LIV. £32 —« L. VI., Št. 16 („Jutro" LJpravništvo: Ljubljana, Knalljeva alica 6. — Telefon ŠL S122. 3123, 8124 6125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 ia 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon čt 2455. Podnižnica Celje: Kocenova ulica &L — Telefon SL 190. Podružnice Jesenice: pri kolodvora it. K»0. Podružnica Novo maslo: Ljubljanska cesta 5L 42. podružnica Trbovlje: t hiH dr. Bannn eartnerja Ljubljana, ponedeljek 18. aprila 1932 Cena 2 Din Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedoljek cjutraj — Naroča posebej in velja P° preje- mana 4 Din, po raznušalcih d»-jL Stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva alica 5. Telefo« St 3122, 3123. S124. S125 in 312A. Maribor: Aleksandrova cessta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL & Telefon ftt 190 Rokopisi ne »Tačajo. — Oglasi p* tarifu poplave zadnjih 46 letih Nasipi oh Savi in Tisi popuščajo in povodenj zavzema vedno bolj katastrofalen obseg - Prostrana rodovitna polja so spremenjena v nepregledno jezero Beograd, 17. aprila, p. Bojazen, ki se te izražala že meseca marca, ko so zapadle po vsej državi ogromne množine snega, kakor tudi v začetku aprila, ko je nastopilo nenadoma toplejše vreme, se ie žal uresničila. Zaradi naglega tajanja snega in dolgotrajnega deževja so zavzele vsakoletne poplave ob Savi, Ounavu, Tisi in nekaterih drugih rekah letos tako katastrofalen obseg, kakršnega kronika poplav v teh krajih ne beleži že desetletja. Posamezne reke, zlasti pa Sava in Dunav so zadnje dni tako narasle, da presega vodostaj ne samo višino ob priliki katastrofalnih poplav leta 1926 in 1929, marveč celo vodostaj pred 46 leti, ki je veljal do sedaj /a največjo poplavno katastrofo v taših pokrajinah. Na tisoče in tisoče ha posejanega in obdelanega polja ie <>d vodo, a uničeni tudi nasipi, ki so bili v dobi dolgih let s tolikim trudom m tolikimi denarnimi žrtvami zgrajeni /:>, to, da obvarujejo prebivalstvo in egovo imetje precl razbesnelinii po-nladanskimi vodami. Po zadnjih poročilih, ki jih jc prejel odbor za obrambo pred poplavami, je [••oiožaj zlasti ob dolnji Savi silno kritičen. Nasipi so vsi razmočeni in po vrsti ■puščajo, tako da zavzema povodenj ■ 'd ure do ine večji obseg. Zemlja se je /c tako napiia vode, da ne vsrka več niti kapljice. K temu se je zadnje dni pridružilo še deževje, tako da reke še vedno neprestano naraščajo. Ker se je voda razlila, se naraščanje ne opaža tako zelo, a kljub temu znaša porast skoro dnevno še vedno približno 30 do 50 cm, ponekod pa tudi še več. Kakor pa vse kaže, bo naraščanje vode trajalo še štiri do pet dni, tako da se je bati najhujšega. Sava je od Bosanskega Broda do Šabca deloma porušila, deloma pa prekoračila nasipe in se razlila na vse strani. Nešteto naselbin je pod vodo in deloma popolnoma uničenih. Mnogo hiš ie voda porušila, večji del pohištva itd. pa je odnesla. Ljudje so rešili večinoma le golo življenje. Ker so oblasti pravočasno opozorile na pretečo nevarnost in odredile izpraznitev ogroženih naselbin, so se ljudje pravočasno umaknili na varno in rešili tudi vso živino. Sinoči je tudi v Sremski Mitrovici prišlo do katastrofe. Voda je porušila nasip in se z veliko naglico razlila po mestu. Tudi vsa okolica je pod vodo. Na področju vodne zadruge Novigrad je voda poplavila tudi zemljišča, ki doslej še nikdar niso bila prizadeta od poplav. Vse delo je sedaj osredotočeno samo še na reševanje ljudi in živine. Od izliva Bosne pa do Brčkega je glavni nasip od Samca do Domaljevca na vsej dolžini pod vodo. ki se razliva na vse Napetost med Kosijo in Japonsko Ruska mobilizacija ob Mandžuriji - Koncentracija japonske mornarice ob korejski meji Mukdcn, 17. aprila, d. Položaj se je v Mandžuriji izredno poostril. V Harbinu pričakujejo nastop Japoncev proti ruskim železniškim uradnikom, ki jih japonske oblasti označujejo kot odgovorne za atentat na ponski vojaški vlak. Oficijelni japonski krogi trdijo, da je atentat zakrivila ruska organizacija v Mandžuriji, ki šteje kakih 8.000 članov. Tokio, 17. aprila, č. Po vesteh, ki so jih službeni krogi prejeli s korejske meje. je rusko vojno vodstvo izvedlo obnod sovjetske vojske okoli Vladi vostoka in dalje T>roi.: korejski meji. Tem vestem pripisujejo v vladnih -krogih veliko važnost in se je zaradi njih vlada -tudi odločila za protiukrepe. Za sedaj je mobiliziran del japonske mornarice, ki bo križarila ob korejski ooaii. Iz Mandžurije se izseljujejo vsi ruski trgovci, ki so bili tamkaj nase-ljeni kot trgovci, ter odhajajo v Sšbiriio. Tokio, 17. aprila g. Semkaj dospele vest; o pripravah Sovjetske Rusije za vojno so v japonskih trgovskih krogih povzročile veliko vznemirjenje. Po zadnjih poročilih je koncentracija sovjetsko-ruskih čet pri V.adivostoku in vzdolž mandžurske mrie skoraj popolnoma končana. Veliko ' ažnost pripisujejo vladni krogi v Tokiu dej. tvu, da se sovjetsko-ruski državljani in trgovci iz severne Mandžurije v velikih skupinah vračajo v Rusijo. Kakor se tukaj ugotavlja, je rusko-japonska napetost večja kakor kdaj prej. Kako kritično presojajo položaj v vladnih krogih, dokazuje odredba mornariškega ministrstva, naj se '■■ 'ači japonsko brodovje. zasidrano pri polni oku Kamčatki. Kot vzrok se navaja po-trrrm si bo po volitvah ž njim delil oblast v deželi. Nacionalni socialisti pa odklanjalo njegovo zavezništvo. Centrum in sociali--'ir-na stranka bosta pri volitvah nastopila v koaliciji. Naglašajo pa, da je ta koalicija >amo delovnega značaja. Dosedaj je 27 strank prijavilo svoj nastop pri volitvah. Volilno vodstvo pa je potrdilo le 19 prijav. Pri volitvah bodo nastopile naslednje stranke: socialno - demokratska. nemško-nacionalna, centrum, komunistična. ljudska stranka, nacionalna fronta, nemški stanovi, državna stranka, nacionalno - socialistična, krščansko - socialna, socialistično - delavska in druge manjše skupine. Pri poslednjih deželnih volitvah je nastopilo 14 strank, ki so dosegle število mandatov, kakor je navedeno v oklepajih, in sicer: socialni demokrati (137). nemški na-cionalci (71), centrum (71), komunisti (48), ljudska stranka (40). državna stranka (22), nemška frakcija Landvolk (20), gospodarska stranka (16), nacionalni socialisti (7), kuščanski socialisti (4), komunistična opozicija (1), komunistična leva opozicija (1), radikali (t), socialistična delavska stranka (3) in neorganizirane skupine (8). Hoover za petdneyni delovni teden Washington, 17. aprila. Hoover je v razgovoru z industrijskimi strokovnjaki ob priliki konference o omiljenju gospodarske krize izrazil mnenje, da ne bo pre-ostajalo nič drugega, kakor da se vsaj v onih industrijskih panogah, ki so najbolj v krizi, uvede petdnevni delovni teden. Na ta način bo mogoče zaposliti delavstvo brez redukcij in odpustov. strani. Noč in dan je zaposlenih tisoče in tisoče ljudi pri ojačanju in povišanju nasipa. Zaradi silnega pritiska vode pa je to delo zelo otežkočeno, ker voda zemljo kar sproti odnaša. Na tem področju so morali spraviti na varno 3800 ljudi in nad 12.000 glav živine. Nič boljši ni položaj ob Dunavu in Tisi. Ob Dunavu je v nevarnosti 110 km nasipa, ki ščiti 35.000 ha različnega polja. Vzdolž Tise čuvajo in ojačujejo nasip v dolžini 330 km. Ce bi ta nasip popustil, bi voda poplavila nadaljnjih 330.000 ha zemljišča. Vzdolž Save je na tisoče in tisoče ljudi zaposlenih pri očuvanju 447 km nasipa, ki ščiti 330.000 ha zemlje. V nevarnosti je vsa Mačva. Tudi v okolici Beograda je položaj vedno bolj kritičen. Voda je dosegla že tako višino, da je vse pristanišče pod vodo in se bo voda vsak čas razlila po Karadjordjevi ulici v notranjost mesta. Od Beograda do Zabrežja je eno samo nepregledno morje. Nocoj je Sava tako narasla, da je poplavila tudi beograjski kolodvor in resno ogroža veliko skladišče državnega monopola, v katerem je nad 100 vagonov soh". V nevarnosti ie tudi palača Rečne plovidbe. Po večernih vesteh je Obrenovac popolnoma odrezan od sveta. Cesta med Žabcem in Obrenovcem je docela pod vodo. Nesoglasja v čsl. vladi Praga, 17. aprila, d. V vladni koaliciji so nastala nova nesoglasja, ki bodo morda lazvala vladno krizo. Včeraj so razpravljali gospodarski m i mi stri o zakonu za podpiranje brezposelnih. Sooialni demokrati so izjavili, da bodo nji hov. i poslanci v proračunskem odboru glasovali proti zvišanju davka na poslovni promet, če ne bo v torek dosežen sporazum o fondu za podpore brezposelnim. Poudarjali so tudi, da bodo privolili v ostale gospoda.r-ske predloge le pod pogojem, ako se zniža vojaška službena doba in da zahtevajo sprejetje tozadevnega zakona v prvi polovici maja. Ministrski svet je razpravljal dalje o imenovanju novega deželnega predsednika za češko, čegar mesto pa bo za sedaj ostalo iz razlogov štedenja nezasedeno. Razen tega je sklenil, da ugodi prošnji deželnega predsednika v Kar-patski Rusiji Roszvbala za upokojitev, da pa se za sedaj tudi to mesto ne zasede. Predsednika Roszvbala so v zadnjem času zelo napadali, češ da je kriv velike bede karpatsko - ruskega podeželskga prebivalstva. Volilno gibanje na Dunaju Dunaj, 17. aprila. AA. Za občinske volitve na Dunaju, ki bodo 24. t. m., je vloženih 7 -kandidatnih list. Po predloženih listah kandidirajo: narodni socialisti Hitlerjevega pokreta. avstrijska narodna stranka, socialno demokratska stranka, ve-lenemška stranka in krščansko-sorialna stranka Legitimistična stranka postavi svoje kandidate samo v šestih dunajskih okrajih, avstrijska komunistična stranka pa v vseh okrajih razen v prvem. Volilna akcija ie na Dunaju v polnem teku. Stranke prirejajo velika agitacijska zborovanja, ki so doslej potekla domala brez incidentov. Snoči je priredila tudi dunajska he-m-■wehrovska organizacija zborovanje, na katerem je govoril knez Starhemberg. V svojem govoru se je dotaknil tudi gospodarske obnove srednje Evrope in izjavil, da nima ničesar proti njej, v kolikor bi bila gospodarskega značaja, ne more pa pristati na to, da bi imel ta načrt za seboj kako politično ozadje, naperjeno proti bratskemu nemškemu narodu. Po zborovanju so prisotni heimwehrovci demonstrirali po dunajskih ulicah. Heim-wehrovska demonstracija je imela v glavnem antisemitski značaj. Demonstranti so vzklikati: »Nemčija, v stani lc in >Judje, poginite! < Obsojen defravdant Beograd, 17. aprila, p. Včeraj se je vršil pred vojnim sodiščem proces proti oivsemu blagajniku vojnega ministrstva Dra-gomiru Milovanovicu, ki je pred *n-'se<>, poneveril 1,058.000 Din in skušal pooegniti v inozemstvo, pa je bil v Zagrebu »rotiran. Sodišče ga je obsodilo na 8 hr pol leta ječe ter na trajno izg-ibo državljanskih pravic. Kakor znano, so raze.i par tisoč našli pri njem še ves i en i?. Uspel romunski polet v Indokino Bukarešta, 16. aprila AA. Znameniti ru-munski letalec Lionel Ghika se je danes ob 13.55 spustil na letališču Beneasi, potem ko je izvršil na letalu čisto rumunske konstrukcije polet iz Bukarešte do Saigona in nazaj. Fašistična miroljubnost v besedah iti defanjih V nasprotju z italijanskim stališčem na razorožltveni konferenci naglaša proračunski odbor potrebo poveča-nja oborožitve in napoveduje strahote bodoče vojne Rim, 17. aprila, r. V parlamentu je bilo razdeljeno poročilo glavnega proračunskega odbora o vojnem proračunu za leto 1932-33, ki ga je izdelal general Baistrocchi, bivši armadtii poveljnik v Napolju. V poročilu se zlasti poudarja sporedno oboroževanje najvažnejših drugih držav, kakor tudi. da se vojaški položaj v Franciji mnogo razlikuje od položaja v letu 1914. Nekdaj strašno oboroženo in opremljeno Nemčijo, zaveznico silne Avstrije, poudarja poročilo, je zamenjala Nemčija versailleske pogodbe brez zaveznikov, dočim more Francija kljub lo-karnski pogodbi računati z mnogo večjo vojsko, kakor jo je imela kdaj pred vojno in z ogromno obrambno organizacijo, kateri je treba prišteti še vojne sile Male antante, ki štejejo 116 divizij. Vojaški položaj Italije se nasprotno, pravi poročilo, ni zboljšal, ker ie prisiljena braniti velik obseg svojih mej. Visoka morala italijanske mladine, ki jo je posebno poudarjal poročevalec, ter njeno rodoljubno stremljenje, ki ga fašistični režim vzdržuje ponosnega in žarkega, ne bi smela povzročati skrbi francoskemu narodu, ki združuje v svojem velikem patriotizmu vedno vse državljane, kadar je treba dati vladi sredstva, ki jih zahteva potreba domovine. Prav tako ne bi smeli biti Francozi presenečeni, če vidijo, da italijanski narod, njihov brat po krvi in civilizaciji, ponosen zaradi svojih zmag in pravic, krepko koraka nasproti določeni bodoč.iosti. Balile, naraščaj, fašistična mladina in vse organizacije nove korporativne države predstavljajo sile neprecenljive vrednosti. General Batetrocchi povdarja nato odlično stanje pehote, topništva in tehničnih oddelkov in pristavlja, da bi bilo potrebno povečati sredstva za obrambo v zraku. Na koncu pripominja, da se po njegovem mnenju bodoča vojna ne bo vršila niti na kopnem, niti v zraku, temveč bo to vojna med narodi, ki bo vodila do uničenja, zaradi česar bo zmaga kronanje izvršenih naporov. Zato morajo biti sile na kopnem, na morju in v zraku organizirane in pripravljene v primernem času operirati pod poveljstvom enega samega voditelja. Madžarski revizijonisti zopet dvigajo glave Ohrabreni z vzgledom fašističnega velikega sveta tudi madžarski legi-timisti organizirajo velik pokret za revizijo mirovnih pogodb Budimpešta, 17. aprila r. Nedavna kampanja fašističnega tiska za revizijo mirovnih pogodb je naletela na posebno velik odmev na Madžarskem. Skoro vsi madžarski listi, zlasti pa glasila vladnih strank, objavljajo poročila o nedavnem .posvetu madžarske revizionistične lige. >Pesti Naplo« piše v zveai s tem med drugim: Predsedniški svet madžarske revizionistične lige to zveze socialnih u druženj je imel te dni skupno konferenco, na kateri je razpravljal o najnovejših zunanjepolitičnih dogodkih, v prvi vrsti pa o ureditvi medsebojnih odnošajev med po-duna-vskimj državami. Pri tej priliki se je ugotovilo, da so vsa ta vprašanja usodne važnosti za bodočnost madžarskega naroda, zaradi česa mora madžarska javnost zavzeti o vseh teh vprašanjih odločno stališče. Pri tem mora priti do izraza eno-dušna volja vsega madžarskega naroda, da tudi še nadalje nepokolebljivo vztraja pri svoji zahtevi o reviziji miru. Na koncu konference je predsedniški svet sprejel naslednjo resolucijo: 1.) V najkrajšem času naj se prirede veliki shodi tako v madžarski prestolnici kakor v drugih krajih države. Enake rese lucije, ki se bodo sprejele na teh shodih, se bodo predložile parlamentu, da zavzame isto stališče. 2.) Ob priliki prireditve državnega korv-gresa se prirede veliki sprevodi, da bi s® nudila najširšim slojem naroda možnost sodelovanja v velikem pokretu za revizij« mirovnih pogodb. Svet bo preskrbel, da bodo pismeni dokazj o tej veličastni manifestaciji madžarske javnosti dostavljeru pristojnim zunanje političnim činitetjem. > Pesti Hirla.pr poudarja, da je bila resolucija predsedniškega sveta rev:zionist ne lige sprejeta na pobudo njegove akcije in pravi med drugim: Sedaj, ko je pozornost mednarodnih činitetjev obrnjena na vprašanje Podunavja, je treba opozoriti velesile ter mednarodno javnost, ria more ublažitev gospodarskih težkoč pomeniti samo prvi korak k definitivni ureditvi podunavskega vprašanja. Na koncu članka naglaša omenjeni list. da brez pravične revizije ti ianonske pogodbe ne more hI fci pravega m'ru, novesa reda. niti zboljšanja položaja v Poduuavju. Važno zasedanje mednarodne trgovinske zbornice v Inomostu Zbornica se bavi s praktičnimi ukrepi za gospodarsko obnovo Podunavja Inomost, 17. aprila, s. Včeraj je bilo otvorjeno zasedanje mednarodne trgovske zbornice, ki se ga udeležujejo zastopniki narodnih odborov iz Jugoslavije. Nemčije, Avstrije, Fiancije, Anglije Italije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Rumunije in Bolgarije. Po običajnih pozdravnih nagovorih je imel predsednik zasedanja Henry de Pa-yerimhoff dolg govor o možnostih rešitve srednje-evropske gospodarske krize, ki so ga delegati sprejeli z velikim odobravanjem. V uvodu je naglašal, da je ta problem najbolj zapleten, najbolj kočljiv in najbolj nujen, kar jih je treba reševati. Povojne pogodbe, ki so uresničile želje narodov za njihovo pomirjenje, so potegnile na tisoče kilometrov novih carinskih mej. ki pa so omejevale razvoj normalne izmenjave raznih proizvodov. Usodno vlogo v gospodarskem razvoju povojne dobe je igralo tudi vedno večje podržavljenje gospodarstva Govornik ie nato obravnaval krizo cen. ki je po obsegu prekosila napovedi najboljših strokovnjakov. Agrarna kriza, ki se je na jugovzhodu Evrope pokazala najprej v močnejši obliki, je že 1. 1929 zbudila pozornost Društva narodov na podunavsko gospodarstvo Podunavskim državam je bilo priporočenih več dogovorov in sicer deloma po izkušnjah iz prejšnje Avstro-ogrske v oiliki popolne carinske unije, ker so države v Podunavju prav za prav homogena in med seboj se izpolnjujoča gospodarska celota. Ko je govornik naštel vse dosedaj podvzete korake, je menil, da se morajo občudovati ogromna dobra volja in prizadevanja ki so jih doslej pokazali odločujoči faktorji za dosego praktičnega uspeha. Govornik je omenil zadnji Tardieujev predlog in sprožil nato vprašanje, a1' bi moglo gospodarstvo predložiti uspešne predloge za rešitev, za katero se danes vlade tako zelo trudijo. Zaman bi bilo misliti, da bi bilo mogoče gospodarske načrte izvesti neglede na politično orijentacijo. Pri reševanju teh pro- blemov gre za neodvisne države, ki popolnoma samostojno odločajo o svoji usodi. S poudarkom je treba reči. da je vsaka rešitev v naprej obsojena na neuspeh, če bi bila kakorkoli naperjena proti drugi državi ali pa pripravljala izprememho ravnotežja v Evropi. Izvedba teh načrtov zahteva sodelovanje vseh evropskih držav. Države, ki hočejo imeti koristi od ugodnosti velesil morajo s svoje strani napeti svoje združene sile za novo ureditev in postopen povntek k načelom pametne gospodarske politike. Javni je sledila tajna seja mednarodne trgovske zbornice, na kateri so posamezne delegacije podale svoje izjave in obrazložile svoje stališče glede rešitve podunavskega vprašanja. Na zaupni seji je govoril prvi v imenu avstrijske delegacije predsednik Tilgner, za njim pa za nemško delegacijo VVilhelm Vogeler, za Francosko marquis de Nico-lay, za italijansko Gino Olivetti, za jugo-slovensko Stjepan Popovič. za poljsko Stanislav VVartalski. za -umunsko Mih aii Ma-noilescu. za češkoslovaško Jan Dvoraček in za madžarsko Aleksander Popovicz. Atentat na italijanskega konzula Washington, 17. aprila, g. Trije neznane* O m r»r'' <"-wi(i jf'l"!tnskefa konzula v Sprinfieldu, ko je bil na šet-nji s svojim šestletnim sinom. Morile! so pobegnili. Domneva se, da gre za protifašistični atentat. Pred nekaj leti ie bila proti hiši konzula vržena bomba Storilca še niso našli. Da ostanemo zdravi Nekaj misli iz predavanja našega higienika dr. Frante Misa v „Soči" Ljubljana, 17. aprila. maimo ta plemena! Sinoči za 21. uro je bilo napovedano >Sočino« predavanje, toda že pol ure prej je zasedla prostrano dvorano pri »Levu« agilna družina »Sočanov« in prijateljev »Soče«. Poleg odličnih društvenih članov ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca. načelnika v pokoju g. Sancina in neumornega društvenega blagajnika .g. Sfiligoja so prisostvovali predavanju mnogi gostje, kakor predsednik Zdravniške zbornice g. dr. Rus. zdravnik šef OUZD dr. Zajec in drugi. Blagajnik g. Sfiligoj je pozdravil A'se prisotne in povedal, da prihodnjo soboto zaključi letošnjo sezono »Soči-nih« predavanj univ. prof. dr. Bilimovič s predavanjem o današnjem gospodarskem stanju v Jugoslaviji, nato pa je dal besedo predavateliu g. dr. Franti Misu. ki je izvajal med drugim: »O higijeni se danes mnogo govori, dasi mnogo ljudi ne ve. kaj je to prav 7a prav. Higijena je nauk. kako naj ži-vimo, da ostanemo zdravi. Iz tega vidimo. da je njen delokrog ogromen. Poznamo več oddelkov higijene: soci-jal. higijeno, ki skrbi za omejitev soeijalnih bolezni (jetike, spolnih bolezni itd.), šolsko higijeno, ki nadzira učilnice. vzgojno higijeno. javno higijeno (za ceste, gnojišča itd.) in še več drugih oddelkov. Danes govorimo o higijenskih ovratnikih, ščetkah in celo podpetnikih. Cesar ne moremo drugače priporočiti, pa »iravimo, da je iz higijenskih ozirov potrebno. Higijena je stara kakor človeški rod in nam odkriva vso tragiko zdravniškega delovanja. Zdravniki so pomagali le poedincem. dočim je množica propadala. Zato se je množica sama začela ozirati po samopomoči in je dognala. kako se je varovati legarja, še davno prej. preden je znanost ugotovila. kaj ie iegar. Vse stremi k zdravju, ker le zdrav rod more vzdržati v današnji tekmi za kruhom. Zato moramo prav odločno zavrniti razne poiave, ki vodijo v nasprotno smer. Večina naše moderne umetnosti stremi v bolestno in nezdravo. Vzemimo slikarstvo. Če nariše slikar v en kot glavo, v drugega trebuh. v tretjega eno roko in mu slike ne pohvalim, ker je ne razumem, pravi. da sem tepec, ker v svoji zaostalosti ne vem, da predstavlja slika devico. Literatura piše le o boleznih in o abnormalnih junakih. Ce ne kupuješ ta-k:h knjig in ne pritrjuješ piščevemu pesimizmu. si pač zaostal. Prav tako je z novo muziko, ki je taka, da človeka pri nji boli trebuh. Opsujejo te, če po pravici poveš, da jo odklanjaš, ker jo nc moreš razumeti. V bolezen vodi današnja moda. ki nas odvaja od zdravja. Zato je prav važno vedeti, kako naj človek živi, da bo ostal zdrav danes, ko umre na leto v naši banovini 5000 ljudi za jetiko. 40.000 jih pa boleha za to boleznijo. Ni hujšega za družino kakor bolnik. Predavatelj je bil eno leto v Ameriki. kjer je proučeval tamošnje higijenske ustanove, in je govoril o ameriški borbi za zdravje, da imajo tam Društvo za podaljšanje zdravja (Love Ex-tention Institut). Član plača enkrat za vselej IS dolarjev. Zato ga obišče in preišče vsako leto na rojstni dan društveni zdravnik, da se mu izpove bolnik za nazaj, kaj je delal, in dobi potem navodila za bodoče leto. Ta edinstvena organizacija, ki šteje v Zedinje-nih državah nad 25 milijonov članov, jc postavila tudi zdravstvene predpise, ki so se izkazali za učinkovite, saj pove statistika, da se je povprečno podaljšalo članom življenje za 7 let. Naj navedemo nekaj primerov iz teh navodil: Nič govoriti o boleznih! Življenje je bilo vedno, je in bo hudo, ni pa treba vedno prežvekovati teh težav. Oprijeti se moramo tistih malih svojih uspehov in poizkusiti najti izhod iz kaosa. Proč z mislimi o boleznih! Ena tretjina bolnikov, ki iščejo pomoči pri zdravnikih, je bolna le za znaki bolezni, ki so čitali o njih. Ce jim reče zdravnik pošteno v obraz, da so zdravi, mu tega nc verjamejo. Zato letajo od zdravnika do zdravnika, dokler ne najdejo poznavalca psihologije mase, ki jim pravi: »•>Okrat boš prišel k meni, pa boš zdrav.« Pa ne le neuki ljudje bolehajo za namišljenimi boleznimi, temveč je znan celo zdravnik, ki boleha že sedem let za jetrnim rakom, čeprav sam ve, da rak ne more trajati nad 2 leti. Jej zmerno, žveči počasi in imej pri hrani red. Kako pa mi jemo? Prav narobe. kakor da ni jed gonilna sila vsega telesa. Preveč mesa uživamo, kar povzroča poapnjenje žil in staranje. Posebno pri ženskah nastane pri preobilnem zavživanju mesa vtis pomanjkljivosti lepote. Ce pomislimo, da zadošča na dan človeku 90 gramov beljakovin (110 golaža), vidimo, da preveč jemo. Naši predniki so dalje živeli, ker so jedli sirovo hrano. Pri mesni hrani se tvorijo v črevih strupeni plini, ki jih telo vsrka in ki postanejo tako povzročitelji bolezni. Čerkezi in Bolgari dočakajo neredko čez 100 let, ker jedo mlečne izdelke (jogurt, kumis in kefir). Posne- Mnogo škoduje zdravju tobak, ki so nam ga prinesli poleg krompirja in sifilisa Kolumbovi pomorščaki. Danes kadi vse povprek, kar povzroča pri kadilcih začasno in pogosto tudi trajno invalidnost, tako da brez nikotina ne morejo živeti. Tudi ženska emancipacija si je priborila poleg drugih pravic še nikotin. Ženskam močno škoduje tobak, ker je njihov ustroj telesa prav sličen otroškemu. Kako čudna in ne-estetska je slika ženske, ki pelje otroški voziček in puha kakor lokomotiva. Kava naj bo zdravilo starim. Mladim le močno pokvari srce. Alkohol je naš narodni strup, ki je napravil 50 odstotkov naših družin nenormalnih. V naših norišnicah so tri četrtine bolnikov iz vinorodnih krajev. Za stare je pitje že gospodarska in narodna dolžnost, pač pa je treba zanesti ves boi proti alkoholu med mladino. Vežbajmo telo! .Mnogo imamo organizacij za to. toda 80 odstotkov članstva si ne krepi svojih teles, posebno voditelji ne gredo z zgledom naprej. Razdeli vsak dan na tri dele. En del posveti delu. drugega počitku in tretjega igri. Pri nas malo delamo, pa mnogo vzdihujemo. Kdor ne dela, ni zdrav, zato ni kar nič resnice na tem, da je kdo obolel zaradi preobremenitve Ce pogledamo u-radnike. vidimo, da boleha večina za raznimi — iiami (histerijami. neurastenijami itd.). Zato moramo vztrajno vršiti boj proti tem namiljenim boleznim. Igrajmo se! Mi se pa ne znamo, pa tudi ne spodobi se, kakor si mislimo. Pri igri se moramo povsem udati veselju. Kdor izpije vsak dan dozo veselje nudeče tekočine, bo ostal zdrav. Kako drugačen pogled je na stare državnike, ki bijejo frnikule v Hyde-parku in vedo. da ie to delo prav tako važno za obstoj imperija kakor njihovi uradni posli. Ne razburjaj se po nepotrebnem! .Mnogo ljudi je v stalni skrbi, če bo vojna in kako bo s plinom in s tisočimi drugimi zadevami, ki jih ne morejo z vsemi skrbmi preprečiti. Druge muči dedna obremenjenost, ki so jo zanesle med nas posebno Ibsenove drame, ki so najhujši strup za slaboten rod. Če je umrl komu ded v norišnici, prične oprezovati nesrečni potomec samega sebe. Naglasiti je treba, da se podeduje le nagib k boleznim, ne pa bolezni. Kdor živi zdravo, se mu ni bati bolezni. Pustite čitanie takega škodljivega čtiva, zlasti mladim ga ne dajte! Štej do sto, preden daš duška svojemu čuv-stvu! Koliko ie med nami petelinov, ki pozneje obžalujejo svoia dejania. Ne pričakuj preveč od življenja! Mnogo ljudi toži. da jih jc strla usoda, ker so si zidali gradove v oblake. Nikar pa ne misli, da imaš smolo, preden se lotiš drugega posla, če ti je pri enem iznodletelo. Izkušai biti na jasnem glede spola! Ne zapiraimo vrat pred spolnimi vprašanji! Koliko ljudi trpi zaradi lažne morale vse življenje. Otrokom moramo odkrito povedati, odkod so. Poznam 21 letnega mladeniča, ki je postal slep in popoln invalid, ker se je samo enkrat udal nepoučen prepovedani nasladi. Napravi si načrt za življenje! Kakor nam kažejo življenjepisi velikih mož. je mogoče uspeti v življenju le. če sledimo jasno začrtani poti. Glavni dobitki so redki v življenju. Izkušaj najti vzroke svojih antipatij in simpatij. Mnogo bolnikov je, ki ne vedo, zakaj sovražijo bližnjega. Tu je treba samovzgoje. ki ie pogosto zelo težavna. Prav nezdravo je večno premlevanje krize. Ime je sicer silno lepo. vendar upijejo najbolj baš tisti, ki so najmanj prizadeti. Izda»aj manj kakor dobiš, in se vedno takoj prilagodi novim razmeram. Zaupaj v bodočnost, saj je sami ne moremo izpremeniti, čeprav nam ni zanisana.« Predavatelju, ki je podal toliko zanimivega iz svoje znanosti v prijetni besedi, so priredili pazni poslušalci živahen aplavz v dokaz, da odobravajo tehtne besede. V imenu »Soče« se mu je zahvalil župan g. dr. Puc, ki ie poudaril velik pomen tako osvežujoče besede zdravnika in filozofa v današnjem pesimizmu: »Življenje je vrednost, ki se je iznlača izživeti, saj posije za dežjem vedno solnce.« Velik shod stanovanjskih najemnikov v Celju Celje, 17. aprila. Dopoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma dobro obiskan shod celjskih stanovanj s k1 h najemnikov, k' ga je sklical akcijski odbor celjskih strokovnih organizacij za pobijanje .dragi n;e. Otvoril in vodil ga je vodja celjske podružnice Delavske zbornice g. Fran Sve-tek, ki je v svojem poročilu poudarjal, da se je bivše društvo stanovanjskih najemnikov v Celju razšlo, zaradi česar je nastal v vprašanju stanovanjskih najemnin v Celju pravcati kaos. Novi akcijski odbor tvorijo vse celjske strokovne organizacije javnih im zasebnih nameščencev. Predsednik shoda je orisal veliko borbo stanovanjskih najemnikov za znižanje najemnin in je tudi uporabil podatke poseb-nee mestne draginjske komisije o porastu draginje v zadnjih petih letih. Za. njim so govorili gg. Peteian iz Maribora, za uradništvo direktor TS.š v Ljubljani \g. Reisner, a slednjič je orisal še nekatere eklatant.ne primere stanovanjske bede zastopnik jeseniškega delavstva g. Jeram. Sprejeta je bila soglasno naslednja resolucija: Nepričakovano silno znižanje dohodkov delavstva, zasebnih in držanrh nameščencev ograža obstanek širokih ljudskih piasti. Visoke najemnine stanovanj, ki so bile že prej komaj znosljive, postajajo v tem novem položaju absolutno neznosljivo breme. Odpornost hišnih posestnikov, katere niso mogli omehčati vsi napori najemnikov, niti pozivi g. bana in drugih namestnikov, nas prepričujejo, da je treba urediti to vprašanje prisilno po zakonitem potu. Stanovanja, trgovski in obrtniški lokali naj se smatrajo kot del najnujnejših življenjskih potrbščin, katerih znosne cene naj se zakonito določi jo. Za najemnike zasebnih stanovanj in poslovnih prostorov naj se uvede maksimiranje najemnin po višini z dne 1. julija l!*ll in relaciji: krona protii 10 Din. Hišni gosno-dar, ki zahteva, ali najemn.k, ki ponuja višjo najemnino, naj sc kaznuje po zakona o pobijanju draginje zaradi navijanja cen — če ni podano dejansko stanje ooeru-štva — z zaporom in globo, ki zapade v prid fondu za gradbo cenen h stanovanj. Nemudoma, dokler ne stopi v veljavo zakon, naj se znižajo doseda.iie najemnine vsem najemnikom za toliko odstotkov, za kolikor so se jim znižali dohodki. Neobhodno je potrebna takojšnja izprememba obstoječe uredbe o določanju vrednosti naturalnih stanovanj drža-Tiili nameščencev v uem z mi sin, da se določena ni>m-n;na zt. iža najmanj za 50 Kjer pa je stanovanje del službenih dohodkov ali j.a stanuje uslužbo.;ec * rjem zaradi službene potrebe, naj se sa tano etanova-nje ne plačuje nobena najemnina. Zahtevamo regulacijo obrestne mere pri kreditih za grajenje novih stavb na najnižjo mere. da se s tem olajša gradbena in >oia-tivj v tej smeri in se omjg^i posestnikom še nedozid. stavb, da brez izgube znižajo najemnino svojim najemnikom. Draginja v Celju je povsem laka, če ne še višja kakor v ostalih najdražjih mestih države, ke>r je Celje izrazito letoviščarsko središče. Zato naj se uvrsti Celje v prvi razied traginjskih doklad za državne nameščence. Pozdravljamo akcijo Pokoj i:n-skega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani za grajenje cenenih stanovanj ter pozivamo k sodelovanju državni in banovinske oblasti, občine in vse javne ter privatne ustanove, prav .posebno pa pozivamo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, da čion prej zgradi v Celju pre-potsrebno in že svoj čas zagotovljeno stavbo. še težje, kakor najemniki, često prenašajo visoke stanarine podnajemniki. Apeliramo na stanodajalce i.n najemnike, da analogno znižajo stanarine tudi za podnajemnike. Smatramo, da je določevanje pretirano visokih najemnin v nasprotju z načeli o enakopravnosti državljanov, ner izključuje enakomerno razdelitev bremea sedanje krize. Izjavljamo, da je to zadnji poskus še ob pravem času, da se rešii to vprašanje na miren in sporazumen način. Praznik Ipavčeve župe Zanimivosti iz mariborske nedeljske kronike Maribor, 17. aprila. Vsi današnji mariborski dogodki so se j vtopli v mogočni pesmi velikega koncerta, ki ga je priredila Ipavčeva župa popoldne v veliki umionski dvorani. Vreme se je skoro ves dan kislo držalo in je tako tudi po svoje pripomoglo, da je bil obisk te prve prireditve Ipavčeve župe naravnost nepričakovan. Le ob izrednih prilikah so prostori unionske dvorane tako napolnjeni, kakor so bili danes. Ipavčeva župa, ki hoče povzdigniti našo pevsko in glasbeno kulturo in je v to svrho združila pevske zbore v obiižju severne meje, je zapela mogočno pesem. Navzoče občinstvo je s svojim visokim programom, povdarjanjem, izvajanjem in idealnim stremljenjem naravnost iznenadila. Tak nastop v sedanjih težavnih časih je sila izpodbudljiv, zato vse hvalevreden, saj je ravno pesem tista umetnost, ob kateri človek pozabi na vse, tista vez, ki vselej združuje in nikdar ne razdvaja. Današnjega velikega koncerta, na katerem je nastopilo 12 pevskih društev s preko 500 pevci im. pevkami, se je udele- žil zaslužni mojster slovenskega petja, ravnatelj ljubljanskega konservator\ja g. Matej Hubad, navzoč je bil tudi splošno znani skladatelj in regens chori ljubljanske stolnice g. Stanko Premrl, nadalje so bili med občinstvom mnogoštevilni od leni zastopniki oblastev, tako sreski načelnik dr. Ipavec, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, minister v p. dr. Kukovec in drugi. Nastopila so pevska društva »Zarja« 9 Pobrežja, pevovodja g. Bogomir Žižek, »Poštni rog« iz Maribora, pevovodja Anton Nerat, »Jadran« iz Maribora, pevovodja Josip Lah, »Drava«, moški zbor Narodnega železn carskega glasbenega društva, pevovodja Albin Horvat, »Maribor«, pevovodja Janez Ev. Gašparič, mariborska »Glasbena Matica«, pevovodja prof. Vasilij Mirk, »Lira« iz Radvanja, pevovodja Anton Nerat, pevski odsek Sokola iz Poljčan, pevovodja Janko 2iv-ko, »Oljka« iz Celja, pevovodja Miro Vi-dečnik, »Luna« iz Krčevine, pevovodja Albin Horvat, ptujska »Glasbena Matica«, j pevovodja Cenek Sedlbauer, in Celjsko ! pevsko društvo, pevovodja Pec Šegula. Vsi zbori so želi veliko odobravanje občinstva. Obenem se je vršila tekma društev, ki nameravajo sodelovati pri glavni tekmi na slovenskem festivalu ob letošnjih binkošt h v Ljubljani. Razsodišče so tvorili skladatelji gg. Dev, Hubad, Premrl. Druzovič i.n Rogovič. Že dorvoldne se je vršil pod predsedstvom prof. Vasilija Mirka redn; letni občni zbor Ipavčeve župe, takisto v veliki unionski dvorani. * V soboto popoldne je priredilo udruže-nie moškega učiteljskega naraščaja v slavnostni dvorani državnega moškega učiteljišča svojo vsakoletno akademijo. j Spored je bil izredno pester. Vse točke so gojenci izvajali zanesljivo, popolnoma sigurno. Brez dvoma je to zasluga prof. Pahorja, ki tiho in neumorno dela za pevsko izobrazbo učiteljskega naraščaja. Obžalovati jc. da se akademije ni udeležilo vse tisto občinstvo, ki mu pritiče dolžnost, da pokaže zanimanje za delo učiteljskega naraščaja, čegar odgovorni in težavni poklic ga bo kmalu iztrgal iz naše srede ter poslal med narod. V soboto ob 20. je bil v kletni sobi unionske dvorane ustanovni občni zbor organizacije JRKD za prvi mariborski mestni okraj. Z-borovanja se je udeležilo lepo število narodnjakov, navzoči so bili tudi vsi tukajšnji poslanci dr. Pivko, Vekoslav Spindler in ravnatelj Krejči, ki so poročali o delu v Narodni skupščini. Na zborovanju se je konstituiral odbor nove organizacije. Policijska kronika nc beleži ničesar posebnega. Aretirali so 10 oseb večinoma zaradi pijanstva n razgrajam a. Prijavljen je bil tudi vlom v mesnico mesarja Wut teja v Frankopanski ulici. Vlomilci so prišli v mesn co s ponarejenim ključem z dvorišča, prebrskali vse in odnesli 200 Din gotovine, dočim se mesa, klobas in drugih dobrot niso dotakni!'. 38 letni delavec Martin se je pošteno napi! in ko je kolovrati! preko državnega mosta, je nadlegoval mimoidoče pei-sante. Pri tem je naletel na človeka, k' mu je pr solil za nadlegovanje krepko za ušnico. Martin se za to ni zmenil in je šel svojo pot naprej, ko pa ga je sreča! tovariš in ga naščuval, zakaj se pusti pretepati, je potegnil nož ter stekel na slepo za Ivanom Dragonarjem. ga od zadaj zabodel v hrbet in mu povzročil tako hudo rano, da so morali poškodovanca prepeljati v splošno bolnico. Martina so seveda odvedli v policijske zapore. V bolnico so pripeljali včeraj tudi uradnika sreskega načelstva iE Prevali Ivana Kresovnka, ki si je že prejšnjo nedeljo pri padcu zlomil levico ter ostal ves čas v domači oskrbi, kjer pa se mu je stanje le poslabšalo. Sestanek zastopnic ženskih pokr Razgovor z dr. Mašo Živanovičevo iz Sarajeva Ljubljana, 17. aprila. V nedeljo so prispele v Ljubljano predsednica in dve odbornici zagrebškega in predsednica sarajevskega ženskega pokreta, da se pogovore s Slovenkami o važnih vprašanjih skupnega dela in notranje organizaci-cije. Na sestanku, kateremu je prisostvovalo razmerno lepo število članic, se je razvila živahna diskusija o elementarnih vprašanjih poasmeznih edinic in o skupnih prizadevanjih. Ob tej priliki je zaprosila naša sotrud niča predsednico iz Sarajeva go. dr. Mašo Živanovičevo za nekoliko podatkov o delovanju in uspehih ondotnega ženskega pokreta. Ga. Maša živanovičeva je predsednica Pokreta že 6 let. Po poklicu je zdravnica in vrši službo šefa na državnem zavodu za zaščito mater in dece v Sarajevu že od leta 1924. Promovirala je 1. 1916. na Dunaju, delovala v raznih bolnicah Jugoslavije, leta 1919. pa je prišla za mestnega zdravnika v Sarajevo. Je poročena in mati treh otrok. Ga. dr. žvanovičeva je na vprašanja sotrud-nice izvajala tole: »Odbornice zagrebškega in sarajevskega Ženskega pokreta smo prišle v Ljubljano, da se porazgovorimo z vami o močnejši organizaciji Pokreta in da se posvetujemo, kako bi ustvarile intenzivnejše sodelovanje med vsemi Pokreti v državi, kajti femini stična stremljenja družijo žene vsega sveta v eno ccloto, uspeh pa je dosegljiv le, če nastopamo enotno in skupno. Sarajevski ženski pokret je eden prvih v državi. Ustanovljen je bil 1. 1919. takoj po beograjskem. Prvih šest let se je zlasti posvetil delovanju za prosvetitev in zaščito žene. Danes pa je dosegel toliko popularnost, da že lahko svobodeno nastopa s svojimi feminističnimi stremljenji. Javnost z velikim interesom spremlja delovanje Pokreta in tudi oblastva so ob vsaki priliki pokazala mnogo razumevanja zanj in so šla društvu zelo na roko. članov sicer nima zelo mnogo (okoli 400), samo v mestu Sarajevu, toda zato pa dobiva mnogo pisem od mož in žena, ki mu izrekajo priznanje in zanimanje, kar nam je v vzpodbudo pri delu. Naše delo obstoji v glavnem v propagandi v tej smeri, da se najprej ženi-materi (sodobno usmerjeni) zatogotovi enakopravnost z možem v družbi in pred zakonom. Materinstvo nam je profesija in prva državljanska dolžnost. V tem pravcu se vrši vsako leto po nekoliko predavanj. Druga naša glavna akcija pa je zaščita žene v družbi in pred zakonom. K temu delu našega programa bi prištela sedaj zelo aktivno akcijo proti reglementaciji in za uvedbo ženske po-ilcije, katero akcijo je razvil naš Pokret nedavno na konferenci v Sarajevu. Ga. živanovičeva je z več predavanji pozanimala za konferenco tudi širšo javnost, ki se je živahno udejstvovala v interesantni diskusiji na konferenci. Sprejeta resolucija je bila posalna ministru za notranja dela, ministru za socijalno politiko in narodno zdravje in banski upravi. Nadejamo se najboljšega uspeha, kajti odločilni činitelji, zlasti banovina, so pokazali veliko naklonjenost in so zlasti obljubili, da bodo podpirali zahtevo po uvedbi ženske policije. živahne stike imamo tudi s kmečkimi ženami, katerim prirejajo članice ženskega pokreta razna prosvetna predavanja (o socialni, higieni, o pomenu žene v družbi in državi itd.). Zelo aktivno se trudimo tudi za politično naobrazbo žen, katero izkušamo poglobiti s socijalno-političnimi kurzi, ki so jih največ posečale žene s srednješolsko izobrazbo. Sicer pa se moram pritožiti zaradi neznima-nja visokošolsko naobraženih žen za ženska vprašanja, zlasti profesoric in zaradi nedostopnosti meščanskih žen za idejna vprašanja in usmerjenost. Vršili so se tudi kurzi o pomenu mednarodne politike, ki so bili zelo dobro obiskani ne samo od žen, temveč tudi mož-intelek-tualcev. Večji del bosanskih žen je še zelo konservativen. Emancipiranke pa najdeš tudi med muslimankami, čeprav v manjšem številu kakor med ostalimi ženami; po večini so to žene z višjo naobrazbo: učiteljice, profesorice in tudi zdravnice. Razvesejiv pojav je, da srednješolska mladina, moška in ženska, kaže veliko zanimanje za delo Ženskega pokreta. Mladina poseča konference in občne zbore. ž. P. je razpisal nagrado za najboljšo nalogo na področju feminizma med učenkami ženske gimnazije in preparandije. Nagrada je bila podeljena že dvakrat. Akademsko naobraženih žen imamo 60 do 70, kar je relativno veliko število, če pomislimo, da pred 30 leti ni bilo še niti ene. Pri nameščenju jim ne delajo ovir, napredujejo enako kakor možje. Med sodnice še niso pripuščne. Advokatk tudi še nimamo. Za politična in socialna vprašanja se sicer zanimajo, vendar še ne tako intenzivno, kaor bi bilo želeti. ženski pokret ima tudi svojo rubriko v »Jugoslovenski pošti«, ki obstaja že tri leta in ki je bila prej v »Jugoslavenskem listu*. Urednica je dr. Smiljana Krševičeva. V splošnem so časopisi zelo dobro razpoloženi proti nam in nam pri vsaki manifesticiji pomagajo po svoji moči. Ob priliki konference proti reglementaciji so skoro dva tedna komentirali zahteve ženskega pokreta. Ohiave Niso bile divje race. Kakor nam poročajf\ race, ki so te dni plavale po Ljubljanici pri trimostju, niso bile divje, nego posebne angleške pasme. Kdor jih je ujel, se naproša, da jih vrne proti nagradi lastniku g. Henriku Franzlu na Privozu 17. Dežnik je bil zamenjan v soboto popoldne v uredništvu > Jutra« (II. nadstropje ) ali pa med 3—'i 4. uro v kavarni »Unionc. Blagohotna zamenjava v uredništvu >Jutra-i, Knafljeva 5, II. nadstropje. \VILLY FORST v velefilmu »rotor Voss, tat milijonov«. Ker se bo vršil drevi v prostorih Elitnega kina Matice koncert, se bo predvajal film Willy Forsta danes samo ob 16. uri. Redne predstave tega velefilma se vršijo zopet jutri, in sicer ob 16., 19. in 21.15, na kar cenjene obiskovalce opozarja Elitni kino Matica. VLASTA BURIAN, sloviti češki komik, nastopi še danes nepreklicno zadnjikrat pri matineji ZKD v Matici. Ker je bilo zanimanje za velefilm »REVIZOR HASELHUHN s, v katerem nastopa Vlasta Burian, včeraj in predvčerajšnjim velikansko, se je ZKD odločila predvajati ta film še danes, nepreklicno zadnjikrat, ob 14.15 v prostorih Elitnega kina Matice ob najnižjih ljudskih cenah. Zate hitite, da ne zamudite! Zagatenje. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih posod so dognala, da služi naravna ^ Franc Jožefovas grenči-ca zelo koristno zlasti pri starejših ljudeh. hvalijo najbolj 4755 Prirodnu boju obraza, kao što to o davno mnoge žene žele, izradila je poznata tvornica parfumerije Dr. M. Albersheim. »Khasa-na superb demo« (tako se zove) lagano se namaže na obraze, koji se u tili čas izmjene i postanu mladenački rumeni. Nitko ne opaža, da se upotrebljava, te je stoga taj-nom Ijepote mnogih žena. Klavirski koncert pianista Ivana Noča. bo v ponedelj"ek 25. t. m. v veliki dvorani Uniona.. Pianist Noč je brez dvoma eden najizrazitejših naših klavirskih talentov, ki se je izključno posvetil našemu koncertnemu življenju. Njegovi sporedi so vedno zanimivost zase. Vstopnice bodo od srede dalje v Matični knjigarni. Spored »Slavčevega« koncerta drevi ob 20. bo naslednji: Dr. Gojmir Krek: ;Blagor jim«; Grečaninov: >Po zatonu solnca* in -Lan«; Mac: zborovska suita »Favn«, ki obsega naslednje zbore: »Gozd spi«, »Jutro«, s-Poldne«, ;>Cvetna kraljica«, s Smrt gozda c. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni od 20 Din navzdol. Obisk koncerta občinstvu najtopleje priporočamo. Začetek točno ob 20. v dvorani Filharmonične družbe. Rumunski kraljevski grad pogorel Bukarešta, 17. aprila. AA. Kraljev dvorec Fojšer, kraljeva letna, rezidenca, je včeraj pogorel do tal. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. V pol ure je bil ves grad, ki je bil zgrajen iz lesa, upepeljen. Pomagala ni ne požarna bramba ne pomoč vojaštva, ki je takoj prišlo na mesto. Škoda je ogromna, tem večja, ker so uničene tuai vse mnogoštevilne umetnine, ki so bile v gradu. O katastrofi so takoj obvestili kralja Karola. Bukarešta, 17. aprila. Ko so v Bukarešti zvedeli, da gori kraljev poletna grad v Fojšerju, je kralj dopoldne sa.m odpotoval na kraj nesreče, kjer pa je našel sa mo kup razvalin v dimu. Gradič je bil zgrajen iz lesa po vzorcu nemških lovskih gradov Ln je pogorel do tal. Ogenj je prvi opazil vojak, ki je bil na straži okoli 5. zjutraj, toda vsa reševalna dela so ostala brez uspeha. V pol ure je bilo vse poslopje v plamenih. Zatrjujejo, da je požar nastal najbrž zaradi kratkega stika, vendar pa m izključeno, da je bil podtaknjen. Ogenj ni uničil samo vsega poslopja, temveč tudi mnogo del slavnih mojstrov in mnogo dragocenih zasebnih predmetov, ki so bili last kralja Karola in prestolonaslednika Grad Fojšer je bil kralju zelo priljubljeno b'val išče, kjer je prebil tudi prve dni po svojem povratku iz pro-gnanstva. Rudarski otroci so nam zapeli Veličasten uspeh koncerta trboveljske mladine v Ljubljani Ljubljana, 17. aprila. V veliki unionski dvorani se je zbrala že pred enajsto uro velikanska množica ljudi. Mlado in staro se je trlo in nestrpno pričakovalo, da stopijo na oder tisti, ki so se rodili med hribi, v bornih rudarskih kočah, in dosegli svojih osem, devet in deset let v neprestanem boju z gladom, v bedi, o kateri slovenski meščan le prav malo ve. Odbila je enajsta. Dvorana je polna, tako polna, da niti otrok ne more več vanjo. Polna je celo veža. Na galerijah in balkonih je glavica pri glavici. Šolska mladina ni zamudila prilike, da sliši svoje tovariše, slavčke iz Trbovelj-Vod. Zdaj, zdaj gredo. — Kako mirno, tiho stopajo na odpr, se postavljajo v vrste ti rudarski otroci. Kako resno zro na morje ljudi pred seboj, v morje oči, ki jih gledajo kakor majhen čudež. In čudež se je zgodil. In ni bil majhen. Vse je tiho. Izza rdeče zavese je stopil krepek, mlad, v črno oblečen človek. Učitelj, zborovodja Avgust Šuligoj. Ljudje so bili malo poprej tako zamaknjeni v drobne, sanjavo zroče otro-čičke, da so jih pozabili pozdraviti. Tišina v dvorani je trajala vse dotlej, dokler sc ni postavil v vrsto zadnji rudarski otrok in je prišel Avgust šuii- go.i- Tedaj pa je bil pozdrav podoben viharju. Roke množice so udarile, začuli t>o sc klici: Živeli!« Učitelj Šuligoj ee je nasmehnil, se priklonil, se obrnil k otrokom, s svojimi živimi očmi pregledal zbor, malčkom nekaj prijazno zašepetal in že je bil pri klavirju in dal otrokom glas. Nato je med polegajočim se pozdravom stopil pred zbor — in iz otroških grl je vzkipela srce trgajoča Adamičeva »Pesem rudarskih otrok.« Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja, kjer ni tratice nobene, kjer ni šumice zelene. Ljudi je objela težka bol. Otroci so ■peli, kakor da so bili nekje daleč, daleč v temi in tožili polni bridkosti nad usodo rudarjevega življenja. In ko je pesem izzvenela: Oče naš je pod zemljo, tam mu duša in telo v bridkih kapljah krvavita, dan na dan za nas trpita — tedaj ni bilo nobenega človeka, ki ne bi bil vztrepetal in se rru ni vsaj malo prosilo oko. Tu pa tam je bilo videti ženo ali dekle, ki ji je pridušeno ihte-nje stresalo telo. — A ko se je množica zavedla, je zavriskala in te svoje mlade bratce in sestrice iznad rovov nagradila kakor še nikoli nobenega zbora. Učitelj Šuligoj se je priklonil, se s srečnim nasmehom obrnil spet k svojim slavčkom, ki so zapeli: Adamičevi »Za-bučale gore« in - Koroškim fantom«. Potem Kogojevi : Mladinska« in »Tro-bcntice« in Zlatka Grgoševiča »Koleda« in O pokladama«. Bi! je prvi odmor. Množica je bila od teh izvežbanih otroških glasov vse bo i j prevzeta in je po vsaki pesmi dala duška svojemu veselju in ganotju nad uspehom rudarskih sinčkov in hčerk, ki so jo s svojimi srebrnimi, nežnimi glasovi premaknili v povsem nov svet. Po tem prvem odmoru je zazvenela po dvorani mehka Premrlova pesem: -Rože za Marijo«, zatem pa spet Adamičeve: Pastirci vi!« — »Pod zelenim oknom«, — »Tri pure« in > Izpraševal-nica«. V dvorani je zahrumelo. Otroci pa so šli z odra tako čudno mirno, resno, z dostojanstvom, ob katerem jih je mar-sikako meščansko dete moralo zavidati. In kako so se potem spet vrnili! Ob pogledu nanje, ki so v svoji železni disciplini dajali podobo enega samega telesa, enega samega živo utripajočega srca, se je človeku moralo zjasniti lice in mu dati novo upanje v rastoči rod, celo v ta, zlasti v ta mladi rod rudarskih očetov in mater, ki so ga dali iz sebe v marsikdaj v nebo vpijoči bedi. Rudolf Kresa!: Izgubljena V mračni ulici je zagorela medla luč. Pod rt i o se je skliučila temna senca v dve gube. Po zraku je zanihal rumen plamenček. Senca jc odhitela dalje. Plamenček za njo. Cez ne kai časa je zagorela druga luč. Skozi vso ulico je nihaje švigal v v. rak rumeni plamen, kakor bi hotel zdaj zdaj ugasniti. Potem sta se v rastočem mraku izgubila plamen senca. Daleč v temi je zasijala zadnja ulična svetilka. Mirni ie zašepetala: »Oosma«. Pobesila je glavo. Nekaj trenutkov ie nepremično strmela v zadnjo luč. — Žnočilo se je. — Sedla je na prag. Glavo si jc podprla z rokami in pljunila predse. Takole je že nekaj časa bilo z njo. Vsak večer jc sledila tistemu neprenehoma sikajočemu plamenčku in tisti temni, v dve gube sključeni senci, v kateri je bil skrit mož, ki jp večer za večerom prižigal ulične svetiljke. Mirni je gledala za njim. dokler se ni izgubil v večeru, nato je sedla na prag. jezno pljunila predse in se zamislila. Časih so se ji ustnice zvile v trpek nasmeh. V njem se je mešala bolečina s posmehom. V očeh pa ji je vzplamtevalo sovraštvo. Zdelo se je, kakor da si je z lastnimi rokami hotela zdrobiti svojo To ni bil navaden koncert, ko gre umetniku med drugim še za slavo in denar. To je bila daritev onega dela našega rodu, ki pušča vso svojo kri v zemlji, ki mu kruha ne da, ki mu daje le trpljenje v večni noči. V tretjem delu sporeda še ni bilo čutiti nobene izčrpanosti. Kakor prvo so zapeli tudi sveže in z vsemi silami Mo-kranjčeve: »Na ranilu«, — »Slavska« in »Pazar živine«. Za temi je sledila Ma-roltova »Pase Janko«, potem Adamičeva »Kdo najlepše živi«, Aljažev »Triglav« in zadnjo spet Adamičevo »Jurje-vanje«. Zadnjo? Ne. Ne! Množica je vzvalovila. Dvorano so zajeli viharni klici, potem je zabučalo — zbor otrok pa je stal nepremično, strmeč predse, v valovanje tisočev, med katerimi so se tu pa tam polesketavale solze na mehkih nežnih licih deklet, go-spodičen, na velih obrazih mater, na razoranih licih očetov. Učitelj Šuligoj je dvignil roki. Zavladala je grobna tišina. In otroci so zapeli v slovo: Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja, Konec je dal spet začetek in je spet raztrgal srca: v bridkih kapljah krvavita, dan na dan za nas trpita. Množica pa je v tem vrisku bolečine zaječala, kakor da je butnil ob skalo velikanski val. Dasi so otroci že prej morali ponavljati skozi ves spored sko raj vsako drugo pesem — so morali — o, morali — dodati še eno. Potem so srebrni glasovi zares utihnili — nam zapustili nepozaben spomin. In če bi me kdo vprašal: »Kdo je danes najbolj srečen?« bi mu odgovoril; »Učitelj, zborovodja iz mračnih Trbovelj — Avgust Šuligoj.« Njegov trud in njegova volja sta brez primere, njegova ljubezen do Trije Slovenska Bistrica, 17. aprila. »Jutro« je 14. aprila poročalo o strašnem dejanju 30 letnega posestnika Ivana Ačka iz Zgornjega Prebukovja, ki je v napadu blaznosti s sekiro ubil svojega 80 letnega soseda A ntona žigarta m hudo ranil 9 letnega Hinka žpesa. Nesrečnemu starčku Ži-gartu je takrat popolnoma razsekal glavo, mali Hinko špes pa je jedva ušel smrti, ko ga je blaznež že položil na vežni prag, ho-teč mu odsekati glavo. Takrat se je sosedom posrečilo zbesnelega Ačka zvezati, preden je mogel povzročiti še hujše poboje, ki je ž njimi po vsej vasi grozil. Oddali so ga neutegoma v slovenjbistriške sodne zapore, kjer so ga izvedenci spoznali za blaznega in je bil kot tak tudi s sodnim odlokom neomejeno preklican. Vendar ga je sodišče držalo še nadalje v zaporu, kjer je očitoval čim-dalje hujše znake duševne zmedenosti. Neprestano je izpraševal, kdaj ga nameravajo obesiti. Pred dnevi je nesrečnež začel odklanjati tudi vso hrano. V noči od 14. na 15. t. m. ga je očividno popadla njegova fiksna ideja, da mora biti obešen. Razrezal je nekaj perila, splete! vrv in se obesil. Zjutraj ga je jetničar našel v celici mrtvega. FANTOVSKA SIROVOST Nov primer sirovosti v makolski okolici sta podala kmečka fanta Rok Korošec od Sv. Ane in Anton Skledar iz šege pri Ma-kolah. Opojena od šmarnice sta pod večer srečala posestnika Franca Planinska, ki se je vračal po občinski cesti od Sv. Ane na svoj dom v Dežnem. Brez vsakega povoda sta poiskala debele kole in napadla ž njimi nič hudega slutečega moža. Z udarci po glavi sta ga podrla, nato pa še osuvala s težkimi škornji po vsem telesu. Hudo poškodovani Planinšek ima več globokih ran na temenu, zlomljeno levico in krvne podpludbe po vsem životu. Storilca sta bila zaradi slič-nih sirovosti že večkrat predkaznovana; pri zaslišanju sta tudi opisano grdobijo priznala z izgovorom, da sta se hotela maščevati, ker jih je kmet Planinšek nekoč baje ozmerjal. JAVNO NASILSTVO Pri mestnem stražniku v Slovenski Bistrici *se je javila 22 letna Leopoldina Kepa, brezposelna služkinja iz Trbovelj in je med neprestanim jokom razlagala svojo nesrečo, otroško lobanjo. Drobne, koščene pesti si je rila v lica. se zdaj pa zdaj v tej uporni drži zamajala, težko, počasi, kakor omamljena. * Na ulico je legla noč. Tišina je objela hiše in nekaj golih, slabotnih dreves. Nekje je zalajal pes in takoj utihnil. Odbila je že deveta ura. Mirni se je iz drobnih prsi izvil komaj slišen vzdih. Roki je mirno položila v naročje. Tako se je zasanjala v ulico, ki je bila tiha, v noči vsa zasanjana v rastoči mir. O ne. saj tam, na robu lepega sveta, kjer štrli v nebo visok dimnik, eden. dva, trije — tam prav za prav ni nikoli miru. Od nekod se je začula pijana pesem. Hripavi, zategnjeni glasovi so planili v ulico. Pes je zalajal in ni več utihnil. Tedaj je Mirni vztrepetala po vsem telesu. Bolestno je zgenila z glavo. Pogledala je okrog sebe s strahotno iščočimi očmi. Ali Mirni je zaman iskala žive duše, otroka, deklice ali dečka, da bi govorila in se mu potožila, prav tnalo potožila. Glavo je naslonila na podboj. Ves obraz se ji je čudovito raznežil. Na hladnih, posinelih ustnicah ji je zaigral žalosten nasmešek. Po licu ji je zdrknila solza. In iz Mirni je planilo v pozni večer ulice vse tisto veliko otroško otožje. ki se rodi v bedi in za-puščenosti, v tistem velikem svetu mr- otrok, iz teme rojenih — nedosegljiva. Njegovo veliko delo ne bo nikoli plačano. Narod mu bo ostal dolžnik. Le ti otroci, ti njegovi otroci, sto deset rastočih src, le ti mu bodo mogli poplačati — ljubezen z ljubeznijo, z voljo dati to, kar zmorejo. In prav tako učitelju g. Milanu Pertotu, ki nekatere skladbe tako odlično spremlja na klavirju, da mu otroci ne le lahko slede, temveč nudi s svojo tenkočutno igro umetniški užitek prve vrste. — Delo obeh teh mož, ki je združeno poleg vseh drugih še z velikimi gmotnimi žrtvami, bi se moralo podpirati ne le moralno, temveč tako, da bi se jima ne bilo treba neprenehoma bati v svojem znanem stanovskem položaju pogube lastnih življenj in svojega dela. Učitelju Šuligoju in učitelju Pertotu naj bo usoda na slovenskih tleh mila. In trboveljskim slavčkom naj zašije lepše sonce! Kmalu bo maj. — Kakšne bodo misli v vaših mladih glavah? — Da bi bile lepe in polne poguma! Zares utešno je, da so dosedanji koncerti trboveljskih slavčkov priborili toliko prebitka, da bodo mali pevci lahko šli za mesec dni letovat na Jadran. Prav gotovo je tudi današnji koncert k temu pripomogel z znatnim prispevkom in tega jim od srca privoščimo. Mali gostje so bili po koncertu izvrstno pogoščeni v obednici Delavske zbornice, popoldne pa so pohiteli na Grad v spremstvu učiteljstva in prijateljev. Veselo so porin^irajali in tudi zapeli, kar sami. brez dirigenta, strnjeni v polkrog. »Oj Triglav, moj dom!« — mahoma so se zbrali mnogi šetalci, prisluhnili in za pohvalo vneto ploskali. Pred odhodom iz Ljubljane so bili mali gostje v Delavski zbornici še pogoščeni s kavo, nakar jih je lukamatija ob 18. hropeče potegnil proti Trbovljam. In vsi smo jim, kakor že ob zaključku koncerta, ponovili željo: Le še spet kaj v Ljubljano! dogodki ki jo je zatekla med Crešnjevcem in Pre-trežem. V ljubljanski posredovalnici je baje iskala zaposlitve. Tam jo je našel neki zastaven mož in ji ponudil službo pri svoji materi v bližini Slovenske Bistrice. Dekle je ponudbo sprejelo, povezalo culo in se odpeljalo z neznancem v smeri proti Mariboru. Zvečer sta izstopila na slovenjbistriški postaji ob glavni progi in odšla ob železniškem tiru proti Crcšnjevcu. Nekako na pol pota pa jo je njen spremljevalec nenadoma zagrabil in ji po brezuspešni obrambi storil silo, kar mu pa še ni zadostovalo. Vzel ji je baje tudi ves prihranjeni denar, uro in ročno torbico ter zbežal v gozd. Vsa preplašena je nato po ovinkih pritavala v Slovensko Bistrico. Po opisu neznanca so orožniki prepoznali nasilneža v osebi nekega kupčevalca iz bližnjega Leskovca, ki je bil zaradi sličnih deliktov že kaznovan. Dasi stvar, kakor jo je opisala Kepova, še ni dokončno izpričana, so nasilneža vendarle prijeli in oddali v sodne zapore. Zbor Narodne čitalnice v Šiški Ljubljana. 17. aprila. Narodna čitalnica r Šiški, ki je eno najstarejših naših prosvetnih društev, je danes dopoldne v svojem lokalu v Ančikovi gostilni na Celovški cesti polagala bilanco svojega delovanja v preteklem poslovnem letu Iz poročila predsednika ter posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, da je bilo društveno delo vseskozi smo-uga jiavadna ie^ena vrata in potem iz trgovine odnesli precejšnjo zalogo ma-nu fakturnega 1 iag.1 m povrh ve ra7T»a živila. Odpirali «o tudi razne predale, niso pa naJU praveg3. v katerem je bil spravljen denar Iz resja se sklepa, da zl«>čnc* niso bili dobro poučeni o razmerah v trgovini. Ko so prav spretno opravili svoj tatinski posel, da jih niso s! šali domači, ki so spali blizu trgovskih lokalov, in s> se s svojim plenom že odpravili na po', pa je naneslo naključje, da je večja družba zadnj h gostov zapustila bližnjo gostilno. Pred temi ljudmi so se vlomilci takoj spustili v beg ter spotoma odvrgli tucM precej svojega plena. Precejšnjo culo m-i-nufaktumega blaga so našli tudi pred trgovino. Domneva se, da so jo vlomilci1 ubrali v smeri proti Planini nad Sevnico, Najbrž so imeli nekje pripravljen tudi voz za svoj plen. Trgovec je takoj trgoto-vl, da so ga oškodovali za okrog 70.001 Dim. zavarovalnina pa bo krila komaj tretji del te škode. V tej zelo temni in deževni noči so neznani zločinci obiskali v Šmarju pri Sevnici tudi posestnika Stegenška in Sterlc-karja ter so prvemu odnesli precej krme. drugemu pa vina. Najbrž je vse ti! vlorre. izvršila ena in ista zločinska družba, ki ie prej po naših krajih nastopala pod krinko sejmarjev. Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu. katarju želodca in črevesja, obolenjih danke. odpravi naravna »Franc Jožefova« grenčica zastaja-nje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« voda izborno delovanje črevesja. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i Zdaj Stori in gleda srepo predse. »Nocoj ju ne bo! — In spe-•:•; ; .-. Lahkoatleti Primorja v Zagrebu zmagoviti Pri ponovnem tekmovanju v Zagrebu si je lahkoatletska ekipa Primorja priborila naslov državnega prvaka v cross countryu moštev — Krevs (Primorje) premaga letošnjega državnega prvaka poedincev Tučana (Hašk) — Ilirija zasede častno drugo mesto Slaba organizacija tekmovanja Zagreb, 17. aprila. Kakor smo poročali, je JLAS razveljavil izid tekmovanja moštev za cross-coun-try prvenstvo Jugoslavije, ki se je vršilo pred štirinajstimi dnevi v Ljubljani, in to zaradi napake na cilju, povzročene po funkcionarjih tekmovanja. Čoprav je v vseh športnih panogah običajno, da se ponovitev vsakega razveljavljenega tekmovanja vrši na istem terenu, oziroma igrišču, je Savez v Zagi-ebu šel preko tega in preložil ponovitev cross-country tekmovanja moštev za prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu, utemeljujoč svoj sklep s tem. da je edino v Zagrebu, rede-žti Saveza, omogočen regularen potek tekmovanj take vrste, in da za nemoten potek vodstvo saveza garantira samo, ako se tekmovanje vrši v Zagrebu. Vendar pa moramo kljub vsem garancijam in velikemu kadru saveznih sodnikov (saj jih je bilo še enkrat toliko, kakor nedavno v Ljubljani) ugotoviti golo dejstvo, da se Je neuspelim prireditvam cross-country državnega prvenstva 1. 1931 v Beogradu in oni za 1. 1932 v Ljubljani pred štirinajstimi dnevi pridružila tudi ponovitev v Zagrebu. Ako bi bil sodniški zbor izvedel organizacijo brezhibno, ne bi se bilo zgodilo, da bi bil konferiral celo uro po končanem tekmovanju, kombiniral placemente poedincev, reševal proteste in šele na temelju tega lahko ugotovil končni placement moštev. V ilustracijo slabega funkcioniranja jurije lahko navedemo dejstvo, da je Ilirija prvotno bila plasirana na tretje mesto za Haškom, ker so sodniki na cilju poslali tretje plasiranega tekača Ilirije Senčarja, da preteče še eno rundo. S tem je bil njegov reelni placement zelo poslabšan ;n se je moglo šele naknadno po predloženem protestu Ilirije ugotoviti, da se je Senčar plasiral takoj za Slapni-čarjem. Tedaj tudi v Zagrebu, akoravno se je zagotavljalo z merodajne strani nasprotno, organizacija ni uspela in dvomimo, da bi prireditve, na ta način organizirane, akoravno so tekmovalci nudili krasno in nadvse zanimivo borbo ves čas tekmovanja, v bodoče še privabile, pa naj bi to bilo v samem Zagrebu, tako število gledalcev, ki smo ga z velikim veseljem mogli ugotoviti v Ljubljani pred štirinajstimi dnevi, in to kljub dežju! V Zagrebu pa ni bilo niti polovice gledalcev, akoravno je sijalo krasno pomladansko sonce. Zdi ?e. da zagrebške športne publike ni animala borba za prvo, oziroma drugo mesto med ljubljanskima rivaloma Ilirijo n Primorjem na zagrebškem terenu, ker je po izidu tekmovanja v Ljubljani nedavno vsakemu dobremu poznavalcu lahke atletike bilo jasno, da noben klub v državi ne more, vsaj sedaj ne. resno ogrožati ta dva vodiina kluba v tekih na dolge prodre in je Tučan že v Ljubljani odnesel prehodno dariio ljubljanskega župana, g. dr. Puca. kot zmagovalec posameznikov. Tekmovalna proga je bila dolga 10 km in je vodila po ograjenem terenu Concor-dije. Imela je v vsakem krogu po eno umetno in eno naravno zapreko; zlasti slednja je v veliki meri ovirala tekmovalce. ker so morali skakati s približno 1 m visokega betonskega zidu ponovno na tekmovalno progo. Proga sama se je tudi na nekoliko mestih lomila v ostrih kotih. Teren sam je pa stavljal na tekmovalce mnogo več zahtev kot v Ljubljani, ker so bila ilovnata tla zelo omehčana po deževju zadnjih dni. Na startu so se pojavile kompletne ekipe Primorja in Ilirije iz Ljubljane, SK Železničarja iz Maribora ter Haška in Ma-rathona iz Zagreba, po številu 32 tekačev. Od favoritov je manjkal samo mariborski maratonec Germovšek, ki kot poedinec ni smel sodelovati v konkurenci moštev. Med občinstvom je vladalo veliko zanimanje za vprašanje, ali bo Primorju uspelo ponovi ti že v Ljubljani doseženo, a anulirano zmago, in ali bo Tučan ponovno z uspehom zavrnil ogorčene atake izbo rnega Pimorjaša Krevsa. S parminutno zamudo startajo tekmovalci in že hiti pestra in strumna četa mladih borcev. Na vodstvo prihajajo menjajoč se Koren (Maratnon, Zagreb), Tu-an i Hašk) za manjše etape, po večini pa Ljubljančani šporn (Ilirija), Krevs in Kovačič (Primorje) ter Podpečan (železničar, Maribor). V zadnjih kolih zaostaneta Podpečan m Knvačič, šporn vodi tesno spremljan po prekleta kadilska strast. Stopil sem v sosedno trafiko, Bianko pa sem ostavil zunaj. Komaj pa sem si pričel izbirati cigare, se-m začu! presunljiv krik. Planil sem r. trafike in ugledal Bianko, ki je v mlaki krvi ležala sredi ceste, obdana od kopicc zijal. Mcm tem ko sem se dal premagati svoji strasti, jo je povozil avtomobil. Vzel sem Bianko, jo odnese! k naši grbasti so-^edi, kupil papir, zavil vanj razmesarjeno Bianko in dejal sosedi: >Kfi bo moja žena šla mimo, ji dajte tale- zavoj!« — 'Ne, domov se ne vrnem več, moram se ločiti, jaz, tiran, lopov. Sam bom vložil proti sebi tožbo za ločitev zakona zaradi neizpolnjevanja zakonskih dolžnosti. Mimo tega nisem v sobi niti prahu obrisal in smeti tudi n sem nesel ven...« V tem trenutku so se odprla vrata kavarne in noter je stopila gospa Solivarjeva. Energično je pristopila k (gospodu Soliva riu, ki je nemo strmel v kot »Zakasnila sem se pri prijateljici in se zato šele zdaj vračam domov. Spotoma pa sem se domislila, da si mogoče spet navzlic moji prepovedi šel v kavarno. Obleci se in pojdi, se bova že doma pomenila.« Kakor jagnje, ki ga vodijo na vrvici, se je gospod Solivar dvignil in šel s svojo Krevsu, Korenu ter Tučanu. Približno 1 km pred ciljem potegne Krevs odločno na čelo in v silnem tempu pride na cilj kot prvi v času 36:40.4. Tučan v zadnji rundi potisne Sporna na tretje mesto, toda ne uspe mu zmanjšati Krevsovega 80-meterskega naskoka. Slede v malih razdaljah Bručan (Ilirija), Koren (Marathon), Kovačič in Slapničar (Primorje). Izborno so se obnesli četrti tekač Primorja, žorga, ki je zasedel dvanajsto mesto in s tem v največji meri pripomogel Primorju do zmage in tretji ter četrti tekač Ilirije, Senčar in Osterman, ki sta zasedla deveto, oziroma trinajsto mesto. Ugodno je iznenadil šporn, ki je po neuspehu v Ljubljani pred 14 dnevi včeraj dokazal, da je še vedno stari lev, dočim je Primorjaš Kovačič v zadnjih rundah zaradi blesure na nogi opešal in ni mogel ponoviti izbornega teka na tekmovanju v Ljubljani. Placement moštev je: 1. ASK Primorje (Krevs. Kovačič, Slap- ničar, Žorga) 27 točk; 2. Ilirija (Šporn, Bručan, Senčar, Osterman) 29 točk; 3. Hašk (Tučan, Priščan, Košcec, čordašič) 39! 4. Marathon, Zagreb (Koren, Žinger-lin, Stanislav, Belas) 41; Moštvo železničarjev iz Maribora se ni plasiralo, ker ni prišlo na cilj predpisano število štirih tekačev. Tekmovalci so prišli na cilj v naslednjem redu: 1. Krevs (Primorje) 36:40.4; 2. Tučan (Hašk) 36:53; 3. šporn (iiirija) 36:57; 4. Bručan (Ilirija); 5. Koren (Marathon); 6. Kovačič (Primorje); 7. Priščan (Hašk); 8. Slapničar (Primorje); 9. Senčar (Ilirija); 10. žingerlin (Marathon); 11. Stanislav (Marathon); 12. žorga (Primorje); 13. Osterman (Ilirija); 14. Košcec (Hašk); 15. Belas (Marathon); 16. Čordašič (Hašk). Slovenci v Zagreba so pokazali veliko zanimanje za to tekmovanje in so se istega udeležili v lepem številu. Naravno, da «?o »drukali« za Ljubljančane. so zelo živahno, vmes so sicer skušali zabijati gole, toda ostalo je samo pri poizkusih. Po zmagi nad Mariborom smo od Primorja mnogo več pričakovali, reči pa moramo, da je moštvo to pot predvedlo tako skrajno slabo igro. kakor menda še ni •Igral noben ljubljanski klub. Najbrž gre to na rovaš dejstva, da so manjkali nekateri igrači, lri so nastopili pred 14 dnevi, in to je moštvo spravilo iz koncepta. V splošnem je Primorje napravilo vtis, da igrači igre niso jemali preveč resno. Primorje ni skoro nitri za hip dalo igre kakor pred 14 dnevi proti Mariboru. Napad, ki je bil brez zadostne podpore od zadaj, je samo aa momente ugajal, prodrl pa je redkokdaj in če je prodrl, je trčil ob skoro nepiemagljivo obrambo železničarjev. V posameznih akcijah je uspeval Zalar, toda zaradi preostre icre je vse pokvaril. Pesna stran napada je bila prodornega od leve, kjer je igral kla'—no vlogo Vršič, kateremu ni uspela niti ena akcija. Krilci so se omejili bolj na defenzivno i aro in so morali skupno z bran i lci absol-virati pač največji del poslov. Jančigaj je bil ja.ko nesiguren in n„si za oba gola odgovornost. železničarji so imelj svolo glavno ~n<,č v obrambi, kjer sta oba branilca č;5*1'.a brezhibno. Vratar je bil malo zaposlen. V krilski vrsti je bil Frangeš malce preveč ofenziven, zato pa njegov desni partner Ronjak preveč defenziven. Antoličič je uspeval v pozicijski borbi in v dodavanju napadov. Napad je odlično osvajal teren, desna stran je bila sicer precej močnejša od leve, toda Klipstadter se počasi uveljavlja Pokvaril je nekaj situacij, zato pa ,mu je uspelo enkrat potresti nasprotnikovo mrežo. Pavlin je delal tudi v polju zelo dobro, kar mnogokrat ni njegova navada, pred golom pa je KI najnevarnejši mož. Pezdiček I. in II. sta bila dobra v polju, pred golom pa zelo počasna. Potek, igre: Primorje ima početn.i u.ia-rec, sledi njegov prvi napad. Nato izvede železničar lep napad. V 5 min. strelja Ptz-dičefk močno m a gol Primorja, Jančigaj bravurozmo brani v kot. Bačnik lepo strelja kot in Klipstadter požene žogo v 6. min. v gol. Primorje ostro riposfcira, sodnik dela pogreške, zlasti glede foulov. Napad Primorja ustavi Ronjak z roko na 16 metrov pred golom. Prosti strel konča v outu. Nato na obeh straneh več kotov, ki pa ostanejo neizrabljeni. Igra ostane do konca prvega polčasa neizpremeaijena, vendar ima žele«ničar več od nje. V drugem polčasu igra Primorje ze'o mizerno, zlasti kvari akcije Uršič. V 10. min. solira Zalar. Konrad ga zruši v kazenskem (prostoru, diktirano enajstmetrovko pošlje Zemljak v out. V 20. min pa doseže Pezdiček drug.i gol za želeomč Istrski \'odo\,od Istrski vodovod ima že svojo žalostno zgodovino. Vodovodni konzorcij, ki ga upravljajo fašistični prvaki, je izdal zanj že milijone občinskega, pokrajinskega in državnega pa tudi privatnega denarja, nazadnje pa so morali opustiti gradnjo in pričeti z nova. S lah i načrti, nepoznavanje močvirnatega terena, po katerem so gradili prve kilometre vodovodnih cevi, in korumpirana uprava so bili vzroki tega poloma.. Zaman so bili protesti vse Buzet-ščine in Motovunske doline, ukazi iz Rima in Pulja so narekovali, da je treba za vsako ceno nadaljevati to veliko delo fašistične dobe v osvobojeni Istri Začeli so z delom po novih načrtih. Velike vodne izvire pod cerkvico sv. Ivana pri Buzetu so regulirali in ogradili s cementnimi zidovi. Ob bližnji reki Mirni so pričeli graditi 2 km dolg nas;p po-toka Bračano. Rečico in Sušak so speljali po kanalih, da bi v primeru poplave ne zalili vodovoda. Vodovod sam so spočetka kopali po dolini. Močvirje, po katerem so polagali vodovodne cevi. pa bi bilo v vsakem pogledu škodljivo. Okužena voda bi zlahka pronicala v vodovodno napeljavo in ta ko zastrupila vso pitno vodo. Družba »Eternit«, ki gradi vodovod, je pričela spričo tega kopati po novi trasi na višjem terenu. Podjetje gradi sedaj vodovodne mostove, predore in koplje rove za napeljavo cevi. Prvi del te gradnje meri 11 km v dolžini. Proga je začrtana od Sv. Ivana do kopeli sv. Štefana ob Mirni, kjer bodo zgradili vodovodno ccTitralo. Drugo etapo gradnje tvori vodovodna proga od Sv. Štefana čez Moto-vunsko dolino na oprtaljsko planoto. Dela počasi napredujejo. Družba »Impresa costruzionJ settentrionali«, ki gradi potrebne stavbe in naprave, jc zgradila lastno električno centralo za pogon strojev, žično železnico od Sv. Ivana, kjer je kamnolom, v dolno, temelje poslopja, v katerem bodo namestili ozonizacijske naprave za vodo, in druge pritikjine. Družba »Etemit« pa je prevzela gradnjo vodovoda samega. Pri prvem podjetju je zaposlenih 560 delavcev, pri drugem pa 150. Večinoma so to istrski Italijani z obale Nekaj je tudi Picmor.tcev, Hrvata pa ni nobenega med njimi, čeprav gradijo vodovod po staroslavni Motovunski dolini. Finančna plat istrskega vodovoda je zelo kočljiva. Stroški so že izredno n.a-rastli. Vodovodni konzorcij, ki ga vodi senator Mori, je imel pred dnevi svoj občni zbor, na katerem so ugotjvili, da so dosedanji izdatki presegli že 20 milijonov lir. Za zgraditev drugega c.ela vodovodnih napeljav od Sv Štefana do Oprtalia so določili proračun v znesku 13 milijonov lir. Za finančna siedstva skrbijo država, puljska pokrajina in * glavnem buzetska, oprtaljska, piranska in pazi.nska občina. Tržaško staro mesto Po sklepu parlamcn.a bo očiščen Rim vsega, kar ga sedaj kazi in kar ni * skladu s higijeno in dostojnostjo. Tržaški »Popolo« je ob tej pri!'ki pokazal na staro mesto v Trstu, katero treba porušiti prav v imenu higijene in dostojnosti. »Popovo« izvaja, aa je staro mesto umazano. u!'ce so ozke in slaboglasne. nekatere hiše komaj še stoje po koncu polno je kotov pregrehe in prostitucije, staro mesto je leglo infekcijskih bolezni Podreti bi sc moralo okoli 350 hiš in na tem prostoru sezidati nov de! mesta zdrav tn poln zraka in so.ica. Izvedba porjšenja starega mesta pa je v zvezi z regulacijskim načrtom, ki ga je mestno načelstvo predložilo že pred par leti višjemu svetu lepih umetnosti v Rimu, pa še doslej r.i bil odobren. Potrebna je najprvo ta odo- Ln s tem je bila usoda Primorja zapečatena. Tekmo je sodil g. Lepac iz Zagreba r splošnem zelo dobro. Tik pred koncem je izključil branilca gostov Juga 11. Dopoldne se je na mariborskem igrišču vršila prvenstvena tekma II razreda Svobodo in rezervo Železničarjev, ai je končala z zmago Svobode v razmerju 6 0 (2:0). Sodil je g. Bizjak. Ostale nogometne tekme Beograd: Jugoslavija : BASK 3:0 (2:0). Zagreb: Gradjanski : Concordia 5:2 (2:2), Hašk : Viktorija 2:1 (0:1), Železničarji : Jugoslavija 1:1 (0:1). Novi Sad: Vojvodina : Mačva 1:1 (0:0). Osijek: Hajduk : Slavi ja 1:1 (0:1). Sombor: Slavija : Sand 3:0 (3:0). Praga: Vienna : praški tcam 2:1 (2:1). Dunaj: Pokalne tekme: Admira : BAC 7:2 (2:2), Rap d : Ostmark 14:1 (5:0), \VAC : Slovan po podaljšku 4:4. 3:3 (0:3). Curih: Švica : Češkoslovaška 5:1 (3:0)! Budimpešta: Hungaria : Ofner 11 (0:0). Debrecin: Fcrcncvaros : Bocskav 4:1 (3:1). Sobotišče: Vasas : Szabana 2:1 (0:1). Miškolc: Ujpest : Attila 1:0 (0:0). Izredni občni zbor jMotokolesarske Ilirije Motakolesarski klub »Ilirija« je imel včeraj ob veliki udeležbi članstva svoj izredni občni zbor. Sprememba pravil se je soglasno odobrila ter je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Rudolf Zalokar. I. podpredsednik Ivan Jerman (načelnik moto-sekcije), II. podpredsednik Franc Starin (načelnik Kolesarske sekcije), glavni tajnik: Jaka Gorjanc, glavni blagajnik: Franc Bricelj: odborniki motosekciie: prof. Ravnik. Pipenbacher, Kepec, Fritz, Maček, Pirnat, odborniki koles, sekevje: Šolar, Breskvar. Gregorc, Martine, Lupša. Revizijski odbor: Goreč, Goričnik. Re-kar. Preddela za veliko gorsko dirko n« Ljubelju so izvršena ter se bo prihodnji teden razposlal tozadevni razpis. Razven tega namerava upravni odbor tudi letos prirediti dva izleta v inozemstvo. I pravni odbor je sklenil tudi v bodoče delovati r vsemi silami za ublažitev sedanjih težkih prilik v zadevi obdavčenja motornih voziL • ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja uprave igrišč pri Krape-žu. Ob 20.30 istotam seja sekcijskega odbora. br tev, potem pa zagotovitev fmans;ra-r.ia tako velikega dela. »Popolo« iriish. da bo viada izdatno pomagala. Samo upanja nima. da se bo mogel Trst rešiti svojega indecentnega starega mesta že v bližnjih letih. Aretacije in obsodbe Kt se niso javili k vojaškemu naboru, so bi/l i aretirani in privedeni v gonške zapore: Viktor Lauro iz Krudna. Ignac;? Ciodnič iz Komna. Alojzij Blažko iz Ajdovščine, Alojzij Bizjak iz V:pavt, in Josip Bizjak iz Rihenberga. Sle-dni' je prestal v Postojni trimesečni zapor radi pobega v Jugoslavijo. Na Reki se vršijo dan za dnem razprave proti mlad m Ir-udem, ki bežijo Ce.z mejo. Ivan Benčan, L Griinvvald. R. Ba-čič in J. Marangoni so bili obsojeni vsak na 4 mesece zapora in 2000 lir globe, Vinko Vretenac, Anton Lukšie, Julja Past orčič in A n ton Vrtačič pa vsak na 3 mesece zapora im 3(X)0 lir globe. Sestanek mariborskih advokatov V petek zvečer se je vršil v hotelu »Orel« drugi precej dobro obiskani sestanek mariborskih odvetnikov in odvetniških pripravnikov, na katerem je predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev društva odvetnikov, g. dr. Miiller, poročal predvsem o poteku izrednega občnega zbora penzijskega fonda advokatov in notarjev v Ljubljani. Navzoči odvetniki so vzeli z zadoščenjem na znanje sklepe glede sigurnega nalaganja imovine penzijskega fonda ter so sklenili ponovno zahtevati od uprave, da r a loži primeren del glavnice tudi v Mariboru, kjer se naj kupi rentabilna hiša ali pa sezida novo poslopje. če bi se dobi! cenen stavbeni prostor Nato so odvetniki obširno razpravljali o ustanovitvi odvetniškega društva v Mariboru in temeljito prerešetali načrt pravil, ki jih je predložil g. dr. Rcisman. Pravia so bila še izpopolnjena z iznese nim i predlogi Ln je bilo v načelu sklenjeno, da se osnuje Advokatsko društvo v Mariboru, kojega člani bodo lahko vsi odvetniki in odvetniški pripravniki iz vsega okoliša mariborskega okrožnega sodišča. Namen društva bo predvsem ščititi stanovske interese svojih članov, gojiti družabnost med člani, prirejati predavanja, družabne sestanke, poučne izlete, vzbujati zanimanje članov za sodelovanie in udeležbo na pravniških kongresih v Jugoslaviji in v inozemstvu ter sodelovati pri pravniških glasilih, posebno pri »Odvetniškem vestniku«. ki naj bi izhaja! kot priloga »Slovenskega Pravnika«. Društvo bo gojilo sploh vse. kar more korstiti odvetniku in ugledu odvetniškega stanu. Pravila bodo predložena sedaj šc vsem mariborskim advokatom, ki niso bili na zboru in pa odvetnikom v ostalih krajih mariborskega okroženga sodišča, da se izjavijo ali soglašajo z ustanovitvijo društva in s predloženimi pravili. Nato se bo vršil plenaren sestanek vseh interesentov, ki bo končno odobril pravila. Obširna debata se j'e razvila tudi o višini članarine, nakar 60 bili sproženi še razni drugi predlogi o delovanju društva. V kratkem bo sklican ponovni sestanek za razpravljanje drugih važnih vprašanj, zlasti glede na oživotvorjenje »Odvetniškega vestnika« ter sodelovanja pri istem. Mnogi odvetniki so poudarjali nujno potrebo takega stanovskega društva, k; je aktualno zlasti v sedanjem času. Izraženo je bilo tudi mišljenje, da bi se lahko včlanili v društvo tudi odvetniki iz območja celjskega okrožnega sodišča, vendar so končno omejili društvo le na okoliš mariborskega okrožnega sodišča. Nogometaši Primorja v Mariboru poraženi Ilirija je z lahkoto odpravila Svobodaše, Primorje pa je moralo kloniti železničarjem — češkoslovaška je nepričakovano podlegla Švici Včeraj sta se vršili dve prvenstveni tekmi liginega prvenstva LNP, in sicer Ilirija : Svoboda v Ljubljani in železničar : Primorje v Mariboru. Večje zanimanje je seveda vladalo za mariborsko tekmo, zlasti ker so Primorjaši nastopili z rezervami. Zgodilo se je tudi to, kar so mnogi pričakovali. Agilni Železničarji so porazili Primorje, ki je s tem porazom izgubilo skoraj vse nade, da bi se v tem prvenstvu povzpelo na prvo mesto. Ilirija je v Ljubljani prav lahko premagala Svobodo ter si je zopet učvrstila svojo vodilno pozicijo. Tabela kaže sedai naslednjo sliko: Ilirija 8 7 0 1 26:11 14 Maribor 8 4 2 2 25:15 10 Primorje 7 4 1 2 14:9 9 Svoboda 9 2 3 4 19:23 7 Železničar 8 3 1 4 13:17 7 Atletiki 8 0 1 7 10:32 1 Ilirija : Svoboda 6:1 (4:0) Ilirija: Jakšič-Jančič, Berglez-Belak, Sredny, Unterreiter-Pfeifer, Košak, Svetic, Luka, Doberlet. Svoboda: Naumovič-Zemljak, Pote-kal-Boncelj, Habicht, Bogme-Janežič, Jak-ša, Rudi, Lave, Starman. Zanimanje za to tekmo je bilo z ozirom na zadnje Svobodine rezultate precejšnje in tako se je nabralo okoli 500 ljudi na igrišču Primorja, pač v pričakovanju, da bodo gledali zanimivo in morda napeto borbo. Doživeli so razočaranje. Priredili sta jim ga obe moštvi, v glavnem seveda Svoboda, kar se da razbrati že iz samega rezultata. Vsa igra je bila bolj šibka kot ne in se ni niti za trenutek povzpela na višino, ki bi pričala, da se tukaj borita dve moštvi, ki ju prištevamo med najmočnejše v naših krajih. V resnici je bila to igra, da se izpolni devedeset minut razpoložljivega časa. tembolj dolgočasna, čimbolje se je nagibala h koncu. Svoboda je letošnjo sezono dosegla prav zavidanja vredne rezultate. V treh tekmah je ostala neporažena. Med temi tekmami je celo igrala v Mariboru s pretendentom za naslov prvaka. V igri z Ilirijo pa je morala prvič pokazati, kaj zna tudi na suhem regularnem terenu — saj je bila to prva letošnja tekma v Ljubljani, ki se ni vršila po snegu ali blatu — in na teh tleh je moštvo povsem odpovedalo. V svojih rokah je držalo tekmo samo dobrih deset minut drugega polčasa, ves ostali čas se ni dvignilo niti do višine dobrega povprečnega moštva. Spočetka je kazal dobro zaposleni vratar lepo razpoloženje in branil v mnogo obetajočem stilu, pozneje pa je tudi ta popustil, še eno dobro moč so imeli Svobodaši v desnem halfu, pa se je v drugem polčasu tudi spravil v sklad z ostalimi borci, tako da je na koncu predstavljala vsa enajstorica harmonič- soprogo, ki ga je držala za rokav. Naslednji dan smo čuli v časopisu: Zakrknjen samomorilec. Zasebnik Otokar Solivar je včeraj na poti od Akademske kavarne do doma šestkrat poizkusil samomor. Na vogalu Mysli-kove ulice jc skoči! pod avtomobil in ko se je ta ustavil, sc ie vrgel na tračnice pod tramvaj št. 623. Samo prisotnosti duha svoje soproge se mora zahvaliti za svojo rešitev. Pri tehniki je skoči! nod voz št 4 in k sreči je zavirač za časa zasuka! zavoro, sicer bi se bila zgodila nesreča. Na Karlovem trgu se je iztrgal svoji ženi in stekel v bližnjo pivovarno, odkoder je hotel skočiti skozii okno prvega nadstropja, pa so ga spet za časa zadržali in izročili njegovi soprogi, ki ga je hotela odvesti domov; v tem trenutku je planil pod avtomobil firme Novak, ki mu je v naglem tempu drvel naproti. Tudi tokrat ga je rešila soproga. Ko ga je ta energična ženska skozi množico radovednežev s težavo privedla domov, se je tik pred hišo iznova vrgel na tračnice proge št. 4. O slučaju so mnogo razpravljali in splošno mnenje je, da nesrečni mož ni odgovoren za svoja dejanja. (B. Z.) no sliko nogometašev, ki bi nekaj hoteli, česar ne zmorejo. Velja to predvsem za njihovo prizadevanje v driblingu, ki so jih pretiravali do komičnosti z neumljivo in boljšega vredno vztrajnostjo. Pač pa so pokazali v neizpremenjeni borbenosti do konca prav lepo vrlino, mnogo premalo za uspeh v borbi z moštvom, kot je bil njihov protivnik. Ilirajani kljub zmagi, ki Je po poteku igre prav izražena, niso zadovoljili. Igrali so, kolikor je bilo baš potrebno za dosego uspeha, in niti v eni fazi igre niso pokazali, da bi se jim bilo treba bolj naprezati, da bi zaigrali v ugajajočem stilu, da bi dali, kar se da iz sebe. Imeli so v razpoloženi ožji obrambi in v nalfih dobro ozadje, ki je zatrlo vsak protivni poskus napada. Enkrat so se sicer na levi vdali preveliki ležernosti, kar jim je brez potrebe pokvarilo rezultat. Napad ni bil prav srečno sestavljen, zaradi česar se je v drugem polčasu izvedla pregrupacija, ne da bi prinesla pozitivnega uspeha. Desna plat Košak-Pfeifer je bila prav slaba, in ko je Luka prešel iz leve zveze na desno krilo, se je tudi soglasje na levi skalilo. Dobra sta prav za prav bila le Svetic in Doberlet. Sam začetek igre je bil zelo nezanimiv, brez temperamenta, brez tehnike, brez kombinacij. I. pokaže boljšo iniciativo, doseže dva kota in šele v 16. min. prva lepa poteza, ki konča uspešno: Berglez odbije Doberletu na krilo, ta potegne in lepo centrira, nakar podaljša Svetic v mrežo. Naslednji kot strelja Košak, Doberlet pošlje žogo lepo z glavo v protivnikovo svetišče, 2:0 za I. Tretji gol doseže Košk iz 11-me-trovke, ki jo sodnik diktira iz malo umlji-vega vzroka, šele sedaj si tudi Svobodin napad ustvari par šans, toda Janežič dvakrat pokvari. S. forsira dribling, ki že vsem preseda. Zelo šibek in nezanesljiv je backovski par S. in ustvarja ponovne nevarne situacije pred lastnim golom. V predzadnji minuti zbeži Doberlet po krilu in v nezadržljivem poletu potrese v četrto mrežo za svoje barve, 4:0 za I. še kot za I. in pavz. že v prvih minutah drugega polčasa si Svetic ustvari zrelo situacijo in jo strumno izkoristi, 5:0 za I. Takoj na to doseže Doberlet iz offsida šesti gol, vendar mu sodnik odreče priznanje. V 10. min. dobi Jakša v nepokritem položaju čist prenos in ga dvigne preko Jakšiča pod prečko, 5:1 za I. V naslednji minuti je Jakšič pii-lično zaposlen, I. vidoma popusti. Sredi polčasa se igra odpre, edini presledek, o katerem se lahko reče. da je kolikor toliko zadovoljil. Visoko žogo hoče Zemljak volley odbiti, pa zamahne mimo, tako da ostane žoga Doberletu, ki jo pošlje na center, kjer je ves ilirijanski napad prost. Dobi jo Luka na desnem krilu in si jo, predno se odloči za strel, lepo namesti, potem pa 6:0 za I. Odslej vlada I. skoro suvereno na terenu, doseže pa samo nekaj kotov, ki jih hodi streljat Košak Doberletu na glavo, še v poslednjih sekundah ima Janežič prezrelo priliko, pa sune mimo Jakšiča in mimo prašnega gola v out. Konec. Koti 9:2 za I. Sodnik g. dr. Planinšek je razen omenjene 11-metrovke svojo nalogo rešil brezhibno. Železničar : Primorje 2:0 (1:0) Maribor, 17. aprila.. Železničar: Mabajnc — Wagner, Konrad — Antoličič, Fransreš, Ronjak — Bačnik, Pavlin, Pezdiček S., Klipstadter, Pezdiček II. Primorje: Jančigaj — Jež, Jug II. — Zemljak, Sočan, Pišek II. — Jug >1., Zalar, Svot/e II., šenica. Uršič. Obe moštvi nista zaigrali v velikem stilu, temveč v gotovih presledkih zelo živahno, toda prave prvenstvene borbe, zlasti s strani Primorja ni bilo videti! mnogo. Primorje je dalo svojemu protivniku samo v prvem polčasu enakovrednega partnerja in še tedaj ne ves ča«. Pohvalno je treba omeniti, da so se igrači železničarja požrtvovalno tmdiiili in skoro brez izjeme vložili v borbo vse znanje Ln »kupno silo. Ne tako gostje. Začeli im končali Novice izza meje Žena v sodobnem svetu Sodobna žena v borbi proti prostituciji m. Prostitucija sama na sebi je trgovina najtrše vrste, toda ne !e za prostitutke, temveč še boli za one, ki se jih poslužujejo. Najibolj temna in za današnjo družbo ob-te-žiha tooka v prostituciji je trgovina z dekleti, ki ie še danes razpredena po vsem »vetu. Zlasti žalostno je, da ta uboga bitja prodajajo kot blago ali kot živino. Sicer je danes kaznivo najbrže po vsem civiliziranem svetu, toda vse odredbe, odnosno nj-:h izvajanja proti trgovcem z dekleti morajo biti precej pomanjkljiva, kajti vemo. da se to trgovanje še vedno vrši. Najbolj vztrajno in odkrito borbo proti tei najbolj ponižujoči obliki suženjstva so vodiie vedno žene. kar je vsekakor unilji-vo. saj mora videti v prostituciji vsaka žena ponižanje sebe same. Njim so se pridruževali tudi mnogi moški, in sicer oni, ki so gradili svoj življenjski nazor na principu pravičnosti in enakopravnosti vseh ljudi. A med ženami je bila prva najbolj neustrašena borilna Angležinja Jozeiina Butlerjeva. ki je posvetila vse svoje življenje borbi proti dvojni morali, ki se najbolj drastično odraža v reglementaciji prostitucije. Prav regiementacija, ki jo hočejo po-nekje zopet uvesti, pa omogoča trgovino i dekleti. Na Angleškem je bil stavljen 1. 1860. v parlamentu predlog o uvedbi splošne regle-mentacije z motivacijo, da je taka uredba potrebna »v svrho zaščite narodnega zdrav-ia.« Že takrat se je angleško ženstvo ogorčeno dvignilo in na mnogih javnih shodih protestirajo ter nabralo milijon podpisov mož in žena proti temu predlogu. Duša tega pokreta je bila Jozefina Butlerjeva. Imela ;e l.iute nasprotnike med farizeji obojega spola. Blatili so jo in tudi dejansko so jo napadali in dvakrat je komaj rešila svoje življenje na ta način, da je skočila skoz: okno zborovaine dvorane in zbežala po ulicah. Vendar pa .ie imela njena borba uspeli: z ženami so se zvezali zdravniki »n predlog o splošni reglementaciji je propadel. Na Angleškem je biia že tedaj uvedena aboiicija. Angleški so druge države sledile mnogo pozneje. .lozei.na Butler se je do konca svojega življenja borila proti trgovini z dekleti. V ostrih c i a n k i h ;e napadala pasivnost obla-stev. ki so marsikdaj tolerirale umazane zvodnike. Zaradi tiekega članka je bila celo obtožena, a so jo morali oprostiti, ker ie prinesla neizpodbiten dokaz resnice. Ker ie vedela, da vodi veČino deklet v prostitucijo beda. se je vneto borila proti ekonomskemu izkoriščanju zlasti tovarniških delavk, ki je bilo v tistih časih strahotno. Ker je v teku svojega delovanja videla, kako malo premore vpliv žene zaradi neenakopravnosti v družbi, je veljala njena borba tudi stremljenju za socijalno, ekonomsko in politično enakopravnost žene. Na njeno inicijativo sta se osnovali Mednarodna zveza za pobijanje trgovine z de-kieti in Mednarodna zveza prijateljic mlati h deklet. Zlasti zadaja jako uspešno deluje po vsem svetu v vseh večjih mestih ter obvaruje mnoga dekleta, ki iščejo službe v tujih krajih, pred materijalno in moralno propastjo. Naloga prijateljic mladih deklet je namreč v tem, da pošiljajo na postajo k došlim vlakom svoje članice, ki jih .ie spoznati po posebnih znakih. Te da- jejo navodila dekletom, ki prihajajo v mesto iskat službe, a se ne vedo kam obrniti. Če je potrebno, jim preskrbe cenena stanovanja in hrano, dokler ne dobe službe. Tako se obvaruje mnogo deklet da ne padejo v roke brezvestnim pustolovcem. Pri nas vrši to službo Kolodvorski mi-sijon. ki je pričel poslovati 1. t. m. na glavni postaji v Ljubljani. Mednarodna ženska zveza vodi od vsega početka principiielno borbo proti prostituciji s tem, da zahteva izboljšanje delovnih pogojev za ženo, dalje odpravo reglemen-taci.ie in vseh izjemnih določb za žene ali za skupino žen. Milena Atanackovičeva načelnica odseka za zaščito dece in mater v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, katerega zastopa na konferenci Mednarodnega urada za delo, ki se sedaj vrši v ženevi Iz akvaristove torbe O tujih in domačih ribicah. Kar je tuje, je zanimivo! Zaradi tega potujejo mnogi v tuje dežele, da si ogledajo zgodovinske spomenike, a domačih ne poznajo, dasi hodijo m mo njih vsak dan. Tudi z ribicami in rastlinami, ki jih gojimo v naših ribogojnicah, ni drugače. Tako se bavi na našem kont nentu pretežni del akvaristov s tujimi ribicami, domače pa zanemarja. Kdo ne pozna makropo-dov, gupijev, rdečih mren. ptero filumov in drugih, a ne pozna razlike med klenom in kleničem, med mlado pohro in mreno, med babico in globočkom. Mnogim Akvaristom so naše ribice sploh popolnoma tuje. To sem ugotovil v neštetih primerih. Res je. da so ribice ekvatorialnega pasu, ki žive v toplih vodah, zelo lepe. So živih barv. raznoterih oblik, njih življenje je živahnejše. Tudi mrzlovodne ribice tujih kontinentov se razlikujejo v mnogem od naših domačih. Ali to vse ne sme biti povod. da jih zanemarjamo. Naše ribice so ravno tako lepe in zanimive kakor tuje. kar hitro ugotovimo, če j'm posvetimo pozornost. Že ugotovitev, da poznamo tuje ribice bolje kakor naše domače, nas mora spodbujati k intenzivnemu študiju naših ribic. Dr. Avgust Munda je spisal knjigo »Ribe v slovenskih vodah«, ki bo zanimala vse ljubitelje. Žal jo je težko dobiti. V tej knjigi je opisano okoli 60 ribic in razne križanke. Gornje vrstice nimajo namena, da osredotočijo pozornost akvaristov samo na do- mače ribice. Ne! Gojimo vse ribice, naše in tuje! A bilo bi pa res žalostno, ako bi poznali vse tuje a ne tudi domačih! Poleg našh ribic lahko gojimo mrzlovodne ribice tujih kontinentov in tudi ekvatorijalne r;bice. Neprijetno je samo to. da ne preneso ribice ekvatoriialnega pasu večje toplotne razlike, zahtevajo pa toploto od 18 do 25 stop., kar je pri nas združeno z velikimi sitnostmi pozimi, ko moramo skrhno paziti na padanje in na vzdrževanje enakomernosti temperature. Nekateri imajo lončene posode, v katere vlivajo vročo vodo in te postavljajo na dno ribogojnic. To morajo često ponavljati, dnevno pet-, šestkrat. Drugi ogrevajo vodo z električnimi svetilkami, pri čemer je treba paziti n.a kratek stik. Drugi zopet nameščajo svetilke z oljem ali pa petrolejem pod ribogojnice in ogrevajo z njimi vodo. Samo enkrat je treba zanemariti posel ogrevanja in že se pokažejo posledice, kar spoznamo na tem. da se ribe okorno gibljejo tn zibljejo s celim telesom. Dovolj jc. da pade temperatura od 18 stopinj na 13 ali 14 stop., in katastrofa je neizogibna. Toliko v splošnem. Ker sem priporočal gojiti z našimi ribicami tuje ribice, opozarjam na sorodnike naše mrene in pohre. ki žive v afriških in azijskih vodah in ki preneso tudi nižje temperature. Če denemo poz;mi ribogojnico v 6obo, ki jo vsaj enkrat na dan ogrevamo, ne pade toplota pod 15 stop., kar nam omogoči gojiti rdečo mreno (Barbus-conchoniuč). Doma je v vzhodni t nd: ji. Život je ploščat, v prostosti d.>seže dolžino kakih 18 cm. Luske so razmeroma velike. Ta mrena je podobna pezdirku. »samo z razliko, da se samec vedno fia srebrni podlogi rdečkasto sveti, a pe/dirk samo za časa svatbe. Rdeča mrena 'ma na repu. malo pred repno plavutjo črno piko v velikosti male leče. Drsti v ribogojnici. Ikre denemo po svatbi v noseben akvarij Riba je zelo živahna, radovedna, skromna, trdna Ln miroljubna. V ribogojnici ne doseže 8 cm in postane bolj ploščata. Če dobimo mladiče rdeče mrene iz ribogojnice. v kateri je bila temperatura sorazmerno nizka (14 do 16 stop), ne bo težko, da jih privadimo polagoma na 12 stopinj. V taki temperaturi izgube samci intenzivno rdečo barvo, ki se pa hitro povrne. čim se dvigne temperatura. — V naravi živih bitij je. da se prila<_ustil njen zadnji in kdor pozna Hanikijo. bo vedel, da pali svečo v škodo nezvestniku. Čudna ženska logika! Zaščitnik in dobrotnik sv. Ante naj bo osvetnik. Hanikija se ne zaveda tejia nasprotja, njena sveča gori sv. Antonu z željo, da bi Bencionu Kabilju šlo v trgovini in v domu vse narobe. Ko ee svečica malo razgori, odhaja večno dekle Hanikija iz cerkve. Ponosno ima dvignjeno glavo in v očeh ji sije zadovoljstvo in vera: Ne da sv. Ante Hanikije žaliti, čeprav je židovka. dobro bo podkuril izdajalcu. Po ladji odmevajo koraki novih prišlecv. Med njimi takoj opaziš pravoslavno žensko. Križa se s tremi prsti in prižiga tanko svp-čico. kakršne so v navadi le v pravoslavnih cerkvah. Kupila jo je v svoji cerkvi in jo prinaša tujemu svetcu. Kaj je starko nagnalo sem, kake skrbi in težave ima. kaj toži božjemu priprošniku? Izmučeno lice. rumeno kakor nje svečica. priča zgovorno o nje težkem življenju. Tako gre to dan za dnevom. Z borno svečieo si vsakdo pridobi pravico, da izpove svetniku >vse«. On. siromak, pa mora poslušati, miriti in pomagati, kjer more in kjer se še da. Tudi naša Johanca ie verna častilka sv. Antona, seveda le. kadar je v škripcih. V nedeljo popoldne ne misli baš mnogo nanj. vse drugačne stvari ji roje po glavi. Nova svilena obleka, nov plašč, nedeljski klobuk; lase si je nakodrala — andulirala. pravi sama _. na lice pa si jp naložila pudra. Ha glpda ko miš iz moke Gleda sp v oglpdalo in vidi dvorano, plesalce in njega, ki se ji galanlno pokloni in jo prosi 7.a ples. Uh. 1« lepo na svetu! Po plesu p:i poide na izpre-hod tako daleč in tako dolgo, dokler se bodo dale premagovati bolečine od nedeliskih tesnih čeveljčkov Ako ni šlo vse po sreči, je drugi dan žalost v hiši. Uh. rdi je pusto na svetu! Gospa pa io tolaži, pošlje jo k sv. Antonu in ta noipt čudovito pomiri vse srčne bolečine. Johanca sp smeje in pripoveduje. kako je svetniku privedla novo častii-ko mlado nuislimanko Belirijo iz. soseščin-. Kupili sta na čaršiji svečic in trgovec Iia-san je mrmljal pri tem: sVerno, vemo. torek je danes. Pozdravita svetca in še zame se pomolita. Dober je. naj bog poživi tak" svetnike! - Behrija je v cerkvi v vsem posnemala Johanco. Klanjala se je. poklekala, cplo s prsti je npkaj šarila po čelu. Križ ie muslimanom nekaj strahotnega, ali Behrija se je le pokrižala. Sama ie to priznala in kasneje celo dejala, da - ie pomagalo*. Ei. Behrija. mnogo svečic bo še treba, tvoj Ila-mid hodi v delavski dom in tam pleše ter se zabava z drugoverkanii. ^e se bo treba križati! Dober je sv. Ante. Stoji v dimu sveč. da je že sam ves počrnel in proži roko v blagoslov za vsakogar, naj bo že krščen ali ne. Globoko se mu moramo pokloniti: On spaja in združuje, kar duhovni pastirji vseh cerkva že vekove razdružujejo. Sliriea Borštnik - Mironova. K razpustu oboroženih organizacij v Nemčiji ženski oddelek bojne organizacije narodnih socialistov. Največja cerkev na s\ctu V Liverpooiu grade cerkev po načrtih arhitekta Edvina Lutyensa. To bo največja katoliška cerkev na svetu in bo imela tudi največjo kupolo. Pomotoma so nekateri mislili, da ima sedaj največjo kupolo cerkev Petra v Rimu. Ima jo svetišče Gol Gunbaz v Bijapurju v Indiji, ki ga ie zgradil sultan Mohamed Adil šah. Kupola meri v premeru 150 čevljev, dočim bo premer kupole liverpoolske cerkve 168 čevljev. Nosili ga bodo štirje veliki loki. Tudi v pogledu prostornine bo cerkev v Liverpoolu večja od cerkve sv. Petra v Rimu. Cerkev bo imela 46 oltarjev. Službo dobi Vsaka poseda 50 par: '.a. O.i 'arie r,..-u*iirTA ali ia šifro na S DIb. (It Učenko ■ primerno šolsko izobrazbo, sDrej.me.ra v delikatesno trgovino. lastnoročno pisane ponudbe na oglas, odfi^lek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 11238-1 Pek. učenca * v;,o oskrbo v hiši išče pa^na pekarna. Ponudbe na o?1 as. oddelek »Jutra« »od iifro »1'čencc«. 11230-1 Učenca s it;e*fan«ko šo'o. v fcrgo-▼:no mešanega biaga 7. vso onkrh" t hiši .'prejme Vinko Pur.cer. Slovenjgr.idee. 111-54-1 Prodajalca (ko) sprejmem za trg ali stojnico s kavcijo do 5000 Din. Nastop takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14594-1 Učenca sprejmem takoj r trgovino mešanega blaga s prir/ierno šolsko izobrazbi in poštenih staršev. Naslov na .ijl. oddelek »Jutra«. 14554-1 Lesostrugarja dobro izurjenega v strn-Jen^ii galanterijskih im spominskih predmetov, sprejme Drago Višnar Jp^-nic. lfltM5-l Delavca x* izdelovanje '-ementnih revi iščem za takoj. Na »lov v oglasnem odde'kti ».1 nira<. 11355-1 Dekle ki zna dobro kuhati in . opravljati vsa hišna dela. sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 14707-1 Natakarico * koncesijo in 10.000 Din kavcije sprejme Ela Pretnar, vila Eden. Dubrovnik 2. Celolete® dober za-•iitre-k. 14656-1 Učenko sprejmem za pn ;iva'ko — obonem izuri t.ndi v trgovini j čevlji. Zalokar, Mestni Irg 19. 14610-1 Vajenca sprejme >Tehnik« Josip Banjai. Ljubljana. Miklošičeva cesta 20, trgovina s kolesi. 14650-1 Klepar, vajenca »prejme takoj Jo.sip Kar-melj. Ljubljana, Gosposka ulica št. 16. 14.>>3-1 Čevljar, pomočnika prvovrstnega delavca gornjih del-ov — (Herrichrer) sprejmem. Naslov v p.g!as. >ddelka »Jutra«. 11157-1 Službe išče Vnaka Se*pda SO p?r: jjl daje«je na»!ova aii za šifro pa 3 Din. (2) Likarica d-^ro ixve?,bana. išče r. a-posle.nje. Ponudbe na ogl. oddeieik »Jutra« pod šifro »Likarica«. 14645-2 Žagar sat-eriot. ? sedemletno prakso. iz.urjen v trdem in me-hkeim lesu ter vajen brn-šenja in vseh popravil, nekadilec. dober šofer, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. MŽ36-2 Zobotehnična praktikantinja z dveletno- nrak-^. želi kje drugje da!1* praktieirati. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Zahntechn.ische Praktikan fin«. 11024-2 Lovce star 30 let. vešč visokega in nizkega lova. vzgajanju divjačine, dresure psov ter vseh gospodarsko pisarniških poslov — želi primernega mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izvrsten«. 14688-2 Mlinar in Žagar zmožon vseh popravil, želi službo r.a takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11328-2 33letno dekle močne postave, želi zapo-slenja kot. post,rež.nira pri boljši družini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pridna in poštena«. 1;1323-2 Kupim Začetna natakarica išče službo za takoj ali s 1. majem — najraje v Ljubljani. Ponudibe na ogl. oddelek »Jut.ra« pod šifro »Začetnica«. 1120G-2 t>fs«ia 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki išiejo instrukc-ije. p'a oa,>0 vsako besedo 50 par; »a šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Citre poučujem •poceni in po dobri metodi Grem tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11292-4 Akademik instruira vse predmete realne gimnazije. zia.«ti matematiko, francoščino in nemščino. — Naslov v oglasnem oddflku »Jutra«. 11282-4 Prodam Ogladi trg. rančaj« po 1 Din beseda; z* da janje naslov* ali ta šifro 5 Din. — Ogla« socialnega rnačaja vsa ka beseda 50 par; « dajanje aaslova ali za šifro 8 Din. (6) Oglasa trg. rnadaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Dio. — Oglasi socialnega *na-ča.j» vsaka beseda 50 par; ta dajanje a.isJova ali za šjfro pa 3 Din. (7) Risalno mizo navadno ali patentno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tajkoj«. 11184-7 Boljšo sobno stelažo za knjige kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stelaža«. 14575-7 Radio Vsaka beseda t Din; 7.a dajanje naslorva ah" šifro na 5 Din. (9) Radioaparat 4 cevni na el. priključek, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radio« 101«. lil 305-9 Avto, moto Vsaka beaeda 1 Din; za dajanj« na-slova ali za šifro pa 5 Din. (10) Avto limuzino skoraj novo poceni prodam. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »25.000«. 11219-10 Čevlji aa obroke »lempo« Gledališka ali ca i ^na^pr^ti zie.-lxliSfta). 114-6 Din 125.— 1 m"5 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon št. 2708. 14702-15 ■ TI m V.saka beseda 1 Din: <« dajanj« oaalev« ali za Sitr« p« 6 Dia. (09) Gostilno i inventarjem oddam s 1. majem na prometni to<;ki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11290-19 Kolesa za besedo. Oglasi so cijahiega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (lil) Žensko kolo malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 7.nač.ko »Z navedbo cene«. 14639-M Pohištvo Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje naslov« »lj za šifr® p« 5 Din. (12) Jedilnico zelo lepo, v staronemškem slogu, pisalno mizo Baroek 1 Empir, žimnice in moško tula uro ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11315-12 V najem Vsaki beeeda 1 Din; *» dajanj« Mdon al Uk iifro p* 6 Din. (17) Trgovina dobro vpeljana naprodaj. Potreben kapital 200.000 Din. — Dopise na naslov: U r š i 5 Anton, trgovec. Laško. 11231-19 Majhen lokal iščem v mestu blizu trga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pripraven za mlekarno«. 11268-19 Mesarijo dobro idočo, z inventarjem oddam v najem na Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 100:3-17 Posest Vukt beseda 1 Din: m dajanj« mion a* M Šifra p« t Dia. (80) Manjšo hišo po možnosti v bližini tramvaja kupim. Cenjene ponudbe pod šifro »Nova« na ogla-sni oddelek Jutra. 11130-20 Posestvo 13 oralov veliko, ležeče ob glavni cesti, naprodaj. Naslov v osladnem oddelku »Jutra«. 1)1113-20 Moderno hišo iščem v sredini mesta f odgovarjajočimi najemnina mi za kupno ceno do Din 1,000.00*1. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »,Hitra« pod značko »Z št. 203«. 10894-20 Hišo ali vilo pri sv. Jakobu, v Krako-vem, Trnovem ali na Mirju kupim v ceni do 200.000 Din. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam v gotovini« 11354-30 Stavbno parcelo v Ljubljani ali okolici v izmeri 600—1000 m' kupim takoj proti gotovini. Ponudhe pod »Ootovina« na oglasni oddelek »Jutra« 14513-20 Hišo v Celju cca. 10 minut oddaljeno od kolodvora, ležečo ob glavni cesti. pripravno za obrtniški ali tovarniški obrat, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon ter plinom, a uporabno tudi za stanovanjsko hišo. ceno prodamo. Pismene ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Tovarniški objekt«. 14693-20 Stanovanje odda Vsaka besed« 1 Din; m dajanj« naslov* *M ta iifro p« t Din. (31) Stanovanje 3 sob, kuhinje, pritiklin in kopalnice, vse pod 1 ključem, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11271-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin. z vrtom oddam 10 minut od postaje Domžale. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Stanovanja liie .,,. Vsak* besed« 60 pfcr; m dajanj« naslova aii xa Kfr« S Dia. (21-«) Sobo Jn kuhinjo išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo stanovanje«. 14641-21 'a Sobo odda Vm£* besed« SO p*r: m Jajuj« n««liw« aH aa iifr« S Dia. (23) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam junija starejši stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11331-31 Trisob. stanovanje solnčno. s kopalnico od dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Centrum«. 1-4598-31 Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem v lepo sobo na Taboru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11240-23 Opremljeno sobo lepo, s separiranim vhodom in lepim razgledom v Gradišču oddam. Nasl ot v oglasnem oddelku »Jutra«. 11303-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14557-23 Lepo sobo oddam 1. maja finemu gospodu. Naslev v oslas. oddelku »Jutra«. 14625-23 Sostanovalca sprejmem v bližini univerze in tehnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14664-23 Sobo s prostim vhodom oddam 1 ali 2 osebama v novi hiši v poljanskem okraju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14523-23 Trajno kotiranje na najnovejšem Hen-telnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, Vogal Rimske ceste 24. 473(5 C;: M OBROKE! MANUFAKTURA 0UBL7ANA " ALEKSANDROV^ M AAiBO.fl GRfcGORtiČEVAZO Obiščite nas! - pMntfra! Spoli&o bolni! Zahtevajte takoj pojasnjuiočo literaturo o sifilisu, boleznih sečne cevi in moški slabosti o temeljitem m trajnem ozdravljenju brest i;*eflra. srebra m sa-lvarzana. bre« nevarnih naknadnih bolezni iin br«« ovire v poklicu, novega Hjajno preizkušenega, strupa prostega zdravljenja. Mnogo navdušenih priznanj o korenitih uspehi h, k.ier so druge vrste zdravljenja no doteih letih odpovedale. Brošura « sodbami in priznanji štev. zdrav, avtoritet, 110 strani. Ctjna 10 Dni. Samo proti v naprej poslanemu denarju. Trosimo, da p:še>te v nemškem jeziku. Dr. med. Jordan ci Kassel 232 b. H., Nemčija 331T vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta štev. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in. vse informacije brezplačno. SG Prometni zavod za premog d. d. LJubljana, Miklošičeva c. I5/I. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo ^^ ^ domači tn inozemski za do- ig macojturjavo in industrijske Movasdi premog JCoGs livarniški, plavžanki in plinski tBrikete vseh vrst Urejuje Davorin Kavi jen. Izdaja £a Konzorcij > Jutra* Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarn ar j a Franc Jezerdek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi k Ljubljani.