VII. SPLOŠNA PORABA V skladu z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška in dogovorom o osnovah družbenega plana občine za obdobje 1976— 1980 sprejemamo za leto 1979 naslednja izho-dišča: 1. Proračunski prihodki Na podlagi prihodkov, ki jih predpisuje občina se bodo davki usklajevali z ostalimi občinami v SR Sloveniji, načeloma pa naj ne bodo višji od letošnjih, ob upoštevanju re-publiških smernic za leto 1979. Zlasti pa bo treba upoštevati naslednje: — v čim večji meri uveljaviti načelo ugo-tavljanja dejansko doseženega dohodka in z ustrezno obdavčitvijo doseči izenačevanje ob-čanov, ki opravljajo dejavnost z osebnim de-lom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, z delavci v združenem delu; — z ustreznim vodenjem davčne politike in nadaljevanjem uvajanja davčnih olajšav in oprostitev vplivati na spodbujanje razvoja posameznih deficitarnih dejavnosti in uresni-čevanja ukrepov ekonomske in socialne po-litike. 2. Splošna poraba v občini Splošna poraba v občini bo smela v letu 1979 realno porasti za 5,6 %. K temu realne-mu porastu se prišteje le odstotek, ki pred-stavlja razliko med realnimi in nominalnimi vrednostmi tako, da bo zagotovljena počas-nejša rast splošne porabe od rasti družbene-ga proizvoda občine. V letu 1979 bomo nadaljevali proces čišče-nja skupne in ostale porabe iz proračuna ob-čine in na tej podlagi izračunani in dogovor-jeni proračunski porabi bomo razliko med prihodki in porabo namenili za gospodarske panoge oziroma za investicije v gospodarski infrastrukturi. Pri čiščenju proračunske porabe občinske-ga proračuna bomo upoštevali, da se tistim uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne sodijo v splošno porabo zagotovi financira-nje njihove dejavnosti iz proračunov pristoj-nih samoupravnih interesnih skupnosti. V čiščenje proračunske porabe sodijo predvsem naslednje dejavnosti in uporabni-ki: — turistična društva in turistična propa-ganda, ki naj se v bodoče financira v okviru Turistične zveze iz sredstev pristojbine za no-čitve tujcev in turistov, ki naj bi bila na no-vo uvedena natnesto turistične takse; — občinski odbor Rdečega križa, katerega dejavnost naj financira Skupnost socialnega varstva; — občinska zveza Društva prijateljev mla-dine, njeno dejavnost naj financira predvsem skupnost otroškega varstva, zdravstvenega varstva in deloma tudi izobraževalna skup-nost; — v negospodarskih investicijah odpade-jo obveznosti občinske skupščine za graditev osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov iz prvega samoprispevka, ker so te obvezno-sti bile dokončno poravnane v letu 1978; — enako odpadejo obveznosti do gradnje prostorov milice v Medvodah in do sofinan-ciranja nakupa zemljišč za gradnjo dijaških domov v Ljubljani; — v komunalni odpadejo obveznosti pro računa do Skupne komunalne potrošnje vzdr-ževanje cest, zimska služba, vzdrževanje ze-lenic, javna razsvetljava in podobno), ker je to financiranje prek Komunalne skupnosti že urejeno v letu 1978 s samoupravnim sporazu-mom z združenim delom; — na poziciji gospodarskih posegov naj odpade obveznost sofinanciranja Skupnosti za pospeševanje kmetijstva in zemljiškekme-tijske skupnosti. Te skupnosti imajo urejeno financiranje na podlagi sprejetih samouprav-nih sporazumov. Občinski proračun pa naj bi dejavnost kmetijstva sofinanciral le iz even-tuelne razlike med planiraHimi prihodki in planirano dogovorjeno splošno porabo. Po čiščenju spodaj navedenih proračun-skih porabnikov ostane obveznost občinske-ga proračuna, da zagotavlja sredstva splošne porabe naslednjim: 01 Družbenopolitična skupnost — dejavnost občinske skupščine in njenih organov, — dejavnost izvršnega sveta in njegovih organov, — dejavnost upravnega organa občinske skupščine, — delovna skupnost upravnega organa za osebne dohodke in skupno porabo, — postaja milice — poravnava material-nih stroškov, nabava opreme in zagotavlja-nje skupne porabe, — dejavnost temeljnega sodišča, — dejavnost sodišča združenega dela, — dejavnost družbenega pravobranilca sa-moupravljanja. 02 Ljudska obramba — financiranje teritorialne obrambe in družbeno gospodarskega sistema, in sicer za: plačo stalnega sestava, izvrševanje funkcio-nalnih nalog in sofinanciranje osebnih dohod-kov referentov obrambnih priprav v fcrajev-nih skupnostih. Ostale potrebe tega področja naj se financirajo iz združbenih sredstev TOZD na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma, — zagotavljanje sredstev za blagovne re-zerve. 03 Družbenopolitične organizacije — za dejavnost in opravljanje nalog druž-benopolitičnih organizacij na podlagi spreje-tih programov dela naj se zagotovijo skupna sredstva občinski konferenci SZDL, katere dolžnost pa je, da ta skupna sredstva razpo-redi vsem upravičenim uporabnikom: ZSMS, ZZS-NOV, ZRVS. 04 Negospodarske investicije — v letu 1979 bo treba zagotoviti manjka-joča sredstva za graditev poslovnih prosto-rov za dejavnosti SIS, KS Zg. Šiška, DPO in skupnih sejnih dvoran v novi zgradbi v So seski ŠS-4 (poleg občinske zgradbe na Celov-ški cesti — pred poslopjem pošte), — nadalje bo treba zagotoviti sredstva za poravnavo sprejetih obveznosti do: sofinan-ciranja počitniškega centra ZZS-NOV y Ba-njolah, graditve Poti spominov in tovarištva, adaptacije Ljubljanskega gradu, nakupa sta-novanj za delavce milice in za delavce ter or-gane občinske skupščine, sofinanciranje po-slovnih prostorov sodišča združenega dela v Ljubljani, odplačila anuitet iz najetih kredi-tov in podobno. 06 Znanstvena dejavnost — v letu 1978 predvidena sredstva za štu-dijo razvoja malega gospodarstva naj se upo števajo v proračun leta 1979. 07 Kulturno-prosvetna dejavnost — obveznosti do financiranja te dejavno-sti predstavljajo le zagotavljanje sredstev za vzdrževanje spomenikov in grobov iz NOV in se bo višina opredelila na podlagi programov in predračuna potrebnih del. 08 Socialno skrbstvo — sredstva za podpore družinam oseb, ki so na obvezni vojaški službi se bodo oprede-lila na podlagi zveznih predpisov, — sredstva za varstvo borcev NOV pa na podlagi sprejetega dogovora in občinskega odloka ter programov, ki ga bo predlagala skupščinska komisija za varstvo borcev. 09 Zdravstveno varstvo — financiranje mrliških ogledov je še ved-no obveznost občine, zato bomo tudi za pri-hodnje leto predvideli v proračunu za te na-mene potrebna sredstva. 10 Komunalna dejavnost Proračunska obveznost ostaja do financi- ranja prostorskih programov — urbanistična dokumentacija in zazidalnih, geodetskih ter PrUoga JT — 21 ksitaštrsKftnačrtov ter'š!trVza vafsivo oko-lja. Potrebna sredstya za te namene se bodo glede na nove predpise od leta do leta bistve-no povečala, da bomo zagotovili bolj načrtno urbanizacijo občine. Poleg tega ostaja še vedno v veljavi zvez-ni predpis o 50 % soiinanciranju občine za vzdrževanje železniških prehodov. 11 Krajevne skupnosti Enako kot zadnja leta naj občinski prora-čun — splošna poraba, zagotavlja krajcvnim skupnostim sredstva za uvajanje in izvajanje delegatskega sistema, na področju finančno-knjigovodskih opravil krajevnih skupnosti glede na nove zahtevnejše predpise pa naj za-gotavlja potrebna sredstva občinskemu orga-nu, ki ta dela izvaja. 3. Združevanje sredstev v proračunu mesta Za izvajanje skupinskih nalog, ki izhajajo iz sprejetega statuta, dogovorov in normativ-nih aktov občin in mesta so potrebna sred-stva združujejo v proračun Skupščine mesta l.jubljane. Potrebna sredstva naj bi ljubljanske obči-ne združevale na podlagi teh načel: — da združujejo občine, ki so večje, tako po številu prebivalcev, kot tudi večja po šte-vilu TOZD in zaposlenih, sorazmerno več sredstev od manjših občin. To načelo je mož-no dopolniti še z drugimi kriteriji, ki labko vplivajo v proračunu mesta na njegovo sploš-no porabo; — da združujejo občine, katerim priteka-jo večji prihodki iz naslova prometnih dav kov ter taks, kot jih vplačujejo občani te ob-čine, več sredstev od tistih občin, ki nimajo tolikšnega presežka. Višina in način združevanja sredstev v proračun mesta se bo določilo s posebnim dogovorom med občinami in mestom vzpo-redno in istočasno s sprejemom proračuna Skupščine mesta Ljubljane. 4. Usmerjanje proračunskih presežkov Davek iz osebnih dohodkov delavcev naj se uporabi za namene izven splošne porabe v skladu s programom, ki ga bo skupščiir sprejela ob sprejemu odloka, ostala razlika med proračiinskirrii prihodki ter splošno po-rabo v občini in sredstvi namenjenimi za združevanje v mestu pa predstavlja prora-čunski presežek. Le-ta naj se prvenstveho usmeri v izgradnjo in vzdrževanje gospodar-ske infrastrukture, za pospeševanje kmetij-stva in druge gospodarske posege ter za do-govorjene naloge na področju skupne pora-be. 5. Cilji, ki naj jih dosežerno v splošni porabi Kakor je že omenjeno naj splošna poraba narašča za 20 % počasneje od rasti družbene-ga proizvoda. Priloga JT — 22 Ker predvidevamo v »šmernicah 1979« let-no rast družbenega proizvoda po stopnji 7 %, naj torej splošna poraba narašča po stopnji 5,6 %, upoštevajoč realne vrednosti. Da počasnejša rast splošne porabe ne bo prizadela njenih uporabnikov in s tem realno zmanjšala količino in kakovost njenih pr< gramov je potrebno: — v redni dejavnosti državnih, upravnih in pravosodnih organih zagotoviti enotna iz-hodišča in normative za financiranje posa-mcznih organov, tako glede rasti zaposlenib in rasti njihovih osebnih dohodkov. V ta iz-hodišča naj se vključi tudi čim večja racio-nalnost v njihovem delu in štednja z delov nimi sredstvi in materialnimi stroški; — vložiti vse napore za višjo raven stro-kovnosti kadrov z nadaljnjim strokovnim usposabljanjern, da bo tudi še iz tega vidika omogočeno racionalnejše poslovanje ob so časni modernizaciji in avtomatizaciji postop-kov; — Socialistični zvezi delovnega ljudstva zagotoviti možnost racionalne delitve sred-stev za deJovanje družbeno-političnih organi-zacij v občini na podlagi realnih in verifici ranih programov dela in nalog posameznih DPO; — sredstva za delovanje DPO je treba po-iskati tudi na druge načine, torej zagotoviti, da bo njihova dejavnost financirana iz sred-slev pobranih članarin; — razvijati vse oblike aktivnosti v krajev-nih skupnostih in jih krepiti, da bomo sku-paj z združenim delom sposobni uresničevati interese o zadovoljevanju skupnih potreb. Ne najmanj pomembna naloga splošne po-rabe je namreč v tem, da se vključuje v na-pore za gospodarsko stabilizacijo in to tako, da se z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodari in varčuje v vseh njenih oblikah z istočasno zagotovitvijo kvalitete opravljenih nalog.