravili, ki jih pogosto uporabljajo za zdravljenje du{evnih motenj in bolezni. ^e je ženska Na{tela bom nekaj vpra{anj in razložila, v katerih prime-kdaj jemala omenjena zdravila, jo seznanite s tveganjem rih so ustrezna in kaj vam posamezen odgovor narekuje. za pojav poporodnih stisk. Med nose~nostjo in po porodu je dobrodo{lo skrbno spremljanje. Ste bili kdaj depresivni, izrazito tesnobni, ste trpeli zaradi Žensko, ki jemlje psihiatri~na zdravila in na~rtuje napadov panike, obsesivno kompulzivnih motenj, bipolar-nose~nost ali je že nose~a, napotite k psihiatru, da ji bo ne motnje, psihoze ali motenj hranjenja? svetoval, ali naj jemanje zdravil nadaljuje ali ne. Povežite Ženske, ki na tako vpra{anje odgovorijo pritrdilno, je se z njim in vzpostavite dobro sodelovanje, pri tem pa naj treba informirati o ve~jem tveganju za pojav poporodne bo ženska vedno v sredi{~u informiranja in odlo~anja. Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Ste imeli hude predmenstrualne spremembe razpoloženja Po porodu (predmenstrualni sindrom)? Opozorilni znaki Po potrebi opi{ite znake. V skupino s pove~anim tveganjem Kot zdravstveni strokovnjak bodite pozorni na na-za težave z du{evnim zdravjem med nose~nostjo in po porodu slednje znake, ki bi lahko kazali na to, da ima po-sodijo tudi ženske, pri katerih je razpoloženje tesno povezano s sameznica psihi~ne težave. Zavedajte se, da so ne-hormonskimi spremembami, kajti ti dve obdobji zaznamujejo kateri od teh znakov morda utemeljeni v dejanskih prav te. Informirajte jih o tveganju, priporo~ljivo je skrbno okoli{~inah, zato svoje domneve vedno preverite. spremljanje med nose~nostjo in po porodu. Skrbno razi{~ite okoli{~ine, da boste laže ocenili vzroke posameznih pojavov. Ne sklepajte prehitro, Ste bili v preteklosti du{evno bolni ali je bil du{evno bolan posamezni znaki nikakor niso dovolj za postavi-kdo iz va{e družine? tev diagnoze. Veliko žensk, {e posebej tistih, ki so ^e je bila posameznica du{evno bolna, ~e je imela du{evno 112 113 matere prvi~, je negotovih glede svoje materinske bolezen ali je taka bolezen v družini, jo informirajte o tve-vloge in otrokovega zdravja. Ne moralizirajte. Za-ganju; priporo~ljivo je skrbno spremljanje med nose~nostjo vedati se moramo, da gre za na{o subjektivno oce-in po porodu. no in presojo »normalnosti«. Ste zlorabljali kake prepovedane substance? Je kdo v va{i Opozorilni znaki pri poporodnih stiskah družini zlorabljal prepovedane substance? Kadite? Ženske, ki na to vpra{anje odgovorijo pritrdilno, mor-Na{tela bom pogoste znake du{evnih stisk po po- da sodijo med bolj ranljive za du{evne stiske. Predlagajte rodu. na~ine za opu{~anje kajenja ter u~enje u~inkovitih metod Posameznica • za spoprijemanje s stresnimi okoli{~inami. ne pride na dogovorjeno sre~anje ali na pregled ali je ni doma ob dogovorjenem ~asu; • je pretirano zaskrbljena za svoje zdravje ali zdrav-V pogovor z nose~nico vklju~ite {e naslednja je otroka; vpra{anja: • je videti nenavadno utrujena ali iz~rpana; • Kako se po~utite – telesno in du{evno? • želi, da jo na pregledih spremlja podporna ose- • Imate ustrezno ~ustveno podporo? Kako je s podporo ba; va{ih bližnjih? • izrazito pridobiva ali izgublja težo; • Ste doživeli travmo, povezano s porodom (ali drug • ima telesne težave, vzroka pa ni mogo~e najti; travmati~en dogodek, kot je na primer spolna zloraba)? • ima težave s pomanjkanjem mleka (lahko gre • Doživljate katerega od (stresnih) življenjskih dogod-tudi za težave s {~itnico); kov, kot so selitev, sprememba zaposlitve, smrt bližnjih, • se izogiba vpra{anjem o tem, kako se po~uti; fi nan~ne težave? • joka; • Imate težave z zdravjem? Kako je z zdravjem bodo~ega • no~e pestovati otroka ali kaže nenavadno nela-otroka? godje, ko drži otroka v naro~ju ali se nenavadno • Ste imeli težave s {~itnico vi ali kdo iz va{e družine? odziva nanj; Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake PriporoËljiva vprašanja po porodu, ki jih lahko upora- • ne dovoli drugim skrbeti za otroka; bite v svetovalnem pogovoru • je pretirano zaskrbljena za otroka kljub zagotovi-lom, da je vse v redu; ^e ženska med nose~nostjo ni bila na presejanju, • kaže veliko neprilagodljivost ali pretirano natan-ji zastavite prilagojena vpra{anja, s katerimi boste ~nost glede otrokove nege (npr. glede otrokovega ocenili tveganje pred nose~nostjo in med njo. urnika hranjenja ali spanja); • Kako se po~utite? Pri tem vzdržujte dober o~esni stik. je pretirano zaskrbljena glede svojega ali otrokovega videza; • Kak{ne ob~utke imate v zvezi s svojim materinstvom? izjavlja, da je otrok ne mara ali da ni dobra mati; • Ženske, ki imajo ob~utek, da so slabe matere, ali ki izja- toži o pomanjkanju partnerjeve podpore; • vljajo, da niso rade mame, so lahko depresivne. To pa ni podoživlja prizore, doživlja strah in no~ne more, povezane s travmami, ki jih je preživela. edini razlog. 114 115 Nekateri znaki du{evnih stisk so lahko podobni Vas kaj posebej skrbi? znakom pri drugih zdravstvenih težavah, zato je pomembno, da ne sklepamo prehitro in da pri Kako je z va{im spanjem? Kako spi dojen~ek (uporabite posameznici s skrbnimi pregledi in preiskavami te njegovo ali njeno ime)? Lahko spite, ko spi otrok? možnosti izklju~imo. Morda je potrebno napotilo Zanima vas, koliko mati spi in ali se zbudi naspana. k dolo~enim specialistom. Za ilustracijo poglejmo Ocenjujemo, da je za popoln ciklus spanja potrebnih naj-naslednji primer: manj pet ur neprekinjenega spanca. Nespe~nost je lahko znak du{evnih stisk. Velja pa tudi obratno – dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko vodi k du{evnim težavam. V~eraj zve~er mi je srce spet za~elo mo~no razbijati, hudo sem se ustra{ila, kajti pulz je narasel in v prsih me je Kdo vstaja pono~i, da poskrbi za dojen~ka (uporabite nje-ti{~alo. Mož me je peljal na urgenco, že drugi~ ta te-govo ali njeno ime)? den. Naredili so podrobne preiskave in mi zagotovili, da je moje srce popolnoma zdravo in naj poi{~em pomo~ pri Vas nadlegujejo nenavadne ali stra{ljive in grozljive misli? psihiatru. Ampak mene {e vedno skrbi, da me bo kap, in ^e žensko nadlegujejo bizarne ali grozljive misli, morda kar naprej se opazujem in prislu{kujem, kaj se dogaja v potrebuje pomo~ psihoterapevta ali psihiatra. Nekatere mojih prsih. Jutri grem {e na pregled delovanja {~itnice, misli kažejo na obsesivno kompulzivno motnjo, nekatere kar mi je svetoval moj zdravnik.30 na psihozo. Opozorilni znaki pri dojen~ku, ki kažejo, da mati morda doživlja poporodno du{evno stisko: Dobivate ustrezno ~ustveno in prakti~no podporo? • Dober podporni sistem družine in prijateljev je lahko pretirana izguba ali pridobitev teže; • klju~en. zapoznel kognitivni ali jezikovni razvoj; • zmanj{ana odzivnost na mamo; 30 Zapiski s svetovanja Š. T., 2008. • težave pri dojenju. Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Zima v srcu Za zdravstvene strokovnjake Si s partnerjem delita odgovornosti v gospodinjstvu in Prisluhnite odgovorom, presodite, kaj vam pove-star{evstvu? do, in v svetovalnem pogovoru pojasnite svoje do- ^etudi se je ženska odlo~ila, da bo ona tista, ki bo mneve. Predlagajte poti za re{evanje, ponudite pi-ve~inoma skrbela za otroka, jo spomnite, da to niso zgolj sne informacije in usmeritve ter bodite na voljo za njene naloge. dodatna pojasnila. Poimenovanje težav, informaci- je, kam po pomo~, podporo in zdravljenje, ter za- Imate ob~utek, da ste taki kot vedno (ponavadi)? gotovilo, da so {tevilne ženske uspe{no prebrodile Ženske z obporodnimi stiskami pogosto tožijo, da niso podobne težave, so dragocena sporo~ila ženski v take kot prej. du{evni stiski, pa tudi njenim bližnjim. Kako je z va{im tekom (apetitom)? Kaj in kako pogosto Ne pozabite: kot zdravstvenemu strokovnjaku so vam vra-jeste ali pijete? ta v življenje nastajajo~e družine {iroko odprta. Ženski, ki 116 117 Pomembna sprememba apetita je lahko opozorilni znak. se soo~a s hudo žalostjo, mu~nimi dvomi, strahom, krivdo in tesnobo, boste z znanjem, ob~utljivostjo in naklonjeno- ^e doji: Kako poteka dojenje? stjo pokazali pot naprej. S tem bo postal na{ skupni svet Težave s pomanjkanjem mleka so lahko povezane s tesno-vsaj za odtenek svetlej{i. bo ali s težavami pri delovanju {~itnice. ^e uporablja prilagojeno mleko: Kdaj in kako ste odstavili otroka? Nenadna odstavitev je lahko povezana s poporodno stisko. Kdaj ste imeli zadnjo menstruacijo? Prva menstruacija po porodu je lahko povezana s pojavom poporodne stiske. Ste slab{e volje kot ponavadi – ste jokavi, razdražljivi, zaskrbljeni? Lahko gre za znake poporodne stiske. Imate vi ali va{ dojen~ek kake zdravstvene težave? Zdravstvene težave ženske in/ali otroka lahko pove~ajo tveganje za poporodno stisko. Kaj ~utite do dojen~ka? Nasprotujo~a si ~ustva in jeza morda kažejo na poporodno depresijo, ni pa nujno. Zima v srcu Ob smrti otroka Ob smrti otroka Dodatek Izguba in žalovanje sta del vsakega star{evstva. 119 Matere in o~etje se soo~ajo z velikimi spremem- bami v življenju, z odpovedjo starim vzorcem, pri~akovanjem, sanjam, navadam in s sprejema- njem novih. Še vedno se zgodi, da se nose~nost ne kon~a z rojstvom zdravega otroka; nekateri otroci se ro- dijo hudo bolni ali z življenjem nezdružljivimi 31 To je besedilo, ki sem ga v is- okvarami, zaradi razli~nih razlogov lahko med kanju notranjega miru ob izgubi dveh otro~i~kov na{la na ameri{kem nose~nostjo, porodom ali kmalu po njem umrejo. forumu Fundacije TTTS. Z njim Smrt otroka je velik tabu. V na{i kulturi sodi med sem res na{la kan~ek miru in besed za ob~utke. Hkrati pa sem z odzivi najhuj{e dogodke. Star{i, ki preživljajo tako tež- prijateljev in družine na odposlane ko izgubo, potrebujejo ob~utljivo, naklonjeno in misli dobila potrditev, da se ljudje skrbno podporo svojcev in zdravstvenih strokov- sami odlo~ajo, kako se bodo odzvali, in da ne morem pri~akovati samo njakov. V tem dodatku bomo zgolj nakazali smer, v odzivov, kakr{ne si želim. Sama sem katero jo je treba razvijati, zaslužila pa bi si samo-zadovoljna, da sem svojim bližnjim dala vedeti, kaj ~utim, ~eprav so stojno publikacijo. njihovi odzivi na lestvici vse od zelo odobravajo~ih in sprejemajo~ih do nadaljujo~e se prezrtosti. Nekaj, kar lahko po{lje{ svojim prijateljem Rada bi {e dodala, da mo{ki ob izgubah svojih otro~i~kov ~utijo in družinskim ~lanom, da jim pove{, kaj enako. Verjamem, da zapisane stvari ~uti{ ob izgubi otro~i~kov 31 ob~utijo star{i tako ob izgubi enega kot tudi ve~ otro~i~kov ne glede na • Želim si, da te ne bi bilo strah omenjati mojega njihovo starost. otroka. Kljub temu da ga nikoli nisi videl/-a, si za-Besedilo prevedla in priredila Barbara Žgavec. služi tvoje pripoznanje. Zima v srcu Ob smrti otroka Zima v srcu Ob smrti otroka • Želim si, da ne bi mislil/-a, da me prizadene{, ~e Nobenega pravila ni glede tega, kako bi se morala jokam, ko govoriva o mojem otroku. Potrebujem vesti. možnost, da se s teboj pogovarjam o otroku in da ob tem morda jokam. • Želim si, da se me ne bi izogibal/-a. Nisem kužna, ~e sem izgubila svojega otroka. ^e se me • Želim si, da bi o mojem otroku lahko govoril/-a izo giba{, sem zmedena, po~utim se osamljeno in ve~ kot le enkrat samkrat. ^e bi govoril/-a ve~krat, krivo. bi bila to zame potrditev, da nisi pozabil/-a nanj, da ti ni vseeno in da razume{. • Želim si, da ne bi pri~akoval/-a, da bom nehala žalovati v nekaj tednih, mesecih ali letih. Najbrž bo • Želim si, da si ne bi mislil/-a, da no~em govori-s~asoma laže, vendar nikoli ne bom pozabila. ti o svojem otro~ku. Svojega otroka imam rada in 120 121 potrebujem pogovor o njem. • Želim si, da si ne bi mislil/-a, da moj otrok ni bil resni~en in da je bil le kri, skupek celic ali zaro- • Želim si, da bi mi lahko rekel/-la, da ti je žal, da dek. Moj otrok je imel življenje. Moj otrok je imel je moj otro~ek umrl, in da misli{ name. To bi mi du{o, srce, trebu{~ek, nogice, rokice in obrazek. povedalo, da ti ni vseeno. Videla sem obraz svojega otroka. Pestovala sem ga, imela sem ga rada. Moj otrok je resni~en – in bil • Želim si, da ne bi mislil/-a, da je vse, kar se je je živ. zgodilo, zame le velik, grd spomin. Spomin na mo- jega otroka, ljubezen, ki jo ~utim do njega, sanje, • Predvideni datum poroda, materinski dan, pra-ki sem jih imela, in spomini, ki sem jih ustvarila znovanja, dan, ko se je moj otrok rodil, in dan, zanj, so zelo prijetni. Seveda so vmes tudi grdi spo-ko sem ga izgubila, so zame pomembni, a žalo- mini, vendar, prosim, razumi, da niso vsi taki. stni dnevi. Želim si, da bi mi ob teh dneh lahko izrazil/-a podporo. • Želim si, da se ne bi pretvarjal/-a, da moj otrok ni nikoli obstajal. Oba/-e veva, da je otrok rasel in • Želim si, da bi razumel/-a, da me je izguba moje-se razvijal v meni, v mojem trebu{~ku. ga otroka spremenila. Nisem ve~ enak ~lovek, kot sem bila pred izgubo, in nikoli ve~ ne bom. ^e bo{ • Želim si, da me ne bi obsojal/-a, ker se ne ~akal/-a, da spet postanem »normalna«, bo{ najbrž obna{am tako, kot misli{, da bi se morala. Žalo-razo~aran/-a. Sem druga~en ~lovek, z novimi mi- vanje je zelo osebna stvar; zelo smo si razli~ni in slimi, sanjami, prepri~anji in vrednotami. Prosim, razli~no se soo~amo s stvarmi, ki se nam dogajajo. potrudi se in me spoznaj tako, kakr{na sem zdaj – morda ti bom {e vedno v{e~. • Želim si, da si ne bi mislil/-a, da sem »~ez«, ~e imam dober dan, ali da sem nerazumna, ker imam • Želim si, da mi ne bi rekel/-la, da bom imela slab dan, ti pa misli{, da bi morala že preboleti. druge otroke. Želim si otroka, ki sem ga izgubi- Zima v srcu Ob smrti otroka la, in noben drug otrok ga ne more nadomestiti. Otroci niso nadomestljivi. • Želim si, da ne bi bil/-a v zadregi ali nespro{~en/-a, kadar govori{ o mojem otroku ali kadar si poleg mene. ^e si tak/-a, to opazim. Ni po{teno, da mi vzbuja{ nelagodje le zato, ker se ti po~uti{ tako. • Želim si, da si ne bi mislil/-a, da je bolje, da nisi preve~ v stiku z mano, ~e{ da imam tako in tako prijatelje in družino. Težava je v tem, da vsakdo misli tako, in velikokrat se po~utim osamljeno. 122 • Želim si, da bi razumel/-a, da mi je ob nose~nicah neprijetno. Ljubosumna sem. • Želim si, da ne bi rekel/-la, da mi je mati narava na tak na~in sporo~ila, da je bilo nekaj narobe z mojim otrokom. Moj otrok je bil popoln ne glede na to, kaj pravi mati narava. • Želim si, da bi razumel/-a, kaj govori{ s tem, ko mi re~e{, da bo naslednji~ vse v redu. Toda kako ve{, da bo vse v redu? Kaj bo{ rekel/-la, ~e se mi zgodi {e enkrat? 32 32 The Twin to Twin Transfusion Syndrome Foundation; http://theoffi cialtwintotwin- transfusionsyndromemessageboard.yuku.com/ topic/2706/t/HATTING-THE-WAY-I- FEEL.html Zima v srcu Kažipot pomoči Zima v srcu Kažipot pomoči Kažipot pomoči Viri pomoči, podpore, svetovanja, zdravljenja za noseč- nice in mlade mamice v duševni stiski Mreža pomoči, podpore, svetovanja, zdravljenja V duševni stiski se obrnite na svojega izbranega osebnega zdravnika družinske medicine ali Medsebojna pomoč (forumi, druženje, samo pomočne ginekologa. Po potrebi vas bo napotil k specialistu skupine) (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge Svetovalka oblike pomoči. (informiranje, svetovanje, usmeritev, pod- pora: forumi na medmrežju, telefonsko svetova- Pomoč babice ali patronažne medicinske sestre nje, svetovanje prek e-pošte, podporne skupine s O svojih težavah spregovorite, ko vas obišče ba- strokovnim vodstvom, svetovalna srečanja) bica ali patronažna medicinska sestra. Za nujne dodatne obiske lahko zdravnik napiše napotnico. 124 Babica in patronažna medicinska sestra (informira- 125 nje, svetovanje, usmeritev, podpora) Zdravniška pomoč Obiščite svojega izbranega osebnega zdravnika Klinični psiholog (diagnostika, svetovanje, psihoterapija) (ali zdravnika, ki ga nadomešča) ali pa o težavah (s koncesijo ali samoplačniško) spregovorite na obisku v ginekološki ambulanti. Osebni izbrani zdravnik (ali zdravnik, ki nado mešča) Če je stiska huda, se obrnite na dežurnega • Diagnostika splošnega zdravnika v zdravstvenem domu ali • Posvet poiščite nujno zdravniško pomoč. • Zdravljenje Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru • In/ali  napotilo  psihiater (diagnosti-zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in ka, posvet, psihoterapija, zdravila) kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje. • In/ali  napotilo  klinični psiholog Pomoč kliničnega psihologa dobite po napotilu (diagnostika, posvet, psihoterapija) zdravnika v psiholoških ambulantah v zdravstve- nih domovih, samostojnih psiholoških ambulan- Ginekolog tah (s koncesijo ali samoplačniško) in v nekaterih • Posvet in/ali bolnišnicah, tudi v nekaterih porodnišnicah.  napotilo  psihiater Psihoterapija  napotilo  klinični psiholog Izbirate lahko med psihoterapevti različnih mo- dalitet – med nekaterimi posebej usposobljeni- Psihiater mi psihologi, psihiatri in drugimi certificiranimi (koncesija ali samoplačniško) psihoterapevti. Nekatere informacije o psihote- Psihiatrična hitra pomoč rapevtih in njihovem delu najdete na različnih spletnih straneh posameznikov ali ambulant, pa Dežurna psihiatrična služba tudi organizacij za podporo, npr. na Hospitalizacija (bolnišnično zdravljenje) www.nebojse.si. Zima v srcu Kažipot pomoči Zima v srcu Kažipot pomoči Psihiatrična pomoč • sprejem v bolnišnico Psihiatrično pomoč dobite po napotilu osebnega navadno napoti ambulantni zdravnika v psihiatričnih ambulantah v zdravstvenih ali dežurni psihiater domovih, samostojnih psihiatričnih ambulantah (s Psihiatrična klinika Ljubljana koncesijo ali samoplačniško), na Polikliniki in v Studenec 48, Ljubljana - Polje ambulantah v psihiatričnih bolnišnicah. Dežurni oddelek telefonska številka: 01 587 21 00 Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, so na voljo: Univerzitetni klinični center Maribor • dežurni zdravnik Ob železnici 30, Maribor • splošna nujna medicinska pomoč – urgenca Oddelek za psihiatrijo telefonska številka: 02 321 11 33 • dežurna psihiatrična služba 126 127 Zagotavlja neprekinjeno 24-urno pomoč, ki Psihiatrična bolnišnica Begunje jo pokličemo, ko redne ambulantne službe ne Begunje 55, Begunje na Gorenjskem delajo (pozno popoldan ali ponoči ob delavnikih, telefonska številka: 04 533 44 00 ob sobotah, nedeljah in praznikih). Na voljo je: Psihiatrična bolnišnica Idrija • v psihiatričnih bolnišnicah Pot sv. Antona 49, Idrija telefonska številka: 05 373 44 00 • na Psihiatrični kliniki Ljubljana Klinični oddelek za mentalno zdravje (KOMZ) Psihiatrična bolnišnica Ormož Enota za krizne intervencije (EKI) Ptujska cesta 33, Ormož Grablovičeva 44b, Ljubljana telefonska številka: 02 741 51 00 Vsak dan od 16.00 do 8.00 telefonska številka: 01 587 49 00, Psihiatrična bolnišnica Vojnik navadno napoti ambulantni Celjska cesta 37, Vojnik ali dežurni psihiater telefonska številka: 03 780 01 00 • reševalna služba telefonska številka: 112 Telefoni in/ali e-svetovanje za pomoč v stiski • psihiatrična hitra pomoč Pokličete lahko za pogovor, podporo, svetovanje, Med drugim jo zagotavljajo: za podatke o ustreznih oblikah pomoči Center za izvenbolnišnično psihiatrijo Urgentna psihiatrična ambulanta • Klic v duševni stiski Poliklinika, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana telefonska številka: 01 520 99 00 telefonska številka: 01 4750 670 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zima v srcu Kažipot pomoči Zima v srcu Kažipot pomoči • Združenje Naravni začetki, Združenje za Viri pomoči, podpore, svetovanja, zdravljenja za nosečnice in mlade informiranje, svobodno izbiro in podporo mamice v duševni stiski na področju nosečnosti, poroda in starševstva Izvajalci so razdeljeni po območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. telefonska številka: 030 321 355 Seznam je bil posodobljen v marcu 2017. Klic je brezplačen. CELJE Z OKOLICO Pišete lahko na e-naslov: info@mamazofa.org. Spletna stran: http://www.mamazofa.org/ ZD Radeče Tanja Novak, univ. dipl. psih. 03 568 0208 Dispanzer za mentalno zdravje zd.radece@siol.net Ulica OF 8, 1433 Radeče • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik Psihiatrična bolnišnica Vojnik Tomi Voušek, dr. med., spec. psih. 03 780 2160 telefonska številka: 116 123 Celjska cesta 37, 3212 Vojnik tomi.vousek@pb-vojnik.si 128 (24 ur/na dan, vsak dan) 129 Psihiatrična bolnišnica Vojnik Nuša Leskovšek Pečak, spec. klin. psih. 03 780 0195 Klic je brezplačen. Celjska cesta 37, 3212 Vojnik nusa.leskovsek@pb-vojnik.si Psihiatrična bolnišnica Vojnik Nataša Garantini, spec. klin. psih. 03 780 0232 Celjska cesta 37, 3212 Vojnik natasa.garantini@pb-vojnik.si • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja telefonska številka: 080 11 55 KOPER Z OKOLICO (ponedeljek – petek med 12. in 22. uro; sobota, nedelja in prazniki med 18. in 22. uro) Zdravstveni zavod Furlan Koper Mirjana Furlan, dr. med., spec. psih. 031 387 333 Pristaniška 47, 6000 Koper zdravstveni.zavod.furlan@gmail.com • DAM, Društvo za pomoč osebam z depresijo ZD Sežana Polona Furlan, univ. dipl. psih. 05 731 1417 Dispanzer za mentalno zdravje polona.furlan@zd-sezana.si in anksioznimi motnjami Partizanska 24, 6210 Sežana Spletna stran: http://www.nebojse.si Bolnišnica Sežana Eva Švagelj dr. med., spec. psih. 05 707 4000 Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana eva.svagelj@bsezana.si ZD Postojna, Psihiatrična ambulanta Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih. 041 466 519 PB Idrija v Postojni Prečna ulica 4, 6230 Postojna (vstop skozi ZD Postojna, Prečna ulica 2) KRANJ Z OKOLICO Zdravstveni dom Kranj Staša Kušar, spec. klin. psih. 04 208 2245 Dispanzer za mentalno zdravje stasa.kusar@gmail.com Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj Zdravstveni dom Jesenice Marjeta Horvat Fajdiga 04 586 8147 Dispanzer za mentalno zdravje dmz@zd-jesenice.si Cesta M. Tita 78, 4270 Jesenice Zima v srcu Kažipot pomoči Zima v srcu Kažipot pomoči KRŠKO Z OKOLICO Zdravstveni dom Slovenska Bistrica Irena Tič Frešer, spec. klin. psih. 02 843 2753 Partizanska ulica 30, 2310 Slovenska Bistrica tic.freser.irena@zd-sb.si Zdravstveni dom Krško Alenka Kunej, spec. klin. psih. 07 488 0200 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Daniela Mrzlekar Svetel, spec. klin. psih. 02 228 6239 Cesta krških žrtev 132, 8270 Krško alenka.kunej@zd-krsko.si Sodna ulica 13, 2000 Maribor in psihoterapevtka Zdravstveni dom Brežice Jasmina Patkovič Colarič, dr. med., spec. psih. 07 499 1467 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Samo Pastirk, spec. klin. psih. 02 228 6239 Černelčeva cesta 8, 8250 Brežice Sodna ulica 13, 2000 Maribor Zdravstveni dom Brežice Katja Kostevc Urek, univ. dipl. psih. 07 499 1461 Vaše zdravje mag. Miloš Židanik, dr. med., spec. psih. 02 235 5500 Černelčeva cesta 8, 8250 Brežice katja.kostevc-urek@zd-brezice.si Kopitarjeva ulica 2, 2000 Maribor in psihoterapevt milos.zidanik@vasezdravje.si LJUBLJANA Z OKOLICO MURSKA SOBOTA Z OKOLICO Ginekološka klinika Ljubljana doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, spec. klin. psih. 01 522 6168 130 131 Šlajmerjeva 3 in Zaloška 7, 1000 Ljubljana vislava.velikonja@guest.arnes.si Zdravstveni dom Gornja Radgona Renata Kerčmar, spec. klin. psih. 02 564 8634 Partizanska cesta 40, 9250 Gornja Radgona psiholog@zd-gr.si Center za izvenbolnišnično psihiatrijo asist. dr. Tea Terzić, dr. med., spec. psih. 01 4750 670 Njegoševa 4, 1000 Ljubljana info@psih-klinika.si (8h – 12h) ZD Ljutomer, Dispanzer za psihiatrijo Katarina Ćeranić Ninić, dr. med., spec. psih. 02 585 1416 Cesta I. slovenskega tabora 2, 9240 Ljutomer katarina.ceranicninic@ukc-mb.si Psihiatrična bolnišnica Idrija Branka Režun, spec. klin. psih. 05 373 4464 Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija branka.rezun@pb-idrija.si ZD Murska Sobota Psihoterapija Fiket* Daniela Fiket, dr. med., spec. psih. 070 544 096 Dispanzer za mentalno zdravje mag. Renata Kos Berlak, spec. klin. psih. 02 534 1337 Tržaška cesta 133, 1000 Ljubljana daniela@psihoterapija-fiket.si Grajska ulica 24, 9000 Murska Sobota dmz.narocanje@zd-ms.si * Storitve so samoplačniške ZD Murska Sobota Biljana Stojcheska, dr. med., spec. psih. 030 641 500 Zdravstveni zavod Furlan Ljubljana* Mirjana Furlan, dr. med., spec. psih. 040 210 205 Skupnostna psihiatrična obravnava spo@zd-ms.s 02 534 1391 Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana info@zavodfurlan.si Grajska ulica 24, 9000 Murska Sobota * Storitve so samoplačniške ZD Trbovlje Psihiatrična ambulanta, dr. med., spec. psih. 03 562 4134 Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje 03 562 4234 NOVA GORICA Z OKOLICO Psihiatrična ordinacija Rudnik mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psih. 01 428 8406 Zdravstveni dom Ajdovščina Daniela Fiket, dr. med., spec. psih. 05 369 3160 Rudnik II/4, 1000 Ljubljana info@psihiatricnaordinacija.net Tovarniška cesta 3, 5270 Ajdovščina psihiatricna-amb@zd-ajdovscina.si Zavod Objem* mag. Radmila Pavlovič Blatnik, univ. dipl. psih. 051 245 013 ZD Osnovno varstvo Nova Gorica mag. Katja Kodelja, spec. klin. psih. 05 338 3309 Kamnikarjeva 23, 1291 Škofljica info@objem.org Gradnikove brigade 7, 5000 Nova Gorica katja.kodelja@zd-go.si * Storitve so samoplačniške ZD Tolmin, Psihohigienski dispanzer Špela Šorlidr. med., spec. psih. 051 626 612 Prešernova ulica 6a, 5220 Tolmin psihiater@zd-tolmin.si MARIBOR Z OKOLICO Zavod za klinično psihologijo Izola Maja Smrdu, spec. klin. psih. 031 891 891 Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 Izola klin-psih@siol.net Klinika za ginekologijo in perinatalogijo Maribor Arijana Steblovnik, spec. klin. psih. 02 321 2650 Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor arijana.steblovnik@ukc-mb.si Psihiatrična bolnišnica Ormož Milena Srpak, spec. klin. psih. in psihoterapevtka 02 741 5107 Ptujska cesta 33, 2270 Ormož pbo.milenasrpak@siol.net Zima v sr Zima v srcu cu Kažipot pomoči Kaæipot pomoËi Zima v sr Zima v srcu cu Literatur Literatura a NOVO MESTO Z OKOLICO • na Psihiatri~ni kliniki Ljubljana Aiken, C., Surviving Post-Natal Depression: At Home Klini~ni oddelek za mentalno zdravje (KOMZ) No One Hears You Scream, Jessica Kingsley Publish-Splošna bolnišnica Novo mesto Mateja Sever, spec. klin. psih. 07 391 6327 Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto mateja.sever@sb-nm.si Enota za krizne intervencije (EKI) ers, London 2000. Zalo{ka cesta 29, Ljubljana Klinično psihološka ordinacija Irena Brudar, spec. klin. psih. 07 332 5809 Ažman, R., Depra, 2. ponatis, Celjska Mohorjeva vsak dan od 16.00 do 8.00, ni ~akalne dobe Irena Brudar, Novo mesto brudar.irena@gmail.com družba, Celje 2008. Šmihelska cesta 20, 8000 Novo mesto tel. 01 587 49 00, navadno napoti ambulantni ali dežurni psihiater Bennett, Sh. S., Beyond the Blues: A Guide to Under-ZD Črnomelj, Dispanzer za mentalno zdravje dr. Tanja Ravnjak, univ. dipl. psih. 07 620 5747 Delavska pot 4, 8340 Črnomelj psiholog@zd-crnomelj.si standing and Treating Postnatal Depression, Moodswing • Za sprejem v bolni{nico Press, San Jose 2003. ZD Novo mesto, Dispanzer za mentalno zdravje mag. Jožica Možina, spec. klin. psih. 07 391 6733 Kandijska cesta 4, 8000 Novo mesto jozica.mozina@zd-nm.si navadno napoti ambulantni Bennett, Sh., S., Postpartum Depression for Dummies, ali dežurni psihiater Wiley Publishing, Indianapolis 2007. ZD Novo mesto dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih. 07 391 6700 132 128 Skupnostna psihiatrična obravnava info@zd-nm.si 133 129 Kandijska cesta 4, 8000 Novo mesto • Psihiatri~na klinika Ljubljana Dernov{ek, Z. M., Gorenc, M., Jeri~ek, H., Ko te Studenec 48, Ljubljana strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne ZD Trebnje dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih. 07 348 1784 in depresivne motnje, In{titut za varovanje zdravja, Goliev trg 3, 8210 Trebnje info@z d-tr.si dežurni oddelek tel. 01 587 21 00 Ljubljana 2007. Dernov{ek, Z. M., Gorenc, M., Jeri~ek, H., Tav~ar, RAVNE NA KOROŠKEM Z OKOLICO • Univerzitetni klini~ni center Maribor R., Stres, tesnoba in depresija pri bolnikih z rakom, Ob železnici 30, Maribor Zdravstveni dom Velenje Maša Naraločnik Sinur, spec. klin. psih. 03 899 5636 In{titut za varovanje zdravja, Ljubljana 2007. Psihološka in psihiatrična ambulanta masa.nar alocnik@zd-velenje.si Oddelek za psihiatrijo Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje tel. 02 321 11 33 Drglin, Z., Angeli z mokrimi perutmi ne letijo. Poporodne du{evne stiske, prenovljena izdaja, In{titut za Zdravstveni dom Velenje Danica Dražnik, spec. klin. psih. 03 899 5568 varovanje zdravja, Ljubljana 2008. Psihološka in psihiatrična ambulanta danica.draznik@z • P d-velenje.si sihiatri~na bolni◊nica Begunje Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje Begunje 55 Tudi na www.ivz.si. ZD Ravne na Koroškem A na Pori, univ. dipl. psih. tel. 04 533 52 00 02 870 5298 Erzar, T., Du{evne motnje: Psihopatologija v zakonski in Ob Suhi 11, 2390 Ravne na Koroškem anka.pori@zd-ravne.si družinski terapiji, Celjska Mohorjeva družba, Celje ZD Ravne na Koroškem, Psihohigienski dispanzer Nina Konečnik G • P ruber, dr. med., spec. psih. 02 870 5302 sihiatri~na bolni◊nica Idrija 2007. Ob Suhi 11, 2390 Ravne na Koroškem nkonecnik@z P d-ravne ot sv .si . Antona 49, Idrija tel. 05 373 44 00 Felc, Z., O dojenju: Odgovori na pogosta vpra{anja, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Cita Burnik, spec. klin. psih. 02 882 3470 Celjska Mohorjeva družba, Celje 2008. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec felicita.burnik@sb-sg.si • Psihiatri~na bolni◊nica Ormož Gaskin, I. M., Modrost rojevanja, Sanje, Ljubljana Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Linda Orešnik, dr. med., spec. psih. 02 882 3675 Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec linda.or esnik@sb-sg.si Ptujska cesta 33, Ormož 2008. tel. 02 741 51 00 Katz Rothman, B., (ed.), Encyclopedia of Childbear-ing, Oryx Press, Phoenix 1993. • Psihiatri~na bolni◊nica Vojnik Celjska cesta 37, Vojnik Klaus, M., Kennell, J, Klaus, Ph., The Doula Book, tel. 03 780 01 00 Perseus Publishing, Cambridge 2002. Zima v sr Zima v srcucu Literatur Literatura a Zima v sr Zima v srcu cu Literatur Literatura a Kleiman, K. R., Raskin, V. D., This Isn't What I Shields, B., Down Came the Rain: A Mother's Story Expected: Overcoming Postpartum Depression, Bantam of Postnatal Depression, Penguin, London, New York Books, New York 1994. 2007. Kleiman, K., The Postpartum Husband: Practical So-Taylor, V., Rock-a-by Baby: Feminism, Self-Help, and lutions for Living with Postpartum Depression, Xlibris Postpartum Depression, Routledge, New York, Lon-Corporation, Klei 2001. don 1996. Kushner Resnick, S., Sleepless Days: One Woman's Wagner, M., Moj porodni na~rt, Sanje, Ljubljana Journey Through Postpartum Depression, Griffi n, New 2008. York 2001. MacLaverty, B., Okrasni toni, Cankarjeva založba, 134 130 Ljubljana 2002. 135 131 Mauthner, N., The Darkest Days of My Live, Harvard University Press, Cambridge, London 2002. Milivojevi}, Z., Emocije, Psihopolis, Novi Sad 2008. Moore, J., Wilkie, M., Osmond, M., Behind the Smile: My Journey Out of Postpartum Depression, Warn-er Books, New York 2001. Placksin, S., Mothering the New Mother, Newmarket Press, New York 1994. Poulin, S., The Mother-to-Mother Postpartum Depression Support Book, Penguin, New York 2006. Rebolj, K., Pani~na motnja - Tris, Ravnovesje, Med-vode 2008. Knjiga, fi lm in multimedijski pri- pomo~ek. Ringel, E., Beg ne pomaga, Mohorjeva založba, Ce-lovec 2004. Sebastian, L., Overcoming Postpartum Depression and Anxiety, Addicus Books, Omaha 1998. Shaw, F., Out of Me: The Story of a Postnatal Break-down, Virago Press, London 2001. Zima v sr Zima v srcucu Knjigi na pot Knjigi na pot Zima v sr Zima v srcu cu Knjigi na pot Knjigi na pot Depresijo in druge motnje razpoloženja v obporodnem Knjižica Zima v srcu nas popelje skozi pomembne teme, obdobju v na{em prostoru {e vedno premalo poznamo, jih ki se pojavljajo, ko se ženska znajde v obporodni stiski. slabo razumemo in tako laiki kot tudi zdravstveni delavci To so pogoste, vendar velikokrat {e vedno neprepoznane jih pogosto premalo resno obravnavajo. Veliko žensk motnje. Dogaja se, da so ob~utki sramu in predsodki v zvezi trpi zaradi du{evnih stisk po porodu, ki pa pogosto žal s poporodno depresijo tako mo~ni, da depresivna mati tega niso prepoznane, in posledi~no ženska ne dobi ustrezne ne pove nikomur in trpi sama. pomo~i. Nezdravljena poporodna depresija lahko traja Poglobljen in prakti~en pogled na to {iroko temo nam lahko tudi leto in ve~ in negativno vpliva na otrokov razvoj, na olaj{a marsikatero konkretno dilemo in prepre~i trpljenje, odnos med materjo in otrokom ter na dinamiko celotne ki je {e vedno vse prepogosto skrito med doma~imi družine. Zato je knjiga Zima v srcu avtorice dr. Zalke {tirimi stenami. Poseben ~ar dajejo delu berljivost in Drglin dragocen in osvežujo~ prispevek k ozave{~anju in konkretni prakti~ni nasveti za ženske in njihove najbližje. informiranju o najpogostej{ih obporodnih du{evnih stiskah Ob prebiranju se zavemo pomembnosti sodelovanja ženske, strokovno in hkrati poljudno spregovori o težavah, svojcev in razli~nih strokovnjakov, ki obravnavajo ženske v o »obvezni zimski opremi« za samopomo~ ter pove, kdaj obporodnem obdobju. je potrebno poiskati strokovno pomo~ in kje jo dobiti. S pravo~asnim zdravljenjem je mogo~e bistveno zmanj{ati 138 134 139 135 Obogatena je tudi s poglavji za partnerje, družinske ~lane trpljenje in negativne ali celo tragi~ne posledice poporodnih in prijatelje in ne nazadnje za zdravstvene strokovnjake, ter du{evnih motenj, ki vplivajo na vso družino, posebno pa na vsem na prijazen in prijeten na~in ponudi koristne nasvete v zdrav razvoj otroka. zvezi s tem, kako ženski, ki trpi zaradi motenj razpoloženja, Besedilo, ki je pred vami, je prakti~no, berljivo, natan~no, pomagati. Knjiga je plod avtori~inega raziskovalnega in obravnava bistvene teme – z eno besedo odli~no! strokovnega dela na tem podro~ju ter njenega ustvarjalnega Knjižica bo na{la svoje mesto na policah marsikaterega prizadevanja za informiranje javnosti in nadgradnja knjižice doma, pa tudi splo{nih in specialisti~nih ordinacij in Angeli z mokrimi perutmi ne letijo. Onstran smehljaja: bo lahko {tudijsko gradivo za strokovnjake razli~nih vej poporodne du{evne stiske, ki jo je dobila že marsikatera medicine. ^estitam avtorici! ženska v na{ih porodni{nicah. mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psih. dr. Vislava Globevnik Velikonja, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Ginekolo{ka klinika Avtorica v knjižici celovito prikaže ob~utja in psihi~ne Zima v srcu je eden redkih priro~nikov, ~e ne celo edini, težave, ki jih ženske v razli~nih življenjskih okoli{~inah ki je namenjen podro~ju stisk in težav ob porodu. Posebej doživljajo med nose~nostjo, porodom in po njem, ga bodo vesele mamice, ki ob porodu ali po njem namesto obenem pa navaja njihove konkretne izku{nje. Celovito, »toplega poletja v srcu ~utijo mraz in zimo«, dobrodo{el toplo in optimisti~no razkriva obporodne stiske, ki so pa bo tudi za ~lane družine, prijatelje sorodnike in v na{i družbi {e vedno precej{en tabu. Ženske, njihove strokovnjake, ki se lahko nau~ijo nekaj konkretnih na~inov, svojce in strokovnjake natan~no vodi h konkretni kako mamici v stiski pomagati. Priro~nik je napisan bralcu podpori in dejavnostim ter jih seznani s tem, kje lahko prijazno, odlikujejo ga {tevilne življenjske zgodbe, pogosta poi{~ejo pomo~. Sr~no upam, da ženske ne bodo ve~ vpra{anja in odgovori, dragocene pa so tudi vaje, s katerimi trpele ~isto same in da bodo pomo~ poiskale ~imprej. si lahko mamice pomagajo. Pomemben del knjižice je Upam tudi, da bodo delovale preventivno, se med seboj namenjen tudi temu, kako prepre~iti nastanek obporodnih povezovale in uporabljale podporo, ki jim je na voljo. stisk. Prepri~ana sem, da bo priro~nik, ki je na Slovenskem V Sloveniji potrebujemo razvoj {ir{e mreže pomo~i za {e kako potreben, ogrel marsikatero srce in pomagal iz ženske in družine v nastajanju, hkrati pa potrebujemo njega pregnati zimo in tako prispeval k temu, da bodo na{e tudi poglobljeno zavedanje o ranljivosti in pomembnosti mame in otroci lahko bolj veseli in zadovoljni. star{evske vloge v družbi. dr. Helena Jeri~ek Klan{~ek, raziskovalka, In{titut za varovanje mag. Radmila Pavlovi~, univ. dipl. psih., voditeljica programov pri zdravja Združenju Naravni za~etki, svetovalka in soustvarjalka programa mamaZOFA Zima v srcu razkriva pokrajino v snegu, prepreženo z gazmi, ki vodijo od depresije in tesnobe k zadovoljstvu in kompeten-tnemu materinstvu. Kot izvrsten kažipot zagotavlja orienta-cijo po obporodnih stiskah in na~inih njihovega re{evanja; je odli~na prva pomo~ za nose~nice, matere, partnerje, druži-no in zdravstvene strokovnjake. Zoran Milivojevi}, dr. med., psihoterapevt in supervizor, transakcijska analiza Knjiga je dragocen in osvežujo~ prispevek k ozave{~anju in informiranju o najpogostej{ih obporodnih du{evnih stiskah ženske, strokovno in hkrati poljudno spregovori o težavah, o »obvezni zimski opremi« za samopomo~ ter pove, kdaj je potrebno poiskati strokovno pomo~ in kje jo dobiti. dr. Vislava Globevnik Velikonja, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Ginekolo{ka klinika Prepri~ana sem, da bo priro~nik, ki je na Slovenskem {e kako potreben, ogrel marsikatero srce in pomagal iz njega pregnati zimo in tako prispeval k temu, da bodo na{e mame in otroci lahko bolj veseli in zadovoljni. dr. Helena Jeri~ek Klan{~ek, raziskovalka, In{titut za varovanje zdravja Besedilo, ki je pred vami, je prakti~no, berljivo, natan~no, obravnava bistvene teme – z eno besedo odli~no! Knjižica bo na{la svoje mesto na policah marsikaterega doma, pa tudi splo{nih in specialisti~nih ordinacij in bo lahko {tudijsko gradivo za strokovnjake razli~nih vej medicine. ^estitam avtorici! mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psih. Avtorica v knjižici celovito prikaže ob~utja in psihi~ne teža-ve, ki jih ženske v razli~nih življenjskih okoli{~inah doživljajo med nose~nostjo, porodom in po njem, obenem pa navaja njihove konkretne izku{nje. Celovito, toplo in optimisti~no razkriva obporodne stiske, ki so v na{i družbi {e vedno precej{en tabu. Ženske, njihove svojce in strokovnjake natan~no vodi h konkretni podpori in dejavnostim ter jih seznani s tem, kje lahko poi{~ejo pomo~. mag. Radmila Pavlovi~, univ. dipl. psih., voditeljica programov pri Združenju Naravni za~etki, svetovalka in soustvarjalka programa mamaZOFA