V Ljubljani v vtorek 23. junija 1863.
Naprej velja' za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ za žet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. „ 2 „-.. 5 „ „ „
NAPREJ.
Oznanila. Za navadno dves'
vrsto se plačuj«^iPj?i 5 kr., ktera se
8 r » „ 10 » » »vtrlk™"*
natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Rokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
St. 50.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Teeaj Si
Odgovor odprtemu pismu.
V predzadnjem listu smo imeli odprto pismo „Napreju," v kterem g. N. priporoča, naj bi Slovenci popustili svoje narečje v znanstvenih stvareh in po časopisih, pa naj bi se po-prijeli hrvaščine; slovenski jezik naj samo ostane pri poduku prostega naroda, po uradovth, na leči in v kupčii. Ker tukaj gre za najsvetejše, najvažnejše stvari slovenskega naroda; ker je uže nekaj časa dobro znano tudi nam, da te misli res ne goji samo kak posameznik, temuč veliko število slovenske omikane mladeži in tudi priletnih rodoljubov: zato se nam je zdelo to pismo tako tehtno, da smo ga razglasili na čelu svojega časopisa; zato smo se mu tudi namenili dati obširnejši odgovor. Uže mnogokrat je torej bila ta reč posebno v ustnih pogovorih na vrsti; uže često se je presojevala: vendar ostala je do zdaj še zmirom, kakor je bila, in gotovo ostane tudi po sedaj — mutatis mutandis.
Treba je, da najprvo dobro premislimo to-le vprašanje: ali nam bi zares koristilo, če popustivši domače narečje strmoglavo v knjigo vcepimo hrvaščino?
Statistika barona Czoerniga, na svitlo dana 1861. leta, uči, da je Slovencev na Kranjskem 421.398, na Štajerskem 369.246, na Koroškem 92.767, okoli Gorice, Gradiške, Trsta in po Istri 198.451, na Beneškem 26.892, na Ogerskem 52.379, na Hrvaškem 2.400 in na vojski 20.000, torej vseh vkup samo 1,183.533. Ako Hrvatom odbijemo tistih 6.870, ki so na dolenjem Avstrijskem, pa unih 1000, ki žive na Moravskem, in potem še 397.954 ogerskih Srbov, dobimo jih v Avstrii 2,369.387 s tistimi vsemi vred, ki jih prištevajo drugi pisatelji tudi srbskemu rodu. Ne čutimo se nikakor poklicanega, da bi mi razsodili vprašanje, ki se zdaj pretresa, kaj je hrvaško, kaj srbsko; tudi nam Hrvatje ne zamerijo, če tu, ker govorimo samo o sedanjem času, za zdaj v misel ne jemljemo neavstrijskih Srbov, ki res pišejo tisto narečje, pa vendar nete, in tudi ne bodo hoteli vedeti za drugo juž-noslovansko slovstvo, nego samo za svoje, dokler se bode med Srbi in Hrvati vzdigovala trdna stena, kterej se pravi cirilica in latinica; toda gotova, bodočnosti izročena resnica je, da se do 3 milijone Srbov, Bošnjakov, Hercegovcev in Črnogorcev nekdaj vendar mora popolnoma združiti s Hrvati v literaturi. — Posled poprejšnega števila torej najdemo, da je Hrvatov za 1,185.8&4 t. j. za polovico več od Slovencev. Bodi-si, da vse te številke niso prav natančne, vendar nam razodevajo, v kacem je primerji med seboj množina južnoslovanskih plemen razun Bolgarjev.
Mislil bi torej, da zares le-te statistične okolnosti zagovarjajo nasvet gospoda N., ker potem kaže, da bi se hrvaško slovstvo ne opiralo samo na 2,351.387 duš, in slovensko ne
samo na 1,183.533, ampak da bi vedel slovenski in hrvaški pisatelj, da je 3,534.920 duš, ktere imajo v knjigi ta govor, kakoršnega on piše: vendar pa trezev človek vidi precej, da v resnici ta reč malo in dosti nima tacih lastnosti, kakoršne razodeva nje videz. Hrvaško-slovensko slovstvo bi se tudi potlej ne opiralo na 3,534.920 duš, kajti naš prosti narod bi ne imel nikakoršnega dobička iz knjig v hrvaškem jezici pisanih, ker bi jih ne razumel, torej tudi ne kupoval. Vzlasti velika škoda bi iz tega izvirala, kar se tiče lepoznanstva, ki je vedno bilo in bode začetek in podloga narodnemu in jezi-kovemu izobraževanju, in tudi kar se tiče posebno tistih časopisov, ki ljudstvo politično izobražujejo, in ki so dan denes tako začeli širiti se med Slovenci, da, če naročnike slovenskih listov primerimo s hrvaškimi, vidimo, da je ta primera Slovencem ugodnejša nego Hrvatom. Slovstvo bi imelo tedaj samo obilnejše število enakojezičnih pisateljev, a ne čitateljev, in ta reč bi se vedno še vrtela okrog denašnjega vprašanja: kdo bode knjige tiskal, če jih nihče ne kupuje? Knjigotržje bi si torej s tem nič ne pomoglo. Neveljavna je tedaj opomba, da bi potem slovenski pisatelj zarad jezika dobil mnogo več bralcev, ker bi doma brez dvoma izgubil med prostim narodom več poprejšnjih čitateljev, nego bi si novih privabil, in tudi je primisliti važno, zgodovinsko resnico, da zares glasovito, izborno duševno delo vsacega jezika, torej dosledno tudi vsacega slovanskega narečja bralcev ne išče samo po svojej domačii, tudi ne samo po slovanskih zemljah, temuč po vsem izobraženem svetu, česar ni treba dokazovati nikomur, kdor se je kolikaj učil raznih slovstev nove in stare dobe, — vendar naj bralca mimo grede opomnim le srbskih pesmi in kralj edvorskega rokopisa, če uže molčim o Mickie-viči in Puškinu. Ne utrpim se, da bi o tej priliki slovenskej mladini zopet ne ponovil starega priporočanja, naj se le trdno uči jezika, in potlej naj se poskuša v izvrstnih književnih delih; to je za zdaj edini, pravi naravni pot, po kterem lehko brez narodove kvare književno slavo pridobimo sami sebi, vsemu slovanstvu in svojemu narečju in domu, ter pomnožimo sedanje število slovenskih čitateljev. Dalje pa nikakor ne pozabimo, da bi glave trebalo, ne samo roke in peresa, tudi tistemu Slovencu, ki bi pisal južnim Slovanom v hrvaškem narečji. Kakor se slovenske bukve same ne pišejo, tako tudi hrvaške ne. Kar je beraško, to je po vsem svetu ničevo; kar je slabo, to nima nikjer veljave. Da Slovenci še jako glasovitega pisanja nimamo, ali ko bi ga imeli, da bi vendar zdaj ne bilo še dovolj znano med izobraženimi narodi — kar nam priča Preširen — tega so krive naše neugodne dozdanje okolnosti, ki bi se nam pa vendar utegnile premeniti, ako ne bodemo spali. Morda bi kdo rekel: ako bi Slovenci potem zares ne dobili dosti več novih bralcev, nego jih imajo zdaj,
— iO« —
Hrvatom bi se pa vendar eitatelji po Slovenskem pomnožili. Nam se tudi to ne zdi resnično. Mi gotovo nismo krivi, če v južnoslovanskem slovstvu ni dovolj vzajemnosti, kajti mnogo izobraženih mlajih Slovencev ne umeje samo uže zdaj prav dobro hrvaškega narečja, ampak zna tudi slovstvo; drugi so pa hrvaščine vsaj toliko zmožni, da vedo, kaj so brali, kadar iz rok deno hrvaško knjigo, in to napreduje od leta do leta, ker med hrvaškim in slovenskim narečjem razlika ni tako strašna, da bi se lehko in kmalo ne obvladala.
Ko je 1851. leta vrednik tega lista v Zagrebu dr. Graja vprašal, kaj je početi nam Slovencem, kar se tiče pisave, odgovoril mu je dr. Gaj: slovenski pišite, kakor ste pisali do zdaj ; kadar slovenščina in hrvaščina dospe vrh svoje prave izobraženosti, potem razlika med obema skoraj izgine sama ob sebi. — „Novice," naš „Glasnik," posebno „Torbica" so časi prinašale, in še prinašajo, vzlasti pa „Torbica," poleg slovenskih tudi hrvaške spise, in čitatelji, kterim so bili ti sestavki namenjeni, gotovo niso z glavo majali, ampak z veseljem brali. Hrvaškemu slovstvu bi se tedaj bralci med nami potlej nič bolj ne množili, nego se uže zdaj, ne samo brez kvare, ampak celo na dobiček slovenskej književnosti.
Kdor vse to dobro presodi, mora pritegniti, da nikakor ne gre svetovati, naj bi se poprijeli tudi mi hrvaškega in srbskega jezika in slovstva, ker bi iz tega nikakor cel6 ma-terijalna podpora slovstvu ne izrastla, kajti Hrvatje bi ne brali nič več nego zdaj, Slovenci pa mnogo menj.
_ (Konec prih.)
Odgovor Fr. Palač koga „!$oleslavanu."
(Konec.)
Ko so se mogle narejati in hraniti države druge ali tretje vrste v polnej samostojnosti, ta doba je za vselej mi-nola vsaj po Evropi, po kterej svetovna centralizacija vsako leto čedalje bolj zmaguje. Učakali smo tudi mi, da uže po samej Evropi morejo le svetovne države, kakoršna je Angleška in Ruska, obračati se po čisto samostojnej politiki, ktera se opira le na lastne koristi; druge države pa, naj bodo še mogočnejše, morajo se ozirati in obračati po teh državah. Veliki mojster na Sekvani *) diletantuje pač tudi v svetovnej politiki, ali dozdaj ne s posebnim vspehom, in znano je, da uže tudi 011 si nič ne upa večega početi, ako ne dovoli Angleška, torej tudi ne, ako bi mu ta branila. Prva svetovna država naše dobe je brez kake dvombe Angleška; toda je nekam umetno osnovana, stoji uže na najvišej stopinji svojega razvoja; njena moč in krepost se da meriti in šteti, in pokazalo se je nedavno, da njena važnost po evropskej kopnoti ni, in tudi ne more biti tako očitna, tako na ravnost vladajoča in razsodna, kakor bi sama želela. A Ruska pa je moč, sezidana na prirodnih podlogah, ki sicer niso še dovolj razvite, ali vendar sposobne so neskončnega razvoja in razcveta, in rine svojim telesom na ravnost na Evropo. Ker je tedaj neizmerna veličina (incommensurable grosse), zato je_ta država pripravna, da nekoliko ostraši misli ne le narodom, temuč tudi samim diplomatom. Ne tajim torej, da obem uže imenovanim vrstam ljudi, ki se vesele poljskega vpora (vporo ljubom iz instinkta in neprijateljem slovanstvu), more se pridružiti, kakor se tudi zares pridružuje, še tretja velika okol-nost, namreč strah od rastoče ruske moči, in posebno dokler je carska vlada samodržna; zato se je uže skoraj po vsej Evropi zbudilo prizadevanje, da bi se postavil kak jez tej g^o-zečej nevarnosti, in ta jez naj bode, če je treba, tudi obnov ljeno poljsko kraljestvo. Ali res je, ako bode Poljska tako
*) Sekvana je reka, na Francozkem, imenovana po francozki: Seine, veliki mojster je Napoleon HI.
obnovljena, da bodo po njej gospodovali njeni obnovitelji, in }ila bi ta dežela potem krvavo bojišče več nego tridesetletne vojske, iz ktere bi naposled stopila še pustotnejša in bolj po-omljena nego naša domovina nekdaj. Kajti noben razumen človek si ne sme tajiti, ako bi kdaj v tem boji nastale resnične nevarnosti ruskemu narodu in ruskej državi, da potem ne bode nezloge med carjem in podložniki njegovimi; da vstanejo novi Minini in Požarski, kteri bodo prebivali osodno bojevanje dalje nego vrli pani dobrodzieji. *) Poljaci pa, opirajoči se radi ali neradi na zapadne narode, in vzlasti na Nemce, ne bodo mogli ustavljati se njihovemu zahtevanju, za ktero jim bode nekoliko privoljenega, in poleg vsega svojega sočutja do slovanskih narodov (dasitudi so ga do zdaj silo malo Dokazali), bodo morali pustiti jih, naj uni ž njimi narede po svojej volji. Nisem bil namenjen, pa vendar sem zašel jako predaleč v okrožje više politike, toda še vendar nisem povedal vseh najvažnejših vzrokov, zakaj se mi sedanji poljski boj zdi brezupen in torej škodljiv in žalosten; moral bi spisati celo knjigo, ako bi hotel dovoljno dopovedati vse, česar je temu treba, — a za vse to pač nimam niti časa, niti volje, niti poklica. Sploh mi biva neugodno vsako mešanje v časopisne prepire, ker sem si v svesti druge, in morda še važnejše dolžnosti, v kterej me vsaj dan denes nihče ne more nadomestiti. Zato prosim sploh, naj se potrpi z menoj — ne „Boleslavana," kteri si iz brezozirnosti sam zasluge dela — ampak neštevilnih prijateljev med narodom, če bodem molčal, kakor do zdaj, tako tudi po sedaj, vsem temu podobnim napadom, obrnenim v me, v moje politično mišljenje in v mojo politično izpoved. Pač je razun Poljskega dosti še druzih vprašanj, o kterih drugače mislim, nego „Boleslavan;" da pa nečem več iti v Mlado Boleslavo v šolo, da bi se tam učil prave demokracije ia pravega svobodoljubja, tega mi samo ne branijo moja leta, ampak tudi izkušenost, ktere sem si v dolzem živenji mnogo nabral. To ie pač blago, ktero „Bo-leslavanova" stranka, letajoča po samih vzorih (idealih), navadno premalo čisla, dokler si ga nehote nabere sama. Ali tudi ona bi se imela naučiti, mislim, vsaj veče doslednosti v svojih političnih načelih, in če jej na Češkem tako jako mrzi vse, kar se le od daleč zdi, da diši po aristokratizmu, imela bi se vsaj vprašati in premisliti, ali poljski vpor samo na svobodo meri, ali tudi na gospodovanje, na pr. v trdoruskem Kjevu? ali imajo poljski „hlopi" (kmetje) toliko vzrokov svojih gospodov ali raji hvaležno prijeti se vlade? in ali so tisti zakotni uboji, ktere skrivna „narodnau vlada v Varšavi tolikrat snuje in odobrava, za las blaži, nego dogodbe a la Tre-pov in Zablocky (februarja 1861), ki jih je ruska vlada sama grajala in kaznovala? Res da bi tacih vprašanj ne imel premisliti sam „Boleslavan," temuč še drugi češki časopisi.
Kar se poslednjič tiče dozdevne premembe mojega mišljenja, pristavim samo dve besedi. S pomladi 1848. leta, ko sem pisal svoje znano pismo v Frankfurt, gojil sem še upanje, da si bodo nazadnje osvobojeni narodje pravični med seboj; po izkušnjah, pridobljenih od tega časa, pak bi daljša taka vera bila nevarno slepljenje samega sebe; poprej se je nadjati, da v nedavnem času zmorejo rusko vlado slovanska, torej svobodoljuba načela.
V Pragi, 8. junija 1863.
Franca Palacky.
Dopisi.
V Ljubljani 22. junija. —i—. V nedeljo 21. dan t. m. zjutraj je bilo šlo do kacih 100 udov naše narodne čitalnice
*) T. j. Poljaci.
v Kamnik radovat in veselit se zunaj ljubljanskega ozidja. Društvo gospej, gospodičin, gospodov in čitalničnih pevcev je imelo s seboj dve narodni zastavi. Kamnik jih je prav navdušeno sprejel; na vratih Hostnikove gostilnice je prijazen napis v slovenskih barvah uže o prihodu veselo pozdravil vsacega prišleca. Precej je bila družba odpravila poslance gg.: dr. E. H. Kosto; dr. Zupanca in Horaka k dekanu g. Finku, okrajnemu načelniku g. Roderju in mestnemu županu g. Podrekarju; povsod so bili veselo sprejeti. Potem je bilo društvo pri maši, pri kterej so kaj lepo peli vrli čitalnični pevci, in h kterej je bilo prišlo tudi mnogo kamniških meščanov in ljudi iz obližja. Na to se je ogledovalo mesto, smodniški mlini, mekinski grad in kar je zanimljivega po okolici. Ob enej po poldne so bili v Hostnikovej gostilnici pri obedu vsi Ljubljančanje s kamniškim županom in mnogimi drugimi jako prijaznimi Kamničani. Ko so se družnemu veselju odprle duri in vrata, povzdigovala je radost vsako srce, in napitnica je roko podajala napitnici, med kterimi so bile najglasnejše pozdravljene g. dr. Bleiweisu, boritelju za slovensko napredovanje, potem kamniškim meščanom, ki so tako vneti za svoj narod in g. dr. Zupancu, vredniku te veselice. Radovanje tega dneva ostane dolgo v spominu vsacemu, kdor je bil pričujoč. Vencu moških pogovorov se je vplčl tudi marsikak zelen list vesele šale, ktere se je posebno vdeleževala mladina. Društvo je bilo zmenjeno, da se ob šestih po poldne snide v Mengši pri g. Staretu, kamor je bilo prišlo še tudi iz Ljubljane jako dosti druzih voz, v kterih je sedela gospoda, ki ni o poldne kosila v Kamniku. Družba je tu bila tako množna, da je skoraj primanjkovalo prostora. Ogledovale so se razvaline, potem je pa bilo petje, šala in smeh; s kratka, tudi tu je družbo navdajalo veselje, ki je bilo samo zato še veče nego v Kamnici, ker je imelo več deležnikov. Nihče ni maral, da so viseli na nebu grozeči oblači, ki so pa društvu na zadnje vendar bili milostni, izlivši svoje debele solze na zapadno stran; pregnala jih je potem ugodna sapa, in večerno solnce je novič posijalo. Citalničarji so se v Ljubljano vrnili, ko je uže luna svetila na nebu. — Vam prijazni Kamničanje, ki ste nas prejeli srčnim pozdravom z barvami naše domovine, bodi v naših srcih ohranjen blag spomin. Bratje, otroci tistega naroda smo!
Iz Lašč. M. O. — V 47. listu časnika „Napreja" se je pokazal nekak S. T., za kterega se gotovo ne zmotim, če rečem, da ni v resnici, ampak le na videz Ribničan, ker sicer bi znal bistroumnejše in šalivše pisati. Le-tega navidezribni-čana smo torej zalotili, da je res bil iz Ribnice v krošnji prinesel na prodaj nekaj kupljenih lonec, med kterimi pa ni čisto nič bilo „cinjaste robe," ampak samo črne je bil razložil; pa še ti so bili vsi ubiti, da so hrepeli, kakor grlo starega „šomaštra." Vendar je bilo okrog njega precej vse polno starih bab, kterim kaže da je posebno vajen, ker bi se vedno sicer ne opiral na-nje. Zagovarjal bi rad Ribničane, ki gotovo ne marajo za njegovo zagovarjanje, ker so od njega sami desetkrat bolj premeteni; tudi bi se rad imenoval dopisnik, pa ima tako zmešane misli, da mi očita, kako malo je meni svet znan okrog slavnih Lašč, nazadnje pa vendar pritrdi vse, da je res, kakor sem jaz o Laščanih pisal. Kje se je učil ta mož logike? Rad bi se prodajal za izobraženega človeka, pa govori take surove besede, kakoršne so le med čredniki znane. Zakaj ni prosil Pikinega Jožka, da bi mu bil popravil sestavek, predno ga je dal na pošto? Dopisnik laška učitelja tako neukretno povzdiguje, da se mu lehko zahvalita, ker njima so gotovo znane evangeljske besede: „luč se ne prižiga, da bi se dela pod polovnik, ampak na svečnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša
luč ljudem, da bodo videli vaša dobra dela." Vsacega Slovenca jako veseli, če so Ribničanje zares narodni; ali za to naj ne bodo nikakor prevzetni, pa tudi vem da niso, ker so prepametni, in znajo, da nimajo za to nikaršne zasluge, kajti samo svojo dolžnost izpolnujejo sebi na korist.
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Pasji davek se v našem mestu prične 10. dan julija meseca 1.1. V zadnjej seji deželnega odbora je bilo na vrsti poročilo c. k. žandarmerijskega krilnega poveljstva o žandarmerijskej vstanovitvi (vkvartirovanji). 1861. leta je bilo treba 11.498 gld. 99'/a kr. plačati žandarjem za stanovanje; 1866. leta pa se iztečejo vse pogodbe zarad stanovanj, in potem bode treba na leto plačevati za žandarmerijska prebivališča samo še po 5573 gld. 60 kr., izmed kterih le 3141 gld. 23 kr. zadene deželno blagajnico.
Dunaj. 17. dan t. m. se je zopet pričel državni zbor. V gosposkej zbornici ni bilo g. Palackega, nekaj poljskih in tudi nekaj poslancev z desnice ne. Pričujoči so bili ministerski prvosednik nadvojvoda Rajner in ministri Rechberg, Mecsery in Wickenburg in prvoscdnika knez Kari Auersberg in Kuef-stein. Knez Auersberg je imel daljši govor, v kterem je opomnil, da pridejo v državnem zboru na vrsto reči, ki bodo zadevale vse cesarstvo, in da tudi Erdeljci kmalo odpravijo poslance na Dunaj; da bode, kakor do zdaj, državni zbor zopet zvest prestolu in cesarskej rodovini. Končal je z besedami: živio Franc Jožef! in zbornica je ta klič trikrat ponovila. V poslanskej zbornici je bilo precej poslušalcev; izmed ministrov so bili pričujoči gg.: Schmerling, Lasser, Plener, Burger in Hein. Prvosednik Hasner je v svojem govoru opomnil, da nad srečo avstrijske države je duševno delo Nj. veličanstva, ki sreče svojih narodov išče v svobodi. Sklenil je z besedami: naj bi nam ostal mir, da svoje delo dovršimo; naše geslo bodi: „naprej!" Poslanci so trikrat ponovili za njim klič: živio Franc Jožef! Pričujoča je bila večina Poljakov, med kterimi: Potočki, Bochenski, Dziedušycki, Ručka, Morgenstern, Krvstofovič, Kirchmayr, Dieti, Grocholski, Do-brzanski; izmed čeških poslancev je bil samo Pražak, inHel-celet izmed moravskih; sedeli so na desnici: Cupr, Krasa, Kostelnik, vladika Jirsik in dr. Toman.
—	V drugej seji gosposke zbornice je kardinal in veliki dunajski vladika vitez pl. Rauscher nasvetoval, naj se odgovori prestolnemu govoru s pismom, ktero naj zloži 9, za to izvoljenih odbornikov. Izvoljeni so v ta odbor gg.: kardinal Rauscher, grof Anton Auersberg, knez Jablonovski, Haase, grof Kuefstein, baron Lichtenfels, knez Adolf Schvvar-zenberg, grof Haller in knez Stahremberg. V poslanskej zbornici ni bilo Cehov. Bil je tudi na vrsti nujen nasvet, da bi se s pismom odgovorilo govoru svitlega nadvojvode Karla Ludviga. To pismo naj zloži tudi tukaj 9, za to izvoljenih odbornikov. Državni minister je oznanil, da se je ga-liški poslanec grof Vodzicki odpovedal poslanstva in tudi češki poslanec dr. Griinwald.
—	18. dan t. m. o poldne je bilo zbranih 80 državnih poslancev v dvorani gostilnice, „pri belem konji." Mnogo napitnic je bilo slišati. Zvečer pak je bila pri državnem ministru pl. Schmerlingu veselica, pri kterej so bili gg.: nadvojvoda Kari Ludwig, Rajner, Ernst, Leopold, Viljem in Si-gismund, ministri in dvorni kancelir, maršala baron pl. Hess in Vratislav, kardinala pl. Rauscher in knez Schwarzenberg in skoraj vsi naDunaji bivajoči poslanci obeh zbornic, poleg njih pa tudi glasovitejši trgovci in obrtniki, literatje in časnikarji.
—	Vladika LitvinoviČ, rutenski poslanec v državnem zboru, ima odpust za 3 tedne, da pojde v Rim po opravku.
—	Nj. veličanstvo pišejo, da pojde v Dalmacijo, potem ko se vrne z'Bavarskega.
—	Po naredbi državnega ministerstva, danej 28. dan maja meseca 1863. leta, bode povikšana učnina (unterrichts-geld) po gimnazijah. Ta naredba velja za Češko, lombardo-beneško kraljestvo, Dalmacijo, Galicijo s Krakovem, dolenjo in gorenjo Avstrijo, Salcburško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Bukovino, Moravsko, Sleško, Tirolsko s Predarelskim in za Primorje. Koder se je do zdaj plačevalo po 12 gld. 60 kr., bode se po sedaj po 18 gld. 90 kr., koder se je do zdaj po 8 gld. 40. kr., bode se po sedaj po 12 gld. 60 kr. Dve tretjini tega zneska pojdeti v učilni zaklad, tretjina pa, da se poboljša plača višim učiteljem.
—	Podučno svetovalstvo je vendar ustanovljeno; Nj.veličanstvo je uže potrdilo pravila, in za prvosednika temu sveto-valstvu bodeg.dr.pl. Hasner, prvosednik poslanske zbornice.
Trojedina kraljevina. V Zagrebu slovesnost na čast sv. aposteljnov Cirila in Metoda bode po tej-le naredbi: 1) tisti dan poprej, t. j. 4. julija bode koncert glasbenega zavoda, in pelo se bode tudi vse prvo (do zdaj še neslišano) dejanje iz opere „Porina," zložil V. Lisinski; 2) 5. julija zjutraj ob desetih slovesna maša v prvostolnej cerkvi, epistola in evangelje se bode slovanski pelo, koralno petje pa hrvaški; 3) o poldne v streljani obedo; 4) po poldne veselica na vrtu velicega vladike, vrt bode razsvetljen z umetnim ognjem, petje pevskih društev in glaseb, kres s petjem in z ljudsko veselico.
Češka. Poslanstva sta se uže odpovedala češka državna poslanca Rezač inŽak; njima se mislijo še nekteri pridružiti, Rieger in drugi ž njim pa imajo namen počakati, da jim sklep državnega zbora morda sam vzame poslanstvo. —- Havelka neki da se je poslanstva odpovedal, kakor „Presse" govori, zato, ker svoje politične prepričanosti ni mogel združiti s cesarsko kraljevo službo, v kterej je. ^Politik" pristavlja temu: „prava sreča je, da se to ni zgodilo tudi pri druzih c. k. uradnikih, ki so državni poslanci, ker sicer bi poslanska zbornica utegnila izgubiti toliko poslancev, da bi več ne mogla delati sklepov.
—	Pustovojtova je iz Prage pobegnila, pa nihče ne ve, kam. Praška pevka Zavišanka, prijateljica gospodičine Pusto-vojtove, neki da je šla na Dunaj prosit, naj bi Langievič smel iti v kake češke toplice.
—	Volitev novega župana bode še le 2. dan julija meseca. List „Politik" priporoča, naj bi se izvolil za mestnega župana dr. Rieger, ki boje da bi prijel to volitev.
—	Praško deželno sodstvo je bilo obsodilo g. Ignacija Koberja, vrednika „Občnih Listov," da bode 3 mesece zaprt, in da izgubi 300 gld. pologa, ker je kalil javni mir; praško više deželno sodstvo je pa sodbo predrugačilo, da g. Kober plača samo 50 gld. globe, ker je prestopil tiskarni red, in oprostilo ga je hudodejstva, da je kalil mir, ker se to ne more dokazati.
—	Zaprti, nekdanji vrednik ^Narodnih Listov" g. Juli Greger, obsojen je 17. dan t. m., da bode zaprt še mesec dni več, in da izgubi 80 gld. pologa, ker je žalil državne organe.
—	Pruski kralj je prišel 19. dan t. m. v Karlove Vare.
Galicija. V Levovu so zaprli, kneza Viljema Radzivila.
Beneško. Po nasvetu srenjskega beneškega svetovalstva
je zopet za 3 leta potrjen dozdanji beneški mestni župan grof Pier Luigi Cembo.
Ruska. Francozko, avstrijsko in angleško pismo o poljskih zadevah je šlo 17. dan t. m. v Petrograd. Vse tri vlade so čisto enacih misli o tej stvari.
—	Veliki vladika Felinski je bil peljan v Petrograd sh žandarmerijsko stražo. 13. dan t. m. se je bil poslovil od više duhovščine in postavil za svojega namestnika vladiko Rzevuskega. Vse misli, da ga ne bode več nazaj, ampak da bode moral iti v Sibirijo.
—	Slišati je, da je veliki vladika Felinski pregnan v Sibirijo v vologdansko gubernijo.
Poljska. Kako mogočna je poljska narodna vlada, kaže ta-le dogodba: nek ruski vojskovod je v začetku t. m. hotel iti iz Petrograda v Varšavo, in gosposka mu je rekla, da ruski popotni list ne bode zadosti; naj si torej vzame tudi poljskega, t. j. kakoršne daje narodna vlada.
—	Vpor še vedno traja (trpi), in v bitvah zmagujejo zopet največ Poljaci; vendar so čahovskega Rusi zmogli 11. dan t. m. pri Ratajah, ali vojske mu niso razkropili. 7. dan t. m. so Poljaci srečno bojevali na Litovskem pri Cytovianah, 8. dan pri Ilii, in 10. dan pri Rozani.
—	Donski kozaki, zdaj bivajoči na Poljskem, pišejo, da so nezadovoljni, in da žele domit vrniti se s plenom, ki so si ga nagrabili.
—	„Czas" je potrdil, da so Rusi razkropljeni v bial-skem okraji, kjer je bil ujet ruski vojskovod Maninkin in obsojen da bode ustreljen. — 16. dan t. m. so Rusi Leona Frankovskega v Lublinu obesili.
—	Po Volynskem raste vpor, in mnogo se zbira čet, ki ne dajo pokoja Rusom; kmetje se pa nikjer ne mešajo v boje.
Pruska. Kako drugi Nemci mislijo o sedanjej pruskej vladi, priča to, ker so heidelberški udje narodnega zbora naročili Welckerju, da naredi spis, v kterem naj priporoči dru-gej badenskej zbornici, da bi vlado pregovorila, naj se v zboru nemške zveze potegne za to, da se Prusorn vrne odvzeta ustava.
Listnica. J. J. Z. v Lj. Prav radi natisnemo o priliki.
Loterija 20. junija 1863. Trst: lO, 7J, GO, 35, 28.
Dunaj 22. junija. — Nadavek (agio) srebru 10.75.
36J	[6
Schmitftori izdelJtei iz ijoztlne volne.
Marsikdo nenadoma oboli v tem času, ker se vreme rado preminja; ker mokrota ali hlad napravi bolečine, ali jih ponovi. Treba je torej Varovati se, in iskati pomoči tam, kjer je jo uže marsikteri našel. Ce ima človek nahod od prehlado (Veumatizem), priporočati je Schmidtovo znano blago iz gozdne volne, ki so ga zdravniki preiskovali, in slavno potrdili. To blago je narejeno iz vlakna (Taser) smrekovega in borovega drevja in iz vlaken druzih rastlin. Kako zdrave so smrekove in borove kopeli, kadar človeka trga po udih, ali kadar oboli, ker je bil na prepahu (luftzug), ali ker se je prehladi!, kaže to, ker čedalje več ljudi prihaja v take kopeli. Razni izdelki in oblačila iz gozdne volne so pri meni na ogledu. Ce začne trgati po udih na tem ali unem delu človeškega telesa, imamo pomoč, ki novo trganje precej ustavi, staro pa odpravi ali polajša. Na prodaj imam in priporočam rokavače (janke), hlače, notranje podplate, nogavice, p od metek (Vato), olje in prejo za pletenje (strikanje) iz gozdne volne.
V Ljubljani 11. maja 1863.
Albert Trinker.