BOMO OBOLEVALI STRAN 2 ČIGAVA PLAČA NAJ BO NAJVIŠJA? STRAN 3 Lov na srebrno ADAM AS C3) v jajce! ŠT. 11 -LETO 60-CELJE, 22.2.2005-CENA 130 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn DVOJNA PORCIJA MOŽGANOV IN JAJC STRAN 5 PRVINSKI NAGON S PUNCO KATJO STRAN 9 . * «.< MED LEPIMI IN KRIČAVIMI NAJSTNICAMI STRAN 7 v 9 % ir ''Mit* VIŠJE KAZNI ZAUMORMAJCA STRAN 12 Fot°: GREGOR KATIČ 2 ODKI Še bomo obolevali Akutne okužbe dihal in gripa so še vedno na pohodu -Omejeni obiski v bolnišnici - Za cepljenje proti gripi ni prepozno Akutne okužbe dihal in gripi podobne bolezni so na našem območju, tako kot v vsej Sloveniji, še vedno v razmahu. Tako bo po napovedih epidemiologinje dr. Alenke Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsaj še nekaj časa. »Epidemija akutnih okužb dihal in gripe običajno traja 6-8 tednov, sedaj pa je šele dobra dva tedna od razglasitve epidemije. Še slabši so obeti za okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, saj se obolenja, ki jih povzroča, običajno širijo še dalj časa, kar 2 do 3 mesece,« pojasnjuje dr. Skaza. V vzorcih, ki so jih pregledali v laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, so v zadnje času poleg virusa influence (gripe) tipa B potrdili tudi okužbe v virusom gripe tipa A (letošnje cepivo proti gripi nudi zaščito proti obema tipoma), še vedno pa odkrivajo tudi veliko okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki najhuje prizadene majhne otroke, saj so pri njih neredki zapleti kot sta pljučnica in bronhiolitis. Zaradi težav z dihanjem so tudi na Celjskem nekaj otrok morali napotiti na bolnišnično zdravljenje. Ker se epidemija respiratornih infektov v regiji ne zmanjšuje v-napovedanem obsegu, obremenitev bolnišnice pa narašča, so v celjski bolnišnici do preklica prepovedali obiske na oddelkih za intenzivno nego ter v sobah za intenzivno terapijo posameznih oddelkov. Obiski pri vseh ostalih bolnikih pa so do nadaljnjega omejeni na hkrati le enega obiskovalca pri bolniški postelji. »Prav tako na obiskovalce še enkrat naslavljamo prošnjo, da v bolnišnico ne prihajajo, če že čutijo znake prehladnih obolenj ali gripe,« ponovno poziva obiskovalce direktorica bolnišnice Štefka Presker. Da se gripa in ostala prehladna obolenja ne bi preveč razširila, priporočajo vsem, ki imajo bolezenske težave, da ostanejo v času bolezni doma, počivajo in si lajšajo težave s toplimi napitki in sredstvi za zniževanje telesne temperature ter zmanjševanje bolečin. Tistim, ki še niso zboleli, pa svetujejo, da se izogibajo natrpanih prostorov, da stanovanja redno prezračujejo, si umivajo roke in uporabljajo robčke za enkratno uporabo. Dr. Alenka Skaza še priporoča, da zlasti v vrtcih in šolah intenzivno prezračujejo prostore ter redno čistijo predmete, ki se jih dotika veliko ljudi. Vsem tistim, ki se proti gripi še ni- so cepili, to kljub kroženju virusa gripe še priporoča. Zaščita nastopi po približno, štirinajstih dneh, v tem času pa lahko ob stiku z virusom vseeno zbolimo. Gripa je še posebej nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in starejše osebe. »Cepljenje priporočamo vsem, ki se želijo zaščititi pred gripo, še zlasti starejšim od 60 let, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni ter tistim, ki čakajo na diagnostične preiskave ali zdravljenje v bolnišnici,« svetuje dr. Alenka Skaza. Cepijo se lahko tudi otroci in dojenčki, starejši od 6 mesecev. Cepljenje običajno mine brez stranskih učinkdv, najpogosteje se na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se je mogoče cepiti vsak dan med 8. in 12. uro, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Cena cepljenja za otroke s kroničnimi boleznimi do 18 let in starejše kronične bolnike nad 65 let je 1500, za vse ostale pa 2.500 tolarjev. MILENA B. POKLIČ Foto: GK Od športnika do mehatronika V velenjskem šolskem centru, podobno kot v drugih šolskih ustanovah, do 10. marca pričakujejo čim-več prijav. Skupno bodo v 25 programih učencem ponudili 776 prostih mest. Poleg starih, že znanih programov, so za prihodnje šolsko leto pripravili tudi nekaj novosti. Tako so na novo razpisali dva programa - v okviru Splošne in strokovne gimnazije je novost športni oddelek gimnazijskega programa, ki je namenjen perspektivnim športnikom. Med mladimi je precej zanimanja za programe Poklicne in tehniške rudarske šole, saj Premogovnik Velenje ponuja kar nekaj ugodnosti za šolajoče dijake. V centru so nekoliko manj zadovoljni z interesom mladih za programe Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole (razen za program elektrotehnik računalništva) ter Poklicne in tehniške stroj: ne šole. Upajo, da bo med mladimi, predvsem fanti, pri odločanju za šolanje v teh programih prevladalo dejstvo, da med brezposelnimi osebami skorajda ni poklica, za katere izobražujejo v Med najboljšimi na svetu teh šolah. Odprte so tudi možnosti za nadaljnji študij. Zlasti zanimiv pa je nov triletni program mehatronik operater, ki ga bodo na strojni šoli pričeli izvajati z novim šolskim letom v povezavi z elektro šolo. Program je nastal na pobudo industrije in obrti, kjer te poklice potrebujejo pri vzdrževanju sodobnih strojev in naprav v proizvodnih tehnologijah. Program združuje znanja in veščine s področja strojništva, elektrotehnike in informacijskih tehnologij in organiziranosti podjetij. Ocenjujejo, da bo do leta 2007 industrija potrebovala 1.600 meha-tronikov. Novosti se obetajo tudi na Višji strokovni šoli, kjer so štirim programom, ki jih že izvajajo, dodali še nov program mehatronika, ki pa je namenjen samo izrednim študentom. Na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v kanadskem Calgaryju, ki se je končalo v soboto, je slovenska ekipa dosegla največji dosedanji uspeh. V petčlanski slovenski ekipi sta bila Luka Vlaovič iz I. Gimnazije Celje in Ina Živanovič iz Gimnazije Celje-Center. Na svetovnem tekmovanju, ki je bilo že osemnajstič, je sodelovalo več kot trideset držav z vseh celin. Slovenska ekipa se je s štirimi zmagami uvrstila v osmino finala, kjer jo je premagala ekipa Avstralije, slovenski srednješolci pa so sicer dosegli prvo mesto v kategoriji držav, v katerih je angleščina tuj jezik. Na tekmovanju uporabljajo svetovni debatni format, z ekipo treh debaterjev, od katerih lahko vsak nastopa po osem minut. V osmih debatnih krogih so ekipe razpravljale o različnih trditvah, med katerimi so bile štiri znane dva meseca pred prvenstvom, za Ostale pa so debaterji izvedeli uro prej. BJ IZJAVA TEDNA »Dilerji pri nas niso zaželeni!« Sporočilo konjiškega župana Janeza Jazbeca vsem, ki ga lani niso vzeli resno. Preprodajalci drog pa v jok in drugam ... ■m FOTOTEDNA Župani (z desne) Ljubo Žnidar, Polzela, Andrej Kocman, Kozje in Jože Čakš, Šmarje’ šentjurskemu županu Štefanu Tislu, specialistu urologu: »A ni dovolj, da sodelujemo ko župani, sedaj naj bi k tebi prišli še na pregled? Na to boš pa še čakal!« ^ Foto: m IODKI Čigava plača naj bo najvišja? Kakšne bodo plače v javnem sektorju? - Vlada RS vztraja pri spremembah Potem ko so lani postali podatki o plačah vodilnih v javnem sektorju dostopni širši javnosti in so nas vsaj nekatere močno razburile, Vlada RS zdaj napoveduje, da bo visokih izplačil po individualnih pogodbah konec. Kdaj natančno, je seveda drugo vprašanje, na katerega pa zaenkrat odgovora še ni. Sistemsko uskladitev plač v javnem sektorju je napovedoval že leta 2002 sprejeti zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Čeprav naj bi slednji začel veljati že z letošnjim 1. januarjem, je že Prejšnja vlada ugotovila, da bo uskladitev plač zelo trd oreh in je zato začetek veljavnosti podaljšala za pol leta. Vprašanje pa je, ali je tudi 1. julij tisti rok, do katerega bo vladi uspelo izpeljati vse potrebno, da bi do več kot nujne uskladitve lahko prišlo. Novi plačni sistem bo namreč mogoče uvesti, ko bo podpisana nova kolektivna Pogodba za javni sektor in ko bodo sprejeti tudi vsi potrebni podzakonski akti. Takrat bodo plače direktorjev javnih zavodov (katerih višina je zdaj določena z individualnimi pogodbami) s posebno Uredbo razvrščene v posamezne plačilne razrede in odstopanja, ki zdaj najbolj bodejo v oči, ne bodo več mogoča. Vlada je ministrstvom konec tedna tudi naložila, da v roku dveh mesecev preveti j o zakonitost sklenjenih pogodb o zaposlitvi direktorjev lavnih zavodov, skladov in agencij iz svoje pristojnosti. Med deseterico najbolje Plačanih v javnem sektorju v decembru 2004 ni bilo ‘rekorderjev’ s Celjskega, kot v Uekaterih prejšnjih mesecih. Uvrstitev na deveti, predzadnji klin na lestvici je za las njel predsednik Republike Slovenije - in težko bi ga našli Slovenca, ki se ne bi strinjal s tem, da je nekaj narobe z državo, ki bolje plačuje direktorja zdravstvenega doma v Metliki kot pa predsednika države, vlade, državnega zbora in vrhovnega sodišča, če ostanemo zgolj na ravni države in se ne spuščamo na občinsko, kjer so podobno ‘podcenjene’ županske plače. Med našimi anketiranci sicer ni nobenega, ki bi se s svojo plačo pretekle mesece uvrstil v sam vrh slovenskih izplačil v javnem sektorju, vseeno pa smo jih vprašali, kaj menijo o napovedanih spremembah v plačni politiki, saj se jim bo to naj ver j et-. neje poznalo tudi v denarnicah. ture nihče ne zasluži višje plače od predsednika drža- ve.« Marija Počivavšek, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje: »Skoraj prepričana sem, da me ukrep o znižanju plač direktorjev javnih zavodov ne bo doletel, ker moja plača ni med tistimi, ki štrlijo nad povprečnimi direktorskimi plačami na področju kulture. Moja plača je čisto spodobna in primerljiva s plačami direktorjev podobnih kulturnih zavodov v Celju ter se mi sploh ne zdi previsoka za delo, ki ga opravljam. Drži pa, da so nekatere plače na področju kulture res previsoke. Seveda obstajajo razlike med kulturnimi zavodi (po velikosti, obsegu dela, številu zaposlenih) in to naj se pri plači tudi pozna. Mislim, da si na področju kul- zdi, da je previsoke plače v javnih zavodih smotrno, celo nujno znižati. To problematiko pa bo sicer uredil prihajajoči ‘plačni’ zakon. Kakorkoli, mene osebno ta predlog ne zadeva, saj moja plača ne sodi v najvišji rang.« vsepovprek po mojem nesmiselno in neproduktivno. Sam imam premalo informacij v zvezi s tem, da bi ocenil, ali me bo ta intervencija zadela ali ne. Enostavno ne vem.« Suzi Kvas, direktorica javnega zavoda Socio: »Že od nekdaj zagovarjam stališče, da mora imeti država pregled nad delovanjem javnih zavodov. V zvezi s tem bi morali uvesti tudi enotni sistem, ki bi se ga morali držati. In čeprav bi do nekih razlik neogibno prišlo, bi moral tak sistem delovati brez pretiranih nihanj. Država bi pač morala postaviti v zvezi s tem neka pravila za vse. No, kolikor smo pregledali naše normative, me takšen intervencijski ukrep ne bi smel zadevati, saj delujemo brez nepravilnosti.« Jože Spevan, direktor Javnega zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje: »Absolutno se strinjam, da mora nekdo plače v javnih zavodih uskladiti, po potrebi tudi znižati, saj morajo veljati neki proporci. Razmerja morajo biti določena, vendar pa bi bilo zmanjševanje plač Aleksander Mirt, direktor javnega podjetja Energetika Celje: »Zakon o plačah, ki je v pripravi, na nas ne bo vplival. Plače v našem podjetju so bile z županovo usklajene že pred mojim prihodom. Zadeve so torej urejene, sprememb ne pričakujem.« IS, GS, BA, PM Foto: Gregor Katič Gospodar- stveniki podpirajo BSŠ Člani Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice so na zadnji seji podprli delovanje javnega zavoda Regijsko študijsko središče Celje, da v interesu gospodarstva gradi nove inovativne programe. Člani popularno imenovane Saša zbornice od obeh mestnih občin, torej Celja in Velenja, pričakujejo konstruktiven dialog, ki bi pripomogel k nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi te regijske ustanove. Tako tudi podpirajo vizijo postavitve četrte slovenske univerze v Celju in vse aktivnosti, da zanjo gojijo tudi lastne kadre. Vse razvojne ustanove in lokalne skupnosti v regiji so pozvali, naj preprečijo parcialne aktivnosti posameznih institucij, ki so v nasprotju s to usmeritvijo. GZ ni vseeno, kaj se v tem zavodu dogaja, saj so si tudi za letošnje delovanje zastavili nalogo, da bodo aktivno sodelovali pri prenovi strokovnega izobraževanja. Poleg tega se bodo vključevali v dejavnosti za razvoj terciarnega izobraževanja v okviru celjskega RSŠ in velenjskega Šolskega centra. US Novi prostori invalidske komisije Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje: »No, kolikor sem seznanjen s problematiko, se mi Sestal se je svet RŠS Včeraj se je sestal svet zavoda Regijsko študijsko središče (RŠS), ki mu predseduje dr. Franc Žerdin. Ker gre za redno sejo, so obravnavali dosedanje poslovanje, uresničevanje vsebinskih načrtov ter načrte za letos. Informativno bo obravnavali tudi predlog za razrešitev direktorice RŠS Adrijane Zupanc, ki ga je pred približno dvema tednoma Ustavila Mestna občina Celje ter ga poslala v obravnavo ostalim občinam, ki so ustanove RŠS. Ker je predlog sprožil mnoge polemike, je svet zavoda določil tudi datum za čredno sejo, kjer bodo vsebinsko obravnavali županov predlog ter očitke v njem. GS Počitnice na Debelem rtiču V Rdečem križu so v času zimskih počitnic pripravili letovanje za socialno in zdravs-Veno ogrožene otroke. . V času od 19. do 26. februarja je na Debelem rtiču 52 otrok s Celjskega. Rdeči križ Celje le Ta letovanje v Mladinsko zdravilišče RK Slovenije na Debeli rtič poslal 12 osnovnošol-:ev iz občin Vojnik, Dobrna, Štore in Celje. V počitniškem tednu bodo otroci uživali v !X°Panju v notranjem bazenu, na potepu z ladjo ob slovenski obali, v različnih športnih ‘Nivnostih ter otroški igralnici Veveričji domek. IS Invalidska komisija 1. stopnje pri celjski območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki jo vodi dr. Boris Kramžar, že dober mesec deluje v novih prostorih v prizidku nekdanje gostilne Ribič v Celju. Kot je pojasnil v.d. direktorja območne enote Brane Podgoršek, so prostore odkupili in celovito preuredili. Sedaj so primernejši tako za zdravnike, ki sodelujejo v invalidski komisiji, kot tudi za zavarovance. Zavarovanca povabijo na komisijo potem, ko je vlogo oddal osebni zdravnik in so na območni enoti že opravili vse predhodne postopke. Prvostopenjska komisija izdaja mnenja o delazmožnosti zavarovancev, ocenjuje pa tudi invalidnost in potrebo po dodatku za pomoč in postrežbo. Vlog je vsako leto več tisoč (skupaj je lani celjska območna enota izdala kar 24 tisoč različnih odločb). Invalidska komisija dela dopoldne in popoldne. Zaradi delovnega časa drugje zaposlenih zdravnikov popoldne praviloma pričenja z delom šele ob 16. uri in se njeno delo neredko zavleče do 20., 21. ure, a kot poudarja Brane Podgoršek, žal ne gre drugače. Hkrati napoveduje, da bo že prihodnji mesec mogoče v Celju urejati tudi mednarodna upokojevanja, torej za tiste zavarovance, ki uveljavljajo delovno dobo, pridobljeno v drugih državah. Zaenkrat je to mogoče le v Ljubljani. MBP, foto: GK m 4 Za tretjino manj dobička Čeprav je v skupini svojih povezanih podjetij poslovala najbolje - Fructal je objavil skoraj tri milijarde tolarjev izgube, ki je v rdeče številke pahnila tudi Union - se Pivovarna Laško ne more ravno pohvaliti z lanskimi rezultati. V primerjavi z letom 2003 so se namreč njeni čisti prihodki iz prodaje zmanjšali za 12,3 odstotka, čisti dobiček pa za 38,4 odstotka. V pivovarni pojasnjujejo, da so bili lani tržni pogoji izredno zaostreni, nagajalo pa jim je tudi vreme. Prodaja je bila od predlanske nižja kar za 14,3 odstotka, razlogi za to pa tičijo zlasti v skromnejšem povpraševanju po laškem pivu v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori. Slabša prodaja, ki pa ni omajala njihovega vodilnega tržnega položaja v Sloveniji, je seveda vplivala na finančne rezultate. Pivovarna je lani ustvarila 18,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje (predlani 21,1 milijarde), od tega 80 odstotkov na domačem trgu. Čisti dobiček znaša 1,26 milijarde tolarjev in je od predlanskega nižji za skoraj 800 milijonov tolarjev. Za letos Laščani načrtujejo, da bodo prodajo zvišali za Novi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško je od preteklega tedna Boris Završnik iz Nove Ljubljanske banke. Pivovarna je v zadnjih dveh letih število zaposlenih zmanjšala za 10 odstotkov. Konec minulega leta jih je bilo v podjetju 381. Pivovarna Laško 2000 2001 2002 2003 2004 j čisti prihodki iz prodaje (v mio sit) §f, čisti dobiček (v mio sit) 18.339 .1 15.938 V Pivovarni Laško letos načrtujejo 4-odstotno rast prodaje in 2 milijardi tolarjev dobička. 4 odstotke, čisti dobiček pa vara Split, pa načrtujejo po-naj bi bil 2 milijardi tolarjev, večanje prodaje za 11 odstot-Za skupino, v kateri so še Ra- kov in 2,12 milijarde tolarjev denska, Vital in Jadranska pi- čistega dobička. JI Tuševe milijarde za Celje Celjski trgovec bo letos v domačem mestu zgradil nov supermarket in cash&carry center ter prenovil blagovnico in drogerijo Kot kažejo prvi podatki lanskega poslovanja, se je pri trgovcih obdobje velikih rasti prihodkov in dobičkov ustavilo. To pa ne velja za celjski Engrotuš, kjer so z 90 milijardami tolarjev lanskega prihodka v market programu presegli predlanskega za 37 odstotkov. Večji od pričakovanega je bil tudi čisti dobiček. Celotna skupina Tuševih podjetij naj bi bila imela lani 120 milijard tolarjev prihodkov. Pričakovanja o letošnji rasti prihodkov v Engrotušu so nekoliko bolj zmerna, in sicer naj bi zrasli za 18 odstotkov, kar pomeni, da bi prihodki v market programu dosegli vrednost 106 milijard tolarjev. Direktor Aleksander Svetelešek je prepričan, da bo rast še višja, od 23 do 25 odstotkov. »Naši cilji so tudi letos zelo visoki, vendar smo prepričani, da jih bomo lahko dosegli. V odstotkih rast sicer ne bo tako velika kot prejšnja leta, vrednostno pa bo precejšnja. Prihodke bomo povečali na račun novih trgovin in programov, čutil pa se bo tudi že vpliv trgovin, ki smo jih pod svoje okrilje prevzeli od Veleja,« pravi Svetelšek, ki sicer ocenjuje, da se bo prevzem domžalske družbe v rezultatih En-grotuša v celoti poznal šele leta 2006. Engrotuš bo vse Velejeve trgovine obnovil do jeseni, izjema bo najbrž le blagovnica v Domžalah, ki jo želijo razširiti, za kar morajo pridobiti še vso potrebno doku- mentacijo. Temeljito bodo prenovili tudi Velej evo blagovnico v Celju. »Želimo ji dati takšno vsebino, da jo bodo Celjani res radi obiskovali. Pri tem se zgledujemo tudi po tujih izkušnjah.« Poleg veleblagovnice na Gubčevi ulici, ki pomeni le enega od skupno 34 letošnjih projektov, Engrotuš v Celju načrtuje še vrsto drugih naložb. Že aprila bodo v sklopu Planeta Tuš odprli prvi bowling v celjski regiji, temeljito bodo prenovili drogerijo v središču mesta, na Ljubljanski cesti pa bodo v novi stanovanjski zgradbi, ki bo stala na mestu sedanjih t.i. Ingradovih objektov, uredili nov supermarket. Svetelšek pravi, da bodo pogodbo za nakup 1.200 kvadratnih me- trov prostorov podpisali v kratkem, trgovino pa naj bi odprli spomladi prihodnje leto. Še letos nameravajo postaviti tudi nov cash&carry ob Kidričevi cesti, na zemljišču, ki so ga kupili od Leclerca. »Vrednost vseh naših letošnjih naložb, med katerimi je tudi nekaj novih bencinskih servisov, znaša 16 milijard tolarjev. Velik del tega denarja bo šel v Celje,« napoveduje Svetelšek. Engrotuš bo predvidoma aprila v vseh svojih prodajalnah začel ponujati tudi izdelke po diskontnih cenah ter s tem »odgovoril« na prihod tujih diskontnih verig. Za izdelke, od 100 do 150 jih bo, so že izbrali ime, dobavitelji pa bodo domača in tudi tuja podjetja. Za letos so v Engrotušu in celotni skupini pripravili načrt za temeljito znižanje stroškov, tako pri nabavi, energiji kot pri režiji. »Lani smo prevzemali, letos pa bomo rasli in klestili stroške. V leto 2006 želimo vstopiti maksimalno pripravljeni,« pravi Svetelšek in poudarja, da racionalizacija nikakor ne pomeni tudi odpuščanja. »Do leta 2007 želimo naš tržni delež s sedanjih 17 povečati na 25 odstotkov. Novih prevzemov ne načrtujemo, saj ni podjetja, ki bi ga lahko prevzeli, zato bomo rasli na račun novih trgovin. To pa pomeni, da bomo v naslednjih dveh letih še zaposlovali.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Nov športni objekt s 14 najbolj sodobnimi bovvling stezami, ki ga gradijo v sklopu Planeta Tuš, bo dokončan aprila. Naložba, ki vključuje tudi razširitev prostora za biljard, gostinski del in klub, je vredna 550 milijonov tolarjev. Poleg bovvlinga bo Engrotuš letos v planetu z novo restavracijo razširil še gostinsko ponudbo, načrtuje pa tudi nekatere druge dejavnosti, namenjene vsem generacijam. m [etUll partneri najboljšim okusom Zdrs tečajev Po dokaj medlem začetnem trgovanju v minulem tednu so tečaji vseh pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev začeli padati. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do petka izgubil 1,03 odstotka in trgovanje zaključil pri 5.069,77 točke. Borzno dogajanje je minuli teden zasenčil ponedeljkov aplikacijski posel z delnicami Pivovarne Union (PULG), pri katerem je lastnika zamenjalo 186.400 delnic oziroma 41 odstotkov izdaje pri tečaju 91.000 tolarjev.- S tem se je Interbrevv umaknil iz lastniške strukture Uniona, Pivovarna Laško (PILR) pa je z nakupom postala 95-odstotna lastnica Uniona. Obe strani »pivovarske vojne« sta se dogovorili za časten umik iz pat položaja, ki je trajal skoraj 4 leta in je predvsem slabo vplival na poslovanje Uniona in Fructala. A kot kaže, investitorji nakupa Uniona za zdaj ne občutijo kot za Laško ugoden razplet, saj so do petka delnice PILR ob prometu 414 milijonov tolarjev izgubile 6,95 odstotka in petkovo trgovanje zaključila pri enotnem tečaju 7.445,04 tolarja. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT % spr. CICG Cinkarna Celje 30.000,00 7.377.034 0,00 CETG Cetis 40.886,36 3.570.835 A -1,50 CHZG Comet Zreče 2.621,00 112.703 0,00 GRVG Gorenje 6.449,98 123.669.250 A -0,04 PILR Pivovarna Laško 7.445,04 414.016.262 A -6,95 JTKG Juteks 32.010,00 8.200.345 -0- -1,61 ETOG Etol 60.000,00 1.726.000 1,18 Na borznem trgu so med delnicami največ trgovali s Krkinimi (KRKG), tečaj je ob prometu 405 milijonov tolarjev pridobil 0,2 odstotka. Med bolj trgovanimi delnicami so bile minuli teden delnice Mercatorja (MELR), ki so se ob prometu 328 milijonov tolarjev pocenile za 0,5 odstotka, trgovanje pa so delnice zaključile pri enotnem tečaju 42.056,55 tolarja. Pretekli in prihodnji teden bosta v znamenju objav letnih rezultatov slovenskih družb. V sredo je Petrol (PETG) objavil nerevidirane poslovne rezultate za leto 2004. Realiziran celotni poslovni izid obračunskega obdobja znaša 8,2 milijarde tolarjev, kar je 26 odstotkov več kot leta 2003. Skupina Petrol je v sredo dobila najvišjo nagrado za kakovost. Tečaj delnic PETG na borzi je minuli teden ob prometu 203 milijone tolarjev pridobil 0,1 odstotka. Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 5.069,77 A -1,03 SBINT 4.642,31 A -0,82 PIX 4.673,53 U 0,27 BI0 121,89 a 0,12 IPT 4.318,67 A -0,65 Vodstvo Deželne banke Slovenije je prevzel bivši predsednik uprave Ljubljanske borze Draško Veselinovič, ki je bil imenovan za petletni mandat. Deželna banka Sloveni)e je nastala s preimenovanjem nekdanje Slovenske zadružno kmetijske banke (SZKB) in ob prevzemu obveznosti Zvez3 hranilno kreditnih služb. MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana NA KRATKO Lastniki delijo Tim Lastniki laškega Tima bodo na skupščini, ki bo v četrtek, odločali o delitvi podjetja. Na novo družbo Tim Fin, kise bo ukvarjala s finančnimi storitvami in naložbami, naj b' prenesli skoraj ves osnovni kapital Tima. Delavci Glina od danes brez službe Okrog 80 delavcev tovarne ivernih plošč Glin iz Nazarij’ ki je od prejšnjega tedna v stečaju, bo danes dobilo delovn6 knjižice. Po besedah stečajnega upravitelja Tomaža Kos3 možnosti za nadaljevanje proizvodnje ni. Lastnika Glin3: cerkniški Brest Pohištvo in Istrabenzova družba Energetsk1 sistemi, sta še lani, ko sta v podjetju odpirala novo linijo z3 izdelovanje lesnih peletov, napovedala za 1,6 milijona evro'j’ novih naložb in nova delovna mesta. SIH KRAJEV Dvojna porcija možganov m jajc Dvorana Plesnega foruma v Celju je bila minuli četrtek spet nabito polna, ko je Sašo Hribar v svojem talk showu z naslovom Možgani z jajci gostil bivšega predsednika naše države Milana Kučana in njegovo soprogo Štefko, nekdanjo prvo damo in Slovenko leta. Hribar ni imel težkega dela, saj je imel dva imenitna sogovornika: Milana Kučana z njegovim žlahtnim humorjem in zgovorno Štefko Kučan, ki je na Hribarjevo vprašanje, kaj jo je v dekliških letih na Milanu najbolj privlačilo, odgovorila: »To, da mi je pripovedoval pravljice, ki se še do danes niso uresničile.« Priljubljenost predsednika se je odražala tudi v neštetih vicih o njem, ki so krožili med ljudstvom, na Hribarjevo vprašanje, kako Se je ob tem počutil, pa je Kučan odgovoril: »Jaz sem te vice delal, ne da bi sploh vedel, da so to vici. V druščini 2 Mujotom in Hasotom pa sem se sploh odlično počutil.« Milan Kučan se.še vedno rad pošali na svoj račun, na primer: »Navado imam, da med pogovorom gledam Odlične možgane z jajci so postregli: voditelj Sašo Hribar, bivši predsedniški par Milan in Štefka Kučan ter Goga in Dušan (Plesni forum). ljudem v oči, ampak pri marsikomu se moj pogled konča pri popku.« V tem imenitnem večeru smo med drugim tudi izvedeli, da se je bivša prva dama Štefka Kučan lepo ujela z vsako prvo damo, ki je prišla k nam na obisk, da se je predsednik Milan Kučan s predsednikom Billom Clintonom nazadnje po tele- Kozjanski park v Kozjem Lani je Kozjanski park kupil dvorec v Kozjem v velikosti 2000 kvadratnih metrov uporabnih površin, v katerem bo uredil sodoben multimedijsko - informativni center, preselila pa se bo tudi uprava. Uprava Monta se bo do konca februarja izselila iz dvorca, na katerem bodo do konca leta obnovili fasado in streho ter uredili Prvo etažo. Direktor Franci Zidar je povedal, da so v obdobju, ko so kupili dvorec pa do danes imeli več pogovorov z občino Kozje in krajevnimi društvi, predvsem zgodovinskim, o tem, kako si predstavljajo ureditev dvorca in kaj bo prestavitev uprave Kozjanskega parka iz Podsrede pomenila za razvoj in ugled občinskega središča. Dokončno naj bi Preselitev opravili do leta 2006. Novi prostori bodo pomenili priložnost razvoja sodobnih oblik dejavnosti parka, ki se tako uvršča med najpomembnejše tovrstne parke v Evropi, s katerimi bo preko sodobnih informacijskih sredstev tudi ustrezno povezan. TV Za gasilce več denarja ^ obnovljenih prostorih občine so podpisali pogodbo o "Pravljanju javne gasilske službe med občino Braslovče, ki ,0 zastopal župan Marko Balant, Gasilsko zvezo Žalec s Predsednikom Francijem Skokom in predsedniki vseh sed-jteb gasilskih društev v občini Braslovče. Pred podpisom Pogodbe se je župan Balant zahvalil gasilcem in GZ Žalec za °bro delo, sodelovanje in pomoč. V letošnjem letu bodo a to dejavnost namenili za tretjino več proračunskih sred-ev> kar znaša 15,7 milijona tolarjev. TT fonu pogovarjal o vremenu, na vprašanje o državniških darilih pa je bivša prva dama povedala, da jih je sprva sama izbirala in kupovala, ko sta šla s soprogom na obisk v Francijo, pa se ji je porodila (za marsikoga neizvirna) zamisel, da bi v deželo najimenitnejših vin nesla slovensko vino. »Ta zamisel se je potem izkazala kot odlična, saj sva v majhni Kogojevi steklenički prinesla dva-de-cilitra vina, modro kavčino iz naj starejše vinske trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu,« je povedala Štefka Kučan. Slovenski predsedniški par je na obiskih na tujem prejel nešteto daril, ki so danes shranjena v muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Milan Kučan: »Jaz sem ta darila razumel kot darila Sloveniji.« Na Hribarjevo vprašanje, ali bo vsa ta darila spravil nazaj k sebi, če bo spet predsednik države, pa je odgovoril: »Ker je teh daril preveč, sem se odločil, da ne bom kandidiral.« Na tem prijetnem večernem dogodku smo izvedeli še marsikaj zanimivega iz življenja bivšega predsedniškega para. Milan Kučan: »Težko je biti poročen s Štefko. Dokler sem jaz v naši hiši glavni, bo imela Štefka vedno prvo besedo.« In kako vidi Milan Kučan nakup Pivovarne Union? »Piva ne pijem veliko, sicer pa je bila dolgo moja predstava ta, da je najboljša pijača iz Laškega laški rizling.« MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Borci se tragične smrti Kajuha spominjajo vsako leto. Spomin na Kajuha še vedno živi V organizaciji ZLSD in Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Celje je bila v petek tradicionalna slovesnost ob obeležitvi smrti pesnika in domoljuba Karla Destovnika - Kajuha. Pred I. Gimnazijo Celje so se ob njegovem spomeniku zbrali številni predstavniki starejše generacije in šolarji. Krajši kulturni program so pripravili učenci III. Osnovne šole ter Pevsko društvo upokojencev Celja in črpali predvsem iz bogate zapuščine prezgodaj preminulega pesnika. Slavnostni govornik, predsednik Mladega foruma ZLSD Celje, Damir Ivančič, je poudarjal Kajuhov prispevek v narodnoosvobodilnem boju, v katerem je sodeloval kot partizan in vodja kulturne skupine. »V času najhujših bojev je Kajuh opeval lepoto svobode in življenja. Njegov prispevek k razvoju slovenske besede in narodne zavesti je neprecenljiv,« je povedal Ivančič. V govoru ni pozabil omeniti ideoloških delitev druge svetovne vojne, ki jih Slovenci do danes še nismo uspeli preseči. »Mladi ne smemo pozabiti na vrednote starejše generacije, ki nam je priborila svobodo, mnogi, med njimi tudi Kajuh, so jo plačali z življenjem!« PM, foto: AŠ HOBBY CENTRI SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o. B L N A, D U K A Pomladite kuhinjo! ■ 1 ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE V AKCIJI: HOBBY RAZREZ IVERALA BUKEV ZA SAMO Po vaših željah vam izdelamo nova kuhinjska vratca in vaša kuhinja bo kot nova. 1 490 SIT/m2 VEUAZACELO PLOŠČO Z RAZREZOM VEHARJE *ei O1-613 32 70 ČRNUČE M 01-561 3566 KRANJ !#; 34-20! 92 50 CELJE "el 03-545 >5 15 HOČE Tel'02-618 13 31 MURSKA SOBOTA "e! 02-534 90H NOVO MESTO 9 07 -338 Oč 10 RIBNICA lek 01-836 96 20 m 6 Pokal Andražu Tretji Pokal Celjske koče lepo uspel - Med mestnimi občinami zmagalo Celje Na lepo urejenem in s soncem obsijanem smučišču Celjske koče so v petek izvedli že tretje tekmovanje v veleslalomu za pokal Celjske koče. Tekmovanja v dveh ženskih, treh moških in dveh ekipnih konkurencah se je udeležilo 127 smučarjev, ki (pre)velikih težav s progo s Tovstega vrha, postavili so jo člani SD Snežak, niso imeli. V ekipni konkurenci za pokal Celjske koče, kije najbolj prestižna lovorika tega tekmovanja, so šteli trije najboljši rezultati članov ekipe, pri čemer je moTal biti vsaj en rezultat ženski. Premočno je pokal osvojila ekipa podjetja Andraž pred ŠD Gomilsko in ekipo Navor. Med mestnimi občinami so se pomerile ekipe Celja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Maribora, zmagali pa so Celjani (čeprav je župan Šrot »zavozil«, podžupan Zidanšek pa si je za najhitrejšim nabral skoraj minuto zaostanka), pred Novo-meščani in Mariborčani. Pri ženskah nad 35 let je bila najhitrejša Petra Cuk (Andraž), pri ženskah do 35 let Jasna Fun-tek (smučišče Ložekar), pri moških nad 55 let je zmagal Srečko Forte, pri moških od 35 do 55 let Silvo Gobec, pri moških od 18 do 35 let pa Jaka Medja, ki je imel s 25,45 tudi absolutno najboljši čas tekmovanja. ' Pokal Celjske koče v organizaciji ZPO Celje je lepo uspel in še naprej obeta, da bo postal eno najbolj prijetnih športnorekreacijskih in družabnih srečanj v občini Celje. BRST Med štirimi ekipami mestnih občin so bili najhitrejši Celjani. Pokal Celjske koče je osvojila ekipa Andraža. Ko mladi vedo, kaj hočejo Zavod za mladino Zreče, ki ga vodi Matej Kotnik, je v dobrem letu delovanja več kot opravičil svoj obstoj. Razširil je dejavnost v Mladinskem centru interesnih dejavnosti, kjer mladi aktivno preživljajo svoj prosti čas. Poleg druženja, različnih delavnic, koncertov, okroglih miz in literarnih večerov jim ponujajo tudi pomoč pri učenju. V okviru Zavoda za mladino je zaživel tudi informativni! program TV Zreče, ki spremlja lokalno dogajanje. V sode-' lovanju z Atletskim klubom Zreče so ustanovili atletsko šolo, ki jo obiskuje že 54 mladih. Zadovoljni so tudi z-razmahom nogometne šole, v kateri je tudi že 75 članov. Zavod za mladino poleg tega organizira strokovno vodene športne aktivnosti med počitnicami. Lani je v okviru mladinskih izmenjav za 10 dni popeljal v Berlin 20 mladih Zrečanov, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi Mladinskega parlamenta. MBP - ,.*3 Radio Balkan za brezdomce Minulo soboto je bil Mestni kino Metropol ponovno osvetljen in ozvočen s filmskimi in glasbenimi podobami Balkana. Pred časom sta se Matevž Cene, avtor radijske oddaje Radio Balkan in Borut Kramer, vodja Mestnega kina Metropol, dogovorila o sodelovanju, kar v praksi pomeni enkrat mesečno predvajanje filmske produkcije s področja Balkana, po filmu pa zabava in druženje z Radiem Balkan, popestreno s tradicionalno balkansko kulinariko in temperamentom. Zabavo do jutranjih ur po ogledu filma Kdo tam poje? (Ko to tamo peva?) sta vodila balkanski razbojnik - Matevž Cene in Valter Luger -Silvester Javornik ob odlični po- nudbi bureka, kebapa, domače slivovke iz izbora najboljših ponudnikov tovrstnih dobrot v mestu. Za terensko tehnično podporo je poskrbel mojster Mitja Tatarevič. Najboljša publika pa je poleg glasbenih želja in odličnega vzdušja prispevala tudi denar, ki je namenjen nakupu radijskega sprejemnika za brezdomce v celjskem zavetišču. Velik prijatelj Radia Balkan in mesta Celje, Mitja Bombač, pa je k radijskemu sprejemniku dodal še barvni televizijski sprejemnik. Darila bodo v kratkem predali zavetišču za brezdomce v Celju. Vi pa ste vabljeni na naslednjo zabavo z Radiem Balkan v mesecu marcu in na ogled filma Podzemlje (Underground). MC, foto: GK Usposabljanje - korak k razvoju V Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje so na javnem razpisu Agencije RS za regionalni razvoj v programu Phare Čezmejno sodelovanje Slovenija - Avstrija uspeli s projektom z naslovom Usposabljanje -korak k razvoju. Projekt je financiran iz evropskih in nacionalnih sredstev. Namen projekta je z dvigom usposobljenosti podeželskega prebivalstva povečati njihove možnosti samozaposlitve na kmetiji. Že v januarju so potekale delavnice Vodenja knjigovodstva na kmetijah, v mesecu marcu bodo izvedli dva tečaja za bodoče nosilce turističnih dejavnosti na kmetiji, kjer nimajo ustrezne formalne izobrazbe, do konca marca pa tudi štiri tečaje peke kruha, potic in izdelava testenin ter dva tečaja pridelave mesa, namenjenih prav tako pridobitvi ustrezne izobrazbe za bodoče nosilce dopolnilnih dejavnosti. Za vse tiste, ki se zanimajo za dopolnilne dejavnosti, a ne morejo sprejeti odločitve, bodo izvedli več motivacijskih delavnic Mi in naša kmetija v prihodnje oziroma Kaj lahko naredim s tem kar imam? Delavnice izvaja avstrijski strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami Hanzi Miki. Prva je bila na turistični kmetiji v Gotov-ljah, kjer so govorili o sedanjem času, ki ga zaznamujejo številne spremembe na področju kmetijstva in vključevanje v EU ter vprašanja o tem, kako naprej. TT Udeleženci delavnice Mi in naša kmetija v prihodnje v Borovljah. ’ .Dolžine 130, 140, 150 cm in vezi TC 75 2tLmwr 22jmMr 18.990,00_________ Dolžine 100, 110, 120 cm iri vezi TC 45 2&996#(r i&MOfiCT 15.990,00__________ F Otroške smuči z vezmi XR Junior TECNOpro Zelo dobra smučka izdelana v Elanu, za katero smo oblikoval1 super akcijsko ceno, da bi približali smučanje čim » TEČNO,"” večjemu številu otrok. Dolžine 70, 80, 90 cm Ponudba velja za izdelke v zalogi in vezi TC 25 . 5= ne seštevajo. Pn,, 4 n Attti-Arr- /e redna cena « kataloga Zima 2004/05, »r » /e znižana cena na razprodaji, tretja ceta J akcijska cena, ki velja od 17.2. do 9.3-izdelke v zalogi prodajaln INTERSPO^^ 21X996;«r 14.990,00 NAJ NAJ CENE % za vse smučarske čelade, očala, palice, sani in bobe! % z= vsa ^ 20 % za vse orodja In opremo za smučarske kape, fitnes ENERGET1CS rokavice, trakove, v prodajalnah INTERSPORT fa druge izbrane doda*« e Dodatni popust ne velja z* Izdelke v aktljk Posebna ponudba od 17. 2. do 9. 3. 200$ Fotomodel Bernarde Marovt oziroma izbranko, ki bo podpisala pogodbo z modno agencijo v Milanu, bodo izbrali maja na superfinalu. * Med lepimi in kričavimi najstnicami V soboto je bilo v celjskem Planetu Tuš izjemno živahno - nekaj »firbcev« je Pritegnila napovedana Predstavitev 12 finalistk, ki jih je ena najbolj uspešnih slovenskih manekenk Bernarda Marovt izbrala v svoji akciji Bernie models - Fotomodel Bernarde Marovt, veliko pa se jih je zbralo zaradi nedvomne pevske zvezde Omarja Naberja. Slednjega so morali v dvigalo pospremiti štirje varnostniki, da so ga obvarovali pred hordo vreščavih najstnic, ki So želele njegov podpis. Si-Cer je Omar nastopil povsem Profesionalno, odpel tri pesmi in tudi s strinjanjem publike po ovinkih napovedal, ha bo Slovenijo na Evrovizi-ji zastopal malce arabsko obarvan Stop. Ker nismo strokovnjaki, seveda 12 deklet, prav tako v rosnih letih, ki so se po modni pisti sprehajale v Kavbojkah, kopalkah in ob- Omar v elementu leki, ne bomo ocenjevali, vsem pa nekaj utrinkov iz lahko pa rečemo le, da jim zanimivega življenja ene teden dni v Egiptu, kamor najlepših Slovenk Bernarde jih bo sedaj popeljala Ber- Marovt, za katero so se tu-narda, zagotovo ne bo ško- di v Tušu obračale oči, pa v dil. Podrobnosti, kaj bodo petkovi izdaji NT. deklice tam počele, pred- US, foto: GK Nikar s topovi nad vrabce V Šentjurju je po novinarski konferenci občinski svetnik mag. Marko Diaci svoje °čitke proti aktualni občinski upravi z županom mag. Štefanom Tislom na čelu naslovil še na občinski svet. Zaradi negativne ocene računskega sodišča je znova pozval župana k odstopu, saj naj bi občina poslovala preveč ‘po domače’. V nenamernost napak dvomi, saj naj bi sam nanje ves čas opozarjal. Svetniki so ga večinsko zavrnili, češ da na vrabce ne gre streljati s topovi. Nekdanji podžupan Janez Čoki je k temu dodal, da rdeč revizijski karton sicer ni nepomemben, a v tem primeru tudi uničujoč ne. Oblastno garnituro je le pozval, naj za svoje naPake prevzame odgovornost, namesto da jo prelaga na ramena prejšnje oblasti. ST Praznik s plaketami V spomin na smrt partizanskega pesnika, šoštanjskega rojaka in celjskega gimna-mjca Karla Destovnika - Kajuha vsako leto praznuje svoj praznik tudi celjska mestna četrt Kajuh. Osrednjo slovesnost so pripravili minuli petek v Domu od Savinji, kjer so zbranim Predstavili delovanje mestne četrti v minulem letu in podelili krajevne plakete in priznajo Plakete so letos namenili Domu ob Savinji, krajevnemu društvu upokojencev, Petru Osetu in predsedniku mestne četrti Francu Vrbnjaku. Kulturni program so izvedli dijaki I. Gimnazije Celje, praznovanje pa so zaključili z družabnim srečanjem. % BS V lov na srebrno ADAM AS O VB jajce! V pričakovanju pomladi in velikonočnih praznikov tudi letos najavljamo velikonočno nagradno igro za »naj« pisanico, pirh, remenko, velikonočno jajce, ali kakorkoli imenujete okrašeno velikonočno jajce v vašem domačem kraju. Letošnja akcija za »naj« pisanico bo osma po vrsti. Sodelujte in zmagujte, ustvarjajte in razveseljujte z izvirnimi pisanicami še druge. Izvirno okrašena jajca, narejena tudi iz kakšnega drugega materiala, opremljena s točnimi podatki in telefonsko številko izdelovalca, bomo zbirali vse do petka, 18. marca, do 12. ure. Posebna komisija, ki bo izbrala najlepše in najbolj izvirno okrašeno velikonočno jajce, bo rezultate razglasila v torkovi številki Novega tednika, 22. marca. To pa še ni vse! Hkrati z izborom najlepšega in najbolj izvirnega velikonočnega jajca vas vabimo na lov za srebrno ADAMASOVO jajce. Unikatni izdelek si lahko prislužite z nekaj sreče in sodelovanjem v naši nagradni igri. Če nimate ustvarjalne žilice, lahko sodelujete tako, da odgovorite na nagradno vprašanje Dobitnika te dragocenosti bomo izžrebali med kuponi z imeni tistih, ki nam bodo poslali ali svoj izdelek (pisanico) ali pravilni odgovor na vprašanje! To pa še ni vse! »Naj« pisanico, najlepše in najbolj izvirno narejeno in okrašeno jajce bomo nagradili z lepimi, bogatimi, prazničnimi košaricami, iz bobna pa med kuponi izžrebali dobitnika velikega, srebrnega ADAMASOVEGAjajca. Sodelujete pa lahko tudi v obeh igrah hkrati: s pošiljanjem kuponov in okraševanjem velikonočnih pisanic. Pustite domišljiji prosto pot. Bodite izvirni ah pa se ozrite po ljudskih šegah in običajih in se čimprej lotite obdelave ah izdelave pisanic in jih prinesite v naše uredništvo, v oglasni oddelek na NOVI TEDNIK, Prešernova 19,3000 Celje. Na istem naslovu pričakujemo tudi kupone s pravilnimi odgovori, s katerimi se boste potegovali za srebrno jajce. Že v prihodnji številki Novega tednika boste lahko prebrali več o zanimivostih in podrobnostih o nastajanju srebrnega jajca v ADAMASU in o njihovih unikatnih srebrnih izdelkih. Velikonočni zajček čaka na vaše odgovore in »naj« pisanice v našem uredništvu, da jih bo zamenjal za lepe nagrade in veliko nagrado, srebrno velikonočno jajce. O poteku akcije, »naj« pisanica vas bomo v naslednjih tednih sproti obveščali in vas spodbujali k ustvarjalnosti in pisanju pravilnih odgovorov. Lov na srebrno ADAMASOVO jajce! Ime in priimek: PRINESITE SVOJO PISANICO ALI ODGOVORITE NA NAGRADNO VPRAŠANJE! Sodelujem s svoio pisanico DA NE Naslov: Odgovarjam na nagradno vprašanje: Kateri je najbolj zgoden a) 15. marec datum, na katerega še b) 16. marec lahko pade velika noč? c) 22. marec m Po masakru -masaker? Jutrišnji obračun v Slovenj Gradcu bo povsem drugačen Kar z 20 goli razlike so celjski rokometaši dobili prvenstveni »derbi« v Slovenj Gradcu. Kaj je Prevent prihranil z_a sredo, ko sledi precej bolj pomembna tekma, pa morajo pivovarji odkriti sami. V Zlatorogu so prvo četrtfinalno tekmo zaključili s štirimi goli prednosti, kar j e glede na dogodke na igrišču celo zavidljiva prednost. Evropske prvake pa je vseeno raztogotila dokajšnja nemoč in jezo so stresli na (dokaj nepomembnem) prvenstvenem srečanju. Trener ježkov Bojan Čotar, ki se je trenerske- ga dela učil za hrbtom pretkanega lisjaka Kasima Kamenice, zagotovo ve, da bi bilo sicer sramotnih minus 20 lahko pozabljenih v hipu - s senzacionalno izločitvijo Celjanov že pred polfinalom. Evropski prvaki niso kalku-lirali na primer proti Portlandu v zadnji tekmi skupine lige prvakov. Tega najbrž v soboto tudi ni storilo koroško moštvo, saj je še pri 14 bilo izenačeno s celjskim. Trener Miro Požun pa obenem ni plačal davka visokega ritma in zmage; ključni igralci se niso utrudili in obenem niso izčrpali motivov. Ti jim bodo še kako prav prišli jutri zvečer. Zaloga štirih golov lahko kaj kmalu poide. Na drugi strani bo stala zasedba, ki je pravi obraz pokazala v Celju in ne v domači dvorani. Jovičič, Špi-ler, Ficko, Simonovič, Mak-sič, Vučičevič, pa »leva« Lesjak in Plešej, proti vselej zanesljivemu Kokšarovu ter proti Rutenki in Zormanu, ki sta v zadnjem času vse preveč odvisna od navdiha. A priznati je treba, da v klubskem dresu v usodnih trenutkih skorajda še nista odpovedala. DEAN ŠUSTER Športniki leta v Zrečah V zreški večnamenski dvorani so v petek slovesno razglasili najboljše športnike leta 2004 v občini Zreče. Pri moških je zmagal Gregor Stračanek, član Kickbo-xing kluba ŽŠD Maribor, lanski državni prvak v ful kontaktu v kategoriji do 67 kg, pri ženskah pa Saša Kotnik, udeleženka paraolim-pijskih iger. Za najboljše moštvo so izbrali selekcijo mladincev nogometnega kluba Zreče (prvo mesto v MNZ Celje), za žensko ekipo pa odbojkarski klub Comet Zreče. Na prireditvi so prejeli priznanja tudi perspektivni športniki Eva Krajnik, Tomaž Jereb, Alen Lipičnik in Barbara Hren ter zaslužna športna delavca Srečko Skok in Ivan Gričnik. MBP Športnika leta 2004 Gregor Stračanek in Saša Kotnik Besni Magic Serdzo je v prvem polčasu na Koroškem zabil kar 8 golov! NA KRATKO Napet prvi niz Antwerpen: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je v četrtfinalu zaključila nastope na turnirju v Belgiji z nagradnim skladom 455.000 evrov. Izločila jo je Rusinja Anastasija Miškina s 7:6 (8:6) in 6:2. Srebotnikova je v prvem nizu zapravila vodstvo v igrah s 5:3. V drugem krogu je premagala Rusinjo Ano Čakvetadze s 4:6, 6:1 in 7:6, potem ko je 17 minut dolgo podaljšano igro dobila s 14:12. (DŠ) Urška niza medalje Hamburg: Na svetovnem pokalu v Nemčiji je judoistka celjskega Sankakuja Urška Žolnir osvojila tretje mesto, potem ko je v odločilni borbi premagala domačo tekmovalko Anno von Harnier. Njena klubska kolegica Petra Nareks je po uvodnem porazu ostala brez uvrstitve. Roki Drakšič, prav tako iz kluba Sankaku, je v kategoriji do 60 kg osvojil peto mesto. Žerak obeta Pinzolo: Na naj večjem mednarodnem tekmovanju v alpskem smučanju za otroške kategorije, imenovanem Topolino, ki so ga v Italiji priredili že štiriinštiridesetič, je član SK Velenje Mišel Žerak v slalomu mlajših dečkov osvojil 3. mesto, v veleslalomu pa 5. Vajdič ugnal Valenčiča Maribor: Na drugem moškem veleslalomu FIS za Pokal Maribora je zmagal Bernard Vajdič, član SD Unior Celje s 17 stotinkami naskoka pred Mitjem Valenčičem. Domačini uspešni Vizore: Na regijskem prvenstvu za dečke in meddruštveni tekmi v smučarskih skokih na 25- in 35-metrski skakalnici je sodelovalo 61 tekmovalcev iz 11 klubov. Pri domačinih sta Bojan Lešnik (superveterani) in Slavko Krajnčan (veterani do 40 let) osvojila tretji mesti, pri člani pa je bil Klemen Kotnik peti- (Jž) 90,6 95,1 BB 95,9 100,3 Smučarka in rokometaš Najboljša športnica občine Velenje je smučarka Ana Drev, pa čeprav je imela za konkurentko teniško igralko Katarino Srebotnik, najboljši med moškimi pa rokometaš Vid Kavtičnik, ki je prehitel deskarja Matevža Petka. Drevova je lani osvojila prve točke v svetovnem pokalu, trikrat je bila državna prvakinja v članski in štirikrat v mladinski konkurenci. Kavtičnik j e na EP osvojil srebrno medaljo, proglašen je bil za najboljše desno krilo, hkrati pa je bil tudi najboljši strelec Velenjčanov v evropskih pokalih. Po težki poškodbi kolena je okreval in nastopil na OI v Atenah. Za najboljšo ekipo so še devetič in četrtič zapored izbrali rokometaše Gorenja. Lani so se uvrstili v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev, v DP so bili drugi in se uvrstili v ligo prvakov. MITJA GAVRILOSKI Foto: JOŽE MIKLAVC »ANORAMA Čeprav odhaja v Kiel, ima Vid precej možnosti, da bo najboljši športnik Velenja tudi v letu 2005. MALI NOGOMET 16. krog: Sevnica - Nazarje 5:3 (4:2), Dobovec - Tomi Press 5:5 (3:5); Poredski (11), Stres (14, 15), Iskrač (22), Gajšek (29); Gržej (10), Šar-kanj (20, 33), Stanič (30), Janjič (33). Vrstni red: Litija 39, Beton 34, Dobovec 30, Puntar 25, Kobarid 22, Metropol 17, Nazarje, Ajdovščina 16, Tomi Press 15, Sevnica 8. KOŠARKA POKAL SLOVENIJE Polfinale: Pivovarna Laško - Helios 86:52 (23:8, 42:20, 60:36); Troha 18, Ugrekhelidze 16, Joksimovič 13, Rizvič 11, Brolih 10, Jev-džič 8, Majkič 5, Antonije-vič, Sims 2, Memčič 1; Bla-ževski 12, Žerak 9. Finale: Pivovarna Laško -Union Olimpija 69:107 (26:25, 42:59, 51:79); Troha 17, Jevdžič 14, Joksimovič 12, Antonij evič 11, Ugrek-helizde 5, Rizvič 4, Sims 3, Gnjidič, Majkič 1; Ožbolt 42, Baždarič 18. 1. B SL - moški 18. krog: Banex - Olimpija mladi 86:68 (29:20,46:39, 68:55).Vrstni red: Nova Gorica 34, Hopsi, Loka kava 30, Bežigrad 29, Rudar, Banex 29, Radenska 28, Litija 27, Hrastnik 26, Fragmat 24, Polje 23, Olimpija mladi 22, Ilirija 21, Ajdovščina 20. 2. SKL - vzhod 16. krog: Celjski KK - Prebold 89:82 (16:21, 39:47, 68:66) Grosuplje - Pivovarna Laško B 80:76 (24:17, 44: 29, 62: 53), Nazarje - Ptuj 71:66 (19:15, 40: 34, 48:53). Vrstni red: Celjski KK 30, Pivovarna Laško 27, Grosuplje 26, Nazarje, Ježica 25, Maribor 24, Ruše 23, Ptuj 21, Prebold 20, Superga 19. 3. SKL - vzhod 13. krog: Lenart - Vojnik 68:82 (16:17, 33:31, 54:45), Rogaška - Paloma 99:62 (28:12, 51:26, 75:53), Pragersko - Podčetrtek 92:89 (14:30, 37:39, 61:70). SAVINJSKA LIGA -BRGLEZ.COM 12. krog: Werinox - Žalec 75:77, Laško - Parižlje 76:63, Gomilsko - Team Celje 71:61. Vrstni red: Brglez, Žalec, Gomilsko 18, Laško 16, Team Celje 14, Parižlje 12, Werinox 10. ROKOMET 1. SL - moški 12. krog: Prevent - Celje Pivovarna Laško 29:49 (17:23); Maksič 12, Duman-čič, Jovičič 4; Kokšarov 11, Rutenka 9, Natek 8, Brumen, Gajič 4, Kozomara, Štruc 3, Mlakar, Bilbija 2, Kozlina, Gorenšek, Zorman 1. Gorenje - Rudar 30:23 (15:10); Zrnič 9, Kavtičnik 5, J. Do-belšek, Bedekovič, Ilič 3, M. Oštir, B. Oštir 2, Sovič, Simon, Lesar 1; Repar 5, Dobravc, Šmejc, Štuhec 4. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 24, Trebnje 18, Gorenje 17, Ormož 15, Termo 14, Gold klub 13, Prevent 12, Koper 11, Rudar 10, Krka 8, SviŠ 2, Prule 0. 1. SL - ženske 14. krog: Kočevje -'Celje Celjske mesnine 19:39 (8:18); Atanasova 7, M. Ilc 4; Potočnik 9, Filipovič 5, Zorko, Majcen, Jankovič, Krajnc 4, Šon 3, Jug, Skutnik, Pršič 2, Grčar 1. Vrstni red: Krim 26, Celeia Žalec 21, Celjske me-snine 16, Burja 18, Olimpija 16, Loka kava 15, Ptuj 14, Izola 6, Kočevje 2, Polje 0. VATERPOLO 1. SL - moški 10. krog: Kokra - Posejdon 14:2 (3:0, 4:1, 5:0, 2:1). 11. krog: Branik - Posejdon 11:5 (3:0, 3:0, 3:2, 2:3). Vrstni red: Triglav 20, Koper 18, Primorje 14, Zagreb, Branik, Olimpija 10, Kokra 4, Posejdon 0. II. FORT 9 Potop na Gorenjskem Drugi najvišji poraz v dosedanjih finalih - Pipan: »Ožbolt nas je premagal sam!« Zaključni turnir slovenskega pokala ni prinesel Presenečenj, kajti dve najboljši moštvi sta znova odločali o lovoriki. Ta pa ne Prinaša ničesar, zato se ne §re čuditi nekaterim klubom, ki so se zaključnega iurnirja, prvič z osmimi eki-Pami, udeležili samo zaradi igranja in treninga. Pokalni zmagovalec se ne uvrsti v nobenega od tekmovanj, ki jih vodi združenje HLEB. Zato se ne gre čuditi Nekaterim izjavam, da bi bilo treba pokalno tekmovanje Počasi ugasniti oziroma ga vr-ti vsaj na prejšnji sistem, k° so do zaključnega turnirja četverice boljše ekipe redno §°stovale in s tem vsaj popularizirale košarko v manjših krajih. Sicer pa je pokal še dvanajstič osvojil Union Olimpija, ki je v velikem fi-Oalu povsem dotolkel nemočne Laščane. Ti so doži-Veli enega najtežjih porazov v svoji zgodovini. * Le prva četrtina Laščani so imeli kar precej Qela v četrtfinalu proti neu- godni ekipi Slovana. V sicer borbenem, a ne kvalitetnem srečanju so namreč Ljubljančani, ki so nedavno premagali pivovarje v Jadranski ligi, vodili vse do 35. minute. Potem je Nebojša Joksimovič (21 točk) prinesel prednost ekipi Aleša Pipana, z natančnim izvajanjem prostih metov (7:8) pa jo je ohranil Ras-heem Sims. Čeprav so v polfinalu pričakovali težko delo proti Heliosu, ki je v zadnjih srečanjih pokazal znaten dvig forme, pa so pivovarji vse rešili že v 1. četrtini, ki so jo dobili s 23:8. Finale pa je prinesel veliko razočaranje za pivovarje, ki so bili povsem nemočni proti Olimpiji. Samo v prvi četrtini - dokler so zadevali trojke - so bili namreč pivovarji enakovreden nasprotnik, vse ostalo pa je bilo v znamenju zmajev in predvsem Saša Ožbolta, ki je ob 42 točkah dosegel kar osem trojk (iz desetih poskusov) in praktično sam premagal Laščane. Ti so povsem odpovedali v obrambi, ki je delovala kot švicarski sir, v napadu pa z individualnostjo niso bili kos obrambi Ljubljančanov. Še »Odločale bodo malenkosti« Na prvi tekmi četrtfinala evropske lige za kegljavke igralke celjskega Miro-e^sa z 8:0 (18:6 v setih) ug-bale poljsko ekipo Polonia Leszna. S 3.334 podr-lftii keglji so postavile I ‘Pni rekord kegljišča Go-°vec. v zadnjem dvoboju e Je kljub bolezni odlično bašla Brigita Strelec, ki je P° smo ne-st0 ° UsPeli pripraviti za na-CU Vebdar smo jo ob kon-zač °.je tekmo že dobila, dj ^ebjali z Jožico Šeško. Tu-kodkda Savič je staknila poš- labolnaStrvČeHaie nawP!' bo n,x vendar je bil očit- Zrjj as Srečen dan in gladka itn? nam seveda daje 95 ne možnosti, da se uvr- Je Aleš Pipan že našel odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo z njegovimi fanti na Gorenjskem? tretji poraz in predvsem tako visok v tej sezoni od zmajev, pa bo prav gotovo pustil posledice pred odločilnim delom sezone, najprej v Jadranski ligi in nato še v domačem prvenstvu. Prvi test po stresu bo že v soboto proti Heliosu. Velik odpor Druga naša predstavnika Elektra in Hopsi sta se poslovila v četrtfinalu, vendar sta pokazala zelo dobro igro in ni veliko manjkalo, da bi se tako eni kot drugi prebili do polfinala. Šoštanjčani so z odlično obrambo pošteno namučili Olimpijo, ki je do zmage prišla šele v zadnjih minutah, predvsem po zaslugi odličnega Vladimerja Boise (36) in pa tudi po nekaj spornih odločitvah sodnikov. V ključnih trenutkih so spregledali dve osebni napaki. Odlični so bi- li Dario Krejič (22) in vsi ostali v obrambi, kjer so pokazali, da ne zaostajajo veliko za najboljšimi slovenskimi ekipami. Polzelani so prišli v Škofjo Loko kot popolni avt-sajderji, a tega niso pokazali prah prvoligašu Kopru. Še več, če bi bilo nekoliko več zbranosti sredi zadnje četrtine, bi lahko celo presenetili prvoligaša, kot je presenetil s svojo odlično igro 17-letni branilec Andrej Podvršnik (15), še eno od odkritij mojstra za takšne reči, trenerja Igorja Pučka. Sama igra pa je tudi odlična spodbuda Hopsom, da nadaljujejo s serijo zmag v 1. B ligi in ob morebitnem spodrsljaju Nove Gorice pridejo do želenega prvega mesta in vrnitve med elito slovenske košarke. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Barbara Fidel je ugnala zmagovalko svetovnega pokala. stimo naprej,« je prvi četrtfinalni obračun ocenil Lado Gobec. Celjanke bodo čez tri tedne odpotovale na povratno srečanje na Poljsko, verjetno brez Barbara Fidel, ki jo čaka poskusna matura. 2. in 3. aprila bo v Osijeku finalni del, kjer naj bi Celjanke branile naslov prvakinj evropske lige. »Pritisk bomo zdržali, vendar bo veliko odvisno od tega, kako bomo imeli pripravljene tekmovalke in kako bo s poškodbami. Tam so ekipe tako izenačene, da bodo odločale malenkosti. Z malce več sreče zmagaš, z malce manj izgubiš, to je tombola, kijev športu prisotna in ki ga dela zanimivega. Mi upamo, da bo takrat sreča na naši strani in da bomo imeli možnost obraniti lani osvojeni naslov,« je zaključil Gobec. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIC TRII KOLEDAR SREDA, 23.2. KOŠARKA 1. B SL - moški, 18. krog: Polzela: Hopsi - Bežigrad (19). ROKOMET Pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma, Slovenj Gradec: Prevent - Celje Pivovarna Laško. 1. SL - ženske, 14. krog: Celeia Žalec - Krim (18). JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12 intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ ISoizvedba detektivske storitve - Zbiranje informacij o iskanih osebah, dolžnikih - Preverjanje zakonske (ne)zvestobe - Svetovanje staršem in nadzor otrok v vaši odsotnosti (slaba družba, mamila, alkohol,..) - Kontrola bolniških sta leže v - Preverjanje bonitet poslovnih partnerjev - Ugotavljanje možnosti poplačil terjatev - Zbiranje dokaznega gradiva v postopkih - ter drugo varnostno svetovanje. Tel.: (03) 491-71-31, GSM: 041/661-761 www.poizvedba-sp.si, e-mail: info@poizvedba-sp.si Delamo izključno v skladu z zakonodajo in kodeksom detektivske poklicne etike._ OSEBNO Prvinski nagon brez Sharon Stone Ko nežnejšemu spolu omenite ime Uroš Zorman in dodate, da je to tisti Uroš Zorman, ki igra rokomet za Celje Pivovarno Laško, se jim zavrti v glavi. Od vročine in pregrešnih mislih. Od njegove silne privlačnosti in dejstva, da velja za enega najbolj priljubljenih in zaželenih slovenskih rokometnih zvezdnikov. Toda, pozor, drage dame, Uroš, ki je bil kot otrok zelo navihan ter poreden, je na vaše veliko razočaranje oddan in srečno zaljubljen. Pa četudi so ga v Španiji, ko je igral za tamkajšnji klub Ademar, osvajale vročekrvne črnolaske. Pa čeprav je bil pred športno kariero policist, kar pomeni, da je bil všeč vsem tistim ženskam, ki imajo rade moške v uniformah. In Uroš je kul. Zelo kul. Sproščen, nasmejan in preprost. Nor na filme Nicola-sa Cagea, močno navdušen nad igralko Angelino Jolie. Rojeni Kranjčan, ki živi v Ljubljani, na krožniku najraje vidi preprosto domačo hrano, ko si vzame čas, pa se sprehodi do najbližje kitajske restavracije in si privošči pečeno raco z rižem. Začniva na prvo žogo, se da na internetu res najti vaše gole slike? Mislim, da ne. Hm? Skoraj sem prepričan, da ne. So pa seveda možne razne fotomontaže. Se imate za lepega moškega? Nimam se za lepega, pa tudi za grdega ne. Sem povsem normalen fant, ki na sebi najde tudi kakšno napako. Ko ste igrali za španski klub Ademar, so vas občudovale številne domačinke. Ste katero povabili v posteljo? Ne. Oh, kje pa. Se sedaj v Sloveniji in v Celju dogaja isto? Glede oboževalk se dogaja isto, glede postelje pa ravno tako. Je vaša partnerka zaradi tega ljubosumna? Na začetku, ko ni bila navajena na te reči, je bila, sedaj pa ni panike. Človek se navadi na reči, ki so v življenju njegovega partnerja nenehno prisotne. Če ne bi bila vsaj malo ljubosumna, pa bi bilo z njo nekaj narobe (smeh). Nekoč ste bili policist. Vam to pomaga pri rokometnih prijemih? Nazadnje, ko smo igrali proti Islandiji, ja, drugače pa nisem pristaš borilnih veščin in grobe igre. Saj res, kako je biti evropski prvak in član kluba, ki jev tisti znameniti tekmi visoko premagal ravno vaš nekdanji klub? Občutek prvaka je fenomenalen in nepozaben. Kot tisti dan, ko je moj takratni klub Ademar proti Celju iz- gubil s trinajstimi goli razlike. Bil sem jezen in potrt. Ko so me Celjani nekaj dni kasneje kupili, pa je bilo seveda vse v najlepšem redu (smeh). Kaj bi mi rekli, če bi vam povedal podatek, da ste v Sloveniji zares prava internetna športna zvezda, ki ji skorajda ni para tudi v svetovnem merilu? Če bi to vedel prej, bi si naredil svojo osebno internetno stran in zaslužil gore denarja (smeh). To je priznanje, daje nek športnik na pravi poti. Da ni preveč važen in da ga imajo ljudje radi. Da je v redu dečko. Ni kaj, dobro je slišati takšne reči. Katero znano Slovenko bi izbrali, če bi igrali glavno vlogo v filmu Prvinski nagon? Svojo punco Katjo. Na vašem mestu bi moral sedajle sedeti Miro Po-žun, ki se je spretno umaknil in mi svetoval, naj si izberem mlajšega sogovornika. Mislite, da uporablja viagro in mu je bilo nerodno? Nimam pojma, kaj uporablja Miro Požun (smeh). Po moje mu ni nerodno, le zdi se mi, da ni navajen takšnih vprašanj in se je pač spretno izognil. S katerim rokometašem bi skočili med rjuhe, če bi bili ženska? Z Renatom Vugrincem. Je zelo priljubljen med ženskami, zato bi si izbral njega (smeh). Ste bili nekoč res zaljubljeni v Heleno Blagne? Nikoli. To pa ne drži. O, kje pa (smeh). Vam je Sergej Rutenka že pokazal gole slike svoje punce? Tega Sergej ne bi nikoli storil. Pri njih je žena sveta zadeva. Nekje sem slišal, da rokometaši niste prav posebej dobri ljubimci. Sem slišal prav? Kakor kaže, je moja punca z mano zadovoljna, kar pomeni, da nismo slabi. Je pa res, da bi morali to vprašati žene rokometašev. In jasno, mi lahko posodite milijon tolarjev? Konec koncev vam lahko. Seveda, če gre za pravo investicijo in za posojilo. Je pa res, da si jih bom moral tudi sam izposoditi. IZTOK GARTNER m Štajerski rogisti so pobudniki majskega evropskega tekmovanja. Evropsko tekmovanje rogistov Več kot polovica zlatih Minuli teden je bilo v Celju in Velenju regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Sodelovalo je kar 111 učencev in dijakov iz enajstih glasbenih šol, ki so nastopili v različnih kategorijah, bodisi kot solisti bodisi kot člani komornih skupin. V Celju je tekmovanje potekalo za skupine tolkal, harmonik, kitarskega dua in klavirskih skupin, v torek in sredo pa so se v Velenju predstavila še trobila. Tekmovanje se je zaključilo s koncertoma pr-vonagrajencev in podelitvijo priznanj. Zlata priznanj a j e osvojilo več kot polovica tekmovalcev (62), srebrnih je bilo 29 ter trije bronasti. Vse možne točke (100) sta osvojila tubi-sta Jože Podbregar iz GŠ Nazarje in Gorazd Vidič iz velenjske glasbene šole. Vsi dobitniki zlatih plaket so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo med 17. in 20. marcem. BA Ko zagode Fiasco Jutrišnji koncert cikla GM Oder bo v Galeriji sodobne umetnosti (ob 19.30) v znamenju Godalnega kvarteta Fiasco, ki ga sestavljata violinista Matjaž Por ovne in Alenka Seme j a, violist Peter Ugrin ter violončelist Primož Zalaznik. Štirje odlični študentje ljubljanske glasbene akademije so se v kvartet združili z željo, da bi muzicirali v tej najpopolnejši in najzahtevnejši komorni disciplini. Ansambel je začel svojo pot v okviru Glasbenega julija na Obali 2003 - tabora za največje mlade slovenske talente - in z delom nadaljeval v okviru komorne igre na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza. Četverica mladih godalcev se danes lahko pohvali z vrsto uspešnih nastopov na pomembnih koncertnih odrih v Sloveniji in Italiji. Kvartet v svojem repertoarju posebno pozornost posveča ustvarjalnosti mladih skladateljev - takoj e krstno izvedel deli Nine Šenk in Marijana Mlakarja, s čimer se bo predstavil tudi na jutrišnjem koncertu v Celju. Kvartet Fiasco bo jutri zaigral tudi Godalni kvartet v g-molu Edvarda-Griega. BA Priprave na evropsko tekmovanje rogistov, katerega pobudnika sta skupina Štajerski rogisti iz Nove Cerkve ter Občina Vojnik, potekajo brez zapletov. Tridnevna prireditev bo v Vojniku ter delno v Novi Cerkvi od 13. do 15. maja. Prvo mednarodno tekmovanje rogistov na Slovenskem, kot se bo prireditev uradno imenovala, naj bi zbralo vsaj šestdeset rogistič-nih skupin, s sedemsto nastopajočimi. Vabila so poslali v dvanajst držav, od Danske do Hrvaške, udeležbo pa so že potrdile skupine iz Avstrije, Likovni salon Celje bo tudi danes med 16. in 19. ure v znamenju Kitajske, saj kitajska umetnica Huiqin Wang pripravlja vaje iz kitajskega slikanja in kaligrafskega pisanja. Delavnica sodi med spremljevalne dejavnosti razstave Kopirajmo Kitajsko Saše Sedlačka. Nemčije, Italije, Češke in Slovenije. Tekmovanja naj bi se udeležilo dvanajst (od vsega skupaj dvajsetih) slovenskih ro-gističnih skupin, ostale bodo nastopile kot gostje. Na prireditvi bo poudarek na udeležencih iz srednjeevropskega prostora, kjer je rogovska kultura najbolj razvita ter si je med seboj najbolj podobna. Prvi dan srečanja, v petek, bo v centru Vojnika dobrodošlica rogistom iz različnih držav, v soboto celodnevno tekmovanje (delno v Novi Cerkvi) z večerno razglasitvijo rezultatov, v nedeljo ma- V tradicionalni Kitajski je kaligrafska umetnost predstavljala osnovo slikarstva. Vsak, ki se je hotel dobro naučiti umetnosti slikanja in dobiti družbeno priznanje, je moral pred tem poznati vsaj temeljna načela kaligrafije. Kaligrafija se ne more opirati niti na barve niti na figura- ša z rogisti ter uradni zaključek. Udeležence bodo spoznali tudi s turističnimi zanimivostmi ter z lepotami celjske regije, predvsem z Dobrno in knežjim mestom. Zamisel za veliko tekmovanje se je med Štajerskimi rogisti porodila že novembra predlani po organizacijski plati pa jo že več mesecev pripravlja agencija Studio trg. Povabilu k sodelovanju se je že odzvala Lovska zveza Slovenije, iz ministrstva za kulturo pa po spremembi na čelu še ni odgovora. BRANE JERANKO Foto: AŠ liko, zato so pomembnejše duhovne vrednote in nematerialne kategorije kot pa izrazna moč potez in umetniški čar, pravi umetnica in dodaja: »Med kitajskim slikarstvom in kaligrafijo skoraj ni razlike in je hkrati zelo velika. Imata namreč skupen izvor (materijo). Za svoje izražanje potrebujeta čopič, papir in tuš. Kitajski čopiči morajo imeti zelo mehko in prožno konico, ki vpija veliko vode. Z njimi se izraža notranje razpoloženje in moč slikarja, saj čopiči sledijo roki, ki jih drži. Zelo velike spremembe se odražajo v stilih pisanja, glede na to, ali jih umetnik ustvarja kot pesnik, pisatelj, glasbenik. Kaligrafija je namreč glasba črte in pike.« g A 10.00 do 13.00 Šmoc Laško Risanke in družabne igre za otroke 13.00 Upravna zgradba Gorenje ______- razstavni prostor____ Marko Bratuša, akademski kipar odprtje razstave skulptur 16.00 Likovni salon Celje Umetnica Huiqin Wang triurna delavnica SREDA, 23.2. 9.30 Knjižnica Slovenske ______Konjice_________________ Predvajanje risank 10.00 do 13.00 Šmoc Laško Risanke in družabne igre za otroke 16.30 Knjižnica Slovenske ______Konjice_________________ Ko so snežaki božič praznovali ura pravljic 19.00 Dom sv. Jožef_________ Karel Gržan: Vzgoja za radost življenja vredavanie 19.30 SLG Celje_____________ V. in O. Presnjakov: Terorizem abonma Torek večerni in izven 19.30 Galerija sodobne ______umetnosti Celje_________ Godalni kvartet Fiasco koncert 20.00 Študentski klub mladih ______Šentjur - P2____________ Večer slovenskega filma 9.00 Štorkljina hiša Slovenske Konjice________________ . Ustvarjalne delavnice 9.30 Knjižnica Slovenske ______Konjice______________ Slikar na obisku: predstavitev slikarskih tehnik 10.00 do 13.00 Šmoc Laško Risanke in družabne igre za otroke 19.00 Dom kulture Velenje Tomaž Kumer: Slovenske gore predavanje z diapozitivi Francozi nagradili Predmestje Celovečerni prvenec Predmestje scena- boljši film po izboru mladega občinstva, rista in režiserja Vinka Moederndorferja »Nismo priljubljeni samo v Franciji, kliče-je na 22. mednarodnem festivalu prven- j o nas na vse festivale sveta,« pravi Moedern-cev v Franciji prejel posebno nagrado ži- dorfer. »Res pa je, da ima prav Francija raje rije. bolj neposreden filmski jezik. Predvsem pa To je že druga nagrada na francoskih festi- mislim, da so prepoznali problem filma. Fran-valih, saj j e Predmestje, v katerem v eni glav- cozi se zelo zavedajo problematike kseno-nih vlog igra Celjan Renato Jenček, okto- fobije, močne desnice, ‘novega evropskega bra lani na 26. festivalu sredozemskega fil- fašizma’. Vsebina Predmestja jih zato zelo ma v Montpellierju dobilo nagrado za naj- vznemirja.« PZ Št. 11 - 22. februar 2005 V znamenju glasbe črte in pike Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje NOVI TUNIK 12 KRONIKA NOVI TEDI« || Zaradi pretrganih verig je vozilo zletelo s ceste. Vec snega. vec nesreč Voznike je neprevidnost drago stala - Zapadlo okrog deset centimetrov snega Na Celjskem je v noči na ponedeljek zapadlo okrog deset centimetrov snega, največ v zahodnem delu regije. Številne ekipe celjskega podjetja za vzdrževanje in obnovo cest so kljub obilnem sneženju uspele ceste, predvsem glavne prometnice splužiti in posipati. Za to so porabili okoli 250 ton soli in 270 kubikov peska. Sneg je mešal štrene tudi voznikom, saj se je zgodilo nekaj več nesreč kot ponavadi. Na teren smo se odpravili s patruljo celjskih policistov. Že zgodaj zjutraj, nekaj minut po 6. uri, se je na Kidričevi cesti v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena štiri vozila, dve osebni in dve tovorni. Šlo naj bi za nalet, vzrok pa je bil najverjetneje neprilagojena hitrost enega od tovornih vozil. K sreči ni bil nihče poš- kodovan, zoper voznika tovornega vozila pa bodo celjski policisti podali obdolžilni predlog. Slabe vozne razmere so očitno botrovale tudi prometni nesreči, ki se je pripetila ob 7.25 na glavni cesti Celje-Laško, izven Debra. Čelno sta trčila voznika osebnega in tovornega vozila. 21-letnega voznika osebnega avtomobila so zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je huje poškodoval. Cesta je bila zaradi nesreče nekaj časa zaprta za ves promet. Zoper 21-letnika bodo policisti zaradi povzročitve prometne nesreče podali obdolžilni predlog. Do zdrsa z vozišča je včeraj dopoldne prišlo tudi v Dobrovi. Voznik z osebnim avtomobilom je med vožnjo po klancu navzdol zapeljal s ce- ste po brežini. Kljub temu, da se je avto prevrnil in obstal na kolesih, ni bil nihče poškodovan. Za zdrs s ceste pa so, po voznikovih besedah, krive snežne verige, ki naj bi se med vožnjo pretrgale, kar je vozniku menda onemogočilo pravočasno zaviranje. , Med vožnjo s policijsko patruljo po Celju smo lahko opazili, da se vozniki, kljub temu, da so bili pripravljeni na zimske razmere, v snegu ne znajdejo dobro. Neprevidnost jih je lahko že pri rahlem zavijanju ali zaviranju veliko stala. Poki pločevine tako niso bili redkost. Sneg pa je vplival tudi na razdražljivost ljudi. Ker so bila parkirna mesta ponekod neočiščena, so vozniki tudi v središču mesta parkirali svoja vozila skoraj vsepovsod, tudi na prehodih za pešce. SIMONA ŠOLINIČ Zaradi prometne nesreče v Debru je bila cesta nekaj časa zaprta za ves promet, nato je le-ta potekal enosmerno izmenično. Kolona vozil je bila dolga več kot kilometer. Zvišali kazni! Krivcem za hude telesne poškodbe in umor šoštanjskega brezdomca dosodili višje kazni Na celjskem okrožnem sodišču so lani izrekli kazni morilcu in mladoletnikom, krivim povzročitve hudih poškodb šoštanjskemu brezdomcu, medtem pa je celjsko višje sodišče izreklo še višje kazni. 40-letnemu Darku Bačovniku so za umor zvišali kazen iz desetih na štirinajst let zapora, višjim kaznim pa se niso izognili niti mladoletniki, ki so sedeli skupaj z Ba-čovnikom na zatožni klopi. Gre za primer smrti 40-ietnega Marjana Jančiča, konec junija leta 2003. Mladoletnika, ki so ga lani zaradi povzročitve povzročitve hude telesne poškodbe obsodili na dve leti mladoletniškega zapora, je zdaj doletela štiriletna zaporna kazen. Mladoletni dvojici, ki jo je celjsko okrožno sodišče obsodilo na leto in dva meseca zaporne kazni, pa so kazen zvišali za leto dni in štiri me- Darka Bačovnika je celjsko višje sodišče obsodilo na 14 let zapora. Za Majca je bila usodna njegova brca. sece zapora. Javnosti je glede sojenja v omenjenem primeru znano predvsem mnenje sodnomedicinskega izvedenca, in sicer, da je bil Marjan Jančič - Maje tako vinj en, da bolečin ob mučenju sploh ni čutil. Usodna naj bi bila odpoved dihanja. Vzrok za to pa naj bi bil močan udarec v prsni koš, ki naj bi mu ga zadal Bačovnik. Na sodbo se je lani ostro odzvala tožilka Simona Kuzman Razgoršek, ki je dejala, da je tožilstvo za vse obtožene predlagalo krepko višje kazni. Podrobnosti umora oziroma kaznivega dejanja povzročitve hudih telesnih poškodb so šokirale tudi policiste. Vinjena 'skupina mladoletnikov z Sadovnikom na čelu je Majca, ker naj bi ta skrival tobak, začela brutalno pretepati in se izživljati nad njim. Najprej naj bi ga slekli, ga po celem telesu udarjali z različnimi predmeti, tudi z električnimi vodniki, palicami in deska- mi. Po njegovem telesu so za; žigali dlake in celo uriniral1 po njem. Vse to se je dogaja-lo v stavbi sredi Šoštanja. P° izživljanju so odšli nazaj p°’ pivat, proti jutru pa so Maje3 . začeli skupinsko ponovil pretepati s predmeti, v zad’ njico so mu potiskali baterij-ski vložek in steklenico, Pc celem telesu pa ugašali riga; rete. Na penis so mu zlival) vroč vosek, na njemu ugašal1 cigarete in ga popolnoma raZ' cefrali. Zjutraj je skupina odri la in se okoli poldneva vrni)a v stavbo ter ugotovila, da )e 55 ___________ Maje mrtev. HALO, 113 V pešca in motorista Minuli petek zvečer se je v Kersnikovi ulici v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba poškodovala. 25-letna voznica osebnega avtomobila je v križišču Kersnikove in Stritarjeve ulice na prehodu za pešce prepozno opazila moškega in je kljub zaviranju trčila vanj. 58-letnega pešca so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je huje poškodovan. Druga hujša nesreča se je zgodila dan kasneje v Slovenskih Konjicah. 31-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Gabrovlja proti Veše-niški cesti, kjer je trčil z 18-letnim voznikom motornega kolesa. Pri padcu z motorja je 18-letnik utrpel hude telesne poškodbe. S »flašo« po glavi Policisti so zaradi suma ropa minuli teden ovadili 32-letnega Žalčana. Omenjeni je v sredo, 16. februarja, popival v gostinskem lokalu na Koroški cesti v Velenju, nato pa se v lokalu skril in tam prespal. Naslednje jutro je s steklenico in zakritim obrazom prišel do zaposlene, jo je udaril po glavi, vzel denarnico in zbežal. Za njim so stekli trije gostje lokala, ki so ga prijeli in zadržali do prihoda policistov. Zaposleno so kasneje odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je lažje poškodovana. Policisti so osumljenega pridržali, z njim opravili razgovor in ga še isti dan izpustili. Gorelo meso in avto Minuli četrtek so ognjeni zublji v gospodarskem poslopju v Andražu nad Polzelo povzročili za šeststo tisoč tolarjev škode. Do požara naj bi prišlo, ker je lastnik v prostoru sušil meso, pri tem pa so goreči ogorki lesa zanetili leseno ostrešje. Med vožnjo v Letušu pa je zaradi kratkega stika na električni napeljavi istega dne zagorelo osebno vozilo. Škode je za pol milijona tolarjev, požar pa so pogasili gasilci. Poškodovanih ni bilo. Najboljši sosed V petek so morali policisti posredovativ stanovanjski hiši v Ulici bratov Vošnjakri v Celju. Pozno popoldne je namreč oberi1 opazil iz sosednje hiše bežati neznanca, k je ukradel denarnico in dokumente, naka je sam stekel za njim in ga prijel. Ker je tem poklical še nekaj stanovalcev, so ga ua' to skupaj zadržali do prihoda policiste^ Storilcu, ki je star 27-let in je doma z o° močja Celja, so policisti odvzeli prostorij ga ovadili, preiskovalni sodnik pa je za™ odredil sodno pridržanje. Sicer pa so v zaa njih dneh preteklega tedna vlomili še v pri. dajalno zdravilnih izdelkov na Tomšič6 cesti v Velenju, odnesli pa le ključ regi5* ske blagajne, na blagajno pa očitno pozab li. Neznanci so iz gostinskega lokala v P0 javorškovi ulici v Celju odnesli cigarete 1 žgano pijačo, iz klubske sobe stanovanjske^ bloka v Milčinskega ulici pa so izginili igra( na konzola, dve igralni palici in več igr!f play station. Za dvesto tisočakov škode L nastalo v Vrunčevi ulici, kjer so neznai* storilci vlomili v več garaž in v Hmeljar5^ ulici v Žalcu, kjer je nekdo iz poslovi1* prostorov tamkajšnjega objekta odnesel * ■ čunalnik. Sicer pa so z vlomilci minule d imeli opravka tudi lastniki gostinskih j kalov v Šaleku pri Velenju in v Iršičevi tri1 «t Pilili Tl-i n<-» rl /-tlrr/ir-iT-ctrtticri nrilvaiall T~) I*' Kaiov v saieKU po veienju m v nsiucvi - j, v Celju. Tja so dolgoprstneži prihajali pref vsem po denar, alkoholne pijače in cigri te ter povzročili za več kot tristo tisoč larjev škode. __ ^ Kar za dva milijona in pol tolarjev šk°^ pa je v poslovno industrijskem objektu Cesti v Trnovlje. V pisarnah so ostali b* sedmih računalniških zaslonov in centra ^ snemalne naprave. Neznani storilci pa so° rt/-tl i -tli tiirli Vtol olnrzhort ncohni a\7tnmnnll *- snemalne naprave. iNeznam sluuiui pa ^ a peljali tudi bel služben osebni avtomobil S6, Cordoba 1.9.* Po računalnik so se vloh*1 Cordoba 1.9. Po računalnik so se viuu* , odpravili tudi v pisarno v Bukovžlaku, 1 zlatnino pa v stanovanje na Stari Dečri,. rpeti \t P plin 5 N, ■ INFORMACIJE 13 Ustavil seje tvoj korak, zamrl smeh na naših ustih, v duši občutek je grenak, postali dnevi so nam pusti. Spomin na topel tvoj smehljaj ostal bo v naših srcih večno, hvaležni smo za mnoge dni, ko skupaj srečni smo bili. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil ljubi mož, ati in tast PETER ŠTRUKELJ V neizmerno bolečini nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso podporo, darovano cvetje in sveče, besede tolažbe in tople stiske rok. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in tistim, ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi. 981 Končale so z delom pridne roke, nehalo je biti zlato srce, a nam je ostal lep spomin na dni, ko skupaj srečni smo bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARICE RAMŠAK roj. Podgoršek iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini (5.7.1922-11.2.2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in denar. Zahvala g. župniku Ignacu Magdiču za opravljen cerkveni obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, govorniku za besede slovesa in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Branko in hčerka Jožica ter ostalo sorodstvo. 971 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice, babice, tašče in sestre SLAVKE POLAK iz Trubarjeve ulice 4 v Celju jje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, *Tste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo v tako elikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala °ticijski upravi Celje, godbi na pihala Slovenske Konjice in pdbeniku policijske godbe. Zahvaljujemo se njenemu dolgo-ememu zdravniku prim. dr. Andreju Žmavcu in visceralnemu oddelku celjske bolnišnice. kujoči: sin Tone in hčerka Breda z družinama ter ostalo sorodstvo. 920 V SPOMIN 23. februarja 2005 bo minilo 20 let, kar nas je zapustil tone vodovnik a Čas hitro beži, a spomin ne zbledi. ePrav spokojno spiš, v naših srcih še vedno živiš. Vsi tvoji. 880 V mojem srcu boš vedno z menoj, dokler bom živel V SPOMIN TEREZIJI KAMENSEK iz Celja (4.12.1928-21.2.2004) Minilo je leto žalosti, kar si me po hudi bolezni zapustila. Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečko na njenem grobu. Žalujoči mož Lojze. 762 Na krajih, kjer ne bivaš ti, nobenega veselja ni. (Rosseti) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata IGNACA KRIČEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se ob prezgodnjem grobu poklonili njegovemu spominu. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so z nami delili žalost in bolečino, g. župniku za opravljen obred, govornikoma g. Jeseničniku in predstavnici KS Šmartno v Rožni dolini za v dno srca segajoče besede, društvu upokojencev, pevcem in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Hvala vsem in vsakemu posebej za tople besede, darovano cvetje, sveče, sv. maše. Hvala vsem za vse. Žalujoča žena Karla s sinovoma Silvom in Andrejem z družino. 902 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete JULIJANE SELŠEK iz Laškega se vsem in vsakemu posebej zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njeni. 901 V SPOMIN 23. februarja bo minilo leto dni, kar nas je zapustil FRANC GRADIČ iz Kostrivnice Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi. [jo®wBtednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. 21. februar je dan, ki nam je pred enim letom vzel tebe, TEREZIJA KAMENŠEK iz Celja (4.12.1928-21.2.2004) in vse, kar smo imeli s teboj. Boh nas vse bolj in bolj, solze in žalost niso dovolj, da bi ukrotili trpljenje, draga mama in orna, za teboj. Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke. Žalujoči: sin Franci s Silvo, hčerke Majda s Srečkom, Jelka z Dušanom, Ljubica z možem Ivanom, šest vnukov in pet pravnukov. ZAHVALA K večnemu počitku je mnogo prezgodaj odšel naš ljubi mož, oče, dedi, tast in brat VINKO OBLAK (8.7.1933-12.2.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, podjetju Leonardo iz Celja, Zaporom Celje in ZB Vojnik, ki ste nam izkazali sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene ganljive besede ob slovesu, prav tako zahvala pogrebni službi Raj, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. 950 »TORNA fOZILA SAMONAKLADALNO prikolico Sip, 22 m3, obračalnik Sip, 4 vretena, tračni grab-Ijalnik Sip favorit 220, plug Imt 577,10 col, prodam. Telefon 031 662-542,031 557-365. 961 PRODAM OPEL kadet l,4 karavan, letnik 1990, reg. maja, prodam za 90.000 SIT. Telefon (03)579-6374. Š128 ZASTAVO 615 AN, letnik 1986, po delih, prodam. Telefon 5740-613. Š129 GOLF 1,9, letnik 1996, prevoženih 84.000 km, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03)57304)58. 934 NISSAN primera SLX, letnik 1995, servo volan, airbag, el. pomik stekel, prodom. Telefon 031 551-216. 933 R 5, letnik 1992, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 710-0604, zvečer. 637 FORD eskort 1,6, letnik 1991, prodam zo 220.000 SIT, R 21, letnik 1990, za rezervne dele, prodam. Telefon 031 808-382. 947 ALFA romeo 1471,9 distinctive, letnik 2003, 34.000 km, vsa oprema, kot nov, pro- dam za 3.400.000 SIT. Telefon 041 768-769. p HVUNDAIS coupe, letnik 1994, rdeč, ohranjen, kot nov, prodam. Telefon 041 506-145. 974 VESPO APE car, letnik 1981, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 440-871.976 ZGRABUALNIK Deutz Fahr, delovne širine 3,10 m, ugodno prodam. Telefon 041 226-201. Š134 »SEST PRODAM POL hiše, zgornja etaža, klet, garaža, polovično adaptirana, prodam. Kersnikova 12, nasproti celjske bolnišnice, telefon 031 489-357, po 13. uri. 851 VINOGRAD z zidanico, 400 trsov, 700 m2, v Kostrivnici pri Rogaški Slatini, prodam. Telefon 041 742-990. 921 PARCELO, okolica Šmarja pri Jelšah, 9 arov, lepa sončna lega, prodam. Telefon 040 743-683. 910 HIŠO, Celje, Prekorje, 320 m2, vsi priključki, končana, takoj vseljiva, opremljena, prodam. Telefon 040 751-697. IOJI PRODAM PLUG za pripravo zemlje pred sajenjem krompirja (ogrebalnik) prodam. Telefon 051 416-231. 925 5AM0NAKLADALK0 Sip, 16 m3, alu stranice, prodam. Telefon 031 703-799. 944 M0TOKULTIVAT0R Maestral, motor diesel acme, skoraj nov, prodam. Telefon 041 714-196. 949 954 GRADBENO parcelo, Ostrožno, 2649 m2, na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 040 751-697. 954 VINOGRAD, približno 800 trsov, na Miklavškem hribu, prodam ali dam v najem. Telefon 541-4204,041 914-824. 968 V LOČICI ob Savinji prodam gradbeno parcelo, 1000 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 521-973. Ž67 STAREJŠI stanovanjski objekt, z jjospodar-skim poslopjem, v središču Šempetra, primeren za poslovno dejavnost ali stanovanje, prodam. Ogled možen vsak dan. Telefon 041 768-769. p NOVO nedokončano hišo, Dobrova pri Celju, prodam. Telefon 041 389-238. 897 ENODRUŽINSKO stonovonjsko hišo, v mirnem predelu Šempetra, prodam. Telefon 041 768-769. p m 14 BORZA DELA VELENJE. Na Ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m2, možna gradnja stanovanjskega ali po-slovno-stanovanjskega objekta, za 6.500.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n DRAMLJE, starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, cca 300 m2, adaptirano 1990, dvorišče cca 600 m2, prodamo za 17.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n PLANINA pri Sevnici, dvostanovanjsko hišo 300 m2, adaptirano 2002, dvorišče 900 m2, prodamo za 19.950.000 SIT. Tele fon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n CEDE, stanovanjsko hišo z novim nedokončanim prizidkom, skupaj cca 280 m2, zgrajena 1960, dvorišče 450 m2, prodamo za 31.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p.. Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n PONIKVA, bivanjski vikend v bližini Sladke Gore, s 1.800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n CELJE, v Kosovi ulici, v neposredni bližini Teharske ceste, poslovni objekt 793 m2 za skladišče, trgovino in pisarniške prostore, leto izgradnje 1972, z 2803 m2 dvorišča, možnost razparceliranja oz. delitve, prodamo za 98.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n ODDAM APARTMA, hišo, na morju v Dalmaciji, oddam. Telefon 040 882-804. 919 V Vrbju pri Žalcu nudimo v najem ali odkup stanovanja ter poslovne in skladiščne prostore. V odkup ponujamo tudi večjo površino nezazidanega stavbnega zemljišča. Informacije po tel.: 070-650 650. Škofija Maribor, Slomškov trg 19, Maribor CENTER Celja. V najem oddamo opremljen gostinski lokal. Telefon 041 666-726. 973 IVANJE PRODAM ENOSOBNO, 36 m2, Celje, Otok, enoinpolsobno, 48 m, Celje center, dvosobno, 53 m2, Celje, bližina centra, prodam. Telefon 031 600-625. p TRI luksuzna mansardna stanovanja v centru Celja, 57,63 in 79 m2, prodam. Telefon 031 600-625. p CEDE-Otok, dvosobno stanovanje, 51,09 m2, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n KOZJE, štirisobno stanovanje z balkonom, 121,82 m2,1. nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n CEUE, stanovanje, 46 m2 - Dolgo polje, prodam. Telefon 5418-304, 040 899- 294. 980 ODDAM SOBO oddam urejeni osebi. Telefon 041 976-162. 834 SOBO, centralno ogrevano, z uporabo kuhinje in kopalnice, ugodno oddam. Telefon 5418-139. ►REMA PRODAM KUPIM SRADBENI ITERIAL PRODAM OREHOVE plohe, debelina 6,5 cm, prodam. Telefon 5719-285. Ž62 ►TIKA PRODAM BTV televizor, cena 8.000 SIT in hladilnik, 501, cena 10.000 SIT, prodam. Telefon 040869481. 979 PRODAM KRAVO simentalko, s teletom, prodam. Telefon (03) 5775-275. 932 JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927926 DOMAČE kunce belgijski orjak, za pleme, oče tehta 8,5 kg, mati 7,5 kg, stare 3 mesece, prodam. Telefon (03) 571-6331. 957 TRI leta staro kobilo haflinger prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 521-973. Ž67 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Telefon 5793-063. Š137 KUPIM BIKA, 150 do 200 kg; kupim. Telefon 03 5772-332 ali 041 707-295. 977 PODARIM MIRNO čistokrvno nemško ovčarko, staro 5 let, podarim. Telefon (03) 5821-851. 924 PSIČKA nemškega ovčarja, mešančka, starega 10 tednov, podarim. Telefon (03) 5805-367. 907 3ETIJSKI "1DELKI PRODAM BELO, zelo kakovostno vino, drameljski okoliš, večje količine, prodam po ceniku. Telefon 041 878-498. 908 ULEŽAN hlevski gnoj,z možnostjo dostave, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 803-573. 942 SENO in otavo, v rinfuzi, prodam. Telefon 031 258-754, nujno. Ž64 912 DVOINPOLSOBNO stanovanje, Zg. Hudinja, oddam ali prodam. Telefon 051 356-149. 945 OPREMLJENO sobo, v neposredni bližini hale Golovec, s souporabo kuhinje, cena 40.000 SIT, vključno z vsemi stroški, oddam. Kličite po telefonu (03) 5413-210, do 9.30 in od 17. ure naprej. 969 NOVO opremljeno garsonjero na Teharjah ugodno oddam. Telefon 041 680-791. MENJAM HLEVSKI gnoj menjam za seno, slamo, drva, deske, hlodovino... Telefon 040 803-573. 942 PRODAM 987 TRI sode, rabljene (210,170,1651), ugodno prodam. Telefon popoldan, 5743-166. Š130 SVINJSKO polovico, približno 50 kg, domača hrana, prodam. Telefon 051 206-189. 909 LEPO ohranjeno francosko posteljo, 140x200, prodam za 25.000 SIT. Telefon 571-8360. Ž63 PEČ na plin in jeklenke, v garanciji, poceni prodam. Telefon 5730-159, 051 376- 208. L171 OTROŠKO posteljo, velikost 190*90 ah mladinsko sobo z dvema ležiščema, kupim. Telefon 031 258-754. žes KOSTANJEVE fižolovke in mešana drva (vejevje) prodam. Telefon 031 674-763. 898 B0JLER, 1201, kombiniran, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 5772-378. 905 RAZLIČNE dolžine fižolovk prodam. Telefon 041 610409. 941 DRVA, bukova in mešana, razrezana in metrska, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703. Š127 GABROVA in mešana drva, z dostavo ali brez, prodam. Telefon 041 431-208. l PUHALNIK Tajfun ter seno in slamo, v kockah, prodam. Telefon 041 663-137. 871 KROMPIR, bio, za hrano ali seme, vrta beli kifelček, brajd, zelo lep, žganje slivovko, tridelno omaro in jabolčnik prodam. Telefon 041 866-611, po 19. uri. 956 ZAG0 za razrez hlodov, snežne verige za Tomo Vinkovič ali Tam, sod za kurilno olje, 50001 in kosilnico BCS ali Fereli prodam. Telefon 031 894-926. 960 AVTOMOBILSKO prikolico za prevoz goveda in teličko simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 031 391-152. Š136 KLETKE za zajce, original (cca 40 zajcev) ugodno prodam, cena 5.000 SIT. Telefon 031 251-363. Ž72 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, smrekove fižolovke in pave samce, prodam. Telefon 03 5725-115. Ž71 SVINJSKO polovico (domača hrana) in vino frankinja, prodam. Telefon 031 783-954,5461-605. 978 KUPIM MLADO brejo kravo in cisterno za gnojevko kupim. Telefon 5774-037. Š135 ISLRTEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprav. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gastro točilne naprave d. 0.0., Popovičeva ulica 2, Celje. n DELO v telefonskem studio, 4 do 6 ur/dan. Pokličite 428-2072, od 8. do 16. ure. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13,3000 Celje. 965 ZAP0SUM0 tajnico. Pokličite 428-2072, od 8. do 16. ure. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13,3000 Celje. 965 DNEVNI bar išče simpatično, prijazno dekle za delo v šanku. Bar Karantanija, Martin Vinder s. p., Ponikva 47, telefon 031 496-946. Ž66 IŠČEMO varstvo za 4-mesečnega dojenčka v Šentjurju. Telefon 031 336459. Š123 DRUŠTVO Zgornji trg organizira 26. 2. 2005 ob 19. v prostorih društva Zg. trg, Ulica skladateljev Ipavcev 30 literarni večer. Gost večera bog. Jernej Borovnik. Š132 IŠČEMO gospo ali študentko za občasno varstvo dvojčkov, starih dve leti in pol. Zaželena nekadilka, z izkušnjami. Telefon 041 677-592. 943 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Tiskarski delavec tiskar; do: 22. 2. 2005; Če-tisk d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 5, 3001 Celje. Gradbeni delavec pomožna gradbena dela, pomoč pri zidarskih in tesarskih delih; do: 1. 3. 2005; Metka & Kika d.0.0., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) voznik tovornjaka, prevoz svežega mesa po Sloveniji; do 23. 2. 2005; Ledas d.0.0. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Mesar mesar; do 19. 3. 2005; Ledas d.0.0. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje; mesar prodajalec;do 19. 3. 2005; Mesnice Ledas d.0.0. Celje, Trnovlje 186,3000 Celje. Ključavničar strojno ključavničarska dela; do 25.2.2005; Bosio proi-zvodno-trgovsko podjetje, d.0.0., Obrtniška cesta 3, 3220 Štore; ključavničarska dela; do L 3. 2005; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje. Stavbni klepar samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 26. 2. 2005; Mirnik trade d.0.0. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik za kamione - delovno mesto v Mariboru; do 16. 3. 2005; Apel servis d.0.0. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, 1001 Ljubljana. Knjigovez pomožna knjigoveška dela v tiskarni; do 22. 2. 2005; Četisk d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 5, 3001 Celje. Železokrivec železokrivec za polaganje armature; do 1. 3. 2005; In-terpro 2000 d.0.0. Štore, Železarska cesta 2, 3220 Što- re. Tesar tesarska dela; do 1. 3. 2005; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje. Zidar zidarska dela; 1. 3. 2005; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje; zidar; do 5. 3. 2005; Sigma d.0.0., Ravnica 8, 5251 Grgar Voznik avtomehanik voznik prodajalec; do 16. 3. 2005; Ev-pot turizem in storitve d.0.0. Ljubečna, Poljska pot 10, 3202 Ljubečna; šofer transporter za prenašanje in transportiranje pisarniškega, potrošnega blaga, opreme, prevoz hrane in podobno za interno uporabo; do 25. 2. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Prodajalec prodaja blaga; do 22. 2. 2005; Metro d.d. Celje, Ljubljanska cesta 87, 3000 Celje. Natakar strežba hrane in pijač; do 24. 2. 2005; Kozjak Božidar s.p. Restavracija Urška, Ker-ševa 4, 3212 Vojnik; točenje in strežba pijač; do 23. 2. 2005; Stropnik Jožica s.p., Dnevni bar Krčma pod gradom, Lemberg pri Novi Cerkvi 13,3203 Nova Cerkev. Srednja poklicna izobrazba voznik taksija; do 26. 2. 2005; Hažič Danijel s:p„ Taxi Tomi, Smrekarjeva ul. 6, 3000 Celje; komisionar - del.mesto v Celju; do 12. 3. 2005; Man-power d.0.0., Gosposvetska cesta 5, IOOO Ljubljana; sprejem telefonskih naročil, priprava naročenega blaga (embalaža, dokumentacija); do 1. 3. 2005; Mik d.0.0. Celje, Gaji 42b, 3000 Celje; krovec klepar; do 19. 3. 2005; Krovstvo, kleparstvo in veletrgovina, d.0.0., Nova Cerkev 127, 3203 Nova Cerkev. Strojni tehnik delo v proizvodnji, sestava ultralahkih letal; do 5. 3. 2005; Air net d.0.0. Celje, Ljubljanska cesta 62, 3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja - organizacija dela na gradbišču, nadzor nad izvajanjem del, kontrola izvedenih del; do 22. 2. 2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Komercialni tehnik komercialist za trženje nepremičnin; do 12. 3. 2005; Royal nepremičnine d.0.0. pe Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje. Ekonomski tehnik saldakonist; do 22.2.2005; Fincommerce d.0.0. Celje, Teharska 4, 3000 Celje; referent za obrtniška in kooperativna dela, zbiranje ponudb, sodelovanje pri stiku s kooperanti in investitorji; do 25. 2. 2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; prodajalec - komercialist - prodaja pnevmatik in vodenje vulkanizerske delavnice - delovno mesto v Celju; do 4.3.2005; Lah d.0.0. Komenda, Klanec 13, 1218 Komenda; vročevanje pisemskih pošiljk na terenu; do 22. 2. 2005; Unicus d.0.0., varnostni inženiring, Zadobrova 23, 3211 Škofja vas. Grafični oblikovalec grafični oblikovalec, delo z računalnikom v programih Photoshop, freehand, quar-kexpres, corel; do 16.3.2005; Lithoteam & co d.0.0. Celje, Bevkova 3, 3000 Celje. Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva za organizacijo in tehnolog dela odgovorni vodja del, vodenje, organizacija in kontrola dela gradbene operative, sodelovanje z investitorji; rok prijave: 22. 2. 2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; vodje projektov - koordi' niranje in kontrola dela gradbene operative, nadzor nad izvajanjem del, kontrola izvedenih del; do 22 . 2 . 2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; priprava na samostojno vodenje gradbišč; do 22. 2, 2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Diplomirani ekonom$ za turizem (vs) poučevanje predmeta praktični pouk turizma; do 22' 2. 2005; Srednja šola za g°' stinstvo in turizem Celje, Kosovelova 2, 3000 Celje. Univerzitetni diplomi?11' ni ekonomist izvršni direktor za kome1' cialo - vodenje, organizacij3 in kontrola dela v okviru komercialnega sektorja; do 22' 2. 2005; Gradis Celje d.d" Bukovžlak 71, 3221 Teharj3, vodja prodajno nabavo6 službe in logistike, vodenje ot' ganizacija in kontrola delav prodajno nabavni službi, sodelovanje z investitorji; do 22-2.2005; Gradis Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Lesarski delavec pomožna dela v mizarsk1 delavnici in na terenu; do 4 3. 2005; Hrastelj Peter s.p-Laško - mizarstvo, Trubarje va 30, 3270 Laško; Lesar mizar za obdelovanje le' sa; do 4. 3.2005; Hrastelj Pe' ter s.p. Laško - mizarstvo1 Trubarjeva 30, 3270 LašK°' Mesar - sekač mesar; do 25. 2. 2005; lz" bira laško trgovska družb3 d.d., Trubarejva ulica 4,3 27y Laško; Mizar mizarska dela; do 4. ^ 2005; Hrastelj Peter s.p. L3’ ko - mizarstvo, Trubarjeva 3U’ 3270 Laško. Voznik avtomehanik narodnem prometu; do 2. 2005; Tis d.0.0. logistik3' skladiščenje in transp01’ Spodnja Rečica 80a„ 327 Laško; , voznik tovornjaka v mea narodnem prometu; do ' 3.2005; Tis d.0.0. logistik3, skladiščenje in transp0^ Spodnja Rečica 80a, 32 Laško. Kuhar . „ priprava in kuhanje jed1 * naročilu, priprava malR-, kosil, pomivanje p°s° ' vzdrževanje kuhinje; do > 2005; Aškerc Anica s.p-> stinstvo Aškerc, Trg svo de 1, 3270 Laško. Računalniški tehnik programer aplikativne P1^ gramske opreme; do 5- 2005; I - rose d.0.0. Lašk0 Jagoče 3, 3270 Laško; oblikovanje interne111 strani; do 5. 3. 2005; I d.0.0. Laško, Jagoče 3, Laško. Ekonomski tehnik samostojni prodajni re* - d° rent za celotno Slovenji0, j. 25. 2. 2005; Lemit pr°iz_Vp. nja in trgovina d.0.0. R111^-plice, Šmarjeta 16,3272 ske Toplice; i5- prodajni referent; d°^. 2. 2005; Zdravilišče d.d., Zdraviliška cesta 4, Laško. m V vi i3 ko ( 327, 1 cUfi si droi 12. Uši ko. Si sl 300. ^6, pi u< ka. in n 20o, ie,š *irj. it iz do, Pora Puž ca. Zi zi $ars ‘Udi Kon CM Pjic m ter 5 delc joo; % Če. V( vc Uarc k Ar, ,Pc % • 2i voznik tovornjaka v rneu ^ d' V( ['Alt, V $ke 32i( p st: §tor i3 SP. Št, de % Zi Si %, Cl 2 Pici , Sl ,ttl S H % ^6; C Višji zdravstveni tehnik višja medicinska sestra; do l' 3. 2005; Zdravilišče Laš: d.d., Zdraviliška cesta 4, ^70 Laško. , Diplomirani inženir računalništva (vs) sistemski inženir za pobočje dela unix/linux; do J7- 3. 2005; I - rose d.o.o. ^ško, Jagoče 3, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Slikopleskar slikopleskar; do 25. 2. ‘005; Pinela d.o.o., Prihova 3331 Nazarje. Profesor angleščine učitelj predmetnega pou-' poučevanje angleškega 'n nemškega jezika; do 27.2. ~005; Osnovna šola Mozir-šolska ulica 23, 3330 Mozirje. UPRAVNA ENOTA ..SLOVENSKE KONJI« Lesarski delavec izdelovalka lesenih palet; 25. 2. 2005; Grand Corporation Založnik d.o.o., Pre-Pož 16, 2316 Zgornja Ložni- Zidar zidanje in ometavanje, terska dela - delo na terenu, 'Udi v Nemčiji; do 4. 3.2005; ^°ttipanija Silko d.o.o., Škal-Ce Ul, 3210 Slovenske Ko-Pjice; tnonter stavbnega pohištva ,er zaključna zidarska dela -,elo na terenu; do 22. 2. 1^05; Toplak Beno s.p. Ro-^ko, Stari trg 13, 3215 Lo- Voznik avtomehanik h Voznik tovornjaka v med-arodnem prometu; do 25. v 2005; Bruno transport , -o., Zbelovo 19, 3215 ^°če. Natakar Pomoč pri strežbi pijač v ^tepčevalnici Zreče; do 13. ■ 2005; Tornado d.o.o. Zre-j' Kovaška cesta 37, 3214 ^če. ^Univerzitetni diplomira-, ekonomist za denamiš-°'finance . v°dja računovodstva in fi-do 1. 3. 2005; Javno ^unalno podjetje Sloven-® Konjice, Celjska cesta 3, 32lo Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA * ŠENTJUR PRI CELJU P°niožni delavec gt^rojnik TGM, delo z ba-) ^3 voznik tovornjaka; dc s' ■ 2005; Bednjanič Josip gt ' Dorica pri Slivnici - Spl Sj dbena dela, Gorica pr: S)iici 29, 3263 Gorica pr: ‘>ici. Zidar logarska dela; do 4. 3 L r- Bednjanič Josip s.p. bJ1Ca Pri Slivnici - Spl. grad-cj T* dela, Gorica pri Slivn i '29 l,ci. 3263 Gorica pri Sliv hn TeUnja poklicna izobraz i s.p., Montažni si-'rica pri Slivnici 72, 'ica pri Slivnici. ' medicine specia-ne medicine ik splošne ali dru-adicine ali zdravnik DELA 15 z opravljenim sekundariatom, strokovnim izpitom; do 4. 3. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Ulica Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Ključavničar varjenje kovin; do 1. 3. 2005; Korez Karol s.p., Ko-vinostrugarstvo, Zgornje Ne-gonje 35c, 3250 Rogaška Slatina. Strugar struženje, rezkanje na CNC obdelovalnih strojih; do 1. 3. 2005; Korez Karol s.p., Ko-vinostrugarstvo, Zgornje Ne-gonje 35c, 3250 Rogaška Slatina. Avtoklepar avtokleparska in avtoličar-ska dela; do 1.3.2005; Krajnc Darko s.p., Avtokleparstvo in ličarstvo, Predel 6, 3240 Šmarje pri Jelšah; " avtoklepar; do 19. 3. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Avtoličar avtoličar; do 19. 3. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Kozmetik nega obraza in telesa; do 25. 2. 2005; Jazbinšek Tatjana s.p., Kim beauty, Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 4. 3. 2005; Golub Zvonimir s.p. Avtoprevozništvo in okrepčevalnica, Spodnje Ne-gonje 18, 3250 Rogaška Slatina; voznik/vzdrževalec - moški; do 1. 3. 2005; Resped transport d.o.o., MMP Vrtojba 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec prodajalec; do 22. 2. 2005; Novo plus d.o.o. PE Šmarje pri Jelšah, Rogaška cesta 27, 3240 Šmarje pri Jelšah; prodaja vozil; do 5. 3. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Kuhar kuhanje, pomivanje posode, čiščenje kuhinje; do 25. 2.2005; Hohnjec Martin s.p., Gostinstvo, turizem, telekomunikacije, Pivnica Haler, Olimje 6, 3254 Podčetrtek; kuhanje, pomivanje, posode, čiščenje kuhinje; do 19. 3.2005; Hohnjec Martin s.p., Gostinstvo, turizem, telekomunikacije, Pivnica Haler, Olimje 6, 3254 Podčetrtek. Ekonomski tehnik trgovinski poslovodja; do 22. 2.2005; Novo plus d.o.o. PE Šmarje pri Jelšah, Rogaška cesta 27, 3240 Šmarje pri Jelšah. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica vbrizgovalec plastike II. -opravlja delo na stroju za vbrizgavanje plastične mase, polni rezervoar; do 25. 2. 2005; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3322 Velenje. Strojnik pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, opravlja preventivne preglede; do 25. 2. 2005; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3322 Velenje. Avtomehanik avtomehanik; do 12. 3. 2005; Avto Igor d.o.o., Čr-nova 33 a, 3320 Velenje. Keramik keramik; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Železokrivec železokrivec; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Tesar tesar; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Zidar zidanje; do 9. 3. 2005; Hyseni Nesret s.p., Kidričeva 57, 3320 Velenje; zidar; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Polagalec podov in tlakov parketar; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja blaga; do 1. 3. 2005; Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska ulica 8, 8290 Sevnica; prodajalec lesnega programa; do 5. 3. 2005; Lesarstvo Hudovernik d.o.o., Cesta talcev 11, 3322 Velenje. Kuhar natakar kuhar - natakar; do 24. 2. 2005; Bay bar Štabuc Mateja s.p., Stantetova ulica 11, 3322 Velenje. Srednja poklicna izobrazba picopek; do 3. 3. 2005; Grobelnik Miran s.p. Bistro, okrepčevalnica Skala, Bevče 6, 3320 Velenje; monter knavf plošč; do 26. 2. 2005; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Trgovinski poslovodja prodaja, izdelkov, nabava izdelkov, usklajevanje dela; do 1. 3. 2005; Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska ulica '8, 8290 Sevnica. Ekonomski tehnik zavarovalni zastopnik; vloge na naslov: Slovenica d.d., Celovška c. 206, Ljubljana; do 1. 3. 2005; Slovenica d.d. Podružnica Celje, Poslovalnica Velenje, Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Univerzitetni diplomirani pravnik strokovni sodelavec - višji pravosodni svetovalec; do 25. 2. 2005; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Velenje, Prešernova cesta 1,3320 Velenje. Profesor matematike profesor matematike; do 1. 3. 2005; OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, Koroška cesta 7, 3325 Šoštanj. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica pomožna dela na žagi; do 4. 3. 2005; Žagarstvo Travner d.o.o., Letuš 9a, 3327 Šmartno ob Paki. Natakarski pomočnik. strežba pijač v dnevnem baru; do 25. 2. 2005; Antloga Tadeja s.p. Dnevni bar Pinky Polzela, Polzela 209 b, 3313 Polzela. Mizar serviser - montaža, popravilo pohištva; do 22.2.2005; Lesnina d.d. Prodajni center Levec, Levec 18,3301 Petrovče. Avtomehanik vulkanizerska dela, delo v avtopralnici, avtomehanik; do 4.3.2005; Štefančič Pavel Dejan s.p., Vulkanizacija, Arja vas 10, 3301 Petrovče. Prodajalec železnine, grad. mat., pohištva prodaja pohištva, svetovanje; do 22. 2. 2005; Lesnina d.d. Prodajni center Levec, Levec 18, 3301 Petrovče. Kemijski tehnik analitik v laboratoriju za izvajanje kemijskih in bakterioloških analiz; do 1. 3. 2005; Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Ekonomski tehnik knjigovodja; do 1. 3. 2005; Biva hiše d.o.o., Šmatevž 26, 3303 Gomilsko. Inženir gradbeništva prodaja montažnih hiš; do 1. 3. 2005; Biva hiše d.o.o., Šmatevž 26, 3303 Gomilsko. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo računovodja; do 3. 3. 2005; Ferokov - predelava kovin d.o.o., Latkova vas 236, 3312 Prebold. Profesor osnove tehnike in proizvodnje poučevanje tehnične vzgoje; do 1. 3. 2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1, 3310 Žalec. Na podlagi 56. člena in v skladu s prvim odstavkom 58. člena, 59. čl. ter 88. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) Mestna občina Celje objavlja javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta notranji revizor, ki se opravlja v nazivu PODSEKRETAR Pogoji: - univerzitetna izobrazba ekonomske smeri - 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na področju revizije ali 2 leti na področju finančnega poslovanja. Posebni pogoji: - opravljen izpit za državnega notranjega revizorja - opravljen državni izpit iz javne uprave - opravljen izpit iz zakona o upravnem postopku - poznavanje dela z računalnikom. K prijavi z življenjepisom morajo kandidati oziroma kandidatke priložiti naslednja dokazila: - fotokopijo potrdila o državljanstvu - fotokopijo diplome - fotokopija potrdila o opravljenem izpitu za državnega notranjega revizorja - fotokopijo potrdila o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave - fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba; - fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka - izjavo, da ni bil v kazenskem postopku - izjavo, da ni bil pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja. Izbrani kandidat oziroma kandidatka bo delo opravljal/opravljala na delovnem mestu »notranji revizor« podsekretar/a, v prostorih Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 CELJE. Kandidati oziroma kandidatke pošljejo pisne prijave z dokazili na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za splošne zadeve, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, z obvezno oznako na ovojnici: »Prijava na razpis- notranji revizor« v roku 15 dni od dneva objave v Novem tedniku oziroma pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni v roku 30 dni od objave javnega natečaja. Po dokončnosti odločbe o izbiri bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za dajanje informacij o izvedbi javnega natečaja je odgovorna oseba g. Aleš Vrečko, tel. 03 42 65 772. MESTNA OBČINA CELJE Oddelek za splošne zadeve Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založhiško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03)42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 13.007 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko/Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, _ Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03) 42 25 190 foc (03) 54 41 032, (03) 54 43 511' Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali- 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko, združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 m 16 Sarin prvi Jezik bo angleščina DIK9RAI3WE1 BALON) ZA POROKE Ml 783 840 Jani Jošovc Petrovč« 123, Petrovč« WWW.ITia9iCjani.COm NAŠI MATURANTI Za rubriko Naši maturanti nam lahko pošljete maturantske fotografije z imeni vseh na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje ali na e-mail: tednik@nt-rc.si. Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, email: tednik@ntrc.si ali telefon 4225-100. Zapečateno z ljubeznijo Dvanajstega februarja sta se vzela Laščana Darja Rauter in Gregor Šolar. Na gradu Tabor, kjer je bil civilni obred, sta ženin in nevesta svojo dolgoletno zvezo okronala pred matičarko Cvetko Jurak, potem pa se je slavje nadaljevalo v čudovitem ambientu Zdravilišča Laško. Darja in Gregor se poznata že iz osnovnošolskih let, a kaj več kot priložnostno prijateljevanje se med njima še dolgo ni zgodilo. Vse do 11. julija 1996 je bilo tako, potem pa je Darja na prizorišču Piva in cvetja srečala Gregorja, ki jo je vzneseno nagovoril: »Glej jo, Darči!« Ta večer se je končal tako, da je Gregor Darjo pospremil do doma in v naslednjih dneh je pri Darji veselo zvonil telefon. Sledili so zmenki, njuna vez je postajala vse trdnejša. Gregorje bil res pravi kavalir, saj je svojo izbranko ob vsakem srečanju počastil z vrtnicami, darilci ter ji na tak način izkazoval pozornost in ljubezen. Po treh mesecih zmenkarij je Gregor prvič stopil pred obličje Darjinih staršev in potem je še Darja prestopila prag Gregorjevega doma. Vse se je lepo izteklo, Darja je potem uspešno končala srednjo ekonomsko šolo, Gregor se je zaposlil v Banki Celje, potem pa sta se oba vpisala na ekonom-sko-poslovno fakulteto. Gregor je danes vodja agencije Banke Celje na Miklošičevi ulici v Celju, Darja pa je tik pred tem, da diplomira in tudi ona postane diplomirana ekonomistka. Na poročni dan se je zbralo okoli sedemdeset svatov in ostalih gostov. Gregorju je bil poročna priča njegov stric Roman Ocvirk, Darja si je izbrala svojo sestro Tanjo. Na prizorišču poročnega slavja v zdravilišči dvorani so za prijetno presenečenje poskrbele pevke Vodomke iz Laškega, v tem zborčku je namreč Darja do nedavna pela. Skupaj s pevcem Andrejem Bremcem in harmonikarjem Vikijem Ašičem so Vodomke mladoporočencema »spletle« venček narodnih, prav za to priložnost malce prirejenih pesmi. S poročnim potovanjem pa zaenkrat ne bo nič, saj je Darja noseča, aprila se zakoncema Šolar napoveduje srečni dogodek. Punčka bo, že vesta, ime pa ji bo Ema. Do takrat bo končan in opremljen njun skupni domek, ki ga gradita na hribčku v Strmci pri Laškem in tega se neizmerno veselila, saj sta oba izrazito družinska človeka. Poročno potovanje pa bo v poletnih mesecih, ko bo zraven tudi mala Ema. MARJELA AGREŽ Andrej Mernik iz Ljudske univerze Celje ter njegova Bernarda, ki dela v podjetju ACNielsen v Ljubljani, sta 5. novembra, malo čez deveto uro, prvič postala starša. Prvorojenki sta nadela ime Sara. Mamica Bernarda je predlagala nekaj imen, ki so ji bila všeč, med njimi pa je očka Andrej izbral prav ime Sara. Če bi bil fantek, bi bil David. Mala Sara je očku in mamici naredila veliko veselja, zato upata, da to ni njun zadnji otrok. Očka Andrej si želi, da Sara ne bo preveč razvajena, čeprav vse kaže na to, saj je prva vnukinja tako v družini mamice kot očka. Starša Sari predvsem želita, da bo zdrava. Pred šolo je ne bosta pretirano obremenjevala z različnimi aktivnostmi, če pa bo imela željo, pa jo bosta vključila v kakšno dejavnost. Očka Andrej upa, da bo vzljubila knjige, glasbo, da bo rada hodila v naravo in se vozila s kolesom. Verjetno bo njen prvi tuj jezik angleščina, kakšno besedo jo bosta naučila preko igre, kaj več pa kasneje v šoli. Fotografija družine je nastala za božič, ki je bil prav zaradi Sare nekaj posebnega. SIMONA BRGLEZ MALIKI. PALlKi NAJLJUBSA ŠALA ZNANIH Metka Obrul-Zoya, svetovalka trendov prihodnosti Zebra je prišla na potovanje v Evropo. Ko se je sprehajala po evropskih travnikih, je srečala kravo in ji rekla: »Zdravo, zebra, kako si? Kaj počneš tukaj?« Krava začudeno in radovedno pogleda zebro in reče: »Jaz nisem zebra.« »Ja, kdo pa potem si?« vpraša zebra. »No, jaz sem krava«, reče krava. »In kaj delaš kot krava ?« vpraša zebra. »Hm, pasem se, dajem mleko in vsake toliko časa skotim kakšnega telička,« odgovori kra- A, tako, si misli zebra in se odpravi dalje. Ko tako potuje, nekega dne sreča vola. »Zdravo krava, kaj je novega?« reče zebra. »Jaz nisem krava,« reče vol in grdo pogleda zebro. »Ja, kdo pa potem si, če nisi krava?« vpraša zebra užaljeno. Vol pogleda zebro in dostojanstveno reče: »Jaz sem vol!« »In kaj počneš kot vol?« vpraša zebra. »Ah, pasem se, pomagam kmetu pri delu, vozim plug in voz in tako naprej. Skratka, sem zelo delaven in koristen,« reče vol in se odpravi dalje. Zebra potuje in potuje in lepega dne sreča bika. »Zdravo vol, kako si?« re- če zebra. Bik zviška pogle . zebro, se namrdne in »Jaz nisem noben vol!«>fl< pa potem si in kaj pravzapr ■ delaš?« vpraša zebra, ki J1 , nič več jasno. Bik pomil°^0„ no pogleda zebro, mal° P misli in reče: »Sleči piž^H pa ti pokažem!«