Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 25 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article ZNAČILNOSTI OPRAVLJANJA SEČNJE IN SPRAVILA V ZASEBNIH GOZDOVIH V SLOVENIJI CHARACTERISATION OF FELLING AND SKIDDING IN PRIVATE FORESTS IN SLOVENIA Špela ŠČAP 1 , Darja STARE 2 , Nike KRAJNC 3 , Matevž TRIPLAT 4 (1) Gozdarski inštitut Slovenije, spela.scap@gozdis.si (2) Gozdarski inštitut Slovenije, darja.stare@gozdis.si (3) Gozdarski inštitut Slovenije, nike.krajnc@gozdis.si (4) Gozdarski inštitut Slovenije, matevz.triplat@gozdis.si IZVLEČEK V raziskavi, opravljeni leta 2019, je bilo zajetih 544 naključno izbranih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Več kot polovica anketi- ranih ima v lasti gozdno posest, veliko od 1 do 4,99 ha. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. V obdobju 2015–2019 je sečnjo in spravilo opravljalo 71 % anketiranih, ki so v tem času skupaj posekali nekaj manj kot 50.000 m 3 lesa (24 m 3 /ha ali 141 m 3 na gospodinjstvo). Intenziteta sečnje je bila najvišja pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer v povprečju 41,4 m 3 /ha. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med velikostjo gozdne posesti in intenziteto sečnje. V anketi je bilo ugotovljeno, da so za 41 % sečnje in spravila poskrbeli poklicni izvajalci del. Z raziskavo smo potrdili značilen vpliv velikosti zasebne gozdne posesti na način izvedbe sečnje in spravila. Rezultati so pokazali, da je največji delež zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, v velikostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha. Z raziskavo nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti sečnje med spoloma zasebnih lastnikov gozdov. Ključne besede: zasebni lastniki, anketa, intenziteta sečnje, struktura lastnikov, gozdna posest, sečnja in spravilo v zasebnih gozdovih IZVLEČEK A survey conducted in 2019 covered 544 randomly selected forest owners. More than half of the forest owners own a forest estate ranging from 1 to 4.99 ha. For 62 % of respondents, the primary purpose of forest management is to harvest wood for their own needs. In 2015–2019, 71 % of respondents carried out felling and skidding in their forests. In total, approximately 50,000 m 3 of wood was felled (24 m 3 /ha or 141 m 3 per holding). The largest volumes were felled by private owners with small forest holdings (up to 0.99 ha), on average 41.4 m 3 /ha. There were statistically significant differences between the size of the forest holding and the average volume of annual felling. Furthermore, there were no statistically significant differences in felling intensity between male and female forest owners. The survey found that professional contractors carried out 41 % of felling and harvesting. Furthermore, there were significant differences between the size of the private forest estate and the method of performing forest operations. The results showed that the largest share of private owners who carry out all felling and skidding with the help of hired contractors is in the size class of forest holdings from 5 to 9.99 ha. The study did not confirm statistically significant differences in the intensity of felling between male and female private forest owners. Key words: private forest owners, questionnaire, intensity of felling, structure of forest owners, forest estate, forest operations in privately owned forests, felling and skidding GDK 3:682(497.4)(045)=163.6 Prispelo / Received: 25. 2. 2021 DOI 10.20315/ASetL.125.3 Sprejeto / Accepted: 27. 5. 2021 1 INTRODUCTION 1 UVOD Površina zasebnih gozdov v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih povečala, število zasebnih lastnikov gozdov pa je narastlo, posledično se je povečala razdrobljenost gozdne posesti. Delež zasebnih gozdov je leta 1996 znašal 66,1 %, leta 2019 pa kar 79,7 % (Poročilo …, 2020). Ob tako velikem deležu zasebnih gozdov je po- membno vprašanje, kdo opravlja dela v zasebnih goz- dovih. V Sloveniji se po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) spoprijemamo z nizko realizacijo načr- tovanega poseka (Poročilo …, 2020). Na sečnjo in spra- vilo v zasebnih gozdovih vplivajo različni ekonomski, posestni in naravni dejavniki (Poje in sod., 2016). Za Slovenijo značilna razdrobljenost in majhnost zasebne gozdne posesti zmanjšuje racionalnost dela in vpliva 26 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji na opravljanje del v zasebnih gozdovih. Prav tako soci- alne, demografske in ekonomske značilnosti zasebnih lastnikov gozdov pomembno vplivajo na gospodarje- nje z gozdovi (Ficko, 2019). Pripravljenost zasebnih lastnikov gozdov za gospodarjenje in njihov odnos do gozda pa sta ključna za zagotavljanje lesa iz zasebnih gozdov (Češarek in sod., 2018). Starejše raziskave (npr. Winkler, 1976; Medved, 1991; Medved, 2000; Medved, 2003; Robek in sod., 2005; Rutar, 2010) kažejo, da večino del v gozdovih opravijo lastniki sami, s pomočjo družinskih članov ali v okviru medsosedske pomoči. Rutar (2010) je v svoji raziskavi ugotovila, da večina zasebnih lastnikov gozdov dela v gozdu v dvojicah, to so predvsem tisti z večjo gozdno po- sestjo (nad 6 ha). Tisti z najmanjšo gozdno posestjo pa največkrat delajo sami. Tudi novejše študije (Statistični urad ..., 2021) potrjujejo, da večino del opravijo zaseb- ni lastniki gozdov sami. V letu 2016 so zasebni lastniki gozdov v okviru kmetijskih gospodarstev večino dela v gozdu opravili sami z družinskimi člani, najeto delo je dosegalo le 7 % vsega opravljenega dela. Kljub nizkemu deležu najema izvajalcev za delo v gozdu njihovo število v zadnjih letih narašča (Triplat in Krajnc, 2021). Dandanes je nemogoče pričakovati, da bodo vsi za- sebni lastniki gozdov opravljali dela v svojem gozdu sami ali, še pomembneje, da bi bili vsi ustrezno opre- mljeni in usposobljeni za delo. Pri tem je pomembno, da je delo v gozdu v prvi vrsti varno in zdravju ne- škodljivo ter v drugi vrsti tudi ekonomsko učinkovito. Korbar (2005) precejšnjo nezainteresiranost zasebnih lastnikov gozdov pojasnjuje z gozdarskim sistemom v prejšnjem režimu (pred letom 1991). Ta je lastniku na eni strani omejeval pravico do gospodarjenja z goz- dom in samostojno prodajo lesa, na drugi strani pa je na celotni površini gozdov ne glede na lastništvo opra- vljal vsa potrebna dela (npr. sečnja in spravilo, graditev prometnic). Ta način se ohranja tudi v novem sistemu z Zakonom o gozdovih (1993) in Programom razvoja gozdov v Sloveniji (1996), saj javna gozdarska služba zagotavlja načrtovanje, odkazilo in terensko gozdarsko službo ter ohranja sorazmerno pasivnega gozdnega posestnika. Na drugi strani področje dela zasebnih la- stnikov gozdov v lastnih gozdovih in prek medsoseske pomoči ni doživelo jasne zakonske opredelitve zahtev po strokovni usposobljenosti in tehnični opremljenosti (Korbar, 2005), medtem ko morajo izvajalci gozdarskih del upoštevati zakonodajo in izpolnjevati minimalne pogoje za delo v gozdovih (Triplat in Krajnc, 2021). V EU je kar 60 % gozdov v zasebni lasti in vse več raziskav je namenjenih razumevanju gospodarjenja in opravljanja del v zasebnih gozdovih (npr. Nichiforel in sod., 2018; Ficko, 2019). Več raziskav je bilo name- njenih predvsem ugotavljanju vplivnih dejavnikov na način gospodarjenja zasebnih lastnikov gozdov z nji- hovim gozdom (npr. Beach in sod., 2005; Andersson in sod., 2010; Aguilar in sod., 2014; Petucco in sod., 2015; Kilham in sod., 2019; Bashir in sod., 2020; Juutinen in sod., 2020). Tako raziskovalci v tujini ugotavljajo, da k opravljanju sečnje in spravila zasebne lastnike goz- dov spodbudijo različni dejavniki in da gre navadno za kompromis med različnimi željami in potrebami, hkra- ti pa način gospodarjenja izvira iz njihovega odziva na spreminjajoče se okoliščine in spodbude ali ovire v okolju. Tudi raziskovalci v Sloveniji so pri preučevanju gospodarjenja v zasebnih gozdovih in vplivnih dejav- nikov na sečnjo v zasebnih gozdovih prišli do podob- nih spoznanj (npr. Pezdevšek Malovrh, 2010; Poje in sod., 2016; Češarek in sod., 2018; Ficko, 2019; Kumer, 2019). Poje s sodelavci (2016) celo ugotavlja, da so de- javniki, ki vplivajo na sečnjo v zasebnih gozdovih, na splošno povsod po svetu enaki. Vse večja heterogenost zasebnih lastnikov gozdov se kaže v njihovem odnosu do gospodarjenja, ta pa se zaradi različnih dejavnikov nenehno spreminja (Pezdevšek Malovrh in sod., 2015; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019). Poleg tega se tudi zasebni lastnik gozda skozi čas spreminja, zato se spreminjajo tudi njegove odločitve (Kilham in sod., 2019). Še več, v mnogih državah se lastništvo gozdov spreminja na račun večjega deleža ženskih lastnic goz- dov, lastnikov, ki živijo v mestu, in lastnikov brez kakr- šnegakoli gozdarskega znanja. Kot posledica tega pa se kaže, da je na trgu vse več ponudb gozdarskih storitev namenjenih zasebnim lastnikom gozdov (Andersson in H. Keskitalo, 2019). Zanimiva študija, ki je potekala na evropski ravni, se je ukvarjala z vprašanjem lastnin- ske pravice zasebnih lastnikov gozdov (Nichiforel in sod., 2018). Rezultati so pokazali presenetljive razlike v stopnji svobode, ki jo imajo zasebni lastniki gozdov v posameznih evropskih državah ali regijah. Lastnin- ska pravica vključuje tudi pravico do sečnje in spravi- la lesa, priprave lesnih goriv in pridobivanja nelesnih gozdnih proizvodov. Zato lahko zagotovo trdimo le, da med različnimi evropskimi državami obstajajo razlike v opravljanju del v zasebnih gozdovih. O gozdnih ekosistemih vemo že veliko, na drugi strani pa zelo malo o ljudeh, ki so lastniki velikega dela gozdnih površin (Ficko, 2019). Zato poznavanje, kdo opravlja dela v zasebnih gozdovih, pomembno prispe- va k poznavanju področja zasebnega lastništva gozdov ter spoprijemanju z vse večjo heterogenostjo zasebnih lastnikov gozdov in njihovim spreminjajočim se odno- som do gospodarjenja z gozdom. Z namenom ugotoviti stanje na področju opravljanja del v zasebnih gozdovih smo napravili raziskavo med naključnimi gospodinjstvi Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 27 na območju celotne Slovenije. Vzorec raziskave so pred- stavljala gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd, znotraj go- spodinjstva pa je na vprašalnik odgovarjala oseba, ki z gozdom gospodari. Z raziskavo želimo dobiti boljši vpo- gled v značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zaseb- nih gozdovih v Sloveniji. V ospredju naše raziskave sta torej dva cilja: 1.) ugotoviti, kdo opravlja dela v zaseb- nih gozdovih, ter 2.) pojasniti, kateri dejavniki vplivajo na intenziteto gospodarjenja v zasebnih gozdovih. Po- leg zastavljenih ciljev pa smo z raziskavo med zasebni- mi lastniki gozdov želeli preveriti naslednje hipoteze: • Velikost gozdne posesti vpliva na intenziteto sečnje v zasebnih gozdovih. • Večji zasebni lastniki gozdov (v lasti 5 ha gozda ali več) pogosteje najemajo gozdarske storitve kot manjši zasebni lastniki gozdov. • Moški zasebni lastniki gozdov bolj intenzivno go- spodarijo z gozdovi kot ženske lastnice gozdov in so tudi bolj tržno usmerjeni. 2 METODE 2 METHODS Z namenom ugotoviti stanje glede sečnje in spravila lesa v zasebnih gozdovih smo septembra 2019 opravili obširno anketiranje med naključnimi gospodinjstvi na območju celotne Slovenije. Za pomoč pri oblikovanju vprašalnika nam je prišla prav podobna raziskava, ki smo jo na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravili leta 2011. Tokratni anketni vprašalnik je bil razdeljen v dva sklopa: (1) rekrutacijski vprašalnik, na katerega so od- govarjala vsa gospodinjstva, ter (2) glavni vprašalnik, na katerega so odgovarjala samo gospodinjstva, ki ima- jo v lasti gozd. Rekrutacijski vprašalnik je vseboval sku- pno 8 vprašanj, in sicer o demografiji (spol, starost, so- cialni status), tipu in kraju prebivališča ter o lastništvu gozda ter gospodarjenju z njim. Glavni vprašalnik pa je obsegal 23 vprašanj, ki so se nanašala na osnovne infor- macije o gozdni posesti (površina, razdrobljenost), na značilnosti gospodarjenja z gozdom (namen in inten- zivnost gospodarjenja, način prodaje lesa), na obseg in opravljanje sečnje in spravila lesa. Krajši del vprašanj se je nanašal na poškodbe gozdov zaradi ujm. Glavni vpra- šalnik je bil nadalje razdeljen na dva podsklopa, in sicer glede na to, kdo je opravljal delo v gozdovih (zasebni la- stnik sam ali izvajalsko podjetje). Z odgovori smo zbra- li nominalne in intervalne spremenljivke. Pri izbranih vprašanjih je bilo možnih več odgovorov, v večjem delu vprašanj pa je bilo možno podati le en odgovor. Raziskava je potekala s pomočjo računalniško pod- prtega telefonskega anketiranja (CATI). Glede na način vzorčenja je osnovo vzorca predstavljal bruto vzorec, to so bila vsa gospodinjstva, ne glede na lastništvo goz- da, za katero se je zagotavljala reprezentativnost s kvo- tami po regiji in tipu naselja. Dodatno so bile postavlje- ne tudi t.i. mehke kvote glede na starost anketirancev, s čimer je bilo zagotovljeno, da v vzorec niso bila zajeta zgolj starejša gospodinjstva, kar je pri telefonskih raz- iskavah precej običajno. Vzorec raziskave so predsta- vljala gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd. Znotraj go- spodinjstva je na vprašalnik odgovarjal lastnik gozda, ki z njim gospodari. V anketi, namenjeni ugotavljanju stanja na podro- čju opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v Sloveniji, je sodelovalo skupaj 2.883 gospodinjstev. Neto vzorec, torej gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd in so hkrati bila pripravljena sodelovati pri telefon- skem vprašalniku, je obsegal 544 gospodinjstev oz. la- stnikov gozdov, od tega jih je 499 podalo vse odgovore, potrebne za opravljanje analiz. V pridobljeni podatkovni bazi so bile v prvem ko- raku napravljene opisne statistike, vključno z razmerji med izbranimi spremenljivkami. Za potrditev zasta- vljenih hipotez so bile analizirane pomembne srednje vrednosti s statističnimi testi za parametrične ali ne- parametrične spremenljivke (odvisno od porazdelitve analiziranih podatkov). Značilne razlike med skupina- mi, zajetimi z raziskavo, smo preverili s Pearsonovim χ 2 testom. Homogenost varianc smo preverili z Leveno- vim testom. Z neparametričnim Kruskal-Wallisovim te- stom smo preverili značilnost razlik med več različnimi kategorijami, medtem ko smo Welchev test uporabili za preverjanje razlik med dvema kategorijama. Statistič- na značilnost je določena na 5 %. Iz posameznih analiz smo izključili anketirance z manjkajočimi podatki. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Anketirani zasebni lastniki gozdov 3.1 Surveyed private forest owners Od 544 anketiranih zasebnih lastnikov gozdov je 60 % moških, ki imajo v lasti 75 % površin gozdov vseh anketiranih. Povprečna starost anketiranih lastnikov gozdov je bila 54 let. Glede na starost lastnikov zaseb- nih gozdov je s 44 % prevladoval starostni razred od 46 do 60 let (slika 1), najmanj pa je mlajših lastnikov gozdov v starostnem razredu do 30 let. Med anketiranimi lastniki gozdov je delež zaposle- nih in samozaposlenih (46 %) ter delovno neaktivnih (45 %) skoraj povsem enak. Kmetijska gospodarstva pa zajemajo 9 % vseh anketiranih zasebnih lastnikih gozda (slika 1). Večji del zasebnih lastnikov gozdov prihaja iz ru- ralnih območij (66 %). Največ anketiranih zasebnih lastnikov gozdov prihaja iz Osrednjeslovenske regije 28 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji (20 %), s 14 % sledita Podravska in Savinjska regija. Najmanj zasebnih lastnikov gozdov je bilo anketiranih iz Obalno-kraške regije (3 %), Koroške regije (3 %) in Zasavske regije (2 %). 3.2 Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi 3.2 Management of private forests Na drugi del vprašalnika, ki je bil namenjen izključ- no zasebnim lastnikom gozdov, je odgovorilo 544 anke- tirancev. Med njimi smo želeli ugotoviti, kdo in na ka- kšen način je v obdobju zadnjih petih let (2015–2019) gospodaril z gozdom oziroma opravil sečnjo in spravilo. Na vprašanje »Koliko hektarjev gozdov ima vaše gospo- dinjstvo v lasti ali solasti?« je odgovorilo 499 anketiran- cev, ki ima skupno v lasti ali solasti 3.133 ha gozda. Iz- med 499 gospodinjstev jih ima 69 % v lasti parcele veli- kosti do 4,99 ha. Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (2020) ima več kot 90 % zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji posest manjšo kot 4,99 ha. Anketira- na gospodinjstva, ki imajo v lasti gozdne posesti večje od 30 ha, zajemajo 4 %, medtem ko je takih lastnikov na ravni Slovenije zgolj 0,6 % (ZGS, 2020). V primerjavi Slika 1: Starostna struktura in delovna aktivnost anketiranih zasebnih lastnikov gozdov Fig. 1: Age structure and work activity of the surveyed pri- vate forest owners Slika 2: Primerjava med strukturo zasebnih lastnikov goz- dov in površino gozdov po velikostnih kategorijah med anke- tiranimi in vsemi zasebnimi lastniki gozdov v Sloveniji (vir: anketa GIS (n = 499), ZGS 2020 za celotno Slovenijo) Fig. 2: Comparison between the structure of forest owners and the forest area by size categories between respondents and all forest owners in Slovenia (Source: GIS survey (n = 499), ZGS 2020 for Slovenia) Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 29 s strukturo vseh zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji je bilo v anketo vključenih manj zasebnih lastnikov goz- dov z izrazito majhno posestvijo in večji delež lastnikov, ki ima posest veliko med 5 in 30 ha (slika 2). Na vprašanje »Kakšen je vaš glavni namen gospo- darjenja z gozdom?« je odgovarjalo 513 zasebnih la- stnikov gozdov. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne po- trebe. S 23 % sledijo zasebni lastniki, ki so gozd po- dedovali in nimajo posebnega namena gospodariti z njim. Le 6 % vprašanih zasebnih lastnikov gospodari z gozdom z namenom trženja lastnega lesa in/ali drugih gozdnih proizvodov. Pri prodaji lesa prevladuje odkup na kamionski cesti (71 %), kar 29 % pa predstavlja od- kup na panju. Več kot 66 % anketiranih je izjavilo, da les ne prodaja. Med slednjimi prevladujejo tisti, ki so navedli, da je glavni namen gospodarjenja zagotavlja- nje lesa za lastne potrebe (70 %) oziroma, da so gozd podedovali in nimajo posebnega namene gospodarje- nja (11 %), nihče med njimi pa ni navedel, da je glavni namen gospodarjenja prodaja lesa. Povezavo med namenom gospodarjenja z gozdom ter spolno strukturo zasebnih lastnikov gozda smo te- stirali s Pearsonovim χ 2 -testom neodvisnosti. Število pričakovanih frekvenc je večje od 5 v vseh kategorijah odgovorov. S tem so izpolnjeni pogoji za χ 2 -test. Slika 3 prikazuje, da med spolom in načinom gospodarjenja obstajajo statistično značilne razlike (χ 2 = 22,954, df = 4, p < 0,001). Na podlagi analize Pearsonovih ostankov ugotavljamo, da je število moških lastnikov značilno večje od pričakovanih vrednosti in ženskih lastnic zna- čilno nižje od pričakovanih vrednosti v skupini lastni- kov, ki so za glavni namen gospodarjenja izbrali odgo- vor »finančna rezerva«. Enako se odkloni od pričako- vanih vrednosti kažejo v skupini lastnikov, ki nimajo posebnih namenov gospodarjenja z gozdom. Na vprašanje »Ali se je v vašem gozdu v obdobju za- dnjih 5 let opravljala sečnja oz. spravilo lesa?« so odgo- varjali lastniki gozdov, ki gospodarijo z lastnim gozdom (n = 513). 365 zasebnih lastnikov oz. 71 % od vprašanih jih je v obdobju 2015–2019 opravljalo sečnjo in spra- vilo lesa. Zasebni lastniki, ki so v obdobju 2015–2019 opravljali sečnjo in spravilo lesa v lastnih gozdovih in so navedli količine poseka ter hkrati tudi površino gozda (n = 353), so v tem času skupaj posekali 49.965 m 3 lesa, kar pomeni v povprečju 24 m 3 /ha (standarni odklon ali SD = 35 m 3 /ha) ter 141 m 3 na gospodinjstvo. Absolutno gledano so največ količin posekali zasebni lastniki z ve- likimi gozdnimi posestmi (nad 30 ha), in sicer 24.790 m 3 . Največja intenziteta sečnje pa je bila pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer je znašala v povprečju 41,4 m 3 /ha s standardnim odklonom 49,3 m 3 /ha (slika 4). Najmanj intenzivno so v zadnjih petih letih opravljali sečnjo lastniki gozdov, ki imajo v lasti med 10 in 29,99 ha gozda, ti so v povpre- čju sekali 11,5 m 3 /ha s standardnim odklonom 14 m 3 / Slika 3: Struktura zasebnih lastnikov gozdov glede na spol in namen gospodarjenja Fig. 3: Structure of private forest owners according to gender and the purpose of management 30 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji ha. Neparametrični Kruskal-Wallisov test je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike v količini opravlje- ne sečnje v zadnjih 5 letih med različnimi kategorijami velikosti gozdne posesti ( χ 2 = 43,603, p < 0,001) z in- tenziteto sečnje (slika 4). Statistično analizo smo nada- ljevali s testom mnogoterih primerjav (Dunnov test z Bonferronijevo korekcijo), ki je zasebne lastnike uvrstil v dve skupini. V skupini 1 so lastniki s skupno površino posesti do 0,99 ha, 1 do 4,99 ha in nad 29,99 ha, v sku- pini 2 pa lastniki s skupno površino posesti 5–9,99 ha, 10 do 29,99 ha in nad 29,99 ha. Podatke o količini poseka ter površini gozdne po- sesti je posredovalo 230 moških in 123 žensk. Moški lastniki so v obravnavanem obdobju posekali 85 % Slika 4: Količina posekanega lesa (m 3 /ha) v petih letih po ve- likostnih kategorijah (n = 353) Fig. 4: The amount of harvested wood (m 3 /ha) in five years by size categories in this period (n = 353) Slika 5: Količina posekanega lesa (m 3 /ha) v petih letih po spolu (n = 361) Fig. 5: The amount of harvested wood (m 3 /ha) in five years by forest owner gender (n = 361) Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 31 skupne količine posekanega lesa. Povprečna količina posekanega lesa ženske skupine je znašala 22,5 m 3 /ha (SD = 34,4), medtem ko je bila povprečna količina po- sekanega lesa moške skupine 25,4 m 3 /ha (SD = 36,3) (slika 5). Welchev test a z dvema vzorcema je pokazal, da razlika med dvema vzorcema ni statistično značilna (p > 0,05, t = -0,749, df = 261,42). 3.3 Opravljanje sečnje in spravila v zasebnih gozdovih 3.3 Implementation of felling and skidding in private forest Pri vseh anketirancih, ne glede na velikost posesti, prevladujeta lastno opravljeni sečnja in spravilo lesa v gozdovih oziroma so to delo lastniki opravili s pomo- čjo družinskih članov (slika 6). Najvišji delež sečnje in spravila, ki ga opravijo zasebni lastniki sami oziroma s pomočjo družinskih članov, je v najmanjših kategorijah zasebnih lastnikov gozdov (do 5 ha), kjer je ta delež več kot 75 %. Z nekoliko manjšim deležem (73 %) sledi ve- likostna kategorija 10–29,99 ha. Zasebnim lastnikom, ki so navedli, da so delo v goz- du opravljali sami oziroma s pomočjo družinskih čla- nov, smo namenili v anketi poseben sklop vprašanj, s katerimi smo želeli ugotoviti nekaj dodatnih značilno- sti opravljanja del v gozdovih. Od 365 zasebnih lastni- kov, ki so v omenjenem obdobju aktivno gospodarili z gozdom, jih je 317 (oz. 87 %) takšnih, ki so posek in spravilo vsaj delno opravili sami oz. z družinskimi čla- ni. Znotraj enega gospodinjstva je delo v gozdu opra- vljalo do 6 oseb (ti so v preglednici 1 vključeni v razred 4 osebe ali več). V največ primerih sta bili pri delu v gozdu prisotni dve ali tri osebe (preglednica 1). Člani gospodinjstva, ki opravljajo delo v gozdu, so se sečnje in spravila največkrat (37 %) naučili iz lastnih iz- kušenj (slika 7). Z 28 % sledi prenos znanja prek poznan- stev, šele na tretjem mestu z 20 % pa so znanje pridobili s pomočjo strokovnih tečajev za sečnjo in spravilo lesa. Anketa je med člani gospodinjstev zajela 5 % takšnih, ki imajo opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Večina manjših zasebnih lastnikov gozdov (skoraj 70 %) se uči dela v gozdu iz lastnih izkušenj in s prenosom znanja (slika 7). Za opravljanje tečajev se najbolj odločajo lastniki gozdov z velikostjo posesti 10–29,99 ha, največji lastniki gozdov (nad 30 ha posesti) pa so se v 30 % naučili opravljati sečnjo in spravilo lesa iz lastnih izkušenj. 20 % od anketiranih največjih zasebnih lastnikov je znanje pri- dobilo na tečajih za sečnjo in spravilo lesa. Preglednica 1: Število in starost oseb, ki so opravljale posek in spravilo lesa v lastnem gozdu Table 1: Number and age of persons who harvested wood in their own forest Število oseb Število gospodinjstev Minimalna starost Maksimalna starost 1 40 18 88 2 130 13 86 3 101 14 83 4 ali več 46 15 74 Slika 6: Delež sečnje in spravila, ki ga anketirani opravijo sami oziroma z družinskimi člani Fig. 6: Proportion of harvesting and skidding carried out by the respondents themselves or with family members 32 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji Na vprašanje, ali pri delu v gozdu uporabljajo osebno varovalno opremo, jih je kar 96 % odgovorilo pritrdilno. Kar zadeva varovalno opremo za sečnjo in spravilo lesa, največ zasebnih lastnikov (97 %) uporablja zaščitne rokavice. Z 91 % sledi uporaba čelade ter z 82 % uporaba protivreznih hlač. Najmanj, vendar še vedno skoraj 70 %, uporablja glušnike. V sklopu opravljanja dela v gozdu nas je pri anketirancih še zanimalo, s katerimi delovnimi stroji, ki so v njihovi lasti, opravljajo sečnjo in spravilo lesa. Na vprašanje je odgovo- rilo 317 anketiranih, ki v največ primerih uporabljajo lastno motorno žago (97 %). Temu pa z 61 % sledi uporaba kmetij- skega traktorja z vitlom. Med ponujenimi odgovori sta bila najmanjkrat izbrana goseničar (1 %) in gozdarska žičnica (1 %). Pod drugo (3 %) pa so anketirani navedli cepilni stroj, sekiro, avtomobilsko prikolico in cepin. Večina anketiranih lastnikov gozdov (75 %), ki je v za- dnjih petih letih sekala, je sečnjo in spravilo opravila sama brez najetih izvajalcev del, 15 % je dela opravila izključ- no z najetimi izvajalci del, nadaljnjih 6 % je polovico del opravila s pomočjo najetih izvajalcev del, 4 % pa je 95 % sečnje in spravila opravila s pomočjo gozdarskega podjetja (slika 8). V skupini zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti med 5 in 9,99 ha gozda, je največji delež tistih, ki so vso seč- njo in spravilo opravili izključno z najetimi gozdarskimi storitvami (22 %). Med njimi z 68 % prevladujejo ženske lastnice ter z 62 % delovno neaktivni zasebni lastniki. Naj- nižji delež (7 %) najemanja gozdarskih storitev za sečnjo in spravilo je pri anketiranih, ki imajo od 10 do 29,99 ha gozda. Med največjimi lastniki gozdov jih 37 % najema iz- vajalce za sečnjo in spravilo, a jih 11 % med njimi celotno izvedbo sečnje in spravila zaupa gozdarskim podjetjem. Vpliv velikosti gozdnega posestnika na najemanje gozdarskih storitev je bil testiran s statističnim testom χ 2 -test. Slika 9 prikazuje, da med velikostjo posesti in načinom izvedbe sečnje in spravila obstajajo statistično značilne razlike (χ 2 = 13,195, df = 2, p < 0,05). Nada- ljujemo s testom parnih primerjav. Na podlagi analize Pearsonovih ostankov kaže, da je število zasebnih la- stnikov, ki so sečnjo in spravilo opravljali samostojno in z najetimi izvajalci, značilno večje od pričakovanih vre- dnosti v skupini večjih lastnikov (velikost posesti nad 4,99 ha). Pozitivna asociacija se pokaže tudi v skupini manjših zasebnih lastnikov, ki so sečnjo in spravilo v ce- loti opravili samostojno brez pomoči najetih izvajalcev. Zasebni lastniki gozdov, ki so najeli izvajalsko pod- jetje ali strojni krožek, so odgovarjali še na poseben sklop vprašanj. Od 365 zasebnih lastnikov, ki so v ome- njenem obdobju aktivno gospodarili z gozdom, jih je 98 (oz. 27 %) takšnih, ki so za opravljanje sečnje in spravila najeli profesionalne gozdarske delavce. Kot glavni razlog za najem izvajalca za delo v la- stnem gozdu so zasebni lastniki navedli zahtevnost dela (30 %), sledi pomanjkanje ustrezne delovne in osebne varovalne opreme (24 %) in, kot tretje, da je delo tako bolj učinkovito in kvalitetno opravljeno (16 %). Pri izbiri izvajalca del za sečnjo in spravilo je za- sebnim lastnikom najbolj (kar v 44 %) pomembna ka- kovost izvedbe del, čemur tudi v dokaj visokem deležu (37 %) sledi poštenost. Najmanj sodelujočih je izbralo odgovor drugo (5 %), pri čemer so dodatno zapisali, da jim je pomembna bližina in poznanstvo z izvajalcem del. Kljub temu, da je le majhen delež zasebnih lastni- Slika 7: Načini učenja opravljanja poseka in spravila glede na velikostni razred gozdne posesti, ki je v lasti posameznega anketiranega zasebnega lastnika Fig. 7: Ways of learning how to carry out harvesting accord- ing to the size class of the forest estate owned by each sur- veyed private forest owner Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 33 kov navedlo, da jim je pri izbiri izvajalca pomembno poznanstvo, velik delež (53 %) le teh poišče in izbere izvajalca, ki opravlja sečnjo in spravilo v njihovem goz- du, na podlagi poznanstva in sorodstva. Z 29 % sledi izbor izvajalca po priporočilih. V enem primeru zaseb- nemu lastniku ni bilo treba iskati izvajalca, saj je ta sam dal ponudbo za izvedbo del, zgolj dva pa sta navedla, da sta poiskala izvajalca prek spleta. 3.4 Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v priho- dnosti 3.4 Private forest management in the future Na vprašanje »Kako nameravate gospodariti z va- šim gozdom v prihodnje?« so zasebni lastniki gozdov, ne glede na velikost gozdne posesti, v večini mnenja, da bodo v prihodnje z lastnimi gozdovi gospodarili enako kot doslej (slika 10). Naslednji največkrat izbrani od- Slika 8: Delež sečnje in spravila, za katerega anketirani naja- mejo gozdarsko podjetje oziroma zunanjega izvajalca Fig. 8: Proportion of harvesting for which the respondents hired a forestry company or an external contractor Slika 9: Struktura zasebnih lastnikov gozdov glede na veli- kost posesti in način opravljanja sečnje in spravila Fig. 9: Structure of private forest owners according to the size of the property and the method of harvesting 34 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji govor je bil manj intenzivno, predvsem pri zasebnih lastnikih, ki so v zadnjih petih letih posekali 20 m 3 /ha ali več. Med zasebnimi lastniki, ki so odgovarjali na to vprašanje, sledijo tisti, ki v prihodnje ne nameravajo gospodariti z gozdom. Le 3 % zasebnih lastnikov pa je bilo mnenja, da bodo v prihodnje z gozdom bolj in- tenzivno gospodarili. Med njimi prevladujejo lastniki, ki so v obdobju 2015–2019 posekali od 2 do 4,99 m 3 lesa na hektar. Med zasebnimi lastniki gozdov, ki so v zadnjih petih letih posekali 5 m 3 /ha ali več, jih le 1 % razmišlja o bolj intenzivnem gospodarjenju. Glede razmišljanja oz. videnja, kako bodo gospoda- rili z lastnim gozdom v prihodnosti, ni značilnih razlik med spoloma (p > 0,05), kar kaže tudi spodnji grafikon (slika 11). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION V raziskavi, v kateri je bilo zajetih 544 naključno izbranih zasebnih lastnikov gozdov, so z več kot 50 % prevladovali lastniki z velikostjo gozdne posesti od 1 do 4,99 ha. Ta delež je precej večji kot v nacionalni strukturi Slika 10: Predvidena intenzivnost gospodarjenja z gozdovi glede na količino poseka v lastnih gozdovih v obdobju 2015– 2019 (v m 3 /ha) Fig. 10: Predicted intensity of forest management according to the amount of wood harvested in the owner’s forests in the period 2015–2019 (in m 3 /ha) Slika 11: Predvideno gospodarjenje z gozdovi v prihodnosti glede na spol zasebnega lastnika gozda Fig. 11: Expected forest management in the future according to the gender of the private forest owner Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 35 zasebnih lastnikov, kjer pa (z 67 %) prevladujejo zasebni lastniki z gozdno posestvijo velikosti do 1 ha. Med anke- tiranimi zasebnimi lastniki gozda je 71 % takšnih, ki so v obdobju zadnjih petih let (2015–2019) opravili sečnjo in spravilo lesa. Skupaj so posekali nekaj manj kot 50.000 m 3 lesa (oz. povprečno 24 m 3 /ha), ki v 67 % ne gre na trg, ampak se porabi večinoma (84 %) za pokrivanje la- stnih potreb. Zasebni lastniki, ki sami opravljajo sečnjo in spravilo v gozdu ali pa s pomočjo družinskih članov, imajo pri delu navzočih največkrat dve ali tri osebe raz- ličnih starostnih skupin. Rezultati o številu in starosti oseb kažejo na medgeneracijsko sodelovanje pri delu v gozdu, kjer delajo tako mlajše kot starejše osebe. Člani gospodinjstev, ki sami delajo v gozdu, so se dela največ- krat priučili iz lastnih izkušenj in so hkrati v 96 % opre- mljeni z osebno varovalno opremo. Pri opravljanju seč- nje in spravila jih 97 % uporablja lastno motorno žago, 61 % jih uporablja kmetijski traktor z vitlom. Z raziskavo smo potrdili, da velikost zasebne gozdne posesti vpliva na intenziteto sečnje in spravila, torej lah- ko potrdimo prvo zastavljeno hipotezo. Velikost gozdne posesti je ena izmed najbolj pogostih uporabljenih spre- menljivk v študijah pridobivanja lesa v zasebnih gozdo- vih in večina študij je potrdila pozitiven učinek velikosti gozdne posesti na zanimanje in intenzivnost opravljanje sečnje in spravila (npr. Beach in sod. 2005; Molnar in sod. 2007, Eggers in sod. 2014, Poje in sod. 2016). Tudi najnovejše študije (Bashir in sod., 2020) potrjujejo po- zitivno povezavo med velikostjo gozdnih posesti in na- mero zasebnih lastnikov gozdov o poseku lesa, kot tudi, da za manjše zasebne lastnike gozdov njihove gozdne posesti nimajo pomembne gospodarske funkcije in so manj pripravljeni za gospodarjenje (Juutinen in sod., 2020). Raziskava med zasebnimi lastniki gozdov v Fran- ciji (Petucco in sod., 2015) pa je pokazala, da manjši za- sebni lastniki gozdov sekajo manj pogosto, vendar bolj intenzivno, da bi zmanjšali povprečne stroške sečnje. Glede na odgovore anketiranih, ki so v obdobju 2015–2019 za izvedbo sečnje in spravila najeli gozdar- ska podjetja, ugotavljamo, da so ta podjetja v zadnjih petih letih posekala več kot 20.000 m 3 lesa oziroma lahko ocenimo, da so pri zasebnih lastnikih gozda, ki so v obdobju 2015–2019 opravljali sečnjo in spravilo, kar 41 % poseka opravili poklicni izvajalci del. Ocena poseka, ki so ga opravili najeti izvajalci del, je nareje- na na podlagi podatkov o poseku lesa in deležu izve- denega poseka s strani najetih izvajalcev gozdarskih del. Anketiranci so namreč podali oceno, koliko sečnje in spravila opravijo sami (in s pomočjo družinskih čla- nov), in koliko z najetimi izvajalci gozdarskih del. Kot glavni razlog za najem izvajalca za sečnjo in spravilo je bila navedena zahtevnost dela, pri izbiri izvajalca za sečnjo in spravilo pa se je zasebnim lastnikom gozda zdela najbolj pomembna kakovost izvedbe del v goz- du. V tujih raziskavah je bilo že večkrat ugotovljeno, da se med zasebnimi lastniki gozdov zmanjšuje delež tistih, ki vsa dela opravijo sami oziroma s pomočjo dru- žinskih članov, in povečuje delež najetih izvajalcev del (Westermayer, 2006; Andersson in H. Keskitalo, 2019). Z raziskavo smo ugotovili, da med velikostjo zasebne gozdne posesti in načinom izvedbe sečnje in spravila obstajajo statistično značilne razlike. V skupini zaseb- nih lastnikov, ki si lastijo površino do 4,99 ha ter sečnjo in spravilo opravljajo samostojno brez pomoči najetih izvajalcev, so dejanske vrednosti frekvenc značilno raz- lične od pričakovanih vrednosti. Enako velja za skupi- no lastnikov gozdov, ki imajo v lasti površino, večjo od 5 ha, in sečnjo ter spravilo opravijo delno samostojno in delno s pomočjo najetih izvajalcev. Večji lastniki, z gozdno posestvijo velikosti 30 ha ali več, so za sečnjo in spravilo v 37 % najeli izvajalca del, od tega jih je 11 %, ki so celotno sečnjo in spravilo zaupali gozdarskim podjetjem. Največji delež tistih zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, je v veli- kostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha (22 % anketiranih v tem velikostnem razredu). Z zgoraj nave- denim lahko potrdimo tudi drugo zastavljeno hipotezo. Pezdevšek Malovrh in sodelavci (2010) so ugotovili, da so večji lastniki gozdov, z gozdno posestvijo veliko- sti 30 ha ali več, bolj naklonjeni povezovanju z drugimi lastniki gozdov za učinkovitejše gospodarjenje z goz- dom. Da večji lastniki gozdov večkrat najamejo zunanje izvajalce del, potrjuje tudi raziskava na Portugalskem (Novais in Canadas, 2010), kjer so ugotovili, da izvajal- ce del večkrat najamejo lastniki srednje velikih, velikih in največjih gozdnih posesti. Dostikrat je ta značilnost tudi povezana z oddaljenostjo gozda do kraja bivanja in spolom lastnika gozda. Ugotovili so namreč, da ženske lastnice večjih gozdnih posesti, kot tudi lastniki, ki ne živijo na svoji gozdni posesti, večkrat najamejo izvajal- ce gozdarskih storitev. Novejše študije še ugotavljajo, da vse večja heterogenost zasebnih lastnikov gozdov (npr. spremembe zaradi urbanizacije in višje stopnje iz- obrazbe zasebnih lastnikov gozdov) povečuje potrebe zasebnih lastnikov gozdov po izvajalcih del ter po bolj celostnih in dovršenih storitvah (Mattila in Roos, 2014; Häyrinen in sod., 2015; Erlandsson, 2016). V anketi je sodelovalo več moških lastnikov gozdov kot ženskih. Rezultati ankete kažejo, da so moški zasebni lastniki gozda posekali kar 85 % od celotne količine po- seka v obdobju 2015–2019. Vendar kljub temu ni večjih razlik glede na intenziteto sečnje, saj so moški lastniki v povprečju posekali 25,4 m 3 /ha lesa, ženske lastnice pa 22,4 m 3 /ha. Na podlagi vzorca zasebnih lastnikov goz- 36 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji dov, vključenih v raziskavo, nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti poseka med spoloma. Po- sledično smo tretjo zastavljeno hipotezo ovrgli. Glede na spol zasebnega lastnika gozda pa smo z raziskavo po- trdili statistično značilne razlike glede na glavni namen gospodarjenja z lastnim gozdom. Pri obeh spolih sicer prevladuje uporaba lesa za lastne potrebe, s študijo pa smo potrdili, da je več ženskih lastnic, ki so gozd podedo- vale in nimajo posebnega namena gospodarjenja z njim ali pa je glavni namen gospodarjenja varstvo narave. 35 % ženskih lastnic gozda v zadnjih petih letih ni opra- vljalo poseka v lastnem gozdu, medtem ko je ta delež pri moških nižji (25 %). Glede na rezultate raziskave 76 % ženskih lastnic gozda ne prodaja lesa na trgu, medtem ko je delež pri moških nižji in znaša 62 %. Študija na Fin- skem je pokazala, da so ženske lastnice posekale kar 30 % manj lesa kot moški (Kuuluvainen in sod., 2014). Prav tako novejša študija na Norveškem potrjuje, da moški lastniki gozdov posekajo več kot ženske (Bashir in sod., 2020). Študija med zasebnimi lastniki gozdov na Šved- skem pa je pokazala, da imajo ženske lastnice močnejši odnos do ekoloških in rekreacijskih funkcij gozda ter okoljskih vidikov gospodarjenja z gozdovi, vendar kljub temu niso ugotovili večjih razlik med spoloma v poveza- vi z gozdnimi vrednotami ter namenom gospodarjenja z gozdovi (Nordlund in Westin, 2011). 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Ugotovili smo, da velikost zasebne gozdne pose- sti vpliva na intenziteto sečnje in spravila v zasebnih gozdovih, in sicer je bila intenziteta sečnje največja pri malih zasebnih lastnikih (do 0,99 ha), najmanjša pa pri zasebnih lastnikih z gozdno posestvijo v velikosti med 10 in 29,99 ha. Vendar manjši zasebni lastniki sečnjo opravljajo predvsem z namenom pokrivanja lastnih potreb (npr. za ogrevanje gospodinjstev) in nimajo iz- razite vloge na trgu lesa. Nekaj manj kot polovico poseka in spravila so lastniki opravili s pomočjo najetih izvajalcev gozdarskih del. Ve- čji zasebni lastniki gozdov pogosteje najemajo gozdarske storitve kot manjši zasebni lastniki gozdov. Kot glavni ra- zlog za najem gozdarskega izvajalca je zahtevnost dela, pri izbiri izvajalca gozdarskih del pa je najpomembnejša kakovost izvedbe. V nadaljevanju bo smiselno pripraviti dodatne analize vpliva starostne strukture zasebnih la- stnikov gozdov na način izvedbe poseka in spravila. Kljub temu, da so moški lastniki posekali več kot dve tretjini skupnih absolutnih količin poseka, ni opa- ziti večjih razlik v intenziteti sečnje glede na spol la- stnika. So pa ugotovljene razlike glede na glavni namen gospodarjenja z gozdom, in sicer so ženske lastnice bolj ekološko usmerjene in manj tržno kot moški. To ugoto- vitev bi bilo smiselno v prihodnje bolj natančno preuči- ti, kot tudi še nekatere druge socio-demografske/eko- nomske kazalnike, kot so starost in status zasebnega lastnika, tip prebivališča, razdrobljenost posesti. 6 POVZETEK 6 SUMMARY The share of private forests and the number of priva- te forest owners in Slovenia have increased in recent de- cades. With such a large proportion of private forests, an important question arises as to who actually carries out the work in private forest. Previous research in Slovenia has shown that most of the work in the forest is done by the owners themselves, with the help of family members or as part of neighbourly help. Nowadays, however, not all forest owners can be expected to carry out the work in their own forest, nor are they properly equipped and trained to do so. Researchers abroad have shown that private forest owners are motivated to carry out logging and harvesting by a variety of factors, and that the de- cision to do so is usually a compromise between diffe- rent desires and needs, while the management method results from their response to changing circumstances and the incentives or barriers that the environment of- fers them. In order to determine the situation regarding forest operations in private forests, we conducted a su- rvey among randomly selected households throughout Slovenia. By surveying forest owners, we aimed to test the following hypotheses: 1) the size of forest holdin- gs affects the intensity of private forest management; 2) larger private forest owners (5 ha or more of forest ownership) are more likely to hire a forestry contractor than smaller private forest owners; and 3) male forest owners manage the forest more intensively than female forest owners and are also more market oriented. The questionnaire was designed to determine the characteristics of forest operations in private forests in Slovenia and was divided into two parts. The first part was answered by all households and the second part only by those who own forest. A total of 2,883 house- holds participated in the survey, 544 of which were fo- rest owners. Of these, 499 provided all the answers nee- ded to carry out the analysis. Sixty per cent of the owners were men, and they owned 2,350 ha of forests or 75 % of the whole reported forest area. The average age of the surveyed forest owners was 54 years. More than half of the forest owners owned a forest estate ranging from 1 to 4.99 ha. For 62 % of respondents, the primary pur- pose of forest management is to harvest wood for their own needs. In 2015–2019, 71 % of respondents carried out felling and skidding in their own forests. A total of Acta Sil va e et Ligni 125 (2021), 25–38 37 slightly less than 50,000 m 3 of wood was felled, repre- senting an average of 24 m 3 /ha and 144 m 3 per estate. In absolute terms, the most active were large forest owners (over 30 ha of forest). Relatively speaking, the largest volume was felled by private forest owners with small forest holdings (up to 0.99 ha of forest), on average 41.4 m 3 /ha (SD = 49.3 m 3 /ha). The statistical test revealed that there were statistically significant differences in the volume of felling between the size of the forest holding (χ 2 = 43.603, p <0.001) and the average volume of felling. Furthermore, the Welch test showed that there were no statistically significant differences in felling intensity be- tween male and female forest owners. For all respondents, work done by themselves or with family members predominates, with an average of two or three people working in the forest. The results on the number and age of people indicate intergenera- tional cooperation in forest work, where both younger and older people are present. Most of them (65 %) le- arned how to work in the forest from their own expe- rience or knowledge transfer. Approximately 27 % of respondents hired professional forestry contractors, of which those who owned between 5 and 10 ha of forest predominate. According to the survey, we estimate that in 2015–2019 forestry contractors felled more than 20,000 m 3 of wood, representing more than 40 % of the total harvesting amount. The main reasons that respon- dents specified for hiring a forest contractor were the complexity of work (40 %) followed by the lack of work equipment and personal protective equipment. When choosing a contractor, the quality of the implemented work was the most important (44 %) factor in the de- cision, followed by honesty at 37 %. The statistical test showed that there are statistically significant differen- ces between the size of the private forest estate and the method of felling and harvesting (χ 2 = 13.195, df = 2, p <0.05). Based on the analysis of Pearson’s remains, a positive association is shown in the group of larger pri- vate owners who carried out felling and harvesting in- dependently and with hired contractors. A positive as- sociation is also evident in the group of smaller private owners who carried out felling and harvesting entirely independently without the help of hired contractors. The survey showed that the size of private forest holdings affects the intensity of management in priva- te forests. The average felling per hectare was highest among small private forest owners (up to 0.99 ha) and lowest among private forest owners with forest hol- dings between 10 and 29.99 ha. Thus, we confirmed the first hypothesis. The survey further revealed that there are statistically significant differences between the size of a private forest estate and the method of fel- ling and harvesting. There was a positive interaction in the group of private owners, who own an area of up to 4.99 ha and carry out felling and harvesting indepen- dently without the help of hired contractors. A positi- ve interaction is also noticeable in the group of forest owners who own an area larger than 5 ha and carry out felling and harvesting partly independently and partly with the help of hired contractors. Larger owners, with a forest estate of 30 ha or more, carried out only 25 % of the felling on their own or with the help of family members. Sixty eight per cent of larger owners with forest estates of 30 ha or more performed 80 % to 90 % of all felling and skidding in the forest with the help of hired contractors. The largest proportion of owners performing all work (100 %) with the help of hired contractors was in the 5 to 10 ha size class of forest estates. This confirmed the second hypothesis. Based on a sample of private forest owners included in the survey, we did not confirm statistically signifi- cant differences in felling intensity between genders. Consequently, we rejected the third hypothesis. The re- sults showed that male private forest owners felled as much as 85 % of the total amount of felling in the period 2015–2019, i.e. male owners felled on average 25.4 m 3 / ha of wood and female owners 22.4 m 3 /ha. According to the gender of the private forest owner, the research con- firmed statistically significant differences with regard to the main purpose of forest management. In both gen- ders, the use of wood for their own needs predominates. However, there is a positive association among female forest owners who have inherited the forest and do not have a special purpose of managing it, or the main pur- pose of management is nature protection. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projek- ta Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponud- be gozdarskih storitev (V4-1812), ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Zahvaljujemo se recenzentoma za pregled in predloge izboljšav besedila. 8 VIRI 8 REFERENCES Aguilar F., Cai Z., D’ Amato A. 2014. Non-industrial private forest owner’s willingness-to-harvest: How higher timber prices in- fluence woody biomass supply. Biomass and Bioenergy, 71: 202–215. Andersson M., Gong P . 2010. Risk preferences, risk perceptions and timber harvest decisions - an empirical study of nonindustrial private forest owners in northern Sweden. Forest Policy and Economics, 12: 330–339. 38 Ščap Š., Star e D ., Kr ajnc N., T r ipla t M.: Zna č ilnost i opr a vljanja sečnje in spr a v ila v zasebnih go z do v ih v Sl o v eniji Andersson E., H. Keskitalo E.C. 2019. Service logics and strategies of Swedish forestry in the structural shifts of forest ownership: challenging the “old” and shaping the “new”. Scandinavian Jour- nal of Forest Research, 34, 6: 508–520. Bashir A., Sjølie H.K., Solberg B. 2020. Determinants of nonindustrial private forest owners’ willingness to harvest timber in Norway. Forests, 11: 60: DOI.org/10.3390/f11010060 Beach R.H., Pattanayak S.K., Yang J.-C., Murray B.C., Abt R.C. 2005. Eco- nometric studies of non-industrial private forest management: a review and synthesis. Forest Policy and Economics, 7: 261–281. Češarek D., Ficko A., Bončina A. 2018. Vplivni dejavniki poseka v za- sebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995–2014. Acta Silvae et Ligni, 115: 29–42. Eggers J., Lämås T ., Lind T ., Öhman K. 2014. Factors influencing the choice of management strategy among small-scale private forest owners in Sweden. Forests, 5, 1695–1716. Erlandsson E. 2016. The triad perspective on bisiness models for wood harvesting. Doctoral Thesis. Swedish University of Agricultural Sci- ences, Acta Universitatis Agriculturae Sueciae, 124: 1652 –6880. Ficko A. 2019. Private forest owners’ social economic profiles we- akly influence forest management conceptualizations. Forests, 10: 956: DOI.org/10.3390/f10110956 Häyrinen L., Mattila O., Berghäll S., Toppinen A. 2015. Forest owners’ socio-demographic characteristics as predictors of customer va- lue: evidence from Finland. Small-scale Forestry, 14: 19–37. Juutinen A., Tolvanen A., Koskela T . 2020. Forest owners' future in- tentions for forest management. Forest Policy and Economics, 118: 102220. Kilham P ., Hartebrodt C., Schraml U. 2019. A conceptual model for private forest owners' harvest decisions: a qualitative study in southwest Germany. Forest Policy and Economics, 106: 101971. Korbar U. 2005. Gozdarstvo kot neizkoriščena priložnost na podro- čju razvoja podeželja. V: Kavčič S. (ur.). Slovenija v EU - izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje (3. konferenca DAES, Mora- vske Toplice, 10.-11. november 2005). 1. izd. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije - DAES: 97–108. Kumer P . 2019. Lastniki gozdov v Sloveniji. (Knjižna zbirka Georitem, 30). 1. izd. Ljubljana, Založba ZRC: 123 str. Kumer P ., Pezdevšek Malovrh Š. 2019. Factors hindering forest mana- gement among engaged and detached private forest owners: Slove- nian stakeholders’ perceptions. Small-scale Forestry, 18: 105–125. Kuuluvainen J., Karppinen H., Hänninen H., Uusivuori J. 2014. Effects of gender and length of land tenure on timber supply in Finland. Journal of Forest Economics, 20: 363–379. Mattila O., Roos A. 2014. Service logics of providers in the forestry services sector: evidence from Finland and Sweden. Forest Poli- cy and Economics, 43: 10–17. Medved M. 2003. Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih. Gozdarski vestnik, 61, 9: 347–359. Medved M. 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo: magistrsko delo. (Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 179 str. Medved M. 2000. Importance of knowledge for small scale forest ownwers. V: BEGUŠ, Jurij (ur.), ANDERSON, Jon (ur.), BECK, Roland L. (ur.). Working under a dynamic framework - forest ownership structures and extension: proceedings. Ljubljana, Za- vod za gozdove Slovenije: 174–188. Molnar J.J., Schelhaas J., Carrie H. 2007. Nonindustrial private for- est landowners and the southern pine beetle: factors affecting monitoring, preventing, and controlling infestations. Southern Journal of Applied Forestry, 31: 93–98. Nichiforel L., Keary K., Deuffic P ., Weiss G., Thorsen B.J., Winkel G., Avdibegović M., Dobšinská Z., Feliciano D., Gatto P ., Gorriz Mif- sud E., Hoogstra-klein M., Hrib M., Hujala T ., Jager L., Jarský V., Jodłowski K., Lawrence A., Lukmine D., Pezdevšek Malovrh Š., Nedeljković J., Nonić D., Krajter Ostoić S., Pukall K., Rondeux J., Samara T ., Sarvašová Z., Scriban R.E., Šilingienė R., Šinko M., Sto- janovska M., Stojanovski V., Stoyanov N., Teder M., Vennesland B., Vilkriste L., Wilhelmsson E., Wilkes-Allemann J., Bouriaud L. 2018. How private are Europe’s private forests?: A comparative property rights analysis. Land Use Policy, 76: 535–552. Nordlund A., Westin K. 2011. Forest values and forest management attitudes among private forest owners in Sweden. Forests, 2: 30–50. Novais A., Canadas M.J. 2010. Understanding the management logic of private forest owners: a new approach. Forest Policy and Eco- nomics, 12: 173–180. Petucco C., Abildtrup J., Stenger A. 2015. Influences of nonindustrial private forest landowners’ management priorities on the timber harvest decision - a case study in France. Journal of Forest Eco- nomics, 21: 152–166. Pezdevšek Malovrh Š., Zadnik Stirn L., Krč J. 2010. Influence of ownership and property structure on willingness of private fo- rest owners to cooperate. Šumarski list, 134: 3–4. Pezdevšek Malovrh Š. 2010. Influence of institutions and forms of cooperation on private forest management: doctoral dissertati- on. (Univerzity of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources). Ljubljana, samoza- ložba: 240 str. Pezdevšek Malovrh Š., Nonić D., Glavonjić P ., Nedeljković J., Avdibe- gović M., Krč J. 2015. Private forest owner typologies in Slovenia and Serbia: targeting private forest owner groups for policy im- plementation. Small-scale Forestry, 14, 4: 423–440. Poje A., Pezdevšek Malovrh Š., Krč J. 2016. Factors affecting harve- sting intensity in small-scale private forests in Slovenia. Small- scale Forestry, 15: 73–91. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2019. 2020. Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/ main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Porocilo_o_gozdovih. pdf (8. 4. 2021). Program razvoja gozdov v Sloveniji. 1996. Ur. l. RS, št. 14/96. Robek, R., Klun, J., Krajnc, N., Mavsar, R., Ogris, N., Piškur, M., Medved, M., Bogataj, N. 2005. Removing barriers for forest operation im- provements among non-inustrial private forest owners in Sol- čava (Northern Slovenia). V: Robek R., Arzberger U. (ur.). Forest operation improvements in farm forestry in Slovenia : workshop proceedings : Logarska Dolina, Slovenia, 9-14 September 2003. Rome: Food and agriculture organization of the United nations: 177–186. Rutar M. 2010. Opremljenost lastnikov gozdov pri sečnji v Gozdno- gospodarski enoti Tolmin: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive goz- dne vire). Ljubljana, samozaložba: 54 str. Statistični urad RS - Podatkovna baza Gozdarstvo na kmetijskih go- spodarstvih. 2021. Število opravljenih delovnih ur v gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih, Slovenija, za leto 2016. https:// pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1679110S.px (8. 4. 2021). Triplat M., Krajnc N. 2021. A system for quality assessment of forestry contractors. Croatian Journal of Forest Engineering, 42, 1: 77–90. Westermayer T . 2006. Out-sourcing of work in Germany’s forestry: rural social structure and identity in transformation. Freiburg, Albert-Ludwigs-Universität Freiburg im Breisgau: 28 str. Winkler I. 1976. Sedanje stanje in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesar- stva, 14, 2: 123–154. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. ZGS (Zavod za gozdove Slovenije). 2020. Interni podatki o strukturi zasebnih lastnikov gozdov.