-

pred .111 Konferenco

'"f .V 0 r^nih n vo-iiH lj ° b ° konfer enca našega “Na-

prCJ  l i zbn . f- ^ manjS,h nase lbin obsežne Amen-
j-ese bodozbrah najaktivnejši delavci, poborniki in podpor-
pjki  slovenskega protifašističnega lista, da pregledajo pot za

seboj m da začrtajo kam in kako za bodoče

VZdrŽati V današn jih težkih razmerah pred

dve «i ml !”t??*  P 0VeČanja oblike in  tedenskega izhaja¬
nj 3  . Nai  • ’. stl  P^jatelji in “prijatelji”, ki so nam že pred
dvajsetimi meseci napovedali konec in se veselili na pogrebšči-
»»• *»'•«><* ogromne težave in zapreke in napravili zaklju-
jek. Nemogoče jim bo vzdržati, večna loč naj jim sveti.

Če smo vkljub vsemu vzdržali in če imamo danes boljšo
podlago za nadaljevanje, kot smo jo imeli ob našem najskrom-
jiejSem začetku, se imamo zahvaliti ne kakemu zmanjšanju te-
žilV  .n zaprek, temveč lastnostim, ki jih tako pogrešamo pri
vsem našem slovenskem javnem življenju, a to je, delavnost in
r ,ozrtyovanj,e, "^dušenje in vstrajnost one razmeroma malo-

ftevlilne a korajžne čete, ki tvori jedro in hrbtenico našega
■lista in gibanja.

Odkod ta požrtvovalnost in delavnost, zakaj jeni  bilo
prej, za kako drugo svrho? Odgovor na to nam dajejo smer-
",ce Naprej a ki so take, da smatrajo čitatelji naravnost za
■ svojo pi oletarsko dolžnost podpirati stremljenja, ki tako ver¬
no odgovarjajo razpoloženju in potrebam današnjega časa. Rel¬
ije pisanje in delovanje našega lista v popolnem skladu s želja-
im m potrebami slovenskega delavca, zato slovenski delavec
•jppdpira, žrtvuje, deluje, za tak svoj list.

Ali je požrtvovanje in vložen trud prijateljev lista bil za-
nian? Kaki so rezultati dvajsetmesečnega propagiranja? O-
jali smo in kopali ledino v mnogih ozirih, posejanega je bilo v
■tem času precej klenega zrna in iztrebljenega je bilo na kupe
plevela in osata. Nnjiva slovenske sloge in skupnosti je danes
že precej obdelana in če se danes o slogi in združenju že na
■splošno govori kot o nečem, kar je čimprej treba oživotvoriti,
je to v precejšni meri tudi zasluga našega lista, če so slovenski
jeklarji, rudarji, avtomobilski delavci in drugi v vseh mezdnih
bojih in pri krizah v notranjosti unij stali na prvem koncu, če
so pri volitvah slovenski glasovi odbijali od politične moči naj-
hujše reakcijoharje in pomagali zmagovati progresivnim novo-
dealovskim silam, je to v veliki meri zasluga “Napreja”. če je
porastla razredna proletarska zavest, ob kateri si razbija gla-
f  vo reakcijonarna in fašistična, protidelavska in protisovjetska
propaganda, ki je zelo razvita med nekaterimi našimi vodil¬
nimi možmi, je to zopet velika zasluga “Napreja”. če imajo
danes Slovenci o pravih principih marksizma, o socijalizmu in
^komunizmu, pravilnejše pojme in jasnejšo sliko, če “prevred-
notarjem” in “preporejevalcem” ne uspeva dolivati brozgo
konfuzije v slovenske proletarske glave, je to rezultat izhaja¬
nja “Napreja”. če se zmanjšuje še vedno preglobok jarek med
izkoriščanimi slovenskimi delavci radi verskih ali strankarskih
razlik, če si verni in neverni proletarec podajata roke za skup¬
no borbo proti vernim in nevernim kapitalistom in oderuhom,
če se poraja zavest, da sb moramo neglede na verske in stran¬
karske razlike skupaj boriti za svoj kruh, obstanek in bodoč-
iiOsb*čc zmaguje i ve priča nje, da je za nas vse, pa naj pripa¬
damo tej ali oni skupini, fašizem največji sovražnik današnjih
dni, je to rezultat vstrajnega dela “Naprejevih” “neznanih ju-
piakov” po naselbinah, katerih imena nikjer ne bliščijo, katerih
dela pa začenjajo donašati plodove.

S dosedaj doseženim pa ne moremo biti zadovoljni, na
igi dosedaj doseženega je treba naprej.

(Nadaljevanje na 2. strani)

150 LETNICA FRANCOSKE REVOLUCIJE

%

it.

K.

a

m

KS

le«

.PA

Slo*

iedtO

EPI 1
ido^
im

Utvs

4

>m a  k

1789, pred 150 leti, je fran¬
coski narod zdrobil verige fev-
fdalizma, monarhije in abso¬
lutizma, ter si ustanovil pod¬
lago za demokratično, me¬
dansko republiko.

0 francoskih jakobincih, ki
p stali na čelu francoske revo¬
lucije, so se po svetu še deset¬
letja potem širile najstrašnej¬
še vesti, tako kot se širijo še
ldanes slične zastrašujoče vesti

0  ruskih boljševikih, ki so s
!svojo revolucijo 1917 storili
K or ak naprej od tega, kar je

oll evr šila francoska revolucija,
francoska revolucija je odpra-
P® privilegije rojstva in sta-
1111  in izvojevala enakost, brat-
_ o in svobodo v političnem o-
^ Boljševiška revolucija pa
Opravila priviligije razre-
izkoriščanje človeka po
' 0v °ku in osvobodila je člove-

1 v ° -na eni šestini zemeljske
r A'le v gospodarskem oziru.

; ko  so francoski vojaki pred
L 40 . leti prišli v naše slovenske
. rajG * so ljudje bežali v gore,
.praženi od zastrašujočih
i^ebincih. Revolucijonarji pa
L da K naši deželi prve šole,
L 1Vei- zo, narodno, politično in
j svobodo . . .

L Ko  so se morali Francozi po
k Napoleona umakniti in
k So  z°p e t prišli Avstrijci, so
I * ljudstvu odvzete zopet vse
^'ke. Zavladala je spet ab-
i,, a  volja cesarja, kateri
L n arodi morali pokoriti, s
do er ° s ° se  morali boriti vse
^lotna cesarstva v 1918.
Ll et  danes praznuje 150 ob-
C’ deset in desetletja kle-
L 4, ’ e  francoske revolucije, ki
zar Ja, oznanjujoča svo-
ludi drugim, še nesvo

i i$

J

k r » ! '

jd. \

ie |3

,im

so

%
d V

;i PJ

^ir

n i? j

&

%

llm  narodom. Gotovo ne bo

General Moseley spada pred
sodisce

NAPREJ

TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV

Št. - No. 23. — PITTSBURGH, PA. — 7. JUNIJ9

1939.

LETO - YEAR IV.

f

Na zaslišanju pred Diesovim ko-
mitetom je gen. Moseley kar odkrito
povedal, da reakcija misli na obo¬
rožen prevrat v Zednijenih državah,
ter da se on sam s takimi načrti
strinja. Roosevelta in celo vlado v
Washingtonu, je ta fašistični general
obkladal z očitki, Hitlerja in fašiste
pa je hvalisal na vse pretege.

General, ki je bil šele pred nekaj
meseci vpokojen, je znan že iz časa
svoje aktivne službe po tem, da je
iznašel posebne piinske bombe in
razno drugo orožje proti stavkarjem.
Proti Židom in tujerodcem sploh, je
general ob vsaki priliki nastopal.
Njegov je predlog, da naj se depor-
tira 6 milijonov tujerodcev.

Preiskava je dognala, da so gene¬
ralovi prijatelji imeli tajno radio-
postajo, potom katere so razpošiljali
navodila in da niso samo v besedah
za  nasilno zrušenje demokratičnega

režima. .

Tekom dolgournega zaslišanja je
general Novi deal nazival za komu¬
nističen in svoje fašistično rovarenje
je opravičeval s tem, da je prevrat
s fašistične strani potreben zato, da
se  prepreči revolucija s komunistič¬
ne strani.

Moseley-ja, ameriškega generala
Franka, je treba spraviti na varno,
predno zažge ogenj, k. je tri leta
niče val Španijo, ker ni pravočasno
obračunala s Moseleyjev.m bratcem,
generalom Frankom.

__ Dr. J- Negrin in Alvarez del
Vayo ki sta do skrajnosti branila
republikansko Španijo, sta iz New
Vorka prispela v Meksiko.

treba čakati 150 let, da bodo
ljudstva praznovala obletnico
rust revolucije, ki je «*»
nove svobode.


Starinska trdnj’ava na otoku Krfu, ki leži v neposredni bližini Albanij‘e, na vhodu v Ja-
dransko morje. Krf pripada Grčiji, rad bi ga pa imel Mussolini, ker otok je velike strategič-
ne važnosti.

CIO in ADF enotni proti
reakcionarnim zakonom v Pa.

Tisočglave demonstraciji zahtevajo od governerja, da ne
potrdi protidelavskih zakonov.

Delavstvo v Pennsylvaniji je
silno razburjeno, ker so v
Harisburghu sprejeli celo vr¬
sto reakcijonarnih protidelav¬
skih zakonov, ki spodkopuje-
jo pridobitve priborjene tekom
zadnjih let novo-dealovske
administracije.

V tem težkem času so se
sporazumele glave CIO in
ADF v Pennsylvaniji in sedaj
enotno nastopajo v akciji pro¬
ti uveljavljanju tega pritiska
na delavstvo.

Združena akcija unij, podpi¬
rana od progresivne javnosti,
zahteva od governerja, da ne
potrdi teh protidelavskih skle¬
pov kongresa. Governer je bil
prisiljen sklicati posvetovanja
z unijskimi voditelji, o rezul¬
tatu katerih še ni poročil.

Izmed številnih protidelav¬
skih zakonov, sprejetih prejš¬
nji teden v Harrisburgu, nava¬
jamo nekatere, da se vidi kak
duh je zavel po Pennsylvaniji,
odkar so na upravi spet reak-
cijonarni republikanci, podpi¬
rani od reakcije v demokrat¬
ski stranki:

Zakon proti sedečim stav¬
kam je tak, da dejansko pre¬
poveduje vsako stavko.

Državni LRB, takozvani

“mali Wagnerjev akt”, je v
v svojem jedru tako poslabšan,
da je brez vrednosti.

Prisilna registracija tujcev
je začetek odpravljanja dose¬
danjih ameriških svoboščin.

Prejemnikom relifa se v e-
nem izmed zakonov nalaga, da
morajo sprejeti vsako delo, da
pa nimajo nobene pravice stav-
ljati kake zahteve v pogledu
plače, delovnega časa ali pro¬
fesionalnosti.

Odškodnine ponesrečenim
delavcem so občutno znižali,
ravnotako so znižane plače u-
čiteljem.

Poseben zakon prepoveduje
prisiljevanje podjetnika na po¬
višanje plač ali na sprejema¬
nje v delo ljudi, katerih sam
noče zaposliti.

Takih zakonov, iz katerih
veje najhujši reakcionaren duh
proti obstanku delavstva, je
bilo sprejetih še več.

Mirno in brezbrižno delav¬
stvo ne more ostati. Če sprejme
brez odpora ta udarec, bodo
sledili v kratkem presledku
drugi, še hujši udarci. Vsak
mora sodelovati v akcijah, ki
jih pripravljajo unije proti tem
reakcijonarnim zakonom.

450,000 BREZPOSELNE
MLADINE V KANADI

Kakor v USA postaja tudi v Ka¬
nadi položaj mladine vedno težji. De¬
la ni, ne za ročne delavce in ne za
one, ki dovršijo šole, a država se vse
premalo briga za položaj mladine,
ki ima zaprto življensko pot pred se¬
boj.

450,000 mladih ljudi je na cesti,
brez dela in brez jela. V teh števil¬
kah pa niso vračunani oni desettiso-
či, ki sploh še nikoli niso dobili za-
poslenja v kaki delavnici.

V bedo potisnjena mladina drči v
kriminalnost. 70% od vseh mladih
brezposelnih ljudi je imela opravka
s policijo in sodnijo radi raznih’ ritR-
lih in velikih prestopkov. Naraščajo
samoumori sploh, med mladino pa
so poskočili za 60%.

PITTSBURGH, PA.

MANIFESTACIJA 14. JUNI¬
JA V WEST PARKU, N. S.

Vojni veterani pripravljajo
za 14. juni proslavo ameriške
zastave. Povabljena je tudi Li¬
ga za Demokracijo in Mir, ki
vabi tudi Slovence, da se te
manifestacije za mir in svobo¬
do, v obilnem številu udeležijo.

Liga.

— Po italijanskih mestih se mno¬
žijo slučaji demonstracij proti Nem¬
cem, ki s svojo oholostjo provocira¬
jo že tudi svoje zaveznike. Na utrd¬
bah, ki se gradijo na italo-francoski
meji, so delavci stopili v štrajk, s
zahtevo, da se morajo odstraniti
nemški inženirji, ki so nadzirali de¬
lo. Štrajk je uspel, Nemci so morali
oditi.

PIKNIK V CLEVELANDU

ob priliki III konference “NAPREJA”

V NEDELJO 11. JUNIJA

NA PROSTORIH DRUŠTVENEGA DOMA, RECHER AVENUE, EUCLID, OHIO

SODELUJEJO PEVSKA DRUŠTVA “JADRA N”, “S L 0 V A N”, “SLOG  A”

Med govorniki  bomo slišali G. WITKOVICHA, urednika “Napreja”; JURI¬
JA MATEŠIČA poročnika španske armade, iz Kanade; J. MIKETIČU A,
iz Windsorja in druge.

Razne zabavne igre itd. — Za ples igra JANKOVICH Orkester.

Naročniki in prijatelji “Napreja” pridite na piknik svojega lista, kjer se bodete pri pri¬
jetni zabavi spoznali s somišljeniki iz drugih naselbin.

V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila v notranjosti doma.

Več, glej v notrajnosti lista. PRIREDITELJI.

UTRDITEV IN RAZŠIRJANJE “NAPREJA”

j pomeni okrepitev ideje sloge in skupnosti med sloven¬
skimi delavci.

SLOŽNI IN ZDRUŽENI,

pa bomo mogli odgnati naskakujoči fašizem in si zago-
j toviti kruh, mir in svobodo.

ZSSR za resen odpor
proti agresorjem

ZUNANJA POLITIKA SOVJETSKE ZVEZE OSTANE NE¬
SPREMENJENA. — ZA SKUPEN ODPOR PROTI AGRESOR¬
JEM, NE PA ZA SKUPEN NOVI MUNCHEN. — ZA DRUGE,
ZSSR NE BO ŠLA PO KOSTANJ V ŽERJAVICO!

Molotovo poročilo pred Vr¬
hovnim svetom je posvetilo v
mrak, s katerim je Chamber¬
lain obdajal sovjetsko - angle¬
ška pogajanja za skupno , o-
brambno zvezo.

Do zaključka obrambenega
pakta ni še prišlo zato, ker
sovjeti niso pripravljeni spre¬
jeti Chamberlainovega načrta
dogovora, ki predvideva samo
dolgovezne skupne konferen¬
ce, če se pripeti spet kak slu¬
čaj agresije. Sovjeti pa so pri¬
pravljeni pristopiti k takemu,
ki vnaprej sklene obvezno in
takojšno nastopanje, čim se
zgodi kaka agresija.

Druga razlika med Cham-
berlainovim in sovjetskim sta¬
liščem je ta, da hočejo sovjeti
garantirati meje vseh držav
brez razlike, Chamberlain pa
bi garancijo rad omejil na
Poljsko .Romunijo in Grčijo,
ne pa na Litvinsko, Estonijo in
Latvijo, pred katerih bi mo¬
gel Hitler dospeti do sovjet¬
skih mej.

Sovjeti so mišljenja, da je
napačna politika, z materija-
lom za vojaške namene in s
krediti zalagati one, od kate¬
rih se ve, da se pripravljajo na
agresijo, Chamberlain pa je
nasproten takemu gospodar¬
skemu ib 'pdTrtičilemlV 'pritisku
na agresorje.

Iz celega govora Molotova

se vidi, da sovjetska zunanja
politika počiva na načelih, ki
jih je iznesel Stalin marca me¬
seca pred XVIII kongresom
stranke, ter da demisija Litvi-
nova v nobenem oziru ni me¬
njala smeri sovjetskih priza¬
devanj za kolektivno zaščito
pred agresorji.

Malotov je jirecej odkrito
namignil, da sovjeti nikakor
ne zaupajo Chamberlainovim
besedam, za katerimi se skriva
še vedno munchenski duh in
pa tajna želja angleškega ka¬
pitala, spraviti sovjete in Nem¬
čijo v medsebojno vojno.

Pod pritiskom javnega mne¬
nja v Angliji sami, je Cham¬
berlain moral že ponovno po¬
pravljati svoje predloge za
pakt s sovjeti. Tudi sedaj iz¬
javlja, da bo poslal svojega
zunanjega ministra Halifaxa
Moskvo, da se doseže ko::e..
prepotrebni sporazum za skup¬
no nastopanje demokratičnih
dežel proti agresorjem.

Vrhovnemu sovjetu je b.
predložen v odobritev
čun sovjetske države za bo¬
doče leto. Iz proračuna, ki je
napram preteklem letu zelo
povečan, je razvidno napre¬
dovanje sovjetskega gospodar¬
stva. Za obrambene svrhe je

I vriidviii Kuvjch, odobril pr »ra¬
čun, ki je skoraj za polovico
večji od lanskega.

Princ Pavle in fašist
Pavelič s ta v B erlinu

Regent Jugoslavije, princ tler jim je zagotavljal, da niti

Pavle je v Berlinu, gost Hitler¬
jeve vlade. V istem času je pri¬
šel iz Italije v Berlin vodja hr¬
vaških fašistov-domobrancev,
dr. Pavelič, ki je gost Hitler¬
jeve stranke, časopisje poro¬
ča, da je Hitler priznal jugo¬
slovanske meje . . .

V istem času pa prihajajo
poročila o nemških provokaci¬
jah po štajerskem, kjer je v
Konjicah in Mariboru prišlo
spet do hudih spopadov med
Nemci in domačini. Iz Belgra-
da pa javljajo, da je ljudstvo
kamenjalo italijanske nogo¬
metne igralce in italijanskega
konzula, ker so se na igrali-
šču tako sirovo in izzivalno
obnašali, da je Belgrajčanom
zavrela kri . . .

Princ Pavle predstavlja po¬
litiko vladajočih in posedujo¬
čih v Jugoslaviji, poročilo o
spopadih pa slikajo razpolo¬
ženje zatiranega in brezprav¬
nega ljudstva, ki ve, da od Hi¬
tlerja in Mussolinija nima pri¬
čakovati drugega kot poslab¬
šanje svojega položaja.

Oblasti v Belgradu imajo
zelo kratek spomin in njihova
zadovoljnost, da jim Hitler o-
beta mir, ne bo dolgo trajala.

Avstrija je zgubila svojo
samostojnost in svobodo par
mesecev potem, ko je Sušnik
bil v gosteh pri Hitlerju, od¬
koder je prinesel zagotovilo,
da fuhrer niti ne misli na pod¬
jarmljenje Avstrije. Sušnik je
verjel in sedaj sedi že petnaj¬
sti mesec v koncentracijskem
taborišču.

Konec čehoslovaške je na¬
stopil kmalu potem, ko so se
praški ministri začeli voziti k
Hitlerju na obisk in raport. Ili-

noče imeti ne-nemških Čehov
in Slovakov pod svojo upravo
In da je s zasedenjem Sudetov
postala Nemčija največji pri¬
jatelj Čehov in Slovakov. Sa¬
mo par mesecev je trajala ta
iluzija in 15. marca, pri zad¬
njem obisku predsednika čeho¬
slovaške republike v Berlinu,
je Hitler predložil v podpis
smrtno obsodbo republike, ki
je postala nemška kolonija.

Kar je Tiso za čehoslovaško
republiko, to je Pavelič za Ju¬
goslavijo. Princ Pavle mora bi¬
ti popolen slepec, da ne vidi,
kako Hitler v istem dnevu ga¬
rantira meje. Jugoslavije in na
drugi strani sprejema Paveli¬
ča, katerega vporablja za raz¬
bitje te iste države.

še je Jugoslavija cela, še je
čas misliti na njeno ohranitev.
Njen obstanek pa ni zavaro¬
van v žrelu agresorjev, temveč
na strani onih, ki se združuje¬
jo, da bodo združeni preprečili
vsako agresijo, če hoče princ
Pavle postati Hitlerjev satrap,
svobodna mu pot! Narodi Ju¬
goslavije pa svoje dežele in
svoje svobode nočejo na krož¬
niku prinesti Hitlerju na mizo.

Nesreča angleške podmornice

Angleška podmornica The-
tis z 90 možmi se je potopila.
Rešilo se je samo 4 člane po¬
sadke, ker angleška mornarica
še nima priprav, s katerimi so
rešili 33 mornarjev iz ameri¬
ške podmornice.

Nesreča se je dogodila v i-
stih okolščinah kot v Ameriki
in močno se sumi, da ima sa¬
botaža svoje prste vmes.

s

NAPREJ

Slovenian Weekly Anti-faaeUt Labor Paper in C. 8. and Canada.
Publiahcd Weekly by "NAPREJ" Publishing Companr.

1916 East Street, N, S. PKtabnrrh, Pa.

Eatered as second-class matter, Sept 17, 1936, at Post Otlice at
Pittsburgh, Pa.. Act ol March 3. 1879.

NAPREJ

tednik slovenskih protl-fašlstičnih delavcev ▼ Ameriki ln Kanadi.

— IZHAJA VSAKO SREDO —

Naročnina sa eelo leto 92.50; za 9 mesecev 93.00; sa 7 mesecev 91.50;

za 6 mesecev 91-35 in za 3 mesece 9075.

Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj.
Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo.

Vse pošiljatve naslovite na:

“NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA.
Phone: FAirfax 1442

PRED III KONFERENCO

(Nadaljevanje s 1. strani)

Ena najglavnejših nalog tretje konference bo, kako še
bolj razširiti list in kako ga povečati in utrditi. Poboljšanje li¬
sta po vsebini, olajšanje njegovega materijalnega obstanka, u-
trditev njegove organizacijske podlage, zastopnikov, dopisni¬
kov itd., to so velika in važna vprašanja.

Če smo bili doslej, dokler smo samo propagirali, lahko
brez organizacije, brez svojih rok, ne moremo biti brez organi¬
zacije v bodoče, ko je treba začeti naše zmagovite ideje slož¬
nega skupnega nastopanja izvajati na delu. Naše upanje, da
se bo dalo skupaj s obstoječimi soc. klubi in s “Proletercem”
sodelovati, se ni uresničilo. Oni vstrajajo v svoji klošterski izo¬
laciji, braneč se vsakega stika. Kako obliko organizacije bomo
vstvarjali, od tega mnogo odvisi, a prepričani smo, da bo kon¬
ferenca tudi v tem pogledu prav in dobro rešila nalogo, ki stoji
pred njo.

Težke razmere, ki jih vsak čuti najbolj na sebi, mnogim
ne bodo dopustile priti rta svoje stroške v Cleveland. Pogrešali
bomo marsikaterega vnetega in požrtvovalnega prijatelja, ki
bo samo v duhu z nami. Vsem tem borcem se na tem mestu za¬
hvaljujemo za dosedanjo pomoč in podporo, v trdni veri, da
bodo v bodočem delu z isto požrtvovalnostjo pomagali pri na¬
šem skupnem naporu za lepše in si’ečnejše življenje delovnega
človeka.

Samo poglejmo z odprtimi očmi okoli sebe, pa bomo videli
zakaj moramo podvojiti in potrojiti dosedanje delo. Fašizem
že i  oboroženo silo podjarmlja in zasužnjuje in bo še naprej
podjarmljal in zasužnjeval, če ga ne ustavi močna skupnost
demokracije, katere predstražo tvoririio delavci. Avstriji, Špa¬
niji, čehoslovaški, Memelu bo sledila Jugoslavija, naši rodni
kraji, če ne podvojimo obrambenih šil demokracije, če se ne
pokonča agresorjev.

V Ameriki sami so na delu javne in še večje podzemeljske
sile, ki stremijo za uvajanjem fašističnih metod, ki napadajo
na politične in unijske pravice delavstva, ki gradijo koncentra¬
cijska taborišča, ki sprejemajo zakone proti tujerodcem itd.
Bodoče leto, pri volitvah novega predsednika USA, se bo od¬
ločevalo o tem, pod kakimi pogoji bomo živeli v bližnji prihod¬
nosti v svoji novi domovini. Za obrambo kruha in obstanka mo¬
ramo povečati in razširiti svoje delovanje, kajti če bi dopusti¬
li fašizmu, da se povspe na oblast, nam ne bodo nataknili sa¬
mo verig, temveč odvzeli bodo tudi velik kos kruha, s katerim
že danes samo s težavo izhajamo.

Naš list je budnik in klicar, naša konferenca mora glas in
vpliv tega budnika in klicarja povečati.

GARDEN V OBRAMBI “AMERIŠKE DOMOVINE"

“Naprednjak”, ki brani Hearsta in slovensko reakcijo

Najzagrizenejši in najreakcionar-
nejši slovenski list je brez dvoma
clevelandska “Ameriška Domovina”,
ki je ponatisnila iz Hearstove “Even¬
ing Post” znani pamflet “Stalinova
roka v Španiji,” katerega naj bi na¬
pisal “sovjetski general Krivitzky”.

Dokazano pa je in sicer na javnem
zborovanju in pred predstavniki a-
meriškega tiska, da Krivitzky, prvič
ni noben sovjetski general in da
drugič, ni pisal, kar je bilo pod nje¬
govim imenom objavljenega v He-
arstovem listu. Krivitzky je avantu¬
rist. Njegovo pravo ime je Smelka
Ginsberg. Ni bil nikoli v Rusiji, ni
bil nikoli vojak, nikoli v nobeni zve¬
zi s sovjetsko vlado. “Evening Post”
niti poskusila ni vzdržati svoje le¬
gende o “sovjetskem generalu” in je
preko izvršenega razkrinkanja pre¬
šla z molkom, kot da se ni nič zgo¬
dilo. Krivitzky in njegovi pokrovi¬
telji so danes v vsej Ameriki, likvi¬
dirani kot prevaranti.

“Enakopravnost”, ki izhaja tudi v
Clevelandu, je storila, kakor se za
napreden list spodobi, ter je objavi¬
la dejstva o razkrinkanju goljufov
in s tem je tudi razkrinkala “Ameri¬
ško Domovino”, ki je ponatisnila
Krivitzky-jeve fantazije. “Ameriška
Domovina” je umolknila, kakor je
umolknila Hearstova “Evening Post”
ker prevarantstvo je tako očigledno,
da se ga ne da več braniti.

V tej stiski pa je ameriški in Pir¬
čevi reakciji priskočila na pomoč
glava slovenskih trockistov, Anton
Garden, ki je v “Prosveti" napolnil
štiri kolone prostora v obrambo “A-
meriške Domovine” in Hearstove
“Evening Post”. Garden je na štirih
kolonah napadel napredno “Enako¬
pravnost”, ker je razkrinkala preva¬

rantstvo.

“Naprednjak” Garden pravi, da
pri Hearstu dela dosti poštenih lju¬
di, časnikarjev in drugih delavcev.
Nič se ne bomo čudili, če se lepega
dne med temi “poštenimi” imeni za¬
bliska ime člana štev. 1 SNPJ Anto¬
na Gardena. Hearstovi ‘Evening Post’
in “Ameriški Domovini” daje Gar¬
den več poštenosti, kot pa naši “E-
nakopravnosti. Če bi mogel, bi Gar¬
den urednika “Enakopravnosti” v
gorečem olju skuhal, ker se je pre-
drznil razkriti eno največjih reak¬
cionarnih sleparstev zadnjih mese¬
cev.

“štiri kolone “Prosvete” za o-
brambo Hearsta in Pirc-Debevca,
meni pa niso objavili cele vrste do¬
pisov o našem društvu, federacije
pa pozivajo naj skrajšajo svoje za¬
pisnike o društvenem delovanju...”
tako piše eden izmed pittsburških
članov SNPJ, ko se zgraža nad “pre-
porojevalcem”, ki se je iz nekdanje¬
ga socijalista prelevil v zagovorni¬
ka Hearsta in Pirca, v napadalca na
“Enakopravnost” in vse one, ki no¬
čejo tolerirati žurnalističnega slepar¬
stva, ki je Gardenu vzor “pošteno¬
sti.”

Molek se je odgovornosti za Gar-
denovo prerojevanje v praksi izne¬
bil s tem, da je zagovarjanje Hear¬
sta in Pirca vtaknil med dopise, za
katere uredništvo ne odgovarja.
Formalno ne zadene Moleka nobena
krivda, politično in moralno, pa tudi
Molek ne bo mogel izbrisati svojega
botrinjstva nad zagovarjanjem He¬
arsta, Pirca, in “preporojevalca."

Ker je “Prosveta” še vedno glasi¬
lo SNPJ in ne organ za obrambo
prevarantov in avanturistov Krivit-
zky-Smelka Ginsberg, imajo člani

SREDA, 7. JUNIJA'

‘NAPREJ’

DISKUSIJA PRED KONFERENCO NAPREJA

Za sodelovanje s socijalisti. Za organizacijo

.DETROIT, MICH. — Veseli me,
da so se oglasili naročniki, ki izna¬
šajo svoje mišljenje o tem, kaj bi
morala skleniti bodoča konferenca.
Jaz imam tudi nekaj misli, ki bodo
morda koristile. Sem povprečen člo¬
vek, vem pa eno, da v skupnosti je
moč in napredek za vse človeštvo.

Strinjam se popolnoma s predlo¬
gom, da se klene vpostaviti naše or¬
ganizacije in mislim, da bomo zelo
uspeli. To smo hoteli pri nas storiti
že takoj po lanski konferenci “Na¬
prej a” in smo o tem tudi pisali v
listu. Pa smo potem odnehali, ker
nismo slišali nič sličnega iz drugih
krajev. Sedaj začnimo po večih na¬
selbinah naenkrat, vspodbujali bomo
tako eden drugega in šli bomo na¬
prej. Pravila bi naj imeli vsi enaka
v vseh krajih.

Kar se tiče združenja s socijalisti
in drugimi zavednimi delavci, to bi
bilo zelo za pozdraviti. Jaz imam za
mnoge socijaliste veliko simpatijo,
ker so se svoj čas veliko žrtvovali v
prid delavstva in splošnega napred¬
ka človeštva. Žal, da so potem po¬
stali žrtva reakcijonarne agenture,
da so se pustili izrabiti in da delajo
danes proti svojim lastnim ciljem.
Reakcija je iz njih napravila nasip
ali jez, da se delavske vrste ne mo¬
rejo združiti. Toda zavednost nara¬
šča in jez se počasi razmika. Zato
mislim, da je treba storiti vse, da s
temi nam najbližje stoječimi pride
do složnega skupnega nastopanja.
Prej ali slej bodo morali spoznati tu¬
di sami socijalisti, da njihovo izoli¬
ranje od vsega življenja, da njihova
obupanost nikamor ne vodi.

Seveda je treba odstraniti mnoga
nesoglasja, ki danes obstojajo. Jaz
mislim, da imamo Slovenci precej
ljudi, ki imajo različne dobre spo¬
sobnosti. Tudi dobre pisce imamo.
Nesreča je v tem, da se vsak meša
v vsako stvar, namesto da bi se dr¬
žal stroke, katero res pozna. Če se
kovač loti mizarstva, bo delo sa¬
mo pokvaril in če ima še tako dobro
voljo. In če se kak naš pisec dobrih
povesti spusti na polje politike in
ekonomije, ga seveda polomi in na¬
pravi samo zmešnjavo, kakršnih smo

imeli in jih še imamo več, kot je
treba. N

Samo zato, ker se nepoučeni lju¬
dje spravljajo pisati o razmerah v
Rusiji, zato moramo čitati razne ne¬
resničnosti, ki z dejanskim stanjem
nimajo nič opraviti. Kako more pa¬
meten človek očitati Rusiji to, da je
odstranila svoje izdajalske generale
Franke? K ti ko morejo napadati Ru¬
sijo, ker je kaznovala saboterje in
špijone? Kaj bi bilo danes v Rusiji,
če bi ostali na vodilnih mestih iz¬
dajalci? Najbrže bi se Rusiji danes
godilo tako, kot se je zgodilo že z I-
talijo, Nemčijo, Španijo itd. Dobro
so storili v Rusiji, da so očistili ze¬
mljo od izdajalcev. Dobro je storila
Meksika, da je pravočasno pokonča¬
la generala Cedilo, a žalostne in tež¬
ke posledice je rodilo za Španijo to,
da so pustili generalu Franku svo¬
bodne roke pri pripravah za fašisti¬
čno revolto.

O vseh teh zadevah moramo priti
do sporazuma in enotnega mišljenja.
Tudi v notranji politiki se moramo
zediniti. Kar je progresivnih sil,
morajo podpreti Roosevelta, demo¬
kracijo, svobodo. Fašisti se že kar
odkrito pripravljajo za prevrat v
Ameriki. Ali moremo biti napram
temu brezbrižni in reči, da nas vse
to ne briga?

Na vse člane nekdanje socialisti¬
čne stranke bi bilo treba apelirati
da pristopijo k skupnem delovanju
za obrambo kruha, svobode in proti
fašizmu. Nezaupanje je veliko med
enimi in drugimi in to je treba od¬
straniti. Mnogi socijalisti sedaj sa¬
mevajo, brez vsakega upanja. Če kaj
slišijo o kaki akciji, se samo žalost¬
no nasmehajo, češ, da se ne izplača
itd. Toda z dobrim delom, se da po¬
živeti tudi te omrtvele in mladina bi
imela kaj, da posnema.

Konferenci želimo Detroitčani
mnogo uspeha. Napravite dobre
sklepe, ki naj vžgejo naše delovanje
po Ameriki in Kanadi. Napravite
sklepe, ki nas bodo približali času,
ko človek ne bo več izkoriščan od
človeka in ko bomo vsi lahko ne¬
moteno in v miru uživali bogastva
naše zemlje in plodove našega dela.

RESNICA O EMIGRACIJI

Propaganda proti tujcem in
proti priseljencem sploh, se v
Ameriki širi i stopnjuje,
Predstavljajo stvar tako, kot
da so “tujci” in priseljenci
krivci za težko stanje, v kate¬
rega je zabredla Amerika. Go¬
voričijo na vso moč, da bodo
nastali boljši časi, če enkrat
ne bodo tujci vsak dan priha¬
jali iz starega kraja odjedati
naš kruh. Pripovedujejo, da
bodo spet zlati časi, ko se bo
Amerika rešila velikega števi¬
la priseljencev, katere mora
sedaj vzdrževati ameriški dav¬
koplačevalec.

Resnica o položaju in o pri¬
seljevanju pa je popolnoma
drugačna, kakor jo slikajo.
Resnica je ta, da se v Združe¬
ne države priseljuje manj o r
seb, kot jih odhaja in na tem
nič ne menja govorjenje, češ,
da so ameriška vrata preširoko
odprta za razne politične in
židovske begunce iz fašistič¬
nih dežel.

Po kvoti bi se smelo priseli¬
ti v Združene države od 1. ju¬
lija 1932 do 30. junija 1938
922,644 oseb. V tem času pa
se je dalo dovoljenje za biva¬
nje v Združenih državah samo
241,962 priseljencem. Vsi o-
stali prišleci so bili samo po-
setniki, ki so imeli dovoljenje
le za začasno bivanje.

Izselilo pa se je iz Združe¬
nih držav v omenjenem času
246,449 ki so imele dovolje¬
nje za stalno bivanje v Zdru¬
ženih državah. Torej, v šestih
letih se je 4,487 oseb več izse¬
lilo iz Združenih držav, kot
jih je prišlo iz starega kraja.
Celokupno število priseljencev
v letu 1938 pa itak ni znašalo
več kot štiri stotinke enega
odstotka ameriškega prebi¬
valstva.

in društva ne samo pravico, temveč
naravnost dolžnost, da skrbijo za to,
da v listu ne bo več take nesnage
kot je bila štirikolonska sramota
Antona Gardena, trockističnega a-
dvokata Hearsta in Pirca.

številke, katerih se poslu¬
žujejo nasprotniki priseljeva¬
nja, so prikazane v nepopolni
in napačni luči. V letu 1938 je
bilo pripuščenih v Združene
države res 252,697 oseb. Med
temi pa je bilo 184,802 takih,
ki so prišli le na obisk, na po¬
slovnih zadevah itd., ki,so po
preteku svojega roka odšli iz
dežele. Sovražniki priseljeva¬
nja ne povedo, da je 1938 leta
odpotovalo iz Združenih držav
197,404 oseb, torej 13,000 več,
kot je bilo pripuščenih vseh o-
biskovalcev.

Največ se govori o “velikan¬
skem pritoku” beguncev iz
Nemčije, številke ne opraviču¬
jejo niti te trditve. Od leta
1932, odkar je Hitler na obla¬
sti, je prišlo v Združene drža¬
ve 65.404 izseljencev iz Nem¬
čije. Vrnilo pa se jih je.22,362,
tako da preostanek znaša 43,-
042 oseb za šest let, ali 6,622
na leto.

V času od 1919 do 1932 pa
je prišlo iz Nemčije 426,326
izseljencev, ali povprečno 30,-
452 na leto. Torej, celo iz Nem¬
čije je dotok priseljencev da¬
nes manjši, kot je bil.

VPORABIL JE POVRATNI
PERMIT, KI JE BIL IZDAN
ZA DRUGEGA

Vprašanje:  Neki moj prijatelj je
prišel pred mnogimi leti v Združe¬
ne Države na podlagi povratnega
permita, ki je bil izdan za drugega
človeka. Ali more postati ameriški
državljan?

Odgovor:  Vaš prijatelj ne more
postati ameriški državljan. Poleg te¬
ga, ako je prišel v Združene Države
po 1. juliju 1924, je podvržen de¬
portaciji, ako si je priskrbel vstop
v Združene Države na prevaren na¬
čin. Ker ni. bilo permitov pred tem
datumom, stvar z Vašim prijateljem
ne izgleda dobro. — FLIS.

SLOVENSKI DAN,

skupna prireditev vseh slo¬
venskih društev m
organizacij

Neprijatelji sloge in skupnosti med
slovenskimi delavci so se začeli o-
bregati tudi ob prireditev Slovenske¬
ga dneva v Pennsylvaniji, kakor 6e
obregajo ob vsako udejstvovanje v
pravcu združenja.

Kako nepravilne in naravnost zlo¬
bne so njihove trditve in obdolžitve
o pripravah te prireditve. Še bolj pa
je neupravičenost napadov na Slo¬
venski dan razvidna iz seznam^ or¬
ganizacij in oseb, ki to skupno pri¬
reditev vseh Slovencev v Zapadni
Pennsylvaniji organizirajo.

Iz spodnjega seznama se vidi, da
so se za skupen nastop sporazumela
vsa društva in organizacije, da so
med organizatorji zastopniki enih in
drugih skupin brez razlike in da bo
Slovenski dan manifestacija vseh
Slovencev, brez razlike na stranko in
vero. To praktično izvajanje sloge in
skupnosti pa zelo boli in peče izko¬
riščevalce dosedanje nesloge in
zdražbe in odtod njihovi napadi in
manifesti proti Slovenskemu dnevu.

Beležke o tem in onem

Sponsoring Societies:

Federation & Lodges of-SNPJ;
E.S. Federation & Lodges of SNPJ;
Federation & Lodges SSPZ;
Federation & Lodges JSKJ;
Lodges of KSKJ;

Lodges of SŽZ;

Lodges of DSD;

Society Orel, Pittsburgh;

Society Danica, Braddock;

S. M. A. B. Club, Bridgeville;
Educational - Ent. Soc. Library;
Singing Society Prešeren, Pgh.;
Slovenian Auditorium, Pittsburgh;
Jugoslav Hall, Coverdale,
and others.

General Board:

Dr. F. J. Arch, President, (JSKJ
& SSPZ) — Henry Previc, Vice-
Pres. (SNPJ) — Frances Mahorič,
Vice-Pres. (SŽZ) — Anton Zornik,
Vice-Pres. (SNPJ) — Matt Spoler,
(SSPZ & SNPJ) — James Maglich,
Asst.-Secretary (SNPJ) — John A.
Dutchman, Treasurer (KSKJ) —
Ant. Cipcich, Rec.-Secretary (SNPJ)

Auditing Committee:

Frank Lokar ' (KSKJ) — Frank
Sumich (KSKJ) — Joseph Sneller
(JSKJ) — Paul Klun (Slov. Dom).

Publicity Committee:

Frank Kress, (JSKJ & SNPJ) —
F. Progar (JSKJ) — J. Sire (SNPJ)

— M. Bahor (Orel) — G. Staresi-
nich (KSKJ) — M. Tavčar (JSKJ)

— L. Zupančič, Attorney (SNPJ) —
Frank R. Bolte, Attorney (Sam.
Podp. Dr. Library) — Joseph H.
Grills (SSPZ).

Entertanment Committee:

Entertainment Committee:

Anton Rednak (SSPZ) — Frank
Ferenchak (KSKJ) — Mrs. A. Ber-
kopec (SŽZ) — Mrs. Mary Bahor
(SŽZ) — Joseph Bichek (SNPJ) —
Louis Karish (SSPZ) — Anton Ba-
rilar (SSPZ).

. Refreshment Committee:

Mrs. Rose Murslak (SŽZ) — Louis
Kosela (SNPJ) — Mrs. Mary Coghe
(SŽZ) — Frank Golob (DSD) —
Mrs. Mary Bahor (SŽZ).

900 ŽIDOV IZ NEMČIJE
SPREJETIH NA KUBI

Nemška vlada je brez po¬
trebnih vizumov poslala nekaj
nad 900 Židov čez Atlantski o-
cean. Ladja jih je hotela iz¬
krcati v Kubi, ki pa se je več
dni branila sprejeti begunce,
ki so brez vseh sredstev bili iz¬
gnani iz države, kjer so držav¬
ljani. Ko je bila ladja z ne¬
srečnimi begunci že na poti
nazaj v Nemčijo, se je posre¬
čilo demokratičnim organiza¬
cijam in židovskim institucijam
izposlovati dovoljenje za za¬
časno bivanje teh beguncev na
kubanskem ozemlju.

V Meksiki se borijo žene za vo¬
lilno pravico. Na svoji strani imajo
predsednika Cardenas-a in vso pro¬
gresivno delavsko gibanje.

v  ~ Jugoslovansko učiteljsko udru-
zen ° e  je podvzelo pomožno akcijo za
preganjane češke učitelje.

Toča je po slavonskih in srem-
.skih pokrajinah v Jugoslaviji na¬
redila velikansko škodo. Prizadetih
je 63 občin.

Pod naslovom “Resnice teh dni”,

objavlja “Prosveta” odgovor Franka
Keržeta na Molekovo ' serijo
člankov “Presenečenja naših dni , v
katerih je bil F. Kerže napadan ra¬
di njegovega prizadevanja, koristiti
delavski in slovenski slogi v Ame¬
riki in ošvrkan zato, ker se ne stri¬
nja z načinom, kako se v glasi u
SNPJ postopa s člani, ki so kato i-
škega prepričanja.

Med drugimi resnicami navaja F.
Kerže tudi sledeče:

“Preidem na druge važne točke, o
katerih si mislim, da jih br. Molek
ne razume ali pa vedama prezira.
Jednota je organizacija delavcev,
kajne? Kot taka bi morala vedno
in povsod stati na principu, da pod¬
pira vse, kar je delavskega, pred¬
vsem to, kar ljudi druži in vodi. Že
par let opazujem naravnost strastne
napade na skupino v Pittsburghu,
katera izdaja list “Naprej’.

Kakor znano, so začeli pred par
leti tako skromno, da sem še sam
prišel v neki dopis iz Neio Yorka,
ker sem rekel, da tisto ne bo živelo
dolgo. Vedel sem namreč eno: da se
je v preteklih desetletjih dosti ro¬
dilo v Pittsburghu in dosledno vse
umrlo.

Vse, pravim, kar sega do sedanje¬
ga gibanja, ki je danes. Ali je to gi¬
banje komunistično ali ni, to je za¬
me stransko. Glavno je in ostane
eno: da je uspešno. In nad vse važno:
ker drži delavske vrste.

Prišlo je pozno, tako pozno, da so
bila sama pogorišča. Sam sem mi¬
slil, da je že za vsako delo prekasno
med nami. Oni pa so le začeli, dela¬
li in gibali, danes pa imajo že orga¬
nizacijo, katera po življenju in veli¬
kosti daleč presega vse, kar smo
kdaj imeli.

Br. Molek, jaz ne želim delati s
svojimi članki propagande ne na
desno ne na levo, ampak samo pri¬
bijam fakte. Zakaj s temi je treba
računati, pa če hočeš ali ne.”

Kerže se ne izdaja za marksista,

%

kot se n. pr. Molek, zato se kar ve¬
selo sliši, kako mora nemarksist Ker¬
že podučevati “marksista” Moleka:

“Molek urejuje “Prosveto”, baje
po principih njegove rezolucije iz
leta 1912, da se podpira in piše vse
socijalistično. Vsekakor mora pozna¬
ti Marxa in njegov največji izrek:
“Delavci sveta združite se”. Marx
ne dela razlike med katoliškim in
nekatoliškim, belim in črnim, starim
in mladim, članom te ali one narod¬
nosti, on samo pravi: “delavci sveta
združite se.”

“Kako se vjema ta velik rek s
članki Malčkovimi v Prosveti zad¬
njih par let, naj ljudje premislijo

sami. Če so okoli Napreja

komunisti, kakor trdi Molek,  v
zajamčiti svoje ideje iz tistih,  JN
kakor on. Loči se samo nači n  ^
__Li:-:. n/T_ 5  KOL

se vprorabljajo Marxove id e j e '

danjem praktičnem svetu.  e c

9r«.

vsi proti enemu višku, tisti k
ideologijo zastopa Molek i n  0 °.H


katerih tolče on, bi človek z
politiko rekel: dobro srečo
uspeh. Moja pot gre po ti slr
se vam zdi od druge strani bol ’*
uspešnejše, potem le naprej.  ! ‘

Pa ne samo glede Pittsbu

Napreja, gre se nadalje  tudi


• fc,

sijo m njen najvecji eksj, erirr %

kar ga je kedaj imelo človeštvi

ostalo, izrabljeno, skoro tel csn

rtušnvnn vrovalo mnsn

duševno propalo maso so
roke boljševiki in vodili  Uso( ^

osemdeset milijonov ljudi v

jih okolščinah.  Vse je  proti nji,
sveh strani leti kamenje i n  bi
te požrtvovalne delavce,  p reri  ° ^ I
seveda iz kapitalističnih,  nacijo^
stičnih in raznih verskih t  i d
Kako pride Molek v Prosveti  dj
ga, da pomaga ti čudni  družbi °I
ki je vendar urednik  napredne’ 0 ’’
lavske organizacije, ki i ma po
večini same trpine med  sabo?#/
to tudi delavska politika,  br. jr . *

Mole/c je F. Keržetu očital, d/,
politik. Če smatra Molek  poli^j
stvo za politiko — a to kaže z  j
svojim pisanjem in nastopanja
potem F. Kerže res ni  političen Ir'
lekovega kova. Sam  o sebi p rn -
Kerže tole:

“Ne samo, da sem  politi^ Ki)
žrtvujem svoj čas, zmožnosti ’n s
nar, da dvignem naše ljudi  vsaj d,
prve stopnice spoznanja in  zavedij
sti: da se vsak združi. Kod i n  a
tega ne vprašam. Glavno je, da  •;!
dim delavca v ti ali v oni
ker vem, da je ta način  pripraclj^
kakor ga zove dolžnost.  Združene s
lahko vodi do ciljev in zmag , poit,
mezni ne morejo drugam, kakor  i
ponovno sužnost in propast.”

“Vsi članki br. Moleka kar  sršeo-
sebnih bodic, četudi ne vem zakaj
Br. Molek nima nič več  pravic pr
SNPJ in Prosveti, kakor jih  ima
jaz ali katerikoli drugi član o rg:ni-
zacije. Ima pa gotove  dolžnosti,«.
di katerih je on nastavljen in  plsai
Jaz mu odrekam pravico napadli!
ljudi radi njihovega prepričanja-  »iti
radi svobodne  besede, katero ime-
mo vsi po ustavi in zakonih te drža¬
ve.

Po dolgem času po prepirih o m
ni h nadnaravnih rečeh, je  sedanji
polemika med Molekom in  Ker*
tom enkrat nekaj  koristnega, po
nega in sodobnega.

Kaj bo z Jugoslavijo

Ljubljana, 17. maja.

Kaj bo z Jugoslavijo? Tako
se vprašujemo sedaj, ko so v
Belgradu odklonili že sklenjen
sporazum, podpisan od Cvet¬
koviča in Mačeka.

Iz objavljenih dokumentov
o sporazumu se da razvideti,
da je Maček pristal na današ¬
njo ustavo, da v sporazumu ni¬
so bile omenjene demokratič¬
ne svobode, da bi sporazum iz¬
vajala v glavnem današnja
vlada, h kateri bi bilo pripu¬
ščenih nekaj hrvaških mini¬
strov in da se v sporazumu ni
točno označilo niti to, kake
pravice bi imela centralna in
kake avtonomna vlada.

Splošno mnenje je, da je
Maček preveč popustil. In če v
Belgradu niti tega niso hoteli
sprejeti, kak bi moral biti spo¬
razum, da bi ga v resnici spre¬
jeli?

Utrjuje se mišljenje, ki so
ga nekateri napovedovali, da
režim velikosrpske hegemoni¬
je sploh noče sporazuma in da
se je Cvetkovič spustil v po¬
gajanja samo z namenom izi¬
grati Mačeka. Seveda, če so od
teh velevažnih zadev izločene
ljudske množice, j e  izigrava¬
nje mogoče, a Maček je šel na

pogajanja brez vsake garanci¬
je.

Srbska demokratična opozi¬
cija nosi del odgovornosti za
neuspeh pogajanj. Sporazum
iz 1937 leta, ki j e  bil dosežen
med hrvaško in srbsko opozi¬
cijo je imel to napako, da se v
njem ni nič govorilo o mejah,

Pre

!

2,

klik

ki bi delile hrvaško ozemlje«
srbskega. Opozicija je
šala s svojim odgovorom or®
mejitvi in sedaj so to
stili princ Pavle in oni, ki s
proti sporazumu.

Vsak in najslabši spora®
je boljši, kot današnji nespo 1 *

zum, ki slabi državo na zun*
in na znotraj.

Danes sedijo v Cvetkovi 1
vladi agenti Hitlerja in * (
solinija. Bivši am

Berlinu, Cincar Markoji

zunanji minister, koP' 1 "^
Korošec, ki mešetari med .
mom in Belgradom, je vp  J
osebnost. Zato je cela P° H

Belgrada usmerjena san'°1

kapitulacijo in mešetaf ^
na obrambe in odpor s
misli. si

Sedaj ko je Belgrad
preprečil sporazum, k° J
čeku zabranjuje javno Gj

dati, kako so se pogai a " J .j

sti , 0  j

.stlj' .

šila, pa vlada trosi vest'.

Mačekova “nepopu s

raz?

kriva za pretrganja
rov. Pravijo, da je M aC  ^
hteval Prekmurje, Bel° ■
no, Vojvodino in Bosno,


• \


seveda izmišljeno. »jaio

Neuspeh s sporazu« 11 ^ Is«

pojačal ustaške sile P a

—-ao J 1

škem, ki želijo razp

vršil 0 ,

slavije. Po mestih se ^
monstraeije, na katen^.

če Hitlerja in m — ^ i-
na katerih se pozdra' • ji
veliča, ki čaka v R a ‘ 1
mož jutrišnjega dne' a -
Celo na zborovanj 11


(Nadaljevanje na

4. st*

■aid)


SREDA, 7- JUNIJA 1939.

Priprave zrsiovenskTOan
v Zapadni Pennsylvaniji

Po poročilih, katera prihajajo iz naših naselbin v Zapadni Pennsylva-
niji je razvidno, da je velik interes za Slovenski Dan, kateri se bo vršil v
soboto 8. julija v West View Parku, Pittsburgh, Pa.

Izgledi so, da bo obisk zelo dober. To bo prva prireditev Ameriških-
glovencev, na katero bodo prišli vsi kateri so za slogo in napredek brez
,-azlike na osebno prepričanje.

Odbor je pridno na delu, okrožnice so poslane na vsa naša društva, v
katerih se apelira za oglase za Spominsko knjigo. Vsako društvo, katero
hoče postati podpiratelj plača §2.00 za oglas. Apelira se tudi na naše trgov¬
ce za oglase. Cenik oglasov dobijo lahko pri tajnikih naših društev.

Odbor ima že na roki Amussements Tikets, katere se lahko dobi v
predprodaji 3 za 10 centov, za katere se bo plačalo na Parku 5 centov za
enega. Tiketi so dobri za sva igrališča na Parku. Apelira se na društva in
posameznike, da pošljejo naročbo takoj na blagajnika John Dečmana.

Odbor je povabil vsa pevska društva v Zapadni Pennsylvaniji, da na¬
stopijo na programu Slovenskega dneva. Povabljeni so tudi vsi Glavni ti¬
radi naših Jcdnot in Zvez, da pošljejo glavnega predsednika ali pa tajni¬
ka za govornika. Za glavne govornike so povabljeni pisatelj Louis Adamič,
sodnik Frank J. Lausche, sodnik A. Musmano, župan Pittsburgha Scully,
predsednik Comisionarjev od Allegheny County John J. Kane in slovenski
župnik Matej Kebe iz Pittsburgha.

V nedeljo 11. junija bo odbor poročal o pripravah in o namenu Slo¬
venskega dneva na radio in sicer na hrvaškem programu. Vsi kateri hoče¬
jo slišati o pripravah in o namenu Slovenskega Dneva na Radio naj po¬
slušajo na postajo WWSW v Pittsburghu od pol deseti uri dopoldne (9:30
A. M. Daylight Saving Time). Program na radio bo vsako nedeljo do 8.
julija. \

Slovenski Dan je prirejan na nestrankarski podlagi, in bo v glavnem
narodna manifestacija Ameriških-Slovencev v Zapadni Pennsylvaniji, kot
je to sklenila konferenca društev 2. aprila, da pokažemo našim ameriškim
sodržavljanom, kdo smo mi Slovenci, od kod smo prišli, kako smo napre¬
dovali gospodarsko, kulturno in politično v naši novi domovini, da nasto¬
pimo za obrambo demokratičnih in socijalnih pravic, da bomo postali v
vseh ozirih enakopravni in upoštevani kot drugi državljani.

Glede blagajne Slovenske Dneva, je konferenca sklenila, da se od do¬
hodkov letošnje prireditve ne daje za nobeno svrho. Ako bodo nastale kak¬
šne potrebe, bo odbor sklical konferenco in konferenca društev in federa¬
cij ima pravico da daruje iz blagajne in to edino za narodne kulturne po¬
trebe. Na konferenci je bilo tudi sklenjeno, da Odbor Slovenskega Dneva
nima pravico apelirati za nobene kolekte.

Slovenski Dan v Zapadni Pennsylvaniji je organiziran na čisto demo-
| kratični podlagi. Vsako društvo ali pa federacija, katera hoče sodelovati na
podlagi programa, sprejetega na konferenci, lahko pristopi k Slovenskemu
Dnevu, brez da plača kakšno članarino.

Na tej prireditvi ne gre za denar, ne za kak politični trik, ne za oseb¬
no korist. Gre pa za slogo, napredek, za združenje nas Ameriških-Slovencev
v Zapadni Pennsylvaniji. Zato je dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke,
da pridemo 8. julija v West,View Park, na Slovenski Dan.

M ATT SPOLER.

“NAPREJ"

Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki

ČETRTI AMERIŠKO-HRVA-
ŠKI DAN V NEW Y0RKU

11. OBLETNICA SMRTI
ŠTEFANA RADIČA

Centralni odbor hrvaških
društev v New Yorku in oko¬
lici prireja 18. junija četrti A-
meriško-Hrvaški Dan, na kate¬
rem bo glavni govornik N. J.
Nikolac, bivši tajnik Hrvatske
Zveze na Pacifiku, ki se je
združila s H. B. Zajednico.
Proslava 11. obletnice smrti
Štefana Radiča se bo vršila
skupfej na Velikem izletu v
Orchard Grove, Fairvievv, New
Jersey. Nastopijo pevski zbor
“Jedinstvo” in tamburaški zbor
“Jadran”.

Pripravljalni odbor.

IZPOD MARELE

ISTRIJANOM V AMERIKI
IN KANADI!


A. B.

473 duhovnikov prosi predsednika
F. D. Roosevelta,  da energično upli-
va na Franko-ta v Španiji, da vsta¬
vi brutalno moritev, po zmagi nad
republikanci.

Omenjenih 473 duhovnov repre-
zentira enajst različnih distriktov, v
153 mestih in 36 državah naše unije.

Peticija, katero so izročili pred¬
sedniku Združenih Držav zelo obsoja
Združene države, zaradi prehitrega
priznanja Francove vlade, ki tako
maščevalno postopa napram politič¬
nim vjetnikom kakor tudi napram
civilnemu prebivalstvu, ter proti
predsednika, da naj pove Frankotu,
da ves demokratični svet, posebno
Pa treznomisleči državljani Zdru¬
ženih držav z srdom zrejo v Franko¬
va nečloveška dejanja maščevanja.

Peticija je bila izdana iz glavne¬
ga urada vseh omenjenih cerkva na
^25 Fourth Avenue, Ne\v York City.
Peticija se takole dobesedno glasi:

Dragi gospod predsednik:

Zahrbtni napad na španske repu¬
blikance od strani nazi-fašističnih
S *L ter izdajalstvo od strani demo¬
ničnih narodov ,se nam predočuje
kot največja tragedija zadnjega de¬
telja.

kaša lastna država nosi del od¬
pornosti za sedanjo situacijo. Re-
našega dobrega namena, toda
Magične zmote, — prepoved poši-

a

ta

kori*

d«1

0

po*!

01

jor

si

d*

>li^

11  nfrl or °kj a  braneči se republikan-
re  * v * a di, — je bil ta, da so bila in-
' r ektno vzeta vsa sredstva repub-
. ce m za samoobrambo. Obratno
e  bil embargo pomoč nazi-fašisti-
(nirn  silam.

^ namenom obdržati mir, je naša
^opoved pošiljanja orožja (embar-
sair| o povspešila načrte agre-

'A

v

ji’r^l

tl?  1

0'

w.

iij a
j it

i>-

.ni)

‘n fašističnih sil.

Krn

'onana zmota od naše strani pa
* "žicijelno priznanje Francove vla-
^Z. D.

Značaj samo spoštovanja, da ne
° v °rimo o dobrobitu ljudstva, bi
k 0ra, ° preprečiti priznanje struje,
.. ‘ Se  povspela z najgnusnejšimi
J at ‘lnimi in agresivnimi sredstvi do
- id Da' 6 ' Frankov 'a vlada sedaj izvršuje
jj0‘J maščevanje nad vo-

k J. . reDllhliknr>fo<. «»-* r»iiV»n\rim i no-

republikancev in njihovimi po-
.^niki potom postave, koja kaznu-
. 2  smrtjo za dela, ki bi nikakor ne
a  kaznjiva ob času, ko so bila
0l >na.

\r

Energično želimo, gospod pred-
Dj ’ da  spregovorite v našem i-
nU in  da izrazite naše na j izrazi¬

tejše preziranje in stud napram vla¬
di maščevanja, Eojo~vodi Franko.
Dalje želimo, da iskoristite upliv Z.
D., da se vstavi to grozno početje,
ter da izrabite svojo moč, da se o-
svobodi iz Španije vse one( med
njimi je tudi Slovenec Opara. Op.
pisca)) ki jih čaka gotova smrt, če
ostanejo še v Španiji.

Imena teh 473 duhovnikov so na
zahtevo na razpolago tistim verni¬
kom, na mesto kojih “misli” “A. D.”
in ki jim je nalila toliko “blažene”...
v glavo, češ da so republikanci mo¬
rili duhovnike, Franko je pa kar ži¬
vi svetnik. Ravno obratno je res¬
nica, kar priča gornja peticija naj¬
večje verske struje v Ameriki.

P. S. Coughlina in autorja “Pisane¬
ga polja” Trunka ni med podpisniki
te krščanske peticije.

oOo

V tukajšnjem “glavnem" uradu
nepristranske  Možke Zveze,  so se
začeli majati stolčki. Kot sem čul ves
glavni in pomožni odbor skuša, da
dobi dovolj “mizarjev”, da tako vsaj
začasno popravijo majajoče se stol¬
čke. Vendar pa, kot se čuje, nimajo
veliko sreče z izurjenimi mizarji.
Sem pa tam dobijo kakega neizkuše¬
nega mladeniča, kojega vjamejo
brez očetovega dovoljenja, toda ti ne
znajo še te stroke. Naši mizarji so
namreč sedaj na pomlad precej za¬
posleni in se jim ne izplača poprav¬
ljati “zastarelega” in zelo šibkega
pohištva. Poleg tega so tudi naši mi¬
zarji vsi unijski, ter absolutno od¬
klanjajo kaka popravila stolčkov, na
kojih sede neunijski uradniki. Tako
toraj ne bode preostalo druzega, kot
da pošljejo stolčke v Cleveland v
svrho popravila, poleg stolčkov pa
tudi pisalno mizo z vso opremo
vred. Tako bo rešena čast barber-
tonske naselbine.

Ideja egoistov ,da bodejo frčali ti¬
sočaki v Barberton, je bila stavljena
v oblake, a v oblakih pa ni funda-
mentalnih snovi.

Da, da, ako bi se organiziralo ne¬
kaj z duhom časa, nekaj za vzbujo
delavstva, za pospešenje unionizma,
za spoznanje sveta, za ideale, do ko¬
jih je upravičeno svetovno delav¬
stvo, tedaj bi stvar gotovo dobila
odmev po vseh državah in ne samo v
delavstvu nasprotnega časopisa v
Clevelandu. Toda “nepristranske”
poti ni več, v to verujejo le egoisti.
Sicer pa kaj toliko nepotrebnega
strahu, da bodo Clevelandčani vzeli
glavni urad v Cleveland ' Kaj pa je
razlika, kje je glavni urad? Kpmur

Vsem, ki nameravate obi¬
skati svetovno razstavo v New
Yorku, prosimo, da pridete v
tednu 9. julija, tako da lahko
posetite letni piknik skupnih
istrskih društev v New Yorku,
ki se vrši dne 9. julija v Dex-
ter Parku, Jamaica Ave. at
Elderts Lane, L. I.

Naši kuharji nam obetajo
posebno pripravljen prigrizek,
tudi pečenega jančka in kranj¬
skih klobas bomo imeli za na¬
še slovenske prijatelje, šport¬
ni odsek pa prireja zanimive
tekme in vlečenje vrvi med
društvi.

Pozdravni govor bo imel
predsednik skupnih društev S.
Zorovič. Povabljen je tudi me¬
stni župan La Guardia.

Potokaz: Vsak vlak do Ca-
nal St. Odtam pa B.M.T. Ja¬
maica do Elderts Lane, kjer
se vrši piknik.

Odbor Združenih
istrskih društev.

ŽIVELI SLAVAČKI!

POŽRTVOVALNOST CLEVELANDSKIH
MLADINSKIH ZBOROV, KI NASTOPIJO
11. JUNIJA V PITTSBURGHU, PA.

300 clevelandskih slovenskih otrok, ki tvorijo združen
mladinski pevski zbor, spraviti iz Clevelanda v Pittsburgh, ni
malenkost. Koliko letanja, skrbi, težav in sitnosti je že navad¬
no, če se kakih 30 odrastlih pevcev spravlja v kak sosednji
kraj. Sedaj si pa predstavljajte 300 otrok, od 6 do 16 leta, ki
jih je treba spraviti iz Clevelanda v Pittsburgh in nazaj.

že samo prevoz sam zahteva ogromnega dela, ki se spo¬
zna na masovni transport. Spraviti malo živo srebro na postajo,
v vagone, namestiti 300 neprestano gibajočih kapljic, da se
bodo udobno, varno in sigurno počutile, zadostiti vsem neštetim
potrebam zdaj žejnega, zdaj lačnega slavčka, — vse to je
veliko breme in velika odgovornost.

Železnice ne vozijo zastonj, treba je plačati vozne listke
vnaprej. Pri današnjih razmerah, ko so stariši slovenskih o-
trok v velikem ali največjem obsegu brez posla in brez vsake¬
ga centa prihrankov, je vprašanje voznine za 300 potnikov ve¬
liko finančno vprašanje. Organizatorji so tudi to vprašanje re¬
šili, boljše rešili, kakor kongres vprašanje državnih financ
USA. Clevelandski listi objavljajo cele stopce darovalcev, ime¬
na društev ih posameznikov, ki so s svojimi prispevki omogo¬
čili potovanje celega regimenta clevelandskih pevčkov v Pitts¬
burgh.

Taka karavana mora imeti svojega zdravnika, celo četo
varuhov in varuhinj. Na sto velikih in malih malenkosti je tre¬
ba misliti, predno se lahko reče, da je vsaj v splošnem in v glav¬
nem vse v redu.

Clevelandski organizatorji te prireditve se niso ustrašili
truda in napora. Požrtvovalno so vzeli na svoja ramena mnoga
in težka bremena. Pokazali in dokazali so, kaj premore slo¬
venska požrtvovalnost in odločnost.

če bi s tako vnemo delovali v vseh drugih naših instituci¬
jah, kaj vse bi lahko imeli, na kaj vse bi lahko s ponosom ka¬
zali. Kar žal nam je, da v naših podpornih, političnih, kultur¬
nih in gospodarskih institucijah nimamo povsod takih korenja¬
kov, kakoršni so organizatorji združenih mladinskih zborov v
Clevelandu.

Upajmo, da se Pittsburgh in njegova bližnja in daljna o-
kolica zaveda, koliko so žrtvovali clevelandski gostje, da dajo
Pennsylvaniji priliko slišati Slavčke, o katerih smo že toliko
pohvalnega slišali.

Največ ja dvorana v milijonskem Pittsburghu mora biti
polna in nabita, da slišimo pevce, pa tudi, da pokažemo, da
znžmo ceniti požrtvovalnost clevelandskih organizatorjev -kon¬
certa. T. T.

ZAKON ZA UNIJSKO GIBANJE
V KANADI

j'e res “ZVEZA” pri srcu, temu je
vse eno kam (v koje mesto) plačuje
asesment. Toda Zveza ni bila vsta-
novljena radi kake potrebe in dobro-,
bita naroda (kar bodem prihodnjič
dokazal) temveč glavno in edino le
iz sebičnosti nekaterih egoistov in
njihovih želja po stolčkih.

Stara resnica je, da kjer ima A. D.
prste . vmes, tam je zahrbtnost in
pride prej ali slej do poloma. To la¬
hko vidi vsaki, kdor hoče gledati v
resnico.

oOo

Srce in denar.  Igra, (opereta),
kojo je pred tedni priredilo tukaj¬
šnje vrlo dramatično društvo “SLO¬
VENIJA”, je prav dobro izpadla.
Razvidno je, da imamo tukaj veliko
vporabnih moči v tem oziru, pa tudi
ako jih je treba izposojevati eden
drugemu. Ker nisem “patentiran”
kritik v tem oziru, naj mi oproste,
da povem moje skromno mnenje kar
tako bolj površno.

Na mene je napravilo igranje vtis,
da bi bile vloge lahko bolje razde¬
ljene. Ne kar se tiče zmožnosti igral¬
cev, temveč v igranih smernicah in
prilagodenju osobja. Igralec nikakor
ne sme izbirati vloge, temveč reži-
šer po svojih najboljših zmožnostih
in po zahtevih igre same. Naj le o-
menim vloge “matere in hčerke.”
Na prvi pogled ste bili obe ene sta¬
rosti. Menda zato, ker se zavedna in
vrla igralka hčerke nerada (ne ve¬
ruje v ameriško lipšanje, ker ji še ni
potrebno) lišpa in se tudi tukaj ni
hotela maskirati, da bi izgledala
mlajša od matere. (Kar bi se pa v
tem slučaju vsekakor moralo vpo-
števati). Obratno bi se morala po¬
znana izvrstna igralka v vlogi ma¬
tere maskirati za vsaj deset let
starejšo, kar pa je seveda nerodno
ker smo vsi rajše mladi, kot pa sta¬
ri. Nikakor pa bi se ne smelo v tem
slučaju zgoditi, (kar se matere ti¬
če), da bi se še pomladila. To bi se
moglo zgoditi le v slučaju, ako bi bi¬
la vloga v bolj priletnih rokah. Zet
bi bil menda tudi bolj strastno po¬
ljubil svojo pridobljeno zaročenko,
ako bi bila vloga hčerke (ali obrat¬
no) bolj v njegovem obzorju. V kon¬
čnem “Finale” nastopu, bi se tudi v
toliko lahko izboljšalo, da se soraz¬
merno razdeli igralce, da napravijo
kar najbolj lep prizor, ne glede na
to, kedo je v prvi vrsti. Manjših i-

SEJA S. D. D. V
C0LLINW00DU

Cleveland, Ohio. — Včeraj
se je vršila seja SDD v Collin-
tvoodu, na kateri se je raz¬
pravljalo o zadevi dozidanja
keglišča, oziroma o Molek-
Barbičevi akciji proti članstvu
v Clevelandu.

če bi številni prisotni člani
doma bili ljudje Barbičevega
kalibra, bi se temu junaku sla¬
bo godilo, ker razburjenje je
bilo veliko. Tako pa se je pred¬
sedujočemu s. Antonu Rupni¬
ku posrečilo, prepričati prisot¬
ne, da bo največi poraz za o-
ne, ki stojijo za Barbičem in
proti posojilu baš to, da se da
manjšini svobodo govora. “Bo¬
dimo boljši, kot so oni, ki ho¬
čejo diktirati večini, ki hočejo
preprečiti potrebno dozida-
nje.”

S 129 glasovi proti 9 je bilo
sklenjeno, da se gre naprej z
akcijo. Vkljub vsej protipro-
pagandi, je danes več ljudi za
akcijo dozidanja, kot jih je
bilo pred kratkim, ker zadnjič
je bilo 17 glasov proti, včeraj
pa samo 9.

Hudo je udaril po diktator¬
jih v Jednoti predsednik go¬
spodarskega odbora Petrovič,
ki je med drugim obžaloval,
da se je najdel predsednik cle¬
velandskega društva, ki služi
nasprotnikom SDD. Petrovič
je povedal, da je za demokra¬
cijo v Jednoti, ne pa za dema-
goštvo, kakoršno vlada danes.
Na dan vlačijo Hrvaški dom
v Chicagi, katerega so uničili
baš taki zgagarji, kot so da¬
našnji nasprotniki SDD. Pe-

ZAUPNO, ŠTEVIL-
KA 40.439 ...

Župani, (komisarji, ker voljenih
županov v Jugoslaviji že zdavnaj ni
več), in policijski šefi v Jugoslaviji
so dobili pod gornjo številko nujen
ukaz, takoj sestaviti in vposlati dva
seznama državljanov in sicer:

1.  ) Seznam oseb, ki niso podvrže¬
ne vojaški službi, katere pa je treba
v slučaju vojne zapreti ali konfini-
rati v kak drugi kraj, in

2.  ) Seznam vojni službi podvrže¬
nih oseb, na katere je treba opozori¬
ti vojaško komando, da z njimi v
slučaju vojne po svoje obračuna.

Ker se z današnjo politiko bel-
grajske vlade ne strinja velika ve¬
čina prebivalstva, bodo imeli veliko
dela s popisovanjem “sumljivih” e-
lementov. V Avstriji je bila ob
koncu vojne skoraj vsa Slovenija
vpisana v znanih P. V. seznamih. (P.
V. pomeni: “politisch verdachting”.

Z obiskom angleškega kra¬
ljevskega para v Kanadi je
ratificiran v kanadskem par¬
lamentu zakon, ki daje delav¬
cem zakonito pravico na unij-
sko organiziranje. To je menda
prvikrat v zgodovini te države,
da si je delavstvo s pomočjo
progresivnega gibanja, pribo¬
rilo zakonsko zaščito, proti de¬
lodajalskim drastičnim meto¬
dam, s katerimi so se podjet¬
niki borili v zadnjih letih pro¬
ti delavstvu.

Na primjer Sudbury, Onta¬
rio, Canada, nikelna pro¬
dukcija znaša nad 80% v sve¬
tu. Bogastvo rudnikov je neiz¬
merno in letni dobiček je zna¬
šal v zadnjem letu 35-36 mili¬
jonov dolarjev. V zadnjem če¬
trtletju tega leta je znašal či¬
sti dobiček že nad 9 in pol mi¬
lijonov dolarjev, kar pomeni
skoraj za pol milijona več, ka¬
kor zadnjega četrtleta. To pa
ne pomeni, da se je zvišal sa¬
mo dobiček rudarskega tru-
sta v dolarjih, ampak samo po
sebi umevno, tudi produkcija
rude, tudi napor, delo, trud ru-
1 darjev se je moral zvišati. To¬
da rudniški delavci niso pri¬
zadeti samo s pomnožitvijo v
dostavitvi več rude na površje,
ampak prizadeti so tudi v pla¬
či, kakor tudi v varnostnih pred
pogojih na delu. Vohunsko za¬
sledovanje, da bi se ta ali oni
ne mogel vpisati v unijo in ta¬
ko podučiti in zaščititi svoje
pravice je tudi izvor profitov,
izvor bede za delavce.

Rudniškim magnatom gre
za zaščito svojih letnih dobič¬
kov. Skrbijo dobro potom vo¬
hunske mreže, da bi se delav¬
ci ne organizirali v zaščito svo¬
jih delavskih interesov.

Pred kratkim nas je obiskal
iz tega mesta rudarski dela¬
vec. Razložil nam je tamkaj¬
šnje razmere. In med tem je
pripomnil: “Nič ni čudnega v
naši naselbini, da se drug z
drugim boji srečati in pogo¬
varjati o najnujnejših zadevah
naših delovnih in življenskih
razmer.” Kajti zasledovanje
je na zunaj, posebno so še me¬
tode vohunov notri v rudniku.
Navadno se izmenja vohun iz
enega na drugi level, ko je v
prvem na vse mogoče načine
dosegel svoj plen. On navadno
govori o primanjklajih pred
enim ali pa drugim delavcem:
“Kako je delo pretirano, var¬
nostni predpogoji niso dovolj
obskrbljeni v slučaju nesreče
itd.” Tako izvleče odgovore

gralcev namreč ni mogoče videti iza
večjih. Pevsko učiteljico imamo
eno najzmožnejših v naši naselbini.
Sicer je pa bila igra v splošnem ja¬
ko dobro igrana. Le še kaj priredite!
Toda ne se bati maskirati, ako se
mora človek tudi postarati

Prostovoljec išče sorodnika

Pograjec Vinka, slovenski prosto¬
voljec v Španiji, ki se sedaj nahaja
v koncentracijskem taborišču v
Gurs-u, v Franciji, bi rad zvedel za
naslov Pavle Bučovec ali Pavle Vi-
derger,  ki je že dalj časa v Ameriki.

Kdor kaj ve o iskani Pavli Bučo¬
vec ali Viderger, naj nam javi, da
moremo razveseliti slovenskega pro¬
stovoljca, ki želi to informacijo.

od posameznika, če pa tudi ta
metoda ne uspeva, tedaj se vo¬
hun posluži brez obzira na vse
drugo z odpustitvijo, pod ob¬
tožbo, da je delavec pripadal
“komunistični uniji itd.” V
Sudbury je pod terorjem vsi¬
ljena kompanijska unija, ki
se ne briga za izboljšanje de¬
lovnih in življenskih razmer
rudarjev in njihovih družin,
temveč za sigurnost letnih do¬
bičkov rudarskega trusta.

Temu podobno dogajalo se
je tudi v rudnikih Kirkland
Lake, Noranda in drugih me¬
stih v severnem Ontario. Samo
čuječnosti in zavesti delavcev
z ene in napredovanju unijske-
ga gibanja z druge strani se je
zahvaliti, da se je odstranilo
to najnižje protiljudsko delo¬
vanje vohunstva, ako ne po¬
polnoma, vsaj deloma. Danes
je razlika ogromna v primeri
z Sudbury. Delavci imajo svoja
unijska zborovanja, svojo
Mine, Mili & Smelter Work-
ers Unijo, ki je priključena
CIO. In unijsko gibanje raste
iz dneva v dan močnejše, ter
postaja važni posredovalec y
življenjskih vprašanjih v splo¬
šnem občinstvu.

Zakon za svobodno organi¬
ziranje in proti preganjanju,
(ako bi delodajalec odpustil
delavca vsled tega da pripada
svoji uniji in se udeleževal u-
nijskih zborovanj,) je ratifici¬
ran v federalni vladi. Ni pa
še v provincionalnih vladah.
Vendar pa je že to zaslomba
unijskega gibanja, da pomno¬
ži svoje delovanje vred s pro¬
gresivnim gibanjem v Kanadi,
ter tako pritisne tudi na pro-
vincijonalno vlado da s
me to zakonodajstvo. S dc
tega, odstranjena bo prvič vo¬
hunska mreža z ene strani in z
druge strani pa bo delavec
lahko pripadal unijskemu gi¬
banju, katero je za zaščito nje¬
govih in njega družine intere¬
sov. Zato! Pristopajte v Mine,
Mili & Smelter Workers Unijo,
da se čim prej vresniči zakon¬
ska zaščita unijskega gibanja
v splošnem v celi Kanadi.

G. Matešič«

PAPEŽ GOVORIL
SLONESKO


Iz  Pariza poročajo, da je 500 Slo¬
vencev prišlo v Rim, kjer so bili
sprejeti od papeža Pija XII. Papež
jih je pozdravil v slovenskem jezi¬
ku. 1

TRETJA KONFERENCA IN PIKNIK
LISTA “NAPREJ”

— Balkanske države, (Jugoslavi¬
ja, Bolgarska, Romunija, Grška in
Turška) imajo napram inozemstvu
200 milijard dinarjev dolga.

trovič bo podprl akcijo za
SDD in tudi to, da se napravi
konec demagoštvu, ter da celo
članstvo spozna resnico kako
se postopa.

Ogorčenje je velikansko,
čisto sigurno pa je eno, da ak¬
cija za dozidan je ne bo zadu¬
šena, jer se javljajo od vseh
strani posamezniki, ki so pri¬
pravljeni posoditi ne samo kar
je poti-ebno za dozidavo, tem¬
več za vrnitev vsega posojila,
kar ga še ima SNPJ na domu.

A. J.

10. junija prične tretja konferenca lista “NAPREJ” v.
DRUŠTVENEM DOMU NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO.
Ravno tam se vrši drugi dan to je v nedeljo 11. junija piknik.

Sodelovala bodo slovenska pevska društva “Sloga”, “Ja¬
dran”, “Slovan”. Imeli bomo par dobrih govornikov, nato pri¬
čne ples pod vodstvom JANKO VICH - ORCHESTRA, ki je med
občinstvom tako priljubljena. Na pikniku se bode oddalo 10>
nagrad: Lepo oblečen stol za predsobo vreden $25.00. Radio
vreden $20,00, (ki ga je daroval poznani trgovec s železnino,
Anton Dolgan) možka ali ženska zapestna ura in 17 drugih,'
nagrad. V vseh potrebah se vedno obrnemo na naše trgovce.
Podpirajmo jih tudi mi.

Voznina bo prosta za vse one, ki nimajo svojih automobi-
lov. Truck bode ustavil pred Slov. Narodnim Domom: na St,
Clair Ave in sicer ob 1 uri popoldne, pred Slov. Delavskim Do¬
mom, Waterloo Rd ob 2 uri popoldne in od konca Nattinghant
Car Line, vsake pol ure do pol štirih popoldne.

V slučaju dežja se bode piknik nadaljeval v notranjih
prostorjih.

Stol in Radio so na ogled v Dolganovi trgovini na Water*
loo Road.

Pomagajte listu sedaj z deseticami, da ne bodemo pozne¬
je plačevali s krvjo in življenjem naših sinov in hčera. List
“Naprej” izobražuje delavno ljudstvo in mu odpira oči v stva¬
reh, ki so mu bile do sedaj še nejasne in nerazumljive. Ne sme¬
mo pozabiti, da so še drugi slovenski listi,k i pomagajo delov¬
nemu ljudstvu in ti so : “ENAKOPRAVNOST, CANKARJEV,
GLASNIK IN NAPREDEK. Na te liste se lahko zanesemo, da
nam bodo še nadalje stali ob strani v boju za naše pravice.

Na svidenje na kipniku!

* Anna Urbas,

4 '

Tako ne bo šlo naprej,
temveč nazaj

V Chicagi ovirajo prav vsa¬
ko akcijo drugih, sami pa tu¬
di ne podvzamejo ničesar.

SNPJ je naša največja na¬
predna slovenska podporna
Jednota. Kot taka nima samo
dolžnosti, da v redu izplačuje
bolniške podpore in osmrtnine,
temveč SNPJ bi morala biti
središče akcij za vse potrebe,
ki tarejo slovenske ljudi v A-
meriki. Tako SNPJ so si pred¬
stavljali in želeli pijonirji ob
ustanovitvi in tako SNPJ si že¬
li še danes največji del član¬
stva.

Zadnja leta pa doživljamo,
da se vodstvo SNPJ bolj in bolj
približuje stališču drugih slo¬
venskih jednot, kot n. pr.
JSKJ in KSKJ, da se izolira
od vsega ostalega življenja,
ter da se omejuje samo na za-
varovalninske posle. Načelna
izjava, razne rezolucije kon¬
vencij in sklepi društev in fe¬
deracij ostajajo neupoštevan
mrtev papir.

Pa ne samo, da vodstvo
SNPJ samo nič ne podvzema,
ono je pričelo najaktivnejše o-
virati svoje članstvo pri vsa¬
kem koraku, ter nasprotovati
vsaki inicijativi v društvih sa¬
mih.

Akcija za ambulanco, vode¬
na od clevelandske federacije
SNPJ, je bila v Chicagi kar
največ ovirana. Sedanja cleve¬
landska akcija za osvoboditev
rojaka Opare iz fašističnega
suženjstva v Španiji se v Chi¬
cagi obsoja. Slovenski dan v
Pennsylvaniji ni našel milosti.
Razpoloženje za slogo in zdru¬
ženje se pritiska k tlom in se
davi. Gibanje za podpiranje
novega deala in njegovih pri¬
dobitev se zasmehuje, kakor
se je zasmehovalo svojčas ak¬
cijo CIO za organiziranje je¬
klarjev in drugih industrijskih
delavcev. Na konference, ki
se vršijo v Washingtonu za o-
brano tujerodcev, t. j. za o-
brambo velikega dela član¬
stva SNPJ, se v Chicagi ne o-
zirajo. Njim take zadeve ne
belijo glave, oni so zavarovani.
Za WPA in relif, za delo in
zaslužek članstva, se v Chicagi
ne zmenijo. Njim so plače za-
sigurane, kdor pa ne zmore
asesmenta, ta zleti pač iz jed-
note . . .

Kakor vsaka druga ljudskim
interesom služeča akcija, je
tudi načrt Slovenskega delav¬

skega doma v Collinwoodu, do¬
graditi dom, naletel na od¬
por in nasprotovanje v Chi¬
cagi. Da se sterilni Barbiči za-
letujejo v načrt in v ljudi, ki
hočejo nekaj storiti, ni čudno,
ker Barbiči so nasprotovali še
vsaki pametni stvari. Glavni
odbor bi se pa moral dati vo¬
diti od stvarnejših argumen¬
tov, kot so čenče Barbičev.

Po poti doslednega naspro¬
tovanja vsaki inicijativi in vse¬
mu, kar se začenja in dela po
naselbinah, bo šla SNPJ nav¬
zdol. Zadnji proglas proti slo¬
venskemu dnevu, za katerega
so se izjavila poleg federacij
SNPJ skoraj vsa društva, je
razburil članstvo po Pennsyl-
vaniji, kot je nasprotovanje
kegljišču v Collimvoodu ogor¬
čilo Clevelandčane. “Diktatu¬
re ne bomo trpeli”, “Jednota,
to smo mi člani, to je 50,000
članov, ne pa oni, ki se poslu¬
žujejo Barbičev,” taki glasovi
pričajo, da se bodo morali od¬
govorni, ki stojijo za raznimi
Barbiči, spametovati ter malo
bolj pozorno otipavati pulz
Članstva, ki jim je bil sedaj že
dolgo deveta briga.

V številki 1655 “Proletarca” je pod
“Komentarji” sledeči stavek:

John Kobal iz Johnstowna je bil
nekoč zastopnik “Proletarca”. “Zdaj
je “Naprejev.” Ta mu je poklonil
odlikovanje v obliki nalivnega pe¬
resa iz čistega zlata. Ampak vredno
je samo 29c. Vzlic temu je Kobal na
to priznanje iz Pittsburgha zelo po¬
nosen.”

Ker smo za peresa in svinčnike,
katere so dobili oni naši zastopniki,
ki so tekom kampanje poslali več
kot deset naročnin, morali plačati
Wahl-Ewersharpovi kompaniji sko¬
raj petnajskrat več, kot je naša da¬
rila ocenil “komentator”, smo šli k
kompaniji seveda reklamirati. Re¬
kli so nam pa tole:

“Vzamemo 100 in več peres in
svinčnikov te znamke in vrste po

Ne samo nemški jezik, tudi
nemški duh zahtevajo

Nemcem v Jugoslaviji daje vlada
vse pravice. Imajo svoje šole, svoja
gledališča, svoje organizacije, sploh
vse, kar jim srce poželi.

Nemce pa ni nikoli mogoče zado¬
voljiti. Sedaj zahtevajo na shodih,
da se v šolah uvede nemški duh,
duh Friderika Velikega in Siegfrie¬
da, ki ga prestavlja Hitler.

HITLER MUČI ČEŠKE
* OTROKE

Na izletu neke češke šole,
ki je poslala učence v znano
češko industrijsko mesto Zlin,
da si ogledajo tovarne, so o-
troci peli pesmi, kakoršne so
slišali pred nemško okupacijo.
Med temi je nekaj pesmi o sov¬
jetski uniji in Stalinu.

Nemška policija je otroke,
ki so bili v vagonu z vagonom
vred odpeljala na neki mrtev
tir izven postaje, kjer se na¬
hajajo že več dni. Zahteve in
proteste starišev in javnosti
nacisti ne vpoštevajo in 50 če¬
ških otrok je že več dni v na¬
bito polnim vagonu, kjer iz¬
mučeni otroci ne morejo niti
leči in ker vsled hude vročine
padajo v nezavest.

Kampanja za “Cankarjev
Glasnik” podaljšana

Kampanja za slovenski me¬
sečnik “Cankarjev Glasnik” je
podaljšana. Organizatorji kam
panje upajo, da bodo s pomoč¬
jo prijateljev revije po nasel¬
binah dosegli kvoto, kar bo
utrdilo podlago te publikacije.

— Thomas Smith iz Clarksburgha,
W. Va., ki je poskusil preleteti A-
tlantski ocean na svojem slabem le¬
talu, ni dosegel Irske. O letalu in le¬
talcu ni nobenega sledu več.

$2.50, ker tržna cena jim znaša $5.
Ker jih ima vaš znanec po 29 cen¬
tov, lahko zasluži nad 200 dolarjev
brez da bi s prstom mignil. Vam pri
“Napreju” pa damo za posredova¬
nje še nadaljnih 50 dolarjev in tudi
sami ne bomo pri tem poslu ostali
brez dobička.”

Upamo, da se “Proletarec” ne bo
izognil lepi priliki in da bo tudi
nam privoščil obljubljeno provizijo.

Pa se bojimo, da se bo “Proleta¬
rec” skujal in da bo požrl izliv ne¬
voščljivosti v svojih komentarjih.

Rosevelt naj tretjič
kandidira

Za predsedniške volitve, ki
bodo prihodnje leto, je že se¬
daj veliko zanimanje. Boj bo
hud in težaven. Reakciji bi po¬
sebno ugajalo, če bi mogla
preprečiti ponovno kandidira¬
nje Roosevelta in v to svrho
je po časopisju cela kampanja
proti njegovi ponovni kandi¬
daturi. Progresivne sile pa se
povsod trudijo, pridobiti pred¬
sednika, da se postavi na če¬
lo boja proti reakciji in da
sprejme kandidaturo.

J. A.

KAKO “PROLETAREC” LAHKO
ZASLUŽI $200 IN VEČ

DRUŽBA PRASKUPNOSTI

J. SMELNIK

(Nadaljevanje)

6. Propad matriarhata — Oče¬
tovsko pravo — Zadruge —
Spolna morala — Mnogožen¬
stvo — Mnogomoštvo — Mo-
nogamija.

Povedali smo že, da je bil
mož tisti, ki je skrbel za hra¬
no. Mož je bil lovec, mož je
bil pozneje živinorejec. Z na¬
stankom zasebne lastnine so
živina in sužnji in zemlja pri¬
padli seveda njemu. Žena pa
je ostala slej ko prej gospodi¬
nja. Povedali smo tudi že, da
je v skupinskem zakonu ugo¬
tovljena samo mati in so zato
otroci pripadali samo njej in
njenemu rodu. Tudi premože¬
nje njenih hčera in neporoče¬
nih sinov je moralo ostati ma¬
terinemu rodu. V paritvenem
zakonu pa ni bila več ugotov¬
ljena samo mati, temveč tudi
oče. Toda če je oče — lastnik
čred in sužnjev — umiral, ni
mogel radi materinskega pra¬
va zapustiti svojega premože¬
nja svojim otrokom, ker so ti
pripadali materinemu rodu,
premoženje pa njegovemu. Ta¬
ko so otroci ostali razdedinje¬
ni. Ker pa je z naraščanjem
moževega bogastva naraščal
tudi njegov vpliv v družini, so

začeli možje stremeti za tem,
da se vkorist otrok ovrže do¬
tedanji način dedovanja, to je,
materinsko pravo. In to so tudi
ovrgli.

“Propad materinskega pra¬
va je bil svetovnozgodovinski
poraz ženskega spola. Mož je
zgrabil za krmilo tudi v hiši,
žena je bila ponižana, zasuž¬
njena, sužnja njegovega pože-
ljenja in le še golo orodje za
ploditev otrok. Ta ponižani po¬
ložaj žene, kakršen se najbolj
odkrito pokaže pri starih Gr¬
kih, so polagoma olepšavah in
prehlinili in ponekod tudi o-
deli v milejšo obliko; nikakor
ga pa niso odstranili” (E. 28).

“Prvi vpliv sedaj osnovane
moške samovlade se pokaže v
vmesni obliki rodbine, ki ji
pravimo patriarhalna rodbina
in ki se je tedaj pojavila. Kar
jo najbolj označuje ni mnogo¬
ženstvo, temveč organizacija
določenega števila svobodnih
in nesvobodnih oseb v rodbino
pod očetovsko oblastjo rodbin¬
skega poglavarja” (E. 28).

Taka rodbinska oblika kaže
prehod iz paritvenega zakona
v monogamijo, t. j. čvrsto za¬
konsko zvezo enega moža in
ene žene. Da bi si zagotovil
zvestobo žene, torej očetovstvo

otrok, podredi mož ženo brez¬
pogojno svoji oblasti; če jo u-
bije, s tem samo izvrši svojo
pravico” (E 28).

Patriarhalna hišna skup¬
nost obstoja še danes pri Srbih
in Bolgarih pod imenom zadru¬
ga ali bratstvo.

Zadruge so bile povsod, kjer
so se razvili rodovi tako viso¬
ko, vmesni člen med materin-
sko-pravno rodbino in mono¬
gamijo. “Južnoslovanska za¬
druga nudi najboljši še obsto¬
ječi primer take rodbinske
skupnosti. Obsega več genera¬
cij, potomcev enega očeta z
njihovimi ženami, ki vsi žive v
istem dvoru, obdelujejo skupno
svoje polje, se hranijo in obla¬
čijo iz skupne zaloge in skup¬
nost posedujejo ves presežek
svojih pridelkov. Skupnost je
pod vrhovno upravo izvoljene¬
ga hišnega gospodarja (do¬
mačin), ki jo zastopa na zu¬
naj ... in je odgovoren zanjo,
kakor tudi za redno vršenje
poslov. Najvišja oblast je pa
rodbinski svet, zbor vseh od¬
raslih članov, žena in mož. Te¬
mu zboru polaga domačin o-
bračun, zbor sklepa o odločil¬
nih zadevah, izvršuje sodstvo
nad člani, sklepa o pomemb¬
nejših kupih in prodajah, po¬
sebno zemljišč itd.” (E. 29).
O življenju starih Slovanov v
zadrugah glej znani Finžgar¬
jev roman “Pod svobodnim

SKJilJA,

uuinija

“NAPREJ”

SLAVČKI GOSTJE PITTSBURGHA

Mogočna, tihotožna in ljubljena
slovenska pesem bo vstala v vsej
svoji lepoti in barvi v nedeljo 11.
junija v pittsburški Soldiers and
Sailors Memorial Hall v Schenley
Parku ob treh popoldne. Donela bo
v veselje in ponos vsem Slovanom
Pittsburgha in velike okolice, kajti
prišli bodo iz vseh koncev in krajev,
z vlakom, motovilom in kaj še vsega
ne.

Slavčki bodo gostje v Pitsburghu
In za ?  to priliko jim je g. Louis Še¬
me dal vse, kar se je dalo dobiti
primernega za mladino.

Izbral jim je preko 30 pesmi. Slo¬
venske, hrvatske, medjumurske,
češke, ruske, poljske in kaj še vse¬
ga, umevno da tudi primorske. O-
troci so se fino vadili in sedaj ima¬
jo še posebej vaje da bo ja vse do¬
vršeno, precizno in predvajano z
zanosom, katere pesmi zaslužijo.

No, čas počitnic in potovanj je tu¬
kaj. Kdor želi v Pittsburgh, naj se
prijavi pri tajnici gdč. Anica Tra¬
ven pri Černetu v S. N. Domu in do¬
bil bo potrebne podatke in rezerva¬
cije za Special Train, kateri nas po¬
pelje v Pittsburgh ob 7. uri zjutraj

iz Union Terminal postaje. Vožnja
tja in nazaj ter v dvorano tpr na ko¬
lodvor v Pittsburghu bo samo $2.7a,
za otroke do 11. leta pa $1.25 in za j
poulično posebej.

NOVI IN PONOVNI
NAROČNIKI

i J;

rum, vv masor,  C u .. au
zich, J. Jenieh, N. Grafe
Škof, J- Bernek, J. Centa
Canal, Canada.: J.  Pavli C fe

Akron, O,  Leo Bregar im Jo
Barberton, O,  Frank Cv

Lake, Canada.:  F. P aV č,

Ki«.,

F.

Da ne bo kikanja, starši, prijatelji
in simpatičarji zborov naj takoj bla¬
govolijo informirati Travnovo, da
jim uredi za vožnjo, ako pa boste
sami vozili, preskrbite si rezervira¬
ne vstopnice naprej. Da, tudi pri nji,
ali pri uradnikih posameznih mla¬
dinskih zborov. Kakorkoli, glavno je,
da' se to stori takoj. — Vstopnice so
po $1.00, 75c in 50c.

bolt. J- J- Folin, Adam Gadanac,
Joe Jevc, Louis Krampel, Joe

žaj , Michael Pristo, Joseph bustei

šič. Frank Ujčič

F. Pazner, J. Arko.
da:  F. Mikolič, Frank ’

cr k0Dp.

Sneler, John Si

te

n,..

A.

Valenci

eck. J-

gnes,

Canada:  J.

Žalec, j, e

“P K

S tem koncertom bodo zbori zače¬
li svojo turnejo po Ameriki, kajti na
programu so eventuelno Detroit, Chi¬
cago, Milvvaukee in druge naselbi¬
ne. Za drugo jesen ali pomlad pa
pride drugi del v njihovem razvoju:
mladinske operete in opere. G. Še¬
me jih ni nikoli gnal, delal je počasi
in sigurno, dal jim vso potrebno
podlago in sedaj so zreli za kaj bolj¬
šega. Mi pa v hvaležnosti posetimo
skupni koncert Mladinskih Pevskih
Zborov v Pittsburghu.

Joseph A. Siskovich.

M, Grentz

i rancp i Schumacket, Canada:  p
Riltman, O.:  Mike Samic m j Twin Butte, B. C.:  M. p erri= „ ^

° ^

Gl,

Zdravje. Detroit, Mich.:  George r - ^ ^ y  . J()hn Kokel

a-- v er z.

sel, Louis Plankar

Frank Sen

Anton Shnonelich, John st “^ r '

Ecorse, Mich.  Frank Mesič. Hennet
ta. Mich,  A. Verlich. Highland Park,

Mich,  Frank Bole. Cleveland, O
John Cimperman, G. U„ Rosie
ucr. R- K., Z. Mohorich, Bob Novak,

Valentin Plesec, Mike Romich, Jack
Tomšič, Joe Somrak, John Smuk m  | ^ ^ ^
Jennie Hribar. Milwaukee, W . ■

J. Slobodnik.
Misourv. Chir

el. K ari <„

-‘lemi;

lr . C«.

Kans.

Mike Misoury. cmeago,
Gratchner, A. Bohinc.Corerd
Annie Kumer, Josephi ne  u'’ 8
Anton Cipčič. Library l  p g . ^
Šenčur, Jacob Dolence
točnik, George Lipovšek
dock, Pa,  Anton Ro
Louis Skerlong.

Anton ■

IC -

Pa.:

Jai

Geo. T:
Dr. J. J. Bolti

V,  John

Pori

001.

POROČILO ODBORA ZA

OSVOBODITEV RUDOLFA OPARE

Cleveland, Ohio.  — Odbor za o-
svoboditev Rudolfa Opare, sloven¬
skega prostovoljca iz Amerike, ki je
bil v Španiji zajet od sil generala
Fanca in obsojen na dvajset let za¬
pora, je do 25. maja t. 1. od društev
in posameznikov, na katere se je o-
brnil s prošnjo za pomoč, prejel na¬
slednje prostovoljne darove:

Nabrano na seji .  $21.12

Hrvatski prosv. klub “Oreški” 5.00

Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ 2.00

Mr. Rudolph Cerkvenik . 1.00

Mrs. Ann Pollutro . 5.00

Naprej št. 5, SNPJ . 2.00

Frank Furlan . 50

Neimenovan (po L. Ilovarju) .50

Združeni Bratje št. 26 SSPZ 2.00

Cankarjeva Ustanova — člani

odbora . 2.85

Frank Race Sr.—lastnik May-

flovver Dairy . 5.00

Pevski zbor Slbvan .   2.00

Socijalistični klub 49 JSP . 2.00

Svoboda SNPJ 748 Collinvvood 2.00

.20

.35

.10

.15

.10

1.00

1.00

Mrs. A. Ogrin .

Mrs. Rotar .

Mrs. Starman .

Mrs. Zupančič .

Mrs. Sterlekar .

Dr. Orel št. 21 SNPJ .

Montana Starš, št. 775 CFU ....

SNPJ št. 427 — Coverdale, Pa. 2.00
SNPJ št. 274 — Dumbo, Pa. 1.00
Napredek, št. 423 HBZ —

Aliquippa, Pa. 5.00

SNPJ št. 95 — Oglesby, 111.

SNPJ št. 419 — Harvvick, Pa.

JSKJ št. 57 — Export, Pa. 2.00

Blejsko Jezero št. 27 SDZ —

Collinwood, Ohio . 1.00

Mr. Mike Preskar, Euclid, O. 1.00

.91

2.00

Mrs. Ann Pollutro-Cleveland, O.
Svobodomiselne Slovenke SDZ,

št. 2 .

SNPJ št. 98 — LaSalle, 111.

SSPZ št. 175 — Russellton, Pa.
Rud. Jellen—Henrytta, Okla.
SNPJ št. 405 — Buffalo,, N. Y.
S. S. Ciril and Method Lodge,

št. 1, SSCU .

SSPZ št. 89 — Morgan, Pa.

SNPJ št. 576 — Salem, O.

SNPJ št. 118—Pittsburgh, Pa.
Anon Žiberna — Locust St.,

Ambridge, Pa...

SNPJ št. 502—Oak Creek, Colo,
Croatian Fraternal Union št.

248 — Clairton, Pa.

CFU št. 358 — Hammond, Pa.
Ribnica žt. 12 SDZ—Cleveland
SNPJ št. 163 — Albia, Iowa.
Dram. dr. Verovsek — Collin-

wood, Ohio .

SSPZ št. 123 — Detroit, Mich.
SSPZ 113—Meadovv Lands, Pa.
SNPJ št. 366—Elbert, W. Va.
Sokol št. 129 HBZ—New York,
N. Y. (in postal stamps) ....
SNPJ št. 14—North Chicago, 111.
SNPJ št. 411—Nevvton Falls, O.
SNPJ št. 797 — Ironton, Minn.
SNPJ št. 110—Chisholm, Minn.
SNPJ št. 65—usbery, Kansas
SNPJ št. 106 — Imperial, Pa. ...,
HBZ “Jutranja Zora”, Euclid, O.

SNPJ št. 503 — Yerome, Pa.

SBZ št. 99 — Cleveland, Ohio
SNPJ št. 102 — Chicago, 111.
HBZ št. 238 — Gilbert, Minn.
SNPJ št. 130 — Eveleth, Minn.
SNPJ št. 30 — Braddock, Pa.
SNPJ št. 47 — Springfield, 111.
JSKJ št. 15 — Pueblo, Colo.

1.00

2.00

2.00

1.00

2.00

1.00

1.00

2.00

2.00

1.55

2.00

2.40

6.20

2.17

5.00

1.50

3.00

1.00
2.00
1.00

3.59

3.35

1.00

2.00

2.00

2.00

2.00

2.50

1.00

4.72

1.00

2.00

2.00

' 2.00

2.00

2.00

soncem”.

Toda z razvojem privatne
lastnine, zemlje itd. je zadruž¬
na skupnost propadla. Pone¬
kod sicer še vedno obstojajo,
so pa v neprestanem razkraja¬
nju. Iz patriarhalnega načina
družinskega življenja je nasta¬
la monogamija.

Oblast moža gospodarja
nad ženo, otroci, sužnji, ( hlap¬
ci itd. je oropala žene, otroke
in mladostnike njihove spolne
svobode ter spremenila spol¬
nost v blago, oziroma je posta¬
vila spolne interese v službo
gospodarskim. Spolnost se za¬
čenja smatrati kot nekaj ži¬
valskega, umazanega, kar je
treba zatirati. V luči patriar¬
halne miselnosti se kaže čista
spolnost matrijarhata kot po¬
hotna razbrzdanost temnih sil,
želje po spolni sprostitvi po¬
stanejo grešne. Radi vtisa, da
je človeška spolnost nekaj raz¬
krajajočega in umazanega,
pade tedanji človek prvič v
verige miselnosti, za katero so
spolnost, nečistost, nizkotnost
ter umazanost neločljivo zve¬
zane predstave.

Z uvedbo čistosti za žene in
sploh vse neporočene postane¬
jo žene pod pritiskom spolnih
zahtev nečiste, namesto narav¬
ne, nežne spolnosti stopa spol¬
na surovost mož in radi tega
tudi pojmovanje žena, da po-
menja spolno občevanje za njo
nekaj onečaščujočega. Izven-

zakonsko spolno občevanje ni
bilo sicer nikjer na svetu de¬
jansko odpravljeno, ' toda s
spremembo vrednotenja spol¬
nega občevanja je prišlo to v
protislovje z oficielno, uzako¬
njeno moralo. To protislovje
moti zadovoljevanje posamez¬
nikov čustvo krivde razbija
naraven potek spolnega obče¬
vanja in ustvarja spolne ovire,
ki se sproščajo na razne nači¬
ne. Neuroze, spolne zablode in
nesocijalni spolni odnosi na¬
stopajo odslej kot trajni druž¬
beni pojavi. Ta, na ta način
razibta, posurovela in poniža¬
na spolnost nudi zdaj od svoje
strani oporo isti miselnosti, ka¬
tera je to popačeno spolnost
rodila. Miselnost, ki je proti
spolnosti, lahko zdaj po pra¬
vici trdi, da je spolnost nekaj
nizkega in živalskega; pri tem
pa samo pozablja, da ta žival¬
ska spolnost ni prava spolnost,
temveč spolnost patrijarhata.

“Predno preidemo k mono-
gamiji ... še nekaj besedi o
mnogoženstvu in mnogomo-
stvu. Obe zakonski obliki sta
lahko samo izjemni ... V res¬
nici je mnogoženstvo enega
moža očevidno produkt su¬
ženjstva in omejeno na posa¬
mezne izjemne slučaje. V se-
mitski-patrijarhalni rodbini ži¬
vi samo patriarh sam in kveč¬
jemu še nekaj njegovih sinov
v mnogoženstvu, ostali se mo-

Piterle. VJMard, Wis,  Math Bom- ^^Frank Struna Loui

bach, J. mesich 'J“^ ar ' Strabane, Pa, Jobi ^
j Cesar, Ivanka S.lc, Frank ZK.kur. |

Kirkland Lake, Canada:  F. Der ( y

Joe Francelj. S. Porcupine, Canada.

J. Kump, Feliks Perko, John Rogi-
, Joe Widmar. Chicago, IH,  Frank j

Mauric. Greensburg, p a  ., ”

rsal ’ Pa - :  TW!

Yukon, Pa,  Andy Jel,

lovcan, Ct (
Fraternal Union, Thomas

, i • Jos. Tomazin. M cf
Luzbi, J. Novak. Pittsburgh, Pa  I ^ ^

Rod

Sharon

Frank Hanas,F. Trobentar ;  Parfc Ht« I ^ ^ ...

Pa,  Jacob Gabrenja. Renten, Pa~  ^ ^ ^ ^  Jo.
Andy Snožnik. Bobtown Pa..  » »

Zadel. Libranj, Pa,  John Blažit. | Nanticoke  '

Librarg, Pa,  John Blaž Brin  .
Imperial, Pa,  John Eržen. N. Brad-  I ln ‘ s
dock, Pa,  Anton Rednak.

OBNOVILI NAROČNINO:

Pa.  a.

Moon Run, Pa,  Joseph Dol 'm

Cleveland, O.:  Jos Nosan, Anton
Ferfolia, J. Strukel, J. Gruden, J. j &AJ KV L
Baraga, C. Smoltz, Stanley Kalan,

J. Ošaben, John Kern, Anton Grdi¬
na, Matt Penko, F. K., John Jeglich,

Anton Krajec, J- Bclay, J. Faletich,

JUCOSLAVijDjLtič

(Nadaljevanje s

;  2. strani) UT™

kovih p

osiancev so s e  p 0 j a I ]VB

/AH LUI1 ^ • --“ . T  . ...

A.  Virt, J. cedilnik, F. Tolar, J. Gla- tn, Jugoslaviji sovražne stroj.

Joe Champa,

van, Louis Malnar,

Louis Majer, John Renko, Louis

Ena hoče federativno drža,
z Madjari in Slovaki pod n J

Merhar, Steve Gombač, Leander škim protektoratom, druga

Makus, Joe Zimerman, Frank Kalin,
P. Dujmovich, Louis Levstik, Andy
Malečkar, Frank Rupnik, John Ste-
blaj, Martin Šircelj, Frank Gačnik,
J. M., J. Picelj, Victor Schneller, F.
Vipavec. Detroit, Mich.:  M. Klarich,
Avgust Dugar, Frank Tehovnik, Al-

'svobodrid” Hrvaško pod j
talijanskim protektoratom, tn
tja bi hotela “svobodno” Hi
vaško pod Hitlerjevim protel
toratom.

Zmagala je zaenkrat

bert Troha, John Kralj, Frank Roža, Mačekova struja, ki hoče sv
" 100  j bodno Hrvaško v Jugoslarf

SNPJ št. 232 — Export, Pa. ..

SNPJ št. 617 — Lincoln Hill, Pa. 3.00

v sporazumu z Srbi in Slove

SNPJ št. 223—Greensburg, Pa./ 2.00

Toda, naj v Belgradu štoriji

SNPJ št. 154—Sugarite, N. Mex
SNPJ 408—Kansas City, Kans
JSKJ št. 168 — Helper, Utah
HBZ št) 295 “Andjeo Gabrijel”

HBZ št. 345 — Greensburg, Pa.

SDZ št. 49 — Conneaut, Ohio
Anton Gecina — Aliance, Ohio
SNPJ št. 126 — Cleveland, O.

SNPJ št. 318 — Kastellec, Pa.

SNPJ št. 464 — Midland, Pa.
Društvo št. 29 — Thomas, W.

Va. (L. Werdinek) .

John Plachter za dr. št. 518 —

Detroit, Mich.

SNPJ št. 264 — Cleveland, O.

SNPJ Št. 262 — Sharon, Pa.

SNPJ št. 267—Kemmerer, Wyo. 4.55
SNPJ št. 3 — Johnstown, Pa. 2.00
SNPJ št. 88 — Moon Run, Pa. 1.00
SNPJ št. 58 — Adamson, Okla. 2.15

SNPJ št. 450 — Euclid, 0. 3.00

HBZ št. 626 — Rural Ridge, Pa. 1.00
JSKJ št. 111 — Leadville, Colo 2.00
HBZ št. 360—Kansas City, Kans. 3.25
SNPJ št. 318 — Aquilar, Colo. 1.00
SDZ št. 4 “Sv. Ana”, Cleveland 1.00

še

2.00 I

5.00 I

5.00 bo

1.00 so\

2.00

no tako napako kot z izit
jem tega sporazuma, pl
levilo in vpliv Jugoslaviji
raznih sil še večje.

preš'

lasi

ic;

lin ta
j nek
6 .)
L Ne
lege
snov

Vc

naši

Iz i

' ašisti zahtevajo od Jugo afere:

i oo J slavi je izstop iz Lige narodi

2.00  j sprejem nemških in itali.ia<

1.00  skih vojnih inštruktorjev,?

1.00 spodarsko in kulturno"'^
jemnost”, zahtevajo to, karlj

LOG pomenilo konec samostojne!
zave Jugoslavije. Politika Ba
grada pa je taka, da daje prt
dnost fašističnim zahteva
samo da ji ni treba upošteva
in izpolniti ljudskih zahtev N
svobodi in enakopravnosti!
državi.

2.00

2.00

2.00

Mary Bradač — Cleveland, O. 1.50 sku ne bodo objavljale

Skl.

fdno

imei

M

Bolgarsko-nemški tiskov 11
dogovor

Med Bolgarijo in Neir
podpisan dogovor, da v

Mrs. J. Rotar — Euclid, 0.

Skupaj do 25. maja

.65

.. $206.86

Odbor se vsem darovalcem iskreno
zahvaljuje. V slučaju, da je v nave¬
denem izkazu kaka pomota, vas pro¬
simo, da o tem obvestite tajnika od¬
bora: Vincent Coff, 15335 \Vaterloo
Rd., Cleveland, O.

Za odbor:

bo motilo “dobre odnošaje.
pravi, da bodo eden drugem
bravali vse po vrsti . . •

tu

— V Bosanskem Grahovcu,

stnem kraju Gavrila Principa,
v Sarajevu ustrelil prestoion
ka Franca Ferdinanda, 50
akcijo za sezidanje s pom?®
tatorju, katerega so do smr'
Vincent Coff,  tajnik.  I mučili po avstrijskih ječah.

Tok ZaCk,V0  Jltl 2  eno ženo - |se žena spomni stare
l ako Je  se danes v vsem Ori- j prakse in<  jo hoče  obnov 1 '

nriv, : no m K 0g07 ; e - StV ° je pred - kaznovana 'strožje kot kd ■
piavica bogatašev m odlični- ]j prej  Monogan^ J  '
kov m nastaja v glavnem ‘ ""


— z na¬
kupom suženj; množica ljud¬
stva živi .v monogamiji. Ravno-

taka  .. iz -! ema je mn °gomoštvo
v Indiji in Tibetu . . .” (E. 31 )
Rekli smo že, da se j e  iz
paritvenega zakona razvila
monogamija, to je, čvrsta za¬
konska zveza enega moža in e-
ne žene. Medtem ko se je pa-
ntvem zakon na obojestran¬
sko zeljo lahko ločil, se je mo-
nogamm zakon vsaj sprva lah-

1 ^ s,.- - O

ko loci1  samo na željo moža,

, . . -"'"JI IUUZ.it,

Ki je smel ženo odsloviti. “Pra¬
vica do zakonske nezvestobe

ostane možu tudi sedaj zago¬
tovljena vsaj po običaju

rtlOTAr.Ivv. T v.

rastočim družbenim razvojem
se je vedno bolj poslužuje, če

snovana na gospodstvu ®
izrecnim ciljem P lo(litve  ^

ki bi jim bilo očetovst' 0
podbitno; to očetostvo ^
hteva zato, ker bodo 1  '
nekoč podedovali kot  . a
dediči očetovo pre® 0

(E - 3i.) . J

Tako so se razvijaj'^
odnosi moža in žene. SP 1  .
urejene odnose so za  ^
rejevati zakoni krvfc
pa gospodarski zak °'" n ,iie,

.ie, da bi do monoga ^i
vlada še danes, nikdj 1  ^ JJJ
šlo, če se ne bi razvita ' ;ib ij|^i«,

h«

(

‘ie



na lastnina in z njo

uje človeka po člo v

eku-

(Nadaljevanje P ril10



,5 0