COLOSJEVE inFOTOlACUE GLASILO Leto XVII. DELOVNEGA KOLEKTIVA JANUAR 1988 COLOR MEDVODE 26 o d 60 št i ušli Gospodarski načrt za leto 1988 še vedno v izdelavi V samoupravne akte smo zapisali, da v novo leto vstopamo z jasno opredeljenimi nalogami, zadolžitvami in cilji. Preteklo leto gre praktično v pozabo, omenjamo ga le še, ko se ob tekočem delu in tekočih rezultatih primerjamo s preteklimi in s tem ugotavljamo našo boljšo ali slabšo uspešnost Tako se dela v normalnih pogojih dela znotraj DO in v širši družbeni skupnosti. Zal se mi srečujemo v povsem drugih razmerah in drugačnih situacijah. Mesec januar je praktično že mimo, obstaja pa še toliko neznank in nedoločenih situacij da je plan naših ciljev in iz tega izhajajočih nalog, izredno težko realno opredeliti. Da je to res, nam potrjuje dejstvo, da smo se o pogojih gospodarjenja in nalogah za dosego želenih ciljev (resolucija) usklajevali še v letošnjem letu, kar mislim, da se je zgodilo prvič v zgodovini Jugoslavije. Ne glede na vse navedeno, plan dela ali kot ga mi imenujemo gospodarski načrt, moramo imeti (zakonska določila) in ga bomo tudi v dokončni obliki pripravili, obravnavali in sprejeli istočasno ob obravnavi in sprejemu zaključnega računa. K samemu postopku oblikovanja gospodarskega načrta, ki mimogrede povedano vsebuje skoraj 40 elemen- 5?? 2,OC>3.o1 tov - tabel, smo pristopili že na začetku zadnjega kvartala. Najprej smo naredili analizo uresničevanja plana za tekoče obdobje, analizo uresničevanja srednjeročnega plana ter oceno poslovanja do konca leta. Na osnovi teh analiz smo pristopili k opredelitvi najpomembnejših elementov plana, to je določitvi količinskega obsega prodaje na domačem trgu, izvozu in proizvodnje. Glede na to, da v srednjeročnem planu kot tudi dejansko še nimamo izdelane koncepcije o prestrukturiranju našega prodajno-proizvodnega programa v smislu nudenja kvalitetnejšega in specialnejšega programa, bomo letos prodajali še starega, ob tem pa vseeno računamo na 5 % povečan obseg prodaje. (Nadaljevanje na 2. strani) Gospodarski načrt za leto 1988 še vedno v izdelavi (Nadaljevanje s 1. strani) Na osnovi predloga komercialnega sektorja je kolegij podal predlog obsega prodaje v naslednjih velikostih: Področje Plan Realizacija Index Predi, plana Index prodaje 1987 1987 3:2 1988 5:3 1 2 3 4 5 6 DOMAČI TRG 26.571 25.629 96 27.073 106 - smole 6.718 6.392 95 7.220 113 - premazi 19.853 19.237 97 19.853 103 IZVOZ SKU- n*" ‘ ' 6.400 :* ;> o PAJ 2.100 111 7.304 103 Konvertibila 3.400 4.590 133 5.004 109 - smole 2.400 2.794 116 3.214 115 - premazi 1.000 488 49 490 100 - »K« - 1.308 - 1.300 99 Kliring 3.000 2.520 84 2.300 92 - smole - - - - - - premazi 3.000 2.520 84 2.300 92 SKUPAJ 32.971 32.729 99 34.377 105 Ob pristopu k pripravi plana smo si zadali cilj, da predlog plana pripravimo, obravnavamo in sprejmemo še v letu 1987 oziroma najkasneje v prvi polovici januarja leta 1988. Žal smo od tega cilja morali odstopiti, saj je an-tiinflacijski program z vsemi spremljajočimi ukrepi bistveno posegel v samo izdelavo predloga plana. Nastopila je kopica neznank in popolna negotovost, vsaj za prvi kvartal letošnjega leta. Tako smo v drugi polovici novembra in celotni december neprestano trepetali glede izida poslovnega uspeha, brez neke oprijemljive in realne ocene, kako dalje in smo z glavnino aktivnosti skoraj popolnoma prekinili. V prvih dneh januarja letošnjega leta smo izdelali dejanski pregled doseženih rezultatov (fizični obseg), ki pa je bil proti pričakovanju boljši. Iz prejšnje tabele je razvidno, da smo plan prodaje praktično dosegli (index 99), zato se je kolegij ob ponovni obravnavi odločil, da količine, ki smo jih opredelili že ob samem pričetku oblikovanja plana, ostanejo nespremenjene. Vse ostale aktivnosti v zvezi s planom bodo opravljene v mesecu januarju in delno v februarju, da bo končni predlog pripravljen do konca februarja. Če ob tej priliki skušamo oceniti trenutni položaj naše DO, moramo žal ugotoviti, da splošna situacija ni v bistvu v ničemer spremenjena. Vsi ukrepi protiinflacijskega programa iz konca prejšnjega leta še nadalje veljajo, zato v tem smislu nadalje veljajo tudi vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli znotraj DO, o čemer je razpravljal že tudi naš DS na svoji seji dne 7. 1. 1988 Do vročih poletnih dni je še daleč in o morju, soncu, kopanju in podobnih zadevah še ne razmišljamo, vendar se mnogi tudi zdaj ukvarjajo z dejavnostmi v zvezi z letovanjem, konkretno z izboljšavo naših počitniških kapacitet. Obnovitvena dela v počitniškem domu v Crikvenici se namreč bližajo koncu. Že sedaj je videti nov lepši izgled notranjosti. Čeprav je potrebno še prebeliti prostore, izvršiti fino montažo elektrike, montirati sanitarno in kuhinjsko opremo ter dokupiti nekaj pohištva. Osnovni namen predelave je bil, namesto dosedanjih skupnih prostorov, pridobiti v vsaki etaži dve samostojni stanovanjski enoti, od katerih ima vsaka lasten vhod, sanitarije s tuši, dnevni prostor s kuhinjskim kotom in spalnico s tremi ležišči. V dnevni sobi bo tudi raztegljiv kavč, kot pomožno dvojno ležišče. Zaradi vmesnega nosilnega zidu ni bilo mogoče razdeliti etaže v dve enaki simetrični enoti, vendar se je z ustreznim razporedom doseglo, da imata obe enoti približno enako kvadraturo tlorisne površine (severna 33,82 m2 in južna 32,81 m2). Z namenom, da bi pri adaptaciji prihranili čimveč denarja, smo vključili v in sprejel temu ustrezne sklepe. Na osnovi takšnega stanja je seveda obseg proizvodnje in prodaje v mesecu januarju podoben decembrskemu, zmanjšan za približno 1/3, kar pomeni še vedno tudi prerazporejanje delavcev in še vedno nekaj prisilnih dopustov. Gledano z vidika cenovne uspešnosti je situacija nekoliko boljša glede na prejšnje stanje, saj se striktno držimo načela izločitve izdelkov, ki ne pokrivajo stroškov oziroma ne prinašajo pokritja. Za naslednja dva meseca (februar in marec) ocenjujemo, da se bo situacija le izboljšala in to predvsem v proizvodnji, saj je v tem času potrebno izdelati glavnino zalog široke potrošnje za nemoteno oskrbo naše maloprodajne trgovine in drugih trgovin po celi Jugoslaviji. Predvidevamo tudi, da bodo v tem času tudi druge dejavnosti, ki so porabniki naših proizvodov oživele in da bomo realizirali naše cilje v izvoz. Za uspešen poslovni rezultat ob prvem kvartalu pa je potrebno še nadalje in še bolj intenzivno delati za zmanjševanje vseh vrst stroškov in skrajno racionalno porabo vseh vrst materialov. delo vzdrževalce iz DO Color. Ti so hitro in kvalitetno opravili vsa rušit-vena, elektroinstalacijska, vodoinsta-laterskain ključavničarska dela. Izvršili bodo tudi vsa slikopleskarska dela. Izvedbo zidarskih, mizarskih, parketarskih in keramičarskih del pa smo zaupali zunanjemu izvajalcu OZ »Zora«, Domžale. V planu imamo še pred poletjem izvesti toplotno izolacijo strehe, ki bo do neke mere izboljšala notranjo klimo. Seveda se bodo lahko po tej adaptaciji pokazale določene pomanjkljivosti oziroma slišali predlogi za dodatne izboljšave, toda v upanju, da smo v danih možnostih naredili kar največ, želimo vsem, ki se bodo odločili za Crik-venico, prijetno dopustovanje. Š. 1. ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavcu popoldanske ali nočne izmene, ki je bil tako prijazen, da je paket naslovljen name odprl, vsebino pospravil, poškodovano embalažo pa posredoval naslovniku. Lepo je, če živiš in delaš med ljudmi, ki spoštujejo kar je moje, tvoje, naše... Helga Dolec zek Alojz Izlakar Obnova počitniškega doma v Crikvenici ZOBOZDRAVSTVENE TEŽAVE S podpisom pogodbe v letu 1985 je bila za potrebe OZD DONIT, COLOR, AERO ustanovljena zobna ambulanta v želji, da se razbremeni delo v splošnih zobnih ordinacijah v Medvodah, našim delavcem pa s tem omogočimo krajšo čakalno dobo in boljšo zobozdravstveno zaščito zob. Že konec leta 1985 zlasti pa v letih 1986 in 1987 je bilo opaziti, da upada število koristnikov zobozdravstvenih uslug, pojavile pa so se tudi kritike na delo zobozdravstvenega teama, zlasti pa na kvaliteto opravljenih uslug. Pripombe v začetku niti niso bile izrazite, zato se na to nismo odzivali, kasneje pa je prihajalo vedno več podatkov, da se delavci ne želijo več posluževati zobozdravstvenih storitev v obratni ambulanti zaradi nekvalitetnega dela zobozdravnika kot tudi tehnika. Problem smo skušali razreševati na sestankih s predstavniki ZD Medvode, pri čemer so nas podpirali tudi predstavniki DO Donit, vendar brez uspeha. Zaradi tega je bilo na sestanku osnovne organizacije sindikata v decembru sklenjeno, da se med delavci našega kolektiva izvede anketa in skuša na ta način priti do bolj konkretnih podatkov. Rezultati ankete so potrdili že znane ugotovitve, da delavci z zobozdravstvenimi uslugami niso zadovoljni. Zanimiv je tudi podatek, da so imeli pripombe na kvaliteto opravljenih uslug ipd., tudi tisti delavci, ki so z zobozdravstvenim teamom zadovoljni. Veliko je bilo izrečenih pripomb na sam odnos zobozdravnika do pacienta, da je pri delu opazna površnost, malomarnost, grobost, nezainteresiranost; velikokrat pa je bila izrečena tudi pripomba glede delovnega časa. Cene zobozdravstvenih storitev so se v letu 1987 povišale štirikrat in nam v SSP predstavljajo že pomemben celoten strošek. Zaradi tega nam ni vseeno kakšna je kvaliteta zobozdravstvenih uslug. Ker pričakujemo, da bomo morali v letu 1988 za zobozdravstvene storitve odvajati znatno več sredstev kot v letu 1987 (v letu 1987 smo porabili za plačilo uslug 18,733.910-din) smo ZD Medvode in delovni organizaciji Donit in Aero, z dopisom obvestili z rezultatom opravljene ankete in postavili zahtevo, da se do 1. 3. 1988 zamenja zobozdravnika, ali pa bomo odstopili od pogodbe. Na podlagi tega so predstavniki ZD Medvode dne 8. 1. 1988 povabili na sestanek predstavnike vseh treh delovnih organizacij, kjer so predlagali več možnih rešitev. Ker je bilo potrebno ponujeno dobro preučiti smo se v sredodne 13.1.1988 sestali v Colorju, da se dogovorimo, katera od predlaganih rešitev bi bila za naše delavce sprejemljiva. Po razgovoru, ki je trajal kar nekaj časa smo se dogovorili za naslednje: 1. da zahtevamo novega zobozdravnika 2. da se pred nastopom dela z njim pogovorimo o tem kaj pričakujemo od njega in o delu nasploh. 3. da predlagamo, da v primeru, če pacient (delavec) z uslugami v obratni ambulanti ne bo zadovoljen, lahko koristi usluge v drugih ambulantah, kjer Leto se izteka - december, čas za razne obračune in srečanja, da ob teh malo poklepetamo in si zaželimo srečo za naslednje leto. Tako smo se tudi letos (1987) upokojenci zbrali pri Mihovcu, seveda na povabilo DO Color-ja. Pozdravili so nas vodilni oz. organizatorji srečanja. Na kratko so nam povedali kako Colorju sedaj gre. No, ni preveč razveseljivo, vendar vsi vemo kaj se dogaja v teh težkih časih z gospodarstvom v naši lepi domovini. Mi to preveč ne bomo premlevali, ker so itak naša dela za nami. Vsak pa si najbrže po svoje prizadeva, da čim bolje preživi s svojo skromno pokojnino. Take in raje bolj vesele teme so se odvijale med kramljanjem ob dolgih mizah. Prav radi pa posegamo daleč nazaj, celo do prvih povojnih let, kar zdi se mi, da so bila najlepša - najbrž zato, ker smo takrat bili mladi. Spomi- pa seveda velja režim kot za ostale paciente 4. da želimo z novim zobozdravnikom bolj sodelovati zato naj bi se redno sestajali (predlagamo na 6 mesecev) kjer bi se dogovarjali o sodelovanju. 5. ponovno je potrebno proučiti način plačevanja storitev (ZD Ljubljana) 20. januarja se bomo ponovno sestali s predstavniki ZD Medvode. Zato vas bomo v naslednji številki obvestili o novem zobozdravniku in kdaj pride v našo OA. Upamo in želimo, da bomo dobro izbrali in tako pripomogli k vašemu (in našemu) zadovoljstvu. J. K. njali smo se celo na_ kulturno prireditev - uprizoritev »Županove Micke« kako imenitna je bila takrat Barbotova Kristina kot »žlahtna gospa« Peternel Ivan kot preudarni »oče«, Jenko Jože kot »ženin Anže« in drugi. Jaz sem bila seveda Micka. Nikoli prej niti slej več v glavni vlogi. Ta prireditev je bila na koncu zaključenega leta v domu »Svobode« nato je seveda sledila zabava. To je nadomestilo za sedanji giknik, izlet in športna udejstvovanja. Časi se spreminjajo in način življenja tudi. Naši gesli sta: prvo - da bi bili zdravi drugo pa - nimamo časa Čudno se to drugo sliši, vendar se boste prepričali sami. Hvala za povabilo in prihodnje leto nasvidenje! Majda P. SEMINAR UNIVERZE LEEDS NA POSTDIPLOMSKEM ŠTUDIJU V dneh od 11. do 13. januarja sta Ljubljano na povabilo Unesco centra pri FNT Ljubljana obiskala strokovnjaka s področja barvne kemije. Dr. J. T. Guthrie in J. T. Nobbs sta profesorja na angleški univerzi v Leedsu. Prvi, kemik, ki predava na oddelku za kemijo barv teme s področja kemizma, sušenja in utrjevanja ter aplikacije pigmentov, premazov in tiskarskih barv, drugi, fizik, strokovnjak za fizi-ko procesov pri pripravi premaznih sredstev, merjenja, kontrole in barvne metrike. Ideja je prišla iz naših vrst in v povezavi z neumorno ustanoviteljico centra prof. Kornhauzerjevo v izredno kratkem času postala resničnost. Pokroviteljstvo je prevzel SOZD Kemija, saj je proizvodnja premaznih sredstev dokaj pomembna dejavnost njenih članic. Poleg Heliosa in nas so se tega strokovnega seminarja udeležili še predstavniki ostalih članic SOZD, udeleženci postdiplomskega študija na fakulteti in strokovni delavci inštituta Boris Kidrič. Znanstvenika sta poleg ozko specialnih strokovnih tem predstavila tudi univerzitetno mesto Leeds in organizacijo študija ter postdiplomskega izpopolnjevanja. Po dvodnevnem seminarju na fakulteti sta obiskala še Helios in našo DO, kjer sta odgovarjala na konkretna vprašanja in s svojimi obširnimi razlagami pripomogla k hitrejši rešitvi marsikaterega problema, ki žuli obe firmi. SREČANJE UPOKOJENCEV Sejemska predstavitev delovne organizacije sodi med pomembnejša podvzetja tržnih komunikacij, saj gre pri vsaki predstavitvi za čim popolnejšo identifikacijo moči, vrednosti in vloge, v trenutni tržni situaciji nastopajočega razstavljavca. Po osrednjem vtisu, ki ga na obiskovalca posreduje okvirna zamisel eksponatov in celotnega prostora, se hkrati oblikuje v obiskovalčevi zavesti podoba organizacije, ki se skozi ta prostor obrača interesom tržišča in njegovim zahtevam. Z uspešnostjo ali neuspešnostjo takega nastopa gradimo ali pa podiramo prestižnost in pomen naše proizvodnje in naših izdelkov. Zato mora za sejemskimi načrtovanji stati popolen interes celotnega delovnega kolektiva, saj gre v principu za enkratno predstavitev samega sebe. Na sejemsko dejavnost se je v zadnjem času gledalo z določenim skepticizmom. Češče je bilo moč slišati, da vlada na trgu določena »sejemska utrujenost« in da sejmi nimajo kot nekdaj tiste odločilne vloge za prodajo blaga na domačem trgu, še posebno pa ne v tujini. Najnovejše analize gospodarskih krogov pa ugotavljajo, da je bilo tako mišljenje zmotno in da gre le za močne vsebinske premike sejemskega pomena. Vidni uspehi so bili doseženi prav zaradi sejmov, vendar ne v tisti klasični obliki povečane prodaje razpoložljivega skladiščnega blaga, temveč v novi funkciji sejma, da v sodobnem gospodarstvu fungira kot center za inforftiacije in kot mesto za določanje bodočih tržnih potreb. Z menadžerskega aspekta je namreč važno, da se težišče sejemskih nalog s področja prodaje izdelanega blaga, prenaša na bodočo proizvodnjo, ki ima na ta način že zainteresiranega kupca. Zato je dandanes manj važen podatek, koliko je bilo zaključenih posameznih sejemskih poslov, mnogo bolj pa pomemben, koliko novih kontaktov je bilo vzpostavljenih, koliko novih potreb je bilo registriranih, ker nam tak zbir podatkov jamči jutrišnje in bodoče proizvodne procese. Naloga našega oddelka za tržne komunikacije je znotraj prodajnosejemske politike podrejena kompleksni pripravi razstavnih prostorov ter vseh vzporednih del, ki so vezana na take priprave. Da bi zadevo čim nazorneje ilustrirali, naj naštejemo vse spremljajoče operacije, ki so potrebne za popolno organizacijo sejemskega nastopa. Delovna organizacija z ustreznimi vabili obvesti svojo celotno potrošniško mrežo o določenem nastopu ter se pri tem poslužuje vseh obstoječih medijev - od objav v dnevnem tisku do radia in televizije. Organizacija zahteva celo vrsto administrativnih postopkov, ki predpostavljajo povezovanje z organizatorji sejmov in poklicnimi postavljavci sejemskih objektov, štantov, (»LIK«, »JUGOREKLAM«, »PROPAGANDA KOPER«, »EXPORT-PROJEKT«itd.), ki na podlagi naših osnutkov in idejnih rešitev z ustreznimi eksponati oblikujejo ponudbeno podobo. Vrsta predpriprav za končno obliko sejma, za osnovni moto, kaj bomo pokazali trgu, pa steče že v domači hiši v povezavi z najrazličnejšimi službami, predvsem pa z razvojno-tehničnimi eksperti, ki glede na prisotnost referatov pripravijo svoje eksponate, tj. vzorčne obarvane materiaie in vse potrebne tekstualne pripomočke, ki naj bi kupcu-potrošniku jamčili čim popolnejšo informacijo o razstavnem blagu. Razumljivo, da gre v zadnji fazi tudi za naš vzdrževalni oddelek, ki pripravi najrazličnejše rekvizite, potrebne za razstavni prostor in za montažo. Zadnja faza realizacije poteka že na samem sejmu, ko moramo poskrbeti za celostno in končno podobo prostora in za njegovo funkcionalnost (voda, telefoni, razsvetljava, gostinski servis itd.) Kot smo zapisali že v uvodu, je sejem predstavitev delovne organizacije, njene vloge, njene zrelosti, njene pomembnosti in njenega mesta v družbi. Zal pa vse češče v naši vsakdanji praksi prav pri tej sejemski realizaciji odpovedo ključni faktorji in se namesto timske in optimalne rešitve sejemska predstavitev sprevrže v avanturo in improvizacijo. Pričakovati bi bilo, da bi prodajno-tržna funkcija, v svojih strateških prijemih, pravilno ocenila pomen ekonomske propagande, brez katere ne more biti prodajnih rezultatov niti progresivne prodajne politike. 1 — ,------------j.--------------------i? Naše skopo in močno obrobno razmišljanje o vlogi sejmov znotraj ekonomske propagande bi zaključili še z informacijo o našem ustaljenem sodelovanju na mednarodnih sejmih v Jugoslaviji, in sicer: - »ALPE-ADRIA«, Ljubljana, meseca marca, ki poteka pod naslovom »Človek in prosti čas - naredi si sam«: - Spomladanski in jesenski mednarodni sejem v Zagrebu; sejem je meseca aprila oz. septembra in ima tipično poslovni karakter; - »Gradjevinarstvo«, Beograd, ves posvečen gradbeništvu in je meseca aprila; - »Nautika« je meseca maja na Reki in je posvečen nautičnemu turizmu, predstavitvi plovil in nautični opremi/oprema za marine, plovila, premazi za jahte); - »LESNA«, Ljubljana, meseca junija je namenjena lesarski industriji, gre za predstavitev lesno-obdelovalnih strojev in orodja; - »ZAVARIVANJE - ANTIKOROZIJA« je meseca junija v Zagrebu in gre za tipično tehnološke zadeve: nanašanja zaščite za kovinske dele in splošne antikorozijske zaščite; - »OBRTNI SEJEM« je meseca oktobra v Celju in ima zelo širok spekter razstavnega obeležja, saj posega na področje lesne in kovinske stroke, obdelave plastike, kmetijskih strojev in mehanizacije, izdelkov za opremo stanovanjskih prostorov in ostalega drobnega potrošniškeg'a blaga; - »DRVO« je meseca oktobra v Sarajevu in že po svojem naslovu pove, da gre za lesarsko manifestacijo bosansko-hercegovske regije; - »NAMEŠTAJ, OPREMA IUNUTRAŠNJA DEKORACIJA« je beograjski sejem pohištva, repromaterialov in drugih lesarskih izdelkov. Poleg udeležbe na mednarodnih sejmih v Jugoslaviji smo se in se udeležujemo tudi sejemskih prireditev v tujini, med drugim v ZSSR, Češkoslovaški, Poljski itd. V eni od naslednjih številk naših »Informacij« pa se bomo zadržali ob drugih vprašanjih in problemih, s katerimi imamo opraviti v delu ekonomske propagande. ffi OB SPREMEMBI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Berem poročilo z zasedanja Zveznega zbora skupščine SFRJ, dne 17. decembra 1987. Sprejemanje sprememb in dopolnitev Zakona o združenem delu ni potekalo na prav nič zavidljivi ravni oziroma tako kot bi se spodobilo za najpomembnejši YU zakon. Vse skupaj se je dogajalo pozno popoldne in delegatske klopi so bile že napol prazne. Od 220 delegatov jih je bilo navzočih le še 128 in od teh jih je glasovalo za sprejem 120. Zares žalostna podoba, posebej, če primerjamo vzdušje ob sprejemu zakona leta 1975. Takrat je bil sprejem tega zakona, imenovanega tudi »mala ustava«, praznik za vso državo. Imenovali so ga zakon desetletja, bližnjica delavcem v »paradiž« in še kup viso-kozvenečih imen se ga je držalo. Sekretarji občinskih komitejev so tekmovali med sabo, kdo bo imel več TOZD-ov v svojem rajonu. Direktorji, ki so se upirali razkosovanju gospodarstva, so morali prepustiti mesto tistim, ki so zagovarjali dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje namesto delovanja tržnih zakonitosti, dobiček kot najvišji imperativ tržnega gospodarstva pa se je moral umakniti dohodku in dohodkovnim odnosom. Toda hoteli ali ne, trg je deloval po svoje. Od 5 milijard zadolženosti v letu 1975 se je dolg do danes povzpel na preko 20 milijard, pri čemer je dolg skupaj z obrestmi, ki jih ob stalnih reprogramiranjih dolgujemo, še mnogo večji. Iz zlate sredine v Evropi se je moja širša domovina krepko približala njenemu repu. Najvišja inflacija, največja brezposelnost, razvojna zaostalost. .. V moji deželi je zavel nov veter. Zavedli smo se bridkih resnic in skušamo počasi toda vztrajno obrniti smer voza nazaj v klanec, ki pa je daljši kot je bil kdajkoli. V moji širši deželi nad takim početjem niso nič kaj navdušeni, ker se očitno še ne zavedajo, da če bo shiral tisti, ki daje v Žakelj, bodo do kraja shirali tudi tisti, ki se iz tega Žaklja napajajo. Da se povrnem k spremembam Zakona o združenem delu. Povečalo se je število členov, torej prenormiranost se je še povečala. S tem zakonom bo potrebno uskladiti druge zakone in vse samoupravne splošne akte v delovnih organizacijah. Potem bomo spremenili ustavo, kateri bodo spet sledile spremembe Zakona o združenem delu, tem spremembam bodo sledile. .. Kdo ve, morda pa bo takrat že prevladalo mnenje vodilnih YU ekonomistov, katere priznava tudi svetovna strokovna javnost, po katerem bi bilo najmanj škode, če bi ta naša »mala ustava« kar na tihem ugasnila. Vse teče, je pred dvema tisočletjema izjavil takratni mislec in čas je potrdil, da je imel prav. J. T. KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE Vsi zaposleni delavci Colo rja smo kolektivno nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti »TRIGLAV«. Večina delavcev je seznanjena z odškodninskim postopkom, vendar ne bo odveč, če za novozaposlene in tiste, ki ste že pozabili, ponovno objavimo nekaj napotkov. Zavarovanje vključuje vse nezgode, ki imajo za posledico telesne poškodbe in zaradi njih odsotnost z dela, ne glede na to, kje je poškodba nastala: na delu ali izven dela. Dnevna odškodnina je po trenutno vplačani zavarovalni premiji 674 din in najvišja možna odškodnina 134.800 din (za delovno nezmožnost do 200 dni. Poleg te odškodnine zavarovalnica povrne tudi stroške participacije za zdravljenje na osnovi predloženih računov oz. potrdil o vplačilu do višine 30.000 din. (Shranite potrdila o vplačanih participacijah za predložitev ob prijavi nezgode.) Za invalidnost, ki je posledica nezgode, je najvišja možna odškodnina 1,347.450 din, smrt zaradi nezgode 673.725 din, smrt zaradi bolezni 300.000 din. Kje in kdaj prijavimo nezgodo? Po končanem bolniškem staležu oz. po preteku 200 dni od nezgode se oglasite v kadr.-spl. sektorju, na razpolago imate sicer tri leta od dneva nezgode, vendar zaradi inflacije ne priporočamo, da s prijavo odlašate tako dolgo. Torej - če nezgode niste prijavili in še niso pretekla tri leta, to še vedno lahko storite. Za poškodbo pred 1. marcem 1987 bo dnevna odškodnina 219 din, pred 1. 9. 1985 pa 42 din. Upamo, da nam bo kljub omejitvam pri koriščenju sklada skupne porabe v letošnjem letu uspelo vsaj za 100 % dvigniti zavarovalne premije. Ker to zavarovanje ni obvezno za delovno organizacijo in je omenjeno le z najmanjšim in najvišjim možnim vplačilom premije, ki so tudi odškodnine določene sorazmerno vplačilom. M. Š. Prvenstvo v smučanju Kljub s snegom nesporno naj skromnejši zimi v zadnjih nekaj letih, je prav, da upanja vsaj do konca maja ne izgubimo. Še vedno, vsako leto je bilo snega vsaj za skromno smuko, kaj šele za veleslalomsko progo z dvajsetimi vratci in 5 km tekaško progo. Točne napovedi so v prvi polovici januarja še precej vprašljive, zato je termin rezerviran za preverjanje smučarskega znanja Colorjevcev le informativnega značaja. Morda bomo s tem obvestilom vsaj komu prekinili zimsko spanje. Tradicija sicer ni gibalo napredka, vendar ima vseeno svojo moč in pomen, zato smo sklenili obdržati predzadnji weekend v februarju. V planu so tekaške tekme v četrtek ali petek 19. oz. 20. februarja popoldne v Bonovcu, veleslalomska tekma pa v petek 20. februarja popoldne ali soboto 21. februarja dopoldne na Starem vrhu. Slednja varianta bo po vsej verjetnosti zaradi prezasedenosti smučišča oz. merilnih ekip vprašljiva. Pričakujemo oster trening favoritov, piljenje forme širokih množic baze in na koncu zagrizen boj za zlato smučko Colorja. Letos za nov pokal, saj sta v obeh, ženski in moški konkurenci stara prešla zaradi trikratne zaporedne osvojitve v trajno last. SMUČARSKI TEČAJ NA VOGLU Planinsko smučarska sekcija ŠD Color tudi letos organizira na Voglu enotedenski smučarski tečaj za delavce DO. Tečaj bo od 27. februarja do 5. marca, vodil ga bo, kot že vsa leta doslej, Jože Hočevar. Prav natanko se ne spominjam, to bo že 10. ali 11. tečaj, morala bi malo pobrskati po arhivu. Bolj pomembni od jubilejev so vsekakor rezultati - iz leta v leto več nas je, ki uživamo v belih strminah, naše prve muke na snegu pa smo premagali zahvaljujoč Co-lojrevim prizadevnim učiteljem. Posebna prednost je seveda tudi cena, saj ta vključuje le stroške za hrano, predvidoma bo letos zadostovalo 45.000 din na osebo, kljub drastičnim podražitvam živil. Treba bo vplačati še stroške nočnin za bivanje v počitniškem domu na Voglu, enako kot velja za vse ostale goste doma. Prijave za tečaj zbiramo v splošnem sektorju - tel. 221, dokončna prijava pa bo vplačilo akontacije od 15. do 19. 2. 1988. M. Š. VREDNOTENJE DEL IN NALOG (ŽE KAR STARA NADALJEVANKA) Pred koncem leta 1987 je bil dan v javno razpravo še zadnji del novega sistema delitve po delu. S povzetkom vas želimo opozoriti na najpomembnejše: a) Ugotavljanje zahtevnosti nalog Podlaga za ugotavljanje zahtevnosti so opisi del in nalog, ki so zbrani v razvidu. Zapise je vrednotil ZORIN (tov. Gortnar Peter s sodelavci). Komisija je dobljene rezultate usklajevala (ca. 5 % nalog). Z vsemi uskladitvami jih je delavski svet dal v javno razpravo. b) program dela Za določeno plansko obdobje pripravljene naloge, ki jih opravljajo posamezniki, so opredeljene v programu dela. Vodje sektorjev so zadolženi, da po funkciji vodenja pripravijo takšne programe dela, da bo vsak posameznik vedel, kaj bo delal v naslednjem planskem obdobju. Zahtevnost programa zavisi od nalog in procenta trajanja časa. V kolikor pride med letom v organizacijski enoti do sprememb se spremeni tudi delovni program. Pri sprejemanju letnega gospodarskega načrta je treba z njim uskladiti tudi delovne programe vseh delavcev. c) ugotavljanje delovne uspešnosti Delovno uspešnost ugotavljamo na treh ravneh: - delovna uspešnost delavca (individualna - merjena ali ocenjena) - delovna uspešnost organizacijske enote (ugotovljena z merili za doseganje plana) - delovna uspešnost na ravni delovne organizacije (planirana vrednost dohodka na zaposlenega) Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti je potrebno stalno dopolnjevati, dopolnjevati odnosno spreminjati (izdelati kriterije, ki bodo spodbudni za skupinsko ali individualno delo delavca). V javnih razpravah pa smo slišali največkrat: - rezultati nalog niso najbolj primerljivi s sedanjim načinom vrednotenja, kajti delovni pogoji so v novem sistemu vrednotenja prikazani posebej. V metodologiji iz leta 1978 so bile točke za pogoje dela vključene v celotno analitično oceno delokroga. V javni razpravi smo na konkretnih primerih dokazali, da je pametno vplive okolja posebej prikazati. Primerljivost nalog med seboj pa je iz tega razloga malo težja. - naloge v vzdrževanju in šoferji so nasproti drugim previsoko vrednotene - vplive okolja v nekaterih primerih (obratih) je potrebno ponovno pregledati (skupaj s službo varstva pri delu) -v razvojno raziskovalnem sektorju je bil podan predlog, da se osebna ocena črta, ker je pač to subjektivna zadeva. Skupna ugotovitev na vseh delnih zborih delavcev pa je bila »v primerjavi z drugimi sektorji smo mi v našem sektorju najnižje vrednoteni.« Na zborih delavcev so bili tudi delovni programi tisti, ki so večkrat burili duhove. Delovni program je v bistvu nova zadeva, kajti v glavnem sedaj še vedno poznamo le delokrog oz. delovno mesto. Pri programih je bilo treba upoštevati to, da vodje sektorjev organizirajo delo tako, da so opravljene vse naloge v sektorju. Zato imajo nekateri delavci po eno, drugi pa tudi do pet nalog. Delavci so ugovarjali, da so delovni programi prirejeni in ne odraz dejanskega dela. Komisija vse prejete pisne pripombe pregleduje. Pripombe, ki se tičejo vrednotenja del in nalog, bo komisija obravnavala. V kolikor so pripombe objektivne, bodo podane spremembe SREČA V ŠKAFČKU Zadnjo sredo v preteklem letu je bilo na medvoškem kegljišču nekoliko drugače kot ponavadi. Tudi med kegljači, ki so se v precejšnjem številu udeležili tradicionalnega novoletnega kegljanja v mešanih dvojicah, je vladalo tekmovalno razpoloženje. Na mizah pred kegljaškimi stezami so bile razvrščene nagrade za prve tri dvojice - »oblečene« buteljke za tretje in drugo uvrščene ter dva pokala - lesena škafčka, darilo naše gostje Ivanke. Kegljačice in kegljači smo drug za drugim odmetali po sto lučajev. Občinstvo je navdušeno ploskalo in vzpodbujalo igralce, znoj je tekel s čela, keglji so leteli na vse strani, včasih pa tudi grozno mimo obstali, kadar si je »zavita« krogla utrla prosto pot med njimi. Malo čez deseto je bil deloven del večera zaključen. Na vrsti je bil najbolj zanimiv in zabaven del - žrebanje dvojic. Marko je v lesenem škafčku zbral listke z imeni fantov, dekleta pa smo druga za drugo izvlekle po en listič in si prižrebale kegljaški par. Miro pa je pridno sešteval rezultate. Sreča in znanje sta si podala roke, ko je Marinka izžrebala Vojka. Pokala-škafčka sta postala njuna last. Drugo mesto je pripadlo Ivanki in Ivu, tretje pa najmlajši - po letih in stažu - Marjanci in Lojzetu. Ob zdravici smo si zaželeli še dosti prijetnih večerov na kegljišču in pa sploh dosti dobrega v prihodnosti. Vida vrednotenja nalog. Skratka, na vse pripombe bo komisija pisno odgovorila (najsibodo pripombe utemeljene ali neutemeljene). Pripombe, ki se tičejo programov dela pa bodo podali vodje sektorjev. Ko bodo vse pripombe obdelane in pripravljeni odgovori, bo komisija pripravila tudi pismeni predlog sprememb na delavski svet. Delavski svet pa bo v spremenjenem vrednotenju razpravljal in sprejel ustrezen sklep. Spremembe vezane na program dela bodo prav tako podane na delavskem svetu. Pripravljen bo seznam vseh delavcev z razporeditvijo na osnovi programov dela. Prehod na nov obračun bo možen šele takrat, ko bo ekonomska situacija dovoljevala povečanje mase in seveda s predpostavko, da bo vrednotenje sprejeto. Upajmo, da se kemiji ne piše preveč črno in da bomo kos gospodarskim težavam. m. B. PREDAVANJE ZA ŠTUDENTE ARHITEKTURE Naš dober znanec, docent na fakulteti za arhitekturo dr. Rozman nas že nekaj let zapored angažira za informativno predavanje študentom tretjega in četrtega letnika. Na kratko jim predstavimo dejavnost naše DO in razložimo osnovno sestavo ter proizvodnjo premaznih sredstev. Podrobneje se posvetimo posameznim skupinam v gradbeništvu na področju površinske zaščite kovin, mineralnih in lesenih podlag, antikorozijske zaščite in površinske obdelave pohištva. Vsekakor je to naložba, ki se Color-ju še kako obrestuje. Študente opremimo tudi s pro-spektnim materialom in tehničnimi informacijami, kar jim bo kasneje koristilo pri pravilnem odločanju. V Ljubljani je bil sejem mode. Poleg številnih nagrad (Ljubljanski zmaj) je ZIS predlagal še tale dva modela - za posebno nagrado ... Kratke novice POPUST ZA DELAVCE Kot je bilo že v navadi, so imeli delavci »Colorja« vsako leto na določeno količino colorjevih izdelkov popust, če so jih kupili v naši maloprodajni trgovini. Ta popust pa se je v zadnjem času glede na spreminjanje maloprodajne marže precej spreminjal in je trenutno minimalen. V bodoče bodo lahko delavci »Colorja« vsako leto kupili 50 kg premaznih sredstev in 50 kg smol s 15 % popustom glede na maloprodajno ceno v trgovini. UREDITEV SKLADIŠČ DS DO »Color« je v začetku januarja obravnaval informacijo o ureditvi skladišč in transportnih poti v naši DO. Kot je znano je ta problematika že dalj časa prisotna, zato jo je bilo potrebno tudi urediti. Po predlogu ureditve se bodo za skladiščenje surovin in embalaže še naprej uporabljala obstoječa skladišča s tem, da se skladišče embalaže nekoliko racionalizira. Za skladiščenje gotovih izdelkov na lokaciji Preska se bo uporabljal »novi šotor« in del podaljška mešalnice. V te prostore bodo postavljeni novi regali in viličarji, pripravili se bodo tudi prostori za delavce. Transportna pot med obema bo pokrita. Tudi na lokaciji Medvode ostanejo v uporabi obstoječi skladiščni prostori, s tem, da bodo neprimerno manj obremenjeni saj se bo skladiščilo le blago, ki je proizvedeno na lokaciji Medvode in blago za maloprodajno trgovino. Tako bo mogoče del prostorov uporabiti tudi v druge namene. Prav tako se bo precej zmanjšal transport med Presko in Medvodami ter zmanjšal promet v Medvodah, ki je zaradi lege tovarne »Color« sila neprikladen za vožnjo velikih tovornjakov. Aktualno ANARHIČNI SLOVANI - Slovani žive »brez oblasti in v medsebojnem sovraštvu« so »nesložni glede pogodb«, ker »vladajo pri njih različna mnenja, ali ne pridejo do soglasja ali tudi če pridejo, drugi kmalu pogazijo njihov sklep, ker si vsi nasprotujejo pri mnenju in nihče ni voljan drugemu popustiti«. Tako je na Balkan prodirajoče Slovane označil Bizantinec Pseudo -Mavrikij že v začetku 7. stoletja. IK NOVO PRI OBRAČUNAVANJU »BOLNIŠKE« Od 1. januarja velja nov sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Pomembna novost je v tem, da velja enotno za vso republiko, najvažnejša sprememba pa je gotovo ta, da se na novo obračunava osnova za izračun nadomestila v primeru »bolniške«. V bodoče osnova ne bo več povprečje izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu, pač pa znesek, ki bi ga delavec dobil kot akontacijo osebnih dohodkov za »živo delo« - poenostavljeno - kot če bi delal. Podrobneje vam bomo novosti obrazložili v prihodnji številki. IŠČEMO NOVE SODELAVCE Tako kot že večkrat, ponovno pozivamo k sodelovanju pri sooblikovanju »Colorjevih informacij«. Iz vsebine posameznih številk lanskih »Colorjevih informacij« je razvidno, da imamo več ali manj »dežurnih« piscev internega časopisa, nekaj takih, ki so se oglasili večkrat in nekaj, ki so napisali le en prispevek, vsega skupaj pa zasledimo le sedemintrideset imen. Želimo si tudi boljšega časopisa, bolj pestrega, zanimivejšega s čimveč »domače« problematike, kar vse pa ni mogoče brez širše baze piscev. Nekoliko smo se sicer že popravili, vendar pa nam še veliko manjka, da »Colorjev Zvitorepec« ne bi bil »Zvitorepec«. Letos smo se odločili, da zaenkrat ukinemo križanko, ker menimo, da je preživela zadeva. Da pa ne bi ostali brez stika z bralci razpisujemo v vsaki številki natečaj za najboljšo domislico, dogodek, karikaturo, sliko iz življenja in dela »Colorja«. Prve tri izbrane prispevke bomo nagradili tako, kot smo doslej reševalce križank, objavljene prispevke pa tako kot ostale tudi honorirali. Torej še enkrat: vsi, ki želite sodelovati, javite se, ali pa še bolje napišite nam o vsem, kar mislite, da bo zanimivo tudi za druge. IK ŽREB JE ODLOČIL NAGRADNA KRIŽANKA h Mfrcr* -1- v« \S R E Č N O E k s 1 K 'N 0 V 0 K p 5 K A K A O \‘T 0 K A v g* V U V. /# N A 5 0 N s L ■**“ 1 c 1 K A 1 v E r K 1 T P L 1 T E R J A T A V U D A v?r A c A D ‘v E 0 u D 0 v::": A T S M U K A č 1 A L T A K 1 A V A R 1 E K U S A A R M 2TT,V R E 5 R A T *,u"u 1 5 A Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 30 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih analitsko planskega sektorja. Komisija v sestavi Marko Ažman, Alojz Izlakar in Alenka Habjan je za dobitnika prve nagrade 1.000 din izžrebala Viktorja Velkavrha, drugo nagrado 600 din prejme Nada Jemec, tretjo nagrado 400 din pa Ivan Tehovnik. Izžrebancem bodo nagrade izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Misli KAR POTREBUJEMO V COLOR-JU, DOBIMO ZA MALO DENARJA, VELIKO STANE LE NEPOTREBNO SLIŠI SE, DA BOMO PREUSMERILI PROIZVODNJO (NE V CELOTI) Z NAKUPOM KOVINSKIH PALET V VIŠINI 7 MILIJONOV NOVIH DINARJEV IZGLEDA, DA BO NOVA PROIZVODNJA ŽE V NAPREJ PRODANA. COLORJEVE INFORMACIJE številka 1 (181) leto XVII, januar 1988. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.