Politični ogled. Svitli cesar so sedaj 7 Budapeštu, se pa bodo z cesarico kmalu podali na Česko; jiho7 sin cesarjevič Rudolf potuje po Šleziji, spremljan od nad- 7OJ7ode Albrehta; Ijudst7o ga je po^sod 7eselo. — Finančni minister je drža^neoju zboru predložil proračun za 1. 1878., ki mora 7sakega domoljuba močno 7 srce zaboleti in resno željo 7zbuditi, da bi 7endar že enkiat gospodarst7a liberalne stranke 7 Avstriji konec bil. Kajti drža^ne stroške je neizmerno pnmnožila in dače poz^išala, in 7endar ne sbajamo sred miru nobeno leto, 7edno je treba no7ih dolgo7. Stroški znašajo drugo leto 424,347,469 fl. tedaj 7,248,900 7eč, kakor letos; dobodki so nasta^ljeni z 404,114.600 fl., tedaj bode zraanjkalo najmenje 20,232,869 fi.; treba bo zopet drža^ui dolg pomnožiti, ki je že itak tolik, da plačujemo samo za obresti 7sako leto 128 milijono7 goldinarje7. Liberalni listi pa pred tem oči zapiiajo in sploh malo pišejo, 7eč jih mika Turek in Prajz. Da pa piajzo^ski Bismark ni naš piijatelj, kakor bi liberalci radi ljudem 7 gla^e vbili, to se je 7idelo te dni, ko je 87oje poslance iz Dunaja poZ7al in 78ako pogajanje zastran no^e kupčijske Z7eze hipoma pretrgal; to je naše in magjarske ministre močno osupnilo, ne ved6 kaj bi počeli. Vrh tega hočejo Magjari to zadrego porabiti, da bi naše ministre prisili 7 privoljenje k takej nagodbi z Ogersko, katera bi bila le Magjarom na korist. — Ministri ao sestavili no7 red za obrtnijo, ter 80 pri njem zopet segnoli na nekedanje, jako pametne in koristne zade^e in napra^e. — Drža^ni poslanci se hudujejo na ogerske ministre, ker so ti pograbili 25.000 cento^ železoiških šinj za rusko železnico 7 Bolgariji. Naši Nemci so pač čudni strici; enkrat ljubijo Turka, kateremu zarad zvitih angleškib kramerje7 ničesar prodati ne morejo, drugokrat pa bi radi Rusom, katere psujejo, radi S7oje šinje prodali, ko bi jim tega Magjari ne branili. No, to imatezopetsad h^alisanega d^alizma! Proti Hr^atom hočejo Magjari nekoliko odnehati in Bta^ljenje krajiake železnice do^oliti po Mollinary-je7em načrtu. Srba dr. Miletiča bodo sedaj 7endarle pred sodnijo posta^ili, ko so ga 17 nie8ece7 zaprtega imeli; tožijo ga, da je cesaija razžalil pa ne po7ed6 kde, kedaj in kako! Svitli cesar so imeno7ali 3 no7e feldmarsal - lajtnante, 18 general-majoro^, 31 obristo^, 54 obrist-Iajtaanto7, 81 majoro^, 547 stotniko^, 233 nadlajtnanto7 in 211 Iajtnanto7. Vnanje države. Razni e^ropski turkoljnbi so začeli močno upijati po miru med Rusi in Turki, toda brž so potihnili, ko je ruski minister Gorčako? gvetu naznanil, da Rusija meča toliko časa ne bode vtaknila 7 nožnico, dokler se ne bo stanje kristijano7 7 Bolgariji, Bosniji in Hercego^ini tako zboljaalo, da se ne bodo 7eč ondi 7ršila z^erinstva, kakoršna se godijo sedaj. Angleški ščii7arji ščujejo roske Poljace 7 punt zoper ruskega cara; 7sled tega utegne prusko-nemška 7ojska zapreti poljskoruako mejo. — Nemaki libeialci in preganjalci 87. Cerk^e se srdijo na Bismarka, ker je ta začel precej zaničlji^o ž njimi ra^nati ter še niti 7 dižavni zbor ne zabaja 7eč; hočejo mu dati nezaupnico, za katero pa utegnejo od njega dobiti zaušnico, da bodo imeli za 7selej zadosti; oči^idno je, da jih zapnšča, ko so 8torili 87ojo dolžnost 7 borbi zoper 87. Cerk^o; toda mogoče je tudi, da se Bismark in liberalci le na 7idež kujajo, da bi 87et kmalu ne zapazil, kamor pes zopet taco moli. — Pri dopolno^alnib 70Iit7ab na Francoskera 80 konser^ati^ci zmagali, ki imajo sedaj 210 glaso? 7 drža^ni skupščini, ki začne 4. no7. zborovati; takrat bodo Gambeto^ci bržčas začeli Mak-Mahona hudo napadati in jego^e ministri, če slednji morebiti že poprej ne odstopijo. — Italijani so 7 Ameriki naroČili 80 milijono7 patron za puške, to ne kaže na mir! — Angleži so S7oje brodo^je na Turškem pomnožili za 2 železni ladiji iu 7adijo brodnike 7 na^ažanju šanc. — V Mebiki 7 Ameriki imajo zopet punt, 7elik del južnih pokrajin se je 7zdignil zopei sedanjega predsednika republike. — V Avstraliji, petem delu s^eta, imajo tako silo7ito sušo, da je 3 milijone 07ac po 7ro5ini poginolo. Ruski-ruraunski-črnogorski-tnrški boj. Bojna sreča se 7 Aziji in E^ropi nagiba močno že na kristijansko, na slovansko stran. Junaški Črnogorci so srečuo strabo^iti napad tmiki odbili in so pripra^ljeni sedaj udariti proti jugu 7 Skodar, da enkrat proderejo do morja; ž njiini 8e bodo vzdignili Albanci iu Grki 7 Tesaliji in Epiru, kder Turki naglo zbirajo 26.000 mož in pričakujejo visjih angleških oficirje7. Mebemed-paaa (poturčen Nemec) zbira Turke 7 No^embazarjir proti Srbom in Čroogorcem. Srbi pričakujejo 40.000 zimskih obIeče7 iz Pariza in 60.000 pušek iz Rusije; pri Zaječara so jim že Turki vdrli 7 deželo in so 7ropali mnogo ži^ine in 7e6 pastirje7 ubili, kar bo Srbe naklonilo v boj, kateri postaja za Tmke čedalje bolj nesrečen. V Ple^ni je Osman-paša sicer strašno zašancan ali z 40.000 najboljših turških 7ojako7 sedaj že 1 teden popolnem obkoljen in zaprt. Kajti ruski general Gurko je 7 Lo^acu zbral 35.000 hrabrih Ruso7, med njimi 2 regimenta carske garde, potem 80 kanono7 ter je 10. oktobra začel maršiiati daleč za Ple7no pod se^ernim znožjera Balkana črez Biraz, Brkac, reko Vid, katero je prekoračil in 16. okt. prodrl blizu do Teliia in gornjega Dubnjaka, 10 ur zadi za Ple^no na stezi 7 Sofijo. Na tej stezi so Turki imeli kakih 20.000 mož nasta^ljenih za 7arst7o dovažanja ži^eža in strelji^a 7 Ple^no. Kakor Gurko od juga, tako se je general Laskarije7 z 6 regimenti konjeniko^, 12 kanoni in 3 bataljoni Io7ce7 bližal stezi od se^era, od Donave. Sedaj začnejo Rusi 23. oktobra etraho^ito streljati 7 Plevno, da bi motili Osman-pašo in njeg070 pozornost odvrnoli od tega, kar se je 24. okt. namenilo za njego^im hrbtom zgoditi. Ta den se je Gnrko z Laskarije^em zdiužil, blizu Teliša zgrabil Turke in jih ri^al nazaj proti Ple^ni; 7name se atraho^it boj; spr^a se samo strelja iz pušek in kanono^, potem trčijo skup in začne se neusmiljeao mesarjenje, naposled premaga ruska sila ; po 10 ur trajajočem bojn so Turki popoluem tepeni, 2000 mrt^ih, 3000 7jetih z generalom Hifcipasem 7red, 5 kanono? zaplenjenih in Ple7na od 7seb strani zajeta. Boj je uioral bit strašno srdit, ker je tudi 2500 ruskih junako^ mrt^ih in ranjenib obležalo. Kmalu drugi den je prijabal veliki knez Nikolaj na bojišče, z neizmernim navdnšeujem sprejet. V Teliau bil je Šefket-paša močno začancan in je čakal pomoči iz Sofije pa nje ni dofcakal. Hrabri Gurko ga je 28. okt. napal, iz šanc 7rgel 7Uu, mnogo Turko7 ubil, 7jel pa 7 bataljonoT, 1 jiašo in mnogo oficirjev ter zaplenil 3 kanone. Sefket-paša je pete odnesel proti Orhaniju in Sofiji unkraj Balkana. — Sulejman-pasa ima ob Lomu in pri Razgradu do Ruščuka zbranih 80000 mož, se pa ne upa zgrabiti ruskega cesarjeviča. Ta je svojemu bratu Vladimirja ukazal Turke ob Lomu pii Čifliku napasti; Rusi so Turke hrabro napali in jib zapodili 7 pobeg toda zgubili so žlahtnega junaka; kmalu 7 začetkn boja je bil od turške kroglje 7 5elo zadet princ Sergej Lenchtenberg, 241etui ein sestre ruskega carja. Slayni juuak je bil k priči mrtev. Zavolj bližnje zime dovažajo Rusi svojim 7ojakom veliko tisoč kožuho7 in 7 Sisto^i pripra^ljajo tabor za 60.000 mož, jednako delajo tudi Rumuni. V Aziji sta tepena Muktar in Izmail-paša še 7edno na pobegu proti Erzerumu. Rusi tiščijo za njimi urno kolikor le mogoče. Terguzakov je vzel zopet Bajazid, potem Dijadiu, Sajdekan; Heiman in Lazarjev pritiskata za Muktarjeni ter ata vzela Kagizmaa, 7 Delibabi doila Izmail-paso, Muktarja prisilila zapustiti Zevin in pričakujeta 7 Korasanu da se njiffia pridružita Terguzakov in Komaro? iz Ardahana; potem bodeta udarila na Kaprikioj, kder je sedaj Muktar z Izmailom 7red, 12 ur pred Erzerumom. Turki so tako naglo zbežali, da so neizmemo 7eliko živeža in streljiva popustili, kar je Rusom jako prav. Kais je obdaa od Ruso7, ki delajo šance iti urno pripra^ljajo 7se, kar je za napad potrebno. Tursko brodovje je bilo 7 Varni zbrano, da bi 10.000 bašibozuko7 7 Krimski polotok zapeljalo po Rugkem ropat iu požigat; toda Turki so 8i nevarno podvzetje premislili in ostali doma. Rusi itnajo meseca decembra no7a5enje; odbrali bodo 220.000 mož in pri Kruppu na Nemškem so uaročili 1300 kanonov, da se jim nihče 7 Evropi diugo leto ne bo upal priti branit, Turčijo uničiti, razkosati iu pograbiti, kakor se bo jim prav zdelo.