| j||I I " / , , ■ ’>

I N ( >' 'iv- \ ■ \.Wt5U[

J * 'cM

■:' n

‘ :  • --.'.-.'ifi .V . ‘ Ji

S > o- ■ if

fj \>/ ' J  i > ^ ‘4 4 4 4 4 4 — A 4 4 4 4’^ / / .4,^ ^ .4-Ti' j  U) ft

4. X, *'// 4-44 4 4 4 * 4 4 * 4 4 - 4 4 // - ‘4 < 4 / { .1 * - ".

l !  /Z 7  '“i •'* » - 444-4-44444 - 444444-1  •  _ 4 '/  |

\ ML '  • - 4 4444  4;4’4'4T414I4.4. 4 -^1V.

»' Alf //,/ «.4—  4 — »4 — 44 -44* » - //4 4 4 4 »

I#* z//// '* ^ ,

iF ; 4444444444  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  ' »

• // {  .. . -4*4 • ,

L i*4^4 »4 '4-4^4 4-4 4.41:4T4 4.,434v4T4^4l4^4'4-:42* ,'.*A it

m  ■ 4  - 4444444*444  4  4  4  4  4  4  4  4  .4  4  4  .4  4

|> f «3  \  4  44  - 4  4  444  4444  4  4  444  4  4  4  4  4  4  4  4.4  >■ /

1  ir/ 4444 * 4444-444444  4  4  4  4  4  - 4  - * * 4  ,

1  ''l» llffl 4  4  4-4  4  4  4-4  4  4  4  4  4  4  4  4-4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  ,

Ti 4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  'T

r  ' ^ ^ 44 - 444*44444  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  - 4  > 4

i

1  4 4 4 4 4 4ji

1  -■* * V/iV/Av4V/-

_ _ _ _ _ _ _ J 4  4  4  4  4  4  -4  4:4  4  4  4  4
i 4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  4  .4  4  4  4  4  4  4  4  4
44444444  4  ' 4 ' 4:4  4  4  4  4 . 4 . 4.4  4  4

l 4  4  4  4  \4  •“ ' | BflU HUg

K . . - .J 4 4 J 4 /*--'*  * .j J

P// 4 4 - - 444 4 4 4444444444*444  4 4 - 4 - .) "/

'4—V  - - - -44-444444444444 44 - 44 4 4*4 4 !<

■» — ‘ / — — — — 4— 4 — 444 — 4 — 4 — 4 — - - —— * — 4

>4444 4 4444 - 44.4,4  4 4 4 4 4 4 4 - - 4 4 4 4 <

444 — — 4444 — 44444—4 — 4— 4 — 4 4 - 4 4

» -4 44 4 44 4 44 4*i*4  4 4 4 4 4 44 - 4 4 - 4 4 4 44 4

* . - - 444-4444444*4 — 44 / - 4 - 4 — — — — — f < -J

7 f  ^ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 - 4 4 4 4 4 - 4 4 4  * * - » ' Tl«

« (f , - 4 4 - 4 4 4 4 4 / 4 4 4 4 4 - 4 - 4 4 4 - 4 4 * 4 - -J 1  A

I* - V - 44 -4 4 4 4 -4-4 444 4 4 - -- 4 * - * '• * - - v*' -

• f//V* — * — —- — — 44* — — 4 4 - 4 4 4 4 / * 4 . 4 - ' - - . i *

f

l 4  - - 4  •

L 4  4  4  4  .

- - 4 4 4 - - 4 4 4 4,4  4 * 4 4 4 - 4 4 4 4 - 4 - 4.

(r •!  -- ----- - - 44 4 - 4 - 4 44 4 4 * * 4 * /  *

'/i — — 4— * — — — 4— 4 — — 4 — * — — 4— — * -.4 ' ‘ *

-*^‘T '- .' 4 4 4 4-4-44 - - 4- 4444-4* - * * J

!  - — 44*444,4 - 44444*4 4 - 4 - - 4 4 4 * -

- - .» • ---44444-44444 4 - 4 4 4 * 4 4 4

• .'.'4— — — — — — —— — — — — — 44* 4 -** * • 4 4

'/ - 4 * 4 - - 4 4 4 - 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 -* ' *

v—, f - . 4 — 4 - 4 - 4 4 - * 4 * - * * 4 - * * * 4 * — :

' / - 4  . * - 4  4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 - 4 - - *

'  4 4 -• - 4 - - - 4 - 4 * 4 4 4 - 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4

- - 4 4 - 4 44.' '/*-*********--* - '*

------- 44 - 44 -----.

'/•v

-4 J»' ■
/■' •//».



f:

IV-

•3^ttKSnJpJvrtjpjx 'Hv

j

S'^K-lt-  Cs^Mt*U4t-yfyv&'  / /:

-VM. J'

'W*^ — LfcriA. £jj\-

1

J  -■ ^

•  C v.

^TU^nlJh+Čorfa/fe, L.

bn<*' tfhsfr^u. .

bvktb

o d

PORODKE rOHOZDI

s a

porodne pomozhnize

na kmetih.

Jan e s Nep. Komni ,

Vuzhenik sdravnifhtva ino porodne pomozhi na
zefarfko-kraljevi Karlo - Franzhevi vifbji fholi
v’ Gradzi.

•litin,j oni -ilijcK

-vaitsibijli sntnjJisJ r. } h i hi  iA  L o


V’ Gtradzt, 1810 .

V’saldgi ino na prodaj per Franz Ferftli.

Janeti Itavreni 6te»ner.

M

L o

o sifilis o m oq a fiboiocj

.iHtomii «*s

. nuvuViV %niv¥>\, 'io^o(l

s?n hlxoaioq anboiotj oni si/idlinvaiba ifinadsuV
jioiil i(.rilkv iy9ilsnsii'i - ohožl ivsjJsnd-oiHiflla.v

NatiTk ino papir

od Andreja  La  j kam  a dediihev.

Mi  «*i ' : ¥

.ililial sneri vjij  j < boiq im j igblee'Y

.i -itii-ttii  iBsi/ml »Mn«i

Dem

Hocli- iiud WoIiIgebornen

Hochgelehrten

MM e r r n MM e r r n

Lorenz Chris. Edlen v. Vest,

Doctor deti Heilkunde y Magister der'Gtarurgie,
k. fe. Gob^nialraiie^c^ProtdjttMibus tfrfd ■Sanitšitšre-
ferenten in Steiefmarkflmpfdirectorf Director des
medicinisch - chirurgischen Studiums, emeritirten
Rector magnificus an der k. k. Carl - Franzens-
Universitat zu Gratz, Landstande von Karaten;
der Botanik, und Chemie am Joauneo zu Gratz, der
Anatomie, specielen Pathologie und Therapie zu
Klagenfurt emeritirten Professor; Ehrenmitgliede
der medicinischen Facultat an der konigl. ungari-
schen Universitat zu Pesth, der konigl. botanischen
Gesellschaft in Regensburg, der k. k. Landwirth-
schafts-Gesellschaft in Gratz, Klagenfurt, Laibach
und,Gpr&J} fbrrespsondirendem Mitgliede der k. k.
Gesellschaft der Aerzte in Wien etc. etc.

uidCI

nauiodO;;! 'o'#*  »il>uH

tj f>•.  d :> S *» g il ■■)  o Ji

n  ms  Mt n M. n  m  ‘i n 1*.

.v figijS .&hd3 isnsio J

dem uaermudeten Beforderer alles Gulen und
Niitzlichen, als schvvaches Zeichen uabegranzter
Verehrung und innigster Dankbarkeit

nshiJhsmb svafogig-iiniib - tbeinbiboui

-auassniivl - hi. 3  .j! •' tju  ub  auafliogi.Ht tobsfl

; nov abfiBffeonBvl . xiiW») us JišliaisvinJ

tsb xi\’ o -i- i : . a• ; ■jimaiJO brni jJinfiioH rjb

gewidinet 9byqa f  siraol
9 b 9 iJg}iiafi 9 iiUi : ■ic-.-sfbloi*;' i;jhith 9 fl !9  Jiu 1 U 9 gBlH
ri'i«"^!iu dvididd 's -. nsibbiibibsin vili

si 9 ibaifl 6 ioti .ivdso:: ••sl- , i-.ls®*] us J&JiaiaviflU fl 9 il»!s
-ffhfa/bnaJ .>i . : r.b C ^;:”cffenvg 9 ii ni flBibslfoaoJJ

.ni. lieibalbaoh-nJiBiba

vom Verfasser.

.: • ,'jJs nsi '*i  si otsm/. isb flnitoallOsaO

!/

S <I »1  1

tisindsouion b  tihot oq j-.tfaavei
oni di.itsid V idnad.vnv bi  o m 9*1

.iJid

>q ( 9 iqBi

v o 831(1  rlfibalad xilnqoi!

-fooioq

Predgovor. ..i

In d d ib o-


aq niBs ifulsomog min
s n mi{ id b! P  tndi3;f
i a ibjij inc;;n(i , iloffl V

She v’ dvaifto leto vuzhim porodno po-

oliv sfjbvl tori . eri .obod o<l t  »liijanH ©I

mozh v llovenlkim jesiku, in ozhitno ot>-

Itojim, da bo teshko kako podvuzhenje,

! ' f’ 'sOjs.U

ki bi bilo sa vuzhenika tako teshavno, in

da bi mu toljko zhafa vselo, kakor ravno
v’porodni pomozhi, ker fo vuzhepke vezhi.
del perletne, ino vuzhenja she odvajene.

Takfhne vuzhenke vender fhe h' va-
zhenju nagniti, fe je treba vfiga raspuflia-
nja v’ ultnim ino pifmeriim podvuzhenju
sdershati. *) Kar ni zhiito irio zelo po-

mm

m '&v!i
mulliM

r,f» Uj 3 dll»<y.

*) <Da§ »ortiegenbe SSudj ertf§51f • mir biejentge attfrifung,
bie iš)  auž brn »orfceffRc^en SBctten etneS Dftanber,
©icbotb, Suoriep, Sorg,' i: ©ara$, Stitfer,
$  tt jjiatt, ©($mar  j«r  u. f. wi eiitU^nt  unb
bemetfe btefe SRamen ber ()otfycjee^rfen au&

VI

trebno, i'e mora ispufllti, to pa, kar bres
isvsetja porodna pomozhniza snati mora,
le mora vuzhenki v’ kratkih ino lehko sa-

Itopnih befedah bres ovink naprej poloshiti.

cr

porod-

Le ferzhir^a ihiefl/a Tl o
nim pomozhnizam per porodih bukve of-
kerbeti, ki bi jim ne le kar sa voditeljzo

v’fholi, ampak tudi sa fvetovavko fhe po-

•oq ornjoiotj nmisuv olai ohibvd v  oflca

tim flushile, ko bodo na pot fvojiga vifo-

-do onltdso mi«9( rmiTlnavoTi dsorn

kiga pokliza Itopile, me je k’ pihanju pri

zhejozhih bukev nagnila.

m . OHv6 0893 TvkiVKl.-

jjl

olid id

t Solebho fim fi persadeval, mejnike

,fib

.irisav *i , • - oi la;i «iiiiOmoq mpoiojn

tiga pokliza na ravnolt sasnamvati, lho

okoljThine, v’ kterih fe perpomozli viizlie-

.odnerfsnv on  iljk/.l

'bera- ©runbe, bag man fie^f ,'»bag mir ©rivft n?ntv
ben »inbifc&en Jpebammm • ein in.nner einfiftflenr^ bejjfej
litben urife tt>rec gaffuhgSfraft angeniefrenen '©cbreibart
.. | sufammjngejbtttee nitb aužgecirfcejčdeš £e(;u6ud; in tfe
' £dnbe ju ge&en, butd) rceldjeS fte teirn Sbadjfefen jiefS
auf bie ftcengfie (šrfuflung ifjret 35mrf8pfUd)ftm I;inge=
JRfcftn roerben Mleti. Uub fo i^offe itfi,, b$f; e$ mir nidt
\ jV  mlplunsen, fepu Mb b,le 2(užubung . ^ce„rtžl>ntfe,
bem IJiDccfe cntfpMd^enb, ,6ei ben n>inbif$en £cbammen
. au4„w^b %et-‘ r  fpdteni oi-gctifd^cit bitr$

bicKb 'CucMcfcrbatjiiJaben.

niga sdravnika ifkati mora, raslozhno raS-
kasati. bo 9snsvoiS, snadsuve saaivlan

-ollo olob ojora im o'l id <limodo midlisi

;  Tudi Jim s’ premifhlenjom v’ vpelja-

vanji imenijnoft porodne firesbbp* f^akor
tudi sa to potrebne laftnolti ino mozhi
porodne pomozhnize pred ozhi pofiavil ino
fofebno na ferze poloshil; dolgoletna fkufh-
nja me je svuzhila, da je to raslozhno
ras-kasanje sa vuzhenke slo korifino, ker
fe fkos to she v’ pervim podvuku ob krat¬
kim s’ mnogimi teshavami njihoviga po-
kliza sesnanijo, li she v’ sazhet.ku is vfe
mozhi persadevajo tiltim ferzhno nafprot

kopiti, fe leshej navadijo, fe mnogim od

j a * n\i9

doma pernfefhenim smotam odpovedati, in
tako ferze ino shelje dobijo, fe to snanje
prav is korenine navuzhiti.

S’ nar boljfhim namenom ino od mifli
oferzhen, k’ natenkimu snanju ino korilt-
nimu ispolnovanju flovenfkim porodnim
pomozhnizam is vfe mozhi perpomozhi,
fim isdanje tih bukev ofkerbel, ino hm fe
(ker mi je flovenfki jesik, kakor fe na

*rni

*

-Shtajarfkim govori fhe pre malo snan) na

nektere svuzhene <Slovenze na { Shta-
jarfkim obernil, ki fo mi mojo delo oflo-

irisom oni irlonfti.i* snds'itoq oJ ihut

V’  Gradzi 'Volfih oVzi 1839.

-rllud'1 mtisloglob ;Iiriaoloq sxis'l n n ondslob

ondsoleai o) a j nb ., pdidsijva s j srn ejn
19>1 ^ontliiod ola s d n s risu v bs  ojnEanil-am
-tnul do ndnvboq mivi9q 'v s d?, ot godi dl
-oq Bgivoriijn irriBVBdagJ imigonra 'g m id
siv at udtsdsB?. 'v sda tl ^ojincnasa asild
1oiqlt.a ondsisl rniilit p[ 6 vsbfiai 9 q irisom
bo rnigonm sl . oiibnvnn isdgsi dl t iliqoil

sjiifina ot sl t ojidob sjlsda oni ssisl odni

illirn bo oni rnonsmsn mirfljlod len '3
• -tl hod oni ijjjiBna umblnstpn bi . nsrlsislo
minboioq midifidvoll n(nsvonIoqai umit'
. it{sornoqisq 1 risom siv ai rtiBsintisomor
st m H oni e Isd'isdlo vsdud rlil sjtiEbai rti i i
en sl 'todivi , iiasj bilnsvoll si irn -isd)

.it id sij vb n sninsiod ai vn

IX

B A S 6 L E D
SAPOPADKA TIH BUKEV.

Vpelvjanje. §. 1. — 11.

-

I? 23  2 E 2 D 23  I

Od shenfkih porodnih delov, ino od preteka no-
fhenja, poroda ino otrozhje poftele, ; zhe je po
redi, ino od opravila, ktero porodno pomozhnizo
sraven sadene.

Pervi Basdel.

Od shenfkiga trupla fploh, ino od shenfkih po¬
rodnih delov pofebej. §. 12  — 21.

cinofllon iiloniljroaist J oni r,rr f  s>ibsqoq6a h O

I. P o ft a v a.

Od terdih porodnih delov, ali od shenfke medenize. §. 2 j  — J2.
Od fklepanja medenizhnih kofti. §. 33  — 35.

Od votline shenfke medenize, njeniga rasdelenja, po¬
dobe ino velikofti. §. 36 — 45-
Od krivine medenize, njene fredne zherte, ino od nje.

niga nagnenja. §. 46  — 48 .

Od snaminj dobro ftorjene medenize. §. 49 — 5 i.

Od pogrefhkov shenfke medenize. §. 52 — 57.

II. P o ft a v a.

Od mehkih porodnih delov. §. 58. — 59-
Od svunajnih porodnih delov. §. 60 — 70.
Pogrcfhki svunajnih porodnih delov. §. 71.

III. P o fl a v a.

Od snotrajnih pjphlub porodnih 4ploy» §, 73.

Od materne noshnize , od njeniga prida ino njenih po.

IdfcakE V ffj —BIJ 'J' A M 41 JL  O *IA. 8

Od maternize, ino od njene lege, rasdelenja, fklcnitve,
prida ino popak. §. 75 — 82.

Od maternih ves , maternih zevk ino jajzhnikov.
§. 83 — 86.

Od delov, ki v’ fofefki snotrajnih porodnih delov leshijo,
namrezb od fzavniga mehirja ino od ritniga zlire-
vefa. §. 87.

C »-*«■' y i . S  /•■ f  V i J j  /ar

•oa fi;h)9’iq ho oni ".7 o!'> 1» iltt:f>oioq ilMInoib. ŠiO

oq oj. ‘h! 1 ;

0^ H 010  18li7aiqo bo oai . ibr;

no nja. <of(  • ....

I. P O. St.a v a.

Od mefezhniga zjnfhenja ino fpozhetja. §.88 — 94.

-oq mainana no pni ,riolql sfqjm cgidlttsria bQ

II, P V ft .(t  P46« ,„I 9 |, /i. ' ,'. , j

Od sapopadka, rasdelenja ino ,| terpezhnofti nofhenja
§. 95. - .04. ' 0 n  ■'

■ ■■I  — *s .oiiaoliMi ajfliiad« ho ilc t voIah dinhoioo ilihiol 60

. /II. P o f.t a v a.

iliiuUiuoboui r,ifinq3l;li tiO

Od fpremenenja shenfkiga trupla ob [ zbala nofh^a.

■ f.t- “ a j; v . 1 . f o ;i i i'y/  ,,iii udub

bo on« .'Ji ooi IV. P v ft a v n.  niviii 60

Od zhlevezhkiga jajzeta ino fadii v’ njem. §. 121.

Od delovhi  fo v’norezhi matcrnizi sapopadeni. ^?U.
Od jajzhnih mren. §, 12Š — 126.

Od fadne vode. §, 127. -71 130.

Od materne potize. §. J31 — 184.
Od popkoviga traka. §. i 35 ' —138.

Od zhlovezlikiga Čadu. §. 139 — 148.

.n v* a

Od glave sreliga otroka, njeniga rasdelenja, podobe
ino premernika. §. 149— 554 -

.V

Od lege fadu v’ maternizi. §. i 55  — 157.

V. P o ft a v a.

Od snamenjov nolhenja. §. 158 — 160.

Od snamenjov ediniga nofhenja (ino od prefojenja
fpola). §. 161 — .»74..^ 0  vi
Od sng)j4e ( njov mnogige ncifkenja, §. 173 — 176.

Od snamenjov popazheniga jajzeta. §. 177*

Od snamenjov nofhenja svunaj materriize. §. 178’ — 182.

Od snamenjov shivlenja ali Tmerti otroka v’ noflienju.
§. i 83 . — i85.

■ "1  C,»'  i

VI. P o ft a t> a.

Od ribarij*a zbala nofhenja. §. 186 — 188.

.rnndoilo rnin ; j  i: r:i*> t'

Vil. P o ft a v a.

Od sadershanja nofezkc v* nuffleirji. §. 1.89 — 200,

-- ./)  .i|'>lia<j ijii' iiln '■/ i nj 1 ' " '' '

Xret.fi Kas del.

' , iorovon 't  cinnnvm I>0

Od prejiikanja §. 201 — 217.

— odg .£ .e) i i<f omotam aodl azlooto ajnoj

^Sliterti 11  as del.

Od poroda. v, v\ o ; , a

lem« zb dl .J; a  ot ai  - ; j  1 o ejnoirm 1:,- oO

Od sapopadka ino rasdelenja poroda. J. 22§ — '223.

II. P o- ft a v a.

Od vsroliov poroda, od bolov (bolcsen) fploh, ino nji-
hoviga rasdelenja. §. 224. — i35.

XII

III. P o fr at* a.

Od potrebnih okoljfiiiri^sa porod po' vedi , (ino :  otj sria-
menjov naftopniga poroda). §. 236 r— 241.

.gki — i>£i .? .ijbfil usKdsavoIds bO

IV. P o ft a v a.

oalo cgilate av/slg bO

Od navadnih perkasenj, ki naturni pretek poroda na¬
povedujejo. §. 242 — .25.1..

V. P n ft a v a.

Od otrokoviga hoda fkos medenizo s’ glavo naprej.

§. 252 — 273.

ji(naioja'iq ho oni) ejnadlon sginiha vojnamrna hO

VI. P o ft rt- 1 '  ST ‘

Od sadershanja porodne pomozhnize ob naturnim porodu
(ino od orodja, kteriga ji je per vfakim porodu po-
treba). ; 274 -*T.i3 2 6n;uv? :

iliadloil "v '■ ‘  _'!t: ■! it!?. ' 70 !: ■.■ .(!- "V

.281 _ .gsi .'tl

Peti  Stas rte 1.

. W T n ,'i

Od ravnanja s’ shenfko v’otrozhji pofteli, ino s’

njenim novorojenim otrokom.

■n t n i\ o ‘1 .Ut

I. P o ft a v a.

Od ravnanja s’ shenfko v’ otrozhji pofteli. §. 327 — 351.

II. P o ft a v a.

Od ravnanja s’ novorojenim otrokom. §. 35* — 359.

III. P o ft a v a.

Od rejenja otroka fkos materne perla. §. 360 — 367.

-

IV. P o ft a v a.  ,j:iiotufj 1)0

Od prerejenja otroka fkos dojko ino fkos umetno re¬
jenje, fc. 368 — 378.

’o[od Lo f  jiboiocj vošioicv >
.ii(n9l?iber»'i j>$ivod

XIII

tSliesti Hasdel.

Od nekterih porodov, ki fe bolj redko perme-
rijo, ino od opravka porodne pomozhnize per
tiftih.

I. P o ft a v a.

Od poroda dvojzhkov. §. 379 — 388 .

jf. ' P 0 ft a v a.

Od poroda s’ obrasom. §. 389 — 399.

lil.  , P o ft a v «.

Od porodov s’ ritjo. §. 400 — 4< 4 *

\\ o

IV. P o ft a v a.

Od poroda s’koleni ino nogami. §. 410 — 423,

wjs ji  ib« 3

Od preteka poroda, nofhenja ino otroziije pol tele,
zhe ni po redi, ino od opravila, ktero porodno
pomozhnizo sraven sadene.

Peni Rasdel.

Od porodov, ki savoljo fpazhenja porodnih udov
nifo po redi.

/ P o ft d v a.

Od^poroda per popazbeni medenizi. §. 424.

Od poroda per preveliki tefnobi medenizc, §.425—482.
Od poroda per proTtrani niedenizi. §. 433  — 439.

Od poroda per prevezh ino premalo nagnjeni niede¬
nizi. §. 440 — 444.

Od medenizline krivine. §. 445 — 447.

XIV

1/. P ti ft  <*. Vj 0-

Od poroda per popakih svunajijiih mehkih porodnih
delov. §. 448.

Od vodene otekline na framnih uftnizah. §. 449 ',^

Od kervne otekline na framnih uftnizah. §. 45o.

Od voslov kervnih shil na ffaiiinili uftnizah. §. 45 1 ’

Od prifadi na svunajnih porodni hdelih. §. 4 Sz: lo ‘J ■
Od sarafhenja framnih uftniz, §. 453 -
Od popazlinofti divifhke koshize. §. 454 - 1/

Od preterganja fredniga mefa. §. 455.

Od terdih oteklin na framnih uftnizah. §. 456.

III. P o ft a v a.

Od poroda per popakah snotrajnih porodnih delov, § 457,

Od pretefne materne noshnize. 5. 458.

Od otekline na materni noshnizi. §. 459.

Od vprepada materne noshnize. §. 460.

Od rafterganja materne noshnize. §. 461.

Od sarafhenja ino tefnobe maternih uft. §. 462.

Od prifadi maternize. §. 4 ^'Jofi bO

Od vprepada maternize. §. 464. v n; in ';i’v

Od krive lege maternize. §. 445  *** 468

Od rafterganja maternize. §. 469 — 475 -

-- e rsJK

. rii • inJt>V;:;: 1 , /oboioq 1 ‘ '

ibai oq olia

fflrngi Hasdel,

Qd porodov, ki savoljo popazheniga shivota po-
rodnize nifo po redi. §. 476.

I. P o ft a v a.

hO

, i

Od poroda per ftarih, fkljuzhenih ino nadufhljivih po-
rodnizah. §. 477 — 481.

.1x111

'jinisiuobom hO

ari

■i/y P V‘ff'a  «- ki

Od poroda per uagraenijti 1/ ke^votokom , kerzht/m iiict
omedlevzam.. (49? r*-4$>. 60

J tphr>z onbnl  tmm o fr, n rtq 60
tem 1)0

j  jdov  sauf

ITI. P o ft a v a.

on bal

Od porodov per pozhih porodnize. §. 49J — 493.

.» ft V\ o *I .11

,6« .* .rJ F t < P :°^ aV  a ’ ;

Od, poroda, ^per kervoshiljnihvoslih • na nogah,. porodnih
delih ino ritnim zhrevefu porodnize. §„494 496.

s  ,__ ci.c:-rr 4  . 4 utfi 7 JvBaixodqoff firneaisJlsv aO

P o ft a v a.

Od poroda per vprhpaehi rftniga zhre-vefa.i §. 497 — 499.

.» «»!\# ‘1  .T

,j4r J)  .ovaiil iii.do<joq "toq nhorotj bO

Vre tj t 1  Ris del. B  • 1)0

Od porodov, ki savoljo jiopak otroka, iuo kar je
okolj njega, nifo po redi. §. 5oo.

[n sov n j' ii , o:, i mojem fi|Q4d57fvqulv rq;'uofl)rio)! 1

I. P o ft a v a.

Od poroda per popakih otroka. §. 5 oi.

Od prevelike velikofti otroka. §. 5o2 — 5 o 5 .

Od okoftenja glavnih' keffti ino saHifhcnja fhivov ino
mg^bfliv. 5 >q 6  ~ 5 o§.

Od vodenizhne glave otroka. §.i 309 —Soldi:

Od prevelike velikofti trebuha. §. 5 iz — 5 i 3 .

Od popalt otroka, ki porod’ teshaveh ftorijo. §.514 — 5 ir.

svoiente aadaqsn vojnsmsna oni vodouv , s.nbsqoq£8 »C

II. P o ft a n a.

Od poroda per popazbenlh jajzhnih mrenah. §. S18.

Od tenkih jajzhnih mren. §. 5 19 — S-it.

Od debelih jajzhnih mren. §. 522 — 525 .

Od navkasanja umetniga' rasgnanja' jajzhnih mren. §.526.
Od sopernaturniga šaraflienja jajzhnih mren. 527,

XVI

III. P o ft a v a.

Od poroda, per kterira otrozhja voda ni poredi. §.528.
Od preobilnofti fadne vode. J. 529 — 532.

Od premale mere fadne vode. §. 533 — 534.

Od mnogotire fadne vode. §. 535.

IV. P o ft a v a.

Od poroda per popakih popkoviga traka. §. 536.

Od prekratkiga ino samotaniga popkoviga traka.

§. 537 — 54i.

Od rafterganja popkoviga traka. J. 542 — 643.

Od vprepada popkoviga traka. Glej §. 623.

V. P o ft a v a.

Od poroda per popakih ftreve. §. 544.

Od predolgiga saoftajanja ftreve v’ maternizi, — od kod
to isvira, in kako fe fposna. §. 545 — 551.

Od preterdniga sarafhenja ftreve s’ maternizo. §. 552 — 556.
Od fkerzheniga vkupvlezhenja maternize, ino uvesnje-
nja ftreve. §. 557 — 562.

tSIiterti Rasdel.

Od porodov, ki savoljo napzhne (pogrefhne) lege
otroka nifo po redi.

.{/ ■; >■ r .< •-"n ; i' ■.» 3>lii6Vo7<j id)

I. P o ft a v a.

Od sapopadka, vsrokov ino snamenjov napzbne otrokove
lege. §. 564.

Od krive ali poprezkne lege otroka v’ maternizi.
§. 565 — 567.

Od vsrokov popazhene lege otroka. §. 368.

Od snamenjov popazhene lege otroka. §. 569 — {>71.

Od opravila per popazbeni legi otroka. §.,572.

XVII

II. P o ft a v a.

Od obrazhanja.

Od sapopadka obrazhanja, ino njegoviga rasdelcnja.
$• 573 — 576-

Od navkasnov sa obrazhanje na noge. §. 577.

Od okoljfhin, ktero delo obrazhanja na noge prepo¬
vejo. §. 578.

Od laftnofti, ktere porodna pomozhniza per obrazhanju
imeti mora. §. 579 — 580.

Od nevarnofti sa mater ino otroka per obrazhanju na
noge. §. 58i — 583.

Od nar boljfhiga zhafa sa obrazhanje na noge,
§. 584 — 585.

Od opravila s’ obrazhanjom na noge , kakor ga ima po¬
rodna pomozhniza ftoriti, zhe ni porodni pomozh-
nilt prizhejozh. §. 586 — 611.

III. . P o ft a v a.

Od krive lege glave (njeniga fposnanja ino ravnanja).
§. 612 — 6i5.

IV. P o ft a v a.

Od udov, ki sraven glave ali riti naprej padejo (isro-
kov ino ravnanja). §. 616 — 622.

V. P o ft a v a.

Od popkoviga traka, ako sraven naprej-leshezkih otrozhjih
delov naprej pade (vsrolti, fposnanje ino ravnanja
per takih porodih). §. 623 — 631.

VI. P o ft a v a.

Od ramne lege, ino vprcpada narozhja. §. 632.

Od snamenjov ramne lege, ino opravila per takim
porodu. §. 633  — 635.

Od ramnih porodov, njih vsrokov, fposnanja; in kako
mora porodna pomozhniza,sravenravnati. §. 636 — 642.

£VIII

VII, P o ft a >'• a.

Od leg s’ vratom , herbtom, perfi, trebuhom’ ipe

bedro. S. 643.

Od vratnih leg. §. 644,

Od leg s’ herbtom. 64,5.

indo cdI)Bqoqfi?. bO

i

do ca vonacdvcn LO

Od* leg s’perCi mo ftrand. %i M 6 . -mtbjfv.:  'o LO

Od lege s’ trebuhom, s’ bedrami, iri^Cbe; driugih leg
otroka. §. 648 — 65P. ..... a d , Monflul LO

Od pomorili per eni ali drugi tih leg, ki nifo po redi.

&diS%tf5" • fliotto oni totem ea illoirum LO
_ -■ — I i .

•»•■on c 11 'jifieHsr.tdo ca r.lcifs ceidlilod ten LO

Peti Rasdel. d

Od porodov ,  ki savoljo nepravih popadkov nifo
po redi. §. 655. • ;i:. q ;

. 1: 1 1  ■ • 1! '' i'!'|

I. P o ft a v a.

Od 'poroda, per premozhnih popadkih (njih vsrokov ,
fposnanja, nevarnefci ino iravnahja porodne ptx-
mozhnize poleg). §. 656 — 65g.

II. P o ft a v te.

Od poroda per preflabih popadkih (njjji vsrokov, Cpos-
nanja, nevarnoftč ino ppravilov per takih-.porodih
v’ raslozhnih zhafih poroda). §. 660 — 671.

III. P o ft a v a.  .„4,,,,.; 1,0

Od talvo imenovanih nepravih popadkov (njih sapopadka,
snamenjov ino opravilov porodne pomozhnize per
tiflili. §. 672 — 679.

•-?/ 1  .ciikvoicn fibcqo - iq/ oni t ogoI oiimca bO

.Sliesti Ras del.

liiiubj 1<; cuvcstfo piri , sger oiiirtcj vopiomcnz ilO

Od porodov, ki fo s’ kervotoki rnaternizc fkle-
ujeni. §. 680 .

Od sapopadka ino rasdelenja materničnih kervbtokov.

§. 681 — 682.

XIX

Od zhafa v’ kterim maternizhni kervotok por shenfki
naftopiti saraore. §. 683-

Od snaraenjov, kteri od prizhcjozhnofti maternizkniga
kervotoka prizhujejo. §. 6S4.

Od vsrokov materniziinili kervotokov v’ nofhenju, porodu
ino lunalo po

‘tf.-dplbtfpif  dinbfivBn 60

Od negodniga poroda (in njegoviga raslozhka). §. 686.

Od teka negodniga poroda. §.687. >,{

Od vsrokov negodniga poroda. §.688.

Od snamenjov , ki naftop in pretek presaranik porodov
liashejo. §. 689 — 692.

Od nevarnih naftopkov sa mater ino otroka per presa-
ranilr porodih. §. 6r)3 — 694.

Od ravnanja per presaranih porodih. §. 695 — 704.

II. P o ft a v a.

Od fnetniga poroda (raslozhnofti fnetja, snamenjov ino
ravnanja). §, 705 — 710.

• /h 1  oni t vojIo'iev) :. 5 'rrrotnm i;(ns(ttjsoO'> b(

III.  P O ft a V a.  -O/;:;

Od fedenja ftreve na maternih uftih, ali poleg tiftih. §.711.

Od vsrokov , hudih naftopkov ino fposnanja fedesha
ftreve na snotrajnih maternih uftih ali bliso sraven,
ino od pomozhi, ktero pomozhniza v' ti nevarni
pefmeri podeliti mora. §. 712 — 723.

IV. P o ft a v a.

Od prevsgodniga odlozhenja ftreve med porodom (vsro¬
kov , snamenjov ino ravnanja per takih porodih).
V 7 2 4  — 73 ‘-

'V. P o ft a v a.

Od maternizhniga kervotoka po porodu (vsrokov, fpos¬
nanja ino ravnanja poleg. §• 732 — 746.

i«/i ni- ; vcMioJlnn rti f. ■ :! ) . « .iniivrl bi

IVIC

siri usuli

XX

VI. P o ft a v  rt.

'£c*' 'v  ^101X11^ MiCfOJi/ifi

Od porodov, ki fo s’ bosbjartmi, ali ftrefenjoin fklc-
njeni. §. 747 — 754.

tSedmt Basdel.

Od navadnih bolesni nofezhih. §. 755.

I. P o ft a v  rt.

Od premnogiga zbresmetanja (in kaj imA tedaj porodna
pomozhniza opraviti). §. 756 — 757.

II. P o ft a v  rt.

Od liervoshiljnih voslov na nogah, bodrih ino porodnih
delih (vsrokov, fposnanja ino pomaganja). §. 768 — 764.

III. P o ft a v a.

Od vprepada maternize v’ nofhenji (vsrokov, fposnanja
ino ravnanja). §. j 65  — 770.,

IV. P o ft a v  <r.

Od opognjenja maternize (vsrokov, fposnanja ino rav¬
nanja). 771 — 781.

. .iJltj dumJcm MitvoifteinoJu.) h O

O Tini Kas del«

Od narnavadnifhih bolehnoft per otrozhnizah. §. 782.

I. P o ft a v  «.

Od savihnjenja ali obernjenja maternize (vsrokov, fpos¬
nanja ino pomozhi). §. 783 — 79Ž.

, {u 1  l)0'i■  fr»riT*rfiv<•» oni /umi mii.> i«  ^ vo/i

II. P o ft a v a.

Od otoka ino prifada na svunajnih porodnih delih.
§• 793  — 795 -

t .,„) votUnav) uboion oq fijloJovtaa egindsimaJcai bC

III. P o ft a v a.

Od preterganja fredniga mefa (hudih naftopov; in kaj
ima porodna pomozhniza sraven opraviti). §. 796 — 800

XXI

IV. P o ft a v a.

Od travnih teshav po porodu. §. 801 —• 804.1

V. P o ft a v a.

Od isvinjenja ino poknjenja kukovize. §. 8o5 — 806.

VI. P o ft a v a.

Od otrozhnifhke trefhlike (vsrokov, Tposnanja; in kaj
ima porodna pomozhniza sravcn napraviti). §.807 — 8iz.

VII. P o ft a v a.

Od mosolov otrozhnize. §. 8i3 — 8i5.

VIII. P o ft a v a.

Od nckterih bolesni siszov v’ otrozliji pofteli. §. 816 — 82Z.

« » ft '« ‘l ■ (

Deveti Basdel.

« 1 o,

Od narnavadnifhih boleftnoft novorojenih otrokov,
ki porodni pomozhnizi šnane biti morajo, ino
od njihoviga vrazhenja. §. 823.

I. P o ft a v a.

Od dosdevne fmerti novorojenih otrokov (njenih fort,
vsrokov , fposnanja ino pomozhi per oshivlenju no-
vorojeniga). §. 824 — 833-

liT. P o ft a c a.

Od premaknjen ja glave — glavne otekljine — (ino kervne
otekljine na glavi novorojeniga). §. 834 — 84o.

III. P o ft a v a.

Od otezhenja siskov per novorojenih otrokih. §. 841 —842.

IV. P o ft a v a.

Od slatenize novorojenih otrokov. §. 843 — 846-

V. P o ft a v a.

Od zhresmetanja ino sapretja novorojenih otrokov. J.847—850.

XXII

VI. P o ft a v a.

Od 1'trefenja ino zhcluftniga Rerzha novorojenih otro¬
kov. §. 85i.

.1 t" M i'\ I. "

VII. p o ft .a v  «.

Sod. ■ .

Od prifada na trepavnizah novorojenih otrokov.
§. 852 — 853 . 1 s -a s'\ " • .i

(ml m ; B|irf.i

.(tl<

Vlil. P o ft a v a.

Od oranjenja (novorojenih otrokov), §. 856  — 858 .

IX. P o ft a v a.  ( ( q

Od gobiz novorojenih (vsrokov, fposnanja ino ravna¬
nja). §. 859 — 863. ’

.2*8 — 018.ilollotj ijilsoUo 'v vos si-* i fc ; cdod riiiOJjfbn LO

X P o ft a v a.

Od perrojenih popak otroka. §. 864 — 865.

. I a Si e .« £'i i i -j  1f!"

XI. S o ft a v a.

„, aiifojoiovon

Od perralfaenia. icsika. §. o6o — 067. .

□lil Djiiiofti lila dfifi/ig isnirisomoa inboiocj i/


q in£>o r ioq j.d
£givorii{ii J30

A

©

g ®

d  m

Od opravkov, ki fo porodni pomozhnizi per ispol-
novanji njeniga pokliza potrebni, ino od njenih
dtdshnoft v* zerkvenih ino fodnih okioljfhinah.

Perri Hasdel.

Od opravkov, ktere lo porodni pomozhnizi per
ispolnovanjir njeniga pokliza potrebni.

r. P o ft cr v

«:

si* bC

Od vdriftianja v’ ritno zhrevo. §. ‘868 — 875.

II. P o ft h v a.

‘Od ritnih satizhkov. §. 876. — 877.

tfxin

M+ftA-f*  “ v > a -

0,1 vbrisganja v’ shcnfke porodne dele. §. 878 - 88.. ;

IV. P o ft a v a.

Od umetniga ispufhanja fzavnize s’ pipizo. §.882—883.

.! ‘j S) « 11  3* i't * el <t>. _

,13op—3op .g .ssimlso!!iuq >itlunpq e* 9j}9haq (iO

Drug'! Rasdel.

Od dolshnoft porodne pomozhnize v’ zerkvenih
okoljfhinah. ° J* * *’

ifao j n ul,! / .indljlo/io evefloS,

>q iKomoij I ’ , 'v p  °'1* ava ’  xi«

Od korita v’ fili. §. 884 — 888.

II. P o ft a v a.

Od fkerbi porodne j)omozhnize , kax pervi pot otrozb-
nizc v’ zcrkev šadene. §. 889.

.J ■ iiii O. £1 ..'«11/S I M>

---

Tretji Rasdel.

Od dolshnoft porodne pomozhnize v’ fodnih okolj-
fhinah,

I. P o ft a v a.

Od dolshnoft porodne pomozhnize v’ fodnim prejifka-
nju. §. 890 — 892.

II. P o ft a v a.

Od dolshnolti porodne pomozhnize per nagli Tmerti
nofezhe, iporodnize, otrozhnize ali novorojeniga
otroka. §. 893 — 897.

( Shterti Rasdel.

Od snamenjov nepofhkodvaniga ino sdraviga di-
vifhtva ino poprelhniga poroda v’fodnih okolj-
fliinah. §. 898 — 904.

XXIV

Peti Rnidel.

Od podvuzhenja sa porodne pomozhnize. §. 905.

'_•_

.£S18~s88.£ .oii.jiq uMirnis) »ainJvmi f>0

( S)ie 8 ti Rasilel.

Od perfege sa porodne pomozhnize. §. 906— 908.

diiiav.Iies 'v f > \iijrf.\ornctj •3nhcioq flomislt.! '■ >

jedrni Rasdel.

.Softava okoljfhin, v’ kterih je porodna pomozh-
niza dolshna, zdravnika v’ pomozh poklizati.
S. 9°9 — 9 l8 -

Ofmi K as d el.

Od ravnanja s’ perftavljeno kalendro nofhenja.

S. 9 >9«

.J■> 5).. R s 5 i y S t'f

- jfo4o rimhul 'v o.vinrisornoi; ‘ nboioij fiond» r »b i >0

.lienidl

-fr i!>j i rt(T mitrhf

mi  slomlelob

.— 0^8

iHfjiii i i 1 m ■,>i

v Off c«. ' ■'i-' ...

ft $\  O q M  , -  '

indro.-.i.Mf onh.nou

1  m 'j , ‘jus-tioa
£ v« H .? .!.;lo’flo

.tuba n MM.

■  ib rji!o::?  • i:in: /o{/( .■.un bO

- jlti ji o liinhoi 'v iboaoij r^in (  :!»•'; j oq oni jsvliliiv

• - - {S08 .g .risilifil


,‘)|iuiv'Wi70iq ■){, niSOJtu

t)*  iffoiriK/aii dil/ ofuiu
mitih n/t;n oq al ni A  ,o
~9ii (oslu jj« risa/ ubo^

■nthou

SlfOil Iti jiiX

Ijnfintoq jj-.i (ji; ojnorrio/bo
(  *»t ’(•>.’ . jihtiob ut •lohuu
9  n liihoicm *i i<| 9 r injjsfi uiou

nT .triom ifirtvj/Lo

OJ

)ni £7

’ ■ V i) e i v' i a -  n j e'

ori^"?iol> )  ’ [lA . umu oi! n>! jjoi! {}n  .'/oo

fi 5 ll^ 6 >i 7  80 /

rib8 flimll/ljt
;fxoi 80 >


.idaiob tS/Hiiorfe mi bmog iiiii o i

ngBflUHj ij ol jj« , t;da'iloq o[ i[

-■i-,!; o'l i.-! .im/ ■ : sni (ji; thoniiUJ Ot.

•j^ii! i ‘A  . o;!risomorji‘»q r;"n,I'I adciolob a! j!

k\arik od porodne pomozhl kashe, kako porodna
pomozhniza shenfke, ki fo nofpzlie, alj/V' porodu,
alj.iVkotrpzhji jiaftelii ino novorojene, otroke, peyar-
noliiiipKevareaitt^iun kako jim, zijp fo
varnofti, potrebno pomozh podeliti samore.

jq il.\.

-0(j' !  1)0 .'idftVhifi 0>i^> .g,; : ,'i

•°i. ^''poro^Alii^e/o shivali Jpomagajo meti' febo,
nektere matere pomagajo farne febt, dolu neved¬
nih pomaga v’ fili drugim shenfkara. Toraj v' po¬
rodih, ki fo zhifto lahki ino$iavadni, samore vlak
zhlovejc ,y’ ; ppmo^h fiati, j^i, l,e, nekplj^p ve, j^aj fe
Vffp .per (porodik.gpdf j.kpii fp !; pu»yender k 7  yfakijno
potfflfjf, naj fe .fhe tgliOj lahko ino navadno sazhne
ispelja , toljko nemarnih okoljfhin perdrushiti

J e Ye7,tl snan J a

potreba, kakor fe ga na farno befedo ino perpo-
vedovanje druših bres popolniga podvuzhenja per
porodih dobiti da; tak fe dolshnoft vidi, k’ vfakimu
porodu le takfhne ljudi v) pPmozh klizati, ki fo fe

m^p^ek^flpftpe^jdj^tuo.j

sni>oioq motili;« asi!

—-——

Zilj in konz porodne pomozhi je prevarvanje,
odvernenje alj faj pomanjfhanje vfih nevarnofti sa
mater in deteta, ker je vfe, kar fe po navadnim
potu nature per porodih ne godi, vezh alj manj ne¬
varno, in fe odverniti mora. Ta zilj in konz je
smeraj eden in tajifti, alj she potrebuje, de porod
bolj hitro, alj bolj kefno pride, alj fe dofeshe
fkos vkasila, kako fe naj porodna shenfka dershi,
kakfhnih sdravil ji je potreba, alj fe ji pomaga
fkos rozhno pomozh alj pa s’ zevmi, ki fo sato na¬
rejene, alj fe dofeshe fkos perpomozhke, ki nifo
zhifto nizh nevarni, alj fkos take perpomozhke,
ki fo s’ navarnofljo fklenjeni, zhe je le nevarnoft,
ktera fe fkos takfhne perpomozhke perpelja,
manj f h a, kakor ta, ktera fe fkus nje odvrazhuje.

iiomag

8- 4.

sornou

t ifk

Pomozh per porodih veliko obfeshe. Od fpo-
zhetja noter do tih mal, gde nattopkj poroda minejo,
potrebuje mati s’ otrokam vred fkerb porodne po-
mozhnižei '* 9

°L K c 1

in

;mo<:

lij; i

§• 5 -

ii m

XI111

iI)OT

Pokliz porodne pomozhnize je eden nar vik-^
fhih dolshnofli, kterim fe podvershe, fo ravnh 7
tako slo imenitne, kakor šh fpolniti vezhrat tefhkcr
sakaj na tem, kak jih dopolni, je leshezhd^
prav dottikrat eden alj vezh ljudi, namrezh mati
in eden alj vezh otr6k per sdravju in shtvle-
njfu nftair^i ;  ‘ ' )0I 1 ^ lf! i Q( l 0 T dižinb ojnavohrr
a n: it j; 1 / :! ,ilu/ / i oa (f-.lob o) itidob diboioq

§• fi- .i j;:,

t Skos svefto fpolnenje dolshnofli fvojiga po-
kliza samore porodna pomozhniza vezhkrat vezh

3

ljudem sdravje in shivlenje obdershati, blishno
fmert odverniti; nafproti pa samore fkos nefkerb-
nofl. nevedno!!. neobdelano!! ino terdoglavoft mater
in otroka v’ nevarnoft, in zelo ob shivlenje fpra-
vitij in tako frezho žele hifhe podkopati.

S- 7.

Ktera fe mifli sa porodno pomozhnizo vuzhiti,
ino sheli Tvoj lian po frezhi peljati, fe naj fkerbno
prejifhe ino dobro prevdari, alj vfe tifte laftnofti
ima, ktere fo k’ navuzhenju imenitne vuzhenofti
potrebne, poverh pa tudi, alj ima potrebno rnozh
in pa terdno voljo, tefhke dolshnofti tega pokliza
po vefti in kakor gre, dopolniti.

§ - 8 '

.Sploh fe navuzhenje porodne pomozhi pfe lah¬
ko domifhljuje, in fe ne premifli, da nepopolno
snahje nikjer vezhe fhkode ne naredi, kakor tukaj,
fe dershi ša kaj majhinga, in fe ji ne da toljko
zhafa,'koljkor ji ga gre. Shenfka, da bo pndna
pouiozhniza per porodih, mora imeti nektere laft¬
nofti telefa, in nektere laftnofti duha in ferza.

§. 9.

Kar telo sadene, fe per vfaki nallopni porodni
pomozhnizi na nafledne rezili gledati mora:

aj  Kakfhne ftarofti je. Nar boljfhi leta sa navu¬
zhenje porodne pomozhi fo od SO. — 30. leta.
Kar; fe v’:, mladofti vuzhi, fe leshej sapopade
in ohrani; roke fo fhe mehkeje ino gibke,
mnogitere teshavnofti, ktere flushba porod¬
nih pomozhniz s’ fobo pernefe, kakor bu-
depjp, fe leshej prenefe; tudi je savupanje,

1  *

4

dft boilo takfhiie 1'he ne poftaranp/pomozhnize
dalej shivele, in Te zhedajjebolj, isbrihtulb.

bj  Kakfhno je njeno (nip!o: ^ l Sft l en^kd', l ' i kttra Te
v’ ta lian poda, mota imeti rie jire 1  ifhifekii*
truplo ino flanovito sdravje, fte Tn^e imeti Tla-
bih ozhi ino terdiga fluha, obenih sopernih
pogreThk, poftavim fmerdlive Tape, nalezljivih
iTpufhkov, hudih oteklih*, boshjafti f. t;d., ker
taki sleg-f 'porodno pomožhnizo sojtefho 1  liorijo,
de Te shenam, ktirim hi’f pdihozh fiati ihbgla,
nad njo gabi: in torej takfhne kloftikrUt: h$
mogo Tvoje ilushbe opravljhti. 1 ' T>YO( f e9»dyrtoq

c) Kakfhne ima roke in perlte. 'Porodna pomozli-
niza mora imeti voTko in lirho roko, perlte pre-
zej dolge ino gibke, bres vflh israTk ino popak.

. Pofebno ji je v’ konz perftov potrebna, tenka
chzhulnoft, ker ji na porodnih poftelah ozhi
malo perpomorejo, in Te le po tipanju ravnati
mora; tukaj mora prav sa prav Tvoje bzhi konz,
perftov imeti,
zhe porodna

neobzhutnih perftov" nfeTmorej 1  fpAsnafk.
otrok leski, tudi ni vilam pre vidiki,' alj 'bo poro$ R


y't

x

I

Navadno preposno Tposna,
sdravmka poTlati. Torej Te

n pomozhnižaih J |)erporozhi, da fi naj
i perlte Vezlikrat s’ deshevnizo^a^j s'

frezhen alj ne.
zhe le treba po
porodnim
roke ino

• vodo in pfhenizhnimi otrobmi vmivajo ; ! tudi fi.
jih v' met' s’ Tvinfko mafijo ali;s? jelenovim
lojom nainasliejo, de dobijo gibke / mehke ino
urne roke; nohte fi naj vedno zhedno obreSane
ino vglajene obdershijo. e . •

dj  Ali je per opravkih brihtna. Neke shenfke To
tako okorne, telegaftc. fhtoralteiir hepiiKhhe-

5

tnie, idsv (e-ipovfod sadevajo, (potikajo, kar v
roke vsemejo, narobe priiiejo, vbijejo, alj na
tlje (puftijd ; tak Ciine fe bodo. tefliko kdaj sbrih-
telfb da .bilfipv] neprevidenih okoljfhinah, kjer
ni nizh sa odlag&ti , pomagati, in da bi (izbne
opravildze per porodnih varno ino dobro ispe-
lati samogle.

e) t Snashnoft shivota in oblazhila je pofebni lifhp
šliienfkiga fppla, in fe tudi per porodni po-
mozlinizi ife^fiiie grefhati. Kdor ('nago nad
1'oboj ljubi, jo ljubi tudi na drugih, ino taka
bo s’ srozhenimi shenami in otrozi fkerbueje
ravnala 1 , kakor kaka nefnashna. .Snaga je pa
novorojenim detetam ravno tako potrebna, ka¬
kor florodhizarti; ;  "

i -o,.; bi.:! o/l oj. oj!')! 'V ' ;odo t

80 ^ R zb m  «: a *.

Laftnofti diihaj ktere fo porodni pomozbnizi po¬
trebne, fo: dobra in tiagla šaftopuoft, sVeil fpoiuin,
pif^Vi tasi-fodik, premifhljena prevdarnoft, ne-
vljidihiibft, ferzhhoft, Itanovitnoft. Tudi mora taka

stieilfka dobro bftiti ino pifati snati.

—0(i • as ■ o»

robno/ luj . §.11.

Lalihofti ferza, na ktere fe pet sbenlki, ki
shelj porodmvpbmozhniza podati, gledati mora, fo:

dj  lb&hfakll^o$^ !! ;brumnoft in ftrah boshji; vlak
nibsii 5  bd :  gotovo rajfhi shivlenje fvoje ljube
1  sšhene shenfki srozhil, ki te laitnofti ima , ka-
kor takfhrii, ki flabo skiivlenje pelja, in je sa
j' voljo t vojih napak sanizhljiva, ko bi tudi bila
"' ! bolj brihtna. Brunino irio kerfhanfko shivle-

bje Bo porodnizi tildi mozh dajalo v’ fpolnu-

i  •MlOiilv.uj -njilJ/U.j n.i :  i • •••■'*

6

vanju njenih dolshnofti, ino tolashenje v’ tolj-
kih sopernoftih podelilo.

bj  Ojftra veftnoft. Porodna pomozhniza;, ki bi
Tvojih prevsetih dolshnofti popolno tie fpolnja-
vala, ki bi is lahkomiflofti alj nefkerbnolli
srozhenim shenfkam doftkrat neosdravljivo in
nepovrazhljivo fhkodo ftorila; ki bi is neurn-
nofti kaj sazhela, od zhefar bi naftopkp pre-
videti ne samogla, bi nikak sa to flushbo ne
bila, in bi The poverh nar hujfho pokorjenje
saTlushila.

cj  Preljudnoft in ljnbesen. Po nozhi in po dne
mora porodna pomozhniza vfaki trenlej biti
perpravna, vfim, ki jo potrebujejo, hitro in
bres goderjanja v’pomozh perftopiti ; oben do-
mazh opravk, oben’ vefelje jo ne fme nasaj
dershati. Mora fkerbeti, da fi fkos prijasno,
krotko in dopadljivo sadershanje savupanje per-
dobi; ne fme ne s’ porodnizo ne s’ drugimi
prizhejozhimi neobtefano ravnati , alj jih ne-
fpodobno safegati, alj nad njimi revkati; tudi
tedaj, zhe kaj prav ne ftorijo, alj zhe nifo
dopolnili, kar Te jim je narozhilo, ne fme po¬
mozhniza ras-fajati, ampak refno, pa vender
perljudno ljudi poduzhiti in boljfhati jifkati.

dj  Poterpeshljivoft je porodni pomozhnizi filno po¬
trebna; per porodih, ki kefneje tezhejo, ne
fme nikdar ob poterpeshljivoft priti, in nikolj
bres nar vezhe file kaj sazheti, s’ zhim bi
porodno opravilo prenaglila, ker bi fkos to
mater in otroka lahko v’ nevarnoft fpravila.
Tudi s’ pofebnoftimi ino nerodnoftimi nekterih
porodnih mora nevtrudeno poterpeshljivoft ime¬
ti, in srnirej mifliti, da takfhne perfhone v’

7

grosnih bolezhinah ne prcmiflijo, kaj pozhne-
ja, in fe vezhdelj sa voljo fvojiga sadersha-
nja potem sgovarjajo.

e)  Zhujezhnoft (bodenje). Nikdar fe porodna po-
mozhniza per kteri porodni ne fme od fpanja
pofiliti puftiti, to Veliko nefkerbnoft kaShe in sa¬
vn panj c manjfha; ko bife pa fpanja potrebovala,
fe pa ne Ime pred ozhtni porodne vlezlii, am¬
pak naj gre v’ en drugi hram fpat, in fizer ob
zhafu, v’ katerim nizh kaj pofebniga naprej
ne ftoji, mora pa ta zhaf kako modro shenfko
namefto febe per porodni puftiti, ktira jo, zhe
bo fila, kmalo ima sbuditi.

f )  Vfmilenoll je ena poglavitnih zhednoft porodne
poinozhnize: toshvanje, zhe je tudi priefileno,
naj poterpeshljivo ino s’ vfmilenjom poflufha,
ino naj ima sa vfako kako toiašhljivd befedo
perpravleno. Naj vedno mifli , da ima s’ fla-
bimi ino revnimi firotami opravit^ ki fo vfmi-
lenja vredne. Kjer je pa pornozh potrebna, fe
porodna pomozhniza od flepiga vfmilenja naj
ne da sapeljati, da bi kaj opuftila, kar je fizer
porodni sa sdaj teshavno, pa k’ prevarVanju
nefrezhe potrebno.

</} Molzhanje fc porodni pomozhnizi ne more dofti
perporozhiti. Njoj per opravilih fvojiga pokli-
za nepoftanejo kar telefne ampak tudi hifhne
okoljfhine srozhenih perfhon snane, in njena
dolshnoft je, vf e to ojftro samolzhati, Ko bi
le koljkej, od tega med ljudi f pravila, bi veliko
prašnih murnov iu prepira naredila, febi ve-

,ylike, fjtnobe ftorila,. in jimala ob vfe savupa-

iiic perfhla. r>  ^

f  itro«Bna dfpri asrfs Bqoii on (h/i

8

/«9 Trc^nott. Zhe pqrodnsfportlOiihniz'» premifli,
i 'kako- ftrafhno fhktide sija narediti i, ko bi per
opravilih fvojiga pokltoiit bila pijftnd ( p'in bi fe
dofti ^yefli|fti, ta H ■$-.  P^ r

gerfho pregn2hp s s^.,pj|eh;ip,pokli^ grfl^^ t(l|t So-
febno fe per botrinjah naj varje pred nesmer-
v’ jedi ino pijazhi, ino fe, dokler dolgo

njen ppravk per porodnih shenflfah terpi.
fkerbno vfake vpjanljive pijazhe. ,$dershi,. ker
bi druga/dPofiasjT^jo^jltjHi sgubibi.

9 Milodarna mora 1  TTdka i popodna pombzhniza
biti, moiia srtibgjin innbpgatim s’ eflako velt-
noftjo, s’enako fkeidJnoftjo iti s'tenakd dobro
voljo ftrczhi. Ne fine revne savoljo, njihoviga
vbofhtva sanemariti, in naj blago zhednoft mi-
lofti v’ MjaflM 4 e fiti dSpohiuje^ Kjep^bo-
gatin s’ dhprnn plazlMije,. tam plazin.je re-
vesh s’ hvalesj^p^fjjfjgpi^jjni
der de

fmo  M ! ^M^ a i J^ 1i ^ar ; , ! j ! p <nP o J . Li b.9phji
. fveti volji! — ;N#j b9r e ifl^Pffiftiq v l}MA ^po
v’ Tvojim on^|j^8j^ f | jjft Mij&hjk’ Jf#kj H bo-
gati podala ; ampak lam naj marprp ,ijyoj 0
dolshnoif opravi, kjer je veaiupj,,,,

kj  Porodna pomozhniza fe, nikdar naj s’ Tvpjim
snanjam ne baba, in naj bo Tofebno tajifte zba-
flisheljnofti prašna, ki hozbe povfod farna po¬
magati. Nektera porodna pomozhnizarnamrezli
fe f  iramiije per teshkili p^rotli^ . s chaTnikp v’
pomozh klizaii: mu nevarnofe jsilknya| In clo-
ftikrat veliko fhkodo s’ 'tim naredi, 'Šadnizh

Naj ne ltopa zhes mejnike fvoje srtanofti,

OD

. jn naj , Hladijo j>o$’«iS--''ikadair jiftev^&tiflftd.vvidi,

MMlIMMCii: pffiSfdrav-
-o Y<5nitoiqpQfirte|j0ri j^k;^ lprgfijftft[>ndliigft((je jflivno
{ 9t«^Ufate ppKJSšfe okakqr.r n Clqo%.pr-H4ff s ft9 MP ka -
; .;..njfi ;1 rW airusjga. nc ft/Mfi:>•j iW*wnoft

_oFj poinnMii.. Snfeaj ..|)Offqdn*-p?m<tf}hin?l&» ki
fko« j-FisP^^ffih ■Aff'  Yr,fi$ P°
,[ ^rpgpojJihn^.^r^ni^iif^e ,oJ) fravjni zhafu

th7*ipo c wteo^)Sa»«« ^qn<rtflte»ira^h» \fnkr  da
bi bla kakiga. zhlQveka-,f } kstj§ j^o n rei;brfft B ;,;-da bi
fhe bila koga drugiga h’ poinozhi poklicala,
ko ni bila v’ (lani, nefrezhniga farna is kake
fmertne nevarnolli refhiti. 4 Sploh naj po¬
rodna pomozhniza sdravnika in porodniga po-
mozhnika slo obrajta, fpofhtnje, in zelo vbo-
ga, ker per bolnih 'in porodnih sa frezho
zhlovezhltva gre : naj fe pulli rada od njega
podvuzhiti, in naj ne verjame, da bi fe kdaj
samoglo vuzhiti nehati; sakaj zhaf vuzlie-
nja terpi zelo shivlenje, ker vuzhenoft po¬
rodne pomozhnize toljko obfeshe, in ker fo
okoljfhine, ki fe sraven perpetijo, tako mnb-
gotire, da fe porodna pomozhniza, zhe fhe
tako dolgo fvoje opravilo shene, fhe vfaki dan
vezh vuzhiti mora. Tako bo smeraj vezh sna-
la, bo smeraj bolj rasnmna, urna ino brihtna.
Tudi proti drugim porodnim pomozhnizam naj
bo perjasna ino preljudna, in jih nikdar naj ne
poraanjfhuje. Sdershi fe naj, kar je kolj mo-
gozhe, vfakiga pazkanja per nofezhih, porod¬
nih ino novorojenih otrokih.

IJ  Le od shenfke, ki imenovane laftnofti ima, in
fe teshkim dolshnoftam tiga imenitniga pokliza
rada hozhe ino samore podvrezhi, fe fine per-

10

zliakati, da bo desheli in Tvojim terpezhiin
to ftorila, kar oni od nje po pravizi perzbaknjejo.
In zhe dolshnofti Tvojiga pokliza prav sve-
fto in fkerbno fpolni, bo gotovo savupanje,
fpofhtovanje in ljubesen fvojih sravnljudi vshi-
vala, in Ti pofebno hvaleshnoft tiftih perdo-
bila, kterim je shivlenje ino sdravje obder-
shala; in bo enkrat s’ vefelo velijo, da je
vfelej Tvoje dolshnolti dobro dopolnila, 'Tvet
sapuftila, in pred pravizhnim Todnikom rajtengo
poloshiti samogla.

>lr,d el nitmi nsnidsoiloii f i ;fl V nlid in o>1

.didoilo din ijoio rdh oni din

ni , iiiiii iJlonflfil omrroooflii i>1 . ojTlnoda bo oJ
«xii.Joq Bgintinouii P^il maflond^.Ud) nii/lrlgoJ ol

■ jo« brni ol , irixd1'/j)0(j otomee oni odsod isbsi

O d

Porodne pomozhi.

PERVI DEL

Od shenfkih porodnih udov in na¬
vadnima preteka nofhenja ?  por oj en j a
ino otrozhje poflele.

.i(l\omo([ anboio 4 !

.iaa i#5i:i € i

-»it kV ioV»k AVwbotot\ VsO

\V\v\"i\o*tot\ r »\st»iY\oK yrA^Wu\ »\jVk\wk«
.'>Wf\cn\ s\t\*o'tVo osti

-ligom ho ojTlmife oTr ojrd.voteJn yn ol robnaV
—mili ‘mlA‘Y/L  .o{ifoIdoboql onilsolam odet ^odl did

jddaom oj

cdon

.osinfhr omoga beri >!*fxl
«-•. (id: m o'l omlldet ni .ari
lini y>!‘lnorb

.ifflifiaboi jjod ni t  oblim fr j  urn

ol

)>I*1oy g  cliaii 3^0'lilil
mrHdeT .adnanien odurni* a/jnij
tjcrtii o{_ibo’i ajiiaat
oloman ni
bi rod ni
ilaoiii jfc ainideibo®

PESTI KASBEIi

.o, iivciU-.!u;i Mil aLUiiic. 'in

Od shenfkiga trupla fplon, mo od
shenfkih porodnilrklelov pofebe j.

i^inviflijJ mam J

u~j c-.' I  -lil'! ehmd* f.^il
noraca 9'ia)iiy! ao>11 r y(I) 0 ‘io 'loded

-nx cjnoldobo
. eioip obu ona
-ob namen jorl
-oaob butal bo'i r I .i/toaia o j i i?"l i l'J oi
en ju;  -.1 d ibuitf. ut o • { o! . m

bol/!
oiU o'

,iilxol

n

C(- I lil *)<• Mi« ■ i Mir

.o[om{tiql ohaoTtb *7o‘q nonerfl dado en >i ui

lienfka jfc/ poklizftna. /Otrdite f po zheti,:!vVTvojiih
teiefi. ivofitp roditi'(iq po rojftvi hekaj zhafa S 1  fvrir!
j inalcittlpe kletar pre^bivitiL .asi vobrad idsofam o'l i>laia
r*o tini- poklizu je'shenfka fpodobljemih in 'ft>'
raslozhi pe te fploh iia želinl trupli, id pdtebfcj tla
porodnih udih od moshki^a, ampak tudi zelo fkos
zhaf rnsiievetfciijli' in dosorenja Tvojih telefnihih'
dufhnih mozhi.

.91

iiicm a^onm no ,§■ fe3l

)dai

kor pbr iioshkih : poftehno iiajdemo ! t&  na^hviih:
rbliim mo "ho^kk.' Okoljih herbta je per shenCk 1 !
voshja, fpodni shivot ino bodre fo pa Včfclie'ibb
fhirje, kakor per moshkim. .Tudi zhreve, ki fo v’
fhiriim fpodnim shivotd 5  stifenfke, fo vezhe od
raOshkih, satoriej shhJifkim trupli ve&k.pre-

shvitka napraviti dal. kakor ?v;!'inoshkiita. Tnikefl ffii
v’,shenfkim trupli vezh. preshvitka. napravi,. )Siator : qj-,
fei otrok;.-lahko pred/porodit m /v! *js*tejseii»i‘Jpl«fi ?
i »i iJt«bim-f IJ», nj l-J p dtljUh p r e r«• < 1 i, u , i 9n  osivolnuH

14

&7T

Vender fe ne raslozhijo vfe shenfke od mosh-
kili fkos tako raslozhno fpodoblenje. Nektere ima¬
jo moshki glaf, nekaj berk nad sgorno uftnizo.
fhiroke perfa, vofke bedre, in takfhne fo manj sa
prave shenfke namenbe. Takfhne shenfke tud
teshje rodijo imajo manj mleka, in bolj vodeniga,
in pernefo navadno le majbine in o floke otroke ;
in ker fo moshkim podobne, jim pravijo, da fo
moshakinje alj moshazhke.

bo oni .fiolnl BfmjTt sspnnsna »O

15.

Shenfka ima rasen laftivniga fpodoblenja ze-
liga shivota fhe pofebno fpodobjjene ude fpola,
kakor orodje, fkos katere samore fvoj namen do-
fezhi. Med te flifhijo siseki. Pred letini doso-
renja fe fhe malo posnajo, potem fe pa napnejo,
in fe na obeh ltraneh per F okroglo fpuhnejo, vezite:
alj manjfhe velikofti, ki fo. mehki in vlazlmi in s’ :
filno tenko in beio kosho, pokriti. . Na vfakim
siski fe raslozhi berdoviza, ki ni per vfih enako
vejika in dolga, in je tako obzhutna, da fe fpre,
zli e fe jo dotakne alj per sesanju sa njo prime.
Okolj berdovize je kosita bolj temnikafta, kakor po
drugim siszu; in to felo imenujemo obftertje. .. .

S- 16 . ,WS °“ Aia ^ Ub

Pod kosho siszov leshi rasen mnoge malti si-
sifzhna slilesa, ki je is mnogih shjesaftih rezili
foftavljgha, in je k’ odlozhitvi mleka namepjenp,.
Is, lete sisifzhne shlese ishajajo 15 drobnih in ten¬
kih zevk na vfakim sifku, ki fe fem in tje v’ vi¬
jejo, do berdovize mleko perpelajo, in fe tam-

%i o-ibod oni lovida fuboql . m d* o v

V ol bi t  s/9ids ifanT, jajddfeom ioq .

bo odxs / o'l . * nlo /iila minboql ininiri'1

Dobri in sdravi sifki morejo fredno velikoft
itto lepo popolno podobo imeti, kakor dve mefnate
zhes Ircdo preresane krugle. Ispod koshe fe mo¬
rejo fem in tje fekozhe, fivkafte shilize viditi.
Berdovize ne fmejo biti ne prevelike ne premajhi-

15

ne, ne pregloboko leshezhp, da jih dete lahko ob-
sine ino sisa.

Namen siszov je, da fo sa isvirk, is kateriga
bi novorojeno dete fvoj shivefh dobilo.

i' 18 .

Shenfki porodivni udje alj fpola fo tifti deli
trupla, ki od shenfke Hrani pervi vtok na. fpo-
zhctje, nofezhnoft ino rojftvo imajo, in v’ katerih
fe nar imenitnifhi delo nature, fpozhetje in rojftvo
zhloveka opravlja; flushijo k’ timu, da shenfka
fpozheti, nofezha podati ino roditi samore.

§ 19 .

Shenfki fpolni ali rodivni udje fo podloga vfi-
ga tiga, kar je porodni pomozhnizi vediti treba;
dobro ji morajo snani biti, ali she sato, da samore
pretek nofhenja ino porojenja prav prefoditi, alj
pa tudi, da kadar kaj po reqi ne gre, vsroke fpos-
nati in fe po njih ravnati samore.

20. vil  .

Spolni ali porodivni udje imajo tako lego, da
fe, alj she od svunaj vidijo, alj fe pa le kar ofhla-
tati, in le na rasdjanim trupli viditi dajo.

S- 21.

Shenfkini porodivni udje fe rasdelijo:
u) v’ terde porodivne ude, h’ katerim flifhijo
kofti, hruftez ino kite, ino oud^ndai .iflod o
b i  v’ mehke porodivne ude, med ktere mefnate,
maltnate ino koshnate dele fhtejemo, ki fo od
sunaj okolj ali pa V’ jami medenize in fe sato po
fvoji legi v’svunanje ino snotrajne rasdelijo.

O /j)

-(Jo oddal obl) di[ i;b .‘jiLvoifeol o>fo({ol^oiq on f Ofi

,F»irwa i

-olidoli ripjvida io/'l o trd) onohnovoa id
On terdih porodnih delov, ali od shenfke

ined^ni^e.

il‘>l» iftii ol fiIoq'l

-ool.lUL.dui / j /tj

iimboic

noi

IPA* fo t«  u>w!einza imenuie Nhiva incdemza je

Jpodnirhug.jJ - ‘ r

bolj podobni)

"ai<te.4hfiMfo

lobno rotimo ftoriio,

ga

orij“o, ki na’

MSM

’ oij f.»'l in ilnn

%#%'

Zhe fe fpregleda, Kar je kolleniga na mede-
niai -brpsi usehkih.delov> tak ima tonfudcr zelo lallno
poddbo i«o tfoJltjVo ; ,i pa vender podlogo sfttv e,meH
denize ftori^-.fehpeirta^fr k’ ras-fojenju žele njfe-
ne follave.

Ziela 1  metle piza m';'kje' ena Tama kolV^ampak
fd foroivfJeM per !  odrhfberiiff šHenfkih is pbfbdne
ledne kolti, is krishne kititi alf fvefti -Kititi j-is-ku^
knSfitttainino iiii neimenovanih ■iboflf, Mtbrim tfe pa
bolj <phiv poftmgffebl mfedenizhnb luMliipravi,? ker
pOjlir&BPkeifteneojnedenize ftorijo. j ib. .. j i
.ofibbam oniBiiona oni ojrninn/e V hiši ijov
§• 26 .

Nar vezhi del meden iz e ltorijo neimenovane
kolti, ker is njih fo obe poltranfke Jtene ino
fpredna ftena Per odrafhenih shenfkih fo neime¬
novane kolti srafhene, da fo le kakor ena farna;
per otrozih fe pa vfaka neimenovana kolt da v’ tri

. I S ;»

L ‘  2 .o...


17

pofamne kofti rasloshiti. namrezh ledno koft, fedno
koft ino.fnamno kolt. Te tri kofti fo per otrozih
lplkos-hruftez fklenjene, inj fe snidejo v’jami, ktera
fe ponia pravi, in je sato, da glavo sgorniga
bodra f prej me.

§• 27 .

Led.na koft je nar vezha med timi tremi koftrai,
leski od dtrani in od sgorej, in ftori sgorni del po-
ftraoifke ftone per medenizi. Sazhne fe v' ponvi,
in grO : na odsadej noter do krishne kofti. Per
fredihije, nar tenjfha, debeljfha na sgornim robu,
nar debeljfha pa nad ponvo. Sgorni rob ledne
kofti imenujemo lednizhni greben, in fpredni vogel
grebena ledenizhno oft, in zelo liže kofti, ki le
ppkaj.ra^prpftreni porotnici tizlia podobna, imenu-
jfjdpijzhno perotnizo. Ledna.'koft je na svu-
nainiff b>,i. nekoliko robafta, na snotrajnim liži ne-
4plijf0lg|adka ino le malo vdobljena. Ifa fpodnim
deli. ledpp. kofti fe najde odsnotraj tumpaft rob,
kfoU, ino en del neimenovane zherte
ftijj vhjOjjjfljia v’malo medenizo ftori. Te kofti fo
flMiU d,e bo zhrev ino nofezhe maternze, fo-
fpbfjp. pjer,jfpdenju, podpirajo, in fofebno, da ter-
votlini potrebni proftor fkos odvernenje ter-
buk 9 yih ppkrbvov podelijo, ino da nekterim mifhi-
7 iW!fjdoMfl9fCD in sa terden oprimik fiushijo,

§. 28 .

.Sedna koft leshi pod ledno in framno koftjo, in
,$P?i fppdni.del poftranfke ftene in tudi en del fpred-
/tpnp v mjedenizie. j^afedpi kofti, raslozhimo dve
Oftftpgre napdfpod, ena na.pdsgor. Veja na od-
,fpod (>/Pftzl),oo y' ponvi, gre na dol, in nafvojim nar
fppdiijpa.ijeli ftori debelo gumbo, fedno gerbo, na
kteri.pe^jtedenjp zelo sgorno truplo pozhmi. Odgei>
belje,d n fi kofti gre veja na odsgor na fpreilej in na
k,yifk^o„ in fe fkleiie s' vejo framne kofti, ki gre
veji fedne kofti, ki gre na dol, fe sagle-
da ^adi^bpizhafto napremolenje, ki fe fedmzhna oft
imenuje. Te dve fedne kofti fp sato, da tesho
trupih v’ fedenji podpirajo, in da prpftor, ki je sa
fzavmke ino rit potreben, fpodofeujo.

2

18

8- 29.

( Sramna koft leshi nar bolj na fpredej; obe
frainne kofti fkupej fpodobita s’ na gor gredezhimi
vejami fednih kofti fpredno fteno medenize. Sramna
koft ima dve veje, eno popreki ino eno na sdol.
Veja po preki fe sazhne v’ ponvi, in gre popreki
fem na fpredej noter do fklenitve framne kofti.

Na sgornim robu te poprezhne veje fe najde
vun ftojezha ojftra zb er ta, ki fe greben framne
kofti imenuje, in tudi en del neimenovane zherte
ftori. Ta doligredozha veja framne kofti od fkle¬
nitve na dol, srneraj tenjfhi perhaja, in fe fklene
s' na gor gredozho vejo fedne kofti.

S 30.

Ondi, kjer fe obe framne kofti na fpredej med
fabo, ino s’ gori gredozhimi vejami fednih kofti
fkeleneta, oftaja oblokafti (velbafti) isresik, 1'ramni
obok imenovan. Med framno in fedno koftjo fe
snajde na vfaki ftrani ena okroglo podolgovata
velika odpertina, ki fe jajzhnata ljuknja [imenuje,
in med ledno koftjo doli gredozho vejo fedne kofti
ino krishno koftjo fe najde velika odpertina, ki fe
lednizhni isresik imenuje, in je na shivjh shenfkih
na sdol s’ vlazhno kito, v’ fredi pa s’ mefnatimi
deli sapert. .Sramne kofti fo sa podlogo fzavnimu
mihurju in pa maternizi, ino v’ nekterih okoljfhi-
nah sa brambo proti ranjenju od svunaj.

§. 31.

Ivrishna koft, tudi fveta koft imenovana, ftori
s’ kukovizo fklenjena sadno fteno medenize. .Sveta
koft leshi pod herbtifhom med dvemi neimenovanimi
koftmi ino med kukovizo, ima podobo trivoglato,
ki je sgorej fhiroka, fpodej fhpizhafta. Njeni sgor-
ni fhiroki del je s’ sadno obrazhno koftjo herbti-
fha fklenjen; na tim feli fe sagleda veliko naprej-
molenje, ki ima ime klanez. Na obeh ftraneh
klanza fe vidi naprej molezhi rob, ki s' klanzoin
sadni del neimenovanih kofti ftori. t Spodni fhpi-
zhafti del krishne kofti fe fklene s’ kukovizo. Na
fvojirn snotrajnim liži je krishna koft gladka in
nekoljko votla, kar medenizhno jamo bolj proftorno

19

ftori, na svunajnim liži je pa ojftra ino obokana
(vpihana). Krishna koft obftoji per otrozih is pete¬
rih obrazhnih kofti. ki fd per odrafhenih shenfkih
fkos koftenirto fklenjene. " ; Na vfaki ftrani krishne
kofti fe vidi flitiri ali pet ljukenj, fkos katere
gredo shile in zhuttie nitke sa mehke porodne ude
ino bedre. Na sadnim liži krishne kofti fe sa-
gleda ftruga, ki je fkorej na tri vogle, in je po-
daljfhanje herbtniga mosga, ter fpodni del herbt-
niga mošiga sapdpade. Ta koft je sato, da fe tesha
zeliga obrazhriiga 1'tolpa nad njo vifezha obdershi,
in da fe medenizU dofti išdaljflia, dalej da fe ob-
zhutne nitke in kervne pofodve v’ medenizi rasde-
lijo, in sadnizh, da fe medenizhni deli podpirajo,
in da fo od sadej okovarjene.

§• 32 v

Mala, en pavz dolga trivoglata, od spodej pa
slo fhpizhafta kukoviza obftoji is fhtirih pofamnih
kofliiz, ki fo fkos hruftez gibko med fabo sve-
sane, od kterih je vfaka sgorna vezha, ko ta pod
njo. Sgorni fhirji del kukovize je tudi fkos hru¬
ftez ino kite s’ krishno koftjo fklenjen, pa nekolj-
ko gibzhen, tako da fe kukoviza naprej ino nasaj
tifniti da. t Spodni fhpizhafti del ni s’ obeno koftjo
vezh fklenjen, in je nad ritno odpertino ofhlatati.
Kukoviza v’ to flushi, da ritno zhrevo ino mater-
nizhne pote podpera, sayoljo fvoje gibkofti pa pot
napravlja vfim rezhem, ki fe tu fkos is shivota
trebijo, in da fkos fvojo vlazhnoft pre hitri is-hod
otroka per porodu prevarje.

mi.\ ih, ou*J07’ ; 7  d 'ji; . .1 .oiUruj in d

Od [klepanja medenizlmih kofli.

§• 33 .

Te kofti, ki medenizo ftorijo, fo fkos hruftez
in kite terdno in nepremakljivo fklenjene, fe torej
per porodu nizh ne vdajo, farno fklepanje krishne
kofti s’ kukovizo fe da premikovati. vai-

24  *****

iltaUjoliii bo .ui iiioiš ‘ueido >1 .ibOiq om ( ojjrfr

»J i

mii-.-iodo oni / ' tto ajlcojatfit fntnir.cur/? fin

.  si riiSmio Toti iimlda uq i «qfien2L .»tui^uinv;

Ne imenovane kofU fe Vklepajo ,na Tpradej fku-
pej fkes prezej; debel hruftez ino fJ>os kile, iihJfl
fkiepanje le itneojaje fkjepanje framne koftf. Na
tfcdej.ife iklepa del neimenovane jvpfti, ki fe l»e-
derna kofjti imenuje, na obeh jtraneh s’ fjt» .anf kjipj;
liži.  k-rishne kofti, in t? 'fklepanja fe imenujejo
£k^pftnj^;krishne kpjftT., , , itjilab

firfašPSfMP ali fveta koft fe Iklepa na obeh ftra-
neh s' bedernimi kotlini. na sgoraj s' sadno lednih
obrazhivnih kolti herbtifha, in na fpod s’kukovizo.

Kukpviza fe fklene na sg-o^.js’ ^risHno koftjcj T
I!?;rnieni,;fhpiz!j ^oT^,-in je, fa»ifl
s' mernatimi deli oh^g^., a .i 0  jj 0 G i e tj fl j

§. 35 .

Manj sa vterdenje kofti, kakor sa fpodoblenje
medeniV-hniga profthra fo falopfhke kite, ino kite,
ki ;  ^d ‘gfcidiii Bo ofti’ fhpizhaftc koPtj l ‘dh' krishhe
Kbrfi 'grejo^.^^dSkleipiin-Jei ; hMerne kdlTti^ v' ponvi
ftradfke medhiiizhtie kofti 1 , ki f e prav riula kretnr,
fe sgodi fk^i fkkateiit.hnh kiit^ ind dkrdglo-kito.-
-po ">0  aq t fio|u9.y'i ojilu/i onri nži - e.ff/i oni soli
j iia k  n oni (•j-ujisa «\'iTO'>t{Ot"Tft“!ib , mnisdis o.-’

oiflod piioda V iii lob i/iheuii. .ish JiniJiJ

mmtfknc skenfMp <mv,

-lobira on ; v ut  mvo>Iu,1
Joq f.ij ilc;::... > ajovl .in ; ;qf»oq fiiotj snii.vin

filovula ■ .fl ir al.Sbl^Jtobdsn n;it7 isjj7i;K|i;n

hod-Medenizhne Jtofrtidolip* medenijfchne kite ftorijo
medenizo, ktere snotrajni proftorje sgoraj fhirji',
fpodej voshji, in je toljko fhirja ali voshja, koljker
vezho alj manjfhi je zelo truplo shenfke. Mede-
nizhni proftor fe rasdeli v’ sgorno ali vezho, ino
v'fpodno ali manjfhi medenižol Mkjli med obema
ftorijo k lan j z fvete kofti, neimenovana zherta he-
derne kofti, in pa greben kriline kofti.

aafliml aoill ol . nji-tufUo.-djmlcnn \A  .: H o>f »*'

, o mi of . omjiiola i o 5j[!.Irnrnij-Mi ni onb'i 9 l •it)A  ni

Sgorna alj Velika medebiza fe meji sadi od
sadnih lednih vretenzov, ki na fpred v’ obok fto-
jijo, od ftrani od lednih kofti, ki poftranfko le-
shijo, ino predi* kjer obene kofti ni, od falopfkih

n

kit^jn twi mehkih delov; nn# aji jfnndn#,,mnttat|iw
fe pa fozhi od sadej od krishne korti# ) jiaHS¥i¥At
od ftrani od fedne kofti, ino fpredej od framne kofti.

i{, JlonbitloKpb-ftra .isshibiipm nlnlfl

Kf yeBhiwraslP«henju marfkiierjh rpxhid nfb+
fpbfio per pprpdnnn prejifkavanju fe„r,asdeil ft¥WdlS
ali,ma% i«gf&}&4! it iiif liborfT V dxrraq ol -ioxl

1.  v’ vhodifhe, ki ftori mejo med sgosrnoi>Iift
fpodno medenizo, ip je otpn^ljenipiu bplj fhyo-
kimp K»- dolgima pa klanjzu virpsanimu:,k^tnimu
fMm \HekaH narbolj; fodobpo.; . 9 jj<jpboql oidul.

2.  Y’miedenj*hn() jamo, kteifo ftpr isWlip$( fvete
kofti ino fpodno ine#p krilno k<tftoe.fkIeiolj<$ , ; .kjei
jm med^niz^; oJffQgfa*)iinQ ^ 0(I  o.viribbom oiflibOtfT

. #.nv’ isltotliflde f. lal'fe od ifliphte kukovize, od
bolj fpodej ftojezhih gerb fedne kofti, in pa otj
krilniga obokfhtneji, ino Jvppgnjpno, podobo ferza
iindipk« ife> p« ;  »ft, p.Moglo »ppdolgpjft, m e
in^aiijftopiiumjnl ni onim odmolil od\-9[otl <sodx
■■■-n-.il  g:pfli Pipi! oiBiidsjBi

Savoljo raslozhne podobe medenizhne jame od
sgorej, .v’ fredi ino fpodej- fe vidi, da otrozhji
iidje fkoš medenizo gredozhi drnga^hji ^'rbftor per
vltopu, drugazhi v” trifcdenizi ih fp^t dnftg&žhS
istopd'najdejo jo>in. da po tej i.raslozlinofti'! stud* v’
-dnrgažlmo>iftajpbali lego pridejo 1 , ilbsf k os imethoft
dobiti mai-ajoH' 'toxT.  ; ni . ing iHo;' onmiril od
-bi - bo ->ig r.t ni f  • w ifp anih.ia  «n .S

ob nton in.- ■;'! ono •» Soij*P«p  nlbb inboql

Proftranoftvmedenizhniga proftora vi itiii ras-
lozhnih odpertinab fposnati, to je, svediti, kak
dalezh fo medenizhne’ kofti na enim alj drugim
mefti narasne, alj meritj raslozlinn jdalezhvnp ene
medenizhne kofti do druge, ifc’ vFezhejb 1  od ene
piko fftvne zherte, ki fe preraerniki inienuj^o.\
vox/ 1 : j , 'tl ob . 1  ti ni ,oslabi iiloi ppmil ndoSo
loq f,r-  »sirojiud njiiou^i'4tpdl aq »1 jsh : filoaa

: i! 5?a' veliki medenici iniajb le/Tnftiiii ftterierffrfc,
'gredpoprek fkoš medenizo od one nflti tedne kbfti
do. druge/ in snelo 9/ji  pavqsoirp>' r :R'aviu)ga><£iGe*-

22

mernika na veliki medenizi ni’, ker predi ni obene
koftene ftene. ' (pbms trn irfsol «q sl

diod »imuni :>u | 3 h‘Jiql oni bo hunti bo

S; 4?.

Mala medeniza, ktcre proftranoft je fhe ve¬
liko btilj vediti treba, ima v’vliodifhu iho ishodifhu,
in tudi v’ medenizhni jami raslozhnd’premero ; in
fzer fo pervizh v’ vhodifhu ti le zhveteri premer-
niki sa pasiti 5  opm :'l id ul

1.  Mali ali ravni 1  premernik, ki od klanjza noter
do sgoriiiga roba fklembe framne kofti gre, snefe
per dobro fpodobljeni niedertizi po navadi 4' pavze*.

2.  Veliki ali poprezhni premernik, ki od frede
neimenovane zherte fene ledne kofti popreki zhes
vhodifhe medenize noter do ravno’ tiftiga mfcfta
drage ledne kofti gre, snefe 5 pavzov; in oba
poveshna premernikaol dvrg dhhvijofl [>boql Hod

3.  grefta od vfakfe fklembe ledne in krishne
kofti na eni ftrani noter do vfakrat poftranfko-
zhes ftojezlie fklembe ledne in framne kofti nad
jajzhnato ljukno, ino merita 4‘/, pavza.

S- 43.

V’ fredi alj v’ jami male medenize fe naj na
dva premernika gleda, in fzer:

/. na velikiga alj ravniga, ki od nar vezfce is-
votline krishne kofti, noter do sadne ftene fklem¬
be framne kofti gre, in 5 pavzov snefe:; ,

2.  na maliga ali vprezhniga, in ta gre od sad-
niga fpodniga dela una ponve ene ftrani noter do
ondi druge ftrani, in snefe 4 pavze.

§. 44.

V’ is,-hodifhu je viditi:

1.  Ravni premernik, ki od ofti kukovize do frede
oboka framne kofti feshe, in 3 '/ 4  do 3 '/,  pavzov
snefe; da fe pa fkos vkrenenje kukovize sa pol
pavza, in zelo sa zeli pavz per rojftvi sdalfhati 5

2.  Poprezhni premernik, ki od eniga fedniga
gerba do drugiga gre, in 4 pavze snefe.

33

§ 45.

Globozhina ali vifokoft žele medenize fe ras-
Iozhi po vezhitn ali manjfhim nagnenjii lednih kofti,
snefe pa fploh 7 pavzov. Globokoft male mede-
nize ni povfod enaka. Na sadi od klanjza krishne
kofti do ofti kukovize je medeniza 4'/, pavza glo¬
boka. Po ftrani od neimenovane zherte lednih kofti
do fedniga gerba snefe globokoft 3 '~/ x  pavza, in
na fpredej od sgorniga do fpodniga roba fklepanja
framnih kofti 1 V, pavz.

Od krivine medenize, njene fredne zherte, ino
od njeni (j a nagnenja.

§. 46.

t She ni dofti, da porodna pomozhniza proftra-
noft medenizhniga proftora posna, dobro ji mora
tudi njena krivina snana biti, ker medenizhne kofti
ne f torij o ravni, ampak kriv shleb. Krivina me¬
denizhne ftruge fe dershi po krivini krishne kofti
ino kukovize, in je fkorej krivini mefza podobna,
kadar fe ko mlad inefez na nebi pcrkashe.

S- 47.

Zhe fi zherto miflimo, ki bi fe od vhoda do
is-hoda po fredi fkos medenizo vlekla, tako da bi
od vfih fteni medenize enako dalezh oftala, tak fi
fkos to lego medenize sasnamvamo. Takfhno zherto
imenujemo medenizhno of, ali zherto lege, alj pe-
lavno zherto medenize. Ker pa medenizhna jama
nikdar ni ravna, ampak ftori le krivo ftrugo, tak
tudi medenizhna of ni nikdar ravna, ampak mora
vfelaj obokano fkrivena biti. To vediti je porod¬
nim pomozhnizam filno treba, ker po tim oboko-
ftim potu dete s’ vfim porodnimi rezil mi ob rojftvi
is medenize ftopiti, in fe ob vfaki pomozhi roka
obokano v’ medenizo peljati mora.

§• 48.

Zhe fe medeniza po konzu ftoiezhe shene pre-
mifli, tak fe najde, da vhodifhe male medenize

24

slo nafpred vifi, in da kianjz fploh 2  '/. do 3 pav-
zov vifhje ftoji, kakor fklepanje framnih koftl.
To odvilljiva felo niedenize imenujeitio>'!mignenje
medenize. Zhe pa shena Tedi, alj Zhe ntu herbti
leshi, in fe ji podsglavnik pod rit polo-slli/ fe nag-
nenje medenize veliko pomanjfha; zhe fe-pa J«‘-
sliezhi podsglavnik dve gibe pod krishidend, tdk«,
da je rit nislije ko herbet. tak fe nagnenjie ^fibvikfha.

" • '•<; , >Ibiliidohi ,..r»g irijiulffl oh

Od snaminj dobro ftorjene medenize.

‘>b‘>K{1 itn
i  iliomcii

§• *9.

Dobro ftorjeno imenujemo fploh' vfako me’de-
nizo, ki je v’ vfili fvojili delih tako proftrana, da
srelo dete bres nevarnofti sa mater in febe lahko
fkos samore. Premernikf medenize morejo torej
pravo vetikoft imeti, in fe morajo edep 'drugimu
perlezhi. Zhe pa premerniki ali vfi, ali po farnim
nifo po tim, tak imenujemo tako medenizOj^h^ijb
velikofti otroka p er porodi nafpfot dershimo, fpažn-

no intdenizo. ■ " r ; K

, m! v 5>0(| j;xoj*»  : s 5!7rj;i [;>*:;*.*» i 0[ :n . om

■ *i ;  :■ ion S« §9. od -fl ntbitd

Dobro fpodobleno medenizo fmemo vupati, zhe
je shenfka dosti velika} ino njeno zelo telo dobre
poftave, zhe ima iraven in lehek hod bdckm tnako
vifoke, malo navnoter nagnjen krish in (jofti-dboe
kano felo neframnih kolti ■: dalej zhe bedrehprefcej
ena od druge ftojijo, in zhe fe bejddJinei fcefti
nasdol s’ koleni fklepajo in zhe pouodnf udje
nafpred leshijo. m oh-nl.v 'oiimiI

' '■ e ' ' *)i iuiil v. -a; : .jr:  /in m •iiibdm

. .••/: • S 5. j inobom ibot

Natonzhno snanje. fhirokofti iiio globftbofjtšlnile^
dehizhne votline je sato -Ciino potrebno, 1  da'f^ prbk-
ftor medenize prav napre poftavi, da fe mogozhi-
noft ali nemogozhnoft, lehkoft ali teshavnoft"po*-
roda po naturnim potu prefodi, in da fe po 'va!s~
lozhnofti proftora ino velikofti otroka per porodu
ravnati ve. Nad to dobro naprepoftavo je doftikrat
leshezhe, da fe materno in otrozhje shj.vlpnje ohrani.

■>-- . :>1 did , dino

25

nbril ■>[ o ds ib; . iiocn ti!oh

Od •pogrefhkod shenfke medeni*#,  ni'

• Nifo vfe medenizetakd |io redi fpodobljrne,
kiakor fo bite* tukejpopifarie; ampak dofti pogfefli-
kov fe lehko nakljuzhi, ktere fo porodu fhkodljivtg
ga velikrat ftorijo nevarniga, in ga velikokrat zhifto
vftavijo. Nar navadnifhi pogrefhki na medenizi
fo J aj  ni prav nagnjena, bj  je pm teina , ej  je
pr e fhiroka, d)  je pokvezhlena in vfa'fpazhena.:

zhes navadilo bolj vjiognjen, trebuh jim nafpred
nškdliko zhres ffoji’, porodni, udje jim slo liavsHd
Izsilijo. •— Je  medenica fi prfe malo inhgnjeifiiV.tak |e
njeno vhodifhe prevezh riaVsad, ni njeft'0 is-lvBct i-
fhe prevezh nafpred nagnjeno. Shenfke s’ pre¬
malo nagnjeno medenizo fmajo bolj gladko rit,
flabo '.V-pijgttrenje krislmigavfelh prnamreilmstakUil tre¬
bili , i«;diaiezh nafphd lesliezhe pobodtiemdevni')'!
dr, , ni ':iv'-ri i ,i;,i->jndani‘yi<j . !;khI.v> /hoj ‘>i
ih;§in54iio !r !io/ inojn hr ‘fl

Pretefna fe medeniza imenuje, zhe -fo ‘rije*ffi
premerniki manjfhi, kakor Jo bili sgorej sa dobro
Ipodobljeno medenizo ‘popifatoi Pretefna medeniza

v' is-hodu pretefna- biti, žhe- kukoviza prevezh

in njeno is-'bodifhe prevezh hav^ad. 'Šbeiifkrtih' s’
šlo nagnjeno medenizo rit slo vnn ftoji, kfish

26

noter moli. ali zhe je lerdno ali nevgibljivo s’
krishno koftjo fklenjena, zhe fedni gerbi prebliso
eden drusiga ftojijo, zhe je framni obok pre fhpi-
zhafti. Medenize, ki fo v’ vhodifhu flabo ftorjene,
ino tefne, Fo vzhafi nenavadno velike ino fhiroke
v’ is-hodifhu, in tak nafprot; vender Fe ne najde
vFelej tako.

f' 55.

Pre proFtrana je medeniza, zhe Fo njeni pre-
merniki vezhi, kakor Fo bili sa prav Ftorjeno me-
denizo popiFani. Tudi pre Fhiroka medeniza ni Fkos
in Fkos, ampak je le ali v’ vhodiFhu, v’ votlini,
ali v’ is-hodifhu, ali v' pofamnih premernikih pre
Fhiroka, zhe klanjez prevezh sadi ftoji, ali zhe
bedre predalezh vFakFebi Ftojijo. V’ votlini je me¬
deniza pre Fhiroka, zhe je krishna koFtprefniroko,
ali prevezh isvotljena, in zhe Fedne kofti preAezh
narasen Ftojijo. V’ is-hodiFhu je prefhiroka, zhe je
kukoviza pre kratka, ali zhe predalezh sadi Ftoji,
zhe fedni gerbi pre dalezh narasen ftojijo, zhe je
framni obok preproFtran.

§• 56.

Pokvezhena ali fpazhena medeniza je, zhe je
odfpred navsad, ali od obeh Ftrani FtiFnjena, zhe
je pokvezhena , premaknjena, fkerzhena, ali zhe
fe v’ njeni votlini oteklini ali israFtki na kofteh
snajdejo.

§. 57 .

Sroki, ki pogrefhke medenize perpeljajo, to
je, da jo pre fhiroko ali pre teFno Ftorijo, Fo mno¬
gi, kakor bolesni, ki koftj omehzhajo fpoFtavim
kerzh, shelve, Framna kuga, po kteri samorejo
koFti otežili, in proftornoft medenize smanjFha-
ti), pre sarano Filenje k’ hodi ino fedenji zelo
mladili ino Flabih otrok, mnogo fedenje na terdih
klopeh sa mlade deklize, padi ino tepenje na
krishno koFt ino kukovizo, pre terdno prevesova-
nje Fpodniga trupla ino medenize, isvinenje bederne
kofti, prelombe kofti in neumna pornozh per porodih.

27

Druga Postara.

Od mehkih porodnih delov.

§. 58 .

Tako imeniten ko je sa porodno pomoZhnizo
bil navk od kofterie podloge porodnih udov, da ve,
kaki fd farni na febi, in kako med fabo ftojijo,
ravno tak imenitno ji je vediti, kaki fo mehki po¬
rodni deli enkrat farni na febi, in kakfhno je nji¬
hovo opravilo, kar fpozhetje, preshivitek ino rojftvo
otroka sadene

§ 59 .

Mehki porodni deli fe rasdelijo v’ svunajne, ali
take, ki fe odsvunaj viditi, ino v’ snotrajne, ali
take, ki fe viditi ne dajo, druga/,hi zhe fe truplo
shenfke odpre.

Od svunajnih porodnih delov.

§. 60 .

Svunajni mehki porodni deli leshijo vfi na is-
hodifhu male medenize pred noshnizo, ino okolj
nje, in fe vfim fkupej pravi shenfka fram. ,Sein-
kej flifhi žela framna ali krilina okoljza (/krilo - ),
framni verh, velike framne uftnize, male framne
uftnize, fhegetavez, odpertina fzavne zevke, vho-
difhe noshnize, divizhna koshiza, ves framnih
uftniz in fredno inefo.

§. 61 .

Žela framna okoljza fe v’ letah dosoritve
obrafte s’ kratkimi , kodraftimi lafami, ino ima
ondi, kjer fe fpodno truplo njeha, is mafti fpo-
dobljeno moljavo, imenovano framni verh. Žela
lega framne okoljze je per velkih pa tenkih shenfkih
bolj nafpred nagnjena, per majhinih, debelih
shenfkih fe pa bolj fpodej med bedrami sriajde, in
fe po nagnenji medenize ravna.

S- 62 . .

Velike ali svtrtiajnfe framne uftnize fo tifte ve¬
like koshne gerbanze, ki Te od, framniga ,\erha
sazhnejo, ifi med tifn, da nav/pod šifieraj tehjfhi
perhajajo, noter do fredniga meta, kjer fo fkos
koshnato framno ves sesane, grejo. Puftijo ve¬
liko jklad *ned febo, ki fe f ranima fl^l^d imenuje.
Na svunajni ftrani je kosha velikih,ofiniz bolj .tenuu r
kafrai,' kakor kosha drujjga telefa,, ger^an^haftai,
in s* pofamnimi lafnji obrafhepa sijotrajni ftrani
je kosha pa filno tenka, rudezjha. ohzftutna., in
lojenafto shleso is fe fpnftj. Per djvi^ali
uftnize terdno fkup fklenjene, in drugp, dfele po-
polnama sakrijejo; per shenfkih, ki fo slie rodile ,
fo bolj ohlapne, in bolj vfakfebi. Savoljo fvoje
r«hJobe fe dajo filno sip i;aspotpgniti j, nabirki f kcrvi
*H vodenih. • popak,,; pofehft 0  ipa■zhRpVefn^is-ftppi
jih ^ainorejo v 5  zhuilpo_ ,ye|jkoft n natpgijiti {  ip v’
nofhenji, porodu in otroznji pofteli imsrpkjjvp tp-
shave in nevarnofti narediti.

.noV.i\> A i \ \ i o 'Si i•, 66 51  \o i \ \ m», hO

Snotrajne uftnize fvodne uftnize} fpet dvoje
koshnih gerbanz fo prav s a prav le podaljfhanje
koshe, i is kjtere fo'fevonajne uftnize j l( le fhie bolj
rahle in bolj nidezhe. Vezhi del ,lesko«.jkriteipod
svunajnimi uftnizanii, vzjiafj-pa vender jtidf.iijmpd
njihiviip m 0 lij; o s in tedaj fo yma$aBp e^jmikaffe.
•IMfcHiae fo ftvarjieneu da feisnotrajm. flovodnj.-.deji
odi pertif kan ja svupajnig-a sraka^nfta) „!pralw niH-
4bivarjejo;, ,in da istavniza tak piot dobij. da. fe drugi
deli trupla ne ofhkropijo. .otem onimi ni .vinilu

.m  « 4 .

t Sheg#av,ez leshii tikaitna nadi/S#^hetkom:malih
nftniz^iin je majhind, okrpgla filno obzkutna vezli,
je Obdan s’ koshd poki is ppdajjfhanja: malih uftniz
«lbrtoji^liin/feupr.edkosha,fhegatavza imenuje. Ta.
moshkiuiu: udu kolj enaka rezh je zelo inajfiiua •
•kje Vj— K pavza dolga. -Per novofojefiihi-dekUr
zah, pofebno per: fiifiih i rki jCo, jprp i,s«ira?i91irqjenP,
je fhegetavez neperlesbno velik 5 :foilahko, s  /.lne fe

prO tufilo pogledal,-fea ntoshki udfefc Fposna-, in !S#w<
nkire v’■ fpreiuenjeaj© rodu sJipU^afi. ;'i: / •• . '

bom : ■ h .!oiid”l { njpginbluij } i oi>

§. 65.

Odpertina Fzavrte ?/evke leshi med malimi uFt-
nizaiiii, en pav* Fhiroka pod Fhogetavzoin in ti-
kauia’ ptpd vhodifhpm noshniz. je .okrogla od-
pertjnM, VelikoFti pereFne zevke. in j(j s’ nakipnje-
niin ^ferdim rpbom obdana , tako da /e : isHtv fkoš;

otipani& dd driiM 1 ,delov raslozhiti da. š'

■•! r  ;>i 'ffiit  voj : oppii 1 baavan jlod lualnoil« (din

-on ni . (i ■['[(> r  iliaboFteg ggj

.diri‘)q s  i mr./

Vhodifhe v’ noshnizo leshi tikama pod odper-
tino fzavne zevke, in kje en pavz snefe. Je s’
mnogimi shlesaftimi bisgavkaini ino s’ nekoliko
navsdigrijertim tol/om obdana. ;

-o! /ti  j o!l:;;i'no! V. .idiA oU" '..lom

. ' V i-duio f I )>: ■ 67 . "i ‘-'i/ i.!

Divizfma ;  koshfiijh. je tenka kdshna‘ gerbarižaV
polmefzn pbdobha; ' ki globokeji navriofer v' nosh-^
nizi leshi, noshnizo fkoraj savfim sakrije, in le
majhino odpertino ima, fkos katero mefizhno zhi-
fhenje odteka. Per pervim fpolnim sdrushenju s’
moshkrhi divižhha v ko^hiza vezh del prOterga,
in potim 3 ali 4 koshne berdovize savftanejo. t Se
pa tudi s’ drugih nakluzhb rastergati samore.

'An  ilfl o*l’/ i'lr,i

•>1

onmin

o n [ i: n ii

,. 'ifeLirmvfa ■  le#d Vfft 1 , liiep .Fej voTife
Framne uftnize v’ Vredno meFo sdaljlhajp , iu jih
ondi Fklene, Je in^jhinp,', /iroskp svesiljFhzaj ki Fe
le. tedaj sagleda,,^zbej fe f (ypUK.e ,Fra,mnp n(t uirtiiize

lt jh~j  f  vin rin_

vfakFel« Kartpgflqj 9 . /s ;jt{p|^^a Fe fpfo|y-

. ivitifioJill o?'rJ oir/fti od i;! t opili
W*sl ngol .dasinihi dinniml lijnjamr/a

• • Oq io iW’  PMfitioijbo

Skdhr svunajni pbtodni delj je Fredno meFoip jes
ali fbedni proFtor tited Framtto Fkladjo ino ritjo , in
ob-ftoji is J Koshe, maFti, mnogih lvervtijakov (Stuf*
gefaf) - ino -žliiitnih sliiliz. iijegovi Fredini ' fe
sagleda temnikaFta tun moldtiha zherta, ki Fe Fred-
na zherta ali Fhiv (91a!)t) imenuj^. jShirokoFt Fred-

30

niga mefa ni vfelej enaka, fhirja ali voshja po
dolgofti ali kratkofti framne (kladi, nararezh od
3 / 4  do 1 '/.  Cpoldrugiga3 pavza fhirokofti; med

f orodom fe pa raftegne od 4 do pet pavzov, in
e per san^marujeni fkerbnofti ino fhtorafti pomozhi
rado vterga. 4 Sredna fhirokoft fredniga mefa je
sa porod velik varnifhi ino bolja, kakor prevelika.
Je she bilo rezheno, da porodni deli po fvoji legi

E  er tenkih, dobro srafhenih ino velikih shenfkih
olj navfpred, per majhinih ino terfatih fpodftavlje-
nih) shenfkih bolj navsad ftojijo • per pervih je
f redno mefo fhiroko, per poflednih vofko, in ne-
varnoft vterganja vezha, ko per pervih.

S- 70.

Vfi ti deli rasen framniga verha in fredniga
mefa nifo fulii, ampak s" lojenafto shleso prevle-
zheni, ki vfe te dele smeraj povfke (fliske) obderslii,
in vfako doteknenje, pofebno pertelefnim sdrushe-
nju (Setfdjlaf) in porodu manj bolezhe ftori.

Pogrefhki svunajnih porodnih delov .

§ 71.

Svunajne framne uftnize fe vzhafi vfe ali slo
sarafhene najdejo; ali fe najdejo fkos mnogotere
nakluzhbe fkerzhene, pre majhine, vodeno nakip-
njene, otezhene, gerzhove, tudi ima ondi vezh-
krat gerba zipne ali kervne shile, ali rafpok fram-
nih uftniz fvoj fedesh. Na snotrajnih fmalih')
framnih uftnizah fe v’ zhafi ravno ti pogrefhki naj¬
dejo, ki fo ravno tako fhkodljivi, kakor zhe fo na
svunajnih framnih uftnizah. Pogrefhki lege fzavne
zevke in njene odpertine, kakor pogrefhki fhege-
tavza snajo tudi marfkatiriga neprijetniga naftopka
krivi biti. Slo je pa tudi na pogrefhke koshize,
ktera sna zhifto sarafhena, terda, vterpnjena,
vkoftenena biti, dvojo odpertino imeti, alj, bres
nevafnofti sa porod, zhifto faliti, gledati. Pogrefh¬
ki fredniga mefa fo: sna vzhafi pre fhiroko biti,

31

in ftoriti, da je potim frarana fklad prevofka, alj
veliko prevofka, alj savoljo flabo opravljene po-
mozhi per ppprejfhnih porodih vtergana ali zhifto
pretergana, otezhena, prifadna, in k’ preterganju
slo nagnjena biti.

Tretja Postara.

Od snotrajnih mehkih porodnih delov.

S- 72 .

Snotrajni porodni deli leshijo vfi v’ votlini rae-
denize. Sem le rajta noshniza, materniza, materna
trobenta, jajzhnik in okrogle in fhiroke materne vesi.

Noshniza je koshnata zev, ki fe odfpod svu-
najnih porodnih delov dershi, fe med malimi fram-
nimi uftnizami sazline, v’ fkriveni (frumm) legi
med fzavno zevjo in ritnim zhrevefom do mater-
nize dofeshe, in s’ fvojirn sgornim konzom vrat
maternize objame. k Spodni konz fe imenuje vho-
difhe, sgorni konez, ki je obokaft (savelbaif) alj
kakor shakel sadelan, in materin vrat objame, fe
imenuje noshnizhni obok (velbj; uni del, ki je

F  roti fzavni zevi, ino fzavnimu mehurju obernjen,
e imenuje predna, in ta, ki je proti ritnimu zhre-
vefu obernjen, sadna ftena. Noshniza je 4 — 5
pavzov dolga, in per divizah na vhodifhu 1 pavz,
na noshniznnim oboku pa 1 '/, do 2  pavzov pro-
ftorna; per shenfkih, ki fo šhe rodile, je pa kraj-
fha in proftranjfha. Ima od-notraj veliko gerbanz,
kterih vezhi del fe tikama nad vhodifhom in na
predni fteni noshnize snajde; na noshizhnim oboku
je pa le malo gerbanz viditi. Ob porodu te ger-
banje k’ podaljfhanju noshnize veliko perpomorejo.
Na snotrajnih obkrajih noshnize, in fofebno med
gerbanzami fe veliko shlese lozhi, ki jesato, da
noshnizo per telefnim sdrushenju (2kifd)laf) in per
porodu otroka varje. in jo povsko fflisko) obdershi.

33 :

JC \ Allrti i m« » minili ju | Hi  U\ UJfl^ ‘Mhl Ulil,

otekla, in fkos to pre volka in sarafhena, rakafta.
od ran nazheta, alj tudi raftergana biti. Lozhenje
shlese fe sna bolezho pomnoshiti in fpreminiti.
Najdejo fe fhe na njojg^rzhe. kerviph skil, hudo
mefo, in druge rioshnizbrfe rtafshizhbe.

q §. 7o. 11 !

Materniza je preshivivno felo, in fofebno is-
gonjavfhi del sa otroka. <®res nje po naturnim
ppjff (iete.^a/^et ne more pgiti. pa svunaj matermze
s^pipre f^ ragno tako dobijo,, ko v 4  njejfvojo poa
po h; o it ilofezhi.

Materniza je po tim takim nar imenitnejfbi del
med šno^rajnimi porodnimi deli. Lesbi v'  vbodifhu
niaJe medenize med fzavnim liiehirjom in bitnim
zJirevefonr,; fpodej ie š‘ noshnizo fklenjena, nad
njo lesbijo zh-reva. Per divizah, ali per tibj iki fhe
nife fpozhele, je plafhato-Jftifnjeni. gvufMi po-
dobnap.iin ie 3-'/„ pavza vilama, zgoraj >1'/'jppavzai
odfpodeji-pa Vj (•fr* fhtirtizej) pavza fJiiroka. Žhie
jd bila shendka she nofezha-,oiji materniza ne fed
pre kaliioii vftruiflij( fbtctf 'tr tak majhina, kakor pred
liolezhitm ftaradap unrin/Bsl oni . i /■.<  •: itmt.vl Sot<j
-•mi.v aminih iion| oj .)■; ni no ‘doianni y'i
1 •;[ r,xifidao/I &n-?s7-r,nin; ulov

K’.’ bdljfbima rasjriedui fe materniza ■ rasdelii
ff'>rvVdncu<a!i vbisgorm, debeljfhi ino nekaj o bo-
kafrti delitibj)  v’ truplo ali f redni del: cj  vrni
ali vofki ifpodni del, ino d J  v’ f h tiri ftene. Tifta
plafhat niaternize, ki je proti fzavniiiiu mehirju
obemjenas, fe imenuje:fpredna ftena, ta pa, ki je
proti ritnimu zhrevefu, sadna ftena, in ftene na
oheh ftraneh, fe imenujejo poftranfke ftene.

oJS

78.

Spodili dd materniga vratu, ki v’ noshnizo
moli, m je od noshnizhniga oboka obdanp imenujemo

33

noshnizhni del maternice. Per divizah je ta nosli-
nizhni del kje en pavz dolg, in fe fkos otipanje
ofhlata terden, gladek in kakor hruftezhaft; per
shenfkih, ki fo she rodile, je debelej, mehkej in
rahlej. Na fpodnim konzi noshnizhniga dela fe sa-
gledata dve uftnize, ena fpredna in ena sadna;
perva je debeleja ino dalja, kakor pofledna. Med
obema uftnizama fe snajde majhina odpertina, ki
je per shenfkih, ki fo she rodile, podolgovato-
okrogla ino sobzhafta: to fo svnnajne materne ufta.
t Skos svuna ne ufta fe pride s’ nogovizhno iglo
ffondo, ©tricfnabet} v’ tefni potez, kje en pavz
dolg, ta fe imenuje ftruga materniga vratu, gre
navsgor v’ maternizo; felo, kjer fe s’ maternizo
fklene, fe snotrajne materne ufta imenujejo.

§. 79

Nad snotrajnimi maternimi uftmi fe snajde vot¬
lina maternize, ki je v' nenofhenji filno majzena,
komaj tolika, da bi eno bobovo serno v’njoj proftor
imelo. Materniza je trivoglata, je sgoraj fhirja in
fpodej fhpizhafta. V’ fvojih sgornih kotih ima na
vfaki ftrani eno materno trobento, in odfpod fe
sgre v’ ftrugo materniga vratu, ki fe potem fkos
svnnajne materne ufta noter v’ noshnize sdaljfha.
<Stene maternize fo prezej terdne, in kje pol pav¬
za debele.

$. 80 .

Materniza farna je is neke laftite mefnate
ofnove (5)?afje), is kervnih in vodenih pofodov ino
Zhutnih nitk tako ftorjena, da je v’ maternim dnu
nar bolj debela, pa tudi nar bolj rahla, v’ maternim
trupli manj debela in bolj gofta, in v’ maternim
vratu nar tenjfha, pa tudi nar bolj gofta.

§. 81 .

Prid (hafen) maternize je, da njena snotrajna
plafhad svunaj nofefhtva ob zhafu mefezhniga toka
mefezhno kri isliva, ki fkos materne ufta vun kaple.
Rasen tega imenitniga opravka fhe flushi k’ fpozhetju,
hranjenju ino presnivenju, in sadnizh k’ istifhenju
ladu in vfih delov, ki sraven (fem) flifhijo.

3

34

§• 82 .

Pogrefhki maternize, ki na ravnoft nofhenje
ino porojenje sadenejo, bodo posnej pokasani. Dru-
gazni fe je she najfhlo (jbres da bi sdravju fhkod-
va!o3, da je zelo nizh ni bilo, ali da fta dve bile
v’ dve votline sdaljfhane. Sna biti vfpred vpadena,
vpognjena, prifadna, otekla, oterdena ali okofte-
nena.

§. 83 .

Materniza ima fhtiri vesi, ki jo vterdijo ino
v’ njeni legi obdershijo, namrezh dve okrogle ino
dve fhiroke. Okrogle materne vesi is-hajata na
obeh ftraneh materniga dna tik maternih trobent,
greta v’ podobi dveh okroglih vervi navfpred fkos
trebuhov krog (žBaucbring) in fe polek fklepanja
framnih kofti vterdita. One fofebno prevarjeta,
da fe materniza navsad ne vpogne. <Shiroke ma¬
terne vesi fta dve fhiroke pa tenke koshnate ger-
banze, ki od poftranfkih ften maternize ishajata,
trobente in jajzhnike pokriieta, in fe ob ftraneh
medenize vterdita. One fofebno pove’shno lego
(©djteflage) maternize prevarjeta.

§ 84 .

Sgor od obeh ftraneh materniga dna sadi sa
maternimi vesmi fe sazlinejo kje tri pavze dolge
materne trobente kakor dve zevke s’ lilno tenkimi
odpertini, grejo valovato (mcllenfermtg) proti ftra-
nem medenize, kjer fe njihova ftran nenaj isdalj-
fha, sraven materne vesi naprej, in nehajo fhenjajo)
v’ odpertini, ki proti jajzhniku obernjena ino s’ ena¬
kimi rudezhkaftimi sobzi obroblena profto v’ ter-
buhovi votlini vifi, in je v’ divifhkim ftani bolj
nagerbanzhana, kakor she po porodih. Odpertine
zevk fo na svunajnim vuftji (SNiinbung) kje toljke,
da ne predebela nogovizhna igla (Tonda3 fkos gre,
proti maternizi fo pa smeraj tenjfhe, ino grejo v
kote materne votline. Ofnova (Subftanp maternih
trobent je ofnovi maternize slo enaka, in pogrefh¬
ki , ki maternizo poprimejo, tudi fploh trobente
sadenejo.

35

S- 85-

Jajzhnika leshita ob obeh ftraneh maternice,
tikama maternih trobent med gferbanzi fhirokih ma¬
ternih vesi. c Sta podolgato-okrogle, plafhato ftif-
njene, ino bobu poddbne reZhi, velika ko fredni
orehi. Poverh fe na njih najde, kadar shenfke do-
sorijo od 1(5 do 18 s’ belo-romenkafto mokroto
napoljnjenih mehirzov, ki fe jajzhize imenujejo.
Per shenf kih, ki fo she Vezhkrat porodile, fe manj
tih ja;zhiz najde, namefto njih fo pa romene pike,
ki fo oftanki odlozhenih jazhiz. Nar berfh je, da
ti mehirzi, kar shenf ko sadene, zimo fpozhetja v’
febi sopopadejo.

§. 86 .

Pogrefhki jajzhnikov fo: Prifad, oterjenje ino
rak, otekline ino tvori, vodenika; pogrefhki, ki,
zhe oba jajzhnika poprimejo, rodovitnoft vedno
vftavljajo.

§. 87.

Tudi je pptrebno, da porodna pomozhniza ra¬
sen porodnih udov tudi fhe hekaj drusih bliso le-
shezhih delov shenfkiga trupla fposna, na ktere fe
v’ nofhen i, ob porodu ino v’ otrozhji pofieli veli¬
kokrat gledati mora. Med te flifhita fofebno fzavni
mehir ino ritno zhrevo. t Szavni mehir leshi tikama
sadi nad fklenitvo framnih kofti fred in nekaj nad
maternizo, ino je snjo s’ trebuhovo kosho svesan.
Zhe je s' fzavnizo napolnjen, tak fe vsdigne sadi
sa framnim na kvifhko, ino medenizhno votlino
smanjfha. .Szavniza fe iste k a fkos fzavno Zev,
ki sadi sa f lenitvo framnih kofti nadol gre, ino
fe med malimi framnimi uftnizami in pred noshni-
zami odpre. Ritno zhrevo leshi v’ isvotlobi krishne
kofti, nekaj na levo sad sa maternizo, je snjo
fkos trebuhovo kosho svesano, in fe neha sadi sa
frednim mefom, in tikama pred oftjo kukovize s'
odpertino, ki fe ji rit pravi. Zhe je ritno zhrevo
s’ blatom napoln eno, tak tudi s'manjfha mede¬
nizhno votlino, ino ftifka ftrugo noshniz vkup.

3  ♦

30 '

DRUGI RASDEL

Od n o fh en ja.

Perva Postara.

Od mefezhniga zhifhenja ino od fpozhetja.

§. 88.

Le farna materniza je od porodnih delov per
grelih divizah delavna, drugi bodo fhe le posnej.
Shenfka ftaroft, ki je : ša fpozhetje she pripravna,
fe v’ nafhih krajih malo kdaj pred ftirnajftim letom
sazhne, in terpi kje do 40. — 50. leta.

§• 89 .

Kdar je deklina dosorela, fe fkashe fkos odteka¬
nje kervi is porodnih delov, ki fe vfafei 28. dan
ali vfaki lunini mefez ponovi, in toraj mefezhno
zhifhenje imenuje, in fploh od 4 do 6 dni terpi.
To odtekanje snefe od 4 do 6 unz kervi, v‘zhafi
mani. Kri, ki fe per mefezhnim zhifhenju lozhi,
je bolj temna, in fe ne raftaja, ko druga kri, in
je fofebno od sazhetka in proti konzu vfelaj s’
shleso smefhana. Savoljo tega sapufti ta kri v’
platni fkorjafte maroge, ki fe pa leshej, ko drugi
kervni vmaski isprati dado.

§. 90.

Ta mefezhni kervotok ima fvoj vsrok v’ shenf-
kim trupli, ki ima preobilnoft kervi, ktera je sa
fplofhni pokliz shenfke, namrezh mnoshenje ple¬
mena odmerjena, in fe toraj le najde, dokler fe
ta zil in konz da dofezhi. Y’ mladofti fe ta pre¬
obilnoft kervi v’ preshivitek ino ispodobljenje trupla
obrazha, in to perpomore, da deklizh hitre j rafte,
in prej dosori ko fantizh. Zhe fe pa enkrat truplo
israfte, fe preobilnoft kervi fkos zhifhenje lozhi.

37

Zhc mefezhno zhifhenje saoftaje', vezhdelj bo-
lesni naftopijo. Preobilnoft kervi je shenfki fo-
febno sato dana, da samore v’ nofhenji v’ telefi,
in po porodi na perfih otroka prerediii. Poftane
nofezha, tak fploh zhifhenje vezh ne od-teka,
ampak s’ to kervjo le sdaj dete preshivi. Per ker-
vipolnih shenfkah fe pa v’ pervih mefzih nofhenja
enkrat ali vezhikrat fhe zhifhenje pergodi. Ravno
tak fe ob zhafu, ko dete na perfih doji- imeno¬
vana preobilnoft kervi v’ mleko preobrazba- Re-
zhem tedaj, da shenfka ob zhafu, ko dete doji,
fploh zhifhenja nima. Le per kervipolnih, in takih
shenfkih, ki predolgo dojijo, je drugazhi.

S- 91.

Pervi sazhetek tiga opravka maternize je fkle-
njen s 1  nekimi nakluzhbami, ki fe napovedovavke
mefezhniga zhifhenja sovejo: in v’  fpremenenju
krogoteka kervi, in prekuhanja vshitih jedi, v’ glav¬
nih bolih, v’lehki griselizi (maternzi), v’obzhutki
tdshe v’fpodnim telefi ino udih, v’ gomseuji po kofteh
ino bedrah, v’ otekanju ino oterdenju siskov obfto-
iijo. Te napovedovavke pa smeraj manj naftopajo,
vezhkrat ko fe mefezhno zhifhenje ponovi, in le
Vzhafi fe sopet neko preobzhutenje verne.

§. 92 .

Per mefezhnim zhifhenju je dofti nakluzhb,
ktire vezha ali mamfha fhkoda sa sdrav e ino nuio-
shenje plemena fpremlja. Namefto navadnih os-
nanvavk pridejo vzhafi preletovanje vrozhine ino
sime po shivotu, kerzhi, huda griseliza, zhresmeta-
nje (bluvanje), hitriza. In farno zhifhenje sna prevred
alj preposno, premnogo krat ali preredko, v’preveliki
ali pre mali mnoshi priti, ali zlo saoftati; samore
predolgo terpeti, prevred ali zelo saoftati, tudi
zhifto drugazhno biti, ino po zhifto nenavadnih
potih priti.

93.

Zhe fe dosorela shenfka fpolnimu sdruslienju
vda, in ta rodoviten poftane, tak pravimo , da je
fpozhelaj in to njeno okoljfhino fpozhetje imenu-

38

jemo, Zhe fe fpozhetje pergodi, tak fe medfpol-
nim sdrushenjom trompete po konzi fprejo, fe s’
Tvojimi sobzi jajzhnikov terdo primejo, da jih fko-
raj zhifto objamejo, ino vsamejo eno, malokdaj
vezh jajzhiz, jih predenejo v' materno votlino, kjer
potem napre rafto, in fe v’ prihodniga zhloveka
isfnujejo.

§. 94.

Sazhetje perve oshivliene zime zhloveka nam
je fhe f k rito, satoraj neverno niz,h fegurniga od
tega povedati.

Druga Postara.

Od sapopadka, rasdeleqja in terpezhnolti
nofhenja.

§. 95.

Nofhenje je tifti ftan shenfkiga trupla, v’
kterim fe shenfka od fpozhetja do poroda snajde,
kjer fe fad prerediti ino pravo raft in podobo sa-
dobiti samore.

S- 96-

Zimafkos opravkobrodenja Oshivlenja fe snajde
ob nofhenju fploh v’ votlini maternize, in ona farna
je, ki mozh frezhniga ino naturniga poroda v’ febi
ima, ali tifta fzima3 fe sna tudi svunaj mater-
nizhne votline v’ drugih delih telefa sazheti ino
napre rafti, toraj f e nofhenje v'  vezh delov rasdeli.

§. 97.

t Se jajzhize od trobente v’ votlino maternize
prenefe, in rafte tam po redi, tak fe timu fpo-
zhetju pravi, da je po redi, in tudi timu tako sa-
zhetimu nofhenju, da je nofhenje po redi, ali ma-
ternizhno nofhenje, ktero po navadi, zhe f voj pravi
konez dofeshe, 280 dni ali 40 tjednov, ali defet
luninih mefzov po 28 dni ali 4 tjeden rajtati,

39

terpi, po mnogih nakluzhbih pa okrajfhano, ali
noter do 44 — 46 tjednov sdaljfhano biti samore.
Zhe pa jajzhize v’ materno votlino ne pride, am¬
pak na jajzhniku obleshi, ali na eni trobenti obvefi,
ali v’ terbuhovo votlino pade, in tainkej napre rafte,
tak fe timu nofhenju pravi, da je nenaturno, ali
nofhenje svunaj maternize.

§. 98.

Terbuhovo nofhenje sna tudi posnej poftati
fkos rafterganje maternize ino noshnize, ali, zhe
je nofhenje popre she bilo, fe sna na jajzhniku
ali na materni trobenti rafterganje pergoditi, potem
je nakijuzheno terbuhovo nofhenje, m otrok sna
zelo v’ fzavni mehir ino v’ ritno zhrevo priti. Zhe
jajzhize nepride v’ fvoje namenjeno mefto, tak
samore, ker laftno shivlenje ima, tudi na drugih
meftih en zhaf shiveti, pa le per terbuhovim no¬
fhenju fe samore sgodnjati, in njegov fad dosoriti.
Per nofhenji na ajzhniku in v’ trobente je pa rafti
ino isgodjanju vezh vftavkov na poti, ki mu kmalo
shivlenje vgafnejo; sakai zhe fe tukaj fad (dete)
fkos umetno pomozh prozh tak bo ali fkos ognoje-
nje is jtelefa perfhlo, ali pa fhe dolgo v’telefu
oftalo, fe pofufhilo, ino ’s terdo, apnjeno fkorjo
obleklo, takfhnimu fe rezhe kamn eno dete.

§. 99.

t Se snajde snotraj ali svunaj medenize le eno dete
(en otrok), tak je to edino nofhenje, je pa vezh fadov,
dva, trije, fhtirji, peteri, tak je mnoshno nofhe¬
nje. Po vfak-kratnim fhtivilu fadov imenujemo no¬
fhenje dvojzjikov, trojzhkov, fhtirzhkov itd.

$. 100 .

,Se snajde obrojeno jajzhize (refnizhni zlilo-
vefhki fad J v’ shenfkim trupli, naj fi bo snotraj
ali svunaj maternze, naj fi bo popolnama ali nepo-
polnama, isobresauo ali vfe popazheno; naj fi bo
lad (eden alj njih vezh} v’ njemu srel ali nesrel,
shiv ali mertev, tak je pravo nofhenje.

40

S- 10 *

Pride jajzhize fzer v’ materni/,o, pa tam ne
rafte po redi . ampak fe fpazhi ino fkerzhi, tak
imenujemo tako fprideno ja ze fnetje (2)? o te) in
nofhenju pravimo, da je fnetno nofhenje.

§. 102 .

Dosdevno ali nepravo nofhenje je tedaj, zhe
ni ne praviga fadu, ne fnetja, ampak je trebuh is
mnogih drugih vsrokov tak napet, da bi fe nofhe¬
nje snalo domifhlovati. Vsroki, ki snajo tiga krivi
biti, fo: sadufhenje mefezhniga zhifhenja, Vode¬
nika , shivi israftki f hudo mefo} ali drugi naraftki
v’ maternizhni ali terbuhovi votlini, ali zhe fe
jajzhniki in zhrevje naraftejo (jnapihnejo^. Ta
nakljuzhba fe nemore nofhenje imenovati, ampak
je le gola bolehota.

§. 103 .

.Se snajde sraven praviga zhlovefhkiga jajzeta
fhe kaka fnet, ali kaka sgoraj neimenovanih bo-
lehot v' votlini medenize, tak fe imenuje to smefno
nofhenje.

§ 104 .

Nofhenje je potim, kak istezhe, frezhno ali
nefrezhno. .Srezhno je, zhe fe telefni fad saref
v’ maternizi snajde, zhe je sdrav ino shiv, zhe
sraven njega ravno tazhaf obene druge rezhi, kje
kake fneti v’ maternizi ni: zhe nofhenje bres ne-
varnofti sa otroka, in bres fhkodljiviga kasenja
materniga sdravja pretezhe, in tak6 dolgo terjn,
kakor je k’ popolni dorafti fadu potrebno. Ne¬
frezhno je pa nafprot, zhe fe ti timu ravno kaj
nafkrifh pergodi, in zhe je vezh alj manj nevar-
nofti sa mater ino otroka.

41

Tretja Postava.

Od fpremenenja shenfkiga trupla ob zhafu
nofhenja.

§. 105 .

Po fpozhetju fe v’ nofezhim shenfkim telefi
fploh, fofebno pa v’ siskih , porodnih delih ino na
fpodnim shivotu prav veliko f premeni, kar vfe
dobro vediti je porodni pomozhnizi filno slo po¬
trebno. Te premembe mora porodna pomozhniza
narpre fploh, potim fhe pa k’ ispolnovanju fvojiga
pokliza tudi pofebej fposnati fe vuzhiti, kako fe
vfak rnefez nofhenja ([po 4 tjedne ali 38 dni raj-
tati) perkashejo.

S- 106.

( Sploh sagledamo v’ pravim ino ponaturnim
nofhenji, fofebno v’ sazhetku per nofezhi shenfki
pofebno trudnoft, bolezho nateganje ino kerzhenje
v’ fpodnim shivoti, nevoljo ino hepreljudnoft, vmef
pa nenavadno vefelje, pogofto mrasenje, nena¬
vadno dremoto, glavni bol, sobji bol, gabzhinoft,
riganje, zhresmetanje j fofebno s jutra, per kterim
fe pa vezhdel le shlesa s’ nekoljko shoizom is-
pljuva; nevolja proti moshu, omedlevze, fofebno
v’ zerkvi, gnufenje nad jedmi, ktere fo ji druga-
zhi dobro difhale, in shelje po nenavadnih jedeh,
vzhafi po rezheh, ki nifo sa jefti; ofufhenje rok[
nog injobrasa, nafprot natekanje trebufhne okoljze,
sgornih beder ino vratu. Kri ji vezhkrat slo v’
glavo pertifka ali na perfa, vezhkrat fe ji po glavi
fuzhe, 1'erze mozhno bije, flabofti jo obhajajo.
Lize ji vezhdel bolj vpade, okolj ozhi fe ji na¬
pravijo fivkafti okrogi (Dfutg), perkashejo fe vezh¬
krat na zheli ino na liži rumene maroge, bolj ve¬
likokrat jo fzat tifhi , kar samore velikrat le s’ bo¬
lezninami opraviti. Marfkake bolesni, na k'terih
je pre terpela, fe v’ nofhenji nehajo, ki fe pa po
porodu fploh opet vernejo. Shile na nogah fe bolj
napnejo, in vezhkrat fe shiline gerzhe naredijo:

42

tudi noge ino frarane uftnize vzhafi vodeno ote-
zhejo. Vender pa porodna pomozhniza naj ne per-
zhaka per eni ino tifti shem vfe te nakluzhbe,
sakaj eno bolj eni, drugo bolj drugi pripadki (3u*
fdhe) sadenejo.

S- 107.

Mefezhno zhifhenje fploh per sazhetku nofhe-
nja henja, vender fe pa per nekterih shenfkih, po-
febno kervipolnih v’ pervih mefzih nofhenja ene-
krat poverne; in zelo fe je shesgodilo, da je zeli
zhaf nofhenja kakor drugi krat terpelo.

§. 108.

Pofebno fe pa per siskih veliko fpremeni, ki
fe zhifto po maternizi ravnati sazhnejo. She med
nofhenjom poftanejo bolj shivi, bolj polni, bolj
lazhni, bolj v’ obok napeti (jvelbani}, in napra¬
vijo nekteri nofezhi hudo napinjenje ino bodenje,
farba obftretja in berdoviz poftane bolj teinnikafta,
ino is njih fofebno k’ konzu nofhenja neka vodena
firotkafta (moffenatjnticb) mokrota tezhe.

§. 109.

,She vezho fpremenenje fe pa ob nofhenji na
porodnih delih godi. Zhaf nofhenja in naftopniga
poroda prerajtati, je toraj potrebno, fpremenenje
na fpodnim shivotu, na porodnih delih ino siszih
vfako pofebej, in fizer tako posnati, kakor fe vfak
mefez (jpo 4 tjedne ali 28 dni rajtati) rasodenejo.

s. 110.

V’ pervim mefzi nofhenja, kmalo po fpozhetju
ino fprejetji jajzeta v’ inaternizhno votlino ofhla-
tamo materno noshnizo in svunajne porodne dele
nekoljko otezhene, mokreje in topleje. ,Stene ma-
ternize fo debeleje ino rahleje, njena votlina fe
sdaljfha in sgubi fvojo trivoglato podobo, materni-
za farna na febi je lhe pa smeraj v’ fvoji po-
prefhni legi, torej fe tudi na fpodnim shivoti v’
sazhetki perviga mefza fkoraj nizh nefpremenu
Noshnizhni del maternize poftane debelej in meh-

43

kej, uftnize maternih uft fo fi na dolgofti enake,
in poprezbna fklad svunajnih maternih uft fe v’
majhino, okroglo, terdneje fklenjeno jamo fpre-
meni. V’ pervih fhtirih tjednih po fpozhetji pa
fpodni shivot proti tretjimu ali fhtertimu tjednu she
nekaj otezhe; je pa pervfim timvender fhe mehek,
tak, kakorfhen fe svunaj nofhenja pred naftopnim
zhifhenjom sagleda, ktero zhifhenje pa sdaj ali
zhifto prehenja, ali fe pa le bres vfiga reda in le
po malim perkashe.

§. 111 .

V’ drugim mefzi fe smeraj vezha in teshja ma¬
ternica she nishje v’medenizhno votlino vgresne,
fpodni shivot poftane plafhat, in sgubi lizhno obo-
koft (^okrogloft}, kakfhno v’ divilhkim ftanu ti-
kama nad lramnimi koftmi ima; do maternize, ki
sdaj nishje ftoi, fe per prejifkanji she leshej s’
perftom dofeshe, in siski sazhinjajo terdi ino na¬
peti biti.

§. 112 .

V’ tretjim mefzi fe materniza po malim is
male raedenize vsdigovati sazhne, ker ji je pro-
ftor v’ n oj premajhin; to zhreve v’ kvifhko tifhi;
in fpodni shivot fpet obokaft (velban^ prihaja.
Materne ufta fo v’ podobi in legi fhe malo fpre-
menjene, le nekaj vifhji fo, in siski sazhnejo med
majhinimi vbodlaji v’ njih, otekati.

§ 113 .

V’ fhtertim mefzi she raaternizhno dno nad
medenizhni rob vfpred ftopi, in fe per fuhih shenfkih
ene pavze nad fraranimi koftmi kakor terda krugla
otiplje. .Spodni shivot ie she bolj obokaft, ma¬
terne ufta fo mehkeje, she vifhe in njekoljko navsad
proti isvotlini fvete kofti obernjene. Obftretje
okolj sisizhnih berdoviz je sopet temneje, berdo-
vize farne pa debeleje in nekoljko napozhene.

§. 114 .

V’ petim mefzi fe obok fpodniga shivota bres
velikiga pafanja she kar vezli ne da fkriti, in je

44

ToTebno ob ftraneh trebuha viditi. Materno dno
ftoji vfred med frainnimi koftmi ino popkom, in
materne ufta viflie. Nofezha obzhuti po navadi v’
tim meTzi pervo gibanje otroka kakor rahlo gomsenje.

«1 115.

V’ fheftim meTzi fe materno dno na popki ofhlata,
nar fpodne gerbanze popkove jamize poftanejo
gladke, in popek dobi Tvojo lego kakor navsgor
^pravimo, da Te popek tazhaT sazhne saCipavatiJ,
gibanje otroka Te kakor hitro sadevanje she ras-
lozhniThi obzhuti, in noshnizhni del je mehkeji
ko poprej.

S- 116 .

V’ Tedmim meTzi je materno dno 2  — 3 perTte
Thiroko nad popkom, nad kteriga jamiza je tudi
she bolj plaThata. Noshnizhni del maternize je The
krajThi ino omehzhan, in materne uTta viThe Tto-
jezhe To The bolj navsad proti isvotlini Tvete koTti
obernjene. V’ materni noshnizi Te oThlata Tpred sa
krilnimi koTtmi Tkos noshnizhni obok prav gibki
navTpred leshezhi del otroka. Kervne shile siszov
Te TivkaTto Tkos kosho leTkezhejo; in is siskinih
berdoviz Te vzhaTi vodena mokrota istiTniti da.

S- H7.

V’ oTmim ineTzi Ttoji materno dno med popkom
ino Terzhno jamo, nad kterimi Te raTpreTtreni terbu-
liovi pokrovi napeti, obokaTti in bolj na eni Ttrani
Qio navadi na deTni) snajdejo. Popkova jama je
vTa plaThata ino mehka (_rezhemo sdaj: popek je
saTut) , in vTtran njega Te vezh ali manj raslozhno
vTpred molezhi del prihaja zhedalje krajThi, ma¬
terne uTta Ttojijo prav vifoko in navsad,. in Te
teThko dajo doTezhi.

§. 118.

V’ devetim meTzi Te vsdigne maternza do
Tvoje nar vezhe vifhine, namrezh do treh perTtov
Thiroko pod Terzhno jamo, ino trebuh je Tvojo nar
vezho raTtegnjenje dobil, tako da Tapa ino hod te-

4 »

shavneja poftaneta. Noshizhni del je zhifto kratek,
komaj fkterti del pavza dolg proti klanjzn fvete
kolti obernjen, in komaj dofezhi. jStene materniga
vratu fo veliko tenjfhi poftale, in materni vrat je
vef safut. Vfpred leshezhi del otroka fedi terd-
neje na medenizhnim vhodifhu. V’ drugi polovini
devetiga luniniga mefza fe materne ufta po malim
vsdol vfedati sazhno. Pogoftim fe she najde mleko
v’ siszih, in vzhafi farno od feb’ tezhe.

§. 119 .

V’ defetim mefzi fe vgrosne materno dno po
malim noter do vfredi med ferzhno jamo in pop¬
kom, in kratko pred porodom fhe nishje; shenfka
fe fploh polajfhano obzhuti, popek je keglafto uvun
sgnan, trebuh fe fhpizhi. Materna nosliniza je
fhirja in mokreja, materni vrat zhifto safut, ma¬
terne ufta fo nekoljko nishje leshezhe, pa fhe
smeraj slo navsad obernjene. Uftnize maternih uft
per pervizh nofezhih zhifto sginejo v’ tim mefzi,
materne ufte pa fploh noter do poroda saperte ofta-
nejo, in fe kakor majhina grudiza otipajo. Per
shenfkih pa, ki fo vezhkrat nofile, in per kterih
fo fe per pretezhenih porodih materne ufta nekolj¬
ko navtergale, fhe noter do poroda nekoljko na-
rahljane oftanejo. Per tih fo tudi she ene mefze
pred porodom materne ufta nekoljko odperte, tako
da fe konez perfta fkos fpravi. ( Spredi leshezhi del
otroka ftoji terdno nad medenizhnim vhodifhom, in
fe lahko raslozhi, in fe ofhlata kakor pol krugle s’
raftegnjenim zhifto tenjkim noshnizhnim obokom,
kakor s’ mehirjom pokrit.

§. 130 .

V’ sazhetku nofhenja fe fofebno maternizhno
dno raftegne, posnej truplo, ino od fedmiga mefza
nofhenja fe rasfhirjenje materniga vratu sazhne.
Materniza dobi podobo na fhpizi ftojezhiga jajzeta,
in je proti konzu nofhenja fploh 12 pavzov vifo-
ka, ofem pavzov fhiroka. Per tim ras-fhirenji ma-
ternize njene ftene nepoftanejo tenjfhe, ampak
tudi s’ njo vred rafejo, poftanejo bolj rahle in

40

shlesafte, in njih shile fo bolj velike; farne ftene
maternizhniga vratu fe istenjfhajo v" dvorna sadnima
mefzoma, kar fe safutje materniga vratu imenuje.

.Shterta Postava.

Od zhlovezhkiga jajzeta, ino fadu v’ njem.

§ 121 .

Zhe fe fkos rodovitno fpolno sdrushenje fadna
z.ima v’ mehirzhku zhlovefhkiga jajzhnika oshivi,
kjer fe fad ofnuje, tak fe to imenuje zhlovefhko
jajze. \" naturnim, pravim nofhenji fe lozhi me-
hir/.hek od jajzhnika, in fe fkos materne zevke v’
votlino maternize fpela, da bi fe tam, kakor serno
v’ rodovitni semlji ozimil, to fe pravi, korenino
pognal, in fe s’ dnom, is kteriga ima shivesh do¬
bivati, fklenil. Na jajzhize fe mnogo shiliz na¬
pravi, ki fo od kraja okolj ino okolj jajzeta ras-
fhirjene, in fkos katere k’ fvoji rafti potrebni shi¬
vesh vlezhe. Te shilize pa ne obdajo zeli zhaf
nofhenja jajzeta, ampak fe proti konzi tretjiga mefza
ena sa drugo pozhafi sgubijo ob ftraneh ino na
fhpizhaftim konzi jajzeta, in fe na njegovim tum-
paftim konzi vkup s’ vldzhejo. Tamkje poftanejo
veliko vezhe ino mozhnefhe, in ftorijo na tiftim
mefti, ki fe potim fploh v’ dno maternize oprime,
materno potizo. V’ pervih dneh po fpozhetji je
oshivlenjeno jajzhize v’ maternizi komaj viditi, v’
tretjim tjedni fe pa sagleda resafta rezhka, kjd (do)
lefhnikove velikofti, ktera pa potem filno hitro
rafe, tako da je v’ fhtertim tjedni she toljka ko
golobjo, v’ fheftim pa ko gofje jajze, in potim do
konza nofhenja s’ votlino maternize vred smeraj
napre rafe.

Od delov, ki fo v’ liofezhi malernhi sapopadeni.

122 .

V’ votlini maternize fe snajde ob pravim po-
naturnim nofhenji otrok, materna potiza, popkov

47

trak (9iabelfcf)ttur), jaizhne mrene, in fadna voda.
Vfe te rezili fkupej fe imenujejo zhlovefhko jajze,
in otrok farno na febi fe imenuje fad.

§. 133.

Jajzhne mrene ftorijo svunajno ogrinjalo zeliga
jajzeta, iho druge njegove dele rasen materne po-
tize v’ fe saprejo. V’ treh pervih mefzih nofhenja
fe fizdr tri mrene na jajzetu vidijo; ali ena od njih,
minljiva ali fitova mrena imenovana, sopet sgine
(premine), kakor hitro fe materna potiza ftori. Ona
tudi, rasen v’ pervih mefzih, s’ jajzetom manj
vkup vifi, kakor s’ maternizo, tak, da fhe, zhe
she drugi deli jajzeta s’pota pridejo, v’ maternizi
obviff, in fhe le nekaj zhafa posnej s’ porodnim
zhifhenjom v' shlesaftih flakotzih prozh gre.

§. 134.

Shilna mrena je prezej debela ino krepka, in
fe torej tudi ufnjata mrena imenuje. V’ pervih
mefzih nofhenja je ta mrena fhe s' shilizami £v’
§. 131 popifanimj obdana, v’ posnejim zhafi no¬
fhenja je od njih profta, fe prezej fkos njo vidi,
odsvunaj je fhe nekaj refafta, od snotraj pa gladka
ino s’ snotrajno, ali ovzhjo mreno svesana.

§. 135.;

Ovzhja mrena ali vodna mrena leshi v’ ufnjati
mreni, je veliko tenjfha ino glajfha, kakor po-
prefhnja; fe vidi fkos njo, je bres raslozhnih po-
fodov, ino ftori s’ fvojim snotrajnim, gladkim li-
zom jajzhno votlino, v’ kteri fo prava fadna voda,
popkov trak in fad saperti. t She sdaljfha fhe na¬
prej zhes popkov trak, in okolj njega kakor neko
noshnizo ftori. Te dve mrene leshita fploh tikama
ena verh druge, in fta v’ zhafi s’ filno tenkimi nitki
vkup svesane. Vzhafi, vender malo kdaj fe snajde
med tema dvema mrenama nekaj vode, ki fe neprava
fadna voda sove. Zhe fo dvojzhki, tak ima vfako
dete fvojo laftno ovzhjo mreno, doftkrat imata
oba le eno izfnjato mreno.

4S

S- 126 .

Prid (korift) jajzhnih mren je, da zelo jajze v'
maternizi vterdijo, dele, ki fo v’ njoj, od vfih ftrani
dobro saprejo, fadno vodo istezhi nepuftijo, per-
tifkanje sraka (lufta) v’jajzhno votlino oddershavajo,
in sraven tiga en del materne potize pokrijejo, in
nar berfh k’ odlozhenju fadne vode perpomorejo.
Ob zhafu poroda ftorijo s’ fadno vodo fkos vkup-
vlezhenje maternize mehir, ki fe vodni mehir ime¬
nuje , ino fkos to materne ufta kakor sagvosda po-
zhafi ras-fhirijo. Potim, kak fo velike, ino kakfhne
fo, fe prefodi, kak dete leshi, kak bo na fvetlo
perfhlo , in kakfhen bo porod.

Od fadue vode.

§• 127 .

Raslozhi fe pa dvojna fadna voda, prava ino
neprava. Prava fadna voda je vfelej sraven, je v’
jajzhni votlini saperta in obda fad in popkov trak,
je v’ sazhetki nofhenja zhifta, proti petim mefzi
pa she kalna, iiakotkafta in shlesafta poftane, in
je po farbi firotki podobna, zhifto laftno, femeno
ino sopemo difhi, ino platno od nie omokreno fe
vterdne, v’ porodnih bolah smeraj odteka, in ka¬
dar is-tezhe, mora porod priti. Mnogoft fadne
vode fe ravna po zhafu nofhenja ino velikofti fadu.
Mlajfhi in toraj manjfhi ko je fad, sa toljko vezha
je mnogoft fadne vode, da fe rahli fad v’ njoj
bolj obvarje. Bolj pa ko fad rafte, in noflienje h'
konzu gre, bolj voda minuje. V’ srelim jajzetu
snefe mnogoft vode kje 1 % (^poldrugo3 libro; sna
fe pa tudi tako is-sesati, da nje je zhifto malo,, ali
pa fe sna na fO liber (^funtov) pomnoshiti.

§. 138 .

t Sadna voda je sato : maternizo v’ nofhenji na
vfe ftrani enako ras-ftegne, in podeli tako fadu
priloshen proftor, da fe lahko mesi ino rafte; pre-
varje, da fe bliso leshezhi deli fadu vkup ne sra-
ftejo; prevarje, da kak pertifk od odsvunaj tako

49

hitro fadu ne fhkodijo, in da mozhno gibanje otroka
tako ne boli; pomaga otroka prerediti, in polajfha
porod, ker fe fkos fadni mehir mrterne ufta na¬
tegnejo , in fkos fadno vodo porodne pote povfke
(d liske} poftanejo.

§ 129.

Neprave vode je malokdaj kaj sraven, in fe
snajde, kader je med shilno ino vodno mreno, alj
meil maternizo in shilno mreno. Neprava fadna
voda je vezhdel vfa zhifta, nizh flakotkafta, in
odte/.he vezhkrat she prezej en zhaf, vzhafi vezh
tjednov pred rojftvom, nektirkrat pak tudi fhe le
ob rojftvu prozh, vfelaj pa bres vfe bol. Ni je
nizh k’ pridu, pa zhe je sne le prevezh ni, tudi k’
obeni fhkodi. Slo je pa potrebno, da fe od prave
fadne vode raslozhiti ve, da fe per njeni teki
obene perprave sa porod ne sazhnejo.

$. 130.

K’ delom, ki fad obdajo, flifhi v’ sadnih mef-
zih nofhenja tudi bela shajfnizhkafta prevleka, s’
ktero je vezhkrat fad ali le na enih meftah, alj
pa zelo povfod pokrit, in fe otrozhja shlesa ime¬
nuje. .Sploh fe je najde narvezh na gibzhnih udih,
pod paf-hi (j>asduhiJ, med bedri; vzhafi je ni,
da fi fta ravno mati in otrok sdrava, tudi je ni
vfelaj enako veliko, in ni vfelaj enakofhni.

Od materne poliže.

g. 131.

Materna potiza fe tifti, mefu enaki, gobafti
ino pofoduv poln del zhlovefhkiga jajzeta imenuje,
ki fe po porodu otroka s’ sadnimi kofzi (TalazhkiJ
popkoviga traka in vterganih mren po porodnih potih
is-tifhi. Kako poftane, fe fhe dofti ne ve; menijo,
da fe is tiftih pofodov, ki pervetri mefze nofhenja
jajzenasvunajfhnimlizi obdajo, naredi. Na materni
potizi fe dvojo liže raslozhi, eno svunajno in eno
snotrajno. Svunajno proti maternizi obernjeno liže

4

50 -

je refafto, negladko, gobafto, in fe s’ fvojiroi
nitki terdno maternize dershi. Šnotrajno proti fadu
obernjeno liže je gladko, od jajzhnih mren prevle-
zheno, vidi fe na njem veliko molezhih shilj, in
na tim liži fe sazhne popkov trak.

§ 132.

Materna potiza je fploh okrogla, vzhafi ne-
koljko podolgovata, in je plafhato ftifnjeni potizi
podobna. Njeni premernik snefe 6 — 7 pavzov,
njena debeloft v’ fredi po navadi en pavz, in njena
pesa (tesha) snefe kje vpizhlo libro, njena farba je
tijolzhnatajmed fivo in rudezho). Perfredi, ali ondi,
kjer fe popkov trakvrafe, je nar tovja (debeleja), ob
krajeh je pa zhedalje tenjfha ; zhe fe pa popkov trak
bolj proti kterinm njenimu vfadi, tak je potem na¬
vadno ondi potiza nar tovfha. Materna potiza ima
fvoje felo v’ dnu maternize nekaj navdefno, ven-
der fe pa vzhafi na vfakim drugim mefti rnater-
nizhne votline, in fhe zel6 snotraj na maternih
uftah ali pa sraven vfadi.

§. 133.

Zhe fo dvojzhki, ima vfak fvojo laftno potizo,
vfak fvoj popkov trak, vfak fvoje mrene, in vfak
fvojo faelno vodo; potize fe pa rade ondi, kjer fe
ena drugo tifhijo, fprimejo; alj pa imata obale
eno farno potizo, is ktere dva popkova traka is-
hajata.

§. 134.

Materna potiza je fofebno sa prerejenje fadu,
ker ga s; materjo fklene; podeli kri, ki ji od ma¬
tere doteka, potem ko je v’ njoj (potizij laftno
fpremenenje preftala, fadu fkos popkov trak, in
vsame nekaj kervi is krogoteka fadii sopet v’ febe ;
materna potiza je torej sa fad namefto pljuzh, ker
fe v’ njoj kri sa shivlenje fadu fhe popre vde¬
lati mora.

51

Od popkovina Iraka.

135,

Popkov trak je tifto, ko verv fpleteno sdalj-
fhanje materne potice, ki v popki fadii sgubi, ino
is dveh ziplj (silil, da bijejo} ino is ene kervne
shile obftoji, med kterimi fe pa nekakfhna fterdjiua
(kakor shovza} snajde, iti je s 1  noshnizo, ktera
fe is ovzhje mrene naredi, oblezhena.

§• 136.

Te dve zipli popkoviga traka is-hajata vezhi
del ob obeh ftraneh is medenizhnih ziplj otroka,
ftapita fkos popkov okrog is njegove trebuhove
votline, in od ondi greta po filno dolgi poti v’ ma¬
terno potizo, kjer fe v’ smeraj manjfhe vejze ras-
delita, ino fe v’ pifkrizhaftim tkanji (Settengeroebe)
materne potize sgnbita. Popkova kervna shila, ki
prefeshe na velikofti obe zipli vkup, fe is-haja is
vkup ftekanja neprefhtetih kervnih shiliz, ki fo po
otrokovim deli materne potize rasdelene, in gre
potim, od obeh popkovih ziplj ovita, fkos popko-
vo odpertino otroka, ino fe fkonzha nekoljko v’
vsgor gredezho votlo sililo tifte. Popkov trak
je sdaj debelej, sdaj tenj potim ko je pifkrazhafto
tkanje, ki pofodve obda, vezh alj manj s’ fterdji-
no (shovzoj napolnjeno: savoljo tega fe tudi pop¬
kov trak sdaj tolft, sdaj fuh imenuje.

§. 137.

Dolgoft popkoviga traka je dolgofti sreliga
otroka po navadi enaka, kje 18 do ŽO pavzov,
sna pa tudi daljfha ali krajfha biti, fe je she najdla
40 pavzov dolga, krajfhe pa ko 7 pavzov fhe ni
bilo. Zhe fe na ene mefta popkoviga traka vezh
fterdjine napravi, alj zhe fe kervni krogotek sa¬
voljo velikiga fukanja popkoviga traka nekoljko
vftanovlja, tak poftane fkos to nekaj nepravih
voslov, is kterih fhtevila prasnoverzi na fntevilo
otrok fhe v’ prihodnje fklepajo. Pravi vosli fe pa
na popkovim traki le malokdaj najdejo, in fo, zhe

4 «=

52

fo slo fkup s' vlezheni, shivlenju fadii nevarni,
ker mu potem potrebna kri ne more pertekati. Pop¬
kov trak shiviga snofheniga otroka je po navadi
bel, in vezh alj manj temno-fiv, vzhafi nekoliko
romenkaft.

S- 138 .

Popkov trak je fhe sato, da krogotek kervi
med materjo ino otrokom obdershi. Kervna shila
popkoviga traka je vezha kakor njegove ziple, je
fivkafta, in vpelava v’ fad potrebno kri is materne

C otize. Ziple popkoviga traka fo manjfhi, kakor
ervna shila, fo rudezhe, in bijejo kakor shila na
roki, ino peljajo en del kervi, ki je fvoj krogo-
tek v’ fadu ispolnila, v’ potizo nasaj.

Od zhlovefhkiga fudu.

§. 139 .

Kakor hitro je jajzhize v’ maternizhno votlino
perfhlo, sazhne rafti 5  fhe le tretji tjeden po fpo-
zhetji fe fad pervizh v’ mrenah sagleda; je per
eni meri toljki kakor ena mravla; fhe nima obene
odlozhene podobe, in obftoji is dveh belkaftih
fterdninaftih mehirzhkov, od kterih je ta vezhi,
perhodni terfh trupla, s’ fvojim fhpizhaftim kon-
zom sa eno tenjko nit ("popkov trak} vterdjen, ta
majhni pa, prihodna glava, proft Vili.

§. 140 .

V’ drugim mefzi dofeshe jajze velikoft gofjiga
jajzeta, in mu je tudi prezej podobno .Sad je she
tolik, kakor ena zhbela: glava fe she od terfha
dobro raslozhi, in glava je proti terfhu velika,
ismoljave rok, nog, kakor votlinze sa ulbefa, nof
mo ufta, fe she dajo fposnati, in na feli ozhi fe
vidijo zherne pike.

§. 141 .

V’ tretjim mefzi je fad kje 2'/, ^poltretji} pa-
lez dolg, glava na zheli ino sadi lepo obokana,

je vi'a nagerbanzhana, na rokah fe sagledajo majhni
okrogli perfti, in she zelo sazhetik nohti. Skos
mefo, ki sdaj poftane, fe vfe fkos vidi, tako da
fe reberze fkos obokane perfa raslozhno fvetijo;
zhreve leshijo v’ trebuhovi votlini, pa fpodni shivot,
ondi, kjer fe popkov trak sazhne, tako navfpred
moli, deje popkovimu pozhu (raspoku) enak. t Spolni
deli navfpred molijo, in fhegetavez bi fe lahko sa
moshki ud dershal. Tam pa tam fe she pikze
okofhenja (okoftenenja) sagledajo.

§. 142.

V’ fhtertim mefzi dofeshe fad 5 ali 6 pavzov
dolgofti. Vfi deli, rasen nohtov fe she raslozli-
nifhi vidijo, in glava she ni vezh tako velika
proti terfhu.

8 - 143 .

V’ petim mefzi fe sazhne fad, bliso 8 pavzov
dolg, tudi po mifhizah (ribizah, SJiitžfef) mesiti, in
proti konzu tiga mefza sazhne mati po navadi me-
senje fadii zhutiti. Udje fo fe bolj napolnili in fo
mozhneji poftali, kosha fe pokrije s’ tenkimi, be¬
limi lafmi, ki fe viineni lafji imenujejo, in posneji
sopet ispadejo; na fpolnih deli fe mofhna alj pa
framne uftnize raslozhno vidijo.

8 - 144 .

V’ fheftim mefzi je fad 9 do 12 pavzov dolg¬
in 1'/ t  libro teshek, glava je fhe manjfhi proti
drugimu truplu, glavni lafji fe sazlmo zimiti, vu~
neni lafji fo fhe vezhi. Nohti fe sazhnejo na ro¬
kah in na nogah kasati. Zhe fe otrok v’ tim mefzi
porodi, tak fizer diha, vpije ino poshira, vender
pa vmerje zhes ene ure.

H- 145

V’ fedmim mefzi dofeshe fad 14 do 15 pav¬
zov dolgofti, in peso od dveh do poltretje libre;
truplize jetovfhi, bolj ispolnjeno, oberve fe sazhno
odpirati, vuneni lafji fo fhe godneji, nohti na rokah
in nogah mozhneji. Glava je vezha ino teshja, in
fe she vezhkrat vifoko nad medenizluiim vhodi-

54

fhom obzhuti; mesenje je she bolj shivo. Zhe fe
fad ta mefez vleshe, tak sliivi svunaj maternze
komaj zhes dve ure.

Š'  146.

V’ ofmiin mefzi je fad 15 do 16 pavzov dolg
in 3 —- 4 libre teshek; farba na želim trupli je
filno rudezha, liže ino udje fo flie s’ mnogimi ino
leshezhimi viinenimi lafmi pokriti, temen na glavi
je fhe slo mehek, globok ino fhirok, ftiki (9tdl)te)
fhe tam pa tam fhiroke fhpranje puftijo med febo;
nohti na rokah no na nogah fo fhe filno mehki, in
pe molijo naprej, mofhnja je slo rudezha, pa malo
nagerbanzhanu, in v’ njih fe levi mod (jpobe) na¬
vadno she obzhuti; per deklizhkih ftojijo velike
framne uftnize fhe dalezh vfakfebi, tako da male
framne uftnize ino fhegetavez is med njih vun
molita. t Se otrok v’ tim mefzi vleshe, tak fkoraj
kar naprej fpi, njegov glaf je flab in jezhezh,
fmola ki od njega gre, fvetlo-selena, in samore,
zhe je drugazh yfe sdravo , in bres vfih pogrefh-
kov, per dobri reji ino fkerbi fhe per shivlenju
obvifeti.

§. 14T.

V’ devetim mefzi je fad bliso 1 7  pavzov dolg,
in kje 5 ali 5 V, libro teshek; nohti na nogah ino
rokah fo she bolj terdi. Oberve ino trepavnize fo
she vun ftopile, vunenih Jafi fe vezh toliko ne
vidi, in gerbanze na udih fe sgubijo, ker je she
vezh mafti. Po navadi fta sdaj oba moda v’ mofhnji,
in per deklizhkih framni deli bolj fklenjeni. Kar
fhe v’ poprejlhnim mefzi ni bilo na otroku prav
dosoreno, je sdaj she vezhi del, pofebno konez
tiga rnefza, ker fe fad smeraj bolj fvoji srelofti
blisha; in torej otrok v’ tim mefzi rojen, smeraj
fhe berfh per shivlenji oftane, kakor zhe je is
ofrniga rnefza,

§. 148.

V’ defetim mefzi fad popolnaraa dosori, je
proti konžu tiga rnefza 18 alj 20  pavzov dolg,
in od 6 do 8 liber teshek. Lafji na glavi fo kje
po pavza dolgi, vimeni lafji pa vezhi del prozh.

5 o

Telo deteta je bolj okroglj en o, njegovi udje lspol-
neni kakor gre; kosha ne vezh vifoko rudezha,
ampak she Dolj mefnate farbe, in je rada s’ belo
firjovkafto shleso polita. Glavne kolti ne Dojijo
vezh tako narasen kakor popre; nohti fo terdneji,
vezhi ino feshejo do konza perftov na rokah ino
nogah ; hruftez v’ ufhefih je prezej ter d. Mofhnja
per fantizih je nagerbanzhana, in ima po navadi
oba moda; velike framne uftnize per deklizhkih fo
terdno fklenjene; popek je v’fredi telefa, tak da-
lezh odverhglave kakor od podplatov. V’ zhrevih
fe najde temno-seleno, shlesafto blato, otrozhja
fmola imenovano.

Od glave sreliga otroka, njeniga rasdelenja,
podobe ino premernika.

8 - 149

Da bo mogozhe prefoditi, ali bo samoglo dete
per porodu prav ino lahko po porodnih potih is ma-
terniga telefa priti, je potreba, da porodna po-
mozhniza tudi velikoft premernikov isnofheniga
otroka na enih ino drugih krajih dobro posna.

S- 150.

Nar tovfhi del na otrozhjim trupli, ki fploh
porod nar bolj vftavlja, je glava; to moremo torej
nar prd pregledati.

§. 151.

Glava fe rasdeli v’ buzho (hubanjo) ino obras.
Buzhaje na otrozhjim telefi veliko vezha kakor obras,
in na njo fe mora per porodu nar bolj gledati.
Buzha je is ofmerih kolti softavljena, od kterih
fo fhtiri sa porodno pomozhnizo nar bolj ime¬
nitne. Te fo:

aj  Zhelna koft leshi navfpred nad obrasom, ino
ftori predno glavje ali zhelo. Per otroku e fhe
v’ dve polovize rasdelena, ki fe pa posnej terdno
srafejo, tako, da fe per odrafhenih po navadi obene
1'ledi te lozhitve ne vidi.

56

bj  Obd ternene kofti (ftranizej) leshita ob obeh
ftraneh glave nad ozhefi, in 1'torita na verhi teme,
kjer fo tkos fhiv fklenjene.

cj  Satelnikova koft (satelniza} lesbi navsad,
zhelni kofti nafprot, rn ftori satelnik. S’ Tvojim
sgornim fhpizhaftim delom leshi med obema teme-
nima koftema, njenin fpodni del feshe noter dol do
vratu. Kofti buzhe per otroku nifo terdno fkle¬
njene, ampak vifijo le sa tenke koshe fkup. ,Se
dajo torej nekoliko mesiti ino ena verh druge sri-
niti, kar per porodih filno prav pride.

§. 152 .

Tifte mefta, kjer fe dve kofti ena v’ drugo
sadeneta, ino fta koshami fklenjene, fe imenu¬
jejo fhivi. Od njih fe fhtirji raslozhijo, namrezh :

aj  Zhelni fhiv rasdeli zhelno koft v’ dve polo-
vize; fe sazhne nad nofno korenino, in fe neha
v’ veljki mehzhavi.

bj  Venzhni fhiv lozhi zhelno koft ob obeh te¬
menih kofti, in gre od eniga fenza poprek zhres
glavo do drujiga fenza.

cj  Pfhizhni fhiv C^fednaht) lozhi obe ternene
kofti narasen, sazhne Te v' velki mehzhavi, tezhe
po fredi zhres temen naprej, in fe neha v’ mali
mehzhavi.

dj  Satelnikov fhiv lozhi obe ternene kofti od
satelnikove kofti, fe sazhne v’ mali mehzhavi, in
gre naprej po obeh ftraneh satelnika doli do vratu.

§. 153 .

Tifte mefta, kjer fe vezli glavnih kofti ino
fhivov fnide, ino vezhi prasni proftor, kteriga le
koshe pokrivajo, puftijo, imenujemo lnehzhave. Na
dve je gledati treba.

aj  Perva je velika ali predna mehzhava, ino
leshi na predglavji, ondi, kjer fe zhelni fhiv,
pfhizhni fhiv ino venzhni fhiv fnidejo: je podol¬
govata ino fhtirvoglata, vezha kakor sadna; sa-
morejo fe v’ nji is-hodki fhtirih kofti in pa poti
fhtirih fhivov ofhlatati.

57

bj  Mala ali sadna mehzhava leshi nasaglavji,
ondi, kjer fe satelnikov fhiv od obeh ftrani s’
pfhizhnim fhivom fnide; je trivoglatla: v’njoj ofhla-
tajo fe is-hodki treh kofti in poti treh fhivov.

§. 154.

Velikoft glave fposnati, imamo fhtiri pre-
mernike:

Ravni premernik od nofne korenine do sadne
mehzhave, ki je po navadi 4 '/ t  pavz velik
bj  Poprezhni premernik, od frede ene temene
kolti poprek zhres glavo do ravno tiftiga mefta
une ftrani: snefe 3 7, pavz, ino pokasne fhiro-
koft glave.

cj  Navpizhni premernik od vfredja temena do
dna buzhe je toliki kakor poprefhni, in iskashe
vifokoft glave.

dj  Poveshni ali narvezhi premernik; ta gre od
konza zhelufti do male mehzhave in snefe pet pav-
zov ino eno fhtertizo. Po befedah nekterih porod¬
nih pomozhnikov je neko obfeshje glave moshkiga
fadu fploh vezho, ko shenfkiga. Rasen tiga fe
fhe meri fhirokoft plezh, ki 4'/^, ino beder, ki
ena do druge od 3 /, do 4 pavzov snefo.

Od lege fadu v’ mulernizi.

S- 155.

V’ sazhctku nofhenja, ko je pesa vode, v’
kteri fad plava, vezha, kakor pesa famiga fadu,
fhe fad obene prave lege nima t Szhafama fe po
navadi plava, ker je nar tenfhji del trupla, navsdol
nagne na medenizhno vhodifhe fproti maternimu
vratu^, in fad obdershi potem vezhi del v’ želim
nofhenji to lego s’ glavo navdol ktera fe she
vezhkrat v’ fheftim ino fedmim mefzi nad vhodi-
fhom medenize prav gibka ofhlata. Od tih mal je
vezhi del sadno oglavje, satelnik ino herbet na
levo ftran, rit pa navsgor s’petami na defuo ftran
obernjena, per zhim fe ftreva (9iad)geburt), kteri

58

fad tvojo terbuhovo plat obrazha, jpo navadi na
defni 1'trani materniga dnu ofhlata. Pa fe fhe tudi
mnoge druge lege fadu permerijo. Vender pa le
farni prasnoverzi menijo, da fe dete v’ sadnih mef-
zih nofhenja kar na enkrat s’ glavo navdol pre-
kuzne (^prekopiznej.

S- 136.

V’ nofhenji dvojzhkov ima eden fad sgoraj
popifano lego, drugi pa vezhi del ravno nafprotno,
s’ nogami navdol; redkeje leshi dvojzhek, ki naprd
pride, s’ nogami, in ta, ki sa pervim pride, s’
glavo naprej, pa fhe bolj redko leshita oba s’
glavo navdol.

S- 137.

t Sad v’ maternizi tifto lego vsame, s’ ktero
nar manj saleshe, in je okroglo vkup svit. Truplo
je navfpred vpognjeno, brada floni na perfih; roke
fo ali proti nogam dol ftegnjene, ali pa s’ ftifnje-
nimi peftmi na glavi leshijo, ali pa zelo na per¬
fih krishom pozhivajo; sgorne bedre fo v’ kolenah
vpognjene, in slo proti trebuhi vpotegnjene, fpodne
bedre pa, ali ravno navdol leshijo, ali fo pa ena
verh druge, noge pa na sadni rnezhi.

Peta Postava.

Od s n a m e n j o v nofhenja.

§. 158.

jSposnati, ali je nofhenje ali ni, fe gleda na
nektere perkasne, ktere fo po velikoletni fkufhnji
nofhenje fpremljale, in te perkasne imenujemo
snamenja nofhenja.

$. 159.

Mifliti bi pa kdo snal, da je nepotrebno, ra¬
sen she popifaniga fpremenenja nofezhiga telefa
fhe pofebne snamle nofhenja rafkasovati, da bi

5 »

le fprizhalo, ali je nofhenje refnizhno ino gotovo.
Ali fkufhnja naf je svuzhila, da ni, ne eniga fa-
miga fpremenenja nofezhe shene, ktero bi le tudi
is drugih nakluzhb kakor is prizhjozhnofti fadu
neperkasalo.

§. 160 .

Snamle, da fe je ravno kar fpozhetje sa-
zhelo, na ktere fe med rodovitnim telef sdrushe-
njom, ali kmalo potim gleda, fo, toliko ko jih tudi
je, eno ko drugo nesanefljive. Med te flifhi: ne¬
navadno veliko obzhutenje fladofti med sdrushe-
njom, majhin dregetez, ki is fpodniga shivota
fkos truplo gx-e, preletezha gorkota, nekoliko bo-
lezhi kerzh v’ fpodnim shivotu, teshavnoft, maj-
hina omotiza, vezhkrat tudi omedlenje in flabo po-
zhutenje kmalo po telefnim sdrushenju, fprejetje
ino saoftaja moshkiga femena, in shelja, bedre
eno verh druge djati.

Od mamenjov ediniga nofhenja.

§. 161 .

Snamle, ki fe is mnogih perkasenj per no-
1‘ezhih ino is fpremenenja shenfkiga trupla vsa-
mejo, fe dajo v’ dva dela rasdeliti; pervizh v’ take
snamle, ki po farnim ino sa-fe prizhijozhnofti no¬
fhenja ne fprizhajo, ino drugizn v’ take, ki she
tudi po farnim prizhijozhnoft nofhenja poterdijo.
Perve fo negotove, pofledne pa gotove snamle.

§. 163 .

Negotove snamle nofhenja imenujemo tedaj
take, ki fe ne snajdejo per vfih nofezhih, ampak
jih vezhkrat ni; fe pa naf proti tudi per shenfkih
najti samorejo, ki nofezhe nifo. Gotove snamle
nofhenja fo pa tifte, ki per vfaki nofezhi po¬
trebno biti morajo, in kterih per nobeni ni, ki ni
nofezha.

60

§• 163 .

Med negotove snamenja nofhenja fhtejemo na-
f ledne : flabofti, dergetez , glavji bol, omotiza ,
sobji bol, gabnoft, teshkoft, zhresmetanje, fo-
febno sjutra, omedlevze, gnufenje nad nekterimi
jedmi, redke shelje po rezheh, ki fo vezhkrat
fhkodljive, alj pa zelo nifo sa jefti, fpremenjen
obras, fufhenje na trupli, nenavadno vefelje, alj
velika otoshnoft i. t. d Te nakluzhbe fe vezh¬
krat sagledajo per shenfkili, ki fo pervizh nofe-
zhe, fofebno zhe fo she pre bile flaboshivotne ali
slo obzhutljive. Tudi fo nar vezhkrat in nar
mozhneje v’ sazhetku nofhenja, v’ drugi njegovi
polovizi fe pa vezhi del zhifto sgubijo: nektero
shenfko pa vender vzhafi v’ želim nofhenju nad-
legvajo. Vfe te nakluzhbe fe snajo pa tudi sa-
voljo bolesni v’ shenfkim telefi sazheti, in torej
prizbejozhe biti, defi (akprem nobeniga nofhenja ni;
pa tudi jih vzhafi per refnizhno nofezhih ni, ali
pa fo tako majbine, da fe zelo ne sapasijo.

§. 164 .

Defi (zhe) ravno saoftava (isoftanje) mefezh-
niga zhifhenja fploh prizhijozho nofhenje osnanuje,
tak fe vender tudi na njo ni sanefti; sakaj mefezhno
zhifhenje fhe sna v’ nofhenju napre tezhi, ali pa tudi
bres nofhenja is drugih vsrokov saoftati; kakor fe
je tudi sgodilo, da je shena le obnofhenji fvojo
mefezhno po redi imela, drugazhi pa ne.

S- 165 .

Ako shelimo saoftavo mefezhniga zhifhenja sa
sanefljivo snamenje nofhenja oberniti, tak nam je
treba na tenko svediti, alj je zhifhenje popre
smeraj po redi teklo; alj bi ne bilo samoglo kje
is drugih vsrokov saoftati, kakor poftavim is
prehladenja, raspotenja, velike jese, shalofti ali
nesmerniga vefelja, is poprefhne bolesni, velike
flabofti i. t. d., ino ali po saoftaji zhifhenja ni
shenfka sbolela.

61

S- 166.

Otezhene trebuha v’ drugim mefzi s’ pozhaf-
nim fpremenenjom; vender pa per Vodeniki, ve¬
trovih , per sbiranju kervi, per israftkih na mater-
nizi, per ras-fhirjenju jajzhnikov i. t. d. trebuh rad
ravno tako otezhe, in naf sna lajhati (genitij, da
na prizhejozhe nofhenja fklenemo.

§ 167 .

^Spremembe na siskih farne sa fe fo tudi
snamenja na ktere fe ni sanefti, sato, ko fe nekte-
rim nofezhim, to je tiftiin, ki fo she vezhkrat ro¬
dile, in she vezhkrat otroke dojile, siski kar nizh
ne fpremenijo; nafprot fe pa tudi siski savoljo te-
lefmh bolesni, fofebno maternize, fkorej ravno
tak fpremeniti samorejo, kakor v’ nofhenju.

§. 168 .

Zhe fete popifane negotove snamenja nofhenja
per eni shenfki ali vfe, alivezhidel snajdejo, zhe fe
po teka zhafa med febo srajmajo (sloshijo), in zhe
obene bolesni per shenfki ne sapasimo, od ktere
bi samogle lete negotove snamenja is-hajati, tak
samoremo fkleniti, da je nar berfh, pa vender ne,
da bi bila gotovo nofezha.

§. 169 .

Med gotove snamenja pa rajtamo:
aj  Gibanje otroka, ktiriga mati in porodna po-
mozhniza obzhutita, kar fe fploh dvajftimu tjednu
nofhenja sapasi. Mati farna nar bolj raslozhno ob-
zhuti gibanje otroka, zhe prav mirno leshi, v’ sa-
zhetku kakor rahlo gomsenje, posnej kakor majhi-
no dreganje (sadevanje) proti eni ali drugi ftrani
materniga dna. Porodna pomozhniza samore gi¬
banje otroka nar raslozhnifhi obzhutiti, zhe tvegama
(vnaglo) merslo roko na fpodni shivot nofezhe po-
loshi; potim bo dreganje fploh vezho ino raslozh¬
nifhi. Le potim, zhe porodna pomozhniza gibanje
otroka raslozhno obzhuti, ga samore sa gotovo
snamenje nofhenja dershati. Pa tudi tukaj Te fhe

62

lahko lajha (vkani); sakaj vetrovi ino napinjanje v’
fpodnim shivoti, kerzhi per shenfkih maternim tesha-
vam podvershenili, gliite samogo enako, zheravno
ne pravo mesenje narediti. t Sedesh tiga mesenja
pa, ker je sdaj v’ tim, sdaj v’ unim koti fpodniga
shivota, in ker dolgo ne terpi, fe da kmalo po
naturi fposuati. Pravo mesenje otroka fe raslozhi
od A r fakiga mesenja lahko fkos to: da fe le farno
ino edino v’ obzhutno ras-ftegnjeni maternizi ob¬
zhuti , in da fe rahlo sazhne, potim pa od tjedna do
tjedna zhedalje mozhneje in urnifhi (hitreje) perhaja.
Tudi fe fhe opomni, da fe mesenje otroka per
nekterih nofeznih, ktere velikiga ino mozhniga
otroka ino malo fadne vode nofijo, she dolgo pred
polovizo, nafprot pa per drugih nofhezhih, ki fla-
biga otroka ino veliko fadne vode imajo, velikrat
fhe le po polovizi nofhenja fposna. Tudi fe fhe
dofti porodnih pomozhniz v’ tim moti, da menijo,
otrok bi fhe le tedaj sazhel shiveti, kadar mati
njegovo pervo gibanje obzhuti. ( Sad shivi od per-
viga trenljeja fpozhetja, drugazhi bi rafti ne mo¬
gel , dobi pa fhe le v’ petim mefzi toliko mozhi,
da njegovo mesenje mati obzhuti.

§. 170 .

bj  t Spreinencnje, ki fe na maternih uftih ino
maternim vratu od mefza do mefza nofhenja ob¬
zhuti ; kakor je bilo she rezheno. Zhe imamo per-
loshnoft, nofezho vezhkrat ino od zhafa do zhafa,
fofebno v’ sadnih rnefzih nofhenja preifkati. tak
nam bo, zhe fmo le koljkaj navajani, to snamenje
veliko raskasalo.

§ 171 .

Dele otroka svunaj na fpodnim shivotu obzhu-
titi, bi nam tudi bilo v’ ref nizi gotovo snamenje
nofhenja; pa kaj , ko fe po tefnobi medenize, po
legi otroka in po fhtivilu fadjov ravna! Vezhkrat
fe to snamenje le kar malo posna, in velike otek¬
line v’ medenizhnim dnu ino na fpodnim shivotu
vzhafi ravno takfhne perkasne pernefejo. Ko bi
fe pa vender le vfpred leshezhi del otroka fkos
she safuti materni vrat ali per tih, ki fo she vezh-

(J 3

krat nofile, fkos odperte materne ufta ofhlatal,
tak je to nar gotovfhi snamenje nofhenja. pa fe le
proti konzu nofhenja v' prid oberniti samore.

§. 172 .

Is vfih tih popifanih snamenjov fe pa vidi, kako
teshko je velikokrat fkleniti, ali je nofhenje pri-
zhejozhe ali ga ni; in da fe tedaj ne da fhe nizh
legurniga sgovoriti, zhe fe tudi fofebne ino malo
sanefljive snamenja vkup saftavljajo, ino eno s’
drugim permerijo (perglihajo). JXi tedaj obeniga
zhifto gotoviga snamenja, ki bi naf farno ino v’
vfih okoijfhinah od prizhejozhiga nofhenja popol-
nama preprizhalo; rasen refnizhniga sazhetka po-
rodniga opravila, kjer po ofhlatanih delih otroka
fkos jajzhne mrene v’ odpertih maternih uftih, fe
tako ve, vfako dvomenje sgine.

§. 173.

Vezhi del fe is prizhejozhih le nekaterih ali
pa mnogih raskasanih snamenjov (poftavim: mese-
nje otroka, raslozhno otipanje delov otroka, raft
trebuha po redi, k’temu perinerjeno fpremenenje na
maternim vratu ino maternih uftih, slogan j e (sgli-
hanje drugih okoljfhin) nekoliko — in zhedalje
bolj, vezh snamenjov ko fe perkashe, in bolj dolgo
ko terpijo, fkleniti da. t Sploh pa je filno teshavno
delo, zhes nofhenje fkleniti; smota fe zhifto lahko
permeri; in satoraj fe porodnim pomozhnizam pre-
vidnoft ne more nikdar sadofti perporozhiti.

g. 174.

t Skufhnje, fpol fadu fposnati, fo fkoraj vfe
flabo ftekle: ino snamle, is kterih bi fe to fpos-
nalo, da poftavim vezha moljava na defni ftrani
fantizha, in na levi ftrani deklizha napoveduje, da
je per moshkim fadu mleko v’ siskih nofezhe bolj
gofto, per shenfkim fadu pa bolj redko, fo zhifto
golufljive (vkanljive). Ravno tako malo fe da to is
zhafa fpozhetja (ali je bliso ali dalezh od supet sa-
zhejožhiga mefezhniga zhifhenja; ah zhe je ob fta-
rim mefzi ali ob mlaji) fposnati. Ref je pa, da je
ob nekterih zhafih vezh fantizhov, ob drugih vezh

deklizhov fpozhetih ino porojenih. Ali bi ne sa-
inogli kje zhafi ali laftnofti leta, vreme, shivesh
i. t. d. vezhe snamenja sa fpol otroka imeti ?

Od mdmenjov mnogiga nofhenja.

§.175.

Snamenja, is kterih bi fe samoglo na prizhe-
jozhnoft vezli fadov (poftavim dvojzhkov) Ikleniti.
fhe manj v’ Tebi imajo, kakor snamenja ediniga
nofhenja; toraj fe nikdar ne da gotovo fposnafi,
ali je shenfka s’ vezh otrokmi nofezha; vender
imamo nekatere snamenja, na ktere fe je faj nekaj
sanefti; med te fe fhteje: vezho ino hitreje rafteg-
njenje fpodniga shivota, pofebno na ftraneh, shleb
(vpadenje) po fredi trebuha, ki fe ali ravno, ali
po ftrani navdol vlezhe, ino shivot kakor v’ dve
moljave rasdeli, popre sazheto, ino na vezh ftra¬
neh ob enim obzhutno mesenje (kar fe pa vender
tudi per poprezhni legi eniga famiga otroka sgo-
diti sna) trebuh fe v’ sadnih tjednih nofhenja nozhe
vgresniti; obeden fpred leshezhi del otroka fe ne
da lahko ofhlatati, tudi fe per tenkih trebuhovili
pokrovih udje od dvojih otrok vzhafi lahko ob^
zhutiti dajo. Lega fploh, fofebna pa na ftrani,
kjer fo te r dej fadovi fploh nenaA r adno nepokojni,
je sa nofezho tesbavna.

Per preifkavanju je v’ sadnih mefzih nofhenja
tesha ino mnosha tiga, kar je v’ maternizi sader-
shano , vezha , kakor fe da od eniga famiga otroka
mifliti (vender samogo, zhesnavadna velikoft otro¬
ka, israftki v'fpodnim shivoti ino maternizi, Vo¬
denike ravno to narediti). Zhaf nofhenja je vezhi
del krajfhi ko 40 tjednov, ino med porodom imamo
potim bolj gotove snamenja. Zhe tako po porodi
eniga otroka trebuh fhe nenavadno velik ino terd
oftane; zhe fe v’ novizh fadni mehlr perkashe, in
fpet kaki fpred leshezhi del

je gotovo, da je fhe en

Go

s' trojzdikij fhtirzhki i. t. d. sopet nima obenih fo-
febnih no gotovih snaininj; kar bi spalo jili napo¬
vedati, bi bile snamnje per nofhenju dvojzhkov
rafkasane, to da fhe veliko bolj, poftavim: fhe
bolj raslozhno mesenje v’ fhe bolj otezhenim trebuhu.

Od snamenjov popazheniga jajzela.

s-

Snamenja vfjga popazheniga jajzeta fo naf ledne:
ker takfhna fnet (ki malokdaj zhes 4- mefze v’
trupli nofezhe obftoji) hitro rafe, tak fe tudi fpod-
ni shivot pre raftegne, pa ne povfod enazhno 5
zhe fe od svunaj pertifne, saboli. Siski otezhejo,
itio imajo v’ febi vodeno mokroto, materni vrat ino
materne ufta fe pre fpremenijo, pa ne po redi,
kakor je she popifano bilo; nofezha obeniga gi¬
banja ne zhuti, ampak teshavno tifhanje. Da
pa yfe te snamenja lahko lajhajo, ni tefhko fposnati.

Od snamenjov nofhenja svunaj maternize.

§• 178 .

Rezheno je< she bilo, da obrodeno jajze ne
pride vfekrati v’ maternižhno votlino, ampak da
vzhafi na enim jajzhniku, na materni trobenti
oftane, ali v ?  trebubovo votlino pade, in tam napre
rafe. Takfhno nofhenje svunaj maternize fe redko
kdaj premeri , in fe prav tefhko fposna.

1,; i ioi j . bi, i d.vi r  S/lia-jf!-, nsšvtd / . 0* .!• ,,

179 .

NeftanoVitne perkasni, ki prizhejozhnoft no¬
fhenja svunaj maternize nekoliko mifliti dajo, in
jih torej sa snamenja imamo, fo nafledrte: Kdr fe
fad ne snaide v’ votlini maternize, tak tudi v’ njoj
ni premenenja, kakor v’ naturniin, pravim nofhe¬
nju. Matermza ne otezhe tako po redi, in materni
vrat oftane, rasen figa, da je nekaj mehkej ino
ralilej, vezni del bres vfiga fpremenenja, faj fe
ne fkrajfha. Mefezhho zhifbenje vezhi del sao-

o

66

ftane, posnej tezhe pa doftikrat kervava shlesa is
noshnize. ^Spoditi sliivot ne oteka odfpod nav-
sgor, ampak po navadi narpoprej per popki, in
vezhi del na eni ftrani bolj ko na drugi. Nofezha
samore le na eni ali drugi ftrani leshati, in ob-
zhuti hudo, derezho bolenje v ;  fpodnim shivotu.
Siski fo fuhi, uveli bres vfiga mleka, ali le ne¬
koliko otezhejo. Giban e otroka fe pre obzhuti,
kakor v’ naturnim nofhenju, in je sa mater filno
boleftno. T’ posnejim zhafi nofhenja fe deli fadu
lesliej fkos ftene trebuha ofhlatajo, kakor per rna-
ternizlinim nofhenji. Prej ali posnej pridejo hudi
porodni boli, kar je pa le prašno terganje.

S. 180 .

Zhe fe fad v’ trebuhovi votlini snajde, tak fe
drobovine, mrene ali snotrajne trebuhove koshe
dersbi, sesa tukaj potrebni shivesh, in samore
vzhafi popolnama dosoreti. Zhe je pa fad na
jajzhniku ali na materni trobenti oftal, tak fe fkos
njegovo pozhafno raft, jajzhnik ali materna tro¬
benta, v’ kteri fe fad snajde, fploh she proti
tretjimu ali fhtertimu mefzu nofhenja rafterga, po¬
tim fe od snotraj kri istezhe ino mati vmerje.

j}. 181.

Sa pofamefhne forte nofhenja svunaj mat er nize
neposnamo obenih pofebnih snaminj; odtekanje
shlesafte, kervave mokrote zhernkafte farbe ob
zhafu, ob kterim je drugaziti mefezhno zhifhenje
naftopilo, pa vender le nek nofhenje v’ materni
trobenti fpremlja; kar fhe tudi hudo ino bolezho na¬
tegovanje dela, v’ kterim shenfka vezhi del, potim
ko materna trobenta pozhi, na kervotoku vmerje.
Le, zhe fe fad sgnoji, ino od nje pride, ali zhe
v’ trupli oftane, 1'e po fmerti nofezhe per rasde-
lenju telefa, vfe na tenko fposna.

§. 182.

Nikdar pa nentore fad, naj tudi v’ trebuhovi
votlini popolnama dosori, po naturnim poti na fvet
priti, ampak fe od matere dobi, zhe fe ji telo
prereshe, in fe fad vun vsame: alj tudi. zhe fe

67

otekljina naredi, ktera fe sna na enim ali drugim
kraji odperti, kakor na fpodnim shivotu, v’ ritnim
zhrevefu, ali na materni noshnizi, in kjer sgno-
jeni fad po kofzah ispada. Vzliafi fe tudi fad po-
fufhi, in samore fhe veliko let od matere nofhen
biti. Kakor hitro fe porodni pomozhnizi dosdeva,
da bi takfhno nofhenje svunaj maternize bilo pri-
zhejozho, tak mora kar berfh, ker farna nizh po¬
magati nemore, po sdravnika poflati, vender pa
nefme nofezhi nizhefar od fvojiga dosdevanja po¬
vedati.

Od snamenjov shivlenja ali fmerti otroka
v’ nofhenji.

%.  183.

Da v’ nofhenji otrok shivi, prizhajo lete
snamenja:

1J  vedna raft, gorkota ino lahkota trebuha;

2J  zhedalje vezho otekanje siskov no istekanja
mlezhne mokrote is tiftih ;

3)  ftanovitna vezha toplota svunajnih ino sno-
trajnih porodnih delov;

4J  ftanovitnoft lehkiga pozhutenja nofezhe;

5J  ftanovitno obzhutno gibanje otroka; in sadnizh

6J  zhe fe nizh ni pergodilo, kar bi bilo fmert
perpeljati samoglo, tak samoremo po pravizi fkle-
niti, da otrok v’ nofhenji napre shivi.

$. 184.

Da je dete med nofhenjom vmerlo, fe da is
tih snamenjov, vender ne popolnama gotovo fkleniti :

1)  fe je snalo kaj pergoditi, kar je samoglo
otroku shivlenje vseti; kakor huda bolesen nofe¬
zhe, nenavadno telefno napinjanje, tepenje, fu-
vanje, velke ftrafti (volka jesa, shaloft, ftrah,
vefelje), preveliko pufhanje shile, mozhne sdra-
vila (arznije), mozhne pijazhe (vino, kafe, shga-
nje), veliki kervot >ki i. t. d.; vezhkrat pa vmerje
otrok bres vfih ozhitnih vsrokov;

P' -fr

O

68

v  nofezh« obzhuti neko nesnano mcrsloto ino
tcshavno peso v’ fpodnim shivoti, zhe fe preobernev
obzhuti, da neka teshka rezh od ene ftrani ute
drugo pade;

3J  siski uvenejo, ino mlezhna mokrota farna od
feb’ is njih tezhe ;

4)  trebuh A'pade, in fe hladen ofhlata, tudi po¬
rodni deli fo bolj hladni, ko fizer navadno;

5J  mesenje otroka, ki fe je poprej obzhutilo,
fe vezh neobzhuti;

_ 6J  nofezha poftane v’ liži sabuhla, semljene
farbe, dobi gnilobno fapo is uft, tud gnilobni po-
kuf, ji ni nizh sa jed, jo vezhkrat po udih fpre-
leti ino mrasi, udje fo teshki, teshave jo poprije-
tnajo, ferze ji slo bije, k’ potrebi jo velikrat goni i.  t. d.
Zhe je dete v’ maternizi vmerlo , tak ga fploh ne
bo vezh dolgo nofila, ampak porod je bliso. Per
tim fe ima porodna pomozhniza ravno tak nofiti,
kakor fe bo per porodu shiviga otroka vuzhilo.

§. 185.

Imenovane snamenja naf v" nekterih okoljfhi-
nah snajo lajhati, vzhafi jih zelo ni; satorej naj
bo porodna pomozhniza filno previdna, zhe ima nad
fmertjo otroka fkleuiti, in nikar fe naj ne sanafha
na pofamefbno eno ali drugo snamenje, ker bi fe
filno lahko goljfala.

.Shefta Postava.

Od raftanja  z h a fa  n o f h e n j a.

§. 186.

Naturno ino frezhno nofhenje ima ner zhlo-
veku kakor per shivali fvoj odmerjen zhaf, ki fepo
velikoftiplčha (ploda) ravna. Navadni naturni zhaf,
kteriga dete v’ maternim telefi preshivi, in po
kterga isteku fe po poftavah nature roditi mora,
snefe devdt fonzhnih mefzov ali 39 tjednov, ki is
273 dnevov obftojijo; in porod potim v’ navadi

69

tedaj pride, kadar bi menilo mefezhno r.hifhenje
devetokrat priti. Pa fe Vender tudi drugazhi rajta,
namrezh po 10 luninih mefzih , vfak lunin rnefiz
po 4 tjedne, vfak tjeden po 7 dni, ino tako zeli
zhaf nofhenja po 40 tjedno ali 280 dni, in porod
pade potim v' defeti mefez pofhtirih tjednov, po
sadnim perkasanju mefezhniga zhifhenja rajtati.

SS 187 .

Vezhkrat fe shene najdejo, ki fo she vezh-
krat rodile, da zhaf noviga nofhenja prav na tenko
fposnati samorejo, kjer njim njihov pozhut zhaf,
v'kterim fo nofezhe poftale, popolnama sasnam-
njava: vender je pa v’ velikih drugih okoljfhinah
delo porodne pomozhnize, to fposnati. Zhe ho-
zhemo srajtati, kak dolgo je shenfka she nofezha
ali kdaj bo na porod perfhla, tak moremo gledati:

1J  na zhaf fpozhetja; alj ta zhaf fe le redko
kdaj prav fposnati samore, in ga torej nemoremo
v’ fvoj namen obrazhati; in le tedaj bi samogh
fpozhetje sa rajtanje nofhenja oberniti, ko bi fe
dan fpozhetja samogel fposnati: to fe pa le redko
kdaj sgodi, fofebno ker naf vfe snamnje ti-
ftiga filno slo lajhajo: le vezhkrat v' nofhenju
bivfhe ga vzhafi vedo povedati.

2 ) Na saoftavo mefezhniga zhifhenja. Pervi
tjeden sa sadnim perkasanjom mefezhniga zhifhe¬
nja dershimo sa pervi tjeden nofhenja, ino rajtamo
od tiftih mal 40 tjednov; porod bo fkoraj vfelaj
tedaj naftopil, kadar bi menilo mefezhno zhifhenje
sadnokrat priti, ko bi shenfka ne bila nofezha.
Ker fe pa vzhafi zhifhenje tudi fhe v’ nofhenju
enekrat poverile , she tudi pred nofhenjom saoftati
samore , shenfke tudi zhaf a sadniga zhifhenja farne
prav ne vedo, ali ga povedati nezhejo, tak fe tudi
na farne letd snaraenja nemoremo sanefti. Tudi te¬
daj . kadar dojezhe shenfke nofezhe poftanejo, fe
is saoftaje mefezhniga zhifhenja ne da nizh fkle-
niti; ino v’ ti redki permeri, v’ kteri fe mefezhno
zhifhenje le v’ nofhenju, in nikdar drugazhi per-
kashe, fe mora ravno njeno pervo ponovljenje sa
tazheto rajtengo nofhenja oberniti. Zhe fe zlu-

70

fhenje v* pervim mefzi nofhenja fpet povemo, tak
fe fizer raj tanje zhafa vzhafi po njemu peljati sa-
more, zhe kri bolj ali manj tezhe; vender pa to
ne more v’ vfih okoljfhinah snamenje nofhenja biti,
fe tudi svunaj nofhenja bolj ali manj perkashe,
kar is drugih isrokov is-haja.

3J  Na zhaf, v’kterim fe je mesenje otroka per-
vizh obzhutilo. Ta pade vezhdel v’ fredo noflie-
nja, in ra,ta fe fhe od tiftih mal dvajfet ijednov
do poroda. Ker fe pa gibanje otroka sdaj prej,
sdaj posnej obzhuti, vzhafi fe pa nizh na-nj ne
gleda, tak fe tudi is tiga kaj zhifto gotoviga fkle-
niti ne da. Tak pride, da fe marfktera goljfa, in
njenin porod pride sa ene tjedne poprej ali posnej,
zhe mesenje otroka poprej ali posnej kakor v’ dvaj-
fetim tjednu obzhutiti miflijo, kar fe pa tudi vzhafi
ne le kar sdi, ampak v’ ref nizi pergodi.

4J  Lega materniga dnu od mefza do mefza,
kakor je bila she popifana.

5J  jSpremenenje, ki fe na maternim vratu ino
maternih uftih pergodi, in kakor je she tudi bilo
popifano.

§. 188.

Is vfih tih snamenjov fe zhaf poroda na tenko
srajtati ne da, in smoti od 8 do 14 dni fe fkoraj
sogniti nemoremo. Vezh snamenjov ko sapasimo,
bolj ko fe eno drugimu perlegajo, leshei fe bo
dalo prav srajtati. Satoraj fe konez nofhenja nar
bolj gotovo prerajta, zhe fe je fpozhetje kar po
mefezhnimu zhifhenju sgodilo; zhe fe to zhifhenje
potim is obeniga drugiga sroka ni vezh ponovilo,
zhe fe je gibanje otroka k’ konzu dvajfetiga tjedna
pervizh obzhutilo; in zhe fe na lego materniga
dnu ino na fpremenenje na maternih uftah ino ma¬
ternim vratu fkerbno gleda.

71

ledina Postava.

Od s a d e r s h a n j a v’ nofhen j u.

§. 189 .

V’ nofhenju pametno shiveti, ne podpera le kar
sdravja nofezhe, ampak sainore tudi veliko perpo-
mozhi, da bo porod leshji. t Sploh pa nofezha od
navade shivlenja pred porodom ne fine prevezh
odftopiti; navada vezhkrat ftori rezhl nefhkodljive,
ki bi ne navajenimu zhloveku fhkoduvale.

§. 190 .

Nofhenje farno na febi ni ftan bolesni, ampak
sdravja; nofezha mora pa vender fhe enkrat toljko
na fvojo sdravje gledati, ker fi ga leshej v’ no-
fhenji, kakor drugazhi popazhi. Popazhenje sdravja
v’ nofhenji pa samore sa mater ino otroka filno
fhkodljivo, in per porodu nevarno biti. Zhe shenfka
s’ kako bolesnjo na porod pride, tak pride v’ filno
nevarne okoljfhine, ino sna tudi vmrcti.

§. 191 .

Ker pametno shivlcnje in dobro dershanje no-
fezhe fhe poveril tudi raft otroka podpira, in fko-
raj vfe teshave nofhenj odshene, ali jih faj smanj-
fha, tak je porodna pomozhniza dolshna, v’ ti
rezili fvetvati.

§• 192 -

Nofezha fe naj vfaki dan nekaj prehodi, po-
febno fe naj od svunaj fprehaja, naj lahke dela v v
verti ali na polji opravlja, ali doinazhe opravke
ofkerbi, vender tak, da fe prevezh ne vtrudi. Vfe,
per zhim fe prevezh in pre hitro premesi, alj kar
]o pre slo prime, kakor plefanje, fkakanje, te¬
kanje, voshnja na gruzhaftih potih, tre't, kofiti,
mlatiti, teshke pese vsdigavati i t. d. je filno slo
fhkodljivo, ker fe fkos to veliki kervotoki, odlo-
zhenje jajzeta, pre satani porod, flaha lega ma~
ternize in druge nevarne permere nakljuzhiti sa«

72

morejo. Tudi prc pogofto ino preposheljivo telefno
sdrushenje fe ne fine goditi, jjjofebno je vfe to
v’ tretjim ino fhtertiin mefzu nofhenja fhkodljivo,
ker fo ob tim zhafu nofezhe shenfke narbol) k’
nefrezhnim porodom nagnjene. Pa tudi veliko fe-
deti je fhkodljivo, pofebno v’ safoparjenih hifhah,
v’ kterih je nesdrav, ali savoljo prebivanja mnogih
ljudi popazhen srak (luft,.

§. 193 .

Varvati fe more v figa, kar prenaglo in pre-
vezh zhloveka preleti, kakor jese, togote. sha-
lofti, ftrahu, bojezhnofti, prevelikiga ujfranja ino
telefniga sdruslienja, ktero fe v’ nekterih okoljfhi-
nah zelo ne ali vender le s’ narvezho previdnoftjo
fine sgoditi; naj fe ga torej varje, kar je mogo-
zhe, in naj fe vfiga prav fkerbno ogible, kar bi
ga napeljati sainoglo: ker is tiga rade hude bo-
lesni nofezhe ino njeniga fadu, kerzhi, kervotoki
ino nefrezhni porodi isliajajo. Nar boljflji j«, zhe
nofezha s' mirnim duhom, terdno ferzhnoftjo in
dobrim savupanjom porod perzhakuje', Iv zhemur
ji samore porodna pomozhniza velika fkos pametne
befede perpomozhi.

§. 194 .

Kar jed ino pijazho sadene, fe nofezha naj
fploh dershi, kakor je bila drugazhi navajena;
naj pa ne vshije na enkrat veliko, ampak v’ sa-
zhetku ino proti konzu nofhenja raj nekaj manj
kakor drugi krat. ^ploh fe pa naj sdershi vfih
tiftih jedi, ki fe teshko prekuhajo, in ki napihu¬
jejo, kakor fo: maltno mefo, maftne ribe, maftne
pekarije, ne dofti pezhen kruh. zmoki, nesrel ali
tak fad, ki napihuje; potim takfhnih jedi, ki pre-
vezh grejejo, kakor fo Vfe tifte, ki fe s’ vinom
in olom (pivom) napravljajo ali veliko difhav (gvir-
za) v’ febi imajo, tudi fklezhih rezhi fe naj varje,
poftavim, flanine, povojenih rib, premozhniga fira
i. t. d. Slo previdna ino varna mora nofezha tudi
biti, kar grejozho pitje sadene .* kafe, vino ino dober
ol (pivo) fe snajo fizer fhe vshivati, zhe je nofe¬
zha bila popre na to navajena, pa vender veliko
po manj, kakor pred nofhenjom; shganize, flivo-

vize, mozhniga tej a (te) i. t. tl. fe pa popolnanjp
sdershati mora, ker..Iti savpljo ifciga 'snala kri pre¬
hitro po teletu iti , ali fe, smili kervotoki sazheti,
ali porod nefrezhen biti, ali druge kolesni nafto-
piti. Pijazhe, ki omehzhajo ino poshivijo , kakor
voda , redek ol, voda. s" limoni nofezhi nar bolj
flushijo. Prav fhkodlivo je, zlie. nofezhe vezli
ino bolj tozhnejedi vshivajo, kakor popre, v’ mifli,
otroka v’ telefi bolj srediti'5 sa njegov preshivitik
je she natura fkerbela; oni Ti pa t kos to prenapol¬
nijo shelodez, jih sadene zhresmetanje, hitriza,
trefhlika (mersliza) i. t. d., iii velikrat tudi nevarni
pre sarani porod. Ne navadne shelje nofezliih fe
fmejo potoiashiti, zhe fe vidi, da bi posheljena
rezh fhkodvati snala.

foto

Nofezha fi ne fme vfe pervoljiii. k’ zhimu jo
shelja mika, in fi mora marlikaj odrezhi: in ni fe
treba bati, da bi to odrezhcnje otroku kaj fhkod-
valo. Tako neimenovano saglediinje je rezh ,ktera
neobtefanim inoprasnovernimnofezhim veliko ftrahii
naredi. Per mnogih fe namrezh vera pomika, da
fe nofezha nad kako gnufobno ali nesnano rezhjo,
na ktero neprevidama ozhl padejo j  sagledati sa-
more , in da otrok potim kako videni rezhi podobno
popako s’ febd na fvet pernefe, fofebno na tiftim
deli trupla, kteriga fe je nofezhi ravno ob videnju
pertekmti perraerilo. Tudi fhe bedafto vero pre¬
dajajo, da zhe fi mati kake shelje nepotolashi,
potim otrok takfhne pdpake na Tebi ima. Vfe te
vere nifo le kar prasne, ampak filno fhkodljive:
sakaj one napravijo, da nofezha v’ vedniin ftrahi
shivi, in fe pred nar manjfho ftvarzo preftrafhi,
sa ktero bi fe dru^azhi ne smenila: ftrah in bo-
jezhnoft pa vemo , v’ kolikih rezheh je nofezhim
fhkodljivo! Dolshna je porodna pomozhniza, da
fkos pametno podvuzhenje nofezhe ob to fhkod¬
ljivo neumnoft fpravi. Popake ino maroge, ktere
nek otrok na fvet pernefe, nifo is sagledanja
perfhle, ampak odftopki od fplofhnih opravkov
nature, kakor jih tudi nad drugimi ftvarjenimi
rezhmi dovolj vidimo, in mati jih zhifto kar ilizh
ni kriva. Teshko je bla kdaj ktera nofezha. da

74

bi ne bila imela perloshnofti sagledati fe: ko bi
vfak sijak kakih popak na detetu bil kriv, tak bi
ga ne bilo najti zhloveka bres popak na telefi.

§. 196 .

Tudi fe naj nofezha v’ budenji ino fpanji fredne
dobe dershi. Prevezh fpati, fofebno kmalo po
kofili ali vezherji, je fhkodljivo, ravno tako fpati
na eni ino tifti ftrani. Tudi veliko budenje po
nozhi, pofebno zhe je s' vtruden om trupla ali duha
fklenjeno, kakor plef, igranje (Thpel^, branje,
bolniku ftrezhi, je sa mater ino otroka fhkodljivo.

§. 197 .

Nofezha naj fhkerbi, da ima smcraj dofti od-
perti shivot, k’ zhimur fi fkos lahko mesenje, ino
1’kos vshivanje tekozhih in lahkih jedi perpomore.
Ko bi blato predolgo saoftajalo, bi fe sa omeh-
zhanje kliftiranje moralo v’ pomozh vseti; sakaj
zhe fe zhrevefa samafhijo, fe materniza ne more
po potrebi rastegati, lahko dobi flabo lego, ino
hudo napinjanje per potrebi samore pre sarani porod
ftoriti. Ravno tak mora nofezha fkerbeti, da vode
ne sadershava, ampak da fe k’ potrebi poda, kolj-
krat jo tifhi.

§. 198 .

Obleka ne fine biti ne pre lahka ne pre teshka,
ne pre tefna, ne pre topla, ampak perleshna, in
vfelej potim, kakfhno je vreme, ino kakfhen je
zhaf leta. Oblazhila, ki fe prevezh shivota ti-
fhijo in ga ftifkajo, ali ki fo pre teshke, fo fhkod-
Ijive, kakor poftavim pretefni nederzi ino pafi,
teshke fuknje, tak da fpodni shivot ftifkajo, pod-
vese pre natefno sategnjene i* t. d. Sakaj to lahko
ftori, da fo siski prevezh v’ ftifki, nofezha fe sna
fadufhiti, materniza fe nemore prav rastegniti in
sna krivo lego dobiti, otrok fe sna fkerzbiti, in
flabo lego dobiti; kervne shile na nogah lahko od¬
revenijo i. t. d. Nofezhe, ki fe prehladijo, fe mo¬
rajo bolj toplo oblazhiti, in dobro bi bilo, da bi
faj v’ sadnim zhafi nofhenja, kjer savoljo veliki-
ga ras-fhirenja trebuha fukue pre dalezh od beder

75

naprej ftojijo, opafivko, ali fhe bolje, fpodne
Mazil e imele. Zhe trebuh vifi, tak mora s’ fhi-
roko opalivko rahlo podvesan in dershan biti.

§. 199 .

Siski ne fmejo pre toplo imeti, pa vender mo¬
rajo pred vfim premrasenjom obvarvani biti. Ber-
doviza fe mora varvati, da ni ftifkana; njeni po-
verhnji lufek fe mora odsdigniti, in ta pod njim
leshezha obzhutna koshiza fe mora fkos vinivanje
s’ vodo, med ktero fe sna tudi nekaj shganja dati,
manj obzhutna ftoriti. Leshijo berdovize zelo glo¬
boko, da bi otrok ne mogel s’ uftmi do njih, tak
fe morajo s’ perftmi, s’ mlezhno kupizo (kosar-
zom'), s’ glinafto tobakovo pipo (Tajfo) ali fkos
nasisavanje sdraviga zhloveka vun potegniti, in fe
morajo s’ berdovifhkimi pokrivavzhkami pokrivati.
Tudi porodni deli morajo v’ nofhenji fnashno der-
shani in vezhkrat s’mlazhno vodo ismiti biti.

§. 200 .

Pred vfimi sdravilami, pofebno sa zhresver-
zhi ali vmehzhati, zhe nifo od sdravnika naro-
zhene, fe mora nofezha slo varvati, ker bi njih
neprevidno obrazhanje materi ino detetu filno fhkod-
ljivo biti samoglo. Tudi naj nofezha nikdar ko¬
pel e sa noge ne vsame, tudi fi naj ne pufti shile
pufhati, drugazhi ko bi ji sdravnik bil fvetval.
Porodna pomozhniza je dolshna nofezhe pred tak-
fhnimi sdravili fvariti, in ji ob kaki teshavi ali
bolesni sdravnika perporozhiti. Nikdar pa nima po¬
rodna pomozhniza farna od feb’ sdravilov fvetvati.

76

TRETJI RASDEL

Od pnfc jifkan ja.

§. 201 .

Prejifkanje ali tipanje (fMatanje} je tifto
vmetno delo (jopraviloj, kteriga ftorimo, fe pre-
prizhati. kako da je s- nofhcnjora . s" porodom irto
otrozhjo poftelo, kako vfi deli ftojijo, m ■ kako
otrok leshi. '■  <*i

§. 202 .

Prejifkanje je med vfimi opravili porodne po-
mozhi nar bolj potrebno, ino nar dalej feshe; ja
nar imenitnifhi opravilo je, in pa tudi nar teshji;
sakaj zhe shenfki v’ nolhenji, per in po porodu
pravo mozh podeliti hozhemo, tak ni drugazhi, da
le moramo vlaki krat od okoljfhin pomozhi potrebne
shenfke popolnama preprizhati ifkati. Ker porodni
pomozhnizi per timu opravilo okt) malo, ali fkoraj
nizh ne vershe, in fe ona na porodni poftelr le po
tipanju ravnati mora; tak je ozhitno. da mora po¬
rodne dele shenfke, in svunajno poftavo otroka
vfe na tenko posnati. Le, zhe fi pridno v’ tej
rezhi vadi, in le s’ dobrim premiflikom k’ delu
feshe, fi per tim filno teshkim opravilu potrebno
rasumnoft ino ur polt perdobt.

g- 203.

Prejifkujejo fe pa shenfke vfake ftarofti, in
fofebno v' nolhenji, per porodu ino v’ otrozhji po-
fteli; redkeji fe prejifkujejo shenfke, ki nifo no-
fezhe: pa vender je vzhafi nagofpofkino povelenje
to potreba, da fodnik zhes divifhtvo, vmifhljeno
alj satuhtano nofhenje ino porod potrebno snanje
dobi; tudi fe fhe to prejifkanje ftori, da fe vsroki
nerodovitnofti bolj fposnajo.

77

§. 204.

Prej ifk arij e je filno potrebno, ino veliko ob-
feshe; in fe ('tori fofebno is letih treh namenov:

1J  V’ nofhenji fe perjifkanje godi, svediti, jeli
je shenfka saref nofezha ali ne; jeli je fhe le
pervizh nofezha, alj je she kdaj porodila: jeli ima
fad naturno ali krivo lego; kak dalezh je she v’
nofhenji (V kteriin inefzi je nofezha) in kakflino
je nofhenje; jeli le fad gible, ali ne, ino jeli fo
mehki in terdi porodni deli po naturi ali popazheni.

2J  Porod fam da nar vezhkrat perloshnoft k’
prejifkanju, in fe sgodi is tiga namena, da fe
sve: jeli fe je she porod sazhel, kak dalezh jie
she perfhel, jeli bo hitro alj pozhafi istekel: kako
otrok lfeshi jeli samote porod po farnih mozheh na¬
ture istezhi, ali bo vinOtne poraozhi potreba ; jeli bo
presarani ali nesreli poroa , ali je porodu fhe en
otrok sadi, jeli fe je she ftreva odlozhila in she v’
materni nOshnizi sa vun všteti perpravljena leshi,
ali fhe na maternizi terdo vili.

3J  Po porodu ino otrozhji pofteli fe mora sve¬
diti, ali le je m at er niza po redi sravnala, ali od
ftreve ni nizh saoftalo; ali je kervotok prizhejozh.
ino od kod to pride ; ali fo svunajni ali snotrajni
porodni deli kaj pofhkodvani , ali gre porodno zhi-
ihenje po redi naprej ; jeli je mleko v’ siskih ali ne.

§. 205.

Porodno prejifkanje fe rasdeli v* svunajno ino
snotrajno.

Svunajno fe godi s' pomozhjo ozhi ino fkos
fhlatanje s’ eno ali obema rokama, in fe prejifhe
tako, kakfhen je fpodni shivot, kakfhna je mede-
niza po robeh {^krajeh’), kakfhni fo svunajni po¬
rodni deli, ino kakfhni fo siski.

Snotrajno prejifkanje pa obftoji v’tim, da fe
s' enim ali veznimi perltmi, ali tudi s’zelo roko v’
materno noshnizo, po okolifhinah tudi v’ farno ma¬
terno v otlino gre ,. in fe ifhe prejifkati, kakfhni fo
snotrajni porodni deli, kakfhna je medenizhna vot¬
lina , kakfhna lega otroka. kakfhen fedesh ftreve,

78

in zhefa fe dershi. Ako fe oboje prejifkanje na
enkrat opravlja, tak pravimo, daje popolno prc-
iifkanje.

§. 206.

Pred vfakim prejifkanjom naj porodna pomozh¬
niza na to le gleda:

Roke morajo biti zhifto vrnite, in zhe fo
mersle, fe morejo popre ogreti; nohti na perftah
morajo biti gladko poresani; perftani fe morajo na
ftran d jati. Ko bi fe moglo snotrajno prejifkanje
opraviti, tak fe morajo perfti ali roka, ktera je sa
prejifkanje, s’ oljom, frovim maflom (frifhnim
putrom), ali maftjo dobro namasati. ( Skos to fe
vpeljanje perftov slajfha, in ko bi shenfka, ktera
fe prejifkuje, kako nalesljivo bolesen imela, fe
roke ali perftov porodne pomozlipize ne bo tako
lahko perjela.

2J Per prejifkanju fe shenfka framoshljivoft ne
fme rasshaliti, in zelo delo fe mora refno ino fpo-
dobno opraviti. Ne fme fe torej bres nar vezhe
file oben del trupla odkriti, ozlii fe naj ne vsa-
mejo v’ pomozh kar je kolj mogozhe, vfe prizhe,
ki nifo potrebne , fe naj vftran fpravijo; naj fe
molzhezhnoft ohrani proti vfakimu zhloveku. Le
sdravniku fme porodna pomozhniza povedati, kako
je vfe najfhla, zhe je vprafhana.

3J  Popre, ko porodna pomozhniza kako prejifka¬
nje sazhne, naj dobro prevdari, na ktere dele ima
gledati, da per prejifkanju nizhefar ne sgrefhi.
Naj pervo prejifkanje prav rasumno opravi, da ne
bo treba velikrat delo ponavljati, ter shenfko nad-
legvati ino ftrafhiti. Zhe pa per vfim persade-
vanju vender ne ve, per zhem da je, tak fe naj
varje j na ravnoft na eno ali drugo ftran kaj fkle-
niti, ampak naj zhes nekaj zhafa sopet delo po¬
novi , in zhe fhe po tim ne ve, kako fe rezh ima,
pa naj sdravnika v’ pomozh vsame.

4J  Per vfakim popolnim prejifkanju fe mora
fzavniza ino zhrevefno blato isprasniti.

d J  Porodna pomozhniza naj pufti per shenfki J
ktero prejifkati mifli, vfe oblazhila, ki fe pre-

79

vezli shivota tifhijo, ali flezhi, ali pa bolj rahlo
napraviti. Tudi fe mora porodna pomozhniza pred
prejifkanjom narboljfho vftavo shenfke isbrati, ki
fe po okoljfhinah fpremenjati sna ino mora.

§. 307 .

Ni vfe eno, v’kaki vftavi ali legi fe shenfka
prejifkuje; sroeraj fe mora tifta isvoliti, v’ kteri
fe nar leshej preprizhamo, kakfhni fo deli, ktere
prejifkujemo. V.ftava ino lega, ktera fe shenfki
v’ prejifkanju da, samore biti zhvetera, namrezh:
ftoje, fede, klezhe ino leshe.

§. 308 .

Prejifkanje, da shenfka ftoji, je med vfimi
nar boljfhi, zhe fe le ftoriti samore, sato ker je
fhe nar bolj (podobna, in fe nar leshej ispelja; in
tudi sato, ker fe per ftojezhi deli, ktere shelimo
prejlfkati, nar leshej dofeshejo. 4 Sto e fe pre-
jifhujejo shenfke, ki nifo nofezhe, sdrave nofe-
zhe ino porodne, per kterih fhe tretji porodni zliaf
ni naftopil. Per tim opravilu fe shenfki puftimo
proti ( teni ali kaki omari nafloniti, kolene nekoliko
vkloniti, bedre nekoliko narasen vftaviti. Porodna
pomozhniza fe fpufti pred shenfko, zhe s’ defnizo
prejifkati hozhe, na levo koleno, poloshi levizo na
krishno felo, vzhafi tudi na trebuh, in pelja defni¬
zo previdno, bres da bi oblazhila prevezh odsdig-
nila, proti porodnim delom.

§. 309 .

Leshe fe porodne od sazhetka treljiga porod-
niga zhafa, take, ki fo she porodile, ino bolane ,
ki nemorejo ne ftati ne fedeti, prejifhejd. Shenfka
leslu fploh na lierbti, vpogne sgorni shivot nekoljko
navfpred, rafpreftre bedre, in jih nekoliko proti
trebuhu vpogne; porodna pomozhniza pelja potim
per poftelji ftoje ali fede, roko pod odejo do po-
rodnih delov.

310 .

V- fedenji v’ snoshji poftelje, ali navadniga
Hola fe prejifkujejo porodne k’ konzu drugiga po-

80

rodniga zliafb, potim take. per kterih fe je nagliga
poroda bati, in vfe tifte shenfke, ki savoljo bo-
lesm ne morejo ravno ftati ali leshati; kakor fe to
per veliki flabofti, nagnjenju k’ omedlevzam. kervo-
tokih i t. d. godi. Shenfka fe mora tako pofaditi,
da fe porodni deli nikjer ne sadevajo, in fe roka
lapko v’  tifte peljati da.

§. 211 .

Klezhd fe prejifkuje le redko kdaj. zhe nam-
re/.h hozhemo do delov dofezhi, ki slo navfpred
ino nad framnimi koftmi Ieshijo. Shenfka, ki bo
prejifkana, fe vpre v’ pofteli na kolena ino lakte,
in porodna pomozhniza na ftrani ftoje, fpravi od
sati roko do porodnih delov, med tim, da s’ drugo
roko vifezhi trebuh podpre; fofebno je tedaj to
prejifkanje potrebno, kadar materni«a vegafto (po-
veshno) navsad leski, kadar je (tasaj vpognjena.

§ 212 .

Svunajpo prejifkanje je, fofebno kar mede-
nizo sadene, ravno tako imenitno . kakor snotrajno;
fofebno tedaj, kadar je treba fkleniti, kakfkna da
je medeniza, fIve pre, kakor fe govori od porod¬
nica opravila. Svunajno prejifkanje fe opravlja,
nokoliko s’ pomezhjo pogleda, nekoljko s’ po-
mozhjo rok. S’ozhmi pregledamo zelo truplo, in
vidimo, ko bi kje kaka svunajna popaka na njem
bila, ki bi kako popazheilje na medenrzi ali na
fpolnih udih napraviti samogla; in zhe hozhemo
shenfko sdsvunaj prejifkati, tak nefemo ogreto sa-
gernjeno roko na goli ali le tenko pokriti fpodni
shivot, in prejilhemo podobo ino Obokanje trebuha,
kakfhnoft popka, vifokoft materniga dnu in lego
materriize. Z*he je 1'tena trebuha tenka, fe lega
otroka tudi fkos svunaj prejifkanja fposna Potim
fe poloshijo konzi perftov na herbtifhe, in fe ti-
kama po njem doli pelajo, svediti, ali ni kjevpog-
njenje v’ krishnim teli preveliko ali premajhino.

§. 213 .

Svunajne obkraje medenize prejifkati: fe po-
loshita obe roke na robe ledne kom, in fe pre-

Sl

gleda,, jeli oba enako vifoko in narasen ftojita,
jSe poloshi ena roka na sgorni del fvete kofti, in
druga na framni verh, da 'svemo, ali je mede-
nizhno vhodifhe dofti proftorno, ali fo framne kofti
prav bokafje, zhe nifo prevezh vtifnjene ali pre¬
vezh vun molezhe, in zhe svunajni porodni deli
ne leshijo prevezh navfpred ali navsad. Pavez fe
poloshi pod framni ,obok (isresek framne kofti) in
f redni perft na oft kukovize, da fe fposna, ali je
frainni obok dofti obokan, ali ravni premernik is-
hodifha poti’ebno proftranoft ima, in ali je kuko-
viza gibka. Sadnizh fe poftavi pavez na eden
1'edni gerb, in fredni perft nadrugiga, svediti, ali
fta oba gerba prav dalezh narasen, ali jeli po-
prezhni premernik is-hodifha potrebno velikoft ima.
Per prejifkanju siskov fe siski vsamejo med konze
perftov, in fe dobro prejifhe, ali fo zherftvi ali
uveli ofhlatati, ali ni kakih oterdkov ali ran na
njih, ali fo berdovize dobro fpodobljene, ali nifo
premajhne, pregloboko leshezhe, otekle ali ranje¬
ne; jeli fe kaka mokrota is berdoviz is—tifniti da,
ali ne, ali je obftretje bolj temnikafto kakor dru-
gazhi i. t. d.

§. 214 .

Snotrajno prejifkanje fe opravlja vezhi del fkos
materno noshnizo, no le malokdaj fkos ritno zhrevo.
Shenfka prav ftori, zhe pred prejifkanjom k’ po¬
trebi gre, fe fprasni ino fpolne dele, ko bi bili
nefnashni, s’ gobo ino mlaznno vodo ozhedi. Pre¬
jifkanje fe pa zhveternato opravlja , namrezh; s’
enim, dvema ali fhtiremi perftmi bres pavza, ino
s’ zelo roko.

§. 215 .

Snotrajno prejifkanje fe fkoraj vfelaj s’ enim
farnim perftom, in fploh s’ kasavzomdefnize opravlja,
vender fe mora vlaka porodna pomozhniza nava¬
diti , da bo s’ levizo ravno tako lahko prejifkovala.
Potim, ko fe je perft, sa prejifkanje odlozhen,
dobro s’ maftjo namasal, ino v’ roko vpotegnil, fe
roka previdno, da fe oblazhilo ne omashe, k’ po¬
rodnim delom pelja, s’pavzom ino frednim per-
, OfftK-roh«?, ihv,q  r5 .«H9rbsm

flom fe odprejo framne uftnize, fe poloshi potim
kbnez kasavza na fpredni rob fredniga mefa, le
pelja odsad pozhafi v’ materno noshnizo, in fe
pulti po poti pel javne zherte (medenizhne ofij
rahlo nakvifhko derkniti, med tim da fe proti sadni
fteni noshnize nekaj raozhneje kakor proti fpredni
pertifne. Pavez pride per tim na tram ni verh,
drugi perfti pa, rafprefterti na fredno raefolesha-
ti, in tako fe fredno mefo pnfti ob enim rahlo
navkvifhko vtifniti, zhe je treba perft pofebno vi¬
li oko peljati. Le per prejifkatiju na koleriib kjer
fe roka odsad k’porodnim delom pelja, pride pavez
tako, da na frednim mefi, in perfti, ki nifo k' pre-
jifkanju oberniti, kakor poftavim, zhe zelo inede-
nizo na tenko premeriti, ali obrazhanje pred-fe
vseti, ali lego otroka prav fposnati sbelimo , tak
fe roka o ds vrni a j dobro s’ maftjo namashe, jierfti
v’ kegel sloshvjo, tako da pavez v’ fredo pride,
in potim fe med pozhafnim fukanjom po peljavni
zherti (medenizhni ofi) v'  materno noshnizo pelja,
tako, da je svunajno liže roke proti fveti kofti
obernjeno. Le redko kdaj je treba, polovizo roke
ali fhtir perfte bres pavza sa prejifkanje oberniti.

§. 21 G.

Skos snotranjno prejifkanje ifhemo napre fpos¬
nati, kakfhna je materna noshniza, jeli volka ali
fhiroka, slo mozhivna, shlesafta ali fuha. slo ger-
banzhafta ali fiiha, kervno-shilimh gerb i. t. d.
v’ nji. Dalej le prejifkuje, kakfhni je materni
vrat, fofebno njegova dolgoft, debelolt, terdoba
ino lega; kakfhne fo materne ufta, ino jeli fo sa-

f ierte ali odperte. Dalej fe ifhe, ali je kak fpredi
eshezhi del otroka of.hlat.ati., in kter, kak navpred
leshi, jeli fhe vifoko ali sli e mfko leshi, jeli fe
da mesiti ali ne, jeli fe kak fadni mehir da otipati
ali nobeden. Tudi fe s' snotrajnim prejifkanjom sve>
kakfhna je materna votlina. kakfhna je ftreva, in
kak fe (ferski ali 1-o.zhi, Kasen figa ifhemo po
snotrajnim prejifkanji svediti, kakfhni je snotrajni
proftor medemze (medenizhna votlina), fofebno,
ali je do frammga verha mogozhe s’ perftmi priti,
ino jeli fe s’ prejifkajozhimi perftmi ob ftraneh
medenize, ali predi sadevamo, kar vfelej pre tefno

83

medenizo kashe: ali fe kaki israfki v' medpnizi
snajdejo i. t. d. Potim, ko fo l‘e vfi deli, od kte-
rih fino fe hotli preprizhati, kar je mogozhe pre-
jifkali, fe perfti ali roka sopet previdno is porod¬
nih delov isvlezhejo, ino roka fe sopet zhedno nasaj
fpravi bres pomasanja oblazhila ali odgrinjenja
shenfke.

S- 217.

Le filno redko kdaj fe fkos ritno zhrevo pre-
jifkuje, kakor poftaviin, zhe je materna noshniza
le pretefna ali prezej sarafhena, ali per nofhenju
svunaj maternizhne votline i. t. d. Potim, ko fe
je ritno zhrevo popre s’kliftiro isprasnilo, fe fpravi
per legi na herbtu ali na ftrani, fhe bolj per flo-
nenju na kolenih ino laktih s’maftjo phmasani ka-
savez med pozhafnim fukanjoin v’ rit , in fe pelja
nekoijko proti levi ftrani nakvifhko.

SHTERTI RASDEL

Od poroda.

Perva Postara.

Od sapopadka ino rasdelenja poroda.

§.318.

Porod je opravilo shenfkiga trupla, s’ kterim
jajze fad s’ njegovim ovitkom od-fe ložhiti, in po
porodnih potih od-fe fpraviti ifhe.

§. 319.

Porod je naftopik nofhenja, kakor nofhenje
naftopik fpozhetja. S’ fpozhetjom fe laftovitoshivle-
nje fadu sazhne, in s’ porodom fe dodela. Zhe na
to toliko imenitno opravilo poglednemo, nam bo

6 *

84

krnalo ozliitno, da med vfimi opravki, ki Te per
s (ir avl im zhloveki perpetijo, ni eniga, ki bi tako
zliuden ino velik, tak redek ino filen, in sadnizh
ne eniga, ki bi s’ tolkimi teshavami ino nevar-
noftmi iklenjen bil, kakor ravno porod, kjer fe,
kar materhizo sadene, ravno vfe nafprot godi,
kakor v’ nofhenji; sakaj materniza s’velikim rinja-
njom otroka vun tifhi, kteriga je v’ nofhenji redila
ino ofkerbovala, in fe tako smanjfha, da kar ni
vezha, kakor pred nofhenjom.

220 .

Porod pride fizer fploh po želim is-teku no-
fkonja, yender ne vfelaj, ampak samore is enih
ino drugih vsrokov poprej ino zelo fhe posnej priti.
Rasde.limo torej porode po zliafu, v’kteriin fe po¬
godijo: v’ negodne, sgodne, ino pregodne porode.

Negodni ali fkriveni porod fe tifti imenuje, ki
v’ pervih fheftih mefzih ali pred ofem ino dvajfe-
tim tjednom nofhenja naftopi. Otrozi pridejo fploh
mertvi na fvet, in zhe ravno vzhafi kako sname-
nje shivlenja pokaghejo, fe Vender nemorejo per
shivlenji ohraniti! J

Sgodni porod je,tifti, ki med ofem in dvajftim
ino ofem ino tridefetnn tjcdnoin, ali v’sadnih treh
mefzih nofhenja pride. Otrozi v’ tim zhafu rojeni
fe per fkerbni reji fhe dajo per shivlenji ohraniti.

Godni porod fe sove pa tifti, ki naftopi po
želim is-teku nofhenja ali proti fhtirdefetiniu tjednu
nofhenja; en tjeden vezli ali manj ne pomenitoljko.

Pregodni ali kefni porod fe pa pravi, da je
tifti, ki fe fhe le pergodi, kadar je zhaf nofhenja
sa vfim she is-tekeL Ta .pervershik pa zhes 3 — 4
tjedne po ^-teku nofhenja ne more snefti. Nar
herfh je pa, da fo porodi', ktere kefne (posne)
imenujemo, praviga zhafa, in 'da jim je le smota
v’ rajtanju zhafa, ali pa zelo golufija perime kef-
nobe pervergla.

§. 221 .

Porod naftopi she fam od febe fkos sa to
ftvarjene mozhi nature, kar Te vezhi del pergodi,

lil pol lin fe imenuje natur ni porod; ali fe pa le
fkos umetno poniozh dopeljati da, iu fe imenuje
potim umetni porod, ali porod fkos pornozh.

§. 222 .

t Se fhe rasdeli porod, da fe mu pravi porod
po redi, ali pa porod ne po redi. Porod po redi
pravimo da je tifti, ki fe s’farnimi mozdimi nature,
in ne s’ prevelikimi teshavami sa mater ino otroka,
dodela. Porod ne po redi je pa tifti, zhe fe le s’
velikimi teshavami ino s’ nevarnoftjo sa mater ino
otroka, ali zelo sa oba ispelja, ali zhe fe od nature
fhe zelo ispeljati ne da.

j. 223 .  ni

Potim, kak dolgo da terpijo, fe porodi fhe
delijo v'lehke ino teshke, hitre ino pozhafne, in
po njihovim iskonzhanju v’ frezhne ino nefrezhne,
v’ dokonzhane ino nedokonzhane; potim po fhte-
vilu porojenih otrok v’ edine ino mnoge porode,
jSrezhni je porod, zhe ni ne materno ne otrozhje
sdravje v’ nevarnofti: nefrezhni, zdi e ni tako. Porod
je iskorizh&n ali dopolnjen, zhe fta otrok inoftreva
she popolnoma porojena; nefkonzhan, zhe fo fhe
kaki deli sadi, zhe je poftavim le otrok porojen,
ftreva fhe pa ne; ali zhe je od dvojzhkov fhe le
eno dete porojeno.

Druga Postara.

Od vsfokov poroda, od bolov (bolesen)
fploh, ino njihoviga rasdelenja.

§.' 234.

Je nofhenje per konzi, dete godno, materniza
v’nar vezhim rastegnjenju, tak fe v' nofezhi ma¬
ternici neka laftovita mozh isbudt, po kteri fi ma¬
terniza persadeva, fe smanjfhati ino ftifniti, ino
tako v’ fvoj poprejfhni ftan priti; ker fe to pa le
s goditi s a more, kadar je she jajze ispahnjeno, tak
le tudi s’ lilo ispahne fkos medenizhno ftrugo ino

86

porodne dele, in fe tak reflii od te rezili, ki ji je
sdaj sa nizh ino napoti, fkoraj ravno tako, kakor
fe ritno zhrevo ino fzavni mehir smanjfhata ino
ftifneta, ino tako blato ino fzavnizo fprasnita,
kadar fta jitna she teshavna.

§. 225 .

Vsroki tedaj, is katirih otrok s’ fvojimi deli
vred is materniga telefa pride, fo : vkup-vlezhe¬
nje maternize, vkup-vlezhenje materne noshnize
ino vkup-vlezhenje trebuhovih mifhiz (trebuhove
ftene). P er vi tih srokov porod nar bolj perganja ;
dva sadna fta fhe le proti konzu poroda delavna,
in jih vzhafi k' iskonzhanju poroda fhe treba ni.

§. 226 .

Vkup-.vlteke maternize fe imenujejo boli, sato,
ker fo vezhi del s’ bolezhinami fklenjene. Te vkup-
vleke fo v’ dnu maternize nar inozhneje, sakaj
med tim, da fe dno vkup vlezhe, ‘.fe mora mater-
nizhni vrat rastegniti, fkos to fe potim materne
ufta odprejo, in kar je v’maternizi, fe is-shene.
Zliudno je pa per vfim tim, da fe laftovita, v‘no-
fhenju fhe pomnoshena mozh maternizhniga shivle-
nja k’ konzu nofhenja in fhe zelo po fmerti nofe-
zhe, kdar she obeden drugi del trupla snamenja
shivlenja nepokashe; fhe en zhaf obdershati sa-
more; tako, da fe otrozi tudi fhe po fmerti ma¬
tere vlezhi samogo.

§ 227 .

Per vkup-vlekih maternize, med kterimi fe na
A’fe ftrani smanjfha, fe ona ften jajzeta dotakne,
in to prav slo; in tako fe sgodi, da fe jajze proti
tiftimu delu ftifka, kjer ni le kar obenih vkup-
vl£k, ampak kjer fe fploh na mefti vftavlja»ja
vdajanje ino ras-fhirjenje proftora najde, namrezh
proti maternim uftam, ki fe fkos delo vkup-vlek
zhedalje bolj odpirajo.

§. 228 /

Boli nifo v’ oblafti porodnize, ji je torej ravno
tako malo mogozhe jih isklizati, kakor vftaviti.

Pa m oz, h bolov sninore podpirati, z, h e fe napinja,
kakor da bi k' potrebi thla. To napinjanje imenu¬
jemo krezhanje, ftifkanje, pomaganje, ali sdela-
vatije bolov, torej fe tudi vfe fkup imenuje po¬
rodno opravilo.

§. 229 .

Ker fo tedaj vezhi del vkup-vleke maternize
s’ bolezhinami fklenjene, ki fe boli imenujejo; sa-
toraj fe boli rasdelijo fploh po navadi v’ prave ino
neprave; oboji fe morajo dobro raslozhiti, ker is
premenenja velika fhkoda isvirati samore.

230 .

Pravi boli fo prave vkup-vleke maternize , ki
fe v’njenim dnu sazhnejo, fe po ftraneh doli vle-
zhejo, ino na maternim vratu nehajo (henjajo), Po-
rodniza obzhuti per tim nar preje bolezhine v’ kri-
shu, ki fe po fpodnim shivotu ras-fhirijo, ino proti
framni okolizi vlezhejo, kjer ftifkavni obzhutik
naredijo. Boli od kraja ne dershijo dolgoin  fe
ponavljajo prav po redi od zbala do zhafa , med
tiin, da fi porodniza eno malo odahne. Ti ined-
proftori (prenehleji, 3wifcbenrdume) terpijo od kraja
prezej dolgo, perhajajo pa smeraj krajfhi, blishej
ko je porod, ker potim hitro eden sa drugim na-
ftopajo, dalej terpijo ino bolj vijejo (bolijo). Bole-
zhina per vlaki boli od kraja rahlo pride, pa sme¬
raj rafe, dokler na filo pride; potim pa (pet po-
zhafi popufha, tak dolgo, da popufti. Zhe med
bolom roko na okoljzo materniga dna denemo , tak
obzhutimo, kak terda poftane , fe vkup-vlezhe ino
vsdigne, materne ufta fe pa nafprot odprejo, fadni
mehir fe napne, ali fe nafpred leshezhi del otroka
naprti pertifne. Oboje per prenehanju bolov fpet
henja.

§. 231 .

Nepravi boli pa drusiga nifo, ko bolezhine
v' fpodnim shivotu , ki is ene ino druge rezhi is-
hajati. samogo ; fe pa vezhkrat s’ pravimi boli fpre-
menjajo, zhe pertifnejo, kdar fe porod perzhakuje.
Ta per nepravih bolih prenehleji ne pridejo tako

88

po redi eden sa drugim, vezhi del dalej terpijo,
ino bolj vijejo, bo pravi boli, in prenehajo sa
dober žhaf zelo ino zelo. Nimajo obeniga■ goto¬
vima ravnanja, ampak fe vftaVijD na enim^ali dru¬
gim feli fpodniga shivota. Materne ufta ino otrozbji
deli fe po nijh nefpremenijo, tek poroda ne gre
po njih kar nizh naprej, in fhe berfh poftaja, tudi
fe sazhetek pravih bolov fkos neprave rad vftavlja.
Zhe pravi ino ne pravi boli v'enim pridejo, tak
jih imenujemo smefhane bole.

§. 232 .

t She fe boli delijo: v’ bole po redi, ino v’ bole
ne po redi. Boli po redi bodo tifti, zhe fe po
redi, to je: po prezej enakih prenehiejih, fpet jjo-
vernejo, zhe fo prave mozlii ino terpezhnofti, ino
is maternizhniga dna k’ maternim vratu, ino ma¬
ternim uftam pertifkajo. Boli ne po redi fo po
drugi, ki ne prenehavajo po redi, ki fo premozhni
ali preflabi, ki predolgo dershijo ali prehitro po-
puftijo, ino obene prave ftese is maternizhniga dna
proti maternim uftam ne rasodefajo.

§. 233 .

Vkup-vlezhenje materne noshnize fhe le potim
naftopi, zhe fe she prezej nekaj is maternize v’
materno noshnizo istifhalo. Ona fe potim na okrog¬
lo vkup-vlezhe ino tako sna porod pohitriti.

§. 2341

Vkup-vleke trebuhovih mifhiz (terbuhove ftene),
tudi trebuhova ftifka imenovane, fploh bolj porod
nerganjajo, kakor vkup-vleke materne noshnize.
Zhe she nainrezh porod gre k’ konzu, in fe bolj
filno pohujfhajo, tak fe porodniza tifhanja ino po¬
ganjanja ne more vezh sdershati. Ko pa to pozhne,
Fe trebuhova ftena navnpter vlezhe, mifhiza (opni-
za, Bmercfrfell), to je mejna ftena med votlinami
perf ino trebuha fe doli pertifne, in fe tak v’ma¬
ternico dregne, da otroka leshe is-fe poganja.

89

Pravi boli fe The dalej po zhafu njihoviga na-
ftopa per porodu, ino po velikofti holezhine de¬
lijo : v? napovedoval ne kole (grisanje, Hlipanje) ,
v’ perpravljavnc bole, v’ prave porodne bole; v’
ftrefayne/(fklezhe, ali is-ho(|ne bole), v’ ftrevine
bole, bi fe pa od kolov, ki fhe le potim v’ otrozhji
pofteli pridejo, dobro raslozhiti morajo. Ti ras-
lozhni porodni boli hitreji ali posneji edeh sa dru¬
gim pridejo, in pernefejo v' teku poroda pofa-
miefhne fpremeiiibe v’ porodnih delih porodnize ka¬
kor tudi na otroku, in na delih, ki k' otroku fli-
fhijo. Po tim fe mnogoteri zhafi poroda fhtejejo.

Tretja Postava.

Od potrebnih okoljOiin sa porod po redi,
in. njihovih snamenjov.

§. 236 .

Da samore porod po redi priti, fo ene ino druge
rezili per porodnizi, otroku ino njegovih delih po¬
trebne. In porod nemore po redi naftopiti, fe tudi
ne more po mozheh nature dokonzhati, ino bres
fhkode sa mater ino otroka is-tezhi, zhe fe ena
ali druga naflednih rezili grefha.

§. 237 .

Kar porodnizo sadene, je potrebno:
ij  dobro ftorjena medeniza;

2J  taka lega medenize, da poroda ne sadershavu;
3J  naturno fpodobljenje ino sdravje shenfkih po¬
rodnih delov; r

4J  takfhna, lega shenfkih, porodnih udov, po-
febno pa materuize, kakor je potreba k’ iskon-.
zhanju jmrodu: ;  , , J  , ir o

5J  obeno fpremenenje ino obena bolesen drugih
delov, ki v’ medenizi porodne dele satdapajo, ali

90

dalej prozh leshijo, fofebno pa tiftih delov-, bi
porod poganjajo ;

6J  naturne vkup-vleke maternize, in fizer to¬
like, kolike fo potrebne otroka fkos raedenizo po¬
gnati, to je: boli morajo po redi naftopiti, kdar fe
porod perblishuje, morajo ravno tako poredi oftati,
in fe pozhafi mnoshiti, ino le morajo od porod-
nize fkos vkup-vleko trebuha podpirati:

7)  tako sdravje porodnize, da fe porod bres
vftavljaaia sgoditi samore;

8)  naltop }>oroda ob takim zhafu, v' kterim fe
naturno ispahnjenje otroka ino njegovih delov sgo¬
diti samore, to je: da je per naftopu poroda no-
fhenje popolnaina is-teklo;

9J  obena tako dolga terpejozhnoft poroda, ki jii
na sadnje iskonzhanje poroda vftavljala.

§. 238.

Kar otroka sadene, je potrebno:

1J  more biti dobro fpodobljen, ino fofebno tako
velikoft, ino takfhno glavo ino shivot imeti, da 1'e
po navadnim filenju mozhi fkos dobro ftorjeno me¬
denico pognati samore;

2J  mora po dolgim v’ maternizi leshati, tak, da
mora porojen biti s’ glavo, ritjo ali nogami naprej;

3J  tudi ne fme s’ glavo ali ritjo vred oben drugi
del naprej leshati, ki bi pogon vftavljal, ali ne-
varniga ftoriti samogel, poftavim: ena ali obe roke,
rame ali noge, s’ glavo ali ritjo vred naftopivfhi
popkov trak;

„ o  dete mora shiveti, ker bife drugazhi savoljo
fmerti otroka delo poroda lahko vftavljalo.

§. 239.

Kar dele sadene, ki k'otroku flifhijo, je potrebno:

1')  jajzhne mrene ne fmejo ne pre mozhne ne
pre flabe biti;

21  fadne vode v’ maternizi mora toljko biti,
Kolikor nje je k’ lehkimu is-teku poroda potreba;

91

3 J ftreva mora taka biti, kakor gre, ne fme
biti bliso maternih uit, ino ne fme pre terdno ali
pre rahlo s’ maternizo f klenjena biti;

4J popkov trak ne ime biti ne pre dolg, ne pre
kratek, nefrne biti ovit okolj pofaipefhnih delov
otroka, ne vprepaden, in ne fine obenih reinizh-
nih voslov imeti;

oj lozhenje ino isgnanje ftreve fe mora fkos
laftno mozh nature sgoditi.

§. 240.

Kar je bilo od §. 237 do sdaj rezheno, fhe
ne isdela naturniga poroda, treba je fhe, da glava
po redi navfpred lesni, da fe porod bres velikiga
filenja ino bres vfe nevarno f ti sa mater ino otroka
pergodi, in da v’ tiftim zhafu nofhenja naftopi, v’
kteriin je otrok tako israfel, da fe njegovo lozhe¬
nje is maternize ino njegovo is pahnjen j e bres ne¬
varno fti sa oboje sgoditi samore.

§. 241.

Snamle naftopniga naturniga poroda nifo take,
da bi fe bilo zhifto na-nje sanefti, ampak le take,
da ga samoremo vupati. Savupamo, da bo porod
po naturi, zhe trebuh v’ sadnim zhafu nofhenja
prav vpade, zhe je povfod dofti obokan, zhe fe
gibanje otroka le na eni ftrani ob enim obzhuti,
naj fi bo na defni ali na levi, zhe fe v’sazhetku
poroda naturni boli napovejo, ino v’ preteku po¬
roda po redi terpijo; zhe fe materne ufta med boli
vgrosnejo ino okroglo odprejo; zhe posneji otrozhji
mehir terdno ino okroglo napne; zhe fe sa otrozh-
jim mehirjom otrokova glava ko okrogla terdarezh
ofhlata, ino zhe na terdih ino mehkih porodnih
delih, kakor tudi na maternim sdravji nizh ni
nafkrish.

.Slitcrta Postava.

Od navadnih perkasenj, ki naturni pretek
poroda napovedujejo.

§. 242 .

Sazhetek, tek ino odftopke frezhniga ino na-
turniga preteka poroda prefoditi, le a  fak porod
v’ petere porodne zhafe rasdeli:

XJ  v’ žiraf sazhetka, ki terpi do dokonzhaniga
skfhtja materniga vratii;

2)  v’ zhaf mehirja, ki naftopi s’ odprenjom ma-
ternizhnih uft, ino terpi do raspozhenja mehirja ;

:i)  A' 5  zhaf glave (zhaf teka imenovan), v’ kte-
rim fe vfpred leshezhi del otroka doli vtifne;

4J  v’ zhaf is-hoda, v’ kteriin fe dokonzhanje po¬
roda otroka pergodi; in sadnizh
o)  v’zhaf ftrei r e, v’kterim fe ftreva is-shene.

§. 243 .

Vfaki tih zhafov ni enako dolg, in fe nofi
po vezhi ali manji mozhi porodnih bolov; fploh
terpita perva dva porodna znala, fofebno per tih,
ki fo pervizh na porodu, nar bolje.

§. 244 .

P er vi porodni zhaf (zhaf sazhetka) naftopi
per bliskanju poroda, ino boli, ki sdaj pridejo, fe
jiapoA edovavzi, napoA edovavni boli, krefhzi ali
fhiplenzi imenujejo. Ti ftorijo neprijetno, obzhutno
nateganje od krisha navdol proti framni okoljzi,
hitro preletijo, ino od kraia dolgo prenehavajo.
Trebuh navfpred vpade fhe bolj, kakor v’ sadnim
zhafu nofhenja, in ker fe tudi fpodni del maternize
s’ A r fpred leshezhim delom otroka fhe globokeje v’
medenizhno votlino vgrosne, ino fkos to fzavni
mehir ino ritno zhrevo ftifka, tak imajo tudi po¬
rodne v’ tira zhafu pogoftno tifhanje k' oboji po¬
trebi. Per snotrajuiin prejifkanju fe najde, daje

93

sdaj maternizhna noshniza topleja, proftornifhi, da
vezh shlese odlozha, da žela materniza terdneje
zhes medenizhno vhodifhe ftoji, da je materni vrat
vef raftegnjen, tenek, in da fpred leshezhi del
otroka kapzi enako obda; da fo materne ufta per
pervizh porodnih vfe safute ino po okrajih ko pa¬
pir tenke, ino ali The zhifto saperte, ali faj fhe
malo odperte;, per tih pa, ki fo she vezhkrat ro¬
dile, fe pa materne ufta she kar odkraja najdejo
nekaj odperte, ino uftnize maternih uft oftanejo
tovfhe ino bolj sabulde (napuhnjene). V’ preteku
tiga porpdniga zl>afa fe materne ufta le filno po-
zhafi ino malo odpirajo, tako, da fo k’ konzu ti-
ftiga tolike, da fe fhe uvele jajzhne mrene ofiila-
tati dajo. Druge snamenja, s’ kterih fe nofezhi
kakor napoveduje, da je porod bliso, kakor po-
ftavim: da, zlie je popre ferzhna ino na vfe per-
pravlena bila, sdaj nepokojna ino plafhna poftane,
dajo malo fkleniti, ali je she sazhetik poroda pred
durmi (dvermi). Pervi porodni zhaf per pervizh
porodnih vfelaj dolgo terpi, od pol do zeliga dne,
vzhafi tudi ve/h dni, per tih, ki fo she vezhkrat
rodile, je krajfhi.

§. 245 .

Dr ugi porodni zhaf (zhaf mehirja) fe fpremlja
od perpravljanih bolov; ti fo fhe bolj bolezbi, fe
ras-fhirijo od krisha proti framni okoljzi, in tudi
noter do kolena. Materne ufta fo sdaj mehkeje,
fe bolj vdajo, ino fe sazhnejo hitreje odpirati, med
tim, da fe, fofebno zhe fo boli filno hudi, tam
pa tam nekoliko pretergajo, ino ondi nekaj kervi
ispuflvajo, ki fe s’ shleso, ki od shenfke gre,
smefha, tak je vfe vkup rudezho; pravijo potim:
;>snainnuje.“ Skos naprejterpezhe bole fe mater¬
niza, fofebno v* f voj im dnu smanjfha, in fkos to
fe shene otrok s’ otrozbjo vodo ino jajzhnimi mre¬
nami naprej, in jajzhne mrene fe shenejo v’ ma¬
terne ufta, kjer fe ofhlatajo kakor kak mehir; re-
zhejo potim : ';Mehlr je naftopil.« Ta otrozhji me-
liir je od kraja uvel ino mehek, fe pa med boli
vterdi, napne in poftane sa sagvosdo, s’ ktero fe
matferne ufta pozhafi ino rahlo raftegujejo. Med

94

boli podane materno dno terdo, ino vef trebuh
napet, Udar pa prehenjajo, poftane sopet mehek,
in vfpred leshezhi otrozhji del fe svunaj bolov po
snotrajnim prejifkanju s’ njegovo lego vred prezej
raslozhno fposnati da.

§. 246 .

Proti konzu drugiga porodniga zhafa fo ma¬
terne ufta 1'ploli fhtiri perfte fhiroko odperte, otrozhji
mehir moli' slo noter v’ nje, ino oftane tudi svunaj
bolov terd ino napet. Tedej pravijo: »Otrozhji
mehir je sa pdzhiti.« Per enim tih pervih porod¬
nih bolov bo otrozhji mehir pozhil, per zhemu fe
vzhafi puhli pozh saflilhi, ino fe tifta otrozhja
voda, ki fe je med glavo ino jajzhnimi mrenami
snajdla, is lij e: timu pravijo: »vodili pozh/-' Ta
porodni zhaf fe tedaj sazhne s’ sazhetim odpira-
njom maternih uft, ino per naftopu otrozhjiga me¬
hi rja , in fe neha s’ mehirjovim pozliom. Je sa
perpravljanje porodnih udov, ker fe per tim ma¬
terne ufta ino drugi porodni udje rastegnejo, fkos
raslito vodo oglačiijo ino opovsijo, in fe sa fkos-
fpufhenje otroka vredijo. Tudi ta porodni zhaf per
pervizh porodnih vzhafi prezej dolgo terpi, 8 do 12
ur dolgo, in jim je fkoraj, nar teshavnifhi, ker fo
v’ vednih bolezhinah, in ne obzhutijo, da bi porod
kaj naprej fhel.

§. 24 ?.

Tretji porodni zhaf Čzhaf teka) fe sazhne s T
želim odprenjom maternih uft, ino mehirjovim po-
zhom, in boli, ki sdaj naftopijo, fe pravi porodni
boli, ali pertifkajozhi boli imenujejo. Ti poftanejo,
potim ko je porodna fkos pozhafni od-tek otrozhje
vode kratko polajfhanje dobila, mozhnejfhi, hujfhi,
ftanovitnifhi, ino hitreje eden sa drugim predejo.
Zeli shivot je sdaj v’ ftifki, porodna fe sazhne
trefti, je perfilena, fe vpreti ino sa kaj perjeti,
in per vfakim boli sa pertifniti, kar isdelavanje bo¬
lov imenujemo. Zel shivot je vrozh, obras ru-
dezh, sabuhel (napuhnjenj, ozhi lefliezhe , glava
vneta, ferze ino shila mozhneje bijeta, porodni
deli fe bolj napihnejo, poftanejo mehkeji, ispufhajo

95

vezli shlese, ino sadnizh fe is zeliga telefa vrozLi
pot ispufti.

Š- 248.

Otrokova glava naftopi v’ sazhetku tretjiga po-
rodniga zhafa v' odperte materne ufta, in zhe tak
daiezh naprej pride, da ga materne ufta kakor
venez (krona) obdajo, tak pravijo : »Glava ftoji
v’ venzhanju (kronanju)«. Ver enim tih penili
bolov potim fe materne ufta zhifto sa otrokovo
glavo nasaj potegnejo. Glava pride sdaj she glo-
bokeje v’medenizhno votlino, glavne kofti fe is-
tifhijo ena zhes drugo . žela glava fe sdaljfha , in
glavna kosha dobi gerbanze, ki savoljo velikiga
ltifkanja otezhejo, ino na fpredi leshezhim deli
glave oteklino naredijo, glavna oteklina imeno¬
vano, ki je toljko vezha, vezha ko je glava proti
medeni/,hnim proftoru, in huji ko fo boli. 3led
takimi snamenjami fe glava pozhafama fkos me¬
denizhno votlino v’ medenizhno is-hodifhe tifhi,
tako, da na is-hodifhu medenize tikama sa svu-
najnimi porodnimi deli ftoji, ino jo, zhe porodne
dele enokoljko vfak-febi raspotegnemo, viditi sa-
moremo. Je  enkiat tam, tak je tudi tretji porodni
zhaf per kraji. Ta fe sazhne s' pozhom mehirja,
ino fe dodela s’ perkasanjom glave na medenizh¬
nim is-hodifhu ; iri terpi, zhe fe porodu kaj fofeb-
niga ne vftavlja. pol ure do dveh ur, pa tudi
po 3-4  ure.

§. 249

(Shterti porodni zhaf (zhaf is-hoda) fe sazhne,
kdar fe glava med framnimi uftnizami sagleda;
timu pravijo : »Glava pride v’ sareso.“ Boli tiga
zhafa fe imenujejo preletajozhi, tudi ftrefajozhi
boli; in ti fo nar bolj bolezhi, nar dalej pooftava-
jo, nar hitreji eden sa drugim pridejo, ino plafh-
noft ino nevolja porodne je zhes lilo : fe trefe in
in terpezhe na želim shivotu, in vedno jo navfpod
tifhi, kakor da bi morala k’ potrebi iti. Nad glavo,
ki fe perkashe, fe sagleda, kako fe per vfakiin
boli napre sashene, in ko boli opufti, sopet neko¬
liko nasaj ftopi, fkos kar fe framna fklad zhedalje
bolj ras-fhiri; kakor hitro fe pa enkrat vmed fedno

96

gerbo, ali nar vezli o proftranofi framne fkladi per-
shene, no ftopi po bolu nizh veliko nasaj. Vho-
difhe materne rioshnize fe sdaljfba, med tim , da
fe male framne uftnize v’ .njo potegnejo; kukoviza
ftopi nasaj, in fredno mefo fe od napre ftopivfhe
glave slo rastegne, ino v' okroglini napre shene;
ritno zhrevo fe navfpred ftifka, in njegova odper-
tina fe poprek potegne, ves framnih uftniz fe po
navadi per pervo-porodnih rasterga, in po f le d nizh
permolt per enim prav hudim bolu glava fkos ,ras-
fhirjeno vhodifhe materne noshnize; to imenujemo:
jjPreresa glave.« Sdaj naftopi kratek pozhitek. Per
prihodnim bolu fe pa obljizhje vezhi del po ftrani
safukne, in plezha pridejo v’sareso, ino s’pre-
reso plezh fe vezhi del tudi kar hitro otrokov terfh
perkashe, sa kterim fhe druga otrokova voda in
nekaj kervi pride. Otrok fvojo prizhejozhnoft fko-
raj vfelej fkos en glafni krizh, ki vfe preleti, na
snanje da, per kterim je dihanje od kraja fhe ne
po redi, kmalo fe pa popolnama vredi. Švesanje
s’ popkovim trakom je sdaj nepotrebno, in fe toraj
vezhi del odlozhi.

§. 250 .

^Shterti porodni zhaf fe sazhne s’sareso glave,
ino fe dokonzha s’ popolnim is-ftopom otroka, in
kratko terpi, ker fe fploh v’ fhtertizi, polovizi ure,
ali k’ vezhimu v’ dveh urah dokonzha. Porodna
vshiva sdaj fladek pozhitek , ki ji filno dobro de
(dene), in fe prepufti fvojiinu neisrezhenimu ma-
ternimu vefelju. Zhe fo dvojzhki, tak nenaftopi
sdaj treblenje ftreve ali peti porodni zhaf, ampak
popre fe fhe drug otrok zhe je lega naturna, po
ravno takih perkasnih vleshe. Po dokonzhaniin
porodu fhe le boli ftreve na ftopi j o. Zhe je fhe
vezh otrokov sadi, tak pride ravno toljko novih me-
hirjov, po kterih raspoku fe otrozi kakor navadno
vleshejo. Sadnizh, kadar fo she vfi otrozi poro¬
jeni, gredo ftreve vfe vkup prozh.

§. 251 .

Peti porodni zhaf (zhaf ftreve) fe kmalo po
is-ftopu otroka sazhne, in fe neha, kdar je vfa

97

ftreva prožil, in je od ftrevnih bolov fpremijen.
Kmalo po vlegi otroka pokoj, istrudenje ino sa en
zhaf prenehanje vfih bplezhin naftopi. S’ vlezhena
materniza fe potim med framnimi koftrni ino pop¬
kom kakor kaka krugla nekaj na defno, velika
kakor otrozhja glava, ofhlata. Kmalo pa, ko fe
vkup-vlezhenje (boli) maternize sazhne, fe matov
niza fhe bolj smanjfha, fkos to fe materna potiza
od maternizbnih ften lozhi, in fe s’ savihnenimi
mrenami, jajzhnimi mrenami ino nekterimi kervnimi
gnidami fkos materne ufta v’ medenizdino votlino ino
fkos is-hodifhe poshene, kar fe v 5  naturnim pre¬
teki v’ fhtertizi ali polovizi ure po porodu otroka
godi. Sgubi fe per tim opravilu sdaj vezh, sdaj
manj kervi. Potim fe materniza zliifto vkup po¬
tegne, in fe nad fkleiiitvo framnih koftl' kakor
kaka krugla', ko peft velika, ofhlata. jStrevni boli
nifo ravno bolezhi, in per mladih,' mozhnih ino
pervizh porodnih preje naftopijo, kakor per flabih
shenfkih, in takih. ki fo sli e vezhkrat porodile,
lvdar je ftreva odfhla, je porod sa vfim dokonzhan.

Peta Postava.

Od otrokoviga hoda fkos medenizo s’
glavo naprej.

§. .152.

Otrok samore le tazhaf fkos medenizo priti,
zhe po dolgim v’ maternizi Ieshi, ino tako s 1  sgor-
nim ali fpodnim delom shivota porod naftopi.

§. 153.

Naftopi otrok s’ sgornim delom fvojiga trupla
porod, tak je glava ali obras .napre gredezhi del.
Zhe je pervo, tak fe porod imenuje glavni porod,:
zhe je drugo , obrasni porod. Glavni porodi fo po
tim takim trojni:

1J  Satelnikovi porodi, zhe mala mezhava bliso
maternih uft Ieshi;'

7

98

2 )  temenovi porodi, zli e fe velika mezhava v’
maternih nitih snajde; ali
3J  obrasni porodi, zhe ohras predi leshi. Zli e
pa otrok s’ Tvojim fpodniin konzom porod naftopi,
tak naprej leshi ali rit, ali kolena, ali noge, ino
po tim fe porodi imenujejo ritni, nogni ali kolenini
porodi.

Zhe fe pa kak drugi del godniga otroka na¬
prej na materne lifta vftavi, tak porod nernore
preje istezhi, da fe otrokova lega fkos umetno po-
mozh fpremeoi.

J 0  §. 254.

Tukaj hozhemo le otrokov hod fkos medenizo
s’ glavo naprej fpregledati. Kako fe otrok s’ na¬
prej gredozhim obrasom , ritjo, koleni ino nogami
fkos medenizo poshene, bomo k’ vezhi saftopnofti
fhe le ondi popifali, kjer fe bo kasalo, kaj je per
takih porodih opraviti.

§. 255.

Zhe glava otroka predi leshi, kar fe med fto
porodi fheft ino devedefetkrat sgodi, tak najde¬
mo nar vezhkrat sadno ftran glave ali satelnik proti
predni medenizhni fteni obernjen; in satelnik ftoji
sato v’ hodu fkos medenizo smeraj nar nishje; Te
toraj per prejifkanju nar leshej ofhlata. Zhe je
porod tak, ga imenujemo satelnikov porod. Red¬
keje najdemo predni del glave (teme) proti predni
medenizhni fteni obernjen, tako, da fe per pre¬
jifkanju ta del nar leshej in nar raslozhnej ofhla-
tati da. Zhe je tako, tak imenujemo ta porod
fpredno-glavni porod (temenov porod).

§. 256.

Po vfakira tih dveh porodov ftopi glava v’ dveh
raslozhnih legali v’ medenizo, tako, da fe sa vfirn
fJitiri glavne lege pergodijo.

§. 257.

Perva satelnikova lega. Per naftopu glave v'
medenizhno vhodifhe je satelnik proti levi ponvi,

99

ino temen proti defni fklenitvi fvete kofti obernjen.
Per tim ftoji satelnik nekaj globokeje, kakor /-belo.
t Stopi tedaj glava s’Tvojim ravnim premernikom
v' pervi poftranfki premernik medenizhniga vho-
difha. Zbe ftopi glava globokeje v’ medenizhno
votlino, tak Te obrazka satelnik smeraj bolj navfpred,
tako da v" fredi male medenizhne votline v’ okoljzi
leve jajzhnate luknje ftoji, in The le tedaj, kdar
je bila glava doli do medenizhniga is-bodifha do¬
gnana , Te oberne glava ravno navfpred, in zhelo
proti isvotlenju fvete kofti, tako, da ravni pre¬
mernik glave v’ ravni premernik medenizhniga is-
bodifha ftopi, vender fhe pa tudi med prereso glave
satelnik na levo obernjen oftane.

§. 258.

Mala ali sadna mezhava fe per toj pervi sa-
telnikovi legi v’ pervim ino drugim porodnim zhafu
v’ okoljzi leviga fklepa ponve ofhlata; zbe je pa

f lava v’ medenizhno votlino sderzhala, tak jo naj¬
emo v’ okoljzi leve jajzhnate luknje; in zbe je
glava noter do medenizhniga is-hodifba perfhla,
tak ftoji mala mezhava vezhi del pod navsdol gre-
dozho vejo leve framne kofti, vzhafi tudi v’ fredi
pod framnim obokom. Velika mezhava fe per toj
iegi vezhi del ne da dofezhi, ker filno vifoko in
dalezh navsad ftoji.

§. 259.

Herbet otroka, ki je fhe v-medenizi, je per
toj legi proti levi fpredni trebuhovi ftrani porodne,
perfa ino trebuh otroka fo pa naSVad ino na defno
obernjene; rit ino noge pa leshijo v’ maternim dnu
nekaj na defno.

§. 260.

Zhe fe tedaj glava otroka is medenizhniga is-
hodifha poshene, tak fe satelnik na frarnm obok
vpre, per daljimu napre-teku poroda kolena od
perf odftopijo, ino zhelo no obras derzhita zhes
1'redno mefo naprej, tak da glava per fvojiin is-
hodu is medenize kakor pol oboka (loka) popifhe,
ali po poti pelavne zherte (medenizhne ofi )  na¬
prej pride.

7 »

100

8 . 261 .

Ker glava s" Tvojim ravnim premernikom v’
ravnim premerniku medenizhniga is-hodifha naprej
ftopi, tak je oblizhje otroka v’ sazhetku proti fred¬
nim mefu obernjeno. Plezha pa, ki v’ medenizhni
votlini v’ poprezbnim premerniku ftojijo, fe per
daljini derzhanju fak dolgo safokujejo. da v’ravni
premernik pridejo, tako, da pride defno plezlie
navfpred, levo pa navsad, fkos kaj obljizhje otroka
proti defnimu bedru porodne obernjeno poftane.
Tifto plezhe , ki ftoji navfpred , fe per daljini der¬
zhanju otroka pod framni obok vpre, ino sadno fe
fuzhe zhes fveto koft ino fredno mefo naprej.
Drugi shivot pride potim navadno bres daljiga f li¬
kanja naglo naprej.

§. 262 .

Druga safilnikova lega. Per naftopu glave v’
medenizhno vhodifhe je obernjen satilnik proti
delni ponvi, temen pa proti levi fklenitvi ivete
kofti, per zhim sopet satilnik nekoljko nishje ko
zhelo ftoji. Glava tukaj ftopi s’ fvojim ravnim pre-
meriiikom v’ drugi poftranfki premernik niedemzh-
niga vhodifha. Per daljini derzhanju glave fe pa
satilnik ravno tak oberne, kakor per pervi satilni-
kovi legi, namrezh, pozhafama navfpred, tako,
da fe per medenizhnim is-hodu ali v’ fredi pod fram-
nim obokom, ali pa nekaj na defno obernjen snajde.

§. 263 .

Mala mezhava je per tej satilnikovi legi od
kraja v’okoljzi defniga fldepa ponve, per globo-
keji legi glave na delni jajzhnati luknji, ino per
njenim is-ftopu pod navfpod gredezho vejo delne
framne kofti , redkeje v' fredi pod framnim obokom
ofblatati. Velika mezhava fe tudi v’ tej legi, ker
pre vifoko ino prevezh sadi ftoji, ne da lehko
dofezhi.

264 .

Herbet otroka je navfpred ino na defno obernjen,
perfa ino trebuh pa navsad ino na levo, ino rit s*
nogami leshi na levi ftrani materniga dna.

lOi

265.

Is-ftop otroka fc tukaj zhifto tako godi, kakor
per pervi satiluikovi legi, le da levo plezhe pod
framni obok pride, delno pa ua Iredno mefo, ino
obras le oberne po sderzhanju glave proti levi
bedri porodne.

g. 266.

Te dve satilnikove lege ftorita nar boljfhi pre¬
tek poroda, ne tako dobre fta pa dve temenove,
ki sdaj naltopita.

267.

Perva temenova lega. Per naftopu glave v’
medeni/,hno vhodifhe je zhelo proti levi ponvi ober-
ii j eno, satelnik pa proti delni fklembi fvete kolti;
v’ daljini teku poroda fe /,belo zhedalje bolj nav-
1 pred obra/.ha, tako, da na is-hodifhu medenize
Ikoraj v’ fredo pod Iramni obok pride, fe tain
vpre, in da satilnik potim nad isvotlenje fvete
kolti ino nad fredno mefo pride. Po glavni vlegi
te oberne oblizhje proti levimu bedru porodne, in
levo plezhe fe navfpred, defno pa navsad saverti.

§. 268.

Velika mez.hava fe v’ sazlietku poroda v’ okoljzi
leviga fklepa ponve raslozhno oihlata, tudi do
male mezhave fe v’ tej legi vzliafi, del i ravno te-
shavno v’ okoljzi delne fklembe fvete kofti do-
feshe. Per globokeji legi glave najdemo veliko
mezhavo na levi jajzbnati luknji, in per is-ftopu
pod navfpod grede/,ho vejo leve frartne kofti.
Obras ino trebuh otroka, ki je fhc v’ maternizi,
fta navfpred ino na levo, herbet ino rit pa nav sad
ino na defno obernjena. Tudi tukaj fe vgrosne
satilnik nekaj globokeje, ino zhelnfti fhe bolj bliso
perf pridejo ; zhe fe tedaj glava fkos porodne bole
fhe globokeje v’ medeni/,o poshene, fak fe satilnik
tako dolgo proti isvotlini fvete kofti obrazha, dokler
zbelo, ki le fpredi od leve na defno mesi, v’ kri¬
kni obok pride.

102

$. 269 .

Druga teutenova lega. V’ sazhetku je teme
(zhelo) proti defni ponvi obernjeno, satilnik pa
proti levi fklembi fvete kolti. Posneje le zhelo
zhedalje .bolj navfpred obrazka, tako, da na is-
hodifhu medenize, fkoraj v’ fredo pod framni bok
pride, ino tako, kakor v’ pervi temenovi legi is-
1 topi. Po vlesheni glavi le oberne obras proti def-
nirnu bedru porodne, in defno plezhe pride pod
framni bok (obok), levo pa na fredno mefo.

§. 270 .

Velika niezhava le od kraja poroda na defnim
fklepu ponve ofhlata, do male mezhave le pa
tesbje pride, ino ftoji v’ okoljzi leviga f klepanja
fvete kofti. Kadar glava globokeje derkne, najdemo
veliko mezhavo v’ okoljzi defne jajzhnate ljuknje;
in per is-ftopu pod navsdol gredozho vejo defne
frainne kofti. Obras ino trebuh otroka, ki je fhe
v’ maternizi, fta na defno, herbet ino rit pa na
levo obernjena.

§. 271 .

Per temenovili legah gre porod fploh bolj po-
zhafi ino bolj teshavno naprej, ker fe, zbe temen
naprej pride, glavne kofti ne istifhijo tak dobro
ena verh druge, kakor zhe satilnik pride naprej,
ker fhirje zhelo ne vftopi tak dobro v’ isvotlino,
kakor bolj vosek satilnik, in ker satilnik per te-
menovih legali veliko tesbje zhes fredno mefo pride,
satorej fe mora fredno mefo savoljo vezhe nevar-
nofti vterganja pofebno dobro podpreti.

§. 272 .

Samorejo fe tudi vzhafi temenove lege v’ sa-
tilnikove lege preverzhi, zhe fe namrezh zhelo,
nainefto da bi fe od leviga ali defniga fklepa ponve
navfpred obernilo , navsad proti levi ali defni fklem-
bi fvete kofti oberne. ^Spremeni fe v’ tej permeri
perva temenova lega v’ drugo satelnikovo lego, in
druga temenova lega v' pervo satiJnikovo lego.

103

273 .

Zlie preminimo otrokov hod fkos medenizo,
prav kakor gre, tak najdemo, da fe glava od fvo-
jiga vhoda v’ medeni/.o noter do fvojiga is-hoda
vedno po malim safukuje, in to sato, ker fi natura
persadeva, glavo smeraj v’proftornifhi premernik
medenize f praviti. Sagledaino dalej, da otrok ne
pride po ravnim potu is medenize naprej, ampak
to fe sgodi po vpognjeni zherti ali po poti mede-
nizhne ofi.

.Shelta Postava,

Od sadershanja porodne pomozhnize ob
naturnim porodu,

§. 274 .

Pomozh, ki fe tukaj podeli, obftoji le v’ tim,
da fe per porodnim opravilu fnashnoft ino polaj-
fhanje ofkerbi, ima namen, hudih nakllizhb pre-
a- ar vati, in tak mater ino otroka pred nevarnoftjo
okovariti.

275 .

Porodi, ki fo zhifto ino sa vfim po redi, fe
farni od feb’ fkos naturne mozhi iskonzhajo; po¬
rodna pomozhniza nima sraven drujiga opravka,
ko naturo v’ njenim persadevanju podpirati, in
vinef pertifkajozhe fhkodljivofti med porodom od¬
pravljati. Porodna pomozhniza torej nima po otroka
iti, in ga na fvetlo filiti, ampak ga le fprejeti.
Varje fe torej naj, vezh ftoriti hteti, kakor je po¬
trebno, in naj fe ne da ne fkos prof hn je ne fkos
toshovanje porodne k’ presarani ali narobni pomo-
zhi sapeijati.

$. 276 .

Pomozh, ktero porodna pomozhniza porodni
shenfki prav sa prav podeliti ima. obftoji v’ tim,
da porodno podvuzhi, kak fe ima v’ porodu nofiti.

f 04

da porod, kar je mogozhe, polajfha, in 'da vTo
nevarnoft od matere iuo otroka vftavljati tihe.

t  O A' f i Ifjlll  'On?  |>0i| f'

§. 277.

Porodna pomozjiniza mora dobro prefoditi snati,
ali ino kdaj je njena poinozh per porodu potrebna,
dajo po pravi redi mirno ino s’ pravim premiThle- 1
njom podeliti samore. To, kar pomozhnizapo Tvojim
nar buljim vedeDju ino snanju sa potrebno dershi,
naj lerzhno ffori, in naj Te ne pulti fkos doftikrat
negodno fvetvanje tak imenitnih svedenlh siten,
ali vfe prefkerbnih shlahtiThkih ljudi v’ Tvojim opra¬
vilu motiti, ali sapeljati, da bi porodni kaj Tvetvala,
kar Teni  v’ Tholi vuzhila, in s’ zhimur bi mater
ino otroka na niz h Tpravila. Porodna pomozhniza
naj ne milji, da Te mora per naftopu Tvoje Tlushbe
Tkos vdajavnolt (persaiieTlivoTt) ljudem perkupiti ;
fkos TerzhnoTt, reTnoTt ino vatno rasumnoTt v'Tvojdi
opravilih bo smeraj prej Tvoj namen doTegla, in Ti
savupanje porodnih perdobila.

S- 278.

Zhe bo porodna pomozhniza, naj bo po dne
ali po nozhi, k’ kaki porodni poklizana, tak naj
hitro vseme vTe tiTto orodje ino perpomozbke, s’
Tebo, ki To per vTakim porodu potrebni, da bo sa-
jnogla vTelej nar hitreio ino nar boljlho pomozh
podeliti; mora tedaj vTelej te le rezili s' Tebd vseti :

1J  KoTitraTto derTklo ( zinaTto kliTtirThprizeljzo)
sa odraThene s’ koTteno zeVko.

2J  31ajhno koTilrafto derTklo sa otroke, ki sa¬
more Tkos savertanje (saThrajfanje) materne zevi
sa materno derTklo, in v’ Pili tudi sa kerTt otroka
v’ maternim teleii napravljena biti.

3J  JŠhkarje, ravne ali nekoliko vTJozhene sa
odresanje popkoviga traka, ki morajo pa na kon-
zeh nameTto ThpiznaTte, vokrogljene biti.

4)  Vezh trakzov, enezherte fhirokih, ino Tbler-
tizo prazha (lahta, vatla), nar bolj je, zhe To tkani,
sa prevesanje popkoviga traka* niti ali Thpagovna
pa nrfo sa to, ker bi snali popkov trak pre-
resati. V •■■fn: •  >f' ;i , fd.\.i rboo oj'*v.o'i-'**| 11

105

oj  Eno shenfko pipizo, imenovano kateter.

OJ  Dve okolj dveh pražil o v dolge tkane ali (ple¬
tene obrazhne sanjke, ki na enim konzu uho imeti
moreta }  da fe drugi konez fkos vdene.

7J  Vmivno gobo sa vmivati ino 'zhediti mater
ino otroka.

8J  Ene kofze gobe sa ogenj, da fe kri vftavi,
ki tezhe is rafterganih pofodov popkoviga traka
ali zhe vosli kerviiih shilj pozhijo.

9J  Eno mehko kertazho, ali kofez tlanela.

10)  'J ['udi je dobro, zhe porodna pomozhniza v’
dobro sataknjenih iteklenizah (glashkih) nekaj fal-
miakovza, jelenovza, hofinanovza, dobriga vinfki-
ga ožeta (jefihaj sa sbrihtarije s’ febo ima; potim
malo fteklenizo flndkov/a fzimetovza), nekaj go-
miljz. melife, mete, albcsha i. t. d.

'Fe rezki mora porodna pomozhniza v’ kaki
maj hi ni fhkrinzi smeraj fkup imeti, ino gledati, da
ni obena popazhena, iila ji ne bo treba jih fhe le
okolj li kati, kdar jo kdo poklizhe. Tudi mora po¬
rodna pomozhniza, kdar fe pred fpanjom ras-
fpravlja, vfo oblazhilo, po lepi redi vkup sloshiti,
da ga tudi v’temi na enkrat najde, in kar berfh
odriniti samore,: zhe kdo po nozhi njeno po-
mozli i I h e.

§. 279 .

Zhe fe porodna pomozhniza k’ nofezhi pokli¬
zhe, tak naj ifhe, kakor hitro do nje pride, vfe
nepotrebne 1,udi, vender fpodobno, is hifhe ispra-
viti, rasen dveh shenfk, ktere fi sa flreshbo ob-
dershi, in ktere fi porodniza farna isbrati sna; tudi
naj gleda. da. ko bi kakfhna shival, ali kakfhna
prevezh difhezha rezil, kakor zvetlize (roshe) i. t. d.,
m vfe rezili, ki proftor v’ porodni liifhi jemljejo,
ifpot pridejo. ,Skerbeti mora, da hifha nebo pre¬
topla ali premersla, da tudi ue bo mokrotna, ino
da una sdravi zhifti srak (luft). Okna fe morajo,
lofebno, zhe fo proti zefti ali potu, obvefiti. Po¬
tim naj vkashe, da bo mersle ino tople vode toljko
pripravljene, koljkor nje je treba, tudi zhiftiga
olja ali mafla sa perfte namasati, sa pokrepzhanje
pa nekaj vina ino ožeta.

106

§. 380 .

Med tim popravljanj om naj iflie porodna po-
mozhniza ispralhati, ali fe je porod she sazhel,
kak dolgo she terpi, ino kak dalezh je she pri-
fhel, jeli fo pravi, alj pa le nepravi boli poleg,
jeli fe je porodna v’ nofhenju dobro pozhutila, ali
pA snabiti kakfhne teshave ali bolesni terpela ; alj
je tudi israjtala, in zhe ni tako, kaj bi bilo pre-
sarani porod perpeljalo, jeli je fhe le pervizh na
porodu, ali je she vezhkrat bila; in zhe je she
vezhkrat bila, kako fo fe porodi isnofili, ali ni
nizh v' mef perfhlo, kar bi ne bilo po redi: in
kako ji je v’ otrozhji pofteli fhlo. Pervizh porod¬
nim fe mora potim eno koljko tek poroda raspove-
dati, da fe ne bodo zhes kaj neprevideniga vftrafhile.

S- 281 .

Po vfim tim fe porodna svunaj ino snotraj pre-
jifhe, in gledati je per tim opravili nar bolj, kak
vifok in kakfhin je trebuh odsvunaj, kako leshi
materniza, in kak fe medenizhine kofti fklepajo,
kakfhna je materna noshniza, kakfhen materni vrat,
ino kakfhne fo materne ufta, kdaj je porod nafto-
pil, kako fpredi leshezhi otrozhji deli leshijo, in
kako zeli otrok leshi.

§. 382 .

t Se je porodna pomozhniza preprizhala, da fe
je porod v’ refnizi sazhel, in fe snajde porodna
fhe v’ pervira porodnim zhafu , tak fe ji kar hitro
drifkla (kliftira) da, narejena is mlazhne vode ino
ene ali dveh shliz olja. t Skos to fe ritno zhrevo
isprasni, medenizhna votlina isdaljfha; porodni fe
ftrah odvsaine, da bi per porodu blato farno od fe
od nje fhlo; in zhe tudi blata ni v’ zhrevefu, tak
pa driftlanje omehzhi in k’ porodu filno pomaga.
Tudi fe mora porodna opomniti, da naj fzavno vodo
ispufti, in ko bi kje otrozhja glava prevezh na
fzavno zev tifhala, da bi fe sa voljo tiga voda is-
puftiti ne mogla, tak fe mora otrozhja glava s’
dvema perftoma, med tim, da porodniza na herbtu
leshi, enokoljko kvifhko vsdjkniti; in zhe fhe to

107

ne pomaga, tak le mora fzavniza s’ katetrom is-
puftiti.

§. 283 .

Porodna mora vfe ftifkavne ino pretefne obla-
zliila ispot djati, kakor prevesavnike, terdno sa-
vesane luknje, podvese, vratne robze, in jih mora
samenjati s’ lehkimi, proftranimi ino toplimi obla-
zhili. Lafje fe raszhefhejo, rahlo 1'pletejo ino s’
mehko avbizo pokrijejo. Je porodna s’ voslami
kervnih shil na bedrih ali nogah obdana, ki ras-
pozhiti hozhejo, tak le s’ povij om nekoljko terdno
PiTiijejo.

§. 281 .

Porodna pomozhniza naj fkerbi, med [tim sa
potrebno pertnino, sa poftelo sa mater ino otroka,
kterih bo med porodom treba; kakor sa eno fnashno
f raj z o (robazho), saene rjuhe (pertize, plahte), rozh-
nike (£iant>tuct)) i.t. d., ki pa nefmejo fhe le is perila
priti; tudi fi naj isbere perpravno pofodo sa otroka
kopati Ckodunjze); in zhe previdi, da bo porod
fhe v’ nozh terpel: tak naj fkerbi sa potrebno fhte-
vilo fvezhave.

$. 285 .

V’ pervim porodnim zhafu fe naj porodna po
fvoji volji fprehaja, ledi ali leshi, k’ legijo pa
ja ne Piliti, ker drugazhi porodne, zhe porod pre
dolgo terpi, savoljo dolgiga leshanja nevoljne po-
ftanejo, dete veliko'poprej perzhakujejo, in tako
perloshnoft dobijo, she sdaj bole (popadke) isde-
lavati, potim pa na zliaf, v’ kterim porodne okolj
hoditi fmejo, toljko neporajtajo.

§ 286 .

Zhe hozhe porodna fhe kaj vsiliti, tak fe ji
fmejo le lahke jedi, kakor redke polivke (juhe,
shupe), kuhani fad i.t. d. dovoliti. Sa pijazho
je nar bolji voda, vzhafi voda s’ mlekom, limonovi
lok, malovni fok i. t. d. s' vodo smefhan, in sa
bolj flabe porodnize tudi voda s' nekoljko vinom.
Narbolj le pa ima sdershati vfih jedi ino pijazh.

108

ki prevezi) grejejo, fofebno shgtmja, flivovze ali
mozhniga kafeta (kakor je tia kmetih llie kjer bodi
(hega); v’ pervim porodnim zbalo (e pred timi
rezhmi ne more sadofti (variti, ker le (kos te rezili
(ilno lehko mozhni kervotoki, fmert otroka ino hude
okoljfhine sa porodnizo nakluzhiti sainogo. Tudi
le oheno sdravilo, ki greje, in fe po flabi fhegi
hres sdravnikoviga vkasila porodnim davlje, da bi
poprej porodile, k’temu oberniti nefrne.

S- 287.

.Se je porodna poinozhniza po enim ino drugim
prejifkanju preprizhala, da je drugi porodni zimi’
bliso, ali da fo fe materne ufta sdaljfhale, ino
otrozhji mehir naftopil, tak fe mora, zhe fe fhe
ni »godilo, poftelj sa porod perpraviti.

§. 2S8.

Vezh vftavk je she na porod perporozhalo.
Alj,  ftati prevezh prime, in je nevarno, doli po-
zhinjati, je gerdo ino nefnashno, po konzi fedeli
sdaljfha porod, in je tudi nevarno, klezhati in fe
ob roke ali lakti vpreti, fe ne da dolgo preftati,
in porod bi tud pre pozhafi naprej fhel. Nar boljfha
in nar varnifhi lega med porodom je na herbtu,
vzhafi tudi na ftrani. Na herbtu leshati fe naj per-
porozhi she tudi v’ enim poprejflinih porodnih zha-
lov,  zhe trebuh kaj zhesvifi, ravno tako fe per
v’ nagnenju materniga dna na eno ftran naj leshi
na nafprotno ftran.

§. 289.

Defi ravno porodna na vfakim mefti roditi sa-
more, tak fe to vender sgodi varnifhi ino leshje
na pofteli, nalafh sa porod perpravljeni. Laftnofti,
ktere dobra porodna poftelja imeti mora, fo te le:

1J  Mora biti taka, da porodna na nji lehko
terdno, na pol leshi, da samore per bolu noge
vpreti, in dobro poprijeti, po vfakim bolu pa fi
odehniti ino pozhiti.

2J  Ne fme isderzhanja otroka vftavljati, ampak
mu k’ timu perpomozhi.

109

S)  Mora*taka biti, da fe k’ prevarvanju nevar¬
nosti potrebna pornozh lehko podeli.

g. 290.

Nar navadnifhi fo sa porod porodni ftoli, ali
porodne poftele; boljfha je pa smeraj poftel. Da
bo poftel sa porod bolj perpravna, je dobro, jo
bolj v' Sredo nifhe pomakniti, da fe lahko okolj
ino okolj nje gre; zhe fe pa to ne da, tak moreta
Saj defna Stran in pa snoshje poftele profto Stati.
V- poftel Se poloshi flamniza, po nje vajfhenza is
konjfke shinje, zhe pa vajfhnize ni, tak fe pa fhe
druga flamniza na pervo poloshi, v’ kteri sna tudi
resan/.a safhita biti; pernate poftele pa nifo sa to.
Ondi, kam ima rit priti, fe poloshi povofheno
platno ali ufnje; zhe ga pa ni, kof ftariga platna
vezli gibe, in 7hes vfe to fe pregerne pertizh,
kteriga freda fe fopet fhe pokrije s’ drugim perti-
zlioin, kje fheft ali ofem gibe sloshenira. Ondi,
kjer krish porodnize pride, fe okrogel vsglavnik
(polfhter) poloshi, tudi glava ino herbet porodne
fe s’ potrebnimi vsglavniki podpre, in fizer tako,
da porodna od kraja fizer napol fedi, proti konzu
poroda fe pa fpet nekaj vsglavnikov odvsame.
Na oba poftelna ftebriza v’ snoshji fe en rozhnik
ofuzhe 5  da je porodni per sdelavanju bolov sa po-
prijetje, noge pa samore v’ snoshje vpirati; in
ko bi ne mogla do njega dofezhi, fe pa majhino
podnogalo (pruzhiza) \predi dene, in s’zhirn po¬
krije. Odeja, s' ktero fe porodna odene, naj bo
f redno topla, in pa ne teshka.

291.

Takfhno Icshifhe je bolje, ko vfako drugo, sato,
ker ni treba po porodu shenfko v’ drugo poftel
fpravljati, ampak Se ta poftela fkos varno odjema-
vanje vsglavnikov, nepotrebnih podlog ino vfiga,
kar je pod njo mokro, ino fkos pod-devanje vezh
gibe slosheniga ino pregretigaperta lehko v’otrozh-
jo poftel predela: tudi sato, ker fe povfod, hitro
ino bres vfiga ftrofhka (kofhtanja) napraviti da;
ker fe porodna ne prehladi tako lehko ; ker Se pred
njo porodna ne preftrafhi; ker na njoj vfe, tudi

nar flabfhe sheflfke poroditi samorejo; in ker fc
zelo lehko v’ poprezhno poftel predela, ko bi lo
savoljo umetniga perpravila sa porod bilo potrebno.

§. 292 .

Porodni ftol je fhe fizer tam pa tam v’ navadi
v’ domifhljenju, da fe v’ njem leshej in hitreje po¬
roditi da ; alj to je vun ino vun prašno. Nafprot
je porodni ftol fkoraj vfaki porodni neprileshen,
ino ima nekaj ftrafhniga febi sa firoto, njegova
raba ( nuzanije, fhpoganje) velikokrat fhkoaljivo
prehlajenje, kervotoke, prepad materne noshnize
ino maternize, savihanje maternize, preterganje
fredniga mefa, in zhe porodna pomozhniza ni prav
slo pasna, fhe dofti drusih nevarnoft sa mater ino
otroka s’ febo pernefe. Je torej dolshnoft porodne
pomozhnize porodne, ki bi fhe porodni ftol rajfhi
imele, podvuzhiti, in zhe je mogozhe, fkerbeti,
da bodo vfe porodne v’ pofteli rodile.

§. 293 .

Porodna fe ima fhe le potim v' porodno leshi-
fhe fpraviti, zhe je otrozhji mehir sa pdzhiti, ali
drugi porodni zhaf k’ konzu gre. ^Slabe, bolehne
ino pa take shenfke, ki imajo proftrano medenizo,
in per kterih fe je prehitriga poroda bati, fe she
morajo v’ sazhetku drugiga porodniga zhafa vlezhi;
nafprot fe pa shenfkam, ki imajo pre tefno mede¬
nizo , ino takim, per kterih porod pozhafi naprej
gre, fhe tudi potim fme perpuftiti, fe fprehajati,
ko je she mehir pozhil.

§. 294 .

Prav fhkodljivo je, she v’ drugim porodnim
zhafu porodni perpuftiti, da bi popadke isaelavala,
ker to pred popolnim odpertju maternih uft nizhe-
far nepomaga. Lehko fe pa fkos presarano per-
tifkanje permeri, da mehir presarano pozlii, in da
fkos to porod jprepozhafen ino bolj teshaven po-
ftane; da porodniza pre hitro ob potrebno pomozh
pride, tako da posnejih bolov vezh podpirati ne-
more ; in ker fe materniza prevezh a  peha, tak tudi
po porodu ftreve dolgo ni, lehko pa hudi kervo-
toki perderejo.

lil

$. 295 .

Drug! porodni zhaf vezhkrat dolgo terpi, po¬
padki fo filno bolezhi; in farne porodne vezhkrat
ne inogo fposnati, da bi porod kaj naprej fhel.
Poftanejo tedaj nevolne, in vedno poprafhujejo ,
ali bofhe dolgo tako, in kdaj bodo enkrat otroka
vidile? Naj fe varje porodna pomozhniza, ji na to
na ravnoft odgovoriti, ker fe lehko tudi per nar
vezhi ras-snanofti od dodelanja porodoviga lajha-
mo (vkaniino);, porodna bi le nepokojna poftala ;
vfe savupanje do pomozhnize sgubi, zhe fe porod
dalje vlezhe, kakor je bilo rezheno. Zhe pomozh¬
niza previdi, da fe bo porod dolgo vlekel, tak je
nar bolje, to porodnizi povedati, jo pa tudi ftim
tolashiti, da pozhafni porod smeraj bolj naftopke
ima , kakor pa hiter, da hitri porodi nifo vfelaj
frezhni, ampak doftikrat s’ velikimi nevarnoftimi
sa mater ino otroka fklenjeni.

S. 296 .

V' porodni hifhi ne fine, ne farna porodna po¬
mozhniza, ne njene ftreshazhke pergodbe od tesh-
kih porodov perpovedovati, ker bi fe fkos to po-
rodniza fplafhila, in tudi od fvojiga poroda nar
hujfho perzhakovala. Nafprot mora porodna po¬
mozhniza gledati, da s’ pametnimi befedami porod¬
nizi vfo bojezhnoft odvsame; gledati, da ji ferze
da, ino savupanje frezhniga is-teka v’nji vterdi.

§. 297 .

t So boli hudi, ino pridejo hitro eden sa dru¬
gim, tak mora porodna pomozhniza vezhkrat, pa
vfelaj, kdar bolj prehenja, snotraj prejifkati, da
fe od teka poroda preprizba, mora pa gledati, da
fe rahlo dotika, da kje otrozhjiga mehirja presa-
rano ne preterga. Prevezh prejifkovati je pa fhkod-
Ijivo, ker fe prevezh shlese is materne noshnize
fpravt, tako, da je potim vrozha, fuha ino bolezha.

§. 298 .

Kadar fe drugi zhaf poroda iskonzhava, tak
fhe porodna pomozhniza enkrat naj fpregleda, ko

112

bi kje kake rezili per rokah ne bilo, ktere ji je
med porodom ali po porodu treba,,da ne pride po¬
tim v’ 1'itnobo, kdar .she vezli od porodne ne ('meje.
Je otrozhji mehir she sa raspozhili, tak naj po¬
rodni vkashe, da fe bo vlekla, in ji naj mehek
pert ali pa veliko v’ toplo vodo namozheno ino po¬
tim fpet oshmito gobo na porodne dele poloshi, da
bo vOdii boter oftala,- kdar mehir pokue. Tudi
mora pomoZhniza dobro gledati, kakfhna voda per-
tezhe, in koljko je kaj je. Slo fhkodljiva je Ihega,
ki je fhe kjer bodi, s’ nobtmi ali s' kako drugo
fhpizhaftjo rezhjo mehir raszhefniti, in tako po lili
vodo ispuftiti. To fe nikak ne fine sgoditi: sakaj
zhe otrozhja voda prevred istezhe, bodo porodni
deli sopet. fuhi, pre ko bo otrok fkosi Porod fkos
to ne bo le kar filno bolezh, ampak bo 'tudi bolj
sainuden. Prepufti fe naj torej naturi, mehirjovo
mreno predreti.

§. 299 .

V’ tretjim porodnim /hali mora porodna po-
mozhniza na tanko pretipkati, da prav sve, alj v’
refnizi glava navfpred lesbi, zhe ni kak drugi del
poleg, in v^ kaki legi je proti medenizi. Hitro po
mehirjovim pozhu fe to nar lesbje fposna, ker fe
s’ konz perftov leliko odkrita glaviza dofeshe, ko
fhe ni globoko v’ malo medenizo sderzhala. tako
fhe nifo glavne kofti ena verh druge (topile, fe The
ni obena glavna otekljina ftorila, in fe toraj fhivi
ino mezhave nar raslozhnifhi ofhlatati dajo. Slo,
ino prav slo je gledati treba, da porodna pomozh-
nizi ta zhafek s’ prejifkanjoin ne samudi, ker bi
drugazhi leliko v’ dvomu oftala, kako otrok leshi;
is zhefar pa dofti velike nevarnofti sa mater ino
otroka ishajati samoge.

§. 300 .

Zhe luknja, ki je na jajzhnih mrenah, ni toljka,
da bi fe otrozhja voda fkos is-tezhi samogla, fe
mora nekoliko proftranifhi natergati. da fe ne bodo
mrene pred glavo naprej istifhale, in da fe ftreva
prevred neodlozhi. t Se je tedaj porodna pomozh-
niza preprizbala, da ima glava naturno lego. naj
prepufti porod naturnim mozhem, in fe naj sdershi

113

prevelikiga prejifkanja. 4 Sofebno fhkodljivo je ras-
tegovanje mehkih porodnih delov, ki ga nefpametne
babe is tiga namena sazhriejo, da bi porodni deli
bili bolj proftrani, in da bi otrok leshje fkos mo¬
gel. t Škos to fe pa le nepotrebne bolezhine delajo,
otok, ranjenje, prifad na porodne dele perpelja,
in sderzhanje otroka isteshi.

§. 301 .

Boli, ki po raspozhu mehirja iin po popolnim
odpertju maternih uit hujfhi naftopijo, fe snaio,
zhe porodni/,o opomina, rahlo isdeljavati. Porodna
poprime s’ obema rokama rozhnike, ki fo na fhpam-
petovih fteberzih v’ snoshji vterdeni (ali zhe jih
ni, poftelne ftrani ali ftreshavke), opre noge v’
snoshje, vpogne sgorni shivot nekaj navfpred,
glavo proti perfam, sadershi fapo, ino pertifhi per
vfakim bolu rahlo navdol, kakor da bi k’ sadni
potrebi hotla. Kakor hitro popadek preneha, mora
tudi porodna delati prenehati, in fi do drugiga po¬
padka nove mozhi nabirati, fploh ne line ifkati,
da bi fkos preveliko filenje porod prehitrila; sakaj
enkrat she to nizh nepomaga, dalej bi fe pa ftreva
lehko prevred odtergala, in bi fe lehko kervotoki,
niaternizhni prifad no tudi lehko rafterganje mater¬
nice dopeljalo. Ravne te fhkode snajo tifto sadeti,
ki fe v’ porodu nevoljno fem ter tje po pofteli pre-
nietuje, ali prevezh jezhi.

§. 302 .

V’ tretjim porodnim zhafi vezhkrat porodnizo
tako hudo vije, da fe ji sdi, da bi ne bilo sapre-
nefti, to pride od velikiga pertifkanja, s’ kterim
otrozhja glava na zhutne šhile fvete kofti doli tifhi.
Te bolezhine fe dajo slo slajfhati, zhe fe prezej
debel vsglavnik, ki fe prav pertifne, pod njenin
krish poloshi; ali, zhe po ftrani leshi, tak ji naj
ena ftreshavka med ftifkavniin bolom roko pod
krish podloshi. Hudo uvijanje po bedrih ino na
mezhi, ktero porodne vezhkrat s’ tim na snanje
dajo, da pravijo: „Popadki fo mi v’ noge safhli,«
Pride od pertifkanja glave na bederne zhutnize,
•h fe polajfha, zhe fe ondi, kjer boli, fem ter tje
pertifka ino rible (gladi).

114

§. 303.

Pridejo popadki prav pozhafno, tak jih sna
pomozhniza fkos rahlo ribanje materniga dna obu¬
diti ino pomnoshiti. Vfih drugih perpomozhkov, ki
grejejo , ino od kterih pravijo , da porod perganjajo,
kakor vina, shganja, flivovize, fe mora porodna
pomozhniza fkerbno varvati, ker vezhi del fhkodiio.
Sadnizh fe v’ tim porodnim zliafi fkos prejifkanje
fhe mora svediti, ali gre otrok po redi naprej, ali
fe je kaka glavna otekijina naredila, ino ali fe
glava po redi’safukuje.

§. 304.

V’ fhtertim porodnim zhafu fe fhe le delo po-
mozhnize prav sa prav sazhne, ker sdaj nima kar
le fvetvati ino gledati, kakor v’unih dosdajfhnih
porodnih zhafih, ampak tudi ferzhno k' delu f ezhi-
Nar iraenitnifhi, kar ima porodna pomozhniza v’
tim zhafu opraviti: je :

V  ( Skerb, da fe fredno mefo per porodu ne
preterga;

2J  ispravljanje ino fprijetje otroka, vfe po redi, ino

3J  lozhenje otroka od matere.

305.

Vidi v’ fhtertim porodnim zhafu porodna po¬
mozhniza , da glava hitro naftopa, tak naj opomina
porodno, da nima vezh popadkov isdelavati, am¬
pak da naj nafprot pertifkanje poroda, kar fe da,
sadershava, ker bi fe per hitri preresi glave lehko
mehki porodni deli natergali.

§. 306.

V’ tim porodnim zhafu fe porodnim vezhkrat
sdi, da fo k’ potrebi opominjane, ali to ni obeno
tifhanje k’ potrebi, ampak pride le is tiga, ker
otrozhja glava slo v’ritno zhrevo tifhi. To fe mora

f  orodnim povedati, in jih nikak ne fme k’ potrebi
puftiti; enkrat bi fe saftonjn napinjala, snal bi pa
tudi per enim hudim popadku otrok vun derkniti,
in febe no mater hudo pofhkodvati.

115

§. 307 .

Prav potrebno je v’ fhtertim porodnim zhafi
porodni pomozhnizi gledati ino fkerbeti, da fe
fredno mefo dobro podftavlja, drugazhi bi fe snalo
med prereso otroka vtergati. K’ timu je nar po¬
prej potreba, da fe porodni prava lega da. Nepo¬
trebni vsglavniki fe ji fpod glave ino ispod herbta
vsamejo, tak, da porodna s’ sgornim shivotom le
kake betvize vifhje, ko s’ fpodnim leshl; bedre fe
pa vender dalej narasen ne rafproftijo, kakor (olj¬
ko, da is-hodu otroka nifo napotu. jšredno mefo
fe pa fhe ne podpira, kdar fe glava ismed fram-
nih uftniz perkashe, ampak fhe le potim, zhe
pod frainni obok ftopi, in med popadkom fredno
mefo ras-fteguje, ino ga istifhati shuga. In sdaj
fe porodni pre mozhno isdelavanjepopadkov narav-
nolt prepovedati mora.

§. 308 .

Podlaganje fredniga mefa fe she fizer s’ golo
roko da sgoditi, boljfhi je pa, zhe fe roka s’ kakim
mehkim platnom ali zoto ovije ali pokrije (ktera fe
s’ fuho prenovi [premenja], kadar je mokra). To
pokritje je sato bolje, ker (bres da bi roki pozhu-
tek odvselo):

ij  Roko prevarje, da fe ne ogerdi;

2J  bolj povfod zhes zelo lego fredno mefo podpre.

§. 309 .

Kakor hitro glava, ki vun tifhi, fredno mefo
na okroglo raspinjati, in napetiga vun tifhati sazhne,
mora porodna pomozhniza kar hitro fredno mefo
tako le podpirati: Zhe ftoji ali fedi na defni ftrani
porodne poftele, tak naj tud s’ defnizo fredno mefo
podpre; zhe le pa na levi, tak pa s’ levizo; in
naj ali she golo roko, ali (kar je boljfhi) s’ zotnim
ovitkom, kterga sgorno liže je s’ maftjo namasano,
tako naprej fpravi, da bo kipa (bat) na svesiframnih
uftniz, perfti rafproftreni in narasen poleg odper-
tine ritniga zhrevefa, in pavez proti framnim oboku
loshal, fredno mefo pa na dlanu pozhivalo. Med
popadki pertifne tak fredno mefo s’ tako rafpro-

8 «=

116

ftrcno roko is odsad navfpred, ino is odfpod
nakvifhko, da bo glavo bolj proti frainnium oboku
utifhala, in njeno tifhanje na fredno niefo manjfba-
la (ravno tak, kakor da bi is-ftop glave vftaviti,
in jo navsgor nasaj istifhati hotla), in pufti pofled-
nizh glavo zhes Tvojo roko vun in navsgor isderzhati.

310 .

Vfe, kar The drugazhi per tej rezhi napravljajo,
je vezhi del sa nizh, vzhafi The pa poverh fhkod-
ljivo. Tako bo gladenje koshe proti Tredniinu mefu
malo pomagalo, kakor tudi podpiranje tiga mefa s’
farnim pavzom ne bo dofti teknilo. Nektere po¬
rodne pomozhnize vupajo tudi s' tim pomagati, zhe
eden ali dva perfta med glavo ino fredno mefo
fpravijo, ino fredno mefo proti ritnimu zhrevefu
doli vlezhejo. Pa ravno fkos to pride porod The
bolj bolezh, ino fredno mefo pride v’ nar vezhi
nevarnoft, fe pretergati. Ravno tako fhkodljivo
je, en perft v’ ritno zhrevo fpraviti, ino kukovizo
nasaj tifhati. Zelo neumno ino fhkodljivo je pa
sadnizh, porodne dele s’ perftmi rasdaljihat ifkati.

§. 311 .

Pride glava is medenizhniga is-hodifha, tak
fe naj porodna pomozhniza varje, s’ roko po njo
iti, ampak roko naj nepremaknjeno na frednim rnefi
ima, dokler tudi plezhe fkos pridejo , ker fe med
is-ftopom plezh fredno mefo tudi lehko preterga.

§. 310 .

Zhe fe s’ frednim mefom tako ravna, tak fe
vezhi del kar nizh ne rasrani. Ko bi fe pa vender
le vtergalo, tak je to smeraj neprijetna pergodba,
ktera naglo pomozh sdravnika potrebno ftori, fo-
febno zhe je ras-zefa toljka, da do ritniga zhre-
vefa feshe. Zhe fe ta fhkoda popolnama ino dobro
ne sazeli, tak shenfko teshavno ino revno shivle-
n(e zhaka.

§. 313 .

Zhe je tedaj s' to fkerbjo glava porojena, tak
fe morata obe roke porodne pomozhnize v !  jo ober-

117

niti, dete umetno ispeljavali, ino fprejeti (Gleda
sdaj naj, kam fe glava salukuje. t Se safukuje liže
proti defnimu bedru, tak naj porodna pomozhniza
levo roko pod glavo podloshi; zhe fe pa na
levo saobrazha, tak fe dershi glava s’ defnizo, s’
levizo fe pa per fkos-derzhanju plezh fredno rnefo
podpira). V’ta namen prime s’rafproftrenimi perftmi
ene roke otrozhjo glavo tako, da ufta ino nof profta
oftaneta, ino dete dobro dihati sainore, med tim
da s’ drugo roko fhe smeraj naprej fredno mefo
per fkos-derzhanju plezh, kterih eno sa drugim
naprej pride, podpira; ne fine nikak s’ lilo rojeno
glavo vlezhi, zhe nekoljko poftoji, preje da plezha
sa njo pridejo, da bi otroka preje na fvetlo fpra-
vila, ker bi ga fkos to snala per prizhi vmoriti;
ampak mirno naj zhaka na pervi popadek, in naj
med tim vrat ofhlatuje, zhe ni kje popkov trak
okolj njega ovit; in ko bi to bilo, mora kar natve-
gama (vnaglo) to ftoriti, kar bo posnej od tiga re-
zheno. Da terfh fhe kak zhafek naprej ne pride,
nima nizh hudiga v’ febi, ampak je fhe le prav
dobro, sato ker obene nevarnofti sa otroka ni. Ko
bi plezh, defi ravno v’ ravnim premerniku mede-
nizhniga is-hodifha ftojijo, le pre dolgo vun ne
bilo, in ko bi liže otroka med tim fivkafto perha-
jalo ino otekati sazhelo, tak fe mora okoljza raa-
teruiga dnu ribati, in zhe na to ne pridejo kmalo
mozhni popadki, fe pa mora kasavni perft v’pod
pasduhno votlino tiftiga plezheta fpraviti, ki nar
blishje fredniga mefa leshi, in po tun fe to plezhe
prav rahlo po poti peljavne zherte (medenizhne
°fi) isvlezhe.

§. 314 .

Kakor hitro je dete sa vfirn rojeno, in zhe je
porodna v’ pofteli porodila, tak ga naj porodna po¬
mozhniza popreki med njene bedre poloshi; zhe je
pa v’ ftolu rodila, ga pa naj porodna pomozhniza
v’ fvojo laftno krilo dene; v’ obeh pergodilih pa
»liso porodnih delov matere, sato da fe popkov
trak s’ filo ne rastegne, tako, da bo liže otroka
profto, in bolj navsgor obernjeno.

118

§• 315.

Hitro po istifhanju otroka naj porodna pomozh-
niza fvojo roko na trebuh porodnize rahlo poloshi,
da bo prejifkala, ali fe materniza tudi po redi in
od vfin ftrani enako vkup vlezhe, ino, ali fe fhe
kje eno dete v’ maternizi snajde.

316 .

Novorojeno dete naj porodna poinozhniza fkerb-
bno fpregleda, ali prav diha ino vpije (krizhe); ko
bi ga kje kaka shlesa v’ uftih leshezha v’ tim
vftavljala, tak naj tifto s’ zoto ovitim perftom vun
ispravi. t She le potim, ko fapa dobro gre, ino
shile popkoviga traka biti henjajo, kar le kje 4
ali 6 minut po porodu sgodi, fe fine popkov trak
podvesati ino preresati.

§. 317.

Dete, ki je tak na fvet perfhlo, fe maternize
s’ popkovim trakom fhe dershi: in to fe mora tako
le lozhiti: Porodna pomozhniza naj prime s’ pav-
zom ino kasinzom one roke popkov trak bliso otro-
koviga popka, s’ pavzom ino kasinzom druge roke
pa naj kri ino shleso popkoviga traka navsgor proti
ftrevi ftifhi, naj sdaj trakez kje tri ali fhtiri pavze
(fhtiri poprezhne perfte) dalezh od popka okolj pop¬
koviga traka dene, ga naj s’ voslom saveshe, ino
en ali dva pavza od vosla proti ftrevi s’ fhkarjami
odreshe; sdaj naj pogleda, ali pervi vosel pofodve
popkoviga traka dobro ftifne, ko bi to ne bilo, naj
ga fhe bolj terdno saveshe, in da fe bo gotovo
sanefti, naj fhe en voslizh naredi, potim naj predni
profti konez proti otrokovimu popku nasaj olukne,
in fhe naj eno preveso napravi sgoraj nad pervo,
s’ enim farnim voslom, ino s’ enim ali dvema pen-
klama C©d)Mfc). Zhe je popkov trak tenek ino
rahel, tak fe naj dobro gleda, da fe s’ trakzom
preterdo ne prevesile, to bi ga snalo preresati;
zhe je pa popkov trak fkos veliko shlese (shovzhe)
slo debel fe pa fme fhe bolj terdno prevešati.

Opominjanje. Istifhanje (is-shulenje) kervi
is tiftiga kofa popkoviga traka, ki na detetu oftane,

je nepotrebno, in fhe lehko fhkodljivo, kerfe fkos
to 1‘ploli popkov trak is fpodniga shivota nategne,
in lehko kako oteklino na popkovi okoljzi naredi.

§. 318 .

Drugi konez popkoviga traka, tako imenovani
materni del fe pa nizli ne saveshe, sakaj ko bi fe
to sgodilo, bi fe kri, ki je v’ ftrevi sadershana ne
mogla isprasniti. Otrokov del fe pa mora vfelaj
podvesati, kdor ga toraj posabi podvesati, ali to
delo sanikerno opravi, shivlenje otroka v’ nevar-
noft poftavi, in saflushi ojftro pokorjenje; satoraj
mora porodna pomozhniza vezhkrat pogledati, zhe
is podvesaniga popkoviga traka kje kri nepremaka ;
in ko bi to bilo, tak naj vosel rasveshe, in fpodni
le enkrat prevesan voslizh bolj terdno sadergne,
ali pa naj fhe eno preveso napravi. Ko bi fe ka-
salo, da bi fhe en otrok snal sadi biti, tak fe mora
tudi uni del, ki proti ftrevi gre, prevešati, ker bi
fe drugazhi lehko, ko bi sa oba otroka le ena
ftreva bila, drugi otrok iskervavil. Zhe je pa le
en otrok, tak druge prevese ni treba.

§. 319 .

V’ petim porodnim zhafu porodna pomozhniza
novorojeno ino v’ ogrete rute (pclnize) savito dete
na en zhaf eni ftreshavki s’ vkasilom poda, vezh¬
krat pogledati, zhe kje popkov trak nekervavi, ino
fapa ne saoftaja. Ona farna pa fe mora s’ porod-
nizo fhe toliko zhafa muditi, da ftreva od nje
pride, fe materniza svlezhe, in porodna fnho leshi.
Ke tedaj, ko bi fe ftreva dalej mudila, fe sna
porodna pomozhniza otroka perjeti.

§. 330 .

Po porodu otroka svleke maternize fhe naprej
terpijo, da fe tudi ftreva odložili, ino s’jajzhnimi
mrenami vred ispahne. Te svleke fo tako dolgo
nebolezhe, dokler fe materniza sa toliko ne smanj-
fha, koljkor fta otrok ino od-tezhena otrozhja voda
snefla; potim fo pa fpet bolezhe; sdaj naftopijo
sabolezhki (9iadf)tt>ct)en). t Skos to fe ftreva, ki fe
*he tudi med porodom fkos mozhno vkup-vlezhenje

120

maternize vezhkrat nekoliko lozhi, popolnama ou-
terga ino is-shene; per zhiin vezh ali manj kervi
prozh pride.

§. 321 .

Odlozhenje materne potize fe tedaj fkos na-
tnrne mozhi sgodi, ker fe tifto felo maternize, na
kteriin ftreva fedi, fkos vedno vkup-vlezhenje sme—
raj bolj smanjfha; ker fe pa ftreva ne manjfha,
tak jo to ftifkanje sadnizh vun is-tifhi. Porodna
pomozhniza nima nizh in nizh sazheti, da bi odlo¬
zhenje ftreve prehitrila; vfaka na to obernjena po-
mozh, poftavim: pihanje v’ peft, kafhlanje, vfe-
kanje, kihanje, tesanje sa popkov trak, terganje
ftreve od ften maternize, je slo fhkodljiva, ker
lehko nevarni kervotok, vpad, savihanje, otok ino
prifad maternize ino zelo fmert perpelja.

§. 322 .

Porodna pomozhniza naj veliko vezh hitro po
porodu otroka roko s’ dlanom na fpodni shivot po¬
rodne poloshi, da fe bo od vkup-vlezhenja mater¬
nize preprizhala; in le, ko bi fe to zelo ne, ali
le pre pozhafi sgodilo, mora fkos rahlo gladenje
trebuha tifto obuditi ifkati. Zhe fe je materniza
popolnama vkup svlekla, (da fe kakor ena krugla,
velika ko otrozhja glava nad framnimi koftmi ne¬
kaj na defnim ofhlatati da, zhe fo fe she sabo-
lezhki oglafili, in zhe je she nekaj kervi is po¬
rodnih udov isteklo, potim samoremo mifliti, da fe
je ftreva odiozhila. In kadar je vfe tako, je po¬
rodni pomozhnizi perpufheno, ftrevo odvseti, da
porodno nekterih bolezhin in daljih fkerbt refhi.

§. 323 .

She odlozheno ftrevo vun ispraviti, prime po¬
rodna pomozhniza sa konez popkoviga traka s’ def-
nizo ali levizo, potim kakor ftreva na defnim ali
levim kraji leshi, tak bliso porodnih delov, ko fe
da, da fe pa, ker je filno gladek, ne fpodmakne,
tak fe naj s’ fuknom obvije, in potim poprime, ali
pa okoli kasinza ovije, in s’ pavzom poprime, ka-
sinz ali fredni perft druge roke fe pa poloshi na

121

rahlo napotegnjen popkov trak, in fe gre po njem
v’ materno noshnizo noter do maternih uft; potim
fe bo snotrajno gladko liže ftreve obzhutilo ,
in zhe je ftreva she nekoljko fkos materne ufta
fhla, tudi vsafadenje popkoviga traka v’ ftrevi
nafhlo. Sdaj naj natifka navsad ino navfpod,
kakor da bi ftrevo v’ isvotljavo fvete kofti is-
tifhati hotla, s’ drugo roko pa naj natesava pop¬
kov trak, lepo rahlo navsgor, in naj pofkufha,
zhe fe bo kaj pretegnil. Zhe na to natesavanje
ftreva ne pride, ampak popkov trak; kakor fe
popufti, kar nasaj fkozhi, in zhe to rahlo nate¬
savanje porodni bolezhine ftori , tak fe vfaka
dalja fkufhna sa sdaj opufti, in fe fhe en zhafek
zhaka. Zhe pa ftreva pride, in je is maternize
ftopila, tak fe mora s’ noter fpravljenimi perftmi
perjeti, med tim, da fe s’ drugo roko sa materni
trak nekoljko potegne, in fe tako po malim fkos
materno noshnizo po poti pelavne zherte (mede-
nizhne off) isvlezhe; sdaj fe fprejme s’ obema
rokama, in fe med pozhafnim vlezhenjom enekrat
ofukne, da od jajzhnih mren nizhefar nesaoftane,
ki bi hude sabolezhke naredile. Navadno fe pa
ftreva she v’ materni noshnizi najde, kjer fe potim
Vun ispravlja, kakor je bilo gori rezheno.

§. 324 .

t Streva, ki jfe je she odlozhila, fe mora v’
fkledi zhifte vode ofnashiti, in dobro pregledati,
zke joj kak kofez (falazhek) ne fali, in zhe je
taka, kakor mora biti. Ko bi k.ak vezhi kofez
ftreve bil saoftal, in ko bi fe lehko nesamogel vun
ispraviti, tak je 'treba sdravnika v’ po in oz h pokli-
zati, da ga bo vun ispravil. Ko bi fe kaj nesna-
niga na ftrevi najfhlo, tak fe mora to hraniti, ino
sdravniki pokasati.

§. 325 .

Per porodih, ki fo zhifto po redi, pride ftreva
kje fhtertizo ali pol ure po porojenim otroku; ven-
der fe pa to tudi vzliafi fhe le zhes ene ure fkos
edine uiozhi nature ino bres nar manjlhe fhkode
sgodi. Zhe tedaj obeniga kervotoka ino obenih

bolezhin sraven ni, in  porodna ni slo flaba, tak
fe sna per mirni legi v’ pofteli, in per fredno topli
odeji prihod ftreve perzliakovati. Ko bi je pa fhe
zhes dve ali tri ure ne bilo, tak fe mora bres od-
lafhka porodni pomozhnik poklizati.

§. 326 .

Zhe je vfe to isteklo, to je: zhe je peti po¬
rodni zhaf dokonzhan, tak fe fhe porodni deli pie-
jifhejo, ali ni kaj rasranjeno; potim mora porodna
bedre vkup fkleniti, in da fi pozhine fhe nekaj
zhafa na porodnim leshifhu leshati; mora fe tudi
odeti, potim, ko ima hifha toplote, da fe ne pre¬
hladi ; omokreni ino okervljeni perti fe ispod nje
vsamejo, in fe fuhi pod njo ftifhijo. Porodna po-
mozhniza fe mora fkos vezhkratno prejifkanje tre¬
buha preprizhati, ali materniza po redi svlezhena
oftans, in vezhkrat pogledati, zhe kervotok ne-
perhaja; potim fe fhe le njeni porodni deli odfpod
nasgor s’ gobo ino mlazhno vodo ozhiftijo, in po¬
rodna poftel v’ navadno poftel fpremini. Zhe je pa
shenfka na porodnim ftoli porodila, tak fe more
varno v’ rasgreto poftel pernefti. Okolj hoditi pa
ne fme, naj fe fhe tako mozhna obzhuti.

PETI RASDEL*

Od ravnanja s’ shenfko v’ otrozhji
pofteli, ino s’ njenim novorojenim
otrokom.

Perva Postara.

Od ravnanja s’  shenfko v’ otrozhji pofteli.

§. 327 .

Kakor hitro je shena popolnama porodi¬
la, to je, da je od otroka ino ftreve refhena,

123

tak rezhemo, da je refhena, in v’ pervih fheftih
tjednih potim jo imenujemo otrozhnizo.

§. 328.

V’ otrozhji pofteli fe pa v' telefu refhene ve¬
liko fpremenitev pergodi, ki fe, ali na preshivitek
otroka, ali pa na to nanafhajo, da porodni deli
fpet v’ fvoj pervi ftan nasaj ftopijo. Tudi otrok
po porodu novo shivlenje sazhne, fe fhe fizer od-
kraja od materniga telefa, tudi drugazhi, koker
popre preredi, poflednjizh fe pa zelo in zelo od
nje lozhi.

§. 329.

Po porodu fe mora otrozhnizi nar vezhi pozhi-
tek na truplu ino dufhi perporozhiti. Naj she leshi
na ftrani ali na herbti, le mirna mora biti, fe vfa-
kiga velikiga mesenja, zelo glafniga govorjenja
varvati, in fhe kafhel (ko bi jo kje napel) kar fe

1 *remore, vftavljat, ker is takih rezhi radi hudi
tervotoki, velika flaboft, vprepadenje maternize
pridejo. Zhe fe je fraiza (robazha) med porodom
premokrila, fe mora kaka fuha, ogreta platnina
med truplu ino mokro ftlazhiti, da bo fkos in fkos
na fuhim leshala. Druge oblazhila, ki fo fe po-
masale ali omokrile, kakor fpodne fuknje, noga-
vize i. t. d. fe isflezhejo, in druge dajo. Odeja
otrozhnize mora biti sadofti topla, pa ne preteshka.
Mrasenje, ki po porodu savoljo hitriga isprasnenja
maternize rado naftopi, pa kmalo farno od feb’ mine.

§. 330.

Otrozhnizo kmalo po porodu rado nagnjenje k’
fpanju prime. To fpanja ni fhkodljivo, ampak ji
je sa dober pozhinek; in nevfmileno bi bilo, ga
odganjati. Vender pa mora porodna pomozhniza
vezhkrat pogledati, ko bi kje med fpanjom sazhela
kri obilnifhi tezhi, ali, ko bi kje velika flaboft,
obledenje liza ino uftniz, merslota udov naftopila,
in tudi vezhkrat tipati, ali materniza po redi svle-
zhena oftaue.

124

§. 331 .

V’hramu otrozhnize mora biti vfe tiho ino mirno,
bres vfiga hrufha; tudi fvetloba fe mora sinani-
fhati, fkos to, da fe pred okna kaj obefi; zelo
temno pa vender ne fine biti. Ne fine biti v’ tim
hramu ne premerslo ne prevrozho, ampak fredna
toplota. Poftel otrozhnize tudi ne fme prebliso pezhi
biti, zhe pa le drugazhi biti nemore, fe pa faj naj
kaj saftavi, da ne bo žela toplota kar na ravnoft
v’ shenfko hlipela.

§. 332 .

,Skerbeti je treba, da srak (luft) v’ hifhi zhift
ino fuh oftane; satoraj fe morajo odvsete mokre
ruhe, tudi vfe, kar je od shenfke fhlo kar hitro
v’ ftran ispraviti. Sakaj te rezili fe per ftanovitni
toploti rade vkifajo, in potim gnufobni fmrad na¬
pravijo, ki bi otrozhnizi ino otroku snal hude bo-
lesni pernefti. Tudi fe ne fmeje perilo v’ ti hifhi
fufhiti, ali jedi na pezhi kuhati, tudi fe ne fme
s’ takimi rezhmi fvetiti, ki prevezh dima ino fo-
poha naredijo, zvetlize (roshe), ki prevezh difhijo,
fe morajo ravno tako ispoti fpraviti.

§. 333 .

Per dobrim vremenu fe sna kako okno odpreti,
ki ni prebliso poftele otrozhnize, to de varno, da
ji kar na ravnoft naprot ne hlidi; fkos to fe srak
(luft) prenovi ino isboljfha. Zhe fe mora savoljo
kakiga neprijetniga fopa hifha prekaditi, tak je
sato nar boljfha fhkodeljza dobriga ožeta (jefiha)
ki fe po simi na pezh poftavi, ipo leti pa po ras-
belenim plehi rasljiva, da fe iskadi. Tudi brinjovo
(borovizhovo) vejo hitro seshgati, je sa to dobro.

§. 334 .

Je otrozhniza nekoljko zhafa r pozhivala, in fi
od vpahanja nekoliko odahnila, tak fe potim lepo
varno fpreoblezhe. Snashno oblazhilo mora biti
fuho ino fkerbno rasgreto. Tudi fe fme sdaj otrozh¬
niza v’ drugo fnashno in dobro vgreto poftel pre-
nefti, zhe jo ima, to de lepo varno. Zhe porodni

125

toki slo od nje grejo, tak fe mora pertnina vfaki
dan prenoviti. Je fhkodljivo, da nemore bolj biti,
zhe le otrozhniza dolgo v’ vmasani pertnini pufti,
in tako je tifta prašna vera, ki fe porednih ljud-
jeh tara pa tam pomika, da fe otrozhnizi pred de¬
vetim dnevom ne fine frajza po praji oblezhi, filno
pogubljiva. Svunajni porodni deli fe morajo vfako
jutro ino vfak vezher s’ gobo, ki je bila v’ mlazhni
(inlahni ne pretopli) vodi namozhena, iszhediti, dobro
s’ fuho, ogreto pertnino pokriti.

§. 335 .

Kmalo po preobiezhenju, tak kje fheft ali
ofem ur po porodu mora mati fvojo dete na perfa
djati, in ne na to gledati, jeli je mleko she v’ njih,
ali ga fhe ni. Kaj to pernefe, fe bo posneje ras-
kasalo.

§. 336 .

Zhe je v’ otrozhji pofteli vfe po frezhi, bo
kmalo lehek, topel pot naftopil, ki fe bo zhes zeli
shivot ras-fhiril, in ene dni saporedama terpel. Ta
pot je otrozhnizi filno k’ sdravju, zhe le ni zhes
lilo, in fe toraj fkos vshitje nekterih fhkodeljzhk
fredno topliga albesha ali lipoviga zvetja, in pa
fkos smeraj enako-toplo odejo podpirati fme. Nefpa-
metno pa ino fhkodljivo bi bilo, ta pot fkos de¬
bele pernate poftele, mozhno kurjenje hifhe ali
mozhne pijazhe filiti ino slo mnoshiti, sakaj is tiga
bi lehko velika flaboft, trefhlika, in fofebno fhkod-
Ijivi ispufhki po shivoti na otrozhnizo vdarli.

§. 337 .

Nizhefarja fe pa nima otrozhniza toljko bati,
kakor premrasenja, katero bi fe je tudi nar poprej
lotiti snalo. .Obena rezh, ki na njenin shivot pride,
ne fme biti mersla, sato ker fe s’tim nar berfh
pot vftavi, ino snotrajno iszhifhenje obftoji, kar
velikrat nar nevarnifhi bolesni ino zelo tudi fmert
perpelja. Porodna pomozhniza mora tedaj slo na
to gledati, da fe fkos preveliko is-hodenje ino no-
terhodenje ljudi hifhni luft ne prehladi, tudi, da
ne bo ravno na otrozhnizo od odsvunaj sahlide-

126

lo, da fe tle ne bodo vmivale, da ne bo bofa na
tle ftopila, da ne bo presavred vftajala, pre dolgo
svunaj poftele oftajala, merslo pila i. t. d.

§. 338 .

Otrozhniza fi mora, kar je le mogozhe, vfako
fkerb is glave isbiti, kar jo prevezh prime ali na
dufhi ali na telefi, ji je fhkodljivo. Zhe prevred
•vftane, dokler fe porodni deli fhe nifo fkos po-
zhitek dofti okrepzhali, tak ji sna materniza ali
noshniza lehko prepafti. Pred vfim, kar prevezh
glavo ali ferze prime, kakor jesa, ftrah, bojezh-
noft, ajfranje (fumlje), nevolja in tudi preveliko
vefelje, fe mora fhe bolj ko fizer varvati, zhe
hozhe dobro odleteti. Satoraj mora porodna po-
mozhniza, in vfak, kdor je per njoj, fkerbno gle¬
dati , da fe ji nizhefar napre ne pernefe, kar bi
jo prevezh prijelo.

§. 339 .

Per otrozhnizah, ki fo she vezhkrat porodile,
pofebno takih, kterih porod je hitro istekel, radi
sabolezhki ene dni saporedama terpijo, ki pridejo
od vedniga vkup-vlezhenja maternize, ktere ftene
po mnogih porodih zhedalje debeleje ino rableje
perhajajo, vzhafi tudi od kerzhov, od saoftanih
kervnih grud, ino jajzhnih kofzov. Sposnajo fe
pa is tiga, da kakor porodni boli ali popadki s’
prenehanjom naftopijo, da fo s’ nekoljkim kervle-
njom is porodnih delov sdrusheni, in da je otrozh¬
niza med prenehleji bres vfih bolezhin, da njenin
trebuh, zhe fe potiplje, ni obzhuten, in da fe po
okoljfhinah dobro pozhuti. Zhe ti sabolezhki nifo
zhes filo hudi, tak ni treba nizhefar nafprot rav¬
nati, zhe fo pa le prebolezhi, tak fe snajo s’ tim
slajfhati, da fe kamilze v’ mleku kuhane, mlazhno
v’ maternizo brisgajo (fhkropijoj ali pa derfklajo
(kliftirajo), ali da fe ji ne inozhen te is kamiljz
piti da. Na fpodni shivot fe ji topla platnina po¬
laga ; ino ker bi per vfim tim bolezhine ne opuftile,
je treba sdravnika v’ pomozh poklizati.

127

§. 340.

Vfak dan fe ima vprafhati, fofebno po pervih
dneh, ali kaj od nje grd. Ko bi ne fhlo, tak fo
ji mora pomagati, sakaj z h e fe prevezh blata na-
mafhl, tak to prevezh namaternizo tifhi; pa ne, da
bi fe ji kaj takiga piti dalo, kaj bi zineva odperlo,
ampak to fe mora sgoditi le fkos derfklanje s’
mlazhno vodo ino oljom. Zhe fe fzavni mehir vkup
ne vlezhe, tak fe mora, dokler dolgo je tako,
vfaki dan po dvekrat ali trikrat s’ katetrom na po-
mozh priti. Ko bi frcdno mefo bolelo, defi ravno
ni vtergano, tak fe naj pokladki is kuhaniga leno-
viga fernena ino mleka na fpolne ude polagajo.

§. 341.

Oranjeno felo maternize, kjer fe je ftreva der-
shala, fe mora v’otrozhji pofteli sazeliti, in mater-
niza farna mora v’tifti ftan nasaj priti, v’kterimje
v’ prednofhenjom bila. Sato fe ifhe fkos vedno skup-
vlezhenje zhiftosmanjfhati, ino fe vfe kervi refliiti,
katera je fhe v' njenih pofodvih, satoraj fhe flitir
do fheftih dnevov po porodu pozhafi tekozha vmef
tudi fterdena kri is porodnih delov od-teka, potim
je smefhana s’ vodo, fhe posnej s’ shleso, in po-
flednizh gre golashlesa, mleku enaka, prozh. To
od-tekanje fe otrozhjo zhifhenje imenuje; ne terpi
vfelej enako dolgo, in njena terpezhnoft fe ne
mora popolnama prefoditi. Per shenfkili, ki fvoje
otroke farne dojijo, rasumno shivijo, ino nifo pre¬
debele, terpi 3 ali 4 tjedne, per drugih pa, ki ne
dojijo farne, ki vshijejo veliko tezhnih (maftnih)
jedi, ino fo prav debele, terpi pa rado fhe enkrat
tako dolgo.

§. 342.

Otrozhniza naj gleda, da fe zhifhenje ne bo
nikak vftavljalo, kar bi fe lehko fkos vlako pre-
mrasenje, fkos preveliko poprijetje glave ino ferza,
kakor tudi fkos preveliko vshivanje jedi ino pijazh,
ki prevezh grejejo, nakljuzhilo. Ta vftava nar raji
perpelja nevarne bolesni, kakor prifad maternize,
prifad moshganov, trelhliko in tudi zelo fmert. Naj
fe toraj imenovanih nevarnofti fkerbno varje, in

128

porodna poinozhniza naj pofebno pervi tjeden po
porodu vlaki dan dobro pogleda, kako je s’ otrozh-
jira zhifhenjom, to bo nar bolje fposnala, zhe farna
otrozhnizi poftila. Ko bi per zhifhenji koljkor kaj
sapasila, kar ni po redi ino pravizi, mora kar
navtegama sdravnika v’ pornozh sesvati (poklizati).

§. 343.

Mati mora, zhe je le mogozhe, farna dojiti, to
je njena dolshnoft, tudi fe mnogim nevarnim na-
kljuzhbam isogne, ki fe drugazbi rade perpetijo;
fizer fhe perve dni po porodu obeniga praviga
mleka v’ siszih ni, ampak le neka belo-romenkafta,
firotkafta mokrota, ki pa otroku sa pervi shivesh
in sa isprasnjenje otroznje finole ravno prav pride.
Zhe fe toraj otrok kmalo po porodu na perfa vsame,
tak pravo mleko le pozhafama, in bres fhkode sa
sdravje otrozhnize naftopi. Zhe fe pa to sainudi,
tak fe navadno prevezn mleka natezhe, siszi fo
prenapoljeni, terdi, bolezhi, in drugi ali tretji dan
po porodu naftopi imenuvana mlezhna trefhlika.

§. 344.

Mlezhna trefhlika fe pa s’ takimi okoljfhinami
perkashe: otrozhniza obzhuti nekoljko mrasenje,
fofebno po herbtu , kmalo potim naftopi fuha vro-
zhina, ki vezh ur terpi, med tim boli eno malo
glava, silila bolj hitro bije, jesik poftane belkaft,
sheja fe pomnoshi. Po sifzih jo napinja ino vbada,
in otrozhje zhifhenje gre bolj pomalim. S’ zhafama
pa po želim shivotu nekoljki pot naftopi, in sh’
njim vfe bolezhine prenehajo, siszi pa bolj ote-
zhejo. Po navadi drugi dan fhe enkrat mlezhna
trefhlika pride, pa ne tako huda. Zhe mlezhna
trefhlika ni ravno huda, tak porodna pomozhniza
nima drusiga fvetovati, kakor, da fe naj otrozh¬
niza mirno dershi, da naj bo toplo odeta, da fe
naj grejozhih jedi ino pijazh dershi, in vezhkrat
otroka na perfa dene.

§. 345.

Ko bi fe k’ vfim tim nale'tkam hude ino ftoje-
zhe bolezhine v’ fpodnim shivotu ali glavi, fuh

129

jesik, huda sheja, velik nepokoj, opominanje k’
bljuvanju (zhresmetanju), blodenju i, t. d. perdru-
shilo, siski pa veli (uveli) ino prasni poftali, te¬
daj porodna pomozhniza ne fme vezli mifliti, da
ti naletki mlezhno trefhliko pomenijo, s’ kterim
imenom fe rado toliko raslozhnih bolesni kerfti!
Radarje tako, fe filno nevarna bolesen napove¬
duje, in porodna pomozhniza naj fkerbi, da umen
sdravnik kmalo (hitro) v’ pomozh pertezhe.

§. 346 .

Da to trojno isprasnenje (namrezh: pota,
otrozhjiga zhifhenja ino mleka) ne saoftaja, mora
porodna pomozhniza veliko fkerb imeti; sakaj zhe
te rezili grejo lepo po redi, bo otrozhniza kmalo
k’ febi perfhla; ko bi pa saoftajale, fe je pa fkoraj
vfelaj nar nevarnifhih bolesni bati, ki pod grudo
fpravijo. Naj otrozhnizo opade ktera bolesen ho-
zhe, ko bi fhe tako majhina fe sdela, je le slo
nevarna, in treba je hitre sdravnikove pomozhi,
ker fe vfaka bolesen v’ otrozhji pofteli toljko rada
v’ otrozhnifhko trefhliko prevershe. Treba je tedaj,
da porodna pomozhniza pasno na otrozhnizo gleda,
in kakor hitro fe kaj bolehniga na njoj perkasuje,
pametniga sdravnika sa fvet (rat) vprafha.

§. 347 .

4 Sofebno je na to gledati, da otrozhniza pre-
vezh fhkodljivih jedi ne vsiliva, ker vfak pogre-
fhek v’ ti rezhi vezhi del ftrafhno pokorjenje zhaka,
in jih je she veliko is nefkerbnofti pod semljo
perfhlo. Porodni pomozhnizi je fhe pa bolj treba
na otrozhnize shlahto, botre ino fofede gledati,
kakor na farno otrozhnizo; sakaj te modrijanke ji
eno ino drugo prepovedano ino fhkodljivo rezh per-
nefejo, da bi fe dobro podshivila in fe okrepzhala.
Porodna pomozhniza naj toraj otrozhnizo refno opo¬
minja od nikogar obene ftvarze fprejeti, katera
ji ni bila na ravnoft perpufhena.

§. 348 .

Otrozhniza ne fme fhtiri perve dni, ali faj tak
dolgo, dokler fe mlezhna lozhitva v’ siskih popol-

9

130

norna ne uredi, drusiga jefti, kakor vodne polivke,
jezhmenove jedi ino jezhmenove odzedke. Mozhne
mefene polivke (juhe, shupe) pofebno kurje shupe,
kterih ne morajo prehvaliti, potiza, hleh, zvertje
(ajerfhmaljz) fo pa filno slo fhkodljive. Sa pija-
zho pa ni boljlhiga, kakor gola voda, pa ne pre¬
medla; vender fe pa tudi redkiga jederzhuiga
mleka (mandelmilh) vode s’kravjim mlekom sme-
fhane, ali pa ne mozhnih odzedkov od kuhaniga
albesha fme sa pijazho poflushiti. T’ tim žhalu
fo pofebno grejozhe jedi, kakor jih fofebno po
fpodnim Shtajerfkim, Krajnfkim in Ivorofhkiin vi-
foko obrajtajo, vinfke ino olove (pirove) shupe,
ravno tako grejozhe pijazhe od vina j shganja, fli-
vovize, brinjovza, mozhen kafe (fhe nemozhniga
fe mora sdershati) i. t. d. filno slo fhkodljive.

8 - 349 .

Kadar fe ie enkrat mleko v’ siskih dobro is-
lozhilo ino uredilo, potim fe pa she fme otrozhnizi
bolj tezhna jed dati’, kakor polivke od telezhjiga,
govenjiga ino kurjiga mefa, od kruha (Sretpanabel),
rajsha (rifhkafhe), grifa, redke mozhnate polivke,
potim tudi mehko telezhje ino kurjo mefo , govedne
ino mefa od hoftnih shiVal (sajzov, fern i. t. d.)
pa ne. Sa pijazho fe ji potim sna tudi nekaj vina
med vodo, ali dobro isleshan ol (pir, pivo) dati,
po tim, kakor je bolj navajena; ali pa fhe farna
voda. Le po malim fe mora k’ poprejfhnimu shi-
veshu fpraviti. Takfhne jedi ino pijazhe sadenejo
sdrave otrozhnize; tifte, ki Tvojih otrok farne ne
dojijo, fe jih morajo fhe bolj na tenjko dershati;
zhe pa bolesni' vraef perftopijo, fe pa jedi ino
pijazhe od sdravnika nalafh napovejo.

§. 350 .

Slo fhkodljivo je tudi sa otrozhnizo, zhe je,
fofebno v’ pervih dneh po porodu slo objifkovana,
in zelo, zhe fe veliko ljudi na enkrat v’ njeno hifho
natepe, kakor fe na kmetih ob nedelah ino praš¬
nikih rado sgodi. Basen tiga, da fkos mnogo od¬
piranje hifhnih vrat rad hlip.na otrozhnizo pade, in fe
hifha ras-hladi, od mnogo ljudi luft popazili (fkva-

131

ri), tudi veliko govorjenje ino hrufh otrozhnizo slo
prime; potim fe ji fhe marfkak nevaren fvet da,
ali fe ji kaka jed fkrivaj pernefe, ali kaj pravi
ino zhenzha, kar bi ne fmela flifhati. Porodna
pomozhniza ima pravizo, to presarano ino premnogo
objifkovanje prepovedati. Ravno toliko in fhe ve-
zho nevarnoft lehko perhitri kerft otroka pernefe,
fofebno, zhe fe potim navadna kerftna pojedina
(kerftitki) ravno v’ tiftim hramu dershi, v’ kterim
otrozhniza leshi.

§.  351.

Otrozhniza mora, fhe, kadar Vfe nar bolj po
frezhi gre, nar manj 8 ali 9 dni v’ pofteli oftati.
Nektere shene fe s’ tim bahajo (fhtimajo), da prav
kmalo po porodu k ?  navadnim opravilam ino po¬
prej f h ni in shivlenju perftopiti samorejo. Naj she
ena ali druga s’ to perdersnoftjo frezhno odleti,
veliko vezh jih je pa, ki fo to prevsetnoft s’veliko
nefrezho plazhuvale, nar raj Tki fe jih bolesni lo¬
tijo, katerih fe dolgo, ali zelo shivlenje vezh sne-
bitr ne morejo. Zhe je she ravrto otrozhniza otrozhjo
poftel Sapuftila, mora fhe vendcr ene dni v’ hifhi
oftati in le pomalim supet hifhne opravila v’ roke
jemati, in le take, ki jo prevezh ne primejo. Kar
jo pa prevezh prime, kakor poftilanje, vsdigovanje
tefhkih pes, telelno sdrushenje i. t. d. je vfe filno
fhkodljivo.

Druga Dostava,

Od ravnanja s’ novo-rojenim otrokom.

§. 352.

Kakor fe je na maternim telefu per porodu ve¬
liko fpremenilo, toljko, in fhe veliko vezh fe je
fpremenilo na telefu pofdjeniga deteta; in toraj je
potreba, da fe, tudi od otroka vfe to nasaj dershi,
kar bi mu od odsvunaj fhkodovati samoglo.

9 *

132

§. 353 .

Mod rezhi, ki fo nar bolj potrebne fo enaka
toplota in pa ljuba fnashnoft menile kolj na per-
vim mefti. Sbivali ofnashijo fvoje novorojenze s’
lisanjoni, zHloveka pa hitro po porodu v’ kopel
fpravijo, in ga tako v’ vodi od nefnage detetih
mefzov ozhiftijo. Tak fe tedaj dete, kakor fe mu
popkov trak podveshe, ki ni pre hladna, ne pre
topla, in fe v !  kodunjze (nizhke) ali liano tako
poloshi, da od vfih ftrani v’ vodi leshi, farna glava
fe mu mora smeraj is vode dershati. S’ mehko
gobo fe sdaj zelo otrozhjo telefze omije, da gre
vfa kri , fadna voda in tifta bela firotkafta shlesa
prozh. Iver pa tako imenovana firova shlesa od
farne vode ne gre prozh, tak je treba otroka, pre
ko fe v’ kopel dene, s’ maftjo ali neflanim frovim
inaflom (patrom) premasati, in potim s’fuhim, meh¬
kim platnom otreti, kar vezli del kosho ozhifti.
Med kopanjom naj porodna pomozhniza vezbkrat
pogleda, ali saves na po|»kovira traku dobro dershi,
in zhe nizh nekervavi. Tudi naj fkerbi, da mati
ne bo v’ kopeli otroka vidila, ko bi kje kak po-
grefhek na telefi imel. Ko hi bilo v’ vodi kaj
milja (shopuna, sliaife) vina, ožeta, ali naj bo,
kar hozhe, tak je gledati, da kaj do ozhi ne pride.
Sej fhe goba, s’ katero fe je otrokovo telefze v’
kalni vodi vmivalo, ne fme na otrokove ozhi,
sakaj tudi s’ njo bi lehko prifad v' ozhi perfhel.

§ 354 .

V’ kopeli naj porodna pomozhniza, potim ko je
vfe odpertine od shlese ino kervi ozhiftila, zelo
dete dobro pregleda, ali nima kakih ran ali popak
na febi. Sofebno je treba gledati, ali nifo odper¬
tine ozhefov, ufheiov, nofa, uft, fzavne zevi, po¬
rodnih delov in riti sarafhene, ali ni kak ud slo-
men, fkerzhen ali ftuzhkan, ali ni na telefzi kakih
oteklin sajzhjih fkerbin, maternih marog, fpazhe-
nih udov i. t. d. Ko bi imelo dete kako rano ali
popako, tak fe naj pred materjo fkriva, dokler fe
ji pomalim od tiga dopove: drugim, ki k’ hjfhi fli-
ftujo, pa nefine porodna pomozhniza samolzhati

tiga, sato, da no sdravnika pofhlejo, ko bi bilo
potreba.

§. 355 .

Po iskopanju naj porodna pomozhniza natve-
gaina s’ fuhnni ino eno malo ogretimi rutami (pel-
nizaini) novorojeno dete otere (obrifhe), ker mu
mras filno .slo fhkodi; tako , da ko bi ga le ene
trenleje mokriga ino odkritiga puftila, bi kmalo
fivo poftalo, in bi sazhelo teshavno fopihati ino
trepetati. Dobro podvesan popkov trak le sdaj v’
zotizo s’maftjo namasano ovije, navsgor proti levi
ftrani trebuha poioslu, in s’ popkovira povojom, ki
mora biti tri perfte fhirok in tri prazhe Cvatle)
dolg, ne preterdno povije, in s' trakmi saveshe.
Ko bi fe povoj preterdno ovil, bi fe trebuhov drob
prevezh pretifnil, dete bi ne samoglo prav dihati,
in bi snalo pozhiti, zhe fe pa prerahlo ovije, pa
lehko doli sderzhi.

356 .

Ker konzhek trebuhoviga traka fhe le zheterti
ali peti dan po porodu fam od feb' odpade, tak fe
do tiftih raal mora smeraj v’ fnashno zotizo savi-
jati; in gledati je treba, da fe fkos neprevidno
tesanje ne odterga. Zhe popkov trak enkrat od¬
pade, tak fe na ranjeno telo popka nekaj vkup-
svesanih zotiz dene, in fe povoj eno malo terdneje
sapotegne. Povijanje otroka fe pa naj, kar je mo-
gozhe, priprofto godi. Koljkrat dete jezhi , fe mora
odviti. Otroka prav terdno povijati, je filno fhkod-
Ijivo, le trebuh fe mora fkos povijrnje podpirati,
okolj nog fe kar kak pert ovije, in ta pert fe vterdi
gori na trebuhu s’ povojom. Roke fe mu puftijo ,
da jih lehko po volji mesi; in le perve dni je
dobro, da fe otroku kaka avbiza na glavo dene.
Zhes vfe to fe pa tudi mora gledati, kak zhaf leta
da je, da ne bo premerslo ne prevrozhe oblezheno
ino pokrito.

§. 357 .

Kadar je otrok tako ofkerblen, fe fme, da fe
bolj ogreje, perve ure v’ poftel k’ materi poloshiti,
sukaj materna toplota je bolja, ko vlaka druga: pos-

134

nej pa mora v’ laftno poftelo ali v’ sibel priti.
Vender je dete v’ materni pol teli v’ veliki nevar-
nofti, da bi fe ne potlazhilo, ko bi ne bilo fkos
kako nalafh sato ftorjeno (pripravo pred tim oko-
varjeno. Negodni otrozi fe morajo v’nekoljko vezhi,
pa smeraj enaki toploti obdershati, Zhe je vreme
merslo, tak fe sna v’ pervih dneh po porodu na
vfakdjiftran poftele, v’ kteri otrok leshi, verzh s’
vrozhim petkom napolnen in dobro sataknjen po-
loshiti, otrok tudi s’ vuno obdati. Verh tiga fe si-
beljka tak poftavi, da je dete pred preveliko fvet-
lobo, hlidenjoiu ino pezlino vrozhino obvarvano,
zlies sibeljni lozen fe pa ruta (pezha) pogerne,
fkos ktero fe nekoliko vidi, in ki je bolj temni-
kafte farbe.

§.358.

Sibanje, zhe je lepo rahlo, Eotroku ni ravno
fhkpdljivo . drugazhi je pa, zhe je premozhno , fo-
febno zhe tle nifo gladke: sakaj, zhe fe prav
dobro na otroka ne gleda, lehko is sibele pade,
poverh tiga fe ga pa tudi lehko prifad moshganov,
glavna Vodenika, ftanovitno zhresin.etanje, in dolgo
terpezhe bolesni shelodza lotijo, Otrozi fe dajo
prav dobro hres vfiga sibanja lsrediti.

g. 359.

4 Sterdena shlesa, ki fe v r ezhkrat v’ nofu na¬
bere, in lehko sisanje vftavlja fe mora prozh
fpravljati, ufta fe morajo fkos vezhkratno vmiva-
nje s’vodo zhifte dershati, in varvati je otroka
treba, da fe mu po uftah gobe ne napravijo. Da
fe kosha otroka, pofebno, kjer fe gerbanzhi, ne
rasrani ; , ni nizh boljfhiga, ko vmasane feja koshe
vezli krat vrniti, in ga vezhkrat po praji fnashno
(frifhno) preoblezhi. Ko bi fe fhe pa vender le rane
snajdle, tak fe pa naj s’merslo vodo vmivajo ino
vfelaj lepo ofufhijo ino fuho dershijo, tak dolgo,
da prejdejo (preminejo).

rso

Tretja Postava.

Od rejenja otroka fkos materne perfa.

§. 360.

Shivesh, ki fe edino ino farno popolnama 'no-
vorojenimu otroku po naturi perleshe, je v’ mater¬
nih perfah popravljeni satoraj fe dete na materne
perfa vsaine, kakor hitro fi je mati od velikiga
terplenja nekoljko odahnila, ino ene ure prefpala.'
Otrok fhe sdaj fizer malo shivesha na perfih dobi,
in obeniga mleka prav sa prav, ampak le redko
firotkafto mokroto, alj ta je sa otroka filno per-
leshna, ker mu shivot odpre, in otrozhjo finolo is
zhrev istrebi, tako da drusih sdravil sa to treba
ni, ki bi bili tudi otroku fhkodljivi. Zhe je otrok
sdrav, tak fe mu vfaki dan ene krat shivot odpre,
zhe fe pa to ne sgodi, in sazhne otrok savoljo
saoftave tiga prasnjenja nepokojni biti, tak fe nm
mora driftla od ne mozhnih kamilzhnih odzedkov
dati. Kar pa novorojenim nar bolj dene, je fpanje,
ktero fe toraj nikdar vftavljati ne fine.

§. 36 f.

Sa  otrozhnizo je pa ravno tako dobro, da
otroka berili ko more, na perfa vsame, tako fe
siski she od kraja isprasnijo, mlezhne zevke od¬
prejo, mleko, ki potim pertezhe, ne saoftaja tako
lehko, siski manj bolijo, fe ne otezhejo tako lehko,
in tudi mlezhna trefhlika ni tako huda. Materi ino
otroku bi filno slo fhkodVafo, ko bi fe otrok fhe
le tretji, peti dan, alj fhe le po preftani mlezhni
trefhliki na perfa djal.

§. 362.

t So siski polni ino napeti, ali berddvize glo¬
boko leshezhe, tak fe morajo pred naftavo otroka
s’ perftmi ali s’ mlezhno kupizo (kosarzom gla-
shom) rahlo isvlezhi, ino med perftmi rahlo sim-
liti. Med sisanjom fe siski s’ dvema poleg berdo-
vize poloshenima perftoma nasaj dershijo, da.otro-

136

kove nofnize srak (luft) imajo, in da fe berdoviza
farna fkos to bolj navfpred istifhi. Pcr vfakiin do¬
jenju fe mora enzhaf eden, enzhaf drugi sisek
otroku podati.

§. 363 .

Porodna pomozhniza mora gledati, da fi mati
per dojenju siskov prevezh ne rafkrije , da fe v’
pefvih dneh per tim opravku v’ pofteli po konzu
ne vfede, ampak na ftrani leshe otroku sisek poda,
in da kadar she otrok sisa, perfa fkerbno okovari,
ino s’ toplo ruto pokrite obdershi. Zdie fo siski
slo napolneni, ino mleko farno od feb’ odteka, fe
morajo inlezhni kosarzi fpredi poftaviti, in ruhe,
koiikrat fo mokre, prenoviti.

§• 364 .

Zhe ima mati dofti mleka, tak otrok v’ pervim
zliafu obeniga drugiga shivesha ne potrebuje, in
fe po dne vlako tretjo, po nozhi pa vlako fhterto
uro obdoji; vender fe je per tim ravnati po vezhi
ali manjfhi potrebi otroka, in po hitrejim ali kefne-
jim prekuhanju shelodza. Rasen tega pa tifte ma¬
tere fhkodljivo ravnajo, ki otroku, kakor le sajo-
zhe, kar hitro sisek podajo} miflijo, da otrok vfe-
lej savoljo glada jozhe, pa ne premiflijo, da je
fhe dofti drugih srokov jokanja per otrozhih, po-
ftavim; griselza, leshanje na mokrim, rasranjenje,
ftifkanje oblazhilov, merzhef (shivad) mras i. t. d.
t She bolj fhkodljivo je, otroka po nozhi k’ febi v’
poftel vseti, in ga zelo nozh na perfih imeti, ker
fe fkos vezhkrat vftavljeno fpanje matere, ino
vedno sisanje otroka filno flabo mleko napravlja,
siski lehko prehladijo, berdovize rasramjo, otrok
fhe pa poverh v’ nevarnoft pride, da bi ga mati
v’ fpanju ne satuzhkala. Tudi ne fme kmalo po
jedi, ali po ispotenju, fhe manj pa, zhe je slo po-
prijeta fod jese, ftrahu, shalofti i. t. d. dojiti, am¬
pak naj enokoljko pozhaka, in naj fi pulti popre
mleko fkos mlezhni glashek is-sisati; mora le slo
varvati, dajo ne bo kdaj prevezh kaj prijelo.

137

$. 365 .

Dojezha mati mora tudi v’ jedi ino v’ pijazhi
pravizhno mero imeti, sraven pa fofebno fe tiftih
jedi varvati, ki napihujejo, ki fo kifJe, pre difhe-
zhe (gvirzane) in zhes potrebo liane (ofolene),
tudi te tiftih pijazh sdershati, ki prevezh grejejo,
kakor mozhniga kafeta, teja, vina ino shganja.
Sredni (smerni) vshitek vina ino ola (piva) je ni
fhkodjjiv. t Silno dobro ftori dojezhi materi, zhe fe
v’ dobrim vremenu pod milim Bogom (jafnim ne¬
bom) fprehaja.

§. 366 .

Kak dolgo ima dete na maternih perfah pre-
rediti, je is tiga le fkleniti: zhe fta mati ino otrok
sdrava, in je mleka dovolj, tak naj otroka ofein
do devet mefzov (ali tri fhtertize leta, tak ravno
tako dolgo, kakor je nofhenje terpelo) na perfih
obdershi, in ga potim, ne ko bi odresal, ampak
le pomalim odftavlja. Dalje dojiti, ni materi ne
otroku sdravo, in sna fofebno otroku dolgo terpe-
zhe bolesni perpeljati. Tudi nam obtim zhafu na¬
tura fkos perkasanje sobov pomigne, da je otroku
bolj tezhne jedi treba, kakor je mleko, kakor tudi
fkos to siski puhli in veli poftanejo.

§. 367 .

Ko bi med dojenjoin mefezhno zhifhenje na-
ftopilo, tak fe otrok ne fme dojiti; tudi tedaj ne,
ko bi mati fpet med dojenjom nofezha poftala, ker
bi to otrok na perfah, sa fad v’ maternim telefi in
sa mater, ki bi na dva kraja fok sgubljala in slo
oflabela, enako fhkodljivo bilo. Tildi fe mora do¬
jenje vfira tiftim shenfkam prepovedati, ki fo k’
fufhizi nagnjene, ali fo fkos sgubo mnoge kervi
slo oflabele, ali fo melanholizhne (zhernokervene ,
boshjaftne, tudi vfim tiftim, ktere rak je, ali
imajo ftare rane ino otekline i. t. d.

138

.Shterta Postava.

Od prerejenja otroka fkos dojko (amo)
ino fkos umetno rejenje.

§i 368.

Dolshnoft vfake sdrave matere je, fvojo dete
na laftnih perfah preshiveti, she natura ji to kasti e,
in ona fvojimu poklizu ino boshji volji nafprot
ravna, zhe Se temu opravilu is lenobe odrezhe.
Per vfim tim fo pa vender okoljfhine, ki ne dopu¬
stijo, da bi mati farna Svojiga otroka dojila, po¬
stavim : velika flaboft, boli perf, nalesljive bolesni,
dolgozhafni in nevarni, iispufhki., gnojenje siskov,
ali /A ie siskinih berdoviz nima i. t. d. V’ vfih tih
okoljfhinah mora pa sdravnik prefoditi, ali inati
Smeje dojiti ali ne, ker porodna pomozhniza ne sa-
inore dofti tiga Sposnati.

§.369.

Zhe mati nezhe, ali ne more otroka Sama do¬
jili, tak Se otrok na dvojno visho prerediti da, ali
fkos dojko ali pa fkos umetno (pitanje Ckermlenje).

§. 3?0.

Maternimu mleku bo She smeraj mleko dojke
nar bolj enako, ki je 'po truplu ino sadershanju
materi slo enaka, ki je bliso tiga zhafa bila na
porodu, kakor mati, ali redka je dojka, ki bi vfe
te laftnofti imela, ker Se vezhi del le nesakonfke
k’timu opravilu podajo, ino dolti nefkerbnolti in
nepremifhlenofti je she treba, flaftno dete ptujiui
ljudem prepuftiti, in pilijo dete na Svoje perfa
vseti. Rasen tiga So tako rade s’ eno ali drugo
bolesnjo navdane, ktere fo Si fkos rasvusdanje na¬
kopale, ali fo pa She tako fpazheniga sadershanja,
da mora vfakimu merseti, jih pod Streho vseti, in
She vezh jim preshivenje ino rejenje fvojiga otroka
savupati.

§• 371 .

Zhe fe vender le mora dojka ifkati, tak fe
naj, koljker fe da, taka isbere, ki ima nafledne
laitnofti, ali vfe, ali faj vezhi del, in fizer :

1J  Mora prezej enake ftarofti s’otrokovo ma¬
terjo biti, in da ni dolgo pre ali dolgo posnej ro¬
dila, kakor otrokova mati; sakaj zhe je pervo,
tak je mleko sa novorojeno dete she pre teshko,
fe neprekuha in je fhkodljjvp, zhe je pa drugo,
tak mlado mleko sa bolj ftaro dete ni dofti tezhno.

2J  Mora biti zhifto sdrava bres vfake bolesni.

3J  Mora imeti fnashne ufta, sdravesobe, terdno
mefo na sobeh, obenih ran po uftah; obeniga uft-
niga dela savoljo poprejfhnih bolesni v’ uftah ali
v’ vratu ji ne fme manjkati, ne fme imeti fmerd-
Jjive fape, ali pota, ki bi slo hlapil.

4} Ne, da bi fe ji bilo mefezhno zhifhenje fpet
ponovilo, ali pa, da bi bila vnovizh mofezha.

5J  Šiškov ne fme imeti ne prevelikih ne pre-
majhinih, ne premajhinih ali prevelikih berdoviz
na siskih, in nizhefar, kar fe per sdravih na tih
delih ne najde.

OJ  Mleko mora imeti dobro tezhno, da ni pre¬
redko ne pregofto. Dobro materno mleko je tifto,
ki | je fivkafto-belo, ne pregofto in je prejetno
fladko okufiti. Zhe fe ga ena kapliza na noht
pavza fpravi, ki fe vegafto dershi, tak mora, ka¬
dar rastezhe, belkafto "jt led sapuftiti, zhe to ne
ftori, tak je mleko pre redko, zhe pa kar nizh ne
tezlie, tak je pregofto. Zhe fe ene kaplize dobriga
materniga mleka v’ kosarz vode kane, tak fe mo¬
rajo v’ fredi vode s’ majhino meglizo rasdjati, ino
po malim rasdeliti; zhe fe kar hitro kakor kanejo,
rasdelijo, tak je tnleko preredko, zhe fe pa fkoraj
nizh ne rasdelijo, ino kolj žele na dne kosarza
padejo, tak je pre gofto, ali zhe frage na vodi
oftanejo, tak je premaftno. Rasen tiga tudi ne
fme mleko obene flabefarbe, duha ali neprijetniga
okufa Cfhmaha) imeti.

7)  Dojka mora biti fnashna na truplu ino v’
vfih fvojih opravilih: in da je sakaj, mora tudi

140

njeno laftno dele prizliati, zhe je 1'nashno ino
lepe reje.

SJ  Mora biti krotka , poftreshljiva , svefta , mir¬
na, ne ferditna, befedljiva, pohujfhijiva ino ras-
vusdana, pa tudi ne shalofti podvershena, kir bi
tako tudi nar boljfho mleko fhkodljivo poftalo.

9J  Gledati le mora, da fe dojka nebo s’ mosh-
kmi pezhala, ne pijazhe vshivala, ki vpijani, in
da njeno sdajno shivlenje ne ho veliko drugazhi,
kakor je bila popre navajena. Tudi je kmetizhka
dojka fploh bolja, kakor meftna.

§. 372 .

Zhe novorojeno dete ne dobi shivesha is ma¬
ternih perf savoljo eniga ali drugiga vsroka, in zhe
tudi ni najti dojke, ki bi ravno imenovane laftnofti
imela, alj, zhe ne najde na perfah ne matere, ne
dojke dovolj shivesha, tak fe je na umetno rejenje
oberniti. Alj per tim prerejenji je filno veliko
fkerbi, pasnofti ino poterpeshljivofti potreba. Shi—
vesh, ki fe mu daja, fe mora smeraj po ftarofti
otroka ravnati.

373 .

takfhnih okoljfhinah je shivinfko mleko na-
meftek. Satoraj fe daja v’ pervih dneh shivlenja
otroku en del, novo namolseniga (nadojeniga), ne
kuhaniga mleka s’ dvema deloma vode ino nekaj
beliga zukra smefhano ali s’ kafeno shlizhizo, alj
is 1'hkodelze s’dulzom, ali fhe bolje, fe napolni
en navadni kosarez sa sisati, ali kosarez s’ tenkim
gerbom (robom, krajnikom), na shrelo fe oterdi ko-
fez gobe, daje  toijka, kakor berdoviza sisza, in
fe ovije s’ tenjkim platnom, ali fe pa oterdi nalafh
sa to s’ narejeno berdovizo is flonove kofti, in potim
fe poda otroku, da is njega sisa. Zhe otroka
vetrovi rasganjejo, tak fe sna na mefto vode ne¬
kaj biroviga (beroviga) teja med mleko djati.

§. 374 .

Gledati je pa treba, da fe smeraj novo na-
molseno mleko dobi, in zhe je mogozhe, vfelaj od
ene in tifte krave ; tudi fe ne fme vezh vkup sme-

141

fhati, kakor toljko, kar bo sa pol dne dofti, in
pcr pofodvah je nar vezhe fnage potreba, ker bi
le shivesh drugazhi lehko iskifal, ino otroku fhko-
doval. Shivesh fe mora otroku mlazhen dajati.
Pogreti ga je nar Ieshej, zhe fe s’ mlekom napol¬
njen kosarez v’ pofodvo tople vode poftavi.

§. 375 .

Na kar je pa per tim rejenju nar bolj potrebno
gledati, je to, da fe mora otroku v’ pervih tjed-
nih fam redek in tekozh shivesh dajati, ker fe
shelodzu novorojeniga otroka nar bolj perleshe.
Z bes ene tjedne fe fine otroku poveril tiga teko-
zhiga shivesha od kraja enkrat posneje pa tudi
dvakrat ali trikrat kafha is dobriga fuharja (zvi-
baka), obfufhene pfhenizhne moke, pfheno (grif)
s’ vodo ino mlekom kuhano . v’ kterim fe je nekaj
zukra ras-talilo, dati. Kafha mora sa vfako jed
prot kuhana biti, in fe mora vzhafi s’ drugo sa-
meftiti (premenjati), ker otroži smeraj enakafhne
kafhc ne morajo prenefti, zhe fe jiin pre dolgo
daje. Slo fhkodljivo je pa, otroka she perve dni
sim len ja s’ kafho filiti: fofebno fhkodl ive fo pa
mozhnate kafhe, kakor jih na kmetih radi otrokom
dajejo, sakaj ker fo preshlihtnate, jih shelodzhek
ne prekuha, zhrevje fe sinafhi, otrozi dobijo de¬
bele trebuhe, in lehko eno in drugo bolesen. Ka¬
dar she otrok nekoljko odrafte, potrebuje tudi bolj
mozhnih jedi, satoraj fe mu naj te kafhe kuhajo,
s' telezhno ali kurjo polivko, fe mu naj dajejo
vodne polivke s’jajzhnim romenjakom (shuzhakom),
in tak fe naj pomalim na bolj terdne jedi navadi.

§. 376 .

Ravno tako fhkodljivo fo zuzeljni, ktere nek-
tere matere otrokom v’ ufta ftlazhijo, da bi jih po-
tolashile. Jed, ki je v’ zuzeljni, fe rada iskifa,
ino okifa fkos to tudi ufta ino shelodez otroka,
napravi teshek shelodez, kteri ne prekuha ino go-
bize; fkos vedno sisanje veliko lufta poslini, otro¬
kove ufta poftanejo fhiroke in neprijetne; tudi sa-
njore otrok, zhe fe premalo manj gleda, zuzelj
predalezh v’ ufta potegniti, in med tim, da fe zn-

142

zeIj na gergutez (SuffviM'rc) vleshn,- *amore otroka
sadufhiti. ■ .

§. 377 .

Tudi ni varno, da bi otrok kakflino shival si-
sal, fofebno kos jo, ki toljko maftno mleko ima,
da fi ravno nekteri koso sa narboljfho dojko,
ktera fe tudi nar boljfhi kup dobi, perporozhajo.

§. 378 .

(Sploh je per tim prerejenji bres perf tudi na
to gledati, da fe shivesh po eni redi in ne pre-
gofto otroku daje, fkos kar fe veliko premore, da
bo otrok dobre reje.

<SHESTI RASDEL.

Od nekterili porodov, ki fe bolj
redko permerijo, in od opravka po¬
rodne poraozhnize per tiftih.

Perva Postara.

Od poroda dvojzhkov.

§. 379 .

V’ takfhnih okoljfhinah ni nizh drusiga ftoriti,
kakor per navadnih porodih , dokler ni porod per-
viga otroka konzhan, pofebno, ker fe nikdar ne
samore prav sa gotovo vediti, ali je fhe drugo dete
v’ telefi, dokler fhe ni eno porojeno.

§. 380 .

Zhe je fhe eno dete v’ maternizi, tak fe tifta
po porodu perviga otroka fhe slo raspotegnjena,
terda in robafta ofblatati, vzhafi fe zelo deli otroka
otiplejo. I’er snotrajtiim prejifkanju fe najde drugi

143

otrozhji mehir, in sadi sa njim tudi doftikrat otro¬
kovi deli.

S' 881.

Porod dvojzhkov fploh bolj pozhafi pretežke,
kakor porod eniga famiga otroka. Po navadi fe
vftavi pervo dete, ki je fploh mozhneje, s’ glavo
k’ porodu, drugo pa tudi pride s’ glavo doftikrat
pa tudi s’ nogami ali ritjo naprej. Per taki frezhni
legi she farna natura vezhi del vfe po frezhi is-
konzha, in le ko bi eno od obojih otrok poprezhno
lego imelo, bi bila umetna pomozh potrebna.

§. 382 .

.Se je porodna pomozhniza zhifto preprizhala,
da je fhe en otrok sadi, tak naj ne posabi, da bo
per lozhenju popkov trak na dveh meftih podve-
sala, in pod obema podvesama preresala, da fe ne
bo drugi otrok is popkoviga traka pervo rojeniga
iskervavil, ko bi oba le eno ftrevo imela, ali pa,
ko bi obe ftreve bile srafhene.

§. 383 .

Po porodu perviga otroka fe ne fine ftreva
popre vun vseti, da bo tudi drugi otrok rojen, da
bi fe kje s' ftrevo perviga otroka tudi ftreva dru-
giga ne isvlekla, in bi bila ftreva tedaj pie odlo-
zhena, kakor je otrok rojen, ^amo tedaj, ko bi
fe bila ftreva perviga otroka pred porodom dru-
giga noter doli do framne fkladi istifhala, je per-
pufheno, jo prozh vseti. Zhe fe pa fhe rasen tiga
pred porodom drugiga otroka njegova ftreva od-
lozhi, kar fe is dvojnih popkovih trakov fposna,
tak fe mora gledati, da bo otrok berfh ko berfh
na fvetlim.

§. 384 .

Porodna pomozhniza naj pove porodni varno
ino previdno, da je fhe en otrok sadi; in da fe
ne bo preftrafhila, ji naj iflie to kar je mogozhe
prijetno dopovedati. Tudi naj fkerbi, da bo vfe
hitro per rokah, kar bo sa drugi porod potreba, in
da bo tudi sa drugi otrok pertnlna pripravljena.

144

§. 385 .

Nihzher naj ne mifli, da mora porod drugiga
otroka hitro sa perviin porodom naftopiti; rad The
le zhes ene ure naftopi, in sainore zelo fhe le
zhes ene dni bres fhkode sa mater ino otroka priti.
4 She le prav dobro je, zhe fe drugi porod nekaj
zhafa pomudi, med tim fe mati od perviga vpeha-
nja eno malo odehne ino fi novih mozhi sa drugi
porod nabere, materniza pa ima perloshnoft, fe
pomaliin vkup vlezhi. Nafprot fe pa tazhaf, ko
oba poroda naglo eden sa drugim prideta fe ma¬
terniza ne rada fkerzhi, in velikrat nevarni ker-
votoki perdero.

§. 386 .

Po porodu perviga otroka, zhe ni kakih ne¬
varnih okoljfhin, poftavim:’ kervotokov, boshjafti
per porodnizi, fe nikak ne fmč prenagliti, in drugi
porod filiti, ampak porodnizi fe perporozhi, da Fe
naj na dufhi ino telefu mirno dershi ino pokojno
zhaka: materniza, ki med tim zhaf dobi, fe po
malim sa drugo vkup svlezhi, fe bo hitrej ali kef-
nej s’ novo mozhjo na-nj obernila, vender fe mora
porodni med tim vfe predelovanje bolov (popadkov)
ojftro prepovedati. Sdaj pridejo novi boli, nov
otrozhji mehir naftopi, ki fe pa rad kmalo raster-
ga, ker je vezhi del le is ovžhje mrene ; in zhe
porodna poraozhniza najde, da ima drugo dete dobro
lego, tak naj naturi porod prepufti, in le ko bi
otrok poprezhno lego imel, bo umetne pomozhi
potreba.

§. 387 .

t Se je materniza od obeh otrokov isprasnila,
tak naj tudi tukaj odlozhenja ftrev naturi prepufti;
in fhe le potim, kadar je preprizhana, da fo od-
lozhene, naj gleda, da jih ispot fpravi. Nikdar
ne fine porodna pomozhniza na enkrat sa en
fam popkov trak vlezhi, ampak sdaj sa eniga,
sdaj sa drugiga , dokler fe preprizha, kter
fe bolj sapoteguje. jSploh leshi ftreVa perviga
otroka nar blishje maternih uit, in ta mora tudi
napre v’ materno noshnizo priti. Zhe je le ena

145

farna ftreva, ali zhe fta obe po robeh srafhene,
tak je gledati potrebno, da fe s’ robom v’materne
ufta fpravijo, da fe potim leshcj vun ispelajo.

§. 388 .

Ko bi fhe vfelej eno dete sadi bilo, tak bi fe
moral fhe drogi popkov trak na dvema meftoma
podvesati, in potim tretji otrok ravno tako fprejeti,
kakor fe je drugi fprejel;. Trojzhki fe vender le
file malokdaj vleshejo. Lega trojzhkov v’ mater¬
nici je vezhi del raslozhna, ker od eniga ali dveh
otrok sgorni ali fpodni konec terfha proti mede¬
nici obenijčn leshi, med tim da mio drugo, ali oba
druga ravno nafprotno lego imata. Malokdaj imajo
vfi trije otroci enakofhno lego. tako, da bi per
vfih sgorni ali fpodni konci terfha navfpred leshali.
Materna potiza je vezhi del sa vfe tri le ena farna,
vlaki pa ima fvojo jajzhno odejo farno sa fe orl-
locheno. t Streva ne gre popre prozh, kakor po
porodu tretjiga otroka; satoraj porodna pomochniza
nikdar ne fme po porodu perviga ali drugiga otroka
popkov trak natesovati. Po dokonzhanim porodu
le mora na rasdelenje mleka gledati, sakaj, zhe
fe bo vidilo, koljko bi ga snalo biti, fe tudi da
prefoditi, ali bo mati vfih trojeh otrokov preshi-
veti samogla, ali ne. Vezhi del je fofebne reje
potreba, da per shivlenji oftanejo. Ker jim je od
kraja fhe malo shivesha potreba, tak jih vezhi del
farno materno mleko prerediti samore, zhe je le mati
sdrava; alj posnej, kadar fo she vezhi, pa od
mleka is enih farnih perf shivoti ne inogo. Kar
jim potim premalo hodi, fe mora fkos kakfhni drugi
prileshni shivesh domeftiti, ali pa dojka v’ pomoch
vseti. Je drugi iuo tretji otrok rojeni, pa ravno
tiftiga fpola, kakor pervi, tak fe morajo otroci
sasnamvati, da fe bo pervorojen od drugih dveh
dobro posnal, sato ker fo per nekterih familjah
na pervi porod pofebne pravice navesane.

10

Ufi

Druga l*ostava.

Od poroda s' obrasoro.

§. 889 .

t Svoje dni fo terdili, da fo porodi s' obrasom
naturi nafprot, in rekli, da naturi ni mogozhe,
takfhne porode, faj ne bres flikode sa mater ino
otroka dokonzhati, sato ker otrokova glava savoljo
fvoje velikofti fkos medenizo ne more , ker okras
otezhe ino fe raspodobi, fredno mefo fe napne ino
vferga, luft prevred v’ otrokove ufta pertifne, in
ker otrok ne sainore prav dihati, fe mora sadu-
fhiti, popkov trak rad naprej pade, in ker mersel
poftane , fe tudi kervni krogotek med materjo ino
otrokom rad vftavi, in sadnizh lega glave navsad,
fkos kar fe vratne shile nategujejo , rada kap
Cboshji shlak) perpelja.

§. 390 .

Per vfim tem fe je pa vender sadofti iskasalo,
da per mozhnih popadkih, naturnim fpodoblenju
medenize ino otroka porodi s’ obrasom ravno tako
frezhno istezhejo, kakor teinenove lege, in da fe
tudi toti porodi med naturne fhteti samorajo. Vender
fe to le od perve ino druge obrasove lege rezhe;
tretja ino fhterta padeta pa she pod umetno pomozb.
ker fe brada nemore v’ fredno mefo vpreti, ino
fhiroko zhelo na framnim oboku sadersliek najde.
Naturna mozh je sa istiffaanje otroka preflaba, zhe
fe ne fpremenita tretja ino fhterta lega v’ pervo
no drugo fhe ob pravim zhafu, kar fe ob 1 režimih
okoljfhTnah vzhafi sgodi.

8 - 391 .

Zhe obras naprej leshi , takfe najde per snot-
rajnim prejifkanju nad maternimi uftami en del
zhela, ozlii, nof, ufta ino brada. Zhe fhe otrozhji
mehir ftoji in je napet, tak fe obras teshko fposmi;
ravno tako teshko je to, zhe je per dolgi terpezh-
nofti poroda obras slo otekel, lehko fe s’ ritjo fpre-

147

menja. Nar leshej fe fposna ta/,hal'. kadar je
otrozhji mehir ravno poznih Prejifkanje fe mora
filno pasno goditi, da fe tenzhki deli obrasa, fo-
febno ozhi kaj ne pofhkodijo.

392.

Naftop obrasa v’ medenizo pride sa vfim tako,
kakor naftop temena. Satoraj samoremo vfe po¬
rode s’ obrasom v’ fhtiri rasdeliti.

g. 393.

Perva obrasna lega. Brada je proti levi ponvi,
zhelo proti delni fklenitvi fvete kofti, perfa ino
trebuh navfpred ino na levo, herbet ino rit bolj
navsad ino defno. Pride obras v’ medenizhno votli¬
no, tak fe safukne brada od leve na defno, in
pride sad sa krilini obok, in obras v’ isvotlino
fvete kofti: v’ toj legi fe tudi porodi, ker fe brada
pod framni obok vpre, ino zhelo s’ temenom s’ sa-
fukanjom glave zhes fredno mefo sderzhi.

§. 394.

Druga obrasna lega. Brada je proti defni ponvi,
zhelo proti levi fklembi fvete kofti obernjeno. Sa-
fukanje brade gre od defne na levo, in fe po is-
pelanju zhela sopet pod framnim obokom vun istifhi.

395.

Tretja obrasna lega. Brada ftoji proti defni
fklenitvi fvete kofti, in zhelo proti levi ponvi, in
per fhterti obrasni legi ftoji brada proti levi fkle¬
nitvi fvete kofti, in zhelo proti defni ponvi. V’obe¬
ma legama fe zhelo pod framnim obokom in brada
nad frednim mefom istifhi.

$. 396.

Perve dve obrasne lege fe nar vezhkrat pre¬
merita, in tudi nar frezhnifhi istezheta; dve sadne
fe le redko kdaj vidita, ker fe po navadi v’ pre¬
teku poroda v’ eno dveh pervih leg prevcrsheta.

10 *

us

§v 397

Obrasni porodi preteziiejo po navadi bolj po-!
znati in teshje, in ker fe ne mora vfelj gotovo

f refoditi, alj fe fme porod s' obrasom naprej bres
hkode sa mater ino otroka naturi prepuftiti, tak
je porodna pomozhniza dolshna, per vfakim po¬
rodu, per kteritn fe kashe, da bo obras naprej,
po porodniga pomozhnika poClati. Dokler ponlozli-
nik ne pride, naj pufti porodilo v : pofteli na tifti
ftrani leshati, proti kteri je zlielo obernjeno, da
bo leshej naprej derzhalo. V’ drugim fe naj po¬
rodna pomozhniza nofi, kakor per temenovim po¬
rodu; naj ne nagovarja porodno k‘ predelovanju
popadkov, in fe naj fkerbno varje, da ne bo hotla
glavi s’ roko drugo lego dati.

§. 398 .

Ko bi prč, ko porodni pomozhnik pride porod
k’ konZu fnel, tak mora pprodna pomozhniza v’
fhtertim porodnim zhafu fredno mefo fkerbno, pa
ne s’ preveliko mozhjo podpirati, da ne bo pre-
vezh vrat pertifkala, ki fe v’pen i ino drugi legi
sa krilnimi koftmi snajde; po porodu fe pa ne fme
1‘posabiti, da bi kje otroka, kteriga obras fkos
oteklino vzhafi vfo zhlovefhko podobo sgubi, kar
hitro materi pokasala; to fe fhe le potim fme sgo-
diti, kadar fe je oteklina she sa vfim fpet sgu-
bila. Tudi nagnjenje otroka, da fvojo glavo nasaj
derslii, fe bres vfe pofebne pomozhi kmalo sgubi.

§. 399 .

t Sem flifhijo tudi tifti porodi, v’ kterrh fe glava
s’ eno ftranjo na porod vftavi, ker fe saraore s
defno ali levo ftranjo ino v’ mnogiterih legah sgo-
diti; tak poftanejo tifte lege, kterim lege ufhel
pravijo. Tudi tukaj mora porodna pomozhniza vfe
tifto ftoriti, kar je bilo per obrasnih legali rezheno;
zhe ne ftorijo fofebne okoljfhine, kakor popake
medenize kaj naturi nafprot, tak fe tudi te tako
imenovane vegafte (povesimc) lege fkos farno na-
turno mozh fkonzhati snajo. Ko bi pa s’ obrasom ali
ftranfkimi deli glave tudi kaki del vratu na porod

149

naltopil, potim je pa she druga, in ta lega fe ne
more ve/.h med natunie ampak popazhene lege
Ihteti. Porednil pomO/.hiiiaa mora per takih porodih
hitro poraozh porodniga pomozhnika jifkati.

Tretja Postara.

Od por drlo v s 1  ritjo.

400 .

Zhe fe otrok s’ ritjo na medenizhno Vhodifhe
k’ porodu vftavi, tak pravijo : »pride dvojno in
imenujejo tudi fam porod dvojni porod , po jesiku
porodnih pomozhniz.

§. 401 .

Ritna lega fe sa glavno lego narvezhkrat per-
godi; pa fe ne fposna gotovo, dokler mehir ne-
pozhi, in fe lehko dershi sa glavno lego, in pos-
neje sa otekli obras. Vendar fe da fkos to ras-
lozhiti, da noshnizhni obok in mehir nifta tak
kruglafto okrogla, kakor per glavni legi, ampak
bolj na fhiroko vtifhnjena, zhe fe trebuh porodne
ni prevezh vgrosnil, in sadnizh, zhe fe vfi deli
na riti mehki, vfe kofti globoko v 1  inefi leshezhe,
obene neravnofti, obenj lafje, obeni fhivi ino meh-
zhave ne ofhlatajo.

§. 402 .

Potim, kadar je she mehir pozhil, fe fhe le
dobi gotovoft. S’ prejifkajozhiin perftom fe v’ma¬
ternih uftah riti sadene, in fizec od kraja vezhi
del le ene ftrani. Zhe fe gre s' perftom nekoliko
vifhje, tak fe she rasklad raslozhi, ki dve ritne
ftrani vfakfebi lozhi, v‘ sakladi ritno zhrevo, ofti
fvete kofti, fhpiza kukovize in navfpred fpolni
deli ino bedre, per zhemu prejifkajozhi perft vzhafi
s’ otrozhjo fmolo okablau poftaue, in tudi drugazhi
k’ fposnanju perpomore, fkos to, da (fmola) prozh
grč, zhe fe tudi druge snamle od frnerti otroka

150

ne perkashejo. Vender per otrokih moshkiga fpola
mo lunja velikrat ftori, da fe teshko fposna, ker je
vzhafi tako napeta, da bi ne bilo verjeti.

§. 403 .

Per porodih s’ ritjo fo bedre v’ koleninih fkle-
pih vezhi del vpognjene, in noge fe snajdejo bliso
riti, vzhafi fe dajo sraven riti ofhlatati. Kadar
rit bolj naprej gre, sderzhijo navsgor, in fe per-
tifnejo gori po fpodnim shivotu.

§. 404 .

Ker ima rit tudi vezhi premernik ino fhirokoft
beder, tak tudi fvojo lego fpreinenja , kakor
pride v’ eden ali drugi proftor medenize. V’ zhve-
terih legah sna v’malo medenizo ftopiti, in tako
poftanejo fhtiri ritne lege, ker pride odkraja kakor
glava fizer v’ poprezhni ali ravni premernik, po¬
tim pa vfelaj v’ en vegafti.

§. 405 .

Perva ritna lega. Herbet je obernjen navfpred
ino na levo, trebuh ino bedre pa navsad ino na defno.

Druga ritna lega. Herbet je navfpred ino na
defno, trebuh ino bedre navsad ino na levo obernjeni.

Tretja ritna lega. Herbet ftoji navsad ino na
defno, trebuh ino bedre navfpred ino na levo.

t Shterta ritna lega. Herbet ftoji navsad ino
na levo, trebuh ino bedre navfpred ino na defno.

§. 406 .

Dve perve ritne lege fe nar vezhkrat prideta
Csgodita), in fta sa porod bolje, kakor te sadne,
sato ko je per unih herbet navfpred obernjen, in
fe upati samore, da bo per prehodu glave tudi sa-
tilnik navfpred obernjen ino bo pod framni obok
perfhel; in tako pride glava veliko leshej vun,
kakor, zhe je obras navfpred obernjen.

15 I

Si 407.

Zhe fo bodre fkos vhodifhe perfhle, naj lo
v’ nje naftopile, v’ ktcri legi je, tak potim v’
votlini medeni/,c tako ftojijo, da je ena bedra predi
proti framnim oboku , druga pa navsad proti is-
votlini fvete kofti obernjena; perva pride pod
framni obok, in fe tamkje vpre, med tim, da fe ta
druga bedra zhes fredno meto naprej fpravlja.
Terfh otroka fe sdaj v’ vegafti legi s’ herbtoin
navfprcd ino na levo, ali pa navfpred ino na defno
obernjen naprej fpravlja; in kadar je otrok do pcrf
rojen, padejo noge doli. Plezhe pridejo v’ ravno
ti vegafti legi naprej, roke fo vezhi del terdno na
perfa pertifhnjene, in pridejo s’ laktmi nar-naprej.
Med (im pride glava, ki s’ brado na pcrfah leslii
s’ enim tik vegaftih premernikov v’ medenizhno
vhodifhe, fe is-fuka poinalim, bolj ko naprej pride,
v’ ravni premernik, tako, da fe per njenim is-
ftopu satilnik pod framni obok vpre, ino obras zhes
fredno mefd naprej pride, kar fc vezhi del naglo
isdela.

§. 408.

Per tretji ino fhterti ritni legi fe otrok , potim
ko fo siie bedre rojene, vezhi del tako fuka,  da
lierbet, kije  bil’od kraja navsad obernjen, pozhafi
navfpred pride; potim drugi porod ravno tak is-
tezhe, kakor per pervi ino drugi ritni legi. Le
redkokdaj tiga kukanja ni, in glava fe tazhaf tako
porodi, daje  obras navfpred obernjen.

S- 409.

Kitni porodi fe s a glavnimi porodi nar vezh-
krat pergodijo; fo nekaj pozhafnifhi ino toshavni-
fhi,  kakor glavni porodi, ker mehkeja ino fhirja
rit rite more tak hitro porodne dele rastegniti in
bolj pozhaf naprej derzlii, kakor glava. ,8o fploli
tudi sa otroka bolj nevarni, kakor glavni porodi,
sato ker fe lehko sgodi, da bi popkov trak sraven
perf ino glave per pozhafnim preteku prevezh ali
predolgo ftifkan bil; P a vender fo manj nevarni,
kakor porodi s’ koleni ali nogami, sato ker navsgor

152

obernjene noge nekoljko popkov trak varjejo, fhi-
roka rit pa porodne dele tako rastegne, da potim
drugi deli, lofebnb' pa glava, leshej ino hitreje fkos
pridejo. Holj pofchafen ko je toraj ;  od kraja ritni
porod, in bolj debela ko je rit, ki naprej pride,
toljko hitreje' bojo perfa ino glava fkos perihle, in
toljko hitreje bo otrok shiv na fvet porojen.

§• 410 .

Per vfakiin ritnim porodu je porodna pomozh¬
niza dolshna, hitro j»o pordunigu pomožlinika pofla-
ti, sato kd ni. V’ mni previditi, ali bo natura dofti
mozhna, porod dodelati, ali je medeniza dofti pro-
ftorna, ino ali ni otrok preveliki. Ko bi pa po
porojenim terfhu savoljo eniga itih vsrokov glava
naprej ne mogla, in bi ne bilo porodniga pomozh-
liika, ki bi porod umetno (peljati saftopil, tak bi
morala porodna pomozhniza.gledati, kako bi otrok
pred njenimi ozhini sluvlenje sgubil, bres da bi
mu pomagati samogla.

S. 411 .

Porodna pomozhniza naj vkashe porodnizi, da
ima v’ pofteli mirno leshati, naj fe varje, da ne
bo s’ fhtoraftim prejifkavanjom otrozhji mehir prevred
rastergala, ker bi tako lehko popkov trak naprej
padel. Pride rit blishje naprej, tak ne fine po¬
rodna pomozhniza nikdar fkufhati, sa njo, ali sa
noge vlezhi, ali eden ali drugi otrokov del safu-
kavati, naj she ima otrok lego, kakfhno hozhe,
v’ kratkim, nizhefitt nefme pozheti, kaj bi le nar-
manj porod pohitrilo, dokler ni terfha odsvunaj.
.Silno nevarno bi bilo, noge naprej vlezhi, alj pa
likati, da bi fe ritni porod v’porod s' nogami fpre-
vergel. t Škos vlezhenje ali fsikanje na delih, ki
fo she porojeni, fe natura v’ fvojih opravilih vftavlja,
roke bi lehko nasaj sderzhale, brada bi odftopila
od perf; ino potim bi glava teshko vun perfhla.

§. 412 .

Ko hi bil pa otrok v’ tretji ino fhterti ritni legi
naprej tifhan, in ko bi fe ne safukal fam od febe,
tak fe naj otrok tako fuka, da bo herbet navfpred

153

proti krilini okoljzi' obernjen, tuje,  tako, da pride
v’ pervo ali drugo lego. Zhe glava ne gre dofti
hitro fkos medenizo, tak fe mora, zhe porodnica
pomozhnika ni v’ pojnozh, in zhe je nevarnoft,
napre fpravljati, kakor ho posneje rezheno.

§. 413.

Kadar she rit fkos pride, mora porodna po-
mozhniza fredno mefo podpirati, in otrokove dele,
ki vun pridejo, v’ ogrete rute (pelnize) savijatij in
dobro fkerbeti, da ne bo dbeden del ftifkan ali
nategovan. 4 She le potim, kadar je she otrok do
plezh porojen, fme jvomozhniza porodni rezhi, da
naj bole predeljava, da bo glava popre na fvetlim.
Ko bi boli sdaj saoftali, ali ko bi prefilabi bili,
tak fe dajo sbuditi ino mozhneji ftoriti, zhe fe tre¬
buh s’ shganjom, melifnim ali drugim mozhnira du¬
hom ribij o. Zhe je glava do medenizhniga is-ho-
difha perfhla, tak fe naj otrokov terfli prav rahlo
na kvifhko vsdigne, in fredno mefo ravno tako
rahlo podpira, da bo glava leshej fkos perfhla.

§.414.

Nekteri ritne porode med tifte porode fhtejejo, ki
fe ne f mejo naturnim mozhem prepuftiti, ker pravijo:
1J  da fo bolj bolezhi;

2J  da fe sagvosdenje riti teshko odgvosdi;

3J  ker fe je prevelilviga muzhkanja Ctuzhkanja)
sa mater ino otroka, ino
4J  ftifnjenja popkoviga traka treba bati.

Pa obena tih fhtirih rezhi per naturnih ritnih
porodih fe ne sgodi 5  zhe fe perve tri okoljfhine na-
kljuzhijo, tak fe otrok ino pa deli materniga te-
lefa prav ne fklepajo, da tako porod soper naturi
poftane, in potim v’ refnizi umetno pomozh potre¬
buje, in zhe je popkov trak sraven riti naprej pa¬
del, ker fe le per naprej padenim popkovim traku
ftifnjenje med ritjo otroka ino medenizo matere per-
goditi samore, potim ritni porod, ki bi dmgazhi po
naturi bil, tudi naturi nafproten poftane, ino vu-
zhene poraozhi potrebuje.

154

4 Shtcrta Postava.

Od poroda s’ koleni ino nogami.

S- 415 .

Porodi s’ koleni fe malokdaj perpetijo. Perzha-
kuje fe porod s’koleni, kadar je otrozhji mehir fhpi-
zhaft ino majhin; gotovo fe pa to fhe le potim
fnosna, ko je she mehir pozhil, ker fe ena ali dve
okrogle rezhi ofhlatata ki fta na liži s’ negladkim,
gibzlmim golenom (fčntefcf)eibe) pokrite, in kterih
sadna ftran je isvotlena; zhe fe dalej nakvifhko
gi‘e, fe pride do sgornih beder ino fpolnih delov,
navsad k’ fpodnim bedram ino nogam. Koleno fe,
od lakta, s’ kterim bi fe lahko preraenjalo, .v’ tim
raslozhi, da je laket bolj fhpizhaft, in da nima
obene okrogline (@cf)etbe) na fredi.

§. 416 .

Nekteri me'nijo, da fe she v’ nofhenji fposna,
zhe porod s’ nogami naprej ftoji; zhe okroglina ni
ravna (gladka), zhe fe v’ materni noshnizi ne
ofhlata naprejleshezha glava, in fe nafprot s’rahlim
pretifkanjom na fpodrii shivot le okroglo-podolgo-
vata rezh otiple; alj vfe te snamenja rade lajhajo
(vkanijo), ino nikdar fe ni na nje sanefti. Bolj
imenitne fo snamenja pred vodnim pozhom med
porodom: pozhafno ino bolezbo ras-fhirjenje ma¬
ternih uft, doli vifezh , klobafi podoben , otrozhji
mehir, ino v’njem noge, ki fe fkos tipanje ne-
koljko dajo fposnati. Kadar mehir pozni, vezhi
del.vfa voda na enkrat istezhe, in potim fe noge
in vezhkrat tudi rit raslozhno dajo ofhlatati.

§. 417 .

Noge fe tudi lehko s’ rokami fpremenijo; ali
noge fe dajo fposnati na petih, zhlenkih, podpla¬
tih ino perftih, in fe raslozhijo od rok fkos to. da
perfti na nogih nifo tako dolgi ino gibzhni kakor
na rokah, in da fe palez na nogi ne da tak dalezh
od drugih perftov odpotegniti, kakor palez na roki.

155

S- 418 .

Zhe oba kolena ino obe noge naprej leshita,
tak imamo popolni porod s’ kolenom ali nogo; zhe
pa le eno koleno ali ena noga naprej leshi, tak fe
porodu pravi, da je nepopolen porod s’ kolenom
ali nogo.

§. 419 .

Noge fe samorajo v’ mnogoteri legi, na vfe
ftrani medenizhniga vhodifha obernjene, na porod
vftaviti. Dokler tedaj fhe le noge ino bedre po
medenizi doli derzhijo, fhe nima otrok obene go¬
tove lege, ampak gre na ravnoft doli: gotovo lego
fhe le dobi, kadar bedre v’ medenizhno vhodiffie
pridejo. Bedre dobijo potim eno od tih fhtirih leg’,
ki fo bile per ritnih porodih raskasane, ino is-ftop
terfha ino glave fe ravno tako godi^ kakor per
porodih, v’ kterih rit naprej pride.

§. 420 .

Porodi s’ kolenom ino s’ nogo fo sa shivlen e
otroka fhe bolj nevarni, kakor ritni porodi, ker fe
fkos otrozhje dele, ki fo she naprej fhli, porodni
deli le malo rasdaljfhajo, in satoraj porod terfha
ino glave bolj pozhafi ino bolj teshavno naprej gre,
kakor per ritnih porodih. Med pozhafnim prete¬
kom poroda fe pa popkov trak sraven perf ino
glave filno slo pertifka, tako da otrok med poro¬
dom vrnreti samot e.

§. 421 .

Nepopolni porodi s’ kolenom ali s' nogo nifo
sa otroka tako slo fhkodljivi, kakor popolni, sato
ker nepopolniporodne dete bolj ras-fhirijo, ino noga,
kije  po shivotu otroka nasaj poloshena, nekoljko
popkov trak varje. Da je nekteri porod s' nogo
slo nevaren, ne leshi vfelaj na porodu s’ nogo
farnim na febi, ampak vezhkratna drugih nefrezil¬
nih okoljfhinah, ki bi tudi per drugih legah otroka
porod naturi nafprotcn ftorile. Zhe je medeniza
dofti proftorna, zhe fo materne ufta dofti gibzhne,
mozhi porodnize dofti velike, zhe otrok m preve-

150

liki, tako da glava kmalo fkos derknili samore,
tak fe porodi s’ kolenom ino nogo vezhi del od
farne nature frezhno fkonzhajo. ,uTo  '

§. 290 .

Porodna pomozhniza fe iina per porodu s’ko¬
lenom ali nogo ravno tako nofiti. kakor per obraš-
nim ino ritnim porodu, to je, naj hitro po porodniga
pomozhnika poflilje, ker fe zelo tedaj, kadar fe
vidi, da bi vfe po frezhi isteklo, lehko kaj nevar-
niga nhkljuzhi, kar .shivlenju matere ali otroka
shugati CfhkoditO samore. Per tih sdaj imenova¬
nih porodih ni kaj redkiga, da terfh ottoka farna
natura is-shene, glava pa, ki je fhe saoftala,
fkos farno pcrsadevanje porodne pomozhniZe ne
nlore vun priti. Dalej naj pOrodna pomozhniza po-
rodnizi mirno lego v’ pofteli vkashe, ji naj vfako
predelavanje bolov prepove, da otrozhji mehir zel
oftane, kar fe nar dalje da, tako fe bodo materne
ufta bolj ras-fhirile, in prevarvalo fe bo, da pop¬
kov trak ne bo naprej padel, kar fe v’ tih okolj-
fhinah lehko sgodi.

§. 268 .

Zhe popkov trak med bedrami otroka fkos gre,
ali zhe otrok na popkovim traki jesdari, tak fe
mora tifti njegov del, ki doli zhes herbetgre, tako
dolgo lepo rahlo nategovati, daje  raogozhe, eno
vpognjeno bedro fkos sanjko ftlazhiti. Ko terfh
fhe bolj naprej derzhi, fe ima na to gledati, da fe
popkov trak ne pertifka ali ne nateguje. Zhe je
terfh do plezh rojen, fe mora fredno mefo rahlo
podpirati; porodnizi fe mora pa rezhi, da naj bole
predelava, in ko bi boli bli preflabi, fe morajo
bolj mozhni ftoriti, ravno tako, kakor je bilo per
ritnim porodu rezheno.

Porodne pomozhi.

DRUGI DEL.

Od preteka poroda, nofhenja ino
otr o&hje poftele  ?  zli e ni po redi ?  ino
od opravila , Ar/ero porodno pomozh-
nizo sraven sadene.




• i) o

.irfsOfiioq ouboio f f

I 3 <i laijrsitf

oh  V 3ft\stftsV\on r  ivAHivm wO

0H» f K\ \w  vn-. ,• s\%V\oq V\H«©’t\o

~iWotuoq OKtaov; inv' , \>o

■ • .nn^viH V.vnm ©sHt

PEStVI BASBRIi.

Od porodov, ki savoljo Ipazlicnja
porodnih udov nifo po redi.

Perva Postava.

Od porodov per popazheni medenizi.

•y S- 424.

» fak kaj vezhi odftdp od naturniga soffavlenja
inp poftave pofainefhnih kofti, od podobe ino pro-
ftranofti medenize, je popaka medenize. Popake
medenize , ki fe nar vezhkrat pennerijo , fo : pre-
velika tefnoba, prevelika proftranoft, popazneno
n agnen j e ino ras-podoblenje tifte.

§. 425 .

Frevofka je medeniza, zhe ima manjfho ]iro-
ftranoft, kakor da bi fe srel otrok po naturi, Iehko,
ino bres nevarnofti fkos tifto samogel poroditi.
Medeniza saraore v’ mnogoterih fvojih okoljzah
pretefna biti. Je sgorna medeniza pretefna, tak
to fploh le nofhenje sadene. Mala medeniza sna
torej v’ vhodifhu, v’ medenizhni votlini ali v’ is-
hodifhu pretefna biti. Ima vhodifhe medenize kakfhne
popake, tak is-hodifhe vezhi del nima nobenih ; je
pa is-hodifhe pretefno, tak je vhodifhe faj dobro
ftorjeno. Vzhafi je pa tudi ena votlina toljko vezha,
koljkor je druga pre majhina; ino porod gre leshej
ali teshej naprej, potim ko otrok v’ eno ali drugo

IfiO

okoljzo, v’ vhodifhe ali is-hodifhe medenize pride.
Prezej redko fe pa pergodi. da bi medeniza bila
fkos no fkos pretefna.

$. 486 .

Pretefno inedenizo fi sna porodna poinozhniza
she domifhljavati, zhe ve, da je shenfka v’ otrozhjih
letih englendarf ko (anglizhanfko) bolesen imela, infe
posno hoditi navuzhila, zhe ni ravno srafhena, zhe je
fhantava, zhe po ftrani ali hromo hodi, zhe herbet
ni raven, zhe ena bedra vifhje ftoji, ho ta droga
i. t. d. Rasen tiga fe pretefna medeniza da fkos
dobro opravljeno prejifkanje fposnati. Zhe najde
porodna pomozhniza, da grebena lednih kofti nifta
faj defet pavzov narasen, da je krishna okoljza
lila slo vpognjena, ino zherta krishniga krila manj
ko fedem pavzov snefe, da ledne gerbe nifo fhtiri
pavze narasen, da je frainni obok zhes navado
fhpizhaft, da kukoviza ni faj tri pavze od fram-
niga oboka, ali da fe knkoviza kreniti ne da, fo-
febno pa, zhe fe s' prejifkavnim perftom lehko
proti klanjzu ali proti poftranfkim ftenam medenize
sadene tak fe fme sanefti, da ima prevosko rnc-
denizo pred febo. Zhe je shenfka s’ prevosko me-
denizo she porodila, tak fo gotovo poprefhni po¬
rodi bili filno pozbafni, teshavni ino bolezhi, in
vzhafi le s’ sdravnifhkimi orodjarni dodelani, otrozi
fo fe pa s’ filno podolgovato glavo ino veliko
glavno oteklino porodili.

§. 427 .

Zhe je medeniza, fofebno pa njeno vhodifhe
zhes filo tefno, tak otrok fhe v’ medenizhno votli¬
no ftopil ne bo, ampak bo ob ftraneh lednih kofti
oftal. Zhe pa tefnoba ni tako slo velika, pride
glava fizer v’medenizhno votlino, popadki jo pa
šmeraj bolj navfpod tifhijo, in tako fe filno slo
vkup ftlazhi ino otezhe, dokler sadnizh obftoji in
naprej ne more, s’ eno befedo, sagvosdl fe.

428 .

Po raslozhnih proftranoftih medenize fe rajtajo
tri ftopnje vogosdenja, ino fizer:

161

1)  kjer fe glava fizer teshko ino pozhafi, ven-
der pa per mozhnih popadkih ino mehkih gibkih
kofteh od farne nature bres velike fhkode vun
istifhi;

2 J medeniza je tak tefna, da glava shiviga ino
sreliga otroka nikak fkos ne more, mozhni popadki
fhe vgosdenje pomnoshijo. otrok fe filno vkup tla—
zhi, in je v’ fmertni nevarnofti; porodnizi fe blishni
deli tuzhkajo, maternizo prifad prime, in rada fe
tudi rasterga. Per tim je natura vender fhe v’
ftani otroka na fvet fpraviti, zhe med porodom
vmerje, sato ko kofti glave potim vkup padejo, fe
oteklina sgubi, in njena velikoft veliko manjfha
poftane;

:JJ  na nar vifhi ftopnji tefnobe fhe proftranoft
sa mertvo dete ni dofti velika: mora fe tedaj ali
materni resek (4?aiferfd)nitO napraviti, ali pa, zhe
je otrokova fmert gotova, fe v’ kofze rasdeliti.

§. 429.

Eni ino drugi porodni pomozhniki poftavljajo
mejnike pofamefhnih ftopinj otefnjenja v’ vhodifhu
medenize po dalikofti, ki fe is snotrajniga prejifka¬
nja is-haja, od klanjza fvete kofti do frede sgor-
niga roba fklenitve framne kofti, in fizer sa pervo
ftopnjo dalikoft od 3 3 / 4  do 3 ‘/ 4 , sa drugo dalikoft
od 3'/ 4  do 2 /4, kakor sadnizh sa tretjo dalikoft
od manj ko 2 3 / 4  pavzov. Alj to sasnamvanje ni
sadoftno, she naprej prefoditi, ali fe bo porod po
naturi dokonzhati samogel ali ne; in zhe zelo is
poprejfhnih porodov fe to ne more sa gotovo fpos-
nati; raslozhna velikoft glave, vezha ali manjfha
gibzhnoft glavnih kofti, mozh holov i. t. d. fe per
prefojenju, ah bo medeniza pretefna, morajo vfe-
lej v’ rajtengo vseti, in torej fe naftopki pred te¬
kom poroda ne dajo fposnati.

430.

f Se je porodna pomozhniza preprizhala, da bo
medeniza premajhina, in vidi, da po raspozhu me-
hirja in per mozhnih popadkih glava kar nizh na¬
prej ne gre. da fe glavne kofti ena verh druge

11

istifhijo, in o glava hudo otezlie. tak naj hitro po
porodniga pomozhnika pofhle. Dolgo odlaganje
fpravi otroka fkos hudo ftifkanje, katiro glava
v’ medeni/,i preftoji, v’nar vezho nevarnoft shivle-
nja, in i st rudi porodno bres potrebe. Prav dobro
je, zhe je per filno majhini medenizi porodni po-
mozhnik prav savred per porodni , da samnre porod
fposnavati, in fi nar boljfhi zhaf sa pomozh od-:
brati. In she tedaj, ko bi bila porodna pomozbjiiza
she med nofhenjom od slo tefne medenize snanje
dobila, je njena dolshnoft, nofezdii porodniga po-
mozhnika perporozhiti, ker fe she v’ sadndi mefzih
nofhenja ena in druga rezil sa pnlajfhanje poroda
perpravljati, in vzhafi fhe pred istekom nofhenja
umetna pomozh podeliti mora.

8 - 431 .

She prav ftorjena,' pa savoljo prevelikiga oiroka
pretefna medeniza ftori, da je porod filno pozha-
fen, teshaven ino bolezh, ali da fe sagvosdi, in
to (oljko bolj, vezha ko j,e glava, bol-j neprava
ko je lega, manj ko fe glavne koftj kreniti dajo.

§. 432 .

Porodna jiomozhniza naj ima per takfhnih po¬
rodili poterpeshljivoft, naj tolashi porodno s’lepfhi-
mi befedami, ko more, ji naj ne rasodene, da
porod bres pomozhi šdravnika ne bo frbzihno iste-
kel, ampak naj lamo gleda, da porodna popadkov
ne bo prevezh isdeljavala, dokler porodni pomozh-
nik pride. Zhe vmef boli nekoljko potihnejo, alj
ko bi porodna zelo safpala, tak je to nar boljfhi
perpomozhnik, da fe vtrudene mozbi eno malo po-
shivijo, in torej fe fploh ne fme odganjati. Rasen
tiplje fkerbeti, da fe ritno zhrevo ino fzavni me J
Ilir proti isprasnujeta, da fe bo proftor medenize
leshej rastegnil. Tudi je gledati, da fe mozh po-
rodnize s’ dobrimi, mefenimi juhi ali s’ vinom
med vodo (pa le, zhe je v’ refnizi flajia) obder-
shi>: pomnoshenje isdelavanja popadkov i!e ji pa zelo
nizh ne fme perpuftiti. -

163

§. 433.

Medenica bo ali fkos ino fkos pretefna, ali
pa le na eni ali drugi odpertini. Je medeniza na
eni odpertini preproftrana, tak je vezhi del na
drugi pretefna. Tak, zhe je vhodifhc preproftrano,
je is-hodifhe vezhi del pretefno, zhe ie medenizh-
na votlina preproftrana, tak je pa nar raji sgorna
ali fpodna odpertina medenize pretefna, in zhe je
is-hodifhe preproftrano, jevzhafi vhodifhe pretefno.

g. 434.

Gdsvunaj fe fposna preproftrana medeniza na
prefhirokih ftegnih, na bedrih, ki fo prevezh vfak-
febi, na fveti kofti, zhe je nasvunaj ohernjena
ino obokana, na inaternizi, zhe fe bolj globoko
dolj ponisha, in poflednizh na tim, zhe fo pre-
jefhni porodi bili lehki. Nar boljfhi preprizhanje
fe pa vender le dobi fkos snotrajno prejifkanje.

435.

Tako dobro pa, ko preproftrana medeniza vfe
kashe, s’ tolkimi nafprotnoftmi je f ki e njen a v’ no-
fhenji, v’ porodu ino po porodu. V’ nofhenju je
kriva, da materniza pre globoko pade, da fe ne
more dofti vsdigavati v’ votlino fpodniga shivota,
in da lehko naprej pade ali fe saviha: in to ftort,
da porodnizo smeraj k’ isprasnenju vode ali blata
tifhi, zhe fe pa to isprasnenje vftavlja, da pri-
fad k’ porodnim delom pertifne, ali porod prevred
naftopi.

436.

Mifliti bi bilo, da bo porod toliko leshej pre¬
tekel^ bolj fhiroka ko je ftruga (shleb), fkos ka¬
tero otrok mora-; pa timu ni tako; sakaj prepro¬
ftrana medeniza ftori fhe vezh nevarnofti, kakor
pretefna. Vezhi del porod prehitro naftopi, in fkos
to lehko materna noshniza ino materniza naprej

E ade, dn fredno mefo fe lehko vterga. Popre-
itrim isprasnenji materniza vezhi del fkerzhena
oftane, kadar je otrok ,she isgnan, fe ne s’ Adezhe
vkup. 'kakor bi le morala, ftreva saoftaja, in

II *

164

lehko fhe hudi kervotok, naftopi. Pride porod pre,
kakor fe je porodna tigra previdila , ali, zhe ni po¬
rodna pomozhniza sadofti fkerbna. tak lehko otrok
kar tvegama išderkne, na tle pade. in fe hudo
pofhkodi: popkov trak fe lehko vterga, ftreva s’
filo odložiti. materniza prevershe. in otrok s' ze-
limi jajzhniirri mrenami porodi. otrozhji pofteli
pridejo hudi ino dolgi sabolezhki, in rade tudi ne¬
varne bolesni.

437

Defi ravno fkuflinja poterduje, da per mede-
nizi, ki je fkos ino fkos preproftrana, porod hit rej
ino leshej naftopi, tak vender to ni vfelaj: sakaj
zhe je glava proti medenizi velika, zhe prav ne
leshi. zhe sraven glave fhe kaki drugi del otroka,
poftavim, roka naprej pride, zhe voda prevredprozh
grd, zhe materniza she v’ nofhenji globoko v ;  rne-
denizhni votlini ftoji i. t. d., tako porod ne bo pre¬
hiter, ampak fhe sna prepozhafen biti.

§. 438 .

Porodna pomozhniza fi mora, kar fe da, per-
sadevati, da per perproftrani medenizi porod pre¬
hitro ne naftopi. Mora toraj porodni sapovedati,
da fe hitro v’ pervim zhafu poroda v' poftel vleshe,
mirno leshi, in nikar okolj ne hodi: da naj na eni
ali drugi ftrani leshi, le s’ malo pnvikfhanim sgor-
nim delom sbivota, in da popadkov ne isdeluje:
sato fe ji vfi perpomozhki morajo odvseti, s’ kate¬
rim bi samogla popadke predelavati, poftavim, da
fe porodna nikjer ne samore s’ rokami perjeti, ali
s' nogami vpreti: in poftele ne fine zhifto kar nizh
sapuftiti. Zhe pa per vfim tim porod le prehitro
pretežki hozhe, tak mora porodna pomozhniza
otrozhji mehir odpreti, kakor hitro fe materne ufta
toljko odprejo, da do njega samore, sato, da fe
bodo materne ufta bolj pozhafi odpirale, in da ma¬
terniza zhaf dobi, fe vkup sMezhi. Kakor hitro
pa hozhe glava vun ftopiti, kar she vezhkrat en
fam popadek naredi, tedaj mora fredno mefo pod¬
pirati, in ker bo glava nafprot pertifkana, ne bo
mogla kar hitro zhres fredno mefo isderzhati. Tudi

165

mora porodna pomozhniza fvojo levizo na inater-
nizo polosliiti, ino ob trenleji', ko fe otrok is nje po-
sheiie, prezej terdno tifto vkup tifhati.

439 .

Porodna pomozhniza mora hitro po poroda
otroka fpodni shivot porodnize rahlo ribati, da Te
bo materniza leshej vkup svlekla, in ko bi je fhe
to vkup ne svleklo fe ji morajo pokladki (Umfd)fagc)
is mersle vode dati; ftreva fe pa ne fme poprč
prozh vseti, da fe materniza majhina ino terdno
vkup svlezhena nad framnirai koftmi ofhlata; in
fhe potim, kadar je porod popolnama dodelan, mora
•porodniza, ker je filno slo k’ kervotokoin ino k’
prepadu fuaternize nagnjena, dalej ko po navadi
v’ pofteli oftati.

§. 440 .

Da je inedeniza prevezh ali premalo nagnjena,
fe is snamenjov fposna, ki fo bili per popifovanju
terdih porodnih delov raskasani.

§. 441 .

Per prevezh nagnjeni medenizi vhodifhe pre-
krivo leshi, klanjz fploh prevezh naprej moli, in
tak je medenizhno vhodifhe pretefno, in v J  nofhe-
nji trebuh naprej vifi. Otrok torej per porodu ne
more lehko v’ medenizo ftopiti, in otrozhji del, ki
je nar fpredi, vezhi del na robu framne kofti obftoji,

§. 442 .

Shenfke s' prevezh nagnjeno medenizo morajo
she v’ nofhenju paf nofiti, da bo zhres vifezhi
trebuh na kvifhkim obdershal. Per porodu mora
porodna she od kraja na herbti v’ pofteli leshati,
bedre gori proti shivotu vlezhi, pod rit fe morajo
nekteri vsglavniki djati, da bo bolj viloko, dve
pomozhnize pa moreta njeni trebuh per vfakim po¬
padku s’rozhnikom fobrifaziio, ^anbtiidjj na kvifh-
ko ino proti erbtifhu rahlo nategovati, dokler glava
v' medenizhno votlino ne ftopi. Terpi porod pre¬
dolgo, tak fe mora po porodniga pomozhmka pol lati.

166

§. 443 .

S’ premalo nagnjeno medenizo je vzba.fi pre-
proftrano medenizhno vhodifhe fklenjeno. 4 Spodni
del maternize pade savoljo liga pregloboko v’ me-
denizo , in materni vrat fe potim per porodu lehko
medotrozhjo glavo ino medenizhnimi kofirni pre-
vezh ftifka.

§. 444 .

Kadar je s’ medenizo tako, -ife. ima porodni
mozhen vsglavnik pod krish poriniti,, ino predela-
vanje popadkov fe ji ima prepovedati. £he je fhe
po verh tiga medeniza zhes navado proftrana, tak
mora r henfka na ftrani lesbe porod pepzhakovati,
in fe drugazhi nofiti, kakor je bilo rezheno per
preproftrani medenizi.

§. 445 .

Krivina medenize obftoji ali v’tim, da ena
njenih ftrani vifhje ftoji, ko ta druga , ali da framrii
lok ni klajnzu navfhtriz, ampak da je vftran na
defno ali levo sagnan. V’ obeh nakluzhbah je fploh
vrelenzov ftebrizh popazhen.

§. 446 .

Popaka medenize, ki pride ali is englendarfke
bolesni, ktera fe je v’ otrozhjih letih preftala, ali
od omehzhanja kofti, ki fe je v’ posnejih letih
pergodilo, od kerzha (protina), nemarne bolesni
(franzosov), prelomlenja kofti ali premaknjenja ine-
denize, ftori, da je medeniza v’ velikih rezheh
drugazhna, kakor je po naturi; eni preraerniki fo
prekratki, eni predolgi , tukaj fo moljave, tam
vgresnjave, tukaj prevezh tam premalo krivine.

447 .

Kar fklenitev medenizhnih kofti sadene, tak
fe na preterdno fklepanje le tedaj ima gledati, zhe
sadene fklepanje fvete kofti ino kukovize, kev ! fe
fkos to is-hodifhe medenize ismajnfha; per drugih
koftdh pa nizh ne pomeni, ker fe per porodu rrifch

167

ne krenejo. fherahla Vklenitev fton, Ja fe žela
medeniza maji, vender je per pprodnih filno redka.
Najde porodim pomozhniza vfo fpazheno ali fker-
zheno uiedeuizo, tak naj kar hitro po porodniga
pomozhnika polhle.

Diu^a Postava.

Od |ioreda per"popakih svimajnih mehkih
porodnih delov.

§. 448 .

Na svunajnih mehkih porodnih delih fe tudi
pogrefhki permerijo, ki, teshki porod delajo , ali ga
vftavljajo. Nar vezhkrat fe perkashejo : t~)  Vo¬
deni otok; Šj-kervni otok; $J  veliki vosli kervne
shile na framnih uftnizah ino na materni noslmizi;
4)  prifadni otok: oj  sarafhenje framnih uftniz,;

6J  fhe prizhejozha divizhja koshiza; 7J  prefhi-
roko Vredno mefd ; 8 J terde otekline ; 9J  pozh
framnih uftniz, ino JOJ  prirojeni pogrefhki.

§. 449 .

V  Vodeni otok na framnih uftnizah pride ali
od nofhenja, ali je pa snamenje fplofhne Vodenike.
Zhe je peni vsrok, tak fe otok napravi sadne
mefze nofhenja na velikih framnih uftnizah, vzhafi
tudi na bedrih ino nogah, fofebno per takih nofe-
zhih, ki fo she oflabelc fkos poprelhne porode, ki
fo fe she velikrat, ino kmalo eden sa drugim per-
merili, ali pa fkos kolesni, ali ki per flahim shi-
veshu ino poredni obleki v’ merslih ino mokrotnih
hifhah ftanujejo. Otok je bel, mehek, bolj hla¬
den ko topel, ne ravno bolezh, in zhe fe s’ per¬
ilom pertifne, tak fe jamiza naredi, ki fe pozhafi
fpet sadela. Je vodeni otok uftniz velik, tak je
v.’ fhtertim porodnim zhafj fkos-hod otroka teshji,
porod bolezh, pozhafen, in sa porodno lekko ne¬
varen, ker fe lakih oteklin, fkos ftifkanjc ino na
tesovanje per porodu rad prifad prime, ino ravno
one samorajo vterganje fredniga mefsi nakljuzhiti.

168

Porodna pomozhniza naj gleda, da bo ta vodeni
otok fhe pred porodom fkos napovedanje mirniga
leshanja v’ pofteli, fkos naloge ogretih fuhih rut
(mokrotne rezhi fo fhkodljive), ali fkos nalaganje
toplih shaklizhov, ki fo s’ moko ali otrobi napol¬
njeni, rasdjala. Ko bi pa vfe te rezhi nizh ne po¬
magale, ali zhe je vodeni otok framnih uftniz is
fplofhne Vodenike perfhel, tak mora porodna po-
mozhniza kar hitro po porodniga pomozhnika poflati.
Po porodu otok kmalo sgine fam od febe, zhe je
le od nofhenja perfhel, bres da bi bilo potreba,
kakfhne sdravila savoljo tiga ifkati.

§. 450.

2J  Kervni otok fe napravi, vezhi del le na
eni farni framni uftnizi, in pride ob porodu, zhe
fe kaka kervna pofodva rasterga, per zhimu fe
kri pod kosho v’ eno framnih uftniz raslije; in ta
potim hitro ino slo otezhe, poftane fiva, in zhe
fe je dotekne, bolezha. Zhe je tako, tak naj po¬
rodna pomozhniza hitro gleda po porodnim pomozh-
niku, ker sna kervotok hud in nevaren poftati, in
fe tudi otrok teshko prerodi, da fe ta otekljina
odpre. Do prihoda porodniga pomozhnika naj po¬
rodna pomozhniza is platnenih svitkov, ki fe v’
ledeno ali slo merslo vodo s’ ozetom smefhano na-
mozhijo, pokladke naredi, ki fe morajo pridno ino
pogofto ponavljati.

!§• 451.

3J  Je na framnih uftnizah in pa vhodifhu
materne noshnize dofti debelih kervno-shilnih vos-
lov, tak je porodni pomozhnizi fkerbeti, da fe no¬
beden ne ralterga, ker bi drugazhi hud kervotok
naftopil. Mirna lega porodne, fredno predeJavanje
popadkov, pokladki is mersle vode s’ozetom vezhi
del nevarnoft odshenejo: ko bi pa vender to le
saftonj bilo, in da bi fe is eniga preterganiga
vosla hitro kri vlila, tak je fpet kar hitro porod¬
niga pomozhnika treba, dokler ga pa fhe ni,
naj odperto kervno shilo ali fkos satifkanje s,
perftmi, ali s’ perftmi ino ognjeno gobo, ali s

169

svitki, is zotnih nitk narejenimi, ino v' ožet na-
mozhenimi, in pa s’ satifkanjom sadeluje.

§. 453.

4J  Prifad fe na svuuajnih porodnih delih rad
she v’ nofhenji, fofebno v’ fheftim ino fedmim mefzu
napravi. Vzhafi fe perkashe kar na naglima, in
rad vezhkrat ko enkrat v’ enim farnim nofhenju.
Vzhafi prime porodno ali otrozhnizo po filniin na¬
tegovanju framnih uftniz, ali fhtoraftim prejifkanjii,
ali savoljo kake druge file od svunaj, ali savoljo
premrasenja porodnih delov, tudi savoljo teshkih
porodov i. t. d. c Se fposna po navadnih snamenjih
prifada, namrezh: na vrozhini, bolezhini, terkanju,
ino na vezhim ali manjfhiin otoku; rada je tudi
trefhlika poleg. Porodna pomozhniza naj ifhe pri—
fadnim delom mirno lego dati, in jih naj poklada
s’ rezhini, ki vkrotijo, kakor s’ne sherezhim oljom,
ali frovim mafloin (putrom) na zotizo namasanim,
naj naredi pokladke is topliga mleka ali lanenih
odzedkov ino mleka; in zhe je prifad tudi na ma¬
terni noshnizi, tak je dobro, tudi shlešafte ino
oljnate rezhi v’ njo driftlati, da bo sa fkos-hod
otroka povfka ohranjena. Sa shejo ogafiti fe imajo
hladezhe pijazhe dati, kakor jedrovez OBianbelmtlcl)),
limonada ali voda s' ozetom; ko bi pa prifad per
vfih tih rezheh le fhe huji perhajal, tak ima po¬
rodna pomozhniza ojftro dolshnoft, hitro, kakor je
fposnala, da gre sleg naprej, po porodniga po-
inozhnika poflati, in le do njegoviga prihoda sa
polajfhanje prifada imenovane rezhi obrazhati.

§. 453.

5J  Sarafhenje framnih uftniz ni nikdar po¬
polnoma, ampak obfeshe le ene ali druge mefta.
Ali je she perrojeno, ali je pa fhe le posneji po
otekljinah, rasranjenjah ali opekljinah na tih me-
ftih naftopilo. Slo otrozhji fkos-hod per porodu
vftavlja, in fe torej mora po porodnim pomozhniku
s’ noshom rasparati.

§. 454.

6 J  Divifhka koshiza je malokdaj tako mozhna.
da bi fe per telefnim sdrushenju ne rastergala: ko

<70

bi le pa včndPr ne bila, in ko bi fe otrok per po¬
rodu na tim ineftu vftanovil, tak bi fe ta košhiza
morala od porodniga pomozhnika preresati-

§. 455. I f V

7J  t »Sreduo mefo fe sna per porodu otroka
vtergati. To vterganje vzhafi dalej ne feshe, ko
do ritniga zhrevefa, vzhafi fhc do tiftod ne. Ta
naltljuznba ne pomeni veliko, ih ne potrebuje dru-
giga, ko pokoj ino fkerbno fnashnoft. Ker fe |m
per porodu ftena med ritnim zhrevefom iiio mater¬
no noshriizo navfpred ino navsdol istrfhi, tak fe
vzhafi perrtieri, da fe med tim , ko fe fredno mefo
od fkos-hoda glave filno natesuje, vterganje noter
do imenovane ftene isdaljfha, tako da fe fklenithv
med ritnim zhrevefom ino materno noshnizo na¬
pravi. Zhe je tako, tak naftopi velika bolezbnoft
ino hud kervotok, kakor tudi nesmoshnoft blato
•sadershavati, ki sdaj raji fkos materno noshnizo
kakor flios ritno zhrevo proz h gre. Vzhafi tudi
po tim vtbrganju maternizhni v prepad naftopi. Vezhi
del fo tiga krive fkufhhje, med porodom otroka
rodne dele rastegiiiti, ali raba s’ porodnifhkini
bfodjom, tudi nagli porodi i. t. d. Nar leshej fe
ta nefrezha prevarje, zhe fe fredno mefo s’ roko
podpre, kakor hitro je napeto, peij zhim fe tudi
prevarje, da glava kar natvegama ne isderkpe.
Zhe fe je pa fredno mefo s’ materno noshnizo vetih'
der le vtergalo, tak naj jifhe porodna pomozhniža
pred vfira drugim kervotok vffaviti, ki je vzhafi
kolj velik ; in to ho ispeljala nar leshej fkos sa-
tifkanje, pokoj in mersle pokladke; oh enim pa
tudi naj poklizhe sdravnika v’ pomozli.

§.456.

SJ) Tudi terde otekljine fe snajo na framnih
uftnizah perkasati, ktere fe fkos terdobo in ganlji-
voft pod kosilo rasdenejo; zhe porodna pomozhniza
v’takih nakljuzhbah kakfhno sadershavanje v’ pre¬
teku poroda previdi, tak naj to porodnim sdrav-
niku rasodene.

1

17 J

Tretja Postila.

ol

fid

1 orii /lir
un i!i!.\jq
'u

Od poroda per popnkhfi srndfnrjmh
nih delov.

. § V 457.

Popake snotrajmih mehkih porodnih delov, ki
srtajo porodu biti fhkodljive, in fe nar raji na-
kTjufchijo, fo: J J  Vte£nenje$m2^ otoki: imo, pri*
fad; S)  'vprepad nastertnaujfe- materne no s li¬
ni ze ; 5)  vtefnjenje ino sarafhenje maternih nft;
61  prifad; 7J  vprepad, 8J  kriva lega, ino
9J  rasterganje maternižel .g

J J  Vtefnjenje materne noshnize je she.ali od
nature, ali naftopik poprefhniga prifada, ali otok«
v’ materni noshnizi; napravi fe .fkos kdrzli, ali
fkos otekljine v’ materni noshnizi, ali .tikanja nje.
Vtefnjenje materne noshnize gre ali zhes zeloujna-
terno noshnizo, ali je kar na enim, feli. V’ peivi
nakljuzhbi pride is sadeitshanigd israfhenjhi tiga
dela, v’ drugi je fploh naftogek ranenja s’ sgubo
(sgubitkom) "Ialtivnih delov per teshkih porodih^,
zhe eden njenih delov konez vsame,- kjer fe po¬
tim, ko fe brasgotina, Ckrafta, .DiiJrbc) naredi, ma¬
terna noshniza vkup ^vlezjie, ah pa trakiVJiafte
rajde (klobafize) naredijo, ki poprek fkos materno
noshnizo grejo, ali fo pa pofamefhni saraftki.

Ivo bi bila materna noshniza she od sazhetka,,
savoljo she prezej vifoke ftarofti shenfke * ki per-
vikrat rodi, ali savoljo sarafhenja ali otcdenja^ ki
fe je posneje nakljuzhilo, tako tefna poftala, dai
hi fe bilo bati, otrok ne bo mogel fkos njeno ftrugo
isderzhati, ali da fe bo noshniza vtergala, tedaj
naj porodna pomozhniza hitro po vuzheniga porod-
niga pomozlinika pofhlje, med tim pa do njego-
viga dohoda naj pridno v’ noshnizo toplo inleko ino
olje brisga, ali pa gobo v’ olji napojeno v’ njo.
poloshi, alj poflednizh vtifnjeno felo s’ nc shere-
7 <ho maftjo mashe. Ko bi pa vtifnjenja noshnize

172

kerzh bil kriv, kar le vzhafi per prav obzhutlji-
vih ino fhe rasen tiga kerzhu podversbenih porod-
nizah rado pergodi, tak fe vhodifhe materne nosh-
liize bolezho vkup svlezhe, da ne le prejifkanje,
ampak tudi fkos-hod otroka ino ftreve l'ilno vftavlja
ali zelo vftavi. Porodna pomozhniza naj gleda,
da bodo porodni deli per pokoji, naj greje tifte s’
gobo v’ kamilzhini te ino mleko namozheno, ali naj
te rezhi v’ noshnizo brisga; in zhe potim kerzh
fhe ne prehenja, naj pofhlje po vikfho pomozh.
Ko bi otekljine v’ materni noshnizi ali svunaj tifte
vtefnjenje odershavale, in isderk otroka-vftavliale,
tak fe naj kar hitro sdravnik poklizhe.

§. 459.

2J  Otekljine v’ materni noshnizi fizer malo¬
kdaj porod vftavljajo, vender pa per prejifkanji in
fkos-hodu otroka hude bolezhine naredijo, in lehko
ftorijo, da fe materna noshniza isterga. Ivo bi bilo
tako, tak ima porodna pomozhniza prav pridno
ovarke (Slbfodjuttgeb) od lenoviga femena ino mleka,
ali pa olje v’ njo brisgati. Ravno tako itna rav¬
nati, ko bi bila materna noshniza po dolgim pre¬
jifkanji otekla, ali prifad dobila.

Kar je dalej rezhi, tak fe naj porodna po¬
mozhniza varje, to bolesen vdelaj sa nemarno
(franzofko) dershati, ker ima doftikrat tudi druge
vsroke. Ko bi fe ji bilo pd s' porodno pezhati, da
ima ref franzose, ali da bi fe bilo faj bati, da jih
ima, tedaj naj bo vfa previdna, da fe jih kje ne
nalese. Treba je v’takih okoljfhinah, da fe po¬
rodni deli smeraj v’ nar vezhi fnagi dershijo; po¬
rodna pomozhniza ne fme imeti ranjenih rok, mora
fi pa roke ino perfte prav dobro s’ majftjo na-
masati.

§. 460.

3J  Zhe koshnata ftruga, ki ftori materno
noshnizo savfim ali le nekoliko is framnih uftniz
is-ftopi, tak fe pravi ti nakljuzhbi: vprepad ma¬
terne noshnize. Ta sadene ali kar snotrajne, ali
tudi vfe koshe (mrene) te ftruge; le v’ pervi na¬
kljuzhbi je ittogozhe, da fe materniza doli nfe

173

vgrosne. Vprepad je ali popoln, ali nepopoln.
V' peni nakljuzhbi pade žela materna noshniza
doli, v’ drugi pa le ena ali druga, vezhi del pa
njena predna ftran.

Tprepadena materna noshniza fe nameri vezhi
del po mozhnim belim toku (belim zveti), po goftih
porodih, po nesmafni telefni fklenitvi, po vsdigo-
van i teshkih pes, po hudim zhresmetanji, krizha-
nji, per velikim tifhanji na porodu, fofebno kadar
Te porod ftoje ali v’ porodnim ftoli sgodi, per is-
prasnjenja blata i. t. d.

Porodna poinozhniza bo vprepad materne nosh-
nize fposnala na mehkim, fivkafto-rudezhim, glad¬
kim ali malo nagerbanzhanim obrozhku (SRirig), ki
po pozhafnim isdalfhanji ravno sdobljeno okrogljino
dobi, in na fpodnim konzu odpertino ima, v’ kteri
fe Jehko perft vpelja, da fe tako materne ufta ti¬
pati dajo. Vezhi je prepad, zhe shenfka ftoji,
manjfhi, zhe fe na herbet vleshe. Nepopoln vpre¬
pad materne noshnize je kakor prašen shakelj, ki
je na fpodnim konzi sadelan, ino sraven kteriga
fe perft v’ ftrugo materne noshnize vpeljati da.

Pride shenfka s’ prepadeno noshnizo na porod,
tak otrozhja glava vprepadeno noshizo naprej is-
tifhi, in s !  tim sgorni del materne noshnize tak
nategne ino ftifka, da fe vprifadi, in per mozh-
nih popadkih fhe sgorej odterga.

V' takfhni porodni nakljuzhbi mora porodna na
herbti s' slo poviklhano ritjo leshati; vfe predela-
vanje popadkov fe ji mora prepovedati, in po-
mozhniza mora s’ d\ema \'  olje namozhenima per-
ftoma vprepaden del materne noshnize tako dolgo
nasaj dershati, da je fpredi leshezhi del otroka
fehr.es perfhel. Ko bi pa vprepad maternize bil slo
velik, tak je treba kar hitro sdravnika poklizati,
do tiftod pa mora vprepaden del s’ toplimi oljna¬
timi pokladki pokrit biti. Po porodu mora pa taka
/šheiifka dalej ko navadno v'pofteli leshati, fe mirno
dershati. in fe savoljo sazelenja tiga slega s’
zdravnikom pofvetovati.

- oqoqon irr, . UitHj()(| ihi 4 )j utstfOUi V /

«. 464 -

4'J  Vfergabje ttiaferne #ioshrti/.e fe bb porodu
otroka lehko permeri, zhe je rtOShtiiza pretefna,
otekla ali vprepadeoa, zhe je fkosgredozh del
otroka vi'e prevelik, jn zhe fo popadki zhes filo
hudi, ali ko.bi.ipo,ipozhni?;a kak velik otrozhji del,
ki ,je ,-V' npshaizo pe^derzhal, s’ filo Kotla nasaj v’
Biaternizo ftiOiati. Porodna potnozhniza fposna vter-
ganje materne noshnize na tim,, da porodna bole-
zhino, ki jo je kar na naglim perjela, v’ noshnizi
obzhuti, da kervotok naftopi, da popadki pohen-
jajo. in da porodna v’Okrasi bleda poftane, kje
vtitef omedli, ino veliko nagnenje do zhesmetanja
dobi. Per šbo trajnim prejifkariji fe vezhkrat to
rafterganje :i V’ liaterrti noshiiizi ofhlata. Kadar je
tako, fak naj porodna potnozhniza hitro po sdrav-
nika pofltljb, ih kar naglo gobo v’ merslo vodo
nambzllpnb, na rano dene, jo naj tam terdno per-
tifrie , jh jo naj-toljkrat ponovi, koljkrat je s’
kervjtf/bapojeha. Iskonzhanje poroda in te druge
opravila per tim nevarnim porodu fe mora savfim
porodtiimu poniozhniktt prepuftiti. Ravno tako fe
mora, porodna potnozhniza nofiti, ko bi bil vosel
kervne silile v’ materni noshnizi pozhil, in hud
kervotok naredil.

§ 462 .

Vtefnjenje ino šarafhenje maternih uft je, ali
'šKc od sazhetka, ali fe je fhe le posneje sazhelo,
in pridb kil od kake koshe, ki materhe ufta sa¬
pi™ , alf od sarkfhenja. Hudi naftopki, ki is tiga
is^hajajo , fe sazhnejb s’ saoftavo mefezhne kervi,
ali zhe fe je sadelanje fhe le v* nofhenji sazhelo,
s’ sadershaiijom poroda. Ta popaka fe nakljuzhi
rada per shenfkih, ki fo she kak teshek porod
preftale, ali kfere nifo mbgle drugazhi poroditi,
kakor fkos perpomozh sdravnifhkiga orodja, per
kteri fo fe materne ufta vtergaie, potim pa ne
‘gladko, ampiak :  s’obraftkom (brasgotino, krafto,
9tarbe) saželile; vender samorejo pa tudi Kolesni te
uftne popake krive biti. Pa fhe tndi sna biti, da
materne ufta nifo sarafhene ali vterpnjene, ampak
fe le sato slo terde ino nekrevne ofhlatajo, in pet'

175

prejifkanju shenfko hudo vternejo. ker fo fe fker-
zheno vkup svlekle.

Zhe fo materne ufta med nofhenjom sara-
fhene, ali fe fkos oterdenje ino rakafte slegetako
pokasile (pokvarile), da fe tudi per dobrih popad¬
kih ali zelo nemorejo odpreti, ali fe k’ vezhim le
filrio pozhafi odpirajo . nafprot bi pa bila materniza
tako slo doli istifhana, da fe je bati, ona fe bo
rastergala, tak je delo porodnio-a poinozhnikay ma¬
terne ufta odpreti ali rasdaljfhati. Ker pa materne
ufta per nekteri porodni v’ sazhetku pbroda filma
vifoko ftojijo . in fe per prejifkanji le slo teshko ,
ali zelo ne dofezbi puftijo., tak naj bo porodna po-
mozbniza slo previdna, da fe v' taki okoljfhini ne
gtffnfa (vkani), ino m a tern iz o sa zhifto saperto
ne dershit or. . .

§. 463 ,

6J  Prifad maternize prime ali le kar materne
ufta, ali pa tudi maternizhno dno ino drugo ma¬
ternico, Sazhne fe po svunajnim ftifkahjn mater¬
nize , fkos presarano ino premozhno predelovanje
popadkov, fkos zhes filo dolgo terpezhe porode,
fkos preveliko ino fhtorafto prejifkanje , fkos po-'
fileno rastegovanje maternih uft, fkos prevredno
tezhenje otrozhje vode , fkos velikratne fkufhmje ,
porod s’ roko ali porodnim orodjom fkonzhati i. t. d.
t Sposnanje tiga prifad a fe kashe is tih snamenjov:
.iSpodni shivot je per dotaknjenju slo bolezh, ma¬
terna rtoshniza vrozha ino fuha, materne ufta fe
ofhlatajo debele, sabuhle (napuhnjene), vrozhe ino
fnhei ino fo per dotaknjenji slo obzhutljive; po¬
padki fo redki, pa slo bolezhi. Prifad inaternize
flori fiino bolezh porod, in zhe je prifad prehod.*
tak fe porOdpo nafurni mozhi le S’ nar vezho ne-
varnoftjo da iskonzhati, ali fhe zelo ne. Tudi fe
vidi, da porodtta pomozhriiza s’ klizanjom sdrav-
nika ne more biti dofti hitra. Dokler fhe sdravnika
ni j fe na j porodna prav mirno v’ pofteli dershi;
obena rezh fe ji ne fme dati, ki greje, morajo fe
ji pa oljnate rezhi v’ materno noshnizo vezhkrat
brisgati, , r r>  b-i nitdjilai ilol* dxol*b

I7G

§. 464.

7J  Vprepad maternize je, zhe fe ona globo-
keje v’ materno noshnizo nagne. Po tim, ko fe
bolj alj manj nagne, fe vprepad imenuje popoln
ino nepopoln. Tudi fe fhe sna sraven tiga rnater-
niza previhniti. Per nepopolnim vprepadi ftopi ma-
terniza vezh ali manj v' materno noshnizo; per po¬
polnim pa ftopi zelo vun is porodnih delov,

Ob porodu fe vprepad maternize nakljuzhi,
zhe je medenizhno vhodifhe zhes navado proftrano,
zhe fo maternizhne vest zhes vezh odmekle, zhe
fe materne ufta le pozhafi ino teshko odpirajo,
zhe fo popadki prehudi, ali pa, zhe fe pre slo,
fofebno ftoje ali na flabim porodnim ftoli predelu¬
jejo, in zhe fe je she pred nofhenjom kak mater-
nizhni vprepad snafhel. ,Spodni del maternize
vpade potim s’ otrozhjo glavo vred v’ medenizo,
in pride vzhafi noter do is-hodifha medenize, in
fe tam kakor temno-rudezha mefena otekljina sa-
gleda. Nar vezhkrat pride fpredna uftniza mater¬
nih uft nar nafpod.

Vprepad nofezhe maternize flifhi tudi med so-
pernaturne lege, fofebno, zhe je popolnama s’
materno noshnizo vprepadla. Per nepopolnim vpre-
padu maternize sna vzhafi naturni porod naftopiti.
vender s’nevarnoftjo, da fe bo popoln vprepad
naredil; v’ popolnim vprepadi je vezhi del porod
nemogozhen, in fploh je porod v’ fvojim konzi
nefrezhen. K’ frezhi fe pa vprepad maternize, fo¬
febno popoln, per porodu, in she zelo, zhe k'
konzu nofhenja pride, le malokdaj nakljuzhi: ko
bi fe pa vender permeril, tak naj porodna po-
inozhniza porodnizi kmalo od kraja herbtno lego
s’ povikfhano ritjo narozhi, ji naj vfe pertifkanje
ino ftifkanie prepove, in ji per povikfhanim slegi uft-
nize maternih uft, ki vun filijo, fofebno predno,
med naprej derzhanjom otroka s’ dvema povoljna-
tima perftoma nasaj dersln, da ne bodo med glavo
ino framnimi koftmi ftifkane.

Ko bi bil pa vef fpodni del maternize tako
dalezh doli istithan, da bi fe she od svunaj vidil,
tak fe naj pa hitro po porodniga pomozhnika pofldje^

177

do njegoviga prihoda fe ima v’ mtazhno o'ie na-
mozhena ruta proti framnizi dershati, da fe tako
naprej-ftifhahi deli nasaj dershljo, salorej fe s" tim
delom ne Ime prehenjati. Ko bi fe pa med tim
otrok perkasal, fe mora pa ruta tako naftaviti, da
na fredi odpertina oftane, da bo vftani otrok fkos.
Zhe bi pa porod poprej naftopil, ko porodni po-
mozhnik pride, tak naj gleda porodna pomozhniza,
hitro po porodu otroka s’ vpeljanjom pol ali žele
roke maternizo ravnati, kar bo Horda, zhe perfte
na materni vrat poftavi, ino maternizo rahlo mesi,
ter nakvifhko tifhi: odlozhenje ftreve pa naj na¬
turi prepufti; ko bi fe pa le drugazhi ne odlozhila,
kakor fkos perpotnaganje, tak je velike previd-
nofti treba, da fe nov vprepad ne ftori. Tudi naj
porodna pomozhniza fkerbi, da bo shenfka v’ na¬
vadni legi fhe tudi po porodu, dalej kakor po na¬
vadi, oftala, ino fizer v’ tifti legi, ktera je per
nagnenji k’ vprepadu maternize ino materne nosh-
nize v’ nofhenji sa nar boljo fposnana. Per vfim
tim fe ima vfe prepovedati, kar bi fhe vezhivpre¬
pad maternize napeljati samoglo.

§. 4 ( 55 .

Sl  Kriva lega maternize je tifta, zhe of ma-
ternizlirie dolgofti ino peljavna zherta medenize ne
greta vkup, in zhe fe dno maternize fpredi, sadi
ali v’ Hrani s naj de. Materne ufta ne ftojijo v’
fredi medenize, ampak na enakofhni Hrani, daje dno
hafproti': in zhe fe fkos materno noshnizo materne
ufta zelo nizh ne ofhlatajo, tak fe pravi, da je
popolnoma kriva lega, zhe fe pa ofhlatajo, tak je
nepbpolnama. Per krivi legi s’ navlpred obernje-
nirn maternizhnim dnom ftojijo maternizhne ufta v’
bkoljzi krishne kofti, in vezhkrat tako vifoko, da
je komaj sa dofezhi, in navfpred, in tak pride, da
trebuh vezhkrat noter do ftegnov doli vifi, odsgor
je pa prašen. Vsroki tiga snajo biti: veliko nag-
nenje medenize, vnoter ohernjena lega kofti led-
niga vretenza, prenapolnenje ritniga zhrevefa,
odmekli trebuhovi krovi ino oflabenje maternih vesi.

Per krivi legi navsad je pa vfe timu zhifto
nafprot: materni vrat fe sagleda sa fklenitvo fram-

12

178

nili kofti, ino fino pod klanj zora v* isvotljavi fvete
kotli.’ Najde fe poptafjian in neprevezh obokan
rpodni shivot, isprasnjenje blata saoftaja ali je slo
teshavno, krisli boli, shenfki fe zlires vsdiguje,
vfe to tako dolgo, dokler od fvete kofti vkiip
ftjfkana ino sagvosdena materniza v’ prifad ftopi.
Vcnder fe pa ta kriva lega le redko-kdaj permeri,
in fe le v’ pervih mefzih pergoditi samore, ker fe
posneje materniza savoljo ras-fhirjene velikofti ne
more, vezli tako perkasati. To is tiga pride, zhe
je medeniza preproftrana, zhe klanjz hi dolti
vsdignjen, zhe fo kofti Iedniga vretenza na vun
vpognjcne, zhe je fzavni mehir fkos sadersha-
vanje vode prerasfegnjen i. t. d.

Kar lego na ftrani sadene, tak fe rezhe, da
ne fhkodi sdravju nofezhe; sa fposnanje pa ni
obenih drugih snamenjov, kakor kar fe jih fkos
prejifkanje najde; ofhlata fe namrezh dno na eni,
in matcrnizhne ufta na nafprotni ftrani. Ohernje-
nje maternizhniga dna na defno fe pa vezhkrat
najde , kakor na levo , ker fe tudi v’ naturnim ftani
savoljo na levi ftrani leshezhiga ritniga zhrevefa
enaka lega, defiravno nekoljko manj, najde.

S. 4G6.

Krive lege maternize fo sa porodno filno ne¬
varne, pofebno pa lega navfpred. Per vkup-vle-
zhenju maternize fe fpredi leshezha otrokova glava
ne saganja ravno v’ medenizhno vhodifhe, ampak
na orobje medenize, in tak ne more naprej, in fe
per mozhnih popadkih vezhkrat tako slo pertifne,
da otroka vmori. Materne ufta fe ne odprejo po
redi, ampak podolgovato , otrozhji mehir ne more
naprej , in fevezhi del presarano rasterga; otrozhja
voda fe pozhafi is-teka, in tak fe porod fhe bolj
sadershava, in popkov trak ali mali otrokovi deli
fhe berfh vprepadejo. ,Skerbeti je torej, da fe kri¬
va lega, kar je nar berfh mogozhe popravi.

§. 467.

Porodna pomozhniza mora per krivih legah na
eno ali drugo ftran she \'sazhetku poroda porod-
nizi lego oikerbeti, da bo ftrani maternizhniga dnu

179

nafprot, tako bo maternica fpet v’ ravno ftajo
perihla. Zhe je pa materniza mozhno nagnjena,
v’ tvojo popazheno lego nasaj ftopiti, tak jo mora
porodna pomozhniza s’ obema plafhatima rokama
tako dolgo v’ ravnofti obdershati, dokler ne pride
glava v’ malo medenizo. Nepotrebno in nevarno
je pa materne ufta s’ perftmi ravnati. Per krivi
legi navfpred ali per zhresvifezhimu trebuhu mora
shenfka she v’nofhenji pat nofiti, da ji bo trebuh
podpiral, per porodu pa na herbtu leshati s’ povik-
ihano ritjo; trebuh te pa mora pa ali s’ rozhnikom,
ki je odfpodej fkos potegnjen, ali s’ plafhatimi ro¬
kami per vtak im popadku tako dolgo, lepo rahlo
na kvifhko pbvsdigovati^ dokler glava v’ medenizo
ne ftopi. Verh vfiga liga pa mora porodna po¬
mozhniza vediti, da te kriva lega nsaternize ne da
vfelaj fkos farno nafprotno lego vravnati, ker ima
vezhkrat tvoj vsrok v’ ne naturni legi otroka, v’
preveliki ftrevi i. t. d., ki fe s’ farno lego odgnati
ne da. Satorej je porodna pomozhniza dolshna, po
porodniga pomozhnika poflati, zhe porod prepo-
zhafi tezhe, ali zhe Te druge nenavadne okoljfhi-
ne naklfužhijm

4(58.

Da bo porodnizhna lega k’ pridu, tak fe:

1 ") mora hitro v’ sazhetku poroda ino v’ pofteli
sazheti;

2 j fe mora porodna mirno dershati, in ne fine
popadkov , in she zelo s’velikim persadevanjom ne,
podpirati:,

3) ne fme smeraj na eni ino tifti ftrani leshati,
ampak po okoljfhinah lego premenjavati, in

43 mora po mehirjovim pozhu porodna pomozh¬
niza vfelej prejifkati, ali fe v’ legi maternizhnih
uft ni kaj fpremenilo, kar bi ftorilo drugo lego po-
rodnize potrebno.

§. 469.

9 )  Preterganje maternize fe pergodi v’ dnu
ali na fpodnim deli maternize, ino fizer na fpredni
ali sadni fteni, narvezhkrat pa odfpodaj ali na

13 «

e

Hrani. Njeni vzef fe ravna po tira, kako in k je
fe je pr e terjala; nar nevarnifhi je , z. h e le na
fpodni ftrani preterga.

§. 470.

Preterganje materniz fe v’ nofhcnji malokdaj
nakljuzhi, ampak fploh fhe le v’ porodu, zhe le
porodniza slo napinja, in fofebno, zhe je majhine
poftave s’ telno niedenizo, zhe fo maternizhne
ftene zelo flalie ino tenke; ali zhe fe porodniza
zhes vezli premetuje; tudi, zhe fe obrazhanje ne¬
previdno ino fhe le po tim pergodi, ko je otrozhja
voda she davno istekla; ali fkos persadevanje,
otrozhje dele, ki fo she v’ medenizo ftopili, lpct
nasaj istifhati; fkos kak naletek odsvunaj, kakor
tepenje, fuvanje, padez, in sadnizh, zhe fe en
popreflini porod ni dal drugazhi iskonzhati, kakor
s’ pomozhjo sdravnifhkiga orodja ali fkos materno
resanje (Jaiferfdjmtt).

S- 471.

Preterganje maternize fe da fposnati:

1 3 fkos pozh, ki fe vzhafi tudi odsvunaj flifhi,
in ki je podoben pozhu otrozhjiga mehirja:

2 ) zhe kervotok kar tvegama naftopi. A r ender
ne pride vfelaj toljko kervi na fvetlo, koljkor fe
je vdere, ker fe vezhkrat vezlii del kervi v’ tre-
buhovo votlino rasllje;

33 zhe popadki kar na enkrat saoftanejo;

4) zhe otrok naprej ne derzhi, in zhe je fhe
vifoko ital, in je preterganje toljko, da otrok v’ tre-
buhovo votljino ftopi, tak fe ne ofhlata -vezli fkos
materne ufta, ampak fkos trebuhove pokrove;

03  s’ prejifkavnim perftom fe ofhlata namefto
otrokoviga dela, ki je pred preterganjom vfpred
na maternih uftah leshal, kak drugi, ali tudi no¬
beden, zhe je otrok fkos preterganje zhifto v’tre-
bidiovo votlino slesil, in per kterim prejifkanju fe
pretergano mefto ino vzhafi tudi zhrevje ofhlata;

(>3 fe fposna fkos fpremeinbe, ki fe hitro po
preterganji poroduize lotijo, zhe poftane bleda,

181

zhe jo po zdim shivotu m ras prepade, zhe sbila
po malim »tč ali prenehava, zhe je omotezhna,
zhe ji po ufhefih fhumi, zhe ji teshko perhaja, ali
l e ji zhres vsdiguje, zhe jezhi, zhe jo hudo grise,
zhe otnedluje, zhe jo tere (zhe je boshjaftna).
Kadar boshjaft naftopi, tedaj tudi fmert (ploh ni
vezh dalezh.

§• 478 .

Defi ravno fe je vmef pergodilo, da po popol¬
nim rafterganji maternize ni fmert naftopila, tak
je vender vezhi del le nefrezhni ishod gotov, fo-
(ebno, kadar fo she otrozhji deli v’ trebuhovo
votljiuo l'topdi.

§• 473 .

Preterganje maternize potrebuje nar hitrejfhe
pomozhi, ki obftoji v’naglim fkonzhanji otroko-
viga poroda, koljkor je mogozhe, in ki fe potim,
ali fe otrok snotraj ali svunaj maternize snajde,
in po zhafu, v’ kterim pomozh pride, tako ali
tako ispeJja.

§ 474 .

Ker je tedaj ta nakljuzhik toliko nevaren, in
vezhi del sa fmert. tak fe le naj bolj hitro ko je
mogozhe porodni poinozhnik poklizhe. Zhe otrok
l'kos pretergano maternizo ni zhifto v’ trebuhovo
votljiuo safhel, in zhe porodna poinozhniza vupa,
obrazhanje ispeljati, tak je njena dolshnoft, obra-
zhanje sazheti, kakor bo posneje kasano, ino otroka
po naturnim potu s’ nogama naprej na fvet »spra¬
viti ; per zhiinu pa mora gledati, da raszef mater¬
nize ne ras-fhiri, in obeden del zhrevja ali mre-
she v’ maternizo ne svlczhe. Zhe ji to ne is-hodi
prav, tak mora na sdravnika zhakati, do tih mal
pa gledati, da mozhi porodnize fkos vmivanje s’
vinom ali dobrini ozetom, ali fkos difhave in druge
take rezhi obdershi.

475 .

Zhe fe je pa otrok she v’ trebuhovo votljino
vgrosml, tak fe bo materniza she tudi tako smanj-

182

Ihana najfhlrt, da fe otrok fkos raszef ne da vezli
nasaj ispeljati. Satorej mora porodna pomozhniza
v’ tej nakljuzhbi vlako daljno fkulhanje, otroka
po naturnim potu na fvet fpraviti, puftiti, in naglo
po porodniga pomozhnika poflati.

DRUGI RASDEL.

Od porodov, ki savoljo popazhe-
niga shivota porodnize nifo
po redi.

476 .

Tudi fhe p er porodnizah, kterih terdj lino mehki
porodni deli fo vfe po redi, snajo fhe druge po-
pake biti, ki porod sadevajo, ga vezhkrat nevar-
niga delajo, ali njegov naturni pretek zelo vfta-
vijo. Med te popadki fhtejemo : t Skljuzheno so-
ftavo trupla, vifoko|ftrroft porodnize, neduho (@ng*
bntfrigfctf), nagnenje k’ kervotokom, hude kerzhe
ino otnedlevze, poz h c. vosle kervnih shilj na bedrih
ino ritnim zhrevefi) , a  prepad ritniga zhrevefa.

Perra Postava.

Od poroda per fiarih, fkljuzhenih ino
nedufhljivih porodnizah.

477 .

Koljko softava zeliga porodnizhniga shivota
per porodih pomeni, fe kmalo vidi, zhe fe le ne-
koljko fhtevilo porodov eno proti drugim dershl ;
in kmalo sagledamo, da per taki in taki softavi
porodnizhniga trupla porod po frezhi gre, nafprot
pa per drugazhni softavi, defi ravno medeniza ino

183

naturna lega ino softava otroka vfe lepo kashe,
porod tesliavno ino pozhafno naprej tezhe, ino po-
rodnizhpb truplo per porodnih opravkah veliko bolj
1 .speha (vtrudij.

478 .

Porodnize vifoke ftarolti, fofebno zhe fo fhe
le pervizh na porodu, vezhi del pozhafi rodijo, i)i
zelo v’ drngun porodnim zliafu; in ta raslozhik med
mladimi ino ftarimi porodnizami ne fme porodna
pomozhniza ispred ozlii sgubiti, da ne bo hitro na
kako pofebno pomozh miflila, ampak l'e veliko
vezh doinazhih sdravil dersliala, ki fofebno per
fuhih ino tefnih porodnih delih rastegnjenje polaj-
fliajo (kakor kopela, ali polaganje gobe s 1  toplim
besgovim ali kamiljzhnim tejom napojene). Per ta¬
kim ravnanju vidimo vezhkrat, fhe po prav po-
zhafnim preteku frezhne porode ftarih slien, ki bi
bili sna biti, prav flabo istekli, ko bi bila porodna
pomozhniza kar hitro sazhela materne ufta raste-
govati, ali kaj drugiga takiga rabiti.

479 .

(Sldjuzhena softava shivota fe ob porodu fo¬
febno fkos to fhkodljiva snani, da je ali tudi ine-
denizafkos to fkljuzheuje pokvarjena, ino soperna-
turno lego maternize mo otroka, kakor tudi teshek
fkos-hod otroka napravi, ali pa savoljo fkle-
nitve s’perfi. fapo ino tako tudi predelavanje po¬
padkov vftavlja. Zhe fe pa te sopernofti ne per-
kashujejo, tak tudi doftikrat porod lepo naprej gre,
bres da bi bilo kakih pofebnih pomozlii treba.

§. 480 .

Ko bi pa vender savoljo fkrivenih ino vtifnje-
nih reber porod sadershavan bil, in bi porodna po¬
padkov predeljavati ne samogla, tak naj porodna
pomozhniza stie od kraja poroda porodnizo v’ pravo
pofteljno lego fpravi; in ko bi porod le prekefno
tekel, ali ko bi nevarne okoljfhine vmef naftopile,
tak pa naj hitro po porodniga poinozhnika pofhle.

184

§• 481 .

t Spazhena softava perf, neduha, gerba fSlucfri),
brahor (jtropf!, kratek ino debel vrat, perf n a Vo¬
denika, pljuzhne bolesni, velika debeloft shivota
i. t. d. slo dihanje (fapo) teshijo, predelovanje po¬
padkov sadershnjejo, in fhe lehko kapljo (boshji
shlak) ino sadufhenje per porodu napeljajo. Po¬
rodna pomozhniza naj fkerbi, da fe bo vfe. obla-
zhilo per taki porodnizi le rahlo telefa dershalo,
da bo porodniza s’ sgornim shivotom na kvifhko
v ledni legi Ieshala, in popadke le prav rahlo pre¬
delovala. Zhe pa fkos to obeniga polajfhanja ne
bo, tak fe pa po pnrodniga pomozhnika poflati
treba.

l>ruga Postava.

Od poroda per nangnenju k’ kervotokom ,
kerzhom ino omedlevzam.

§ 482 .

Nekteri ljudje fo k’ kervotokom is eniga ali
drugiga telefniga dela, poftavim, nofnimu kerva-
venju, kervnimu pljuvanju, kervotoku na ritni shili,
per poknjenih kerzhnih shilah (otrozhjih shilah na
nogah) i. t. d. tako nagnjeni, da per nar manjfhim
napnenji kervotok naftopi, ki bi per porodnih s’tim
nagnjenjoin fkos napinjanje per predelavanju po¬
padkov dolgo tcrpejozh fhe sa snivlenje nevaren
poftati samogel.

Takfhni kervotoki, ki ob porodu vezhkrat fa-
mizh od pertifkanja maternize na kervne pofodve
fpodnjga shivota pridejo, in fe per vfakun nap¬
nenji sa predelavanje popadkov pomnoshijo, fe
vzhafi s’ nizhefariom ne dajo vftaviti, kakor fkos
isprasnjenje maternize od otroka. Per takih okolj-
fhinah bo treba porod vmetno iskonzhati, in torej
fe mora hitro po porodniga pomozhnika poflati, po-
rodnizi pa mirna lega v’ pofteli perporozliiti. Po¬
rodniza mora s" nekoljko povikfhanim sgornim shi-

185

votom leshati, hifha mora biti bolj hladna ko topla,
porodna mora vezhkrat kiflafte pijazhe dobiti, ki
hladi, kakor fok is limone, vodo s’ ozetom i. t. d.
Od kervovanja maternize fe bo posneje govorilo.

§. 483.

Boshjaftni kerzhi ne primejo vlako porodnizo
ali nofezho, ktero primejo, enako. Boshjaftni ker¬
zhi prav sa prav fo ali tifti, kterirn grejo naprej
glavni boli, trefhlike, herbtni boli, sdihovanje, se¬
kanje , smefhan pogled ino sagledanje, jjfkrenje
pred ozhmi, majhini boshjaftni kerzhi v’ ozheh
ino nftnih obkrajah, narobni odgovori, bedafto sa-
dershanje i. t. d., ali pa tifti, ki kar na enkrat bres
vfiga napovedanja, da fe shenfka fhe sve, ali pa,
da fe nizh ne sve, med fhkripanjom s' sobmi, pe-
lienjom, obledenjom obrasa i. t. d. pertifnejo.

§. 484.

Ti boshjaftni kerzhi tudi ne pridejo per vfih
i per kterih pridejo) v’ enim ino tiftim porodnim
zhafu. Ene fe lotijo v’ drugim, druge v’ tretjim,
fhtertiin, ali tudi v’ petim porodnim zhafu, ali fhe
tudi zelo po petim porodnim zhafu.

g. 485.

Shenfke, ki fo slo kerzhom podvershene, in
she per majhinih okoljfhinah v’ nje padejo, tudi
rade per porodih na njih terpijo. Ta sleg (hu¬
dobo) perpeljajo: hude ftrafti ino veliko dufhno
ganjenje, sgublenje veliko kervi; ali vzhafi tudi
preobilnoft kervl, preveliko rastegnjenje maternize,
pofileno rastegnjenje maternih uft ino svunajnih
porodnih delov, presarano ino prevelko predela-
vanje popadkov i. t. d. Verh tiga primejo tudi radi
preobzhutljive shenfke, ki fo pervizh na porodu,
ali pa take, ki fo po vfim shivotu oflablene.

§ 486.

Boshjaftni kerzhi flifhijo med nar nevarnifhe
nakljuzhbe, in perpeljaio lehko materi ino otroku
fiuert. Nar nevarnifhi fo pa. zhe v’ sazhetkn ali

ISO

pretežhenju poroda pervokrat naftopijo, zli e (o fta-
novitni, popadki pa nafprot flabi, in zhe fe ma¬
terne ilfta pozhafi odpirajo. Manj nevarni fo, zhe
fploh bolj od bolezhnofti poroda pridejo; in zb e'
okoljfhine kashejo, da bi fe porod dal fkorej ino
lehko fkos umetno pomozh dodelati. Zhe pa sa-
denejo kervopolne porodnize, in zhe hitro eden sa
drugim pridejo, tak fo vezhkrat sa finert nevarni.

§. 487 .

Per vfih boshjaftnih kcrzhih, ki fo filno ne¬
varni, je porodna pomozhniza dolshna hitro po
sdravnika poflati. Zhe odpertje maternih uft, in
k’ porodu naftopivfhi otrok fhe hitro ino lehko is-
konz.hanje poroda obetata, je vender sdravnifhka
pomozh potrebna, da fe otrok, kar je nar hitrejfhi
mogozhe, fkos obrazhanje na fvet f'pravi.

§. 488 .

t So boshjaftni kerzhi filno hudi, maternizhne
ufta fe pa pozhafi ino malo odpirajo, zhe porodni
pomozhnik ni kar per redi, tak mora porodna po¬
mozhniza tople pokladke zhres porodne dele po-
kladati, mlazhno olje v’ noshnizo driftlati, da fe
materne ufta omezhijo, ino zhe poklizani porodni
pomozhnik ne pride, fkos obrazhbo porod do-
konzha.

§. 489 .

Po porodu otroka vezhi del kerzhi sginejo , in
potim porodniza malo kdaj ve, da je porodila; is-
gnanje ftreve fe naj naturi prepuftt. Ko bi fe pa
pernaftopu petiga porodniga zhafa boshjaftni kerzhi
fpet sazheli, ali ko bi fhe bili kar naprej terpeli,
tak mora porodna pomozhniza, zhe sdravnika ni
per rokah, ftrevo vmetno ispeljati.

§. 490 .

Omedlevze fe v’ fhtirih pervih porodnih zhafih
ne pergodijo sa kar bodi, rajfhi pridejo v’ petim.
Male ino hitro preletajozhe omedlevze nimajo ne-
varnofti v' febi, velke pa ino dolgo terpezhe po¬
trebujejo dofti fkerbi, ker velikokrat le vidno pa

187

tudi refnizhno fmert sa febo perpeljajo. Pridejo
nar raji porodnizam, ki fo she farne na febi fla-
biga shivota , ki fo fe per porodu zhes vezh
trudile, alj ki fo kako rasranjenje ali kervotok
i. t. d. preitale.

§. 491.

Per vfih omedlevzah fo nar potrebnifhi rezhi:
mirna in ravna lega (le zhe kri proti glavi tifhi,
fe glava ino perfa nekoljko povsdignejo), zhifti
srak (luft>, fredna toplota v’hifhi, odpnenje ino
rasvesanje vfih saves, poveš in podves, orahlenje
terdo lesliezhih oblek, hitra odprava vfih rezhi, ki
bi snale omedlevze delati ino podpirati, pofhkroplje-
nje obrasa s’merslo vodo, s’ brihtavne dufhave (sa
vohati) is ozta, salinijaka ali jelenovza (^>irfcf)t>orns
fleifl). Te rezhi nikdar nifo bres dobrih naftopkov.
Kakor hitro fi je porodniza nekoljko smogla, ji
mora porodna pomozhniza nekaj vina, juhe ali pa
teja is melife ino mete podati; zhe pa le omedluje,
tak je hitro porodniga pomozhnika treba.

Tretja Postara.

Od porodov per pozhih porodnize.

§ 492 -

Zhe je porodniza kje pozhena, tak sna porod
slo nevaren biti, zhe fe potrebna poinozh sainudi,
ker fe drugazhi naprej padene zhreva ino mreshe
lehko uvesnejo ino tako samafhijo, da bi fe vezh
nasaj f p ra vit ne dale.

§• 49.‘k

Pozh fe fploh najde v’ ftegnih, ob ftrani, ali
pa , in nar vezhkrat na popku. Zhe pozh ni per-
rafhen, ftopi per sazhetku porodniga dela fam na¬
saj, in ob popadkih prav hude teshave dela. Ven-
der je pa porodni pomozhnizi per prizhejozhih tre-
buhovih otekljinah fkerbeti, da tako porodnizo,
hitro ko fe porod sazhinja, na herbtno lego fpravi,

188

in mirno leshanje ino sdershanje vfiga nnpinjanja
perporozhi. Trebuhova otekljina, ki je naprej padla,
fe mora 1'kerbno nasaj fpraviti, zhe ni farna nasaj
ftopila, trebuhova odpertina (fhpranja) fe mora pa
odsvunaj sadelana dershati. To nasajfpravljanje
naprej padjenih delov fe ima pa le tedaj fkufiti,
zhe nifo perrafheni, zhe fe namrezh trebuhova
otekljina krenoti ino nasaj istifhati da. Ko bi po¬
rodnica obeniga sa pozh dofti dobriga pafa ne
imela, tak fe ji mora kak debel pertilek na nasaj
fpravljen pozh poloshiti, ino per vfakim popadku
s' roko kake poinagavke precej slo pertifniti, da
zhreva ino inreshe ne bodo mogle fpet naprej fto-

1 )iti ino fe samafhiti (uvesniti). Ko bi pa trebu-
lova otekljina vender le naprej filila, ali fe uves-
nila, tak fe mora po sdravmka poflati, da fe bo
porod fkos umetno poinozh dokonzhal.

.SSiterta Postava.

Od poroda per kervoshiljnih voslili (shilj-
nih gerzhah) na nogah, porodnih delih
ino ritnim zhrevefu porodnize.

§. 49 1 .

Ivervne shile fe savoljo fvojih gibzhinih mren
filno slo dajo rastegniti, in napravijo fkos to
otekljine, kterim kervnoshiljni vosli (kervoshiljne
gerzhe) pravijo. Kervne shile fe vezhi del slo
pozhafi rastegujejo, ino od kraja zelo nobene te-
shave ne naredijo; le pozhafi zhedalje vezhi per-
hajajo, kervne shile napravljajo s’ zhafama velike
krivine ino fivkafte ali zhernikafte vosle (gerzhe),
ki nifo vfe enako velike, ino sginejo, zhe fe na
nje pertifne, pa hitro fpet poftanejo, kakor per-
tifek neha (henja): napravijo nekakfhen teshek po-
zhutek, vmef fklezhe bolezhine, ondi, kjer feuijo.
Vsroki kervoshiljnih voslov fo vli sadershki, ki
kri vftavljajo, da ne more mirno po shilah tezhi,
kakor poftavira, pertifek nofezhe maternize i. t. d.

189

§. 495.

Kcrvoshiljni vosli potrebujejo veliko previdnoft
porodne pomozlinize, zhe fo prezej veliki, in zelo,
zli e le na porodne dele vfedejo, da fe med po¬
padki kaj ne preterga, ali rasleti. Takfhni porod-
nizi je perporozhiti mirno leshanje, napraviti fe ji
morajo pokladki is mersle vode, ino ne pre-
terdiie preve.se ; prepovedati fe ji mora preveliko
predelovanje popadkov, Zhe fe kak vosel med
porodom rasleti, je hitro porodniga pomozhnika po-
Klizati treba, sa tazhaf pa fe mora kar tveganim
ognjena goba in zhes njo debel platnen svitek na
felo poloshiti, kterp. kervavi, vfe to pa fe mora
potim s’ povojom prezej terdno poviti. Zhe fe pa
na kervavivno felo povoj ne more napraviti, kakor
ko bi fe bil na framnih uftnizah kak vosel rasletel,
tak bi fe moral pa 'pcrtifnjen perft kakfhne poraa-
gavke tak dolgo nakervavnim feli dershati, dokler
porodni pomozhnik pcrftopi.

§. 49G.

Per porodnizah, ki fo she poprej bile od vos-
lov na ritni shili nadlegvane, ti vosli per porodu
vczhi poftanejo, in hudo bolezhino ino terganje
narede. Toraj takfhni vosli lehko porod slo vftavlja-
jo, ker porodnizo per predeljavanju popadkov nad-
legvajo: in zhe vosel rilne shile pokne, rad ker-
votok vftane, da ga je hudo vftaviti. Porodna po-
mozlmiza naj prepove takfhni porodnizi vfe Aehko
ftifkanje ino napinjanje med popadki, ji naj vezh-
krat driftla ovarke Janeniga femena ali pa mleka
ino olja, da bo terganje manjfhi, in da fe ritno
zhrevo isprasni. Tudi je dobro, zhres ritno od-
jiertino platneno zoto, s' frovim maflom namasano,
poloshiti, in jo med popadki rahlo pertifkati. Per
driftlaniu mora jiorodna pomozhniza gledati, da
bolezhih voslov na ritni shili ne rasrani. Ko bi pa
kak takfhen vosel pozhil, mora gobe gor poloshiti,
m jo tak dolgo gorj pertifnjeno dershati, da po¬
rodni pomozhnik pride.

190

Peta Postara.

Od poroda per vprepadu ritniga zhrevefa.

§ {  497 .

Per porodnih, ki she ritnoshiljne vosle imajo,
alj fo she dolgo hitri z o imele, ritno zli revo med
predelavanjom popadkov rado naprej pade. Tudi
tukaj mora porodniza kmalo ko porod naftopi v’
poftelo, in mora na ftrani Jeshati; tudi je porodni
pomozhnizi fkerbeti,'da i'e porodnizhno riino zhrevo
kmalo od sazhetka isprasni, kar fe bo fkos drift-
lanje sgodilo. Prepovedati Te ji mora vfako na-
pinjanje, ritno zhrevo fe mora per vfakim popadku
s’ pokladkom platneniga svitka, ki je v’ merslo ru-
dezho vino namozhen bil, rahlo podpreti, in to tako
dolgo, da je porod fkonzhan.

§. 498 .

Ko bi bilo pa ritno zhrevo saref vprepadlo ,
tak naj vkashe porodna pomozhniza, da le po¬
rodna na lakte ino kolena v’ pofteli vlesbe, da bo
rit povikfhana, in naj istifhi s’ perftnim konzom,
kteriga je s’ maftjo namasala, v’ prepadeni del
zhrevefa pozhafi ino rahlo v’ odpertino ritniga zhre¬
vefa nasaj, in ji naj potim mirno lego na ftrani
narozhi. Ko bi fe pa vprepadeni del ne dal nasaj
ftlazhiti, fe mora pa sdravriik v’ pomozh pokli¬
cati, in do njegoviga dohoda vprepad s’ platne¬
nimi svitki, ki fo bili v’ mlekn napojeni ino dobro
s’ oljom pomasani, pokrit dershati.

499 .

Ko bi fe bila porodnize kaka druga bolesen
lotila, ki ni tukaj imenovana, tak porodna pomozh¬
niza ne fme farna porodniga opravila prevseti,
ampak tudi porodniga pomozhnika kmalo poklizati,
ker fe med porodom bolesen ne le slo pohujfhati,

191

ampak tudi porod v’ nevarnoft poftaviti samore.
Polana porodnizn Te mora she hitro v’ sazhetku
v' poftel vlezhi, in fe vfakiga vtrudenja sdershati.

TRETJI RASDEIi.

Od porodov, ki savoljo popak
otroka, in kar je okolj njega,
ni Po po redi.

S-500.

Popake fe samorejo na softavi otroka, na
jajzlmih mrenah, fadni vodi, popkovini traku ino
Itrevi nakljuzhiti, ki porodni tek vftavljajo ali zelo
vftuvijo; toraj je treba pokasati, kakfhne previd-
nofti ali pomozhi je per njih potreba.

Perra Postava.

Od poroda per popakili otroka.

§. 501.

Popaka otroka sadene ali zeliga otroka, ali
pa le nektere njegove dele, glavo, herbet ali
fpodni shivot.

§. 502.

Otrok, fofebno njegova glava, samore ali sa
prizhejozho medenizo preveliki, ali samorejo glavne
kofti prevezh okofhene in fhivi no mezhave sara-
fheni biti; glava sna vodo v’ febi imeti, in tak
prevelika biti; trebuh samore fkos vodo, alj fkos
rasrafhenje zhrevja prevezh rastegnjen biti, alj
samore otrok kako popako na febi imeti, kar potim
porod vftavlja ali vftavi.

192

§. 503 .

Kdar je glava prevelika, fe is liga fposna, da
ne derzlii prav naprej, de fi ravno je med e niza
dobro ftorjena, ino popadki dofti mozhni: rasen
tiga fe tudi po snotrajnim prejifkanji glava vezha
dosdeva. Teshko je pa prav slo, in le po velikih
fkufhnjah mogozhe, preveliko, drugazhi pa dobro
fpodobljeno glavo fkos prejifkanje fposnati: nekte-
ra glava fe dershi sa preveliko, ki v’ refnizi ni
prevelika.

§. 504 .

Naftopki nenavadne velikofti glave sa tek po¬
roda fo raslozhni po tim, ko je glava velika. Zhe
je glava le nekaj prevelika, fe bo porod fhe fkos
naturne mozhi isdelal, to de teshko, pozhafno ino
boiezho, fofebno per porodnizah perviga poroda.
Zhe je pa velikoft glave fhe imenitnifha, in zhe
glava fhe po frezhi ne leshi, tak fe tako v’ me-
denizo sagvosdi, da porod otroka fhe potim ne is-
tezhe, alj le s’ veliko nevarnoftjo sa porodnizo, ka¬
dar je otrok she mertev. t Sploh ima otrozbja glava
zhesnavadno otekljino, pa tudi porodni deli porod-
nize fo slo otekli, boiezho vrozhi, fuhi ino pri-
fadni. Zhe je sadnizh glava tak nesmerno velika,
da fhe nikak v’ medenizo ftopiti ne more, tak fe
otrok po naturnim potu ne more vlezhi.

§. 505 .

Porodna pomozhniza torej mora, zhe mifli pre¬
veliko glavo pred febo imeti, in fe preprizha, da

J er mozhnih popadkih ne gre naprej, ampak ob-
toji, in fe navfpred leshezhih delih otekljina na¬
redi, kar kmalo po sdravnika poflati.

%  506 .

Preveliko okoftenje glavnih kofti ino sarafhe-
nje fhivij ino mezhav fe fposna na tim, da fe
per prejifkanji po vodnim pozhu glavne kofti ne¬
navadno debele ofblatajo , da fe dajo gibati,
ino ena proti drugi premesiti, da fe per porodu
ne dado ena zhes drugo pretifhati, ino, da fe

193

mezhave ino fhivi ali zelo ne dajo ofhlatati, ali
pa le neraslozhno. Tudi glava pozhafi derzhi ali
zelo obftoji , in koshnih gerbanz na glavi ni
ofhlatati.

S. 307.

Ta popazhena softava glave fe le redko kdaj
perpeti, pa porod fhe le bolj vftavlja, kakor pre¬
velika glava, ker fe tukaj glavne kofti zhifto nizh
ena zhes drugo pretifhati ne dajo. Vender fe fhe
tudi v’ tej nakljuzhbi, zhe glava prav leshi, in ni
prevelika, medeniza pa dofti prot torna, porod po
naturnih raozheh dodelati da, deli ravno teshko
ino pozhafno. Zhe pa te okoljfhine nifo takfhne,
tak fe sna glava tako sagvosditi. da fi porodna po-
mozhniza ne bo samogla farna pomagati, satoraj
mora po sdravnika poflati.

§. 508.

Glavne kofti snajo tudi premalo okofhene biti,
kar fe po mehirjovim pozhu is fhirokih fhivov ino
mezhav, in is vkrenljivofti glavnih kofti per ti¬
panji fposna. V’ ti nakljuzhbi pretezhe porod ali
filno pozhafi alj pa prehitro, potim ko fo fhe nektere
druge okoljfhine, ki fo s’ to nakljuzhbo fklenjene.

§. 509.

Vodenizhna glava otroka, ki fe v’ snotrajno
ino svunajno raslozhi, obftoji v’ tim, da fe per
snotrajni, ki fe nar vezhkrat pergodl, veliko vode
v’ moshganih nabere, ino fhive no mezhave slo
raštegne , tako da njena okrajna mera kje 30 pav-
zov snefe. Vodenizhna glava fe po inehirjovim
pozhu is fhirokih, koshuatih in bolj mehkih fhivov
mo mezhav fposna, kakor tudi is filno tenkih
glavnih kofti, ki bolj ojftre, in vezhkrat dalezh
narasen ftojezhe robe imajo , vzhafi fe pa she
prav raslozhno mozhlrnoft ofhlata, ino pozhaf-
noft porodniga teka vodenizhno glavo osnanuje,
zhe je filno velika.

13

m

§: 510 . i/KIl oni svi

Naftopki vodeuizhne glave fe ravnajo po njeni
velikofti: je vodenizhna glava velika, tak fhe ne
more v’malo medenico ftopiti, ampak obftoji nad
vhodifhom; zhe je kaj manjfha, tak fizer v’ ine-
denizo ftopi, fe pa tamkej uvesne, alj fe pa prav
slo ofhpizhi, in fe potim pozhafno fkos is-shene;
tudi fe per mozhnih popadkih lehko rasleti; in po¬
tim voda odtezhe, otrok pa s’ raspozkeno glavo
na fvet pride.

§, 511 .

Zhe fe pa tudi otrozi s’ preveliko vodenizhno
glavo shivi porodijo, tak Vender fploh kinalo vmer-
jejo, in zhe she le nekaj let doshivijo, fe vender
njih shivlenje komaj zhlovefhko imenovati samore,
ker fe vezlii del malo svejo; zhe fe pa tudi sve-
dejo, tak fe pa truplo rediti ne more. Zhe fe sa-
voljo vodenizhne glave porod vftavlja ali vftavi,
in fe fkos medenizo isgnati ne samore, tedaj ne
more porodna pomozhniza drusiga pomagati, kakor
da po porodniga pomozhnika pofhlje.

§, 512 .

Nesmerna velikoft trebuha is-haja vezhi del
od vodenibe, le redkokdaj od rastegnjenja kakiga
zhrevefa, in fe fhe le da fposnati, kadar fta
glava ino rame rojene, in terfh naprej ne more,
alj zhe fe per nognim porodu, potim ko je otrok
do ftegnov porojen, vftanovi. Malokdaj je trebuh
toliki, da bi per nekoljki poterpeshljivofti ino po-
mozhi porod ne mogel fkos naturno rnozh dokon-
zhan biti.

§. 513 .

Zhe pa terfh predolgo saoftane, in ga nekteri
popadki ne istifhijo, tak naj porodna pomozhniza
nad perfi roke refhi, potim otroka sa rame prime,
in ga naj med tim, da ga rahlo femtertje (fam in
taj) maja, med pomozhjo popadkov ino per podpi¬
ranju fredniga mefa po legi peljavne zherte mede-
nize previdno naprej vlezhe. Ravno tako fe per

195

nognih porodih ravnati mora, kjer otroka sa ritko
vlezhe, zhe trebuh nezhe sa njo derzhati. Ven-
desr fhe pa le porodna pomozhniza v’ tima dvema
nakljuzhbama tako ravna, zhe porodniga pomozh—
nika ni dobiti, drugazhi naj to zelo delo njemu,
prepuftl. •io'«a oaaifidlnsžin .eri.«)« oaiibfoio

Tudi v’ tre buhovi Vodeniki porod prevred na-
ftopi. Otrok fe sna fizer shiv vlezhi, vmerje pa
fploh kmalo po porodu.

§. 514 .

Otrozhje fpake, ki porod vftavljajo, alj njegov
pretek nasaj dershijo, fo: otrozi s’ nesnano ali
dvojno glavo, sralhenj. dvojzhki, otrozi ki imajo
vezh udov, kakor je po naturi j ali ki imajo velike
israftke, otekljine i. t. d.

§. 515 .

Takfkne otrozhje popake je pa med jporodom
le teshko fposnati, in fploh jih le domifnljujejo,
zhe otrok ne gre naprej, defi ravno ni drujiga
vsroka najti; v’ taki nakljuzhbi fe mora po sdrav-
nika poflati. Tender take popake ne vftavljajo
vfelej otrozhji porod, sakaj israftki ino otekljine
fe vezhkrat dajo vkup ftifniti, ali pa poknejo, in
otrozi, ki prevezh udov imajo, ali vkup srafheni
dvojzhki doftikrat prevred na fvet pridejo, in grejo
po tim, ker fo majhini, in fe vkup ftifniti dajo, v’
vlaki legi lehko fkos medenizo.

§. 516 .

Zhe fe fpazheni otrok pred prihodom porod-
niga pomozhnika vleshe, tak nai porodna poinozh-
niza popako pred porodnizo f kriva, otroka pa naj
dobro ofkerbi, in naj ne perpufti, da bi fe mu kaj
sgodilo, alj da bi mu kaj poittanjkalo; tudi naj
fkerbi, da bo berfh ko berfh kerfhen, sakaj od
zhloveka je fpozhet ino rojen, in torej je zhlovek,

Zhe takfhni otrok vmerje, ali zhe fe je mertev
vlegel, tak fe ne fme pokopati poprej, da fe Sdrav-
nifhki gofpofki to na snanje da.

13 J 4

196

& 317 .

'Tildi takfhne popake otroka, ki poroda ne
vftavljajo, kakor, zhe je glave le pol, zhe nima
vfih udov, ali zhe ima materne snamenja, manjfhi
otekljine, pozhe, raszefhnjeno sgorno uftnizo, fkri-
vene noge ali roke, srafhene ude i. t. d. fe morajo
sdravniku kmalo na snanje dati, da bo sainogel
prevdariti, ali fe fhe da kaj pomagati. in kdaj ino
kako bi fe pomagalo.

Druga Postava.

Od poroda per popažhenih jnjzhnih
mrenah.

S- 5I8 -

Jajzhne mrene fo ali pre tenke ino flabe, in
f# samorejn prevred rastergati, ali fo pa prede¬
bele ino moznne, da fe preposno ali zelo ne ras-
tergajo; Obojo vftavlja tek poroda.

ni f  ojoni!oq aq ilu f  iiiaiiti qndv ojj-b . ol

.So* jajzhne mrene pretenke, tak fe samorejo
veliko poprej, kakor bi fe fmelo prav sa prav
sgoditi, to je, dolgo pred ras-fhirjenjom maternih
uft rastergati, in to fe sgodi toljko leshie, vezh
ko je otji;ozhje vode. Sa tek poroda nima ta pre¬
hitri od-tek vode per porodnizah, ki fo she kdaj
rodile, in kjer fe materne ufta dajo rade krevati.
ali kjer je bilo filno veliko otrozlije vode, fploh
obenih hudih naftopkov; alj nafproti, kadar fe
materne ufta farne na febi nerade odprejo, pofta-
vim, zhe fe premalo krevajo, ali zhe fo pre vezli
kerzhoni ino vkupvlezhenju nagnjene, fe pa she
hudi naflopki perinerijo, ki fe morajo torej bolj
raslozhno tukaj raskasati.

197

§. 520 .

Med te hude naftopke flifhi saoftajanje dru-
giga porodniga zhafa, nainrezh: ras-fhirjenje ma¬
ternih uft fe godi bolj pozhafi, in popadki fo bolj
bolezhi. Zhe porod prepozhafi naprej gre* otrok
od vkupvlezhenja maternize veliko terpi, ker vode
vezh okolj njega ni, da bi ga pred pertifkanjom
varvala.

S- 321 .

Zhe fe jajzhne mrene she v’ nofhenji farne od
feb’ ali fkos kako filo rastergajo, tak pride porod
prevred. jSo jajzhne mrene enkrat rastergane,
tak ni vezh drusiga ftoriti, kakor da fe popadki
puftijo pozhafi predelavati, ino gledati, da fe per
vezla del dolgim teku poroda mozhi ne sgubijo, in
da fe per kerzhnatim vkupvlezhenju maternih uft,
kar fe vzhafi pergodi, odzedki od kuhaniga leno-
viga femena s" oljom noter brisgajo.

Zhe drugi porodni zhaf zhes filo pozhafi tezhe,
in v’ tretjim ino fhtertim mozhi popadkov' pefhajo,
tak bo sa presaranim od-tekom vode treba porod¬
niga pomozhriika poklizati.

% 522 .

Zhe fo jajzhne mrene pre debele ino mozhne.
tak fe she debele, ufnatafte ino zherftve ofhlatajo.
Aaflopki, ki is tiga isvirajo, fo sa pretek poroda
kolj nevarni. Jajzhne mrene fe potim dofiikrat na
frarnno fklad ali pa pred njo is-shenejo, to je:
svunaj vhodilha materne noshnize; pa tudi fe sna
otrok zelo s' zelimi jajzhnimi mrenami vlezhi.

§ 523 .

Vreterdne ali prevezh rastegnjene jajzhne mrene
rade ftrevo nategnejo , da fe ali prehitro odlufhi,
ino velik kervotok napravi, ali pa, zhe je prevezh
perralhena, lehko napravi, da fe matenhza zhifto
savihne.

§. 524 .

Prezej debele ino terdne jajzhne mrene ne
grejo drugazhi narasen, kakor fkos vmetno per-
pomozh. Alj porodna pomozhniza ne fme bres filue
potrebe otrozhji mehir rasgnati. Le, zhe fo ma¬
terne ufta popolnama isdaifhane, zhe je otrozhji
mehir slo napet in noter do svunajnih fpolnih de¬
lov istifhen. otrozhja glava pa globoko v’ rnede-
nizi ftoji, fe fine otrozhji mehir vmetno rasgnati.

§. 525 .

Le per popolnama isdalfhanih maternizhnih
uftah fe fmejo prezej debele ino terdne jajzhne
mrene vmetno rasgnati. Zhe pa maternizhne ufta
nefo dofti isdaifhane, in nefo vsroki, ki potrebu¬
jejo , da fe porod hitro dokonzha, tak fe rasgna-
n j e otrozhjiga mehirja dopufti. Mehir vmetno ras¬
gnati je lehko, tak le: konez kasinza fe med
enim popadkom proti fpred ftojezhi fteni napetiga
otrozhjiga mehirja poftavi, in ga prezej slo proti
framnimu oboku ino prožil od glave, da ne per
naglo rasgnatih mrenah prevezh globoku kasinz
pride, in naprej ftojezhi del otroka pofhkoduje,
tak dolgo pertifne, da fe rasterga ino odpertino
fhe bolj isdaljfha. Ko bi fe pa mehir ne dal s’
kasinzom odpreti, tak fe svunaj eniga popadka
mrene s’ perftmi leve roke primejo, nagerbanzhijo,
in s’ fhkarizi na konzu okroglo isdelanmi pre-
resajo. t Shpizhaftiga orodja pa ne fme porodna
pomozhniza nikdar sa preresanje jajzhnih mren
vseti. Porodna pomozhniza fe mora pa tudi vfelej
dobro preprizhati, ali ima v’ refnizi napeti otrozhji
mehir pred febo, sakaj lehko bi fe sgodilo , da bi
veliko glavno otekljino ali pa vodenizhno glavo sa
otrozhji mehir fposnala, ko bi v’ prejifkanji ne bila
dofti previdna.

§ 526 .

Vmetno fe morajo fhe v’ tih nakljuzhbah jajzh¬
ne mrene pretergati, da fe fhkode in nevarnofti
prevarjejo, namrezh:

199

iJ  zhe fe jajzhne mrene savoljo flabih popad¬
kov farne ne pretergaja;

2J  zhe je v’ maternici tako veliko vode, da bi
porod savoljo nje prepozhafi naprej tekel;

3J  ko bi bila inedeniza preproftrana, ali ko bi
bili popadki premozhni, tako, da bi snal porod
prehitro naftopiti:

4)  ko bi med porodom veliki kervotok vtftal, da
fe bo maternica po o d teku otrozhje vode vltup-
svlekla, in tako kervotok vftanovila;

SJ  zhe mora porod savoljo ne prave otrozhje
lege, ino savoljo drugih vsrokov vmetno fkon-
zhan biti.

§. 527.

Tudi fe samorejo jajzhne mrene 1'pazheno vkup
sarafti. V’ nofhenji jajzhne mrene na snotrajnim
maternizhnjm liži rahlo vifijo, alj kadar fe popadki
sazhnejo bi fe morale odlozhiti, da bi otrozhji rne-
hir leshej naftopil, in da bi ftreva leshei na fvoj
is-hod ftopila. Vzhafi fe pa vender shiljna ali
ufnata mrena tam pa tam bolj polna kervi ino s'
maternizo bolj fklenjena najde, kakor po navadi,
in fe satoraj teshje in med bolezhinami lozhi. To
fe na snan e dava fkos bolezhino, ki fe v’ drugim
porodnim zhafu smeraj na enim mefti maternize
obzhuti, ino nizh ne preneha, kakor tudi fkos
mozhno snamnenje (odtekanje kervi) v’tira zhafu
poroda. ^Sposnanje fe pa smeraj fhe le fkos pre-
jifkanje ftreve dobi, ki je she prozli perfhia. Zhe
kri Ih malo težile, kadar fe jajzhne mrene od ma¬
ternize lozhijo, tak to nima nobene nevarnofti v’
febi; nevarno je pa, zhe je kervotok veliki, in
tedaj ie dolslmoft porodne pomozhnize, sdrhvnika
v’ pomozh klizati.

200

Tretja Postava.

0(1 poroda, per kterim otrozhja voda
ni po redi.

§. 528.

Otrozhje vode sna prevezh ali premalo biti.
alj ' fe tudi samore tifta v’ nofhenji alj porodu
prevred rasliti, alj pa sna lama na febi biti po-
pazhena. ,r ,

§. 529;

Zhe je fadne vode prevezh, tak je to sa pre¬
tek poroda fhkodljivo, sato, ker fe savoljo pre-
velikiga rastegnjenja materniza dofti vkup svlezhi
ne mole; in tak naftopijo flabi popadki, fkos ka¬
tere isgnanje otroka ino tudi lozlienje materne po-
tize pozhafi naprej gre, ino lehko ftori, da ma¬
terniza vterpne, da po porodu hudi kervotoki na-
1'topijo, ali da fe materniza previhne. Tudi sa¬
more prevelika mnosha otrozhje vode lehko ne
prave lege, obvijanje ino vprepad popkoviga traka
ali inajhinih otrozhjih delov, ali pa sadnizh fhe v
otrozhji pofteli pozhafno ino nepopolno vkup-svle-
zhenje maternize napraviti.

§. 530.

Kda je prevezh otrozhje vode, fe fposna na
velikim rastegnjenji porodmzhniga trebuha, na ve¬
likim mesenji otroka ,  ki fe vzhafi she v’ drugim
porodnim zhafu, velikokrat na vezh ftrani, ob-
zhuti, na veliki mehkoti trebuha, na vifoki ino
mesljivi legi glave v’ sazhetku poroda, na mehirju,
ki je tudi svunaj popadkov slo napet, in sadnizh
na kratkih ino flabih popadkih.

S- 531.

Kar pomozh sadene, ne more porodna po-
mozhniza v’ sazhetku poroda in pred odprenjom
maternih uft nizh drusiga ftoriti, kakor da porod-
nizi na pol fedejozho lego perporozhi, da savoljo

901

maternize, ki je s r  vodo napolnjena, ino proti per-
fam pertifka, ne bo preteshko dihala; fo i'e pa
materne ufta she en ali 1 '/, pavez fhiroko od-
perle, in fe nezhejo vezli ras-fhiriti, tak je treba
otrozhji mehur vmetno odpreti, ino otrozhjo vodo
pozhafi isprasniti; alj zhe fe je mehlr she rasletel,

F a naftop glave sadoftno odtekanje vode vftavlja,
e mora glava enokoljko nakvifoko vsdigniti, in
tako en del otrozhje vode, in ne na enkrat, ampak
po vezhkrat, istezhi puftiti. Po odteku vode fe
mora fhe pokoj perporozhiti, porod ne prenagliti,
in fhe po porodu fkerbeti 5  da fe fkos rahlo gla-
denje (ribanje) fpodniga shivota materniza vkup
svlezhe, da kervotok ne pertifne, ki je v’ ti okolj-
fhini toljko rad per redi.

Zhe pa per vfim tim povodnim odteku vender
fhe naftopki prevelikiga rastegnjenja maternize
oftanejo, ki fe fkos flaboft popadkov v’tretjim,
fhtertim ino petim porodnim zhafu na srianje dajo,
tak je treba po porodniga pomozhnika poflati.

Voda fizer gre she v’ nofhenji ali v’ porodu
prav sarano prozh , zhe ni prava otrozhja, ampak
kaka druga voda. Alj to sarano vodno odtekanje
ni ne nofhenju ne porodu kaj na poti, ampak fhe
le vezhi del dobro dojde.

§. 532 .

Preinala mnosha otrozhje vode. Voda bi fe
morala po pravizi v’ sadnim zhafu nofhenja smanj-
fliati; alj vzhafi fe tako pomanjfha, da je nje ob
porodu zelo malo, alj pa zhifto nižh. Tak porod
fe imenuje fuhi porod, in ima ene ino druge flabe
naftopke, kakor: odprenje maternih uft le sgodi
pozhafi in neprav, jajzhne mrene fo slo napete,
ftreva fe iierfh le po kofzih odlozhi, maternizhne
(tene vezhkrat otroka prevezh pertifkajo, ker pre-
terdno na njem leshijo.

§. 533 .

Premajhina mnosha otrozhje vode fe fposna,
na trebuhu porodnize, ki je malo rastegnjen, ino
terd, na flabim gibanju otroka, in na majhnim,
malo napoljenim otrozhjim mehirju.

202

§ 534 .

Porodna pomozhniza nima per premah mnošhi
otrozhje vode drujiga opraviti, kakor per presara-
nim preterganju jajzhnih mren. Rasen tiga je pa
smeraj dobro na jajzhne mrene gledati, ktere fo
per naprej leshezhi glavi vezhkrat tako bliso zhres
glavo prepreshane, da bi fe leliko sa glavno odejo
(koško) dershale, in tako bi snalo per odpertih ma¬
ternih uftah odprenje jajzhnih mren samnjeno biti.

§. 535 .

Vzhafi, pa vender le redkokdaj je fadna voda
vfa preinenjena, vzhafi je bolj gofta kakor fploh,
selenkafta, fivkafta in fhe zelo bela ko mleko,
de fi ravno kak fhkodljivi naftop sa porod ali
sdravje otroka savoljo tiga fe ne najde. Zhe je
pa voda, ki odteka, temno-selena, s' otrozhjo fmolo
ino veliko kervjo smefhana, in pa slo fmerdljiva,
tak je vfe to vezhi del shaloftno snamenje, da je
otrok mertev.

.SIi(crta Postara.

Od poroda per popakih popkoviga Iraka.

§. 536 .

Popkov trak sna ali fam na febi prekratek,
ulj ob ene ino droge otrokove dele ovit ino tako
okrajfhan, alj pa tudi odteigan biti.

Vprepad popkoviga traka bo posneji per po-
pazjienih otrozhjih legah raskasan.

%  537 .

Redkokdaj bo popkov trak fam na febi tako
kratek , da bi bil savoljo njega porod sadershavan
ino vftavljen, alj da bi kako drugo nevarnoft per-
peljal; kjer le je pa vender tako sgodilo, fo fe
pa tudi druge velike popake na otroku najfble.
Zhe je popkov trak tako slo kratek j fak fe bo per

porodil pretergal, alj bo pa kriv, da fe bo ftreva
prevred odlozhila.

§ 588 .

Vezhkrat fe pa pergodi, da popkov trak sa-
voljo ovijanja prekratek pride, in vezhi del tedaj
sanjke okolj vratu leshijo. Vzliafi je pa popkov
trak tudi ined bedrom, in okolj shivota, rok ino
ftegnov ovit. To ovijanje pride fploh od prevelike
dolgofti popkoviga traka, od prevelike mnoshe
otrozhje vode, alj pa od ne praviga otrokoviga
inesenja, in fe sazhne fploh slie v’ pervi polovini
nofhenja. Prav velikokrat je pa popkov trak tako
dolg, da fe savoljo ovijanja porod ne vftavlja, pa
tudi kakfhne druge nevarnofti ne perpe^a.

%  539 .

Vender pa samore popkov trak savoljo ovija¬
nja tako kratek poftati, da mati in otrok v’ nevar-
nojft prideta. Tako, zhe fe, poftavim, popkov trak
okolj otrokoviga vratu ovije, rad tak kratek po-
ftane, da otroka per njegovim is-ftopu davi in fhe
lehko sadufhi, ftrevo prehitro odterga ino veliki
kervotok napravi, in zhe fe materna potiza terdno
dershi, in popkov trak predolgo napinja, fhe sna
otrok vmreii, popkov trak fe sna pretergati ino
materniza savihati.

§. 540 .

Kda fe je popkov trak ovil, fi domifhljujemo,
zhe per dofti proftrani medenizi, ne preveliki glavi
ino mozhnih popadkih glava naprej ne derzhi; zhe
porodniza per vfakim popadku hude bolezhinc v’
maternizhnim dnu obzhuti, in po vfakim popadku
nekaj k eni ispufti. To pa,, da glava po prejenja-
nju popadka nasaj ftopi, ni obeno snamenje pre-
kratkiga popkoviga traka. Popolnama fe pa ovi¬
janje popkoviga traka fhe le potim fposna, zhe je
otrok she tako dalezh porojen, da fe ovijanje s’
prejifkavnim perftom dofezhi da, ali pa she vidi.
Vzhafi fe pa ovijanje nizh ne da fposnati, nam-
rezh tedaj, kadar fe per porodu popkov trak proti
odvija ali nasaj fmuka.

204

8- s-n- ‘Sv

Ivar opravik porodne pomozhnize per ti okolj-
1’hini sadene, tak je gledati, da fe otrok odvije.
Najde torej porodna pomozhniza po porojeni glavi
popkov trak enkrat ali dvakrat okolj vratii ovit,
tak ga naj ifhe naprej zhres glavo isfmukati. Zhe
je popkov trak dvakrat okolj vratii ovit , mora gle¬
dati, da bo dva perfta fpod f pravila, ino obe sanjke
nekoljko orahljala, potim pa eno sa drugo zhres
glavo fpravljala, ali pa naj ondi, kjer fe popkov
trak narbolj vda, rahlo vlezhe, da bo sadergo
toljko rastegnila, da bojo rame ino terfli fkof fto-
piti samogle. Zhe fe pa sanjka ne da dofti
isdaljfhati, tak jo mora, ker fe tukej fhe konez
materniga ino otrokoviga popkoviga traka dofti
ne posna, dvakrat podvesati, ino med obema
podvesama preresati, potim hitro otroka vun is-
praviti. Zhe pa ni dofti zhafa, popkov trak pred
preresanjom dvakrat prevešati, tak ga pa naj po¬
rodna pomoznniza prav naglo prereshe: ta dva

konza pa mora kaka pomagavka tako dolgo dobro
vkup dershati, da fe otrok porodi; in med tim pa ,
da le to godi, mora fhe kaka druga saftopna po¬
magavka fredno mefo bres prenehanja podpirati.
V’ nekterih okoljfhinah gre pa porod tako hitro
naprej, da obeniga zhafa neoftane, kaj takfhni-
ga pozheti: vezhi del je tazhaf pbpkov trak dolg,
ino porod fe bres vfe nevarnofti sa mater ino
otroka iskonzha. Zhe je kak drugi del otroka v’
popkov trak samotan, fe vezhi del leshej ovije ,
m kako je ravnati she um kashe.

§. 542. ir  mq a

Preterganje popkoviga traka fe sarnore med
porodom pergod ti, zhe je popkov trak alj she fam
na febi prekratek, tenek ino flab, alj pa zhe sa-
voljo ovijanja kratek poftane; tudi, zhe porodnizii
ftoje ali lede bres potrebne pomozhi porodi, ali
pa, zhe fe per obrazhanju ali nognim porodu trak
dofti previdno ne nategne. Popkov trak fe sa-
more pred porodom ali po porodu, snotraj ali svu-
naj maternize, tikaina otrokovima popka ali pa dalej
prožil pretergati.

205

§. 543 .

Ko bi fe med porodom otroka popkov trak is
kaki ga vsroka pretergal, tak je pervizh potrebno,
da le porod bersh ko bersh iskonzha, ker bi fe
otrok, zhe fe tudi otrokov pretergani del podve-
sati da. ven d er sadufhiti moral, ker dihati ne more;
drugizh je pa potrebno, da fe kri vftanovi, kakor
hitro fe samore, ali fkos podvesanje, ali ko bi fe
bil v’ nar litijfhi permeri, popkov trak tikama na
shivotu odtergal, fkos pertifnenje gobe, zhesktero
fe platneni svitek poloshl, in tako dolgo dobro
pertifnjen dershi, ali s’ kakim povojom dobro pre-
veshe, da poklizani porodni pomozhnik perftopi.
,Se je popkov trak med obrazhanjom ali nognim
porodom pretergal, otrok, pa ne fhe savfim porojen,
tak fe mora njegovo porojenje hitro išpeljavati. ih
potim fe mora popkov trak tvegama podvesati. Zhe
pa oba konza is porodnih delov vtin vifita, tak fe
morata oba poprej prevešati.

Peta Postara.

Od poroda per popakih ftreve,

§. 544 .

Med popaki per ftrevi, ki porodu fhkodujejo,
fe nafledne nar vezhkrat nakijuzhijo, ino nar vezli
pomenijo:

J)  zhe ftrcvii na siiotrajnih maternih uftah ali
sraven ledi;

2)  zhe fe med porodom otroka ftreva prevrni
odložili;

3J  zhe po porodu otroka ftreva predolgo v :  ma¬
ternici oftane.

Kar fedenje ftreve na maternih uftah ali sra¬
ven njih ino njeno presarano lozhenje med poro¬
dom otrokn sadene., od tiga bo 'govorjeno per po¬
rodih , ki fo s' kervotoki sdrusheni, in satoraj fe

tukaj le od predolge saoftaje ftreve v’ maternizi po
porodu otroka potrebni nauk da.

i 545.

t Sp1oh gre ftreva hitro po porodu otroka prozh;
sna fe pa perpetiti, da tifta The vezli zliafa v’ma¬
ternizi saoftanc, in tako 1'konZhapje poroda sader-
sliava. Predolgo mudenje flreve V maternizi pride,
ali od figa, da fe predolgo ni od maternize odlo-
zhijn, ali pa od tiga,, da j e isgnanje odlozhene
ftreve bilo vftavljeno.

$j 346 .

Nar navadnifhi vsroki, da fe ftreva vftavlja
in naprej ne gre ^ samorejo ali v' ftrevi farni na
febi, v’ maternizi, ali pa v' nefpametnim ravnanju
porodne pomozhnize leshati Tako poftavim, fe
ftreva dolgo ne odlozhi, zhe fo sabolezhki flabi,
ali zhe jih zelo nizh ni, prehladenje, ino tcrdno
sarafhenje ftreve s’ maternizo; zhe fe :e pa odlo-
zhila, pa naprej ne gre, liga snajo krivi biti ker-
zhi, ki maternizo vkup vlezhejo, ali kriva lega
maternize, ali pa fhtorafto ino presarano persade-
vanje, ftrevo odlozhiti.

§ 547.

Da fo sabolezhki preflabi, ali zelo saoftanejo,
to pa pride od presaraniga ino prevelikiga ras-
fhirjenja maternize, od prenagliga poroda, od ker-
votokov, od bolesni, od prei elike flabofti porod-
nize, od neprevidniga ino prenagliga vlczhenja sa
popkov trak pred ftrevniin odlozhenjoin i. t.  d.

S- 348.

Ta okoljfhina fe is tiga fposna, da porodna
obenih sabolezhkov nima, ali ima le nektere, in
tako nobenih bolezhin v’ fpodnim shivotu ne ob-
zhuti, da fe materniza ne ofhlata nad framnimi
koftmi kakor terda krugla, ampak da je mehka,
uvela ino bolj rastegnjena, in da njeno dne noter
zhes popek gori feshe, da vezhkrat kervotoki vfta-
nejo, kakor fe kak del ftreve lozhiti sardine; kri

207

le pa ne. vlije na enkrat sla, ampak tezhe le sme-
rnj enako dobo naprej.

549 .

Zhe fe porodna dobro pozhuti, obeniga ker-
votoka ni, ino fpodni shivot tudi ni bolezh, tak
naj ifhe porodna pomožhniza, da fe bo fkos pokoj
trupla ino dufhe, fkus snotrajne ino svuna ne per-
pomozhke materniza fpet vkup-svlekla. Tudi naj
A’zhafi ter vzhafi okoljzo maternizhniga dna s’golo
roko , ali s* ogretimi perti rahlo gladi, ino fpodni
shivot s’ mlazhhiini pokladki is vina ino dufhezhih
selifhov obloshf, ino vezhkrat driftle is kamilzhniga
teja ino foli da. Zhe je zelo truplo flabotno, le
morajo tudi rezili, ki snotraj okrepzhajo, v' maj-
hinih betvih podeliti, kakor Hofmanovez, zimet0A’a
omaka (tinktura), te is mete ali melife, vino, ne
prevrozhe mefene polivke i. t. d.; in potim fe mirno
zhaka, da fe ftreva odlozbi, ki fe mora potim po
danim nauku vun fpraviti. Zhe pa ftreve v’ dveh
ali treh urah fhe ni, fe mora pa po porodniga po-
mozhnika poflati.

§. 550 .

Kadar sabolezhkov ni, ali kadar fo preflabi,
ni varno ftrevo kar na ravnoft odlozhiti, ker bi isi
tiga kervotok perfhel, ki bi ti okoljfhini filno
nevaren bil, ker fe po naglim lozhenju ftreve od-
perte silile na snotrajnim liži maternize ne morejo
vkup svlezhi, ampak bi fe sapreti snale, Zhe je
pa s’ to okoljfhino fhe kervotok fklenjen, tak je
treba tako hitro. ko fe da, po sdravnika poflati,
in dokler ne pride, tako ravnati, kakor fe bo per
kerAmtoku po porodu povedalo.

§. 551 .

,Skos prehladenje porodne, ki fe rado pred
porodom, fhe rajfhi pa po porodu pergodi, ikos
porojenje v’ flubih porodnih ftolih, fkos nepotrebno
ino pregorto odgrinjanje porodnih delov, fkos
raersto ali mokrotno prebivalfhe i. t. d. tudi rada
lozhitev ftreve saoftoji. Porodna pomozhniza v’
taki okoljfhini naj porodnizo A r ’ njeni pofteli fredno

208

toplo odene, naj na fpodni shivot fredno ogrete
perte poloshi, in naj ji da ene fhkodeljze mlazhni-
ga lipoviga ali luzhnikoviga teja piti, fkos kar fe
rada ftreva zhes ene nre odlozhi. Ko l)i fe pa le
ne odlozhila, in bi fhe kervotok sraven perftopil,
tak fe mora kriialo porodni pomozhnik poklizati.

§. 552 .

Kdar je ftreva preterdno maternizo šara-
fhena, fe fhe le v’ petim porodnim zhafu fposna.
Vendter to preveliko sarafhenje ni vfelaj enakofh-
no: p er rafte fe nje nam rezil le nekaj, ali pa žela.
Tudi fo vfe ftreve enako terdno maternize ne der¬
shijo, ene fe le sa nektere ali mnoge kitafte nitke
maternize dershijo, druge fo odsgor vfe jedrafte,
fhe druge fo s’ vezhimi ino manjfh mi koftenimi
kofzi ali apnatimi deli prepletene, in te fe fofebno
terdno snotrajnih ften maternize dershijo.

553 .

Kdar je ftreva prevezh s’ maternizo sarafhena,
fe fposna is tiga: da fe per velkih popadkih ino
mozhnim vkup-vlezhenju maternize ftreva ne od¬
lozhi , da porodniza na enim mefti maternize hudo
holezhino obzhuti , ki fhe bolj fkli, zhe fe je kdo
dotakne, alj zhe fe popkov trak le koljkaj potegne,
in da vezli kervi gre prozh, kakor po navadi.

554 .

Naftopki preterdniga sarafhenja ftreve s’ ma¬
ternizo fo:

1J  nevarnoft savihanja maternize per neprevid¬
nim vlezhenju sa popkov trak:

2J  nevarnoft velikiga kervotoka, zhe fe eden
ali drugi del ftreve odlozhi, ftreva pa vender le
vun ne gre ;•

■i)  nevarnoft predolge ftrevne saoftaje.

Kar pa vsroke preterdniga sarafhenja ftreve
sadene, tak fe ravno tako malo gotoviga da rezili,
kakor od vsrokov vfpredi leshezhe ftreve.

30 »

'„W$W|.£e je porodna pomozimiza od.
nafti preterdnigasaraf bpo ja ftijeve s’ materni zo-pe-i
prizhala, tak mora rozhno (jutro) po. sdravitika
pofjati. Porodni mora nar vrzhi mir perporezdiiti,
jo opominjati, da fe naj vfiga tifhanfa ppr sabo-
leghkih sdershi; ne fmd ka.r vezh popkov trak na-
tesavati;, saknj to bi snalo kervotpk ali savihanje
maternize ali faj odterganje popkoviga traka ppr-
peljati. Do prihoda porodniga pomozhnika sna,
zhe kervotoka ni, driftlanje is kainilzhniga teja
ino olja davati. Ko bi pa kervotok le hujfhi per-
hajal, in porodni pomozhnik bi The ne bil v’prizho,
tak fe mora piorodna pomozimiza tako aofiti, kakor
bo per kerVotokih po porodu povedano. ‘

?‘|od8ž o g. 556.

»Smeraj je pa sa poroduizo dobro , da, zhe fe
she ftreva fkos faipo naturno mozh ne da odlo-
zhiti, fe vender fkos naturno mozh perpravlja, zhe
kervotoka poleg ni. j kar fe, zb e bo posnej fkos
umetne opravjce odlozhena, sa voljo she bolj vkup-
svlezhene , ih| gjj s  leni isprasnjene maternize ni
toljko kervotokov bati, pa tudi fklemba ftreve bo
onbr*ronr oiflsi 9{ id

»Til

§. 557.

Iverzhno vkup-vlezhenje maternize po porodu
otroka vežkkrat na.demo per porodnizah, ki fo
tudi drugazhi kerzhom slo podvershene; pofebno
rado pa naftopi po neprevidnim nategovanju pop-
koviga traka, poprej da je materna ipotiza odlo¬
zhena, alj potim, zhe fpodni shivot ni bil povfod
enakpfhno gladen, po drashenju. maternih'.»ifl, po
naglim’ fpfehladenju, po teshkih, le fkos sdrav-
nifhko uiniioft ispeljanih porodih.

§. 558.

Materniza samore tedaj ali poviodkorzhno
v kup -Svle zh e na biti p in tedaj od vfih ftrani ftrevo
vkup ftifka, in je terda, zherftva ino okrogla
ofhlatati; ali je pa le na enih meftih fkerzhene

14

210

vkup-svlezhena, na drugih pa odmekla. Pofled-
nizh imenovana okoljfhina fe nar raji nakljuzhi, in
fizer tako, da je materniza zhres Predo terdno pre-
fhinjena, in fkos to v’dve Votljine rasdelena, v’
kterih sgorni votljini fe ftreva shajde. To imenu¬
jemo vshaklenje ftreve, in fizer popolno vshakle-
nje, zhe fe vfa ftreva v’ sgorni votljini snajde,
nepopolno pa, zhe je nje le nekaj v’ sgorni votljini
saperte, nekaj fe nje pa v’ fpodni votljini ali pa
v’ materni noshnizi snajde.

§. 559.

Vshaklenje ftreve fe fposna is tih le sna-
menjov: per svunajnim prejifkanji fe fkos trebu-?
liovo fteno fhe vifoko proti popkii materniza ofhlata
kakor podolgovata, gladka krugla, vezhi del na
eni ftrani trebuha, ki per potipanju slo saboli;
fpodna okoljza je pa nafprot mehka ino uyela;
tudi fe felo prefhinjenja slie na trebuhovi fteni vi-
diti da. Per snotrajnhn prdjifkanju fe pa najdejo
maigrne ufta prasne, ali k’ Vezhimu s’ fterdeno
kervjo v’grudih napolnjene', mehke ino vzhafi tako
ras-fhirjene, da fe nobena mejij med materno nosh-
nizo ino maternizo ne raslozhi; zhe fe pa sa pop¬
kovini trakom naprej gre, tak fe pride do odper-
tine, ki je tefno ino terdno vkup-svlezhena, iho
v’ sgorni predel maternize pelja, kjer fe ftreva
snajde. Vezhi del je s’jtim mozhno maternizhno
kervavenje fklenjeno , in zhe sabolezhki naftopijo,
fak fo filno bolezhi ino reshezhi, in vender ftreva
ne ftopi nishje v’ materno' 1  noshnizo.

§.560. I«q

Je s’ vshaklenjom tudi hud kervotok fklenjen,
tak fe mora naglo porodni ponjpzjliniij ppklizati; in
porodna pomozhniza mora do nje^oviga ijplipda tako
ravnati, kakor per vfakim kervotoku. Zhe pa kerva-
venje ni tako veliko, tak naj ifhe kerzh smanjfhati,
in potim ftreva rada v’ materno noshnizo ftopi. Po-
rodnizi fe mora nar vezhi pokoj perporozhitii, fe vfiga
natesavanja na popkovini traku sdershati. nekaj ka-
milzhniga teja s' Hofmanovzoni piti datlji iin zhe
kervotoka ni, kamilzhni te s’ mlekom ali oljom

811

noter brisgati, in trebuh s‘ fredno rasgretimi perti
obloshiti. Zhe pa po vfiin tim kerzh ne jenja, in
fe ftreva naprej ne poganja, tak mora porodni po-
mozhnik perftopiti.

§. 561 .

Zhe pa s’ ftrevnim vshaklenjom fklenjeno ker-
vavenje tako hudo poftane, da ni zhafa na porod-
niga pomozhnika zhakati, tak je dolshnoft porodne
pomozhnize, s’ defnizo dobro s’ maftjo namasano,
ino vofko vkup slozheno gor sa popkovim trakom
v’ maternizo iti, od sazhetka dva, in potim s’zha-
fama tudi te druge perfte v’ ftefnjeno felo fpra-
viti, in rahlo fkufhati, tifto pozhafi rastegniti;
med tim pa mora s’ levizo od svunaj maternizo
podpirati. Zhe je bres file defnizo fkos vtefnjen
kraj fpravila, ino do ftreve perfhla, tak naj sdaj
ftrevo, ko bi fhe ne bila savfim odlozhena, zhifto
odložili, jo v’ zelo roko f pravi, ino potim ravno
vun ispelja; in s’, tim fploh kerzh ino kervotok
henjata.

§. 562 .

Ko bi pa savoljo krive maternizhne lege ftreva
ne mogla naprej, kar fe is tiga fposna, da mater-
niza nad framnimi koftmi slo naprej moli, ali fe pa
v’ eni trebuhovi ftrani ofhlata, tak jo mora porodna
pomozhniza od ene pomagavke ravno dershati pu-
ftiti, in zhe je ftreva odlozhena, jo po navadno
prozh vseti.

§. 563 .

Ko bi fe popkov trak pred ftrevo odtergal, kar
fe sgodi, zhe je flab, rahel ino gnilaft, ali tikama
ftrevniga roba fedi, fhe vezhkrat pa, zhe ga po¬
rodna pomozhniza neprevidno ino slo natesuje, tak
fe mora isgnanje ftreve, zhe ni filmh nakljuzhb,
naturi prepuftiti. Ko bi pa neprenehajozh kervotok,
kerzh ali hude bolezhine naftopile, je treba pa po-
rodniga pomozhnika poklizati.

hjofi ‘in iril/1 ' ’  . ibuTOO « 2 '»f euodo iit imol«8

14« 1

212

i) imiv

ni ^  iiB^rici

<ir |V

.SHTERTI

Od porodov, ki savoljo napzhne
(pogrefbne) lege otroka iiito

UL\0IJ10<

Perva Postava.

Od sapopadka,. vsrokov ino snarnenjir,
napzhne otrokove lege.

§. 564.; on odi id od ,o/9ifl

Zhe otrok ne ftopi na porod V glavo, ritjo,
nogami ali koleni. ampak s’ kakim drugim delom
trupla, zhe tedaj ne leshi po dolgim, ampak krivo
ali popreki v’ maternizi, v  ali zhe sraven glave ali
riti fhe drugi otrokovi deli, kakor ena ali obe roke,
ali popkov trak naprej leshi i tak imenujemo to
nd^Htajnilegmat-oi^ »i al ind _ t j,9iqBn algoai on

5f6t5>.inmif) i/orind

Leshi snofhen otrok preZej krivo ali JM>|»Wsk V?
maternizi. tak 1  fe fkos naturnO ttOzh ne more- jlo-
prej poroditi, da fe njegova lega fkos sdravniiliko
vmetnoft fpreoberne. Le inertvi, ali ne snofheni
ino majhini otrozi, ki fe lehko vkup ftifniti dajo,
fe samorejo vzhafi fkos Parno naturno mozh poro¬
diti, zhe ravno popre k ali slo krivo leshijo. Zhe
pa otrokova lega ni slo kriva, ali zhe fo sraven
glave ali riti tudi roke , nogC;, ali popkov trak na¬
prej padli, tak sna fr/,er porod naturno naftopiti,
bo pa v’ pervi okolji hibi bol] teshaven, v’ drugi
okoljfhini pa sa otrokovo shivlenje nevaren.

.iiiuvildoij j:din/i.\()iu»!:;

H- 566.

Satoraj ni obena lega po redi, v' kteri ne ftopi
glava po naturno na porod; porod fam je pa fkos

813

naturno m07.l1 mogdzh ali nemogozh. in iizer v'
pet - vi oknljfhini bi' 6 š hbv^rnofti s,e mater in« otroka,
ali nevaren sa oboje j ali nevaren sa farno mater
ali sa famiga otroka.

§.567. man«

Per tejgah otroka j ki nifo po redi , per kterih
je pa vbnder porod fkbs naturno mozh mogekh,
flifhijo satilmkdvi porodi t? obrasoin navfpred, te-
lnenovi ino obrasovi porodi^ krive lege glave,
nogni ino ritni porodi: med lege pa, ki nifo po
redit: ino per kterih fe fkos mozhi nature porod
malokdaj fkonzhati da, fiifhijo porodi s' enim ali
drugim paprei leshezhiin delom terfha, poprezhne
ino krive lege otroka, per kterih sadni konzi na¬
prej leshijo. sadni konzi , ki sraven glave ali riti
naprej naftopijo, ino porodi, ki savoljo lege dvojzh-
kov nifo po redi.

bih inboq't ohjiin n' 1  “^Jeoe -mq (o

jjjpjj JTi vsroki napzhne lege otroka fe dajo najti.
Te okoljfhioe bliso narvezhkrat lege fpivemenijo:

neprdvi fedesh ftrevu:

• 1  2 j  prekratek ali predolg ino ovit popkdv trak;

SJ  prevelika ali premajhinamnoshaofrozhje vode;
po ftraneh fkvarjenn liiedeniza, fofebno be-
dernekoftl, zhe fo na svunajno ftran ikrivene;

S J  prezej slo kriva lega inaternize 5

6 )  svunajne nazhimbe, kakor preveliko mesenjb
jtpupla j kos Ikak/mje, pletenje, kalhlanje ,. terdno
reklanje (opafanje) shivota, dolgo delanje s'per-
pognjenim shivdtoin;

7  J  prizhejozhnoft yez.h ko eniga otroka v’ ina-
ternizi5 ,

avanje popadkov v' ftojezht poftavi,
vodni pozh , ki fe,<v" ti, |>oftavi pergodd, po¬
prej, ko Te je glava popelnaiha v’ inedenizhnun
vhodithu vterdila: fhtorafto, neprevidno prejifka-
■ Oje tf tf-jtll.i) :./; ...ii (ti> ■ !

~tj(i  mino'e f>pusiHiio'<q es lob '/ojIoiIo  detlu dimoi

214

Te napzhnofti fe pa vezhkrat pergodijo per
porodnizah, ki fo she vezhkrat porodile, kakor
per tiftih, ki fo pervizh na porodu.

§. 569.

Snamenja napzhne otrokove lege fo:

1)  shivot nofezhe ni proti konzu nofhenja okro¬
gel, obokan ino predi fhpizhaft, ampak na eni
ftrani bolj vsdignien, ali na obeh ftraneh povsdig-
njen, in fe v’ sadnih tjednih nofhenja ne vgresne
sadofti;

2J  mesenje otroka fe neobzhuti kar na eni ftrani,
ampak na nenavadnih felih trebuha;

3 J  nofezha obzhuti bolezhine na nenavadno ras-
tegnjenim trebuhu;

4)  glava fe vezhkrat odsvunaj na eni bederni
kofti ali bliso materniga dna kakor kaka okrogla
ino terda krugla ofhlata;

oj  per snotrajniin prejifkanji fe najde fpodni del
maternize ne kruglato obokan, ne tako terd, kakor
per naturnih:porodih, ino od vfpred leshezhiga dela
fe ne da nizhefar, faj dobro ne raslozhiti;

6 J  materne ufta obftojijo vifoko, fe ne odpi¬
rajo povfod enakofhno, fo podolgovate, otrozhji
mehir ni terdno ino okroglo napet, ampak oftane
odmekel, in fe kakor klobafa dol navpik ftegne;
sadi sa njim fe ne ofhlata obeden otrokov del vezh,
k’ vezhiin glava ali pa rit;

7J  fe mehir preterga, tak gre nenavadno ve¬
liko vode prozh;

8J  popadki fo savoljo ne enakofhniga rastegne-
nja maternize bolezhi, flabi in bolj pozhafni.

§. 570.

Popolnama fe napzhna otrokova lega fhe le
po raspozhu mehurja fposna, in po sadoftnim od-
prenju maternih uft; lega pa, kakorfhna je v’ ma¬
terni votljini, po fkerbno ftorjenim snotrajnim pre¬
jifkanji, ker fe fhe le sdaj naprej leshezhi del na
ravno!t ofhlatati da. Zhe pa fhe per odpertih ma¬
ternih uftah otrokov del sa prejifkanje s’enim per-

215

Hom previfoko ftoji, da fe ne dofeshe, tak bo
treba s' zelo roko prejifkavati.

S- o7t.

Le malokdaj leshi otrok v’ maternizi zhifto
poprek, tako da bi glava v’ eni ftrani ino rit y’
drugi ftrani ftala. Najde fe veliko vezli 1'kbraj
v'  vfaki napzlini otrozhji legi tako, da glava ali rit
v’ eni ftrani mateniizhniga vratu, in nafprofni konez
otroka V’ ftrani maternega dnu ftoji, ktera je prej
imenovani ftrani navfhtriz.

8- 572.

.Skoraj vfaka napzlina otrokova lega mora fkos
obrazhanje sboljfhana biti, popre ko fe da porod
dokonzhati. Da ne bo treba per vfakim pofamefh-
nim premerku opravik obrazhanja vnovizh kasati,
tak bo v’ nafledm poftavi od obrazhanja 1 ploh go¬
vorjeno , in potim the le bodo pofamefhne napzhne
lege otroka raskasane.

Druga Postava.

0(1 obrazhanja.

S. 573-

Obrazhanje imenujemo tifto opravilo, fkos ka¬
tero fe navfpred leshezhi otrpkovi deli, ki porod
vftavljajo ali faj mudijo, od maternih uft odpra¬
vijo, in fe name! to njih drugi kje vpeljajo.

S- 574.

Kakor pa otrok per naturnim porodu s’ glavo,
ritjo ali s’ nogami naprej v’ medenizo ftopi, tako
fe tudi per tim opravku vftop otroka tako ali dru-
gazhi vpeljati samore.

§. 575.

Obrazhanje, je dvojno:

1J  obrazhanje na noge, t.  j. tifto opravilo, kjer
fe ifhejo noge na medenizhno vhodifhe fpraviti,

216

alj tar fe ravno toljko rozhe , kjer fe ilhe nogni
porod vpeljati;

2) obrazhanje na glavo, ali fpremenenje pri-
zhejozhe napzhne otrokove' jpgp v’ glavno lego.

c She tretjo obrazhanje je, obrazhanje na rit.
.Spravlja fe Hamrezh rit na medenizhno vhodifhe
V’ tiftili okoljffiinah, v’ kterih je rit bliso maternih
uft, kjer fhf . otrozhja voda. ni istefela," in kjer ni
treba s’ porodom hititi. Obrazhanje na glavo, ka¬
kor tudi na rit fe fine' le v’ redkih okoljfhiiiijh
vpeljati, in fe da tudi le teshOVno in rie lehko bres
nevarnofti ispeljati, satoraj je porodni pomozhnizi
le obrazhanje na noge perpufheno, zhe pprodni
poinozimik ni prizhejozh. 1 .

Obrazhanje na noge fe ftori. ali sato, da bi
fe sazhetna lega v’ noguo lego fpreobernilai; in
kadar je to ftorjeno, fe prepufti isgnanje otroka
naturi; ali fe pa tudi sato ftori, da bi fe fkos njo
porod poprej dokonzhal; in v’ ta namen fe po ftor-
jenim obrazhanji vmetno otrok sa noge natesuje,
da bi na fvetlo perfhel.

H- »77.

Obrazhanje na noge te okoljfhine potrebno
ftorijo:

Ay  tinpzhne lege otrokij, ^tere pdrOd neinogozh
ftottio; kakor popolpo : pbjireihiia lega, naprej Le-
f’at, satilnik , rainfe,' ! ^oRa, perfa, ’ trebuh

ino herbet; '« ,nC  ‘»l a oU  ™

Mhczhi vr’at

2) vprepadem ino sraveu glave leshezhi udje,
zhe je naf topni .del fjhe. ganljiv , ino zhe fe vpre-
padeni udje ne dajo vezli riasaj fpraviti; n

8,)  nevarni kervotoki is porodnih ali drugih de¬
lov trupla, savoljo kterih shivlenje matere ino otroka
v’ nevarnoft prideta;

4J  zhe popadkov ni, zhe omedlevze ino trenje
vezhkrat eno sa drugim naftopijo, in fe fkPS sdrav-
.nifjiko poipjjzh ( .pregnati pe dajo: , : r ; ■

bviru, jifiibodT ouik muham im ** ton ojpdli ul

oj hudo zhresmetanje, fofebno k ri-pljuvanje ,
kervni kafhel, k;ik sagvosden pozh, perfni fopoh,
preterganje maternize ino materne noshnize;

6J  dvojzhkov porod, per kterim, naj fi je bilo
pervo dete po naturi ali fkos vinetno sdravnifhko
pomozh porojeno. ftreva obeh otrokov per p er vi m
porodu prozh pride, po kterim ne naftopi kar hud
kerVotok^ ampak tudi finert drugiga otroka;

7J’ ledenje ftreve ha maternih uftah; I

8 J vprepaden popkov trak nraveh glave ali riti,
ki Te ne da nasaj fpraviti, in kteriga shile tudi grejo;

9 J vtergan popkov trak pred porodom otroka.

s in d so m o q' i fd< o 1  o (| : 5 7  8. id J /Y .

Vender je fhe dofti okoljihiii. v' klerih fe
otrok na noge oberniti ne fme , da bi ravno napzhmi
lega otroka k’ timu f vetov rtla; med te okoljifrr-
ne flifhijo:

. v  tako velika tefnoba medenize, da bi fe bilo
bati, otrokova glava po obrazhaoju fkoS' ne pojde;
i 2J  glava ali rit,  ki je v’ malo medetiizo She
ftopila, fe pa tam tako vterdila ali Sagvbsdila, da
bi fe bilo bati, da bo ofrok vnicrf. ali da fe bo
materniza pretergala, ko bi fe tudi fkos filno na-
sajfutijehje naprej leshezhiga dela obrazhanje is-
peljati dalo;

. V  ravno ta^ prepove obrazhanje otrozhja voda,
ki je she davno odtekla, tako da fe je materniza
terdno okolj otroka vkup-svlekla, sukaj per tim
opravku bi fe snala, materniza pretergati;

4J fhe negodni;otrok, ki v’ vlaki legi fkos me-*
defttzo gre. :> m «q iffi .!> t  .*•*!

579.

Obrazhanje oftane srneraj teshavno ino filno
nevai-ho opravilo, ino porodna pomogliniza, ki fe
gh podftopiti hozhe, mora imeti vofkb, gibzhno
roko s’ tenkim pozhutkom ino potrebno mozhjo, ki
tudi dolgo ne ppefha: mora zelo opravilo ohra-
zhanja na tenko snati, da fi bo povlod svefta.
kako je treba roko voditi; verh tiga lilbra biti slo

218

srajftljiva, frezhna domifhljiva, in v’ obeni uevar-
nofti plafhljiva ali nepokojna.

§. oso.

Le redkokdaj fo vfe te laftnofti per eni po¬
rodni pomozhnizi sdrushene, torej je fploh obra¬
zhanje le delo porodniga pomozhnika. Alj velikrat
okoljfhine naletijo, v’ kterili je materno ino otro¬
kovo shivlenje v’nar vezhi nevarnofti, in fe le
fkos hitro pomozh refhiti samore, da ni mozh’ na
porodniga pomozhnika , ki vezhkrat vezh ur jprozh
prebiva, zhakati; poftavim, mozhni kervotoki, ne¬
varnoft sadufhenja, kerzhenja, preterganja inater-
nize, sraven glave vprepaden pa fhe bijozh pop¬
kov trak. V’ taki veliki fili porodni pomozhnizi ni
kar perpufheno, ampak fhe na veft dano, fe v’ re-
fhenje eniga ali dvojiga zhlovefhkiga shivlenia, obra-
zhanja podftopiti, zhe okoljfhina drugazhi ne tvetuje,

§ 581 .

Zhe fe obrazhanje s’ dobro rasumnoftjo in pre-
vidnoftjo in pa ob pravim zhafu ftori, tak ni sa
mater ne ravno bolezho pa tudi ne nevarno : smeraj
pa sa otroka nevarno oftane, sato, ko njegpvo
shivlenje she per ofukanju trupliza v’ maternizi v’
nevarnoft pride, ker fe per pozhafnim obrazhanji
popkov trak predolgo sraven glave ino perf Iti f k a,
in zhe fe otrok fkos svuzheno opravilo hitro vun
potegne, pa herbetino vrat prevezh nategne , glava
predolgo v’ medenizi tizhi, in je s’ popkovini tra¬
kom tako pertifkana, da je sa otrokovo shivlenje
velika nevarnoft. Ali zhe fe obrazhanje prefhto-
rafto ispelja, fe sna tudi kaka koft otroka vlomiti
ali uviniti i. t. d. ali pa materniza pofhkodovati.

§. 582 .

Manj nevarno bo obrazhanje, zhe noge ne le-
shijo predalezh od maternih uft, zhe je medeniza
proftrana, zhe fo materne ufta dofti odperte ino
krenljive ,. zhe otrokova voda fhe ni odtekla, zhe
otrok ni prevelik, in zhe je medeniza mozhna in
vezhkrat she na porodu bila.

2i9

§. 583.

Teshavnifhi in pa nevarnifhi je obrazhanje,
zhe je shenfka fhe le pervokrat na porodu; zhe
noge dale7.Ii pro7,h od maternih ui t leshijo, zhe otrok
s’ trebuhom, vratom ali popkovini trakom naprej
leshi, zhe je medeniza teina, zhe je naprej leshe-
zhi del otroka she pregloboko v’ malo medeni/.«
ftopil: zhe je otrozhja voda she davno odtekla;
zhe fo porodni deli otekli ino fuhi, zhe Te je raa-
terniza okolj otroka inozhno vkup-svlekla, alj zhe
fe obrazhanje savoljo kervotokov, boshjaftniga
kerzhanja i. t. d. in per malo odpertih maternih
uftah mora ftoriti.

§. 584.

Narboljfha doba fzhaf) sa obrazhanje je konez
drugiga porodniga zhafa, v’ kterjm fo materne ufta
popolnama ras-fhirjene, otrozhja voda pa fhe ni
istekla. Vzhafi fe je pa treba savoljo velike file
obrazhanja fhe pred tim dobrim zhafom podftopifi;
in tedaj je she veliko nevarnifhi. Tukej fe morajo
fhe poprej materne ufta vmetoo ras-fhiriti. Vfe
hujfhb pa je fhe, zhe fe fhe le po pozhu mehirja
fposna, da bo obrazhanja treba; sakaj, zhe je
voda she vezhi del odtekla, zhe fo popadki mozh-
neji poftali, zhe fe je materniza terdno okolj otroka
vkup svlekla, in zhe je fpredi leshezhi del otroka
globoko v’ medanizo istifhen, tak je obrazhanje
tudi sa nar bolj snajdeno roko s’ nar vezho teshav-
noftjo ino nevarnoftjo sa mater ino otroka fklenjeno.

§. 585.

Kakor hitro porodna pomozhniza potrebo obra¬
zhanja fposna, alj fi ga le domifhljuje, tak je
njena ojftra dolshnoft, kar po porodniga pomozh-
nika poflati, da ne bo fkos fhkodljivo odlaganje
mater ino otroka v’ nevarnoft poftavila. Nizh ne
fhkodi, zhe porodni pomozhnik prevred naftopi;
on fi toljko leshej nar prilizhnifhi zhaf sa obra¬
zhanje odbere. Pa tudi tedaj, kadar savoljo pre¬
velike file porodna pomozhniza obrazhanja sazheti
mora, je njena dolshnoft, tudi po sdravnika poflati,

220

da bo faj tedaj prizhejozh , kadar bo otrokov terfh
rojen, in fe bo morda glava v’ ujedeni/,i uvcs-
nila. Tudi bi snale fhe druge sadersldie vmef
pertifniti, kterih bi farna ne mogla premagati iiio
odpraviti; In kar je fhe vezh, tak bo vfaka shenfkaj
per kteri fe je obrazhanje moralo f tori ti, potim
sdravnifhko pomozh potrebovala.

Potim, ko je porodna pomozhniža opravik obra-
zhanja potreben fposnala, naj to porodnizioa snanje
da, pa s’befedami, ki jo fplafhile ne bodo. Tim dru¬
gim pa per hifhi nevarnofti, ktera je s' obrazhanjoip,
fofebno sa otroka, fklenjena, ne fme sakrivati.

Vfe, kar je per naturnim porodu treba, mora
tudi per obrazhanju perpraVljeno biti. fofebno fe
rie fme posabiti, da bodo perpoinozhki, shivlertja sa
materino otroka’per redi. Ilašen tiga je pa sa.obra-
zliknje treba dveh sanjk, Ki fo is fvile (gnide) ftkane
ali fpletene, in nekterih rasgretih pertov sa savi-
janje otrokovih udov, ki bodo poprej naftopili.

sh t |amfii7,o„,s|li, arovnizo napolnjene pofteje ie po-
lfjVhi kaka dila (defka, blanja), in zhres njo toru
vsglavnik, da bo rit porodnize dobro podloshena.
Na to od vfih ftrani profto poftel fe mora porod-
niza poprek poloshiti, in fizer tako, da porodni
deli profto zhres pofteljni okraj naprej molijo, in
da rit vifhje leshi, kakor heVbel. Glava ino perfa
fe imajo s’ podloshenim Vsglavnikomali s’ narobe
v’ poftel poloshenim ftolom, ki je s’glavniki pokrit,
podpirati; noge pridejo pa na dva ftohr; ki pred
poprezhno poftelo ftojita, in morajo od dveh po-
magavk terdno ino narasen dersharie biti. Dobro
je fhe, zhe Rak tretji zhlovek sa glavo pbrodhize
ftojt, in jo nasaj dershi , da ne bo dtdi i.Mdbrkfiafa.
Kak fhterti žhlovefe v’ roke podava , kal- )fc tfOba.

r

§. 98 ?

ot

& Kftft

Savolj fnage je fhe potreba, da fe pofoda pred
poitel poftavi, v’ ktero fe bo odtekajo/,fut mokrota
preftregla.

od «b . od«; §. 58». n

iJ o TA^^\  lla fe obrazhanje sazhne, je fhe treba,
preidariti, jeli bo defniza ali leviza v’ti okoljfhihi
bolj flushila. Snajdena porodna pomozhniza bo fizfr
vedla s‘ defnizo ali le vizo noge najti ino ispeljati,
naj bodo, na kteri ftrani maternize hozhejo; pa
ven d er fe obrazhanje vfelej leshej ispelja, zhe fe
s’ roko ftori, ki je sa ravno tifto okoljfhino bolj

f ripravna. Sa navk naj bo, da je fofebno v' li¬
tih okoijfhinah, v' kterih noge v’ okoljzi mater-
terniga dnu leshijo, alj kjer je treba, fhe per pri-
zhejozhi vodi, fhe nekoljko dalej med maternizo
ino jaj/.hne mrene fezhi, popre da fe bo opravile
mohirjoviga odprenja samogel ftoriti, tifta roka nar
pripravnifhi, ki je ftrani, na kteri noge leshijo/
nar blishej, da fe tedej sa noge, ki na defni ftrani
leshijo, leviza, in sa noge, ki na levi ftrani le¬
shijo {  defniza bolj vda. Leshijo pa noge ravno
navfpred ali ravno navsad, tak fe sna porodna po-
mozhpiza tifte rpke poflushiti, ktera je narbolj
navajena. Ko bi pa noge med framnimi koftml v’
naprej vifezhiin trebuhu leshale, tak bo morda
treba, da fe bo morala porodniza vlezhi, alj pa
lakte ino kolena vpreti; in da bo fhe le tako ino-
gozhe, obrazhanje sazheti.

§. 590.

c So vfe te priprave vkup, fta ritno zhrevo ino
fzavni meldr isprasnjena, tak bo porodniza na po-
prezhno poftel fpravljena, ino od pomagavk pod¬
pirana, kakor je bilo she pokasano. Porodna po¬
mozhniza sdaj med bedrami porodnize poklekne,
fi saviha (safukne) rokavze tifte roke, s’katero
mifli obrazhati, noter zhes laket (to deno kanje mo-
gozhe previdno* da porodniza ne bo sagledala).
sloshi perfte okroglo-podolgim vkup, fi gol del
roke dobro s’ maftjo namashe, in potim, ko je po-
rodnizo opominala, da fe naj mirno dershi, ino po-
magavke, da nimajo porodnize doli tifhati, pelja

222

roko s’podolgitn vkup ftifnienimi perfti, Jepo varno,
da ne bo framnih uftniz ali framnih lafov s’ roko
noter potegnila, v’ ravnim premerniku medenizh-
niga is-hodifha, ino med pozhafi fukajozhim me-
senjom v’ materno noshnizo , tako, da bo kasinz
proti framnimu loku, ino mesinz proti fveti kofti
obernjen. Roka gre pozhafi po peljavni zherti me-
denize naprej , in fe perblishuje sgorni mederiizhni
odpertini; sdaj fe rahlo oberne, in tako poftavi,
da bo njena svunajna ftran navsad; dlano pa navfpred
obernjeno. Una roka mora pa odsvunaj na okoljzi
materniga dna leshati, enkrat da bo sibanje mater-
nize prevarvala 5  in potim, da bo vpeljano roko s’
njenim opravilu podpirala.

§. 591 .

Zhe porodna pomozhniza sdai najde, da fhe
materne ufta fe ne reshijo toljko, da bi fe roka v'hje
vpeljati samogla, obražhanje fe pa ne da odlagati,
tak mora nar pervizh materne ufta ras-fhiriti, da
namrezh konze kasinza ino fredniga perfta v’ ma¬
terne ufta vpelja, in jih s’ njima toljko ras-fhiriti
ifhe, da bo potim fhe tudi te druge perfte vpel¬
jati, in pozhafi žele materne ufta zhifto rastegniti
mogozhe ; vender mora vfe to rahlo, breš vfiga
filenja pozheti. Je roka fkos materne ufta frezhno
perfhla, in porodna pomozhniza fe š ?  lego otroka
dobro sesnanila f  tak bo sdaj treba jajžhne mrene,
zhe fhe nifo vfakfebi, svunaj eniga popadka ras¬
te rgati.

§. 592 .

Zhe fe obrazha, ki fhe otrozhja voda ni od¬
tekla, fvetujejo nekteri porodni pomozhniki, da fe
mora med otrozhjim mehirjom ino maternizo na
kvifhko po noge iti, tarnkej jajzhne mrene raster-
gati, da bo kar na enkrat mogozhe noge popafti,
in jih doli vlezhi , ali to bo k’ vezhim tedaj prav
isteklo, kjer je otrozhje vode malo, da je tako
mehir uvel; sakaj zhe fo okoljfhine nafprotne, bi
fe materniza prevezh rasdrashila, ko bi fe med
njo ino med napetimi jajzhnimi mrenami ta gor fe-
galo; tukej fe jajzhne mrene na tiftim mefti ras-

223

lergajo, ktero je nogam nar blishje, in fe potim
s’ roko naj hitro v’ jajzhno votljlno poshene, da bo
mezha roke materne ufta ino materno noshnizo sa-
perla, ino odtekanje otrozhje vode vftavila.

§. 593 .

Zhe je pa nafprot otrozhja Aoda she davno
odtekla, tak le mora, popre kak fe k’ obrazhanju
gr<5, napetje maternih ften. ki otroka terdno vkup
tifhijo, v’ ftran fpraviti. V’ ti okoljfhini naj po¬
rodna pomozhniza v’ materno noshnizo mlazhno
mleko s' oljom brisga, ji naj hitro driftle napravi,
in ji tudi naj parne kopela ofkerbi. Ji naj poma-
she trebuh s’ oljom, firovim maflom ali maflom,
in zhres to ji naj poloshi kafhizo is laneniga (le-
noviga) femena ino domazhe moke, v’ mleki ali
vodi kuhano, alj faj fuhe, rasgrete perte; vfe to
pa fe iina le tedaj goditi, zhe fe obrazhanje fhe
odloshiti da.

§. 594 .

Zhe je porodna pomozhniza s’roko v’ iajzhno
votljino perfhla, tak jo naj kar plafhato poloshi
po zherti otrokove dolgofti, in jo naj med želim
obrazhanjom rafproftreno dershi, koljkor samore.
Ji pride kak vezhi del otroka, kakor glava, rame,
tferfh ali rit naprot, tak ga naj ifhe varno na ftran
istifhati, ki otrokovim nogam ravno navfprot Ieshi,
ino naj fkerbi otroka bolj a-’  poprezhno lego fpra¬
viti v tako bodo noge farne od feb’ bolj globoko
doli perfhle. t Skos kak pertifklej od odsvunaj fe
istifhanje naprejleshezhiga otrokoviga dela; slo per-
pomore. Naprej fpravljeno roko fmd porodna po¬
mozhniza tako malo , ko je mogozhe, od Otroka
odtegniti, drugazhi bi bila materniza k’ vkup-vle-
zhenju drashena, ino opravilo bi fhe teshavnifho
poftalo. Zhe kak popadek naftopi, tak naj roko
zhifto mirno dershi, tak dolgo, da popadek prejde,
in gre potim pozhafi zhes predno ftran otroka k’
kolenam . fpodnim bedrkm ino nogam. Leshijo noge
Adfoko v’ maternizi, tak fe A^eliko leshej poprimejo,
zhe ffe bedre nategnejo ino v’kolenah vpognejo;
in to vpognjenje f* 5  sgodi navsad’, zhe herbet na-

prej, leslii, zhe pa trebuh naprej leahi, pa nnvfpreti.
Ko bi noge kvi.slioin leshalc, fak ,/e mora vfelaj
fpodna noga poprej natesai ati , ker bi fe dinga/bi
lehko noga uVinila, ali pa kaka koft na njoj sLojnilaf,

595.

Porodna pomozhniza fe nap per jifkanji nog
Vfiga mozlmiga ftif kanja trebuha ino popkoviga
traka sdershi: fe naj varje, da ji roka v‘ popko¬
vini traku nebbvifi, da ne ko  [trdi jajzhne mične
ali f tre ve sraven sgrabila, ali'roke s’ nogami fpree
menila, ali per dvojzbkih od vfakiga otroka eno
nogo perjela. Samore porodna pomozhniza do obeh
nog. tak le.naj hitro obč primei, med tim, da
/redni p>erft vmesi' stiHii r  inb s‘drugimi perfti zhlen^-
lwe objame j  Pefju jih potim varno po predni itrani
otroka doli ino mimo ene ftrahi; hlanjza v’ materno
ndshnizo. itibog jahat ol kuti ul nq

s. 596.

Zhe pa porodna pomozhniza ne more ob enim
do obeh nog., tak pa naj enkrat,,eno varno dol is-
pelja, in njeni na zlilenek sanjko napravi: sdaj
pa naj od nogniga pavza po snotrajni Itrani noge
gor do fpolnihi ndov otroka roko. petja, in jiPnp
od ondot drugo nogo ravno tako doli /peljati, ka¬
kor je pervovispeljola. Zhe he pa vidi, da bi fe
isgnanje otroka naturi prepuftiti fmelo,, tak fesna
tMWg$s>ijoge ppof$j^}<M«(j^/i5$j;fttr#te

mahjfha jWir«flWftl»oZif ena noga odsgoyej oftane.
Per perještjji foo i§p,pjj.ftVijnju, titrofcjfcfe lfiflm .por^ina
pomozhniza slo varvati, da ne'bo udov proti fkle-
pom (zhlenkom) ino terfha proti herbtu vpognila,
Sotini,bi snala otroka SMriraMkiaU

nlid id irfxir°inb . nuroatbo

li l » J ti U.-1 1” ..

Kadar fta obe noge tako globoko v' materno
noshnizo vpela.ne, da bedrc otroka v' maternih
tiffab itojijo, tak je obrazhanje prav sa prav do-
konzdiano. Sdaj fe naturi zelo. drugo isgnanje pre-
pufti, zjie f« porodnizbne mozln fhe dofti velike,
alj zhe ffe kaj drujiga vinel' »eperkljuzhi, kar bi

I iorod, rozhno fkonzhati fvetovalo. Kadar fe tedaj
>edre perkashejo, tak fe tudi naj gleda , ali je tudi
herbet otroka na vf pred ino trebuh n a vsa d obernjgn,
in zhe ni tako, tak fe naj otrokovo telo eno malo
na tifto ftran rahlo safukne, kamor fe ga natura
fukati persadeva. Drugazhi fe pa otrok ravno tako
fprejme, kakor je bilo per ritnim ino nognim po¬
rodu povedano.

§. 598 .

Vzhafi fe no^e-bliso maternih uit lehko j»ri—
mejo, obrazhanje je pa vender teshavno , ker na¬
prej leshezhi terfh, rit ali glava pre terdno na
medenizhnim vhodifhu leshi, kakor da bi fe s' fa¬
rnim pavzom dal odtifhati; v’ takfhjn okoljfhini fe
okolj obeh nog sanjka dene, ktera fe ima s’ svu-
najno roko ravno tedaj potegniti, ko snotrajna roka
s’ vfitm perftmi vftavljaven del odtifhati ifhe.

1  §. 599 .

Zhe fo pa naturne mozhi sa istifhanje otroka
preflabe, ali fe je obrazhanje otroka sato sazhelo,
ker je velika fila, porod hitro dokonzhati, potim
fe mora otrok fkos sdravnifhko umetnoft isvlezhi,
kar je pa ša otrokovo shivlenje vfe bolj nevarno,
kakor sijte fe fkos farno mozh popadkov na dan
fpravi.

600 .

V’ ti okoljfhini mora porodna poinozhniza tako
ravnati: *8ta fhe obej noge v' materni noshnizi,
tak fe š’defnizo tako primeta, da bo fredni perft
mecf sriotrajnimi zldenki ! fkos ftifhaii. drugj perfti
pa bodo okolj svunajnih zhlenkov leshali . lii pptpm
l’e vitl-no potegnejo noter dol pred framni^o. jŠ'o
noge pred svunajnimi porodnimi deli - tak fe naj
narpervizh pogleda, jeli fo perfti navsad ati navfpred
obernjeni. Potim fe prilile s vfako roko’,‘ in lizer
s' plafhato rasproftrenimi perftmi, tako pa, da je
palez na sgorno ino svunajno ftran fpodne bedre
pojosjien, ena npga; §daj fe sazhneta obe noge
119, enkrat ylezhi, in fe ispeljavata, zhe fo perfti
nuvsad obernjeni, noter do beder. JSo pa perfti

15

226

navfpred obernjeni, tak je treba med vlczhenjom
nog otrokovo truplo eno malo s’ hcrbtom naVsgor
safukniti. t So enkrat f podili udje otroka porojeni,'
tak te v’ rasgret pert ovijejo; vezli ko otroka na
fvetlo pride, vezli fe ga ovije, porodna poinozli-
niza pa naj otroka smeraj vifhje poprijema. Med
vlezhenjom mora tudi porodniza s’ sapertifkanjom
pomagati, zhe samore.

§. 601 .

t So bedre ispeljane, tak je gledati, alj kje
otrok na popkovim traku ne jesdari; in ko bi to
bilo, tak fe mora tifti del popkoviga traka, ki po
berbti otroka težhe, toljko nategniti, da le sanjka
zbes vkup vpognjeno bedro išfiimkati da. Zhe fe
pa to f to riti ne da, tak fe mora popkov trak dva¬
krat prevešati, ino med obojim podvesanjom pre-
resati: alj po tim je treba gledati, da bo otrok
bersh ko bo mogozhe, odsvunaj.

§. l^fjo"oj n 9\ q ii? odfnuvj

Kakor hitro fo fe otrokov^ bedre perkasale,
fe tako obfeshejo , da pave/, na krishni kofti, dlani
pa nad frainnimi koftmi otroka leshijo; varvati, fe
je pa per tim deii slo, da fe otrokov trebuh ali pa
popkov trak ne pertifka. Zhe otrok fhe nima
dobre lege, tak fe prav varno tako saoberne, da
bo herbet bolj navfpred, trebuh pa bolj navsad le-
shal; obrazhati fe pa mora na tifto ftran, na ktero
je she trebuh nekoljko obernjen, alj na ktero ga
popadki oberniti hozhejo. Od sdaj fe mora otrok
s’ vfo varnostjo natespvati, da fe herbet od vezli
ne nategne; in treba je vezhkrat sapogledati, alj
ni kje popkov trak na trebuhu prevezi) napet; in
ko bi fe najfhlo , da bi bil, ga je treba rahlo na¬
tegniti. Tudi terfh otrako fe mora, kakor bolj
naprej pride, v’ ogrete rjuhe savijati.

§ 603 .

Je otrok she do ram rojen, tak f e terfh otrdka
ne Ime vezli natesovati, ker bi fe lehko vratov
fklep syinil, ali bi fe zelo glava od terfha odter-

22 ?

gati samoghi. Gotovo bi pa otrok v' fflno‘nevarno
lego perfhel, ker bi brada od perf odftopila..

§. 604.

Žhe roke nifo s’terfhom vred naprej f topile,
tak bi sa dober tek poroda ino zelo sa shivlenje
otroka bilo nevarno, ko bi le refhile. Dobro je
torej sa porod, zhe tako leshijo, da samorejo ne
refhene nraven glave na dan priti, kakor fe tudi
vezhkrat pergodi, zhe fo namrezh popadki ravno
ob tim Trebiji dobri ino mozhni j zhe glava ni pre¬
velika, in zhe je mederiiza dofti proftrana. Zhe
je pa drugazhi, tak je gledati, da bodo roke kmalo
refhehe, drugazhi bi snal popkov trak tako pbfl
tifkari. biti, da bi otrok ne mogel dolgo shiv oftati.

g. 605

Roka, ki bolj navsad proti Cveti kofti leshi,
fe mora nar popre refhiti, ker je tukej vezh pro-
ftora; vfelaj fe pa ravna s’ defnizo, zhe je otro¬
kova defniza, in s’ levizo, z.he je otrokova leviza
refhiti. To opravilo fe godi pa tako : Terfh, ko
je sin; odsvunaj, mora v’ ogretih rjuhah savit, na
eili roki pozhivati, to deno tak, da popkov trak fe he
fine ftifkati, s’ kasinzom ino f rednim perftom druge
roke fe pa gre po tifto roko otroka, ki je sa re¬
fhiti, ino fizer od rame do laktoviga fklepa na
kvifhko; tukaj fe konzi perftov vftavijo, in otro¬
kova roka fe tifhi s’ laktom naprej doli zhres obras
ino perf a, da fe tako is materne noshnize ispeljati
samore. Pride potim glava s’ drugo fhe ne reflieno
roko kmalo fkos mozh popadkov, ali pa fkos rahlo
natesanje naprej, tak fe ve, da druge roke ni
treba refhovati. Zhe pa le ne pride , tak fe refhi,
kakor ta perva, s’ farnim tim rašlozhkom, da fe
v' to delo druga roka oberne. Refhene roke fe sdaj
doli po ftraneh terfha poloshijo, in v ?  rjuho, ki je

she na trupli otroka, savijejo.

i; /h Hi ni .iio/i O 7'O/h inf rti 8 Bfl 0XAflril

g 606.

Sa polajfhanje tiga dela fe- per refhovanju
per.ve roke ojtrbk liekoljko na kviifhko .vstijgp&j per

15 *

238

refhovanju dfruge pa eno malo nishje ispufti. Leslii
ena roka poprek pod satilnikom, in je refhenje sa-
volju tiga teshavnifhi, tak je treba otroka rahlo in
toljko nasaj istifhati, da bo mogozhe roko refhiti.
Nikdar fe pa per tim deli ne fine s" lilo ravnati,
ali pa eno roko zhres herbet otroka doli vlczhi,
sakaj snala bi fe vlomiti ali pa isviniti.

607.

jSe je porodna pomozliniza do sdaj daniga
nauka dobro dershala, in na fukanje otroka dobro
gledala, tak bo glava sdaj lepo lego imela: ko bi
bilo pa drugazhi, ko bi ftala glava v’ poprezhnim
premerniku , ali ko bi bilo treba kasinze ino fredne
perfte obeh rok sraven glave noter do ufhef gori
istifhati , in potim glavo lepo rahlo tako safukati,
da bo perfhla s' navsad obernjenim obrasom r eden
ali drugi vogel (kotez) fklenitve fvete ino bederne
kofti, to je v’ krivi ali tudi v’ ravni preinernik.

-oiio oj .cini*«, 608. ’

Sadnizh je en nar imfenitnifhih opraA kov is-
peljavanje glave 1 in per tim fe mora porodna po-
mozhniza velikiga vlezhenja sa rame slo varvafi,
kar bi fe s' tim lehko vrat vtergal, kakor fe je
she tudi vzliafi per fhtoraftim ravnanji pergodilo.
Narbolj fe mora per tim opravilu gledati, da fe
glava po frezhi v' vhodifhe me d e nize, in fizer v’
njeni krivi premernik vpelja, in da fe potim v' ravni
premernik s’ njeno sadno ftrahjo (satilnikom) proti
framnimu boku fuka, kakor hitro je doli v T  mede-
nizhno votljino perfhla.

§. 609.

Je vfe to po frezhi, ispeljano, tak je sa is-
peljanje glave nafledniga ravnanja potreba: Po¬
rodna pomozhniza vsame ovito truplo otroka med
predni del fvojih rok, poloshi k^sinz ino fredni
perft defnize na satilnikovo koft, in ravno ta dva
perfta levize sraven otrokoviga nofa, in vlezhe s'
tima perftoma obras doli, tako da brada blishje
perf pride, š 1 ) utiima perftoma pa pertifne satilnik
na kvifhkoV'thkb i - da sadni del vratu pod framni

229

lok pride. Je po takim ravnanju truplo s’ glavo
vred dobro prejeto in brada na perfa pertifnjena,
tak mora kaka pomagavka fredno mefo dobro pod¬
pirati, in sdaj fe glava med rahlim pomajavanjom
odfpred navsad poteguje, fn to tako, da nar pre
obras zhres fredno mefo, in poflednizh satilnik is
framniga loka ftopi. In kakor fe otrokov obras
perkashe, fe mora njegovo truplo proti framniin

koftem stneriij vlfffie. vsdigavnti.

. 11

610.

.Silno dobro je, zhe ima porodniza popadke,
da samore s’ njihovim predelavanjom ispravljanje
glave podpirati ino ponagliti. ,Se pa s’ rokama
otrokova glava ne da dofti hitro ispeljati. tak fe
morajo naglo klefhe v’ pomozh vseti, ker je vezh-
krat 5 do 10 minut dolgo tizhanje glave v’ mede-
nizhni votljini sadofti, da otroka ob shivlenje fpravi.
Torej bo porodna pomozhmza hvalena, ki je she
poprej po porodniga pomozhnika poflala, da je fhe
pre naftopilj ko je hlo vfe samujeno,

611,

Kadar je sbe otrok savfim odsvuoaj, fe s’
njim ravno tako ravna, kakor per naturnim porodu,
zhe fe dobro vede j ali vezhi del, fofebno zhe fe
refhenje rok ni dofti hitro ispeljalo, fe otrok vle-
she, na vides mert.vo; in mora fe tazhaf hitro vfe
oberniti, ga oshiveti. Peti porodni zhaf fe pa na¬
turi prepufti, zhe ne pertifne vinef kaka nevarnolt.
ki bi. fofebno pomozh potrebovala. Vfaka shena
pa, ki je tako porodila, potrebuje vfelaj vezhefkerbi
ino poftreshbe, kakor ko bi fe bil otrok po natur-
nih inozheh v legel, in porodna pomozh niza fe mora
v’ takih okofjfhinah vfelaj po narozhvanju sdrav-
nika ravnati.

Tretja Postara.

i ■ r H ;

Oti krive lege glave,

- ; rlinlih:- rlsioboi iit<[ ai t  olf»ra otib‘fi’1 'nii.\ mndo

§. 612 .

A ko glava ne ftppi v’ fr e do medenizhne votljlne,
ampak jfe proti eni ali drugi firani medenize, ali
proti robu frainne kofti, ali proti klanjzu vpre,
tak fe imenuje to kriva lega glave. Velikrat pride
kriva lega glave od krive lege maternize, velikrat
fe Ihe pa le po ihtoraftim prejifkanju, ali po nes-
merriim premetanju porodnize nakljuzhi. Prav lehko
per- 1  krivi legi glave ena roka ali popkov trak na¬
prej pade.

§. 613 .

Kriva lega glave fe is tiga fposna, da fe ma-
tbrnizhne ufta okroglo ne odprejo, da fo ondi,
kjer glava fedi, bolj safipane, da otrozhji mehir
ne naftopi okrogel ino napet, in da fe poprej ras-
terga kakor po navadi; da fe ne obzhuti sgorni
del buzhe, ampak en ftranfki del glave naprej le-
shezh, in da popadki vfe bolj vtrinjajo, kakor fploh.

§. 614 .

Kakor hitro je porodna pomozhniza krivo lego
glave fposnaia , tak naj kar rozhno (hitro) porod¬
il izo v’ poftel fpravi, in ji naj per krivi legi glave
na delno, lego delne ftrani, in per krivi legi na
levo, lego leve ftrani vkashe; ftojl pa glava nad
robom frainne kolti, tak ji sna narozhiti ,lego ene
ali druge ftrani, vender pa s’ slo istegnjenimi bu¬
drami ino navfpred vpognjenim sgorrjim shivotom;
in zhe fe glava v’ klanjez vplra, tak fe ji narii-
zhi lega na herbti s’ mozhnim vsglavnikom pod
krishom. 4 She mehir ni pozhil, tak naj porodna
pomozhniza gleda, kakor dolgo more, ohraniti,
naj prepove vlako predelavanje popadkov, in fe
naj ne podftopi, glavo is’ perftmi naravnati.

331

'‘Mnogokrat sne farni popadki krivo lego v’ na-
turno lego fpremenijo. Glava ali rit, ki je v’ sa-
zhetku poroda na eni ali drugi bederni (k n zh to vi)
kofti C^uftbeinj tizhala, vidimo posneje bres te-
sliave vVmedenizhno votljino isderzhati, k’ zhimu
obokroglene ino krive ftene velike medenize per-
poinorejo. Le tedaj, zlie fo popadki flabi, zhe je
otrozhja voda she davno odtekla, in kdar je pro-
ftor medenize pretefen , mora porodna pomozhniza
hitro po sdravnika poflati; in to she hitro od sa-
zhetka, fofebno tena , zhe je šraven krivo ftoje-
z*he glave popkov trak naprej padel, ali ena roka
ali kak drugi del, ali zhe fe je faj bati, da bi eden
ali drugi del naprej padel.

I > 07fslg omr,l m . itfiii' [ jlii,a t : O j '.' . .

.Klitciia Postara.

Od udov, ki sraven glave ali riti naprej
padejo.

I • >*; t- ij;Ii .•;?*. <-i’J J

r ‘;’; , § 616 .

Pergodi fe tudi vzhafi, da sraven glave ino
riji, ki na porod ftopi, tudi sgorni ali fpodni udje
naftopijo: le malokdaj fe pa noge sraven glave
perkashejo, da bi s’ njo v’ medenizo rile (rivale).
Tako pa medenizhen proftor pretefen poftane, glava
ino rit otroka fe rado sagvosdifa, porod poftane
teshavnifhi, in otrokovo shivlenje pride savoljo
ftifkanja vezh ali manj v' nevarnoft. Zhe je per
vfim tim pa medeniza slo velika, in zhe fo po¬
padki mozhni, fe samore tudi roka sraven glave
poroditi.

§. 617 .

Vsroki, da sraven glave ali riti tudi drugi
udje naprej padejo, fo: krive lege maternize ino
otroka, 1  ker fe fkos to na eni ftrani medenize ve¬
lik proftor naredi; preproltrana ino kriva mede-

332

niza: majhino ne godno ali mertvo dele; predela-
vanje popadkov ftoje ; pozh otrozhjiga mehirja v’
1'tanju ali fedenju i. t. d.

Rg  / • . m ilj» fiviHij .oiinomaiatil ogol ornuj

55:618  .'.jjj*

Ako porodna pompzhriiza sh« pred vodnijn po-
zhom k »k 'ud sraien glave othlata, jak fhe fme
vupati: da bo tifti per modrim, ravnanju po melUr-
joviin pozhu sa glavoj oftal, ker fe roka vezhkrat
farna nad medenizhnim vhodifhom .nasaj istifhi. Naj
toraj narozhi. da fe porodniza kar mahoma ravno
po pofteli vleslie , in fizer na nafprntnp ftran od
tifte , na kteri kak ud naprej pafti snuga.Cfilij; naj
ji prepove vlako natesovanje, in naj ifhe, etrozhji
rnehir, nar dalje ko fe da, ohraniti. 1’ride po me-
hirjovim pozhu otrok ob enim s’ glavo naprej, tak
fe naj ifhe, naprej padeni ud s 1  dvema perftoma
nekoijko nasaj sadershati, in farno glavo naprej
derzhati puftiti.

$. 619 .

Ko bi pa bila roka s’glavo vred she fkos ma¬
terne ufta perfhla, in v' medenizo sderzhala, tam
pa obtizhala. tak je hitro porodniga pomozhnika
poklizati treba. Porodna pomozhniza nima vezh
fkufiti, roko nasaj fpraviti, bi jo spala sviniti,
vlomiti, ali p;i materniZO raniti. Ravno tako malo
Ime sa naprej padeno roko vlezhi, da bi porod po¬
pre k’ konzti perpeljala: sakaj, mzh bi ne ftonla.
lehko bi pa roko svinila ali odtergala.

§.  620 .

Ko bi, kar fe pa vender redko sgndlj dBtl'roke
naprej lesbale , tak naj porodna pomozhniza ifhe,
faj eno roko sa glavo nasaj f praviti. Zhe fe pa
to ispeljati n6 da, in zhe fhe glava ne ftoji terdno
na medenizhnim vhodifhu, tak bi bilo, zhe porod¬
niga pomozhnika per redi ni, potreba, otroka na
noge oberniti, da fe glava ne bo sagvosdila, kar
je sa mater ino otroka toljko nevarno. Zhe pa
glaVa she globoko ino terdno ftoji, tak mora po¬
rodni pomozhnik priti, da ho po sdravnifhkim vna¬
nji otroka na fvet fpravil. o >ii!

S 62 i.

Le redkokdaj, noge srjtven glave; ven-

der pa samore btrble per filno proftrani medeni/,i
ino mozhmh popadkih tako porojen biti. da fe glava
ino noge ob enim. rit pa fanta poflednizh vlesiie.
Alj porodnh pomo/hniža fe per takih porodih , jut
ktenh noge s’ glavo naprej pridejo, ne fme na
dober istek sanaihati, iker taki porodi le redko kdaj
po frezhi .istezhpjo. Ona mora .velik« 7 vezh dobro
f pregledati,,/ alj glava per dobro t itjrie ni; in e e ri i vvi
frezhno lego ima, ino nislij,e ;  ftpjU kakor, noge,. In
zhe tako najde, tak naj eno,.roko ./Les otrokov
otiraš v’ maternizo vpel ja , naj noge. nasaj istifhi.
in jih tako dofgo gori, dershi,; dokjeL ,en poppd^
prjde, in glavo, nappjej.'po^herie ; ‘pojim poteghe roko
nasaj is materne, n,oshniz^e, in pvif^V'.popadke pi;p-r
delovati. 2jhe ,nog^Vsa'di .'.ojTtianojci/p.Aafe sna porod
prav frezhno ištezhi; pridejo pa noge 'jTpet, (sn^vj)
naprej, tak le mora porodni pomozhnik poklizati.
.Stoji pa glava vifhe, .v’ medeniz.i, kakor noge,
tak je pa treba noge' lepo rajih) doli vlezhi. Nar
holji je, zhe fe noge v’ob ra žimo sanjko denejo,
in fe pdtim sa šanjko, nate&iijejo.'m zbie, hied lini
druga roka, ki fe v’ materno noshnizo fpravi, otro¬
kovo glavo nekdljko nasaj tifhi. S'tim opravkom
fe dvojih porod v’ nogni • porod' fprcihpni. Veinler
fe pa porodna pomoZhniza figa dela dnigazlii lo¬
titi (prijfefi) ne lih^l'ko Lažihaf, zhCpdrodniga' po-
mozhnika dobiti ne more.

- .Klleutj t tji  i>m» i f  ‘ i i ,

Sraven riti sambret&i ena sili obe Mjkoj fhe
leshej pa noge naprej .--.paCtt/i Padejo, roke sraven
riti naprej , tak fe ima porodnih pomozfnnza sa vfinl
tako sadershati,, kakor je-hiloiv’6L8. §. rezhend:
^Stopijo pa noge ravno tazhai' a'  niedomzo, kakor
rit, ile pa fploh ni treba veliko balu sakaj, zhe
rit kaj nishje v’modenizo ftopi, rade fanie od feb
nasaj f topijo r  ko hi pa porod nadlegovale, fe pa
lehko doli potegnejo, tako bo pa is rittiiga poroda
nogni porod.

Peta Postara.

Od popkoviga traka, ako sraven naprej
leshezhih ctrozhjih delov naprej pade.

§. 623.

Popkov trak fam na febi poroda ne sadershuje,
naj bo sli e dolg, kakor hozhe; vender pa savoljo
trga lehko jnevarnoft pernefe, zhe fe na njim rosli
(gerzhiz.e) naredijo, ki, ako fe per vkup-vlezhenju
ntfiAiefhiib^her popadkih) ftifkani, Jenko otroku
^ttiert perpeljafo ; ali pa saAoljotiga. da le na pop¬
kovini traku kakaisanjka naredi, ino s’ naprej gre-
dozhim delbiu ottoka v’ niedeniZo tifhi, kjer je hudo
ftifkana, da tako fpet otrokovo shivJenje v’ nevar-

jbbftif«. 9 .^° n r, 4 °7 br «J ?idsai8i (fflnsrri ra«
.it«.vi5loq mndxoai»q inboioq in oni at ant t  ja

f 634.

Popkov trak lehko sraven vfakiga otrokoviga
dela naprej pade: narleshje pa, zhe kak del otroka
na porod pride, ki medenizhno vhodifhe z.hifto ne
napolni, kakor noge, kolena, ali, zhe otrok po-
prek leshi ; dalrj zhe glava ali rit krivo ftoji; zhe
je popkov trak zhes navado dolg; zhe je veliko
otrozhje vode, in zhe je medeniza preproftrana,

§. 625 .

Vprepadenje popkoviga traka fe fposna, ker
f*J fhe pred pozhenim otrozhjim mehirjom sanjka
vprepadeniga popkoviga traka svunaj popadkov
ikos jajzhne mrene kakor okrogla, tenka, mehka,
zhrevefu podobna ftvar ofhlata, per pasnim pre-
jiikanju fe pa tudi obzhuti, kako ziple (shile) pop¬
koviga traka bijejo. Lehko fe pa s’ perftmi sa-
menja. Po mehirjovim pozhu je pa fposnanje shc
lqshej, fofebno, zhe globoko sraven otrokoviga
dela doli ftopi, alj fe zelo odsvunaj sagleda; potim
fe ne more s’ nizhem drugim samenjati.

335

S- 62 <5.

Nar nevarmfhi je vprepad popkovina traka sta¬
ven otrokove gla>;^; sakaj fploh je filno slo ftifkan,
in smeraj hujflii, boj j. ko otrokov del medenico
napolni. To pa ftori, da je otroku potreben shivesh
sadershan, in da fploh vmreti mOra.

S- 627.

Per vprepad u. popkovina traka je gledati,, da
fe trak bersh ko bersh nasaj fprayi. Dolshnoft po¬
rodne pomozhnize je, po porodniga pomozhnika
poflati, kakor hitro vprepad popkovina traka sapasi.
Zhe fhe dtrozhji mehir pi pozhil, tak naj porodna
pomozhniza porodnizi hitro lego na herbti s’ipovik-
fhano ritjo perporozhi , naj /i trnli mtrozhi mirno
dershanje, in naj slo pasi, da fe jajžhne mrene
zjele- ohranijo, dokler dolgo fe materne uftaizhifta
ne ras-fhirijo ; sukaj, dokler dolgo fhe sanjk^ popn
koviga traka v’ želim mehirji Jeshi, fe fhe ni toljko
kake nevarnofti sa otroka bati; in bolj dolgo ko
mehir ne pozhi, toljko hitreji gre fploh potim otrok
fkos medenizo; j n le tedaj otrok per shivlenji ofta-
ne , zhe fe hitro na fvet ipravi.
dpi . ioofiari on adl di«tlsoni,Off inboioir ni .altuhii

§. 628.

Zhe fe jajzhne mrene pretergajo, ih popkov
frak dalej naprej pade , tak naj porodna pomozh¬
niza mirno na prihod sdravnika zhaka, in naj po-
rodnizo v’ gori napovedani legi obdersht; pride pa
popkov trak nishje doli, tak naj porodna pomozh¬
niza dva s' oljom namasana perfta proti odpertim
jajzhnim mrenam pelji in naj jifhe trak ondi, kjer
je naprej padfel , sa naprejpaden otrokov del nasaj
istifhati, dokler glava dalej naprej sderzhi, ino
popkovimu traku pot k’ naprejderzhanjn sapre,
Popkov trak nasaj dershati, fofebno tedaj, kadar
naprejpade, zhe je she ravno nasaj fpravijen bil,
in zhe materne ufta ne ftojijo Ihe tako Ihiroko od-
peiie. da bi fe fkos sdravmfhko vmetnoft porod
dokonfchati samogel, je majhina vodna goba prav
dobra, ki fe v’ toplo tnleko namozhi, in sraveh na¬
prej leshezhiga otrokoviga dela navsgor ftlazhi,

236

ki potim popkov trak nasnj dershi. Alj varvati fe
je predolgima in prasniga persadevanja, v prepaden
popkov trak nasaj ftlazhiti, ampak gledati. 'da fe
bersh ko bersh po> sdravnifliki iimctnofti porod do^-
konzha, da fe tako nevarnofti odpravijo, ki otro¬
kovima shivlehju protijo/1. = i!, I. 0

§. 629

Ko bi bila pa velika sanjka popkoviga traka
naprej padla , da bi je ne bilo ne nasaj fpraviti,
ne sadershati, potim Te mora porod fkos obrazha-
nje dokonzhati, zhe fe hozhe blisbna fmcrt otroka
prevarvati. Zhe ima v’tej nameri porodna pomozli-
niza savupanje, da bo porodni pomozhmk sdaj
naftopil, tak naj obdershi porodnizo v’ mirni legi
na herbtu , ji naj vfako predelavanje popadkov pre-
povd, naj fpi-avi sanjko popkoviga traka, ko bi
bila vun is materne noshnize padla, rahlo nasaj,
in naj poloshi pred framno fklad gobo v’ toplo
mleko namozheno.

d iniioij d §. 630.

Zhe pa porodna pomozhniza obzhnti. da shila
popkoviga traka bolj rahlo bije, alj da je she biti
nehala, in porodni pomozhnik fhe ne naftopi, tak
je porodna pomozhniza v’ tej veliki fili dolshna,
per naprej leshezhi glavi, riti, ali paper poprezhni
legi obmzhanje na noge vpeljati. in potim otroka
s' podpirpnjom popadkov vmetno vun fpraviti. Per
naprej leshezhih nogah in kolenih je farno vmetno
vijn-fpravijanje otroka potrebno. Le tazhaf, zhe
je porodna pomozhniza fi svefta, da je medeniza
dofti proftrana, in da naprej leshezhi del otroka
krivo ne leshi, ino porodniza dofti rnozhi ima,
fme per otrokovi legi po dolgim naturi prepuftiti,
ino ga s’ mozhnim predelavanjom popadkov hitro
k’ konzu perpeljati ifkati.

§.631.

NajHe pa tazhaf porodna pomozhniza popkov
frak , kjer je naprej padel, she mersel uvel, ino
da shila na njem vezli ne bije, tak je nar bersh .
da je otrok vmerl: in sdravnik fe iirni v’ tej okolj-

337

1’hini sadershali, kakor da bi popkov (rak ne bil
naprej padel, ker fam na febi poroda ne nadle¬
guje: in tako, zb e ni kaj drhjiga vmef. kar bi
ne bilo po redi, je silaj vlako vmetno opravilo
nepotrebno.

.Sliefta Postava.

Od ple/.hne (ramne) lege in o vprepada
naboznja.

§ 633 .

Plezhna lega (ramna lega) fe nar vezhkrat
permeri med vfimi legi otroka, ki nifo po redi.
Hame filno bliso glave leshijo, in zhe kaj vmef
pride, kar glavo od sgorne medenizhne odpertine
odganja, in ji noter ftopiti ne pufti, tak pride ena
ali druga rama fploh na medenjzhno vhodifhe, in
glava fe poda na eno ftran med eni/, e, nar raji
proti jevi bederni kolti. In tak pride ramna lega
vezhi del od krive lege materni/,e, in nar vezhkrat
od krive lege navfpred. Tudi rada pride od pre-
saraniga odteka otrozhje vode, pofebno zhe odtezhe.
kadar porodna ftoji ali hodi, zhe glava vifoko ino
krenljivo nad medenizhnim vhodifhom ino robom
framnih kofti ftoji, kjer fo popadki naftopili ino
fe predelujejo. Per mozhnih popadkih, velikim na-
lesavanji ali fhtorafti pomozhi tudi rada rama ob
enim naprej pade; rama fe s’ ftranjo perf sagvosdi.
in fkos to pride velika nevarnoft sa mater ino
otroka.

633 .

Kamni lega fe fposna is naflednih snamenj :
Rama fe ofhlata kakor terda otekljlna, ki ni lafa-
fta. in je raanjfha ko glava, pa vezha kakor ko¬
lena. fe v'roko sdaljfha, ino v’, fofefki plezh .
ramne votjjine. fklepne kofti ino reber leshi, ino
ali v' hodilhu medenize ftoji, ali je pa globoko v'
njo ftopila.

238

634 .

Ker per naprej leshezlii rami poroti poprej ne
istezhe, da fe obrazhba flori,, ta fe pa (he per
želih 'jajzhnih mrenah, ali faj hitro po njihovim
rasfterganji ftoriti mora, ker je posneje filno te-
shavna, ko fe nekoljko fhpizhafta rama terdno v’
inedenizhno vhodifhe sagvosdi, in fe le prav teshko,
in tam, kjer fe je materniza terdno okolj otroka
vkup svlekla, zelo s’ nevarnoftjo,- jo raftergati,
na kvifhko vsdigniti da, tak mora porodna pomozh-
niza fkerb imeti, per ramnim porodu bersh ko bersh
po sdravnika pol'lati; sakaj zhe perpraven zhaf sa
obrazhanje nepridno odtezhe, tak je vezhi del po
otrokovim shivlenji, materno pride pa v’ veliko
nevarnoft.

§. 635 .

Ko bi sdravnika ne bilo, in bi tako porodna
pOmozhhiza farna obrazhanje ftoriti morala, tak mora
per ramnim porodu na lego herbta, in pred vfirn
rta to gledati , alj rama rti pre globoko v' mcdc-
nizo ftopila, alj, zhe je sagvosdena. pervi na¬
meri fe rotirajo plezha s’roko, ki fe bo pO'legi
nog s a bolj pripravno fposnala, na kvifhko, m
nekoljko po ftrani (proti otrokovi glavi) pOfifhatf,
potim gre roka previdno po predni ftrani terfha
nakvifhk , poprime nogo, kije  dale j. jo pozhafi doli
vlezhe, in jifhe potim obe noge, zhe fta she v’
materno noshnizo fpravljerie, ispeljati: zhe fe ji
per doli-vlezhenju nog kaj vffavlja, tak fe sanjka
napravi , in plezhe fe per vleziienju nekolko na
kvifhko vsdignejo. V’ pofledni nameri mora pa na-
fprot A leluj porodni pomozhnik poroti vmetno do-
konzhati.

§. 636 .

Narozhni porodi (narozhne lege) fo tifti po¬
rodi, j»cr Merili sgomi udje narpopre na porod Ko¬
pijo. Popoln narozhni porod fe imenuje j zhe fta
oba narozhja a  prepadla (naprej padla) , nepopoln
pa, zhe je' le en fam narozh naftopil. £ Sploh imamo
s* plezhnimi porodomi (ramnimi porodomi) opraviti,
per kterih en narozh, en laket, ena roka, ali tudi

obe fkos materne ufta doli isderzhita^ino naprej
padeta, kaj porod fhe bolj samotan in tpshavrji-
fhi ftori. a ■ ‘ n  " <

637.

To samotanjc fe v’mnogih okoljfhinah fhe le
v’ teku poroda narediti samore; pade namrezh per
mozhuih popadkih, per velikim natesovariji ob po¬
padkih leliko en narozh sraven naprej, kar fe tudi
ta/.haf rado permeri, kadar fe tedaj, ko narozh
she bliso maternih uft Ieshi, neprilizline lege po-
flushi, kje zelo per she odpertih maternih uftali
popadke ftoje predeluje, po Jiifhi fem ter tje hodi
i. t. d., vezhkrat po tim takim s’ mahoma odteko-
zlio otrozhjo vodo ob enim naprej pade; tako pa
tudi nevedne babize ondi narozhno lego narede,
kjdr je v'sazhetki ni bilo, zhe fe namrezh per
obrazhanji nainefto noge en ali oba narozhja noter
potegneta; posnej fe ref ta sgrefhek fposna, kadar
namreZih otrok ne gre vezli naprej; alj kaj ? — ko je
she preposno. In te okoljfhine fe vezhi del nn-
rajmajo, v’kterih fhe le potim v’ pomozh pohlizan
porodni pomozhnik doli svlezheni narozh vef ote¬
kel ino fivkaft najde, babiza pa terdi, da je taka
lega she od sazhetka. Vender fe pa te okoljfhine
tudi per sagvosdenji plezh narajmajo (namerijo),
kjer fe pa tudi vprepaaen narozh snajde, — lega,
ki fe po fprizhovanju fkoraj vfih porodnih pomozh-
nikov toljkrat na kmetih najde, kjer vezhi del obene
pomozhi per porodnih ni, ali fe le filno posno do*-
bitiSamore. c ■ .

-1 (h/u sittf'  i ^ iIk  . iiicnol/

-on i>- i 4$. 638. ■ tii.'.

' Zhe porodna pombzhniza per snbtrajnim pre-
jifkanji na vfako ftvarizo pasno gleda, \  t AR bo
vprepad naprej leshezhiga narozhja kolj leliko fpos-
nala , in he bo sa kar bodi ndrozh sa bedro, ali
roko sa nogo dershala. Laket fe samote fe s kcr-
lenom samenjati, fe pa vender v’ tim leliko raslo-
zhi, da je bolj fhpizhaft; in da fe mu koft ne
kreva (giblje); tudi fe bliso njega rebre ino p.Iezha
ofhjatajo. itoka (od lakta do pefti) fe fofebno od
pefti hrtvsgor kakor fhtirvoglata ofhlata, in prav

tipbro fe obehujene hofti ofhlntat«, grefhejo fe pa
njoj zhlenki ino inezlie. Roka pb.pefti (i^anb) le
od noge ob ftopalu (ghtg) A r ’ tim raslozhi, da fo
glesheni na zhlenkih roke bolj majhini, da ni pete
ofhlatati, daje roka ob pefti krajfha, kakor noga
ob ftopalp.,,, jp„d^ njeniu nar tovfbi perft Cpalez,
ki fe na Afe ftrpni, krevjiti da) qi med perftmi roke
tiar diiljfbi , kakor je pavz na nogi, ki fe komaj
nekaj kreniti da, in da lo perfti na roki dalji ino
krenlji\ ifhi, :^akor perfti na nogi.

§. 639.

Alj je roka, ki naprej leshi, defna ali leva,
fe fposna is tiga, kako fo dlan, palez ino laktov
zhlenek obernjeni ; alj porodna pomozhniza naj fkufi
a : ’  miflih, ki era njenih rok bi tako leshala, kakor
otrokova roka leshi, alj pa naj dlan fvoje defnize
na dlan otrokove Aprepadene roke poloshi, po tako,
da bodo konzi njenih perftov zhes kolenze otrokove
roke (bli$o :žhlenka roke) zhres moleli , in da bo
kolefize njene roke zhres konze otrokovih perftov
zhres molelo (vifilo): leshi po tim takim palez na
pulzi! $ mtsinz ha tnesinza, tak je Ajn-epadena roka
defniza. drugazbi pa leviza.

ir O! 10) ol -i U .. , ho od* i;

nuni) o jmii jm n n i j n i

, r: i Je perfhla roka ali narozhishe fkos materne
•ufta, alj pred svuriajne fpolne dele, tak porodna
pomozhniza nikar naj nikdar ne fkufi, je fpet v'
inaternizo naša; vpeljati. sakaj rasdrashila bi raa-
ternizo fhe k’ hujimu vkup-vlezhenjn,. roko bi ph
snala vlomiti, ali isviniti. c She bolj fhkodljivo,
zhes vfe bedafto ino hudobno bi bilo , ko bi po¬
rodna pomozhniza sa vprepadepo roko vlezhi hotla :
sakaj v’ tim bi plezhe fhe huje v’medenizo sa-
gvoudjlni.eroko zelo Iphko od trupla odtergala, ino
posneje .ftbr-azhianje.,,: klero fe sgo,diti mora, fhe te-
^jVf.Tniljhi^Ujjfl^-appifhjjnapravljfi., j.

ast o a ital
llo 1 um

labnar

S- 641.

H n Porodna pomozhuiza na vfeliko vezli vprepa-
deildbroko per miri pufti v’> njeni legi, naj prepove
pred Vfim drugi n porodniZi vfako predelaAianje

popadkov, ino nad zhlenkoin roke naj sanjko na¬
pravi, da ji ne bo treba posnej roke refhovati.
Zhe porodna pomozhniza savoljo velike nevarnofti
matere ino otroka ne more zhakati, da bi porodni
pomozhnik naftopil, in vidi, da bres obrazhanja
nizh ne bo, tak mora sraven vprepadene roke rahlo
v’ materno noshnizo fezhi, plezha varno povsdig-
niti, in jih na uni kraj, ki je nogam ravno nafprot,
(proti glavi) istiOiati, in tak pojde roka s’ sanjko
vred farna nasaj. Je otrok obernjen, tak fe lepo
rahlo sa sanjko vlezhe, da fe bo roka zhedno na
otrokov shivot p eri egi a, in ob enim s’ njim doli
ftopila. ; Sme pa porodna pomozhniza sdaj s’ eno
roko, sdaj s’ to drugo to saref teshavno delo
vpravljati, da ne opefha, in fi naj roko odsvunaj,
pofebno pa zhlenk roke s’shganjoin, ftarinoj i. t. d',
dobro omije. ,Sta obe roke naprej padle, tak fe
na vfako pofebej sanjka napravi, in drugazhi pa
ravno tako ravna, kakor je bilo kar ravno rezheno.

§. 642 .

Ko bi bila vprepadena roka mozhno otezhena,
fiva, in ko bi fe per pozhafnim teku poroda s’me-
hirzi navdana perkasala, tak ni to od nikoder dru-
got, kakor od prehudiga sagvosdenja plezh, in fe
ne fme nikdar sa gotovo snamenje otrokove fmerti
dershati. Zhe je taka, tak fe mora revna rokiza
v’lenene (platnene) zotize, ki fo bile prej v’ toplo
vino namozhene, oviti. Hudo vkup-vlezhenje ma-
ternize nekoljko pomanjfhati, mora porodna po¬
mozhniza do sdravnikovigk dohoda v’ materno nosh¬
nizo odzedke od leneniga feinena, jezhmena ali
pa mleko ino olje vzhaf ter vzhaf brisgati, zhres
trebuh pa mlezhne pokladke od ravno tih rezini
devati.

243

.Sedma Postava.

Od leg s’ vratom, berbtom, perlTi,
trebuhom, bedro (kukom).

§. 613.

Te raslozhne lege otroka prav ino kmalo fpos-
nati j je porodni pomozhnizi natenzhno snanje žele
svunajne otrokove softave, biftro raslozhenje na¬
prej leshezhiga dela, ino fofebno pa sbrihtana
(sdrava) doinifhlavnoft potrebna, da bo is lege
fpredi leshezhiga otrokoviga dela lego zeliga otro¬
ka prevdariti samogla.

S- 641.

Vrat samore s’ tvojim fprednim, sadnim ali pa
obftranfkim lizoin k’ porodu naftopiti.

Predno liže vratu, ali ftan gerla fe is tiga

f osna, da fe vosek, mehek del ofhlata, na kterim
e v’ fredi gerlova gerzha ino jesikova koft najde.
V’ njegovi fofefki Teshijo fklepne koftl, sazhetek
perfne kofti, ino obokafta vokrogljena zheluft.

Sadno liže vratu, ali ftan satelnika fe bolj ter-
do ofhlata, kakor predno liže vratu , najdejo fe v’
fredi fhpizhafti naprej-molezhi ternjafti podaljfhki
vratovih vretenzov; meje ftorijo: sgoraj naprej fto-
jezho lafafto saglavje, dolj proti terfhu pa narasen
ftojezhe plezha ino njihovi robi.

Obftranfko liže vratu fe ofhlata vosko ino bolj
mehko, kakor predno ino sadno liže vratu; meji fe
pa proti glavi fkos koteze fpodne zhelufti ino uho,
ino proti terfhu fkos ramne dele.

§. 645.

Herbet fe ofhlata fhirok, plafhat ino terd,
najde fe na njegovi fredi verfta fhpizhafto vun-
molezhih (vifezhih) kofti (herbtov vretenz), ob obeh
ftrandh fe ofhlatajo rebre, bolj odsgoraj fe najdejo
plezha, in bolj odfpodej medenizhne kofti.

243

§. 646 .

Med legami otroka, ki nifo po redi, fe per
poroda narvezhkrat namerijo perfne lege, plezhne
ali ramne lege, ino lege perfnih ftrani s' naprej-
padenjom ene roke; in fo, ker fe toljkrat perpetijo,
m ker porod toljko vftavljajp, med vfimi legami,
ki nifo po redi, na pervim mefti tako, da dan da-
nafhni nekteri porodni pomozhniki farne te lege sa
take fhtejejo, ki po redi nifo.

& 647 .

Perfne lege fo med feboj raslozhne, po lizu
perf, ki naprej leshi, in fe fposnajo is tih sna-
menjov: s Spredno liže perf je sgoraj voshje kakor
fpodaj, plafliato, in le v’ frecfi, kjer fe perfna
koft snajde, nekoljko povsdignjeno; ob ftranehtiga
povsdignjenja fe ofhlatajo vun-raolezhe berdovize
siskov.

Sadno liže perf, ali herbtovo liže je plafliato,
ino fhirje, ko prednp perfno liže, v’fredi fe snaj-
dejo kreuljive kofli iierbtoviga vretenza, in sgoraj
fe plezha obzhutijo.

Obftranfka liza hifta tako fhiroka, kakor sadno
liže, pa bolj povsdignjena; rebre, ki obrozhafto
leshljo, fe s’fvojimi medproftorki raslozhno tipajo,
navsgor leshi popasduha, navfpod leshi obftranfka
okoljza trebuha pod rebri. Is delov, ki fo v’ fo-
fefki, fe da fposnati, ali je to obftranfko liže levo
ali defno. Zhes vfe to pa fe pred mehirjovim po-
zhoin naprej-padene perfa ne dajo dofti raslozniti,
vender je otrozhji mehir velik ino vezhi del od-
mekel.

§. 648 .

Kakor fo pa perfne lege po naprejleshezhim
lizu raslozhene, ravno tako fo tudi trebuhove lege
po naprej leshezhim lizu raslozhene; v’ porodni po~
mozhi fe raslozhijo te le trebuhove lege:

Trebuhova lega s’ naprej leshezhim prednim
lizom trebjiha fe le filno redko kdaj sapasi, eni
zelo pravijo, da nikdar. 4 Sposna fe is tiga, da je
trebuh porodne fhirok, plafhat ino vifoko ftojdzh,

16 «

njegove dve Hrani slo naprej molezhe, v’ kterih
le vezji krat debeli, okrogli deli otroka ofhlatajo.
l*ev snotrajnim prejifkanji fe v’ sazhetku oben na¬
prej! leshezh del ne najde; kadar fe pa v’ drugim
porodnim zbalo materne ufta ras-fhirijO, fe pa naj¬
dejo sgorni ino fpodni udje otroka ob enim naprej-
leshezhi, med kterimi fe tudi vzhafi popkov trak
najde, vender fhe prejifkajozhi perft sdaj ne more
do trebuhoviga liza dofezhi.

Vender pa le redko-kdaj v’preteku poroda otro¬
kova lega smeraj enaka oftane, ampak, zhe po
raspozheniin otrozhjim mehirju popadki otroka is-
ganjati sazhnd, tak fe en konez otroka na tifti
hrani, kjer fe matprniza nar bolj vkup-vlezhe,
bolj globoko doli isitifhi, kakor drugi konez, in
tako fe ta lega fprevershe alj v’ plezhno lego s’
naprej padeno roko,'alj pa v’ nogno lego. Po me-
birjovim pozhu je predno liže trebuha pred vfimi
drugimi fkos to mefto raslozhiti, kjer fe popkov
trak vrafte, in najde fe potim popkov trak, ki per
shivim otroku bije, vprepaden.

Trebuhova lega S’ naprej leshezhim sadnim 1 i-
zom trebuha fe le redko-kdaj perpeti t Sposna fe
na herbiifhu, na kterim obenih reber ni; mejo fto-
rijo sgofej narfpodnifhi neprave rebre, fpodej jo
pa ftori sadni del medenize.

Trebuhova lega s’ naprej leshezhim obftran-
fkim lizom trebuha fe bo per shivim otroku pazh
le komaj narajmAla (namerila): per negodnih otro-
zih, in po fnierti isnofheniga otroka fe pa sapasi.
4 Sposna fe is naprej ieshezhiga mehkiga liza, ki
nasajTtopi, zhe le perft na-nj pertifne; mejo fto-
rijo sgorej kratke rebre, fpodej pa reberne (kuzhto-
ve, kukove) kofti. jSposnati, jeli defna ali leva
ftran naprej leshi, fe naj gleda, kako neprave
rebre ino bederna (kukova) koft leshijo, ino, zhe
je mogozhe, kje fe ha prednim lizu popkov trak
sazhne.

§. 649.

Bederno fkukovo) lego obzhuti prejifkajozhi
perft kakor kako okroglafto otekljino ,■ ki je ple-
zhetu nar bolj podobna. .Sposna fe pa na bederni

245

kofti ino njenim sgornim robu, na sadnih vreten-
zih herbtifha, na ritnim lizu s’f klad j o po fredi,
ino na fpolnih delih. Bederne lege le vzhafi po-
polnama v’ ritne lege fprevershejo, in poftanejo
fkos to po redi, tako, da jih farna naturna mo/dl
dokonzhati samore.

§. 650.

Rasen tih ravno raskasanih leg, ki nifo po
redi, fe samorejo fhe drage nakljuzhiti, ki fo is
tih softavljene, kterih ras-fhteti pa ni inogozhe.
Prepnfti fe toraj rasuinnimu ino sveftiinu prejifka-
njn , in pa tudi biftrimu ras-fodku porodne pomozh-
nize, ki bi s’ njimi vfelaj tifto lego prefodila, ki
fe bo ravno nakljuzhila.

§. 65 i.

Per obeni tih nenaturnih leg fe porod popre
iskonzhati nemore, da fe lega otroka popravi', dru-
gazhi ko bi otrok ne-isnofhen, filno majbin, odr
meri ino she nagnit bil; sakaj potim takim fe v"
grudo vkup ftifne, ino v" vfaki legi lehko fkos
pride; per isnofhenim, po redi velikim ino shiviin
otroku pa to mogozhe ni.

§. 652.

Kakor hitro fe ena tih ne naturnih leg fposna,
ali le domifhljuje, fe je kar bersh po sdravniku
ogledati, in ne fme tako dolgo zhakati, da,bi vfa
otrozhja voda od-tekla, kakor fe toljko krat sgodi,
in da bi fe materniza terdno okolj otroka vkup-
svlekla. Do sdravnikoviga dohoda mora porod-
niza s’ povikfhano ritjo v’ pofteli leshaii, fe ne
fme kar nizh na noge fpuftiti, in she zloe ne po¬
padkov predelavati. Ko bi pa otrozhja voda od¬
tekla, in materniza fe vkup-svlekla, fe mora po¬
rodna poinozhniza perpomozhkov dershati, ki fo
v’ 642. bil* raspovedani.

§. 653.

Bi morala pa porodna poinozhniza v veliki fili
in nevarnofti sa materno ino otrokovo shivlenjc
obrazhanje narediti, pre ko poklizani sdravnik na-

246

ftopi, tak fe naj dershi po narozhibh, kakor fo
fploh od obrazhanja dani. Je popkov trak naprej
padel, kakor fe per legah s’ trebuhom, perfi ino
obftrani prav rado permeri, tak pa mora porodna
pomozhniza popkov trak pred vfakim pertifkanjom
okovariti, kadar je enkrat roko v’ materno nosh-
nizo fpravila, infkerbeti, da ne pade pred porodne
dele naprej. Per naprej leshezhim trebuhu naj jifhe
ob ftraneh terfha do otrokovih nog priti, da fe ne
bo ftifkal ne trebuh ne popkov trak. Dobra per-
kasenj je, zhe noge na trebuhu leshijo; fe snaj-
dejo pa na herbtu otroka, tak fe morajo, kadar fe
do kolenovih fklepov pride, od herbta navdol proti
trebuhovim lizu tifhati, ino v’ materne ufta vpeljati,
tako da bodo pete navsgor obernjene.

§. 654 .

Zhe bo per glavi, ki nad vhodifhom ali v’
vhodifhu inedenize ftoji, in fe rada fem ter tje
majati da, treba obrazhanje ftoriti, poftavim sato,
da bi porod savoljo kake nevarne nakljuzhbe hi-
treji naftopil, in bi porodna pomozhniza, sato, ki
porodniga pomozhnika ni per redi, farna morala to
delo na-fe vseti, tak naj otrokovo glavo, naj leshi
naprej s’ ktero ftranjo hozhe, varno navsgor, ino
na tifto ftran istifhl, ktera je otrokovim nogam
ravno nafprot. Zhe v’ tej okoljfhini porodniza na
ftrani leshi, velko pomaga, tudi fe leshej roka
vpelja, ki fe od otrokoviga vratii na perfa, ino od
jjerf ob ftraneh trebuha k’ nogam peljati mora;
fploh fe noge s’ sanjko ispeljati morajo, in ko bi
fe glava vftavljala, jo bo treba ob ftrani rahlo
kvifhko vsdigniti, med tim, da fe ravno na tifto
ftran noge sapotegnejo.

247

PETI RASDEL.

Od porodov, ki savoljo nepravih
popadkov nifo po redi.

655 .

Popadki snajo biti ali premozhni. ali preflabi.
ali pa tako imenovani nepravi popadki, f»vojni
pervi snajo porod filno nevaren ftoriti, poflednizh
imenovani pa porod zhifto nizh naprej ne fpravljajo,
ampak ga fhe le sadershavajo, ino vbogo porod-
nizo hudo vpehajo (vtrudijo).

Je isganjozha mozh maternize ismanjfhana, ali
vftava otroka per fkos-hodu pomnoshena, tak po¬
rod veliko dalej ne bo istekel, kakor je drugazlii
navada, ali pa bo mogla 'porodniza zbres navado
hude bolezhine prenefti.

Perva Postava.

Od poroda per premozhnih popadkih.

§. 656 .

Popadki, ki fo preshivi ino premozhni, fe is
ti ga rasodevajo, da vezhkrat porodnizo nizh ne
popuftijo, truplu zelo nobeniga pokoja ne pervo-
ihijo, in tako mater filno slo oflabijo, poverh tiga
pa istek poroda tako nesmerno prehitrijo, da fta
mati ino otrok v’ nevarnofti; materniza fe med tim
terda ofhlata, porodniza je pa filena, snieraj nav-
dol tifhati ino sapertifkovati. Vzhafi fo popadki
she od sazhetka poroda premozhni 5 fhe vezhkrat
pa fhe le po mehirjovim pozhu premozhni poftanejo.
Kasen tiga fe ta ftan fposna is preobilnofti kervt,
fofebno per is prerudezniga obrasa porodnize, is

248

polne, ali tihe, pa smeraj terdkafte shile, is ob-
zhutnofti trebuha per pokladanju roke, is nenavad¬
ne vrozhine v’ materni noshnizi, is kervoshiljnih
voslov, fofebno bliso porodnih delov ino riti i. t. d.

§. 657.

Porod s’ premozhnimi popadki je vfelaj sa ma¬
ter ino otroka vezh ali manj nevaren, defi jih
ravno dofti meni, da ni. Po ti shivi delavnofti po¬
rodne mozhi naftopijo vezhi del: preveliko vtru-
denje ino oflabenje ali zelo vfahnjenje maternize,
preposno odlozhenje materne potize, hudi kervotoki,
ino per dofti veliki medenizi ino ne ravno velikim
otroku prehiter porod s’ vfimi njegovimi nevar-
noftmi. Zhes vfe to fe fhe per vftavljanju mede-
nize ali otroka lehko materniza ali materna nosh-
niza preterga, fpodni del maternize ali materne
noshnize ob enim naprej istifhi, ino otrok hudo
tuzhka.

§. 658.

Imenovana preshiva porodna delavnoft fe na-
kljuzhi nar raji per mladih , kervopolnih, in sraven
tiga obzhutljivih porodnizah. Nimamo pa nobene
vrazhitve, ki bi urnoft maternize kar na ravnoft is-
manjfhala, torej samoremo le pokasati, kako fe
nevarnoft odganja, ki is takih porodov is-haja.

§. 659.

Porodna pomozhniza naj porodnizo she hitro
od kraja po ftrani v’ poftel fpravi, ji naj nar vezhi
pokoj perporozhi, predelavanje popadkov prepove
ino vkashe, da bo pertifkanje popadkov koijkor
mogozhe, sadershavala. Naj da porodnizi pijazh ,
ki hladijo ino tolashijo, kakor poftavira, mandel-
noviga mleka, vode s’ ozetom, limonado , in ker fo
flabi naftopki premozhnih popadkov per porodu
ravno takfhni, kakor tifti, ki fe per preproftrani
medenizi nakljuzhijo , tak bo, jih prevarvati, fhe
ravno to ftoriti, kar je bilo per §. 438 od prepro-
ftrane medenize vkasano. Tudi "snotrajne sdravila,
pufhanje shile i. t. d. fe morajo v’ prevarvanje
obrazhati; porodna pomozhniza mora torej hitro po-

249

rodnizo s’ sdravnikom prefkerbeti. Po porodu fe
mora porodniza fhe smeraj mirno dershati, in po¬
rodna pomozhniza mora istifhanje ftreve farni na-
turi zhifto prepuftiti, in ne fme nizhefar sazheti,
da bi jo hitrej naprej fpravila.

Druga Postara.

Od poroda per preflabih popadkih.

§. 660 .

t Slaboft maternize fe rasodeva fkos popadke,
ki redko naftopijo, ino malo opravijo, fkos meh-
kozho maternize, ki fe per svunajnim prejifkanju
med popadki sagleda, in tako fkos lenobo porod¬
nica preteka. Per snotrajnim prejifkanju fe najde
materna noshniza odmekla (uvela), materne ufta
mehke, in zhe glava naprej Ieshi, je filno gibzhna
ino bres vfe glavne otekljine. Ta flaboft fe pa
sna alj she hitro v’ sazhetku perkasati, ali pa sna
fhe le v’ posnejih zhafih poroda naftopiti.

§. 661 .

Vsroki te flabofti snajo ali she v’ fplofhnim
obzhutenji, ali pa v’ farni maternizi leshati, ali pa
v’ otroku ino njegovih delih fvoj isvirk imeti.

S- 662 .

K’ vsrokoin fplofhniga obzhutenja flifhijo:
fplofhno pomanjkanje mozhi, ki is-haja is bolesni,
sgube (sgubitkaj kervi, fhkodljivih okoljfhin shivle-
nja, prevelike mladofti, ali prevelike ftarofti i. t. v,
K’ vsrokom maternize fhtejemo : kervotoke, oter-
denje, njeno oflabenje savoljo mnogiga poprefhniga
nol henja in mnogih porodov, dolgo ino veliko trudenje
per porodu, ki vfe mozhi maternize vflabi. K’ vsro¬
kom otroka fhtejemo: filno veliko dete, dvojzhke ali
trojzhke, ino sadnizh k’vsrokom delov, ki k otroku
flifhijo, filno velika mnosha otrozhje vode. \ v lili
tih imenovanih okoljfhinah fe savoljo prevelikiga

250

rastegnjenja maternize njeno vkup-vlezhenj« po-
manjfha.

§. 663 .

Naftopi flaboft popadkov v’ pervim ali drugim
porodnim zhafu, tak fhe ni ravno nevarna, Taj fe
The porod prav sa prav ni sazhel, ampak sdaj fe
fhe le porodni deli sato vravnavajo, torej ne terpi
sraven ne mati ne otrok. Nedelavnoft maternize
med tretjim ino fhtertim porodnim zhafom pa she
ima vezli v’Tebi, in je fofebno polna nevarnofti
sa otroka.

§. 664 .

t So popadki v’ pervim ino drugim porodnim
zhafu, v’ kterih fhe obene nevarnofti ni, flabi,
flabeji, kakor jih je v’ tih zbalih potreba, tak je
poterpeshlivo zhakanje nar boljfho. j$o pa v’ tretjim
ino fhtertim porodnim zhafu flabi, ali zhe zhifto
prenehajo , tak fta mati ino dete v’ nevarnofti.
V’ tej okoljfhini bo treba popadke podpirati , da bo
natura fhe samogla porod dokonzhati, in da fe ne¬
varnofti prevarjejo. Porodna pomozhniza naj fker-
bi, da bo porodniza potrebni pokoj imela, ino da
bo dobro leshala: vlako predelavanje popadkov fe
ji naj prepove. t She dobro je, zhe samore porod¬
niza kake ure safpati, potim bodo popadki s’ oshivlje-
no mozhjo fpet naftopili. Med tim pa naj vzhafi
ino vzhafi trebuh s’ golo roko rahlo gladi (rible),
ga naj s’ toplimi pokladki is difhezhih selifh ino
vina obloshi, tudi ji ga fine s’ toplim vinom, me-
lifovzoin ribati, ino ji driftle s’ nekoljko foli davati.
Zhe po tim popadki fhe nifo mozhneji, tak fe naj
porodnizi vezhkrat da fhkodelza (fhaliza) dobre juhe
(polivke, shupe), vinfkejuhe, ali pa nekoljko vina,
fhkodeljzo (fnaiizo) kamilzbniga ali metniga teja.

§. 665 .

Vezhkrat bo s’ to mozhjo porod frezhno dokon-
zhan ; varvati fe je vfake svuzhene pomozhi, dokler
otrok le koljkaj, zhe fhe tak pozhafi, naprej gre,
in dokler kake druge nevarne nakljuzhbe ni, ki bi
hitro isdelanje poroda fvetovala i. t. d. Zhe pa

261

otrok zhes nekaj zbala zhifto obftojf, in obeden
sgorej imenovanih pomozhkov ne pomaga, tak fe
vmetna poraozh ne fine odlagati, ampak naftop po-
rodniga pomozhnika je potreben.

§. 666 .

Zhe fo pa per pozhafnih porodih jajzhne mrene
žele, materne ufta mehke, odinekle ino dobro od-
perte, ino zhe tudi otrok ima naturno lego, tak bo
dobro jajzhne mrene (mehir) odpreti, in to je fo-
febno potrebno, zhe je materniza nenavadno slo
rastegnjena; po odteku otrozhje vode fe materniza
veliko mozhneje vkup-vlezhe; vender pa mora biti
porodna pomozhniza preprizhana, da flaboft po¬
padkov le v’ prevelikim rastegnenji fvoj isvirk ima.

§. 667 .

Zhe otrok nima kake neprave lege, zhe ni
nobenih drugih popak vmef, in zhe ni flaboft po¬
padkov od preobilne kervi ali prehladenja perfhla,
tak per takih porodih, ki fo savoljo flabofti popadkov
sadershani, v’dvema pervima porodnima zhafoma ni
bres isvsetja potrebno, porodnizo v' pofteli, ali
srneraj v’ eni ino tifti legi obdershati, fine fe ji
dovoljiti, da fedi, leshi ali hodi, kakor ji je ljubo;

S orodna pomozhniza je ne fme filiti, da bi morala
olgo ftati ali fe fprehajati, da bi s’ tim porod hi¬
treje istekel; gleda pa naj, da bo fzavna voda po
redi od nje fhla.

§. 668 .

Veliko huje je pa, zhe popadki v’ tretjim ali
zhetertim porodnim zhafu prefiabi poftane;o ali sao-
ftanejo, fofebno zhe je otrokova glava she v’
maio medenizo ftopila, sakaj zhe tukaj dolgo tizhi,
tak poftane otrok filno flab, ali zelo vmerje. t She
bolj nevarna je flaboft popadkov v’ tih porodnih
zhafih, zhe ima otrok kako nenavadno lego, poftavim
zhe je perfhel naprej obras, ali pa rit ali noge.

§. 669 .

t Sofebno je pa v’ petim porodnim zhafu treba
gledati na naftopke maternizhne flabofti ino uevar-

252

nofti odganjati, ki fo fofebno sdaj sa mater nar
vezhe; sakaj sdaj ftreva saoftaja, ali fe kervo-
toki vlijejo, in materniza nepravo lego dobi. Da
ftreva savoljo maternizhne flabofti saoftaja, fe
fposna is pomanjkanja sabolezhkov , enakolhne fla¬
bofti in nenavadne velikofti maternize, ino kerva-
venja, ki naftopi, in vzhafi prav obilno, kakor
fe en del ftreve lozhiti sazhne.

§. 670.

Porodna pomozhniza fe mora v’ tej okoljfhini
filno previdno nofiti, in dokler fe ftreva ne odlo-
zbi, in kri prozh ne gre, pa fe tudi snotraj v"
maternizhno votljino ne odteka, naj perporozha po-
rodnizi prav veliki pokoj, in Varje fe naj, le kolj-
kaj sa popkov trak potegniti, ker bi kaj vezho
vlezhenje kervotok ali pa savihanje maternize filno
lehko perpeljalo. Velikrat fe v’ enih urah porodna
mozh fpet nabere, in istifhi potim ftrevo po redi.
Zhe je mozh filno oflabela, tak fe tifta pomozh
podeli, ki je bila v' §. 664 pokasana. t Sofebno
je pa rahlo ribanje na maternim dnu,  ali kar s’
kakim shganjom dobro, kakor tudi, zhe fe ene ure
po porodu otrok na perfa poloshi, kar fila rado
pomaga. Porodna pomozhniza fe bo per tih per-
pomozhkih toljko leshej tolashila, ker fe saoftava
ftreve, ki le od prevelike flabofti maternize pride,
ali fkoraj nikdar zhes 1  0 — 1 2  ur ne pomudi, in
pa tudi, ker, dokler kakiga kervotoka ni, nizhe-
1'ar vmef ne pride, kar bi porodnizi bilo nevarno,
in bi rozhno odlozhenje ftreve osnanilo; veliko
vezh bi fe bilo nar nevarnifhih kervotokov bati,
ko bi fe ftreva poprej vmetno odlozhila, kakor
materniza fpet mozh dobi, fe dobro vkup-vlezhi.

§. 673.

Je flaboft popadkov od prehladenja perfhla,
kar fe rado permeri, zhe fe svunajni porodni deli
ino fpodni shivot prehladijo, zhe oblazhilo ni dofti
toplo, zhe fukne nifo dofti dolge i. t. d., tak fe
to is tiga fposna, da popadki po redko naftopijo,
kratko terpijo, nizh ne opravijo pa filno hudo fklijo,
da fe porodniza tudi zhes bole/ho natesovanjc po

253

drugih udih pertoshi, in da je matcrniza per poti—
panju bolezha, vzhafi tudi materne ufta. V’ tih
okoljfhinah fe fpravi porodniza v’ poftel, fe dobro
odene, na fpodni shivot fe ji ogrete rjuhe naloshi-
jo, da fe ji piti ene fhkodelze hpoviga, besgoviga
ali luzhnikoviga teja s’ vodo ali mlekom, da fe bo
nekoljko fpotila, potim fe navadno bolezhine manj-
fhajo, popadki pa mozhneji poftanejo.

Tretja Postara.

Od tako imenovanih nepravih popadkov.

§. 672 .

Nepravim popadkom fe prav sa prav ne more
rezili, da fo popadki; sakaj bolezhina, ktero na¬
redijo, ne pride od vkup-vlezhenja maternize, am¬
pak od kakfhniga kerzhenja v’ trebuhu; lehko fe
pa, zhe ob zhafu naffopijo, v’ kterim fe porod po
pravizi perzhakuje, ali fe je she sazhel, sa prave
popadke dershati samorejo.

§. 673 .

Nepravi popadki ne pridejo is maternize, fo le
kerzhne bolezhine, ker fe fpodniga shivota lotijo.
4 Sposnajo fe, da ne pridejo od krisha do framniga
fela, in fe na mnogih felah fpodniga shivota ne
perkashejo, da maternizhne ufta nizh ne rafteg-
nejo, mehira ne poftavijo ino da nimajo nizh goto-
viga v’ tim, kak dolgo terpijo.

§. 674 .

Nepravi popadki snajo is enih ino drugih rezhi
priti, kakor, zhe fe vetrov prevezh nabere, zhe
fe blato ali fzavna voda sadershava, fofebno od
kerzhov, dalej zhe dufhne rnozhi porodnize kaka
rezil prevezh gane, alj zhe porodnizo kaka trefhli-
ka poprime, tudi, zhe fe otrok prevezh fem ter
tje mesi, ali zhe fe deli trupla blisb maternize pre¬
vezh rasdrashijo i. t. d.

251

§. 673 .

Zhe fe pa raaternizhne ulta odprejo, flie ni
vfelaj gotovo snamenje, da bi bili pravi popadki
prizheiozhi, stikaj odprejo fe Vfchafi nekoljko fhe
pred zdiafom ino bres vfe bolezhine. Nepravi po¬
padki poroda ni zb ne pomagajo, fkos prave per-
pomozhke ne pertifkajo tak hudo, ali tudi zdlo
iienjajo.

676 .

<So nepravi popadki perfhli sato. ko fo fe ve¬
trovi nabrali, ali ko fe blato saperlo, tak bo mlazh-
na driftla is kamilzhniga teja s’ nekoljko oljom ino
foljo, ki fe zhes kake ure Spet prenoviti fine, nar-
vezh pomagala. Per napihovanji tudi te is inetniga
perja, berniga ali janeshoviga femena filno dobro
ftori. Zhe fe pa s’ tim teshava kmalo ne odshene,
tak fe mora pa hitro po sdravnika poflati.

677 .

( So  perfhli nepravi popadki is sadershanja fzav-
ne vode, tak pride to sadershanje is tiga, da je
naprej leshezhi otrokov del s’ fpodnim delom ma-
ternize v' sazhetku poroda terdneje proti medenizh-
nimu vhodifhu pertifkan, to pa vzhafi tudi fzavno
zevko vkup tifhi, in tako odtekanje fzavnize vftavi.
Ta teshava fe s’ tim odshene, da porodna pomozh-
niza porodnizi s’ nekoljko perpognjenim sgornim
shivotom v’pofteli poklekniti vkashe, potim s’ dvema
s’ oljom namasanima perftoma v' materno noshnizo
feshe, materni vrat in naprej leshezhe otrokove
dele rahlo kvifhko vsdigniti ifhe. in sdaj porodnizi
fzavno vodo ispufhati fvetuje. Bi bilo vfe to sa-
ftonj ftorjeno, fe mora pa fzavni vodi s’pipzo (ka¬
tetrom) pot narediti.

§. 678 .

t So neprave popadke kerzhi naredili, ki fo-
febno per flabih porodnizah, ki fo drugazhi ker-
zhom ino gjriseljzi slo podvershene, radi naflopijo,
tak fe to is tiga fposna, da je bolezhina po na¬
vadi veliko huja ino ftanovjtnifha, kakor per pra-

355

vili popadkih, da fe shila majhina, vkup-pofegnje-
na ino terda ofhlata, da je kosha fuha, fzavniza
pa vezhi del zhifta kakor naturna voda. Porodna
pomozhniza naj per takih kerzliih porodnizi mirno
lego v’ pofteli narozhi, ino povfod enako toplo
odejo, naj ji vezhkrat teja is kamilz piti da, in
tudi driftlo, tudi zhe fo materne ufta vkup fker-
zhene, brisganje v’ maternizo is ravno te mokrote
s’ oljom, naj naredi zhres trebuh tolasbljiA^e tople
pokladke, in jih naj. prenovi j kadar fe ohladijo.
Doftikrat naftopi po takim ravnanju toplo potenje,
kerzh henja, popadki pridejo po redi, in porod
tezhe naprej, kakor mora biti. Ko bi pa ti perpo-
mozhki ne pomagali prezej . tak je sdravnika po-
klizati treba.

§. 679 .

V’ vfih drugih nakljuzhbah she vezhi del po¬
maga, da fe porodniza mirno dershi, in da fe ji
shivot s’driftlanjom odpre, zhejesapert; fo pa
nepravi popadki s’ kako trefhliko fklenjeni, ali fo
she po nozhi pred porodom filno hudi, tak bo treba
kri pufhati, toraj mora porodna pomozhniza v’ taki
nakljuzhbi kmalo sdravnifhko pomozh jifkati.

tSHE<STI BASDEL.

Od porodov, ki fo s’ kervotoki
maternize fklenjeni.

§. 680 .

Porodi, ki fo s’ kervotoki maternize fklenjeni,
fo sa porodno pomozhnizo filno imenitni, in potre¬
bujejo njeno pofebno fkerb, sato, ker fo vezhi del
filno nevarni, in ker fe hitro pomagati mora. V’ tih
okoljfhinah ne mora porodna pomozhniza, kakor
per drugih porodih, ki po redi nifo, na prihod po-

256

rodniga pomozhnika zhakati, ampak ferzhno ino
filno rasumno mora vfe to hitro prijeti, kar samore
ino sna, da bi mater ino otroka is ozhitne fmertne
nevarnofti refhila; vfe drugo pa prepufti sdrav-
niku, ki med tim naftopi. Da porodna pomozhniza
v’tej okoljfhini ferzhno ravna, je toljko potrebni-
fhi, ker nima shive dnfhe per febi v’ perpomozh,
ko prizhejozhim vezhi del ferze vpade, zhe hud
kervotok sagledajo, ino savoljo njihove nesmerne
ftrahovitnofti fhe sato nifo, da bi faj to ftorili,
kar fe jim rezhe ino vkashe.

§. 681 .

Pod maternizhnim kervotokom saftopimo tifto
nakljuzhbo, zhe shenfka ob ne navadnim zhafu,
in ne po redi kri is maternize sgubi. Tezhe kri
s’ zurkama, ali fe je tudi le od zhafa do zliafa ve¬
liko sashene, tak imenujemo to kervozurk. Tako
fe tedaj kervotok ino kervozurk po velikofti njihove
mozhi med feboj raslozhita. c Semkje pa ne flifhijo :
mefezhno zhifhenje, naturno odtekanje kervi per
lozhenju ftreve she po porodu, ino otrozhniznno
zhifhenje.

§. 682 .

Ti kervotoki fo dvojni:

1J  Kri tezhe, da fe vidi, in vezhkrat k’ ftrahu
porodne pomozhnize ino drugih prizhejozhih s’ zur¬
kama is porodnih delov, to imenujemo, da je svu-
najni ali viden kervotok; ali

2 9  kri tezhe fizer is pofodov, najde pa v’ ma¬
ternih uftah ali v’ materni noshnizi takfhne sa-
dershke, da ne more is porodnih delov vun tezhi,
in torej v’ maternizi, ali per preterganju maternize
v’ ( trebuhovi votljlni saoftaja, in fe potim snotrajin
ali neviden kervotok imenuje.

§. 683 .

Per shenfki lehko v’ vfih zhafih maternizhni
kervotok naftopi, ino fizer:

1J  v’ nofhenji;

2J  med porodom otroka, in pride tazhaf vezhi
del od ne prave lege ali prevezh sreliga lozhenja

257

ftreve, ino redkokdaj tudi od preterganja maternize
ali popkoviga traka:

3J  po porodu otroka, ino pred lozhenjom ftreve.
( Streva, naj fe odložili savfira, ali nekoljko, vezhi
del kervotok naredi:

4j  po lozhenju ftreve; zhe ni kak del ftreve
sadi oftal, ki kervotok naredi, ali faj brani, da
kervotok ne neha, tak je vezhi del flaboft ali
kerzhnato ali nepopolno vkup-vlezhenje maternize,
ki kervotok dela; ino

oj  svunaj nofhenja, in takfhni kervotoki svunaj
nofhenja fiifhijo savfim med opravila sdravnika,
in ne opravila porodne pomozhnize.

S. 684.

Kda je kervotok prizhejozh, fploh nafledne
rezhi kashejo: Zhe shenfka veliko kervi is mater¬
nize sgubi, tak ji poftanejo obras ino uftnize blede,
shila 1'laba, komaj obzhutna, zelo telo poftane
merslo, obras ino perfa s’ merslim potom pokrite,
po ufhefih ji svoni, pred ozhmi ji je temno , seha
le ji pogofto, pade v’ omedlevze. zhres fe ji vsdi-
guje, in zhe pomozh kmalo ne pride, jo sazhne
Itrefati, in potim vmerje. Te okoljfhine pridejo hi-
treji ino hujfhe ena sa drugo, zhe veliko kervi
V’ kratkim istezhe.

§. 685.

Med nofhenjom, porodom ino kmalo potim sna
kervotok naftopiti:

1J  per negodnim porodu;

2J  per porodu fnetja;

3)  per fedenju ftreve na maternih uftah, ali sra-
ven maternih uit;

4J  per prevsgodnim lozhenji ftreve med porodom:

oj  per nepravim vedenju (peljavanju) mater¬
nize po porodu.

17

258

Perva Postava.

. '« apiiJ* !\v.f :  j - . ' } q {  <•-

P d h;e,g,o d n i g a por o d a.

.§. 686 .

Pod negodnim porodom saTtopimo vfak porod,
ki pred istekom ledeni ino trideletiga tjedna no-
Jkenja naTtopi, in ga rasdelimo v’ le tri Torte :

1]  Tpazheni porod, ki pride od pcrviga do Thtcr-
tiga mcTza;

2J  negodni porod, ki pride od petiga do Ted-
miga mcfza;

3J  sgodni porod, ki pride v’ fedmiin ali deve¬
tim mefzu.

' %6S7.

K; naTtopti negodniga poroda flifhita dve rc-
zhl, namTčzh odterganje jajzeta ino njegovo isgna-
nje; te dVc? iezlii Te pa po Tvoji Ttopnji ne dershita
enakThno ena proti drugi. Odterganje naredi ker-
votok, isgnahje bolezhine; odterganje je Tklenjeno
s’ pretergartjom kervnih pofodov, lšgnanjes' vkup-
vlezljenjorn maternize: kervotok sna naftopiti, kreš
da bi Te mateTniza Vkup-svlekla: vkup-vlezkcnje
maternize pa smeraj kervotok pomnoshi, in perpelja
poTlednizh porod k :  dokonzhanju.

§•. 688 .

Vsroki negodniga poroda ali she V maternim
telefi leshljo, ali le The le od svunaj perneTejo.
Med pervizh imenovane vsroke, ki negodni porod
perpeljajo ,. rajtamo : TploThno TlaboTt matere, pre¬
veliko mladoft, previloko TtaroTt per njenim per-
viin noThenji, predolgo dojenje per novim nolhenju,
preobilhoft kervi, hasaj-vpognerije'maternize, nag-
neilje le Tpazheuim ali prevsgodniin porodom. Da-
lej israftke, Tnetje, ali zelo vezli otrokov v’mater-
nizi, mertvo dete i. t. d.

Med poTlednizh imenovane vsroke, ali per-
loshne vsroke rajtamo: vTako Tilo ino TtreT. ki

259

trebuh nofezhe sadene, kakor padez, pertifek ali
mahlej na fpodni shivot, ali njegovo hrefenje fkos
fkakanje,' plefanje, tekanje (letanje), voshhjo po
flabo narejenih ftesah, vsdigavanje teshkih pes,
teshko delo, pogofto, pofiljeno telefno sdrushenje,
hud kafhelj, zhresmetanje, tifhanje per potrebi
(prasnenje blata), preterdno pafanje (reklarije),
hude ftrafti ino veliki poprimki dufhuih mozhi, ka¬
kor pdftavim: jesa, nevolja, ftrah, bojezhnoft,' fta-
novitna shaloft: veliko vshivanje jedi ino pijazhe,
ki grejejo, dolgo terpezhe hitrize, kervotoki, ve¬
liko pufhairje slnle ; , mozhni perpomozhki ša shivot
odpreti ali zhresmetati, ranjenje jajzhnih mren flios
materne tafta. hude trefhlikafte boiesni i'. t- d.

689 .

Nhftop ino pretek sgodnih porodov fe tako le
iskashujefa: ,Šploh : 'fe sgoclni porodi v’ pervih mei-
zih nofhenja savoljo The premalo narafheniga jaj-
zeta vezhkrat peraerijo, kakor v’ posnejih iiiefzih,
v’ kterih to bolj poredki, pa savoljo she vezhe iiio
bolj kervopolne maternize nevarnifhi. Pretek sgod-
niga poroda fe od fvojiga sazhetka noter do fvojiga
konza ne raslozhi zhes vezh od preteka naturniga
poroda. Le pervi ino drugi porodni zhaf fta po
navadi savoljo terdobe ino dolgofti maternih -taft
bolj bolezlia ino vezhkrat filno dolgo terpezha.
V’ posnejih zliafih poroda fe per sgodnih porodih
v’ poprefhnih mefzih ta raslozhek pokashe, na eni
ftrani, da fe ne porodijo deli jajzeta, kakor voda,
dete ino ftreva, vfak pofebej ino po farnim, ampak,
da zelo zhlovefhko jajze na enkrat (ker fhe ftreva
ni dofti rasrafhena) naprej vdari, na drugi ftrani,
da fe fam otrok savoljo fvoje majhinofti nedershi
navadne poti, ampak, da fploh hitro (in zhe je
fhe filno majhin) v’vlaki legi fkos medenizo is^
derkne. V’posnejih mefzih nofhenja pa nafprot
narpre otrozhji mehir pozhi, potem otrok s’ enim
ali drugim delom, narvezhkrat s’nogami ali ritjo
k’ porodu naftopi, in fe bres teshave, fhe zelo v’
poprezhni legi porodi. ^Streva fe pa per negodnim
porodu fploh dalej mudi, kakor po godnim.

17 *

260

SL s* 69 °-

Popazkenj ino sgodni porodi pridejo ali prav
hitro, zhe jih kaka mozhna rezil poganja, ali pa
le fzhafama, zhe kakfhne bolehno!ti naprej grejo,
ino jih napovedujejo. Negodnimu porodu grejo vzhafi
te le okoljfhine naprej: JVoiezha toshuje vezhkrat,
da jo rnrasi, da fo ji udje teshki, da je vfa vtru-
dena, vzhafi, da jo vlezhe ino nateguje v’ krishu
ino okolj krila, da. jo teshi ino sebe v'trebuhu;
vzhafi le tudi sapasi she vezh zhafa pred-popa-
zheriim porodom odtekanje vodene, shlesafte, ker-
vave mokrote, tudi prave zhifte kervi. Pride po-
pazheni porod blišhej, tak je kervotok fploh fhe
huji ino ftanovilnifhi, pravi popadki naftopijo, ma¬
terni vrat poftane krajlhi ino rahleji, materne ufta
fe sazhnejo odpirati, in deli jajzeta, jajzhne mrene,
ftreva, ali eh del otroka fe dajo ofhlatati.

t Se je jajze fkos kak vsrok, ki truplo hudo
pretrefe, kakor fkos kak padez, fuvanje, fka-
kanje L  t. d- od maternize odtergalo, tak fe kri
hitro is maternize vlije. Per vfim tim pa vender
otrok ne vinerje vfelj v’ tih okoljfhinah, in tudi ne
kmalo potim, ampak vezhkrat fhe prezej zhafa per
shivlenju oftane; tudi po tim odlozhenju ftreve
porod otroka ne naftopi kar na enkrat, ampak
vzhafi pretežke 8* do lo dni, fhe zelo 3 ali 4-
tjednc in fhe zhres, poprej ko je jajze vun isgnano.
Do tih mat pa vezh ali manj kervi tezhe,"in ne
oflabi kar shenfkiga trupla, ampak nje vezhkrat
tudi v’ fmertno nevarnoit fpravi. Vmef pa pre-
henja kervotok maternize na ene dni savfim, fe pa
vfelaj fhe vmeft nasaj poverne, dokler poflednizh
prevsgodni porod naftopi. .Se je jajze lozhilo sa-
voljo ftraha, fkerbi, shalofti , bolesni i  t. d. tak
od kraja kri ne tezhe. is maternize, ker fhe jajze
sineraj s’ maternizo sarafheno oftane, kakor vfah-
njena jabelka fhe nekaj zhafa na drevefu obvifi;
in le fkos; snamenja otrokove fmerti svemo, kaj fe
je v’ maternizi pergodilo. Tudi v’ tih okoljfhinah
puetezhe vzhafi 3, 4 ino 6 tjednov in fhe zhres,
popre da prevsgodni porod naftopi'

§ 691.

■I

-ji q Popazheni porod pa ne naftopi vfelaj, ziie fo
fe she tudi njegove napovedovalke, ino 'zelo ker-
votoki perkasali, s’ ;  dobrim ravnanjem le dajo vto-
lashiti, in jajze fhe.fcJia v’ maternizi oftati, in tam
naprej rafti. Le kadar pefnizhni popadki naftopijo,
le materne nfta odprejo. in ,fe deli jajzctu noter
ofhlatajo, ali zhe je ofrok vmerlj, mora gotovo po-
pazhen porod naftopiti.

§. m.

Ivervotok v’ nofhenji fhe ni vfelaj gotovi na-
povedovavez popazheniga poroda,: sakaj sna fe
fhe tudi niefe/.lnio zhifjhenje v' nofbeuji ene krati
poverniti. To zhifhenje fe pa^pd praviga kervotoka
v’ tim raslozhi, da pride ob navadnim zijalu zhi-
fhenja, da kri pozhafi pride in Le ne flerdi (vfede)
ravno lehko, da je temnikafta ino shle,salta, da
nofezha nobenih bolezhin ne obzhuti, in da od tiga
nizh ne oflabi. Ker pa tudi per odtekanju rne-
fezhniga zhilhenja kervotok lehko huji poftati in

S azhen porod perpeljati sathore, tak je takfhni
ezhi fvetovati , ifa fe naj prav mirno dershi,
vliga telefniga vtrudenja, pa tudi vlili takfhnih
mifli fkerbho varje, ki prevezh zhloveka poprimejo,
in da fe naj takfhnih jed! ino prjazh sdershl, ki
prevezh vgrejejo. - " 0  "

§693.

Naftopki prevsgodnih porodov fe po okoljfhi-
nah roslozhijo. Kar otroka sadene, fak fploh per
občnim porodu ne oltane per shivlenju, lu fe pred
ofmim mefzom nofhenja pergodl. ‘Po tim zhafu
samore otrok le tedaj vzhali shiv oftati. zhe ni bil
s’preveliko filo odtergan, ali zhe ga je lamo vkup-
vlezhenje maternize, ki le je prevred sbudilo, is-
gnalo; in toljko bersh per shivlenji oftane, k olj kor
tezhnifhi je bil njegov poprefhni preshivitek, in
blishje ko je godno!ti bil.

§. 694.

Sa mater fo prevSgodni porodi ,v’ pervih 4 do
8 tjednov nofhenja fploh nar leshji savoljo majhine

262

maternize. Prevsgodni porodi v’ posnejili mefzih
pa nafprot sdravje boli primejo^ in fo fofebno sato
ihkodljivi, ker po njih radb nagnjenje fhe k'pri-
hodnim prevsgodnim porodom oftane. Rasen tiga
fe ravnajo naftopki prevsgodniga poioda tildi' pb
vsfoku, is kteriga takfhni porodi 1  iš-hajajd. Pfdv-
sgodni porodi, per kterih fe je otrok she popre,
kak- je vrnerl, od maternize odlozhil,, a ezhi del
grejo leshej naprej, kervavehje je majhino, ino m;i-
terniza kmalo sazeli. Pre\*dgttdhi porodi , ki od
naglih popadkov pridejo, fo she farni na febi te-
shavnifhi, in v'otrozhji pofteli lehko bolesni na¬
pravijo. Narnevarnifhi fo pa fplbh tifti prevsgodni

I iorodi, v’kterih fe ftreva po fili odfergati mora,
ter tukaj kervavitev s’ naglo nevarnoftjo shuga
(fili , ali faj naftopne boksni (kakdr shlesne toke,

slatenize, Vodenike i. t. dl) rada sa febo pufti.

it)! 01 idbrni n. M f»u f  /»[otMil

§. 695.

Kakor hitro porodna pompzhniza per porodnizi
tifte napoA^edovavze sapasi, ki fo bili v’ §. 690
raskasani, mora naglo po sdravnika poflati, fofebno,
ko bi fe she bila kaka kervavitev sazljela. Do nje¬
govima prihoda mora gledati, kak bi kervotok vfta-
vil.u in prevsgodni porod prevaryala; ko bi vfe to
ne bilo vezli mogozhe, faj naj fkerbi, da bo ker¬
votok, kar fe bo dalo, pomanjfhala.

§. 696.

Porodna pomozhniza naj toraj nofezho v’ fredno
topli liifhi v’ mirno lego fpfevi, tako, da bo bedve
vkup-fifhala, naj jo le lehko odene, ji naj v’ftran
f pravi vfe tefne oblazliilp, ino na odpravi; Afe
ljudi is hifhe, ji naj prepovd vlako mesenje ino
trudenje, in naj jifhe fkos tolashljive befede vef
lirah ino bojezhnoft od nje odpraviti. Je nofezha
slo kerAdpolna, v’ obrasi rudezha,< slo shejnrt,, in
ji slo shila bije, tak fe ji naj dajo hladijivc pi-
jazhe, kakor limonada, mandeljripvo mleko, voda
s’jefihom. Vezhkrat fe fo fkos te perpomozhke in
pa fkos ftanoAitni pokoj trupla ino dufhe da ker¬
votok, rvftaviti, ki je she morda naftopjl, ino zhlo-
vezhjo, jajze v’ maternizi obdershafe: 'ion vonbajl 8

263

S$. 697.

Ko bi per vfjh tih perpoitiov.hkili fhe vender
kervotok ne saoftal, ampak fhe raozhneji perhajal,
in ko bi fe per varno vpeljanim snotrajnim pre-
jifkanji materne ufta fhe saperte najfhle; tak je fhe
vfelaj vupanje, otroka per materi obdershati: ne
line fe toraj nizhefar sazheti, da bi fc ‘otrok na-

t irej fpravil. Ivervotok vtolashiti, fe pa morajo po¬
mladki is fheftkrat pergernjene rjuhe, ki je bila
poprej Iv’ merslo vodo ino jefih namozhena in fpet
dobro oshmita, na trebuh djati. Takfhno ohlaue-
nje ima filno Veliko mozh, kri vftaviti, sakaj fkos
to fe materniža nekoljko sraanjfha, kervne pofodve
fe vkup potegnejo, in kri, ki she tezhe, fe leshej
vfedei Dolgo fe pa ti mersli pokladki ne frnejo
polagati, ker njih dobri naftopki radi she po per-
vim' pokladanju henjajo, in ker bi fe snala po dol¬
gim pokladanju raaterniza tako smanjfhati, da bi
ravno šavoljo trga prevsgodni porod naftopil, ki fe
jč prevarvati jifkal, alj bi fe pa nofezha prevezh
prehladiti snala. Je kri nehala tezhi , le mora
trebuh s’ fuhim, le nekoljko toplim pertom pokriti.

§.' 698.

Ro bi zelo po tih dobro napravljenih merslih
pokladkih kri le naprej tekla, po tim je malo vu-
panja, otroka per materi obdershati, ino porodna
pomozhniza mora hitro porodniga pomozhnika kli-
zatj, ker fhe shivlenje nofezhc po dolgo terpezhim
S'» ubitku kervt v ?  veliko nevarnoft pride, da bo fkos
prave perpomozhke kervotok vftavljati, presgodni
porod prevarvati, ali faj per tim prizhejozhe po-
pake odverniti jifkal.

§, 699.

4 So pa pravi popadki prizhejozhi, ino zhe fe
najde, da fo maternizhne ufta odpertje, ali, da fo
she deli poroda v’ nje riaftopili, tak bo prevsgodni
porod fkoraj naftopil.; per tih okoljfhinah porodna
pomozhniza iskonzhanje poroda farni naturi per-
piifti.

264

§. 700 .

Porodna pomozhniza pa v’ tej okoljfhini le tedaj
materno noshnizo satekniti fme, zhe je nofezha
savoljo sgube kervi v’ preveliki nevarnofti, pokli-
zan porodni pomozhnik fhe pa perftopil ni. Je
prevsgodni porod she na potu, tak feinora vfe tako
ftrezhi, kakor per naturnim porodu, vfe tifhanje
ino ftifkanje fe pa mora prepovedati. Terpi porod
dolgo, in kervotok neprejenja, tak je pomagati, da
fe bo materniza poprej vkup*-svlekla, k’ zhimu fe
perpomore, zhe fe shlizhiza zimetove omake ispije,
m zhe fe na trebuh mersli pokladki denejo. Nikdar
pa ne fme porodna pomozhniza sa del jajzeta, ki
je she svunaj, vlezhi, bi fe snalo odtergati, ma¬
terniza bi fe snala fkerzhafto vkup vlezhi, in po¬
rod bi fe tako fhe snal muditi. Drugazlu pa tudi
naj porodna pomozhniza per vfakim prevsgodnim
porodu na narvezho fnashnoft gleda, naj fpregleda
dobro kervne grude, ki prozh grejo, da bo pre-
prizhana, alj je majhin fad alj kak del jajzeta, ki
je Iehko med fterdeno kervjo fkrit, she prozh per-
fhel, ali ne, Najde porodna pomozhniza v’ kervni
grudi kako rezh, ki bi snala od jajzeta is—bajati,
tak jo naj zhifto omije, ino hrani do sdravnikoviga
naftopa. Tudi ko bi bilo zelo jajze, ali zelo dete
pred naftopom sdravnika prozh perfhlo, fe mu
mora potim pokasati.

§. 701 .

Zhe prevsgodni porod v’ poprejfhnih mefzih
nofhenja, v’ kterih je she ftreva ftorjena, naftopi,
tak fe mora njenin odhod naturi prepuftiti, jin le
potim, zhe je she v’ materno noshnizo doli isgnana,
jo fme porodna pomozhniza s’ perftmi perjeti ino
prozh fpraviti. Mora fe pa varvati, sa popkov trak
potegovati, ker fe savoljo fvoje tenjkofti lehko od-
terga. Zhe pa kervotok vezli ali manj le naprej
terpi, pa naj sdravnifhko pomozh ifhe. Med tim,
da fe ta pomozh podeliti samore, je edino ino farno,
kar porodna pomozhniza ftoriti samore, da mater-
nizo fkos snotrajne in svunajne perpomozhke k’
vkup-vlezhenju nagniti ifhe, da ftreva na fvetlo
pride. Mersli pokladki na trebuh, merslo vbris-

266

ga nje v’ materni'/,o ino rahlo ribanje ino vkup-ftif-
kanje tifte svunaj na trebuha naprej njeno isgnanje
perpeljajo.

§, 702 .

Bi bil prevsgodni porod, t. j. tak, ki pred
ofem ino dvadefetim tjednom pride, s’ kakim kervo-
tokom sdrushen, ki ne pride od fedenja ftreve bliso
maternih uft, tak ima porodna pomozhniza vfe tako
ftoriti, kakor per negodnih porodih. Le materna
noshniza fe sdaj satekniti ne fme, ker materniza
savoljo fvojiga velikiga rastegnjenja prevezh kervi
v’ Tvojo votlino fprejeti samore, in bi fe porodniza
od snotraj iskervaviti snala. Ni fe pa tudi prev-
sgodniga poroda toljko bati. ker fhe sna otrok shiv
biti, ino toraj fe mora, kadar nizhefar ne pomaga,
da bi fe kri vfta vila, obrazhanje na noge ftoriti.

§. 703 .

Vzhafi tudi sna negoden ino prevsgoden porod
bres kervotoka naftopiti, namrezh, zhe fe jajze
savoljo flabofti ino bolehnofti nofezhe ne more vezh
preshiveti ino odmer je. .Sploh potim ob zliafu po¬
rod naftopi, ob kterim bi bilo svunaj nofhenja rae-
fezhno zhifhenje naftopilo. ,S’ porodnizo fe mora
sdaj vfe tako ravnati, kakor per naturnim porodu,
le mirno fe mora v’ pofteli ravnati, ino porodna
pomozhniza mora na prizhejozho flabolt tofebno
gledati.

§. 704 .

Po porodu fe s’ prevsgodno otrozhnizo vfe ravno
tako ravna, kakor s’vlako drugo. Zhe pa prev-
sgodni porod naftopi, da fe ne ve, is kakih vsro-
kov, in 7,he fe veliko kervi v :  njem sgubi, tak
naj porodna pomozhniza fkerbi, da kmalo sdravnik
perftopi, da ji bo povedal, kako ima ravnati, da
per prihodnim nofhenji prevsgodni porod prevarje.
Pred vfim je pa potrebno, da po preftanim prcvsgod-
nim porodu prekmalo fpet nofezha ne poftane, ko
bi bila pa vender le poftala, tak fe mora fofebno
ob zhafu, ob kterim je pervokrat prevsgodni porod
prcftala, slo varvati, ino fe vfiga sdershati, kar

266

bi le koljkaj k’ enaki nefrczhi perpoinozhi samogle.
Satoraj ji naj porodna pomozhniza sa en Klini' per-
porozhi, da Te inia mirno vediti (peljati), da de
vfakiga vtrudenja per deli varje, vfako telefno
sdrushenje opufti, ino od vfih jedi ino pijazh sder-
shi, ki prevezh gorkote podelijo.

Druga Postava.

O d: Tn e tn i g a p o r o d 'p, : .

t Snetje;(mola) fe imenuje vlaka ftvar, ki le
v’ maternizi snajde, in ki fizer od fpozhetja/pride,
pa je takfhna, da ni na njoj najti ne podoba zhlo-
vefhkiga jajzeta , pa tudi ne podobe fadu ali otroka.
Na fnetji ni najti ne ftreve, ne jajzbnih mren, ne
ladne vode, ne ladu famiga.

S. 706.

( So fhe pa tudi'drugazhni raftki v’maternizi,
ino ‘svunaj materniže, ki bfes poprefhniga rodovit-
niga telefniga sdrushenja poftanejo, in fo vender
tim podobni, ki is fpozhetja is-hajajO. Tim raft-
kom fe pravi, daje  nepravo fnetje, unim pa, da
oitxoj,3fishfj en fiiom fiXitmsomoq

§. 707.

Po raslozliku vsrokov, ki vmef pridejo , in po
delih jajzeta ino fadu, ki fo v' rafti vltavljani ali
vftavljeni, ali fo fe s’ptujimi rezhini sdrashili ino
foftnvili, fe tudi fnetje farno raslozhi. In tako fe
je she najfhlo kervno fnetje;' vodno fnetje, srazhno
(luftovo) fnetje, kjer fo namrezh jajzhne mrene na
mefto s fadom, le s’ kervjo , vodo ali luftom na¬
polnjene bile; dalej mefno, kamncno ali apneno
fnetje i. t. d.

. %  708.

Pred porodom fe je vezhkrat tcshko od pri-
zhejozhiga fnetja preprizhaii, le potim je kolj fkle-

267

niti, da je fnetje prizhejozhe, zli e po snamenjali
sazhetiga nofhenja trebuh hitro narasen ralte. 'ker
namrezh fpetje veliko hitreje rafte, kakor dobro
fpodobi j eno jajze; in to ra j fpodni shivot v’kratkim
slo ras-fhiri )■, zhe fe sraven oben del ino mesehje
otroka ne sapasi, zhe fe flabo pozhutenje po želim
shivotu, vmef tudi odtekanje kervi sli e v’ perVih
tjednih nofhenja, odtekanje shlese is materne nosh-
nize, vodenizhna otekljma nog per shenfki najde
i. t. d. Vezhkrat bodo te nakljuzhbe dofti prepri-
zhale; prevsgodni porod, ki bres šnanih vsrokov
naftopi, kervavenje, ki fe per sazhetju popadkov
perkashe, vzhafi perkasanje vodnih inehirzov, in
sadni z h podoba fnetnih delov, ki v’ materne ufta
doli naftopijo.

709 .

.Snetje po navadi v’ tretjim, fhtertim ali v’ pe¬
tim mefzi prozh gre, le redkokdaj fe dalej nofi.
Kadar prozh gre, je vezhi det tudi kervotok sra¬
ven. Porod fnetja fe ravno tak, kakor porod de¬
teta fkos vkup-vlezhenje maternize isdefuje. Ker
je fnetje popolnama s’ fteno maternize fklenjeno,
in nima ne jajzhnih mren ne fadne vode (rasen
mehirjoviga fnetja), tak pred njegovim porodom
tudi obeniga mehirjoviga pozhenjn ni, shenefe v’
odperte materne ufta, in potim fe ria enkrat fkos
medenizo istifhi, tudi fe zhifto nizh ne safukuje,
kakor fe otrok fkos medenizo is-fukati mora. Ne¬
pravo fnetje nima nizh na febi, kar bi fe s' natur-
nim noJfhenjom kaj verftilo, in torej samoro tudi
dalej v’ maternizi saoftati. t Se najde fnetje ino
en prav fpodobljen otrok na enkrat v’ maternizi
(smefhano nofhenje), kar je filno teshko fposnati,
tak pride vezhi del prpvsgodni porod, ino fnetje
fhe le prozh gre, po povodu otroka.

%.  710 . . .

■ • i ;. v i j t :  i ’ ■  ‘ •: -, • . > '  »

Porodna pomozhniza mora tudi vediti, da vezho
ko je fnetje, vezha tudi nevarnoft kervotoka, to-
-raj mora hitro po sdravnika poflati, kakor sapasi
kervotok, ki bi snal od fnetniga kervotoka priti;
dokler pa sdravnik ne naftopi, pa naj tako le ravna:

«68

fkerbeti ima, da bo porodniza ravno v’ pofteli Ic-
shala, in da popadkov kar nizh ne bo predelavala;
porodna pomozhniza mora pa per f prejetju fnetja
na svunajnih porodnih delin ravno tako ravhati,
kakor tedaj, kadar ftreva prozh gre; inO gledati,
da fe nizh ne preterga ino ne saoftane, in da to^
kar je she prozh perihlo, v’ pofodvo pride, ki she
mora popravljena biti. Podpiranje fredniga mefa
je le velikim metnim fnetji potrebno. Kervotokom
naj do sdravnjkoviga naftopa nafprot ravna, kakor
je bilo; per negodnih porodih vuzheno. Je fnetjc
mehko, tak fe lehko rafterga, med tim, da gre
fkoa materne ufta, in tedaj je porod bolj. pozhafen
ino bolj bolezh. Satoraj fe je sraven vfiga pote¬
govanja sdershati.

Tretja Postara.

Od fedenja ftreve na maternih uftah ati
sraven (poleg) tiftih.

711 .

Prav nevarna neporednoft poftane, zhe fe
ftreva roba ali frede maternih uft dershi, namefto,
da bi fe, kakor ie navadno, v ?  dne (dno) mater-
nize bila saterdila. Pravimo torej, da je popolno
fedenje ftreve , zhe ftreva v’ fredi na snotrajnih
maternih uftah fedi, in jih zhifto pokrije; zhe je
pa le nekaj na maternih uftah fedi, pa pravimo,
da je nepopolno fedenje ftreve na maternih uftah.

712 .

Vsroki, is kterih to tako nenavadno fedenje
ftreveis-haja, fo fhe zhifto nesnani; to popazheno
fedenje ftreve fe najde sdaj per porodnizan, ki fo
pervizh na porodu, sdaj per takih, ki fo vezhkrat
she rodile, per sdravih ino boleftnih shenfkah.
Kar je pofebuiga, je pa to, da fe fkorej per vfa-
kim fedenju ftreve na maternih uftah poprezhna
lega otroka najde.

261 »

8- 713.

Hudi naffopki fedenja ftreve na maternih uftah
te nekoljko she v’ nofhenji, nekoljko pa per sa-
zhetku poroda rasodevajo.

V' nofhenju napravi to smeraj vezho fkrajfha-
nje maternizhniga vratu, in smeraj vezho rasteg-
njenje fpodniga' dela iuaternize, da fe ftreva na
pofamefhnih felih od maternize lozhiti sazhne, kjer
fe is rasranjenih kervnih pofodov kri vlije. To fe
po navadi fhe le pergodi, kadar je she pol noflie-
nja per kraji, in narvezhkrat v’fedmim, ofmim ali
devetim mefzi. Zhe ta kervavitev ni zhes vezli
velika, tak fe vftanovi s’ zhafama, ker fe v’ kervne
grude fterdi; nofhenje gre naprej, dokler fe zhes
nekaj zhafa fpet kervotok ponovi. t Skos preveliki
takofhni sgubitek kervi sna tudi nofhenje prevred
dokonzhano biti, ino prevsgodni porod perpeljati.

S. 714.

4 Silno nevarno je pa to fedenje ftreve, kadar
popadki naftopijo; ker fe namrezh materne ufta
raitegnejo, fe tako ve’, da fe mora ftreva zhedalje
bolj prozh lozhiti, ino tako mora tudi kervavitev ,
ki she navadno ob pervim popadku naftopi, smeraj
huja perhajati, in zhe ftreva v’ fredi na maternih
uftah fedi, fe sna zelo sgoditi, da je pred otrokom
isgnana; in potim fe saftopi, da mora kervotok
toljki poftati, da mati ino otrok teshko fmerti odletita.

S- 715.

Snamenja tiga neporedniga fedenja ftreve na
maternih uftah fe v’ nofhenji dajo fposnati fkos
tifte kervavitve od zhafa do zhafa, kakor fo bile
v’ 713 imenovane, ki fe fposnajo, da nifo me-
fežhno zhifhenje fkos to, da ne naftopijo ob pra¬
vim zhafu, in fe vezhi del le v’ posnejih mefzih
nofhenja perkashejo, in, da nifo od kakfhniga
svunajniga pretrefa i. t. d. perfhle, fe vidi is tiga,
ker ni obenih drugih fhkodljivih nakljuzhb vmef.

Bo savoljo takfhniga kervavenja potrebno, no-
fezho snotraj prejifkati, tak fe fpodni del mater-

270

nize ofhlata, kakor bi is tefta bil, (lo otrokovih
delov fe teshko ali zelo ne dofeshe, in per tiftih,
ki lo she vezhkrat rodile, fe per odpertih mater¬
nih uftah tefteno, gobnato liže ftreve lehko ofhla-
ta, kjer fe pa ni varno dolgo ali zelo ravfafto mu¬
diti, drugazhi fe bo kri kmalo fpet vderla. t Se je
porod she sazhel, tak bodo kervavitev, ktera bo
ih e ho a, in ki fe bo fpfebno s' vfakim popadkom
fzurkama \derja , in pa svunajno liže ftreve, ki
fe bo v’ maternih uftah sazhelo ofhlatati dati, ali
sraven kteriga fe bodo fhe jajzhne mrene ofhlata-
le, zeli ftan dofti rasodele.

§ 716 .

Zbe kervavitve v’ nofhenji nifo prehude, tak
rade vftanovijo farne od feb’, zhe fe n ofezha mir¬
no dershi, ker f e kri vfede ino pofodve samafhi;
nofhenje samore potim od fvojiga praviga dokon-
zhanja, ali faj bliso konza priti, in zne fedenje
ftreve na maternih uftah ni popolno, tak fhe sa-
jnore fam porod v' tej okoljfhini vezhkrat bres po-
febhe ftikode naftopiti, zhe le glava naprej leshi
ali pa rit , in zhe fo popadki mozhni; naprej le-
shezhi del otroka fe potim proti tiftimu meftu ma¬
ternih uft terdno pertifne, kjer fe je ftreva she
hekoljko odlozhila, in tak bo kervavitev nehala.

§. 717 .

Bo porodna pomozhniza poklizana k’ porodnizi,
ki na kervavitvi maternize terpi, in zhe fe is zhafa
ino okoljfhine kervavitve kakor tudi fkos snotrajno
preji f kan j e preprizhala , da ta kervavitev od fede-
nja ftreve na maternih uftah pride, tak naj ifhe
hitro pdrodniga poinozhnika v’ pomozh. Zhe 'fhe no-
fhenie ni zhifto per konzu, in fhe nifo popadki na-
f topili, tak naj sa sdaj ifhe, kervavitev vftaviti,
ino otroka fhe per materi obdershati; sakaj bolj
godni ko bo, bersh bo shiv na fvet perfhel, in
bersh per shivlenjti offal, in bersh bo tudi porod
po frezhi. Satoraj fe tukaj ravno tako, kakor per
nevarnim prevsgodnini porodu fvetuje, da fe naj
porodniza v’ hladnim hramu v’ ravni herbtni legi
mirno (fealshi ; mora tudi hiti le lehko odeta, ino

271

mirnih mifli, potrebuje hladijive pijazhe ino mers-
lih ipokladkov na fpodni shivot. t Sc po tim rav¬
nanju kri vftanovi, tak je fhe porodnizi fvetovati,
da fhe naj ene dni v’ pofleli v’herbtni legi oftane,
in fe vfakiga velikiga mesenja, vshivanja grejo-
zhih jedi ino pijazh in pa telefniga sdiuslieuja zelo
in h zhifto sdcrshi.

§• 718 .;

Zhe je pa vfe to bilo ftorjeno, kakor gre in
je prav. kri pa le ?  in fhe morebiti huje tezhe,
tak, da je sa mater jrio otroka \reljka iievarnoft,
porodniga jiomozhnika pa fhe le ni, tak mora po¬
rodna pomozhniza, zhe fhe materne ufta nifo dofti
odperte. .materno noshnizo noter do maternih uf j
po nauku §. 698 samafhiti, in potim sdravnika
peržhakovati. Vender pa figa ne fine drugazhi
fforiti, kakor, zhe je kervavitev zhes filo huda,
ino zlite fo popadki naftopili; sakaj ko bi to prevred
ftorila, bi lehko popadke sbudila, in porod otroka,
kteriga fhe sadershpvati sheli, bi le toljko poprej
naftopil. Pridejo (»a med tim popadki, in je satik.
doli jšgnan, tak ga naj porodna pomozliniza vftran
dene, in naj gleda, alj fe je kri vftanovila, ino,
air fo kje, materne ufta sdaj tako narasen, da bi
fte roka fkoš fpraviti dala. Zhe fhe nifo, kervavi-
itev pa le naprej terpi, fe mora satik fpet nasaj
Vpoloshiti.

§. 719.

Je pa kervavitev velika, kakor je per popol¬
nim fedenju ftreve na maternih uftah navajena,
tak je treba gledati, da bo porod fkoraj dokon-
zhaii, ker bi rezhi, ki kri vftavljajo, ino mater-
nizd k’ vkup-vlezhenju budijo, in tako drugazhi
veliko pomagajo, v’ tej okoljfhini fhe le kervavi¬
tev pomnosliile, sato, ker le ftreva toljko bolj lo-
zhi koljkor fe materniza bolj ino mozhneje vkup
vlezhe. Kri fe torej ne bo vftanovila, dokler ne
bo materniza isprasnjena.

. §. 720. i  i

Porodna pbniOZliliiza je v tej lili .sa vesa na.
materne ufta. ko bi fhe ne bile dofti- odprite,

272

umetno ras-fhiriti, otroka oberniti, ino ga po po-
pifanim nauku s’ nogami naprej na fvet fpraviti.

§. 721 .

Porodna pomozhniza fe naj narpoprej prepri-
zha fkos svefto svunajno prejifkanje ino fkos is-
prafkovanje od otrokoviga mesenja, v’kteri ftrani
trebuha noge otroka leshljo , da bo samogla prevda-
riti, ktera roka bo boljfha sa obrazhanje. Potim
naj [pravi odbrano roko v’ materno noshnizo, ino
vpelja od sazhetka dva, potim tri, in fzhafama tudi
te druge perfte v’ materne ufta, in jih naj ifhe fkos
previdno rafproftrenje perftov fzhafama tako ras-
perftreti, da bo samogla roko fkos peljati. Per
tim deli ima pa na to le gledati: da ftrevo, ako jo
v’ fredi na maternih uftah fedeti najde, varno s’
konzi perftov od materniga vratu toljko odložili,
da bo samogla roko gori do otrokovih nog vpeljati;
ino fizer na tiftim mefti, kjer s’ robo mora v’ ma¬
terno votljino iti, jo naj ifhe odlozhiti, potim naj
gre navsgor svunaj jajzhnih mren noter do okoljze
otrokovih nog, tam naj jajzhne mrene odpre, in
otroka po snanim nauku oberne. ( Sedi pa le en
del ftreve na maternih uftah, tak naj gre porodna
pomozhniza na tiftim mefti maternih uft, ktere fo
od ftreve profte, in kjer fe jajzhne mrene ofhla-
tajo, v’materno votljino, in naj ravna, kakor je
sgorej bilo rezheno.

722 .

Po porodu otroka je vezhi del treba ftrevo, ki
je nekoljko oJIozhena, od kraja odlozhiti, ino vnn
vsetl, ker je fkos velik sgubitek kervi materniza
shc tako flaba, da fe ne more dofti hitro vktip
svlczhi, in odlozhenje ftreve dokonzhati, in ker-
Vavitev pred ispeljanjom ftreve ne neha.

§. 723 .

Nikdar in nikolj pa ne fine porodna pomozh¬
niza, kadar gre na obrazhanje, fpredi leshezho
ftrevo v’ fredi prevertati; kervavitev bi tako fhe
huja poftala, in opravilo bi fe vender le nizli.
Ravno tako ne fme nikdar in nikolj fpredi leshezho

373

ftrevo, zhe fe ni she farna odlozhila 'ino dolj v’
materno noshnizo istifhala, poprej prožil vseti, da
je otrok svunaj. Ko bi bila pa ftreva od nature
poprej isgnana, tako jo mora porodna pomozhniza,
bres da bi popkov trak preresala, v’ pofodvo tople
vode djati, to pofodvo bliso porodnih delov porod-
nize poftaviti, in tam tak dolgo dershati, da je
tudi otrok odsvunaj. Ko bi fe pa bila ftreva s’
otrokom vred ob enim porodila, in zhe je otrok na
vides mertev, tak fe otrok ino ftreva fhe s’ ne-
preresanim popkovim trakom v’ toplo kopel deneta,
in potim fe ifhe otrok oshiveti po nauku osliivenja.

‘~n  ■ • ' (h  ' --

s Shterta Postara.

Od prevsgodniga odlozhenja ftreve med
porodom.

§. 7S4.

Zhe. fe je ftreva malo poprej ali v’ sazhetku

I ioroda do maternize le neko! j ko ali zhifto odlozhi-
a, tak fe bo fploh svunaj kri perkasala, fe je pa
ta lozhitev fhe le med porodom pergodila, potim
ko je glava ali rit otroka she v’ materne ufta ino
v’ medenizo ftopila, tak bo pa snotrajin bervotok
savoljo sadershaniga odtekanja kervi naftopil. Ta
kervotok bo le majhin alj pa velik, potim, ko fe je
majhin ali velik del ftreve odlozhil. Zhe fe ftreva
ino inaterniza le rahlo vkup dershita, tak fevzhafi
žela ftreva odložili, pride v’ materne ufta, ali zelo
doli v’materno noshnizo, poprej ko glava otroka
naftopii

§..725,. 1° .

Odlozhenje ftreve v’ sazhetku ali preteku po¬
roda pride fploh od svuiiajnih nakljuzhb, kakor fo:
veliko ganenje duha, vshivanje mozhnih jedi ino
pijazh, £o|ebnp tpljko fhkodljivo vshivanje shganja,,
flivovizp v’sazhetku poroda, sdravila, ki govkoto
naredijo, alj slo shivot odprejo, velika vfozbina
. 18

o«i pferihi^veMlill^retrcf trupla flios ‘fllno prometa->
nje porodili^oV Hlj Ikos klale Ipadezje jtertifek aljn
malilej r>«< trebuh. nesmerno predelavanje popadkov:^
i. t. d. Redkokdaj' pa vender tudi premozline' jajzjt«i
ne mrene, ino »nvofjo samotanja prekratek pdpkovi
trak ftrevo potesavati ino tako prevsgedno odlo-
zhenje tifte perpeljati samorejo. . !/k

nto oj oris

§. 726 .

hitro popadek vtihne. Per snotrajnim prejifkanji
fe najdejo materne ufta nekoljkp odperte, in sadi
sa tihimi fe jajzhne mrene otroka ofhlatajo, ftreva

pa  “■ i rete*« Cl i-Jiil«,

S

Per tim lozhenju ftreva od maternize pred do-
konzhanim porodom otroka, ki fe ne pergodi savfim
na enkrat, je fkerbeti, da fe vsrok odpravi, ki je
tiga lozhenja kriv, potim pa lm velikoft kervotoka
gledati;;f>ik/tiga fe ho fposnalo, kako je -treba
ravnaffco oflid.v tla orfpojfun al osimolam ob ahotoo

4 *f i‘f ?( HlliUVS rfof(f ? 0(f Ol rllil .id

§. 728. m  9l q 9ril

Prevsgodno odlozhenje ftreve od maternize;
med porodom pride, zb e fo v! pervih zhafih poroda
popadki mdzhni in hudi, zhe porodniza truplo filno
premetuje, popadke nesmefno!predelava i. t. d. Je
kervotok, ki v’ sazhetku al V’ preteku poroda od
nekoljkiga lozhenja ftreve od maternize pride, le
majhin, je porodniza per mozhi, fo popadki dobri,
tak bo kervotok fkos mirno lego porodnize, in
fkos ravnanje, kakor je per prevsgodnih porodih
popifano bilo, dofti krat kmalo jenjal, ino porod
lhe farna natura frezhno tlokonzha.

j$fi 729

Ko bi s’tim ravnanjem kervotok ne jenjal, tak
naj porodna pomOzlinizA^Otrbzbji mehir umetno ras-
kadi. in naj gleda 1 ;; da bo ' bti'bz!hj;i voda odtekla.
To bo ftorilo, da fe'1)0 maternica vkup svlbkla; in

275

da bo ftreva med maternizo ino otrokom tako terdno
ftifkana, da vezhkrat liri ne bo mogla naprej,
ampak bo ottala, in fe med porodom ne bo vezli
povernila.

§. 730.

Zhe pa po rasgnanji otrozhjiga mehiria ta do-
ber naftopik ne pride, ampak nafprot kervavitev
le naprej terpi , tak mora porodna pomozhniza
Obraznanje fiarediti, in otroka na fvet fpraviti, zhe
fhe porodniga pomozhnika ni. Je she pa glava ali
rit otroka v’ materne ufta ino medenizo tako glo¬
boko doli sgnana. da fe vezli nasaj istifhati ne da,
tak fe mora hitro porodniga pomozhnika perzhakvati.

§. 731.

Sna fe tudi nakljuzhiti, da glava ali rit, ki
je doli sderzhala, kakor je bilo v’ §. 724 rezhe-
no, materne ufta sapre, tako, da* kri ne mor,c
naprej, ampak da fe per ftanovitni kervavitvi v’
maternizi nabira, to fe imenuje snotrajni kervotok,
in fe fposna is tiga, da trebuh porodnize zhedalje
bolj oteka, fe mehek ofhlata, da fe navadna toplota
v’ fpodnim sjiivotu obzhuti, da porodniza s’ vfakim
trenljejom bolj bleda, mersla ino flaba perhaja,
da je silile komaj kaj obzhutiti, da porodniza sdi-
huje, sclia, fe merslo poti, da ji je flabo, da
zhresmezhe, da ji v’ ufhefah svoni, da jo omed-
levze ino potrefki primejo, vun pa malo ker vi te-
zhe ali zelo nizh. V’ tej veliki fili je treba hitro po¬
rod fkos obrazlianje dokonzhati, ali ko bi bila glava
ali rit she tako globoko doli perfhla, da bi to ne
bilo vezli mogozhe. fe iina pa s’ klefhi dddelati,
da fe bo šamogla raaterniza fkoraj zliifto vkup
svlczlii, kar bo kervavitev vftanovilo.

}\ r  ojac.ii

276

Peta Postava.

Od maternizhniga kervotoka po porodu.

§. 732 .

Fef naturnim porodu fe po porodu inaterniza
tako slo vkup potegne , kakor je potrebno, da ftrevo
in jajzhne mrene od febe lozhi, ino posneje oboje
is-shene. Ta godba je vfelaj s’ odtekanjom kervi
fklenjena, ktere je pa vezhi del zelo malo. To
odtekanje kervi je po redi, ftori, da otrozhja po-
ftel dobro pretezhe, in fe ne imenuje kervotok.

§. 733 .

Zhe fe pa po porodu otroka materniza ne svle-
zhe prav ino do Iti slo fkupej, sniveh pa tudi
fvoje ftene ino tifte dele satifne ino sapre, ki fo
fhe v’njoj iiasajdershani, tako bodo po tim, zhe
fo ftreva ino jajzhne mrene zhifto ali nekoljko od-
lozhene, pofodve , ki od maternize k’jajzetu grejo,
odperte in tak rekozh farne febi prepufhene oftale,
in po takim fvojo kri s’ veliko mozhjo isprasnile,
ki bo toljko vezha, vezhe ko fo pofodve, in bolj
urni ko je krogotek kervi. Satoraj fo kervotoki is
porodnih delov po porodu vfelaj filno hudi, in do-
ftikrat s’ narvezdio finertno navarnoftjn tudi po nar
frežhnifhim porodu fklenjeni.

§. 734 .

Kervotok po porodu je, ali svunajin, zhe kri
is maternizhne noshnize tezhe, ali snotrajin, zhe
je kri ali savoljo kerzhnatiga sapiranja maternih
uft, fterdene kervi, ftreve ali fhe cniga otroka
sadershana, da ne more odtekati, in fe tako v’ ina-
ternizhni votljini nabira.

§. 735 .

Med perve vsroke kervotoka po porodu flifhijo
te rezhi: Saoftajanje vkup-vlezhenja maternize,
ki pride od prevelike flabofti porodnize, od pre-
saraniga, premozhniga ali predolgo terpezhiga tru-

277

deiija per porodu, od prehitriga poroda, od preve-
likiga rastegnjenja materni/.e; dalej ne pavfod ena¬
ko ali kerzhnato vkup-vlezhenje maternice , ktera
fe na enih meftih vkup-vlezhe, na drugih pa ras-
tegnjena oftane. Ta nakljuzhik pride od prenag¬
lila in ne povfod enakiga ribanja maternize, od
neprevidniga natesovanja na popkovini traku, od
sarafhenja iftreve na maternizi tam pa tam, odtesh-
kih in le fkos svuzheno pomozh dodelanih porodov
i. t. d. Med te vsroke fhe flifhijo: saoftajanje odlo-
zhene 1'treve ali nekterih njenih kofzov, kake
kervne grude ali kofza jajzhne mrene v’ maternizi,
kar vfe ftori, da fe materniža prav vkup poteg¬
niti ne more, dalej vshitje grejozhih pijazh ali
sdravilov med porodom, velika vrozhina v’ hifhi,
preoliilnoft kervi, veliko ganjenje duha i. t. d.

§. 736 .

Porodna pomozhniza bo kervotok po porodu is
tih le snamenjov fposnala :

Porodniza kar na ravnoft govori, da ji nena¬
vadno kri odteka, in zhe fe prejifhe, fe v’ (refnizi
tako najde, vender je od kraja shila fhe dobra, in
obras fhe ni zhres vezli fpremenjen. Kje zhes eno
minuto bo she morebiti shila flaba, obras bled,
roke mersle, dihanje sdihajozho; in po nekoljkim
kratkim pozhitku bolana dolgi sdihlej sashene, in
fe pomoja, kakor da bi fe hotla is fpanja sbrihtati;
klizlie, da ji je hudo, in lunalo po tim fe ji zhres
vsdigne; rafprofti roke, dene odejo od febe, iuo
sdi fe, da hozhe vfa fplafhena luft loviti (hlipati),
toshi zhes mersloto , je tudi nepokojna, in profi,
jo per miri puftiti^ ali tudi leshl slo tak kakor v’
omedlevzi, ali ozlii divjo okolj mezhe, in ni sa en
trcnljej v’ pokoju5 teshko in pozhaf fapo v’ febe
vlezhe, in jo fpet naglo is febe sashene.

Nevarnoft tiga kervozurka je dofti in fploh
snana, in ftrah, kteriga per prizhejozhih naredi,
vezhkrat zhes filo velik; eden vpije: mertva je;
drugi: vmira; eden previja roke, drugi fem ter tje
divja, in ifhe, s’ zhim bi jo sbrihtal; m treba je
porodniza vezhc lerdnolfci lerza ino previdnofti duha,
kakor fe fploh per ljudeh najde, da fe bo samogla

278

fhkodljivirnu ravnanju fplafhenih prizhejozhih ljudi
vftavljati, in rasumno pomozh podeliti; .Slaboft
maternize je vzhafi toljka, in tako fplofhna, da fe
roka, zhe fe v’ njo vpelja, leliko gori do shelodza
fpravi. En drugi krat fe zhes tredo kerzhnato
vkup potegne, ino ftrevo, ki 1  zhrdsteshi. v’ febe
sadergne, in ta premeri k imenujemo savni jo 'nje¬
gove podobe dofti prav, urni glasil'(tudi ribji meh).

§.737.

Zhe po porodu nenavadno hud kervotok na-
ftopi j tak naj porodna po mozhniza, kak,or; hitro sa-
more, po sdravnika pofhle; naj ofkerbj,,porodnici
na naglim ravno lego na herbti s' vkup de^hapitni
bedri, naj ima fkerb, da bo hifha hladna detishiir-
na, in naj ji perporozhi nar vezhi pokoj. Pride
kervotok od odmerjenja maternize, kar fe is tiga
fposna, da fe ne ofhlata kakor terda krugla nad
framnimi koftmi, ampak da je zeli fpodni shivjot
mehek ino rastegnjen, da fe materniza p ! e’r šnotraj-
nim prejifkanji kakor kak uvel shakel ofhlata, in
da obenih sabolezhkov (vkup-vlezhenja) tli. V’tej
pofledni nakljuzhbi mora porodna potnožhniza vfe
fkufiti, da fpravi maternizo, kakor hitro bo mo-
gozhe, k’ vkup-vlezhenju; sakaj, kakor hitro fe
bo to sgodilo, bo kervotok fam od feb’ nehal, ker
fe bodo odpertine kervavivnih pofodev fkos vktip-
vlezhenje maternize saperle.

§. 738. . loKjijVi

To dofezhi naj porodna pomozhnizk pkoljzo
materniga dnu s’plafhato roko ribje, kjer jo od-
sgor navfpod jpertilka, od kraja rahlo, pa žhedalje
mozhneje, vmef pa naj kake kaplize sjiganja, fljvo-
vize, melifniga ali inetniga shganja na trebuh (lamp)
vliva. Vzhafi she po farnih tih perpbinozhkih ker¬
votok jenja; fe pa to ne sgodi, tak naj porodna
pomozhniza majhino driftlo s’ merslo vodo napolni,
in jo naj prezej s’ mozhjo proti tiftinni meftn tre¬
buha vfikne, kjer fe materniza snajde. Zhe fhe
tudi sdaj kervotok ne saoftane, tak fe bodo mogli
pokladki is mersle vode ino ozta zhres Zeli fpodni
shivot nadevati , sraven tiga pa ravno ta mokrota

■vM mateniizhno Votljjmi! driftlatki; ¥end«r pa naj
nti posabi porodna pojiiozhniza otrozhuizo hitro
otreti (fuhd ohrifati) ino futui poloshiti, kakor hitro
kervotok iieha. Vsnotraj fe ji pa po velikofti ker-
votoka, ino po velikofti iievarnofti po kafevni sfali—
zhi/,i kje vlako fhtertizo ali polovizo ure zimetova
omaka dava. i . . i-ii;‘l/

§. 739 .

Zhe pa vfe to nizh ne vershe, kervotok le
naprej terpi, ftreva fhe pa ni odsvunaj, takle
kervotok malokdaj drugazhi vftaviti da, kakor da
fe ftieva šavfiin ddlozhrp ino odpravi. To ftoriti,
naj napolni porodna pomozhniza driftlo s' merslo
vodo, naj f pravi zevko tifte v’kervno sililo pop¬
kovina traka, ki pa kav nizh safukan ne line biti,
in 1  Tkos ttfto naj isdrrftla toljko mersle vode v’
ffieVo j koljkor je le noter gre. ,Skos to bo ftreva
bolj raztegnjena ino teshka poftala, in fe bo ravno
satd Ičshej odlozhila, in fkos' perpomozh merslote
bo tudi bersh kervotok! Vtolashen,
t fl$ofaifsi'(({ on ijij  odi Merrmba  t bnd ai • r ■

%  740 .

Bi pa porodna pomozhniza tudi s’ tim nizh ne
bila opravila, bi kervotok fhe naprej terpel, sdrav-
nik fe pa fhe pe perkasal, tak mora v’ tej veliki
lili lozhitvo ftreve fkos svuzheno umetnoft s' roko
opraviti. Gre pozhafi sa majhino ‘napetim popko-
vim trakom s’ vosko vlfup slosheno ino s' mafijo
namasano lpvizo v’ inatprnizo, aaftavi palez prav
ondi, kjer popkov trak v’ ftrevo gre, in gre š’
konzi perftov k’ robu ftreve, da bi  najfhla, na ktc-
rim mefti je she kaj odlozhena. Na najdenim mc-
fti sdaj naj ftrevo, (pa tako, da-febo  jajzhnih
mren sogibala) s’ rahlim fem ter tje mesenjom per-
ftov varno od maternize prozh lufhi. Per tim delu
veliko pomaga, zhe porodna pomozhniza na dnu
maternize defnizo poloshi, da jo bo rahlo dolj ti-
fhala ino terdno.dershala. Odlufhena ftreva fe po¬
tim sp zelo roko oprime, pozhafi isvlezhe, potim
pa dobro f pregleda, alj nje ni kje kak kolen sa-
o I tal o, ino do naijtopa porodniga poinozhnika is*
hrani., Najde jporodn^ poiuozliniza ftrevo na po-

380

famefhnih meftih s’ shilaftimi nitki fofebno mozhno
s’ maternizo sarafheno, tak ne fme na tih meftih
kar nizh s’ filo pozheti, ampak bi morala tifti del
ftreve s’ perftmi ftuzhkati, ino vlazhne kite v’ ma-
ternizi puftiti. Vender fe vfe to ne fme telebafto,
ali zelo s’ ranjenjom maternize sgoditi. Po odpravi
ftreve fploh kervotok vfahne, ko bi pa ne, tak fe
morajo perpomozhki v’ §. 738 raskasani, ponoviti.

o! of o)/ r,, odS

Pride kervotok po porodu od ne povfod ena-
kiga ali kerzhnatjga vkup-vlezhenja maternize, tak
fe materniza ofhlata terda, robafta, ino, roglata,
shila flabo bije ino je terda, in fpodni shivot je
per dotikanju obzhuten. Porodna pomozhuizn mora
tudi v’ tej okoljfhini do naftopa poklizaniga sdrav-
nika okoljzo maternizhniga dna rahlo ino povfod
enako slo ribati, na fpodrii shivot pa mlazhnih po-
klpdkov is kamilzhniga teja ino mleka narejenih,
naloshiti, ipp kamilzhniga teja piti davati.' ,Se po¬
tim materniza ne potegne, povfod enako fkupej, je
kervotok fbe hud, sdravnik fhe pa ne prizhejozh,
tak fe mora tudi roka bres odlashka v’ maternizo
fpraviti, ino njeno vkup potegnjeno felo rahlo ino
varno rastegniti, tako, da bo mozh’ s’roko v’sgorno
votljino kakor urni glash fpodobljene maternize priti,
in tako fplofhno in povfod enako vkup-vlezhenje
• fkos mešenje perftov narediti. Med titti ph, da fe
to godi, bo dobro, svunaj nad trebuhom > A; mei'slo
vodo namozhen ino moker pert oshemati, da bo
voda nk-hj padala. Je ftreva fhe sadi, tiik jo bo
treba lepo varno odlozhiti, in potim , ko fe je nekaj
zhafa s’ roko vred v’ fpodnim deli maternize po-
dershavala, bo treba vfe fkupaj pozhafi tun poteg¬
niti ino v !  ftran fpraviti.

§• 742 .

Ako kervotok savoljo kervnih grud, f trt V n ih
kofzov ali jajzhnih mren, ki fo saoftale, ne vfahne,
tak jih naj ifhe porodna pomozhniza, zhe bliso le-
shijo, s’ perfti odpraviti, ali pa fkos nek olj ko bris-
ganje v’ maternizo ispeljati. Ko bi bili \ ezhi kofzi
ftreve saoftali, in fe terdno dershali, tak naj po-
rodnimu pomozhniku prcpufti. da jih odložili.

281

§. 743 .

Ko bi pa tudi po odpravljeni ftrevi ino po ras-
umnim ravnanji s’ perpomozhki, ki fo bili v 1  §! 738
perporozheni, kervotok fhe naprej terpel, tak mora
porodna pomozhniza s’ eno roko v’ maternizhno
votljino iti, da jo bo rahlo drashila, s’ drugo pa
naj od sviinaj maternizo rahlo vkup ftifkn; in zhe
obzhuti, da Te vkup vlezlie, tak fi naj roko v’
peit vkup sloshi, in jo naj pufti od maternize vun
istifkati.

§. 744 .

Med perpomozhke, na ktere fe rii toljko sa-
nefti, in ki fo lhe Vmef fhkodljivi', fhtejemo:

j J,  She od ftarih perporozheno prevesanje sgor-
nih ino fpodnih udov, da bi ne samogla kri is po¬
verilnih kervnih shilj nasaj tezhi;

2J  samafhenje materne noshnize ino eniga dela
maternize s’ vkup-safukanim, mehkim, popre s’ je-
fihom napojenim platnom, ali s’ vmivavno gobo;
alj to lehko naredi, da bi snotrajin kervotok na-
ftopil, ino

3J  uvelo maternizo odsvunaj s’ obema rokama
prav mozhno vkup ftilkati, ino tako dolgo na sadno
medenizhno fteno ino hcrbtifhe tifhati, dokler fe
sazhne vkup vlczhi, kar bi fe is bolezhiga ob-
zhutenja v’ fpodnim shivotu ino is terdobe mater¬
nize fposnalo.

§• 745 .

Porodna pomozhniza naj fhe tudi po vfahnje-
nji kervotoka fkerbno na sheno gleda, ker bi fe
lehko materniza fpet rastegnila, in kervotok po¬
novila. Mora torej fkerbeti, da bo shenfka fhe
nekaj zhafa ravno ino tako, da bo glava nishje,
leshala, in fe kar nizh mesila; treba je vezhkrat
pogledati, kakfhin je kaj njenin obras, ino pa
vezhkrat fpodni shivot otipati, da le bo rozhno
fposnalo, ko bi le kje materniza sazhela lastego—
vati. Po tim fhe le, kadar otrozhniza na Želim shi¬
votu enako topla poftane, in fe po želim shivotu
enako toplo poti, le je sauelti, da fe bres kakiga

88 «

pofebniga permerka kervotok ne bo povernil. Po¬
tim fe fpodni shivot s’ 1'hirokim povojom povije,

tgkidh! jftPMfSIre iSSK f M lflf. c, i , H ' rt/!

r  rini oi iJi .fjidsetaoqioq a i(0<tuvfii mititnu

§. .

Po vftanovljenim kervotoku toshi otrozhniza
fploh zhres inersloto, porodna pomozhniza fe mora
slo., vij-vaft,, jo ,'pp!,||(^ra offreff./' JI?

glodati, da fvoje sgublene mozlii fkos tezhne jedi
jno pijažhe, ktere Te tudi lehko prekuhajo.,, ka^o^
mleko, mefene shupe s’ rajsbom, kafhizo s’jajzn-
nim romenjakora i. t. d., fpet nasaj dobi. Posneje
fe i tudi perporozhi shivesh od ra el a, kter fe lehko
prekuha, kakor: mlado kure, teletina, dobre ino
tenko sdclane jedi s’ moke , in zlie 'je navajena,
tudi nekoljko vina ali ola (piva). Vendar.fe juhe
(shupe 5 )' v’ pervih dneh po porodu ne finejo vro-
zhe, ampak le hladne jefti. ' ia> * din

dog ea/isviurz 'g ilis ,raoiilfjq minojojBit rno:

' 'FostaVii.

Od porodov, hi fo s’ boshjaitmi) ali
firefenjom fklenjeni.

Boslijafti ali trefenje porodnize pridejo le med
porodom, ali kinalo po porodu, in fe perkashejo
kakor hudi, fplofhni kerzhi, ki savfiin fvelt ino
pozhutek vsamejo, in fe fkos to od drugih ker-
zdiov raslozhijo.

ali? SS 1  u!i

Boshjafti ali ftrefenje porodnice pridejo vezhi
del v’ sazhetku poroda, in fo ali take, da kinalo
prejdejo, ali pa ftanovitne; in poftanejo vezhkrat
kar na naglim, vezhkrat jih pa ene ino druge per-
mere napovedujejo ; poftavim : nenavadna nesmen-
ljivoft (da fe sa nizli ne smeni), odgovori vfe na
robe, hudo terganje po glavi, fofebno v' satilniku,
vertenie po glavi, smoteno sagledanje, ilkre pred

ozhpi* drcmota, tam piv talit po obriisu potref.dvno
mesenje. Kadar iriifipa farna bolesen naftOpiti /Te
porodniza, ktera je dosdaj 'kakor fpala; kar na
enkrat po konzu vsdigne, Iomafti (tere) s’ rokami pred
feboj, odpre fhiroko okhiC v^re ozhi, ino ftrafhno
pred M  naprej gleda, in potim fe ozhi ino glava na
eno ftran, vezhidel na levo sashenejo. Obras pofta-
ue vel' sabuhel (napuhnjen), vezhkrat zherno.-fiy,, od
kerzhnatiga mesepja slo sapotegnjen ino nesnan, ozhi
divjajo povfod okplj, sobje fhkriplejo, ufta fe tendno
vkup tifhijo, in vezhkrat mnogo pen vunftopi, ki
fo vzliafi od rasgrisaniga jesika okervavpne. je£
terfh ino vfi udje fo od boshjaftniga f.trefenja po¬
prijeti; voda ino blato grefta farna od feb’ prozli,;
shila med tim popadom malo bije, je vkup-poteg-
njena, in vezhkrat komaj k;\j posnati.

§. 749 .

Ti popadi ne terpijo zhes pet do defet minut,
redkokdaj zhres fhtertizo are, in potim naffopi ve¬
liko oflablenje ino obzhiitik, kakor da bi vfi udje
bili ftolzhdni, glavni bol ali dremotnoft med hitrim,
ne-renakim, hrepozhim fopihanjom ino omedlevZa.
Tako oftane porodna fpet kje fhtertizo ajj polovizn
ure , malokdaj dalej, in potim jo fpet bdsfijaft-po¬
prime, ki zhes nekaj zhafa fpet pozliitek pufri: in
to fpreminjanje tako dolgo terpi, da ali bolesen
neha, ali pa, kar fe shalibog vezhkrat pergodi, da
fmert revzo refhi.

§. 750 .

Vsadkov boshjaftniga ftrefenja je toljko, da
vfako porodnizo sna prijeti. Vender pa vezlii del
le bolj flabe ino slo obzhutljive porodnize na pcr-
vim porodu bersh primejo, in pa tifte porodnize,
ki na fplofhni flabofti terpijo ino fd she lamel na
febi bolj kerzhom podvershene. Boshjaft na ppru
peljajo vezhi del : hude ftrafti ino ganljivol t duha
(jesa, ftrah, togota i. t. d.), veliki sgtibitek kervi,
nafprot pa tudi vzhali preobilriolt kervi , preveliko
rastegnjenje maternize od premnoge otrozlije vode,
od prevelikrga otroka ali dvojzhkov, polilemga
rastegnjenja maternih uft ino svunajnih porodnih

284

delov, : prenadevanja shelodza, slo bolezhih popad¬
kov, prevsgodniga ino prevelikiga vtiiidenja por
predelovanju popadkov i. t. d.

§• 751 .

Boshjafti ne jfhkodijo le materi , ampak tudi
otroku, in vezhi del otrok vmerje, zhe fo zhes filo
hude. Pa tudi fe pergodi, da to hudo ftrefenje
ftrevo odlozhi, hude kervotoke napravi, prevsgodne
porode perpelja, ino zelo maternizo preterga. jSlie
nevarnifhi fo boslijafti, zhe fe popadi velikokrat
in po kratkim prenehanji ponovijo, in dolgo ter-
pijo; sakaj, zne fe tedaj hitro in rasumno nepo-
maga, bota mati ino otrok teshko fmerti odfhla.

§. 752 .

Kakor hitro porodna pomozhniza naftop bosh-
jafti sapasi, ali zhe fe ji le vidi, da bi snala priti,
fe mora hitro po porodnim pomozhniku gledati, do
tih mal pa fkerbeti, da fe tefne oblazhila ino
podvese Odprejo ino odveshejo, ino da hifha ne bo
pretopla. Porodnizi naj ofkerbi dobro; lego v’ po-
1'teli, in pa tak, da bo s’ glavo ino sgornim shivo-
tom nekaj vifhji leshala. Kadar boshjafti nalto-
pijo, naj varje, da porodniza is poftele ne pade,
ali da fe ne bo v' glavo ali v’ kak ud sadela ino
vdarila. Slo nevarno je pa, porodnižo terdno der-
shati, jo svesati ali ji pavze raškieniti hteti, ker
fe potim boshjafti fhe le raj pohujfhajo.

§. 753 .

Porodna pomozhniza per boshjaftih ne fine sno-
trajniga prejifkanja opuftiti, da fe bo preprizhala,
alj she kje porod hozhe naftopifi, in zlite boshjafti
prevezh ne pertifnejo ino predolgo nte terpijo, l‘e
maternizhne ufta zhedalje bolj rastegnejo, in otirnk
naprej gre, tak fe samore po sgoiej raskasanim
ravnanju porod fhe vfelej fkos naturno mozh do-
konzhati. Pertifnejo pa boshjafti s’ vfo filo, tak
mora porodni pomozhnik fkos obrazhanje porod do-
konzlmti. Zhe je pa glava ali rit otroka she glo¬
boko doli v’ medenizo isgnana, in fe oberniti ne
da, tak neinore nihzher pomagati, ko farn porodni

285

pomozhnik. Vezhi del po porodu otroka boshjafti
vtihnejo, in pptim shenfka malokdaj ve, da ie
porodila.

8 - 754 .

iSo boshjafti po porodu otroka sginile (minole),
tak fe isgnanje ftreve naturi prepufti. Ko bi pa v’
peli m porodnim zhafu boshjatti fpet pertifnile, ali
bi fe fhe le po porodu otroka sazhele, ino kje zelo
naprej terpele, tak mora porodna pomozhniza hitro
po sdravnika poflati, ali pa v’ fili farna ftrevo na
iVetjo ispeljati.

b

tSEDMI RASDEL

Od navadnih bolesni nofezhih.

§. 755 .

Porodna pomozhniza fizer nikdar ne fine v"
holesnih nofezhe sdraviti, to je opravilo s d ravni¬
kov , in fe mora njim prepuftiti. Vender pa mora
bolesni posnati, v’ ktere narvezhkrat nofezhe pa¬
dejo, da bo vftani nofezho ali njene fvojze (do-
inazhe) na nevarnoft naverniti, in tako tudi na
ifkanje sdravnifhke pomozhi nagniti, ali v’ fili farna
s’ tiftimi sdravili pomagati, ki fo ji prepufheni.

'isOTlOt i  .V.IO.O'; f  1 i;: .. i i i c- a ■; r? \ >

Pcrra Postava.

Od premnogiga zhresmetanja.

§. 750 .

Zhresmetanje je nofezhim slo navadno, in fe
sazhne vezhkrat kmalo po fpozhetju; vezla del fe
le sjutrej sgodi, in lizer kmalo po vftajenji, ven-


der pride tudi druge zhafe. Terpi vezhi del tako
dolgo 5 , da fe.otrok sazhne mesiti, potim gre sme-
raj na manjfhi, ali zelo sgine, vender pa tudi
vzhafi fkos zelo nofhenje shenfko nadleguje. Nekte-
re nofezhe nikdar zhres ne mezhejo, in jim red¬
kokdaj alianikolj hudo ne pride , druge fo, ki fhe le
po fhtertim niefzu nekak teshko per shelodzu ob-
zhutijo, fhe druge oftanejo profte, da jim nikolj
teshko hi noter do konza nofhenja, kjer rastegnje-
nje mateimize shelodez poprime (rasdrashi).

Eni terdijo, da je zhresmetanje sdravo ; pa
vzhafi je le zhres filo, ino preftanovitno, fe po
vfaki jedi poverne, ali fhe zelo pride, zhe fe no-
fezha jeftvine sdershi, in jo žele dni, tudi žele
tjedne tak neprenehama dershi, da je nofezha v’
nevarnofti, prevsgodaj poroditi. Kar je sa zhu-
diti, je ta, da fe pa vender le redko kdaj is te
nadlege prevsgodni porod nakljužhi, defi ravno filno
rad naftopi, zhe fe drugazhi nofezhi kaj vsdigniti
noter da. • J !illlJI ' /:,fl 1

§. 757 .

Zhe zhresmetanje ni zhes vezh hudo, in ne
terpi predolgo , tak ni nofezhi ravno fhkodljivo, in
rti treba drujiga sa odvrazhanje ftoriti, kakor smer-
noft (V’ jedi irio pijazhi) nofezhi prepdfozhiti.

J ‘P»I

ii'1/ii

iVtlll

iti’/ O'

(on.vr.m

lili

;fi ibui ožin) ni tlomn/oif

B«H«t iiii 'v Druga Postara.

jSiriiHinjOKj ij o’l li  ,iki^amoa ilmnhs iiuitlit 'a

Od kervnoshiljnih voslov (gerzh) [otrozh-

jih s h i I j f na nogah, bedrah ino porodnih
delih.

-§• 758.

Kervrioshiljne vosle, ali oirozhje shile imenu¬
jemo tifto otezhenje kervnih shilj, ki poftane, zhe
le njihove (shiljne) ntfene ne naturno rastegnejo;
in snajo biti velike kakor grah pa tudi velikoft
kokofhjiga jajzeta dofeshejo.

-mi

mu/1

unij

287

§. 759 .

F pervih mefzih nofhenja fe napravijo fploh
le. malo ismoležbe, temno-fivkaffe maroge (shmajn-
ge ) , posmeje poftanejo vezhe. jStorijo, krog in krog
sainejeno, mehko,/ in fploh ne bojezho otekljinp,
ki< fe, istnolezha ofidata, ino tpmno-fivkafta, vezh-
kratrrudezhkafto lifhezha vidi,, in ki fe po svunaj-
niin pertifku fploh \krene, pa fpet nasaj .ftopi,
kakor pertifek neha, .Stari kervoshiljni vosli fo
bolj krog in krog srmejeni, in fe potim ne dajo
vezh zhifto, vzhafi zelo nizh snmn.ihati, in le
oflilatajo kakor gerzhe. <So potim vzhafi bolj bo-
lezhi, alj nofezna faj ohzhuti neko teshavno fer-
benje, fldenje ino nategovanje, fofebno kadar gre
ali ftiijij ki fe pa sgubi ali pomanjfha, zhe fe no-
fezha na herbet vleshe.

§. 760 .

Ti kervoshiljni vosli fe perkašhejo ali tam pa
tam po farnim, ali jih je pa na enim feli veliko
vkup, da jih je fkoraj vid iti  kakor vinfki grosd.
Navadno pridejo v’ sadnih mefzih nofhenja, fofebno
per shenfkih, ki fo she vezhkrat nofi le , "vzhafi
pa tudi she od kraja nofhenja. Po redi poftanejo
lamo po bedrah fejo nogah, vzhafi pa tudi po po¬
rodnih delih, po framnih uftnizah, in  grpjo naprej
noter v 5  maternizhno noshnizo, in zelo do inater-
nizhniga vratu. Vzhafi fo s’vodeno oteldjino Vklen¬
jeni. Sploh fe sgubijo po porodu-, fe pa v’ kterim
prihodniin nofhenji ponovijb, ali fe pa v’ otekljfne
lprevershejo.

S- 761 .

Vfe, kar samore mrene kervnih shilj flabeti,
inb njih rastcgnjenje pcrpcljati, le ime sn  vsrok
kervoshiljnih voslov-imeti. Noiezhe liabiga, od-*
mekliga trupla fo rastegnjenju i kervnih shilj nar-
bolj podvershene, dalej take, ki foshe veliko otrokov
porodile, ali ki morajo v’ nofhenji veliko ftati ali
hdditi, Dalej sna tiga krivo biti preterdno preče¬
savanje (reklanje) fpodniga shivota, mnogo lede-
nje, nabrano ino vterdeno blato v’ ritnim zhrevelu,
mnogo delanje, per kterim nofezha ftoji i. t. d.

28S

§ 762 .

' Po meftu, kjer fe kervoshiljni vosli napra¬
vijo, po njihovi velikofti, ino vsrokih, is kterih
is-hajajo i. t. d., fe tudi njihova nevarnolt raslozhi.
Narnevarnifhi fo holj veliki kervnoshiljni vosli na
framnih uftnizah, ker radi poživijo, kadar porod
naftopi, in lehko tak kervotok naredijo, da je
shivlenje v’ nevarnofti. Na bedrah ino nogah tudi
snajo pozhiti, zhe fe prevezh truplo pretegne, ali
zhe fe ne fkerbno s’ perftmi po njih prafka, pa
tukej fe vender fhe leshej kervavitev vftrahuje.

§ 763 .

Kaj je s’ kervoshiljnimi vosli pozheti, je po
vsrokih i. t. d. raslozheno. Je nofezka mlada,
dobro rojena ino kervopolna, tak fe ji naj perpo-
rozhijo pijazhe, ki hladijo, ne toljko tezhna jed,
ino shivot fe ji naj odpert obdershi. t Se pa kervno¬
shiljni vosli flabotuih nofezhih lotijo, tak fe ji naj
shivesh perporozha, ki je bolj tezhen, pa fe lehko
prekuha, bolj toplo obleko pofebno na fpodnim shi-
votu,,.ovitje nog i. t. d. Tako fe naj ravna zhifto
po okpljfhinah „ in doftikrat fe bo bolesen prevar-
vala, ali faj pomanjfhala, zhe fe pravo ravnanje
ihe ob pravim zhafu vpelja. Zelo odverniti fe
kervnoshiljni vosli v’nofhenji malokdaj dajo, in
toljko manj, bolj kakor od vsrokov is-hajajo, ki od
nofhenja pridejo, kakor poftavim, pertifek nofezhe
maternize na kervne shile.

§. 764 .

Sdravila, ki fe odsvunaj napravijo, imajo vfe ta
namen, pertifkanje kervi vftaviti, ino kervnoshiljne
mrene vkup vlezhi ino krepzhati. Perporozhi fe
sa to.meršla voda sa vmivanje ino okladanje, ali
farna ha febi, ali pa s’shganjom, ino ne preterdno
ovitje udov s’ pafom, kake tri perfte fhirokim. Ker
fe pa paf rad premekne, tak je sa nofezhe, ki fe
mirno sdershati ne morejo, veliko boljfhe, zhe fe
jim nalafh sato is platna tak povoj naredi, ki ravno
komaj ud sa poviti obfeshe, in fe s’ odfpod nav-
sgor vpeljanimi traki ne preterdno sategne. t Se

289

snajdej« kervnoshiljni vosli na framnih uftah ino
v’materni noshnizi, tak fe morajo ti  deli v’ no-
ihenji ravno tako s’ vodo ino shganjom vrniva—
ti; zhe pa en tak vosel pozhi, tak mora po¬
rodna pomozhniza hitro 'po porodnica pomozhnika
pollati, do njegoviga dohoda pa kervavijozho mefto
naj s’koforn krefavne gobe pokrije, zhres njo naj
platnen, vezhkrat sloshen ovitek poloshi, in ga
naj dobro na gobo pertifne, na bedrih ino nogah
ga sna pa s’ kakim povojom vterditi.

Tretja Postava.

Od vprepad« (naprejpada, trota) mater-
nize v’ nofhenji.

§. 765 .

Pod vprepadom (trotom) maternize saftopimo
njeno globokeje doli padanje, tako, da fe, ali sno-
traj medenizhne votldne, globokeje ko po navadi
ofhlata, in fe nepopolni vprepad imenuje, ali pa
is nje vun ftopi, in fe med svunajnimi porodnimi
deli viditi da, in fe popolni vprepad sove.

§. 766 .

Vprepad maternize fe sna nakljuzhiti v’ neno-
fezhim ftanu, dalej v’ treh pervih mefzih nofhenja,
med porodom ino po porodu. Po tretjim mefzu no¬
fhenja fe vprepad maternize ne samore vezh na¬
kljuzhiti, ker fe savoljo fvoje velikofti ne samore
vezh fkos malo medenizo doli pogresniti.

§. 767 .

Ta permera fe lehko fposna, ker fe doli vgros-
njena materniza ali she vezhkrat viditi da, ali pa
per snotrajnim prejifkanji, ki le per Itojezhi shenfki
ftori, kakor obzhutljiva otekljina nafpodnim konzu
maternize ofhlata. Porodna pomozhniza pa tudi
mora vediti. da fe per tih vprepadih materne ul ta

19

290

ne lmejo smerai v’fredi naprej. padene olekljine
iikati, ampak da fe vzhafi dalezh sadi najdejo,
tako, da te tudi tazhaf, zhe maternizhno truplo
med framnimi uftnizi vun moli, sadi sa vesmi
framnih uit fkrite dersbijo, Itako, da fe na pervi
pogled žela rezil sa zhifto kaj drugiga fposnati,
ino sa kako drugazhno otekljino dershati samore.

§. 768 .

Vprepad maternize v’ nofhenji pride od pro-
ftrane ino malo nagnjene medenize, oflabenja ma-
ternizhnih vesi, od flabofti porodnih delov po mno¬
gih porodih, velikim kervavenji, dolgo naprej ter-
pezhiin belim toku Cbelim zvetu), per kafhlanju,
per vsdigvanji teshkih pes, fkos veliko napinjanje
per zhresmetanju, ali isprasnenju blata i. t. d.
S’ vprepadoin maternize fe rado sdrushi pogofto
terganje po shivotu, ftid nad jedjo, zhresmetanje,
vftavljano odtekanje fzavne vode, sadershanje blata,
ino prifad naprej padenih delov, in zhe fe ne po¬
maga, sna fhe tudi prevsgodni porod is tiga priti.

§. 769 .

Defi ravno materniza ne more lehko med no-
fhenjom naprej pafti, ker she vprepadki  fe je
poprej naredil, v’pervih mefzih nofhenja savoljo
vsdigovanja maternize sgine, tak fe je she pa ven-
der tudi narajmalo (namerilo), da je materniza v'
nofhenju ino zelo med porodom vprepadla, vender
pa ta nefrežha nemore drugazhi priti, kakor po
prehudim napinjanji, in zhe je premernik medenize
slo velik.

§. 770 .

Per vprepadu maternize, ki v’ poprefhnih mef¬
zih nofhenja, ali fhe le po porodu pride, fe vpre-
padena materniza mora nasaj fpraviti, ino okova-
riti, da vezki ne bo vprepadla, kar je tukaj lehko
i speljati. Nofezhi naj porodna pomozhniza vkashe,
da fe s’ povikfhano sadnizo Critjo) ino ftegnjenimi
bedri v’poftel vleshe, in potim naj gleda s’dvema
s’ maftjd namasanima peritoma vprepad po ravna¬
nju medenizhne ofl lepo rahlo na kvifhko ftifhati.

Po nasaj fpravljenim vprepadu mora nofezka fhe
nekaj zhafa lepo mirno na herbti v’pofteli leshati,
ino fe savoljo prevarvanja fhe kakiga ponovlenja
tiga vprepada s’ kakim sdravnikom pofvetovati.
Zhe pa porodna pomozhniza vprepadene maternize
ne more nasaj fpraviti, tak naj nofezhi poprej ime¬
novano herbtno lego v’ pofteli vkashe, naj vpre¬
padene dele s’zotizami, ki fo bile v’olji napojene,
pokrije, ino zelo zhes fpolne dele naj mlazhne po-
kladke is ovarkov (odzedkov) lenoviga femena ino
mleka deva, in to tako dolgo, dokler poklizan
sdravnik pride, ino nofezho sdraviti sazhne.

-Sliterta Postara.

Od o p  o g ii  j e n j a maternize.

771 .

Opognjenje maternize je dvojno, namrezh uav-
fpred ino navsad: fe najde dno maternize navsad
proti fveti kofti obernjeno, materne ufta pa nav-
fpred proti framnim kofteui, tak imenujemo to na-
saj-opognjenje maternize; fe opogne pa njeno dno
proti framnim koftern, materne ufta pa proti fveti
Kofti, tak imenujemo to njeno nasfpred-opognjenje.

§ 772 .

Navsad-opognjenje maternize fe nar vezhkrat
med nofhenjoin, fofebno v’ drugim, tretjim ino
fhtertim mefzu nakljuzhi, kakor per ne nofezlnh,
vender fe ie pa she svunaj nofhcnja vezhkrat ka¬
kor v’ nofhenji najfblo.

§■ 773 .

Sa vsroke, kteri nasaj-opognjenje maternize
perpravljajo, fe dershijo: veliki medenizhni pro-r
ltor, globoki ftan zhrevja, oflabcnje lhirokih ino
okroglih maternih vesi. Vsroki pa, ki timu opog-
njenju perloshnofti dati samorejo, fo: prenapolne-
nje fzavuiga mehirja, redko ali s’ mnogim tifha-

19 *

29 a

njom fklcnjeno isprasnjenje blata, ftnnovitna herbtna
lega i. t. >

§. 774.

Navsad-opognjenje maternize fe fposna is na-
flednih snaminj, ki s’ vftavljanim ali zhifto vftavlje-
nim isprasnjehjom fzavenize in blata, in pa s' kerzh-
natimi fpremembi, ki fe v’ vpognjeni maternizi na-
kljuzhijo, fklenjeni. Te nakljuzbbe pridejo per
nasaj-opogrtjenii v? nofhenju na naglim, alj vzhnfi
le poinalim, isprasnjenje blata ino fzavnize je šlo
vftavljano, vzhafi zhifto saoftane; nafiopi hudo ,
vzhafi filno bolezho tifhanje, obzhutiti kakor po¬
padki, neka tesba ino polnoft v’ fpodnim shivotu,
ki je napihnjen ino bolezh, nagnjenje k’ zhresme-
tanju, zhresmetanje , trefhlika, nar vezlii nepokoj,
prevsgodni porod ino zelo fmert, zhe fe mehir ras-
pozbi, ino otezhenje ino prifad zhrevja v’ fpodnim
shivotu. Per prejifkanju s’ perftom v’ materni
noshnizi fe najdejo materne ufta sa framnimi koftmt
ali pa nad njimi, ki fe vzhafi komaj dofezhi dajo,
vzhafi pa zelo nč, in na sadni fteni materne nosh-
nize maternizhno dno, ki je proti fveti kofti doli
sle’silo, kakor terda krugla, ki fe tudi per prejif¬
kanju fkos ritno zhrevo ofhlata.

§. 775.

Sdravivrio ravnanje per navsad-opognjenju ma¬
ternize obftoji v’ isprasnjenju fzavniga mehirja ino
ritniga zhrevefa, ino v’popravi na naturno lego
maternize.

§. 776.

Vender pa mora porodna pomozhrtiza per navsad-
opognjenju maternize bres odlashka sdravnifhko
perpomozh ifkati, in do njegoviga naftopa nofe-
zho v’ mirni legi na pofteli obdershati. Je pa bo-
lezhina slo huda. trebuh slo napihnjen, in zhe fe
vidi;, da sdravnika fhe kmalo ne bo, tak pa naj
gleda, da bo opognjeno maternizo fpet poravnfila.
Narpre fe morata fzavniza ino blato isprasniti; sa-
kaj velikokrat fe je she po farnim tim isprasnjenju
navsad-opognjena materniza farna v’ fvojo pravo

293

lego poravnala. Torej nekteri terdijo, da ni obe-
niga poravnavanja potreba, in da je prenapolnenje
fzavniga mehirja in pa ritniga zhrevefa fain ino
edini vsrok opognjenja maternize.

777.

Je porodna poinozhniza opognjenje maternize
fposnala, ter kar hitro po porodniga pomozhnika
podati mora. Dokler poklizan sdravnik ne pride,
naj porodna poinozhniza nofezhi pravo lego da,
ritno zhrevo in fzavni mehir isprasni, da fe bol
lehko poravnanje sgbditi samore.

g. 778.

Je inaterniza fpet poravnana, tak mora nofe-
zha fhe dober zhaf v’ pofteli oftati, in porodna
poinozhniza mora fkos vezh dni dobro na njo gle¬
dati, ino jo vezhkrat prejifkati, ko bi fe neprava
lega ne bila fpet povernila. Med tim zhuforn je
morda materniza toljko sraftla, da fe vezh nasaj-
opogniti ne more.

§.779.

Navfpred-opognjenje maternize je bolj redko
kakor navsad-opognjenje. Naredi pa vedno tifhanje
k’ isprasnjenji vode, boiezhnoft v’ fzavnim mehirji,
ino per doteknenjn fpodniga shivota nad framnimi
koltmi; nofezhi fe sdi, zhe preftopi, kakor da bi
ji kaj teshkiga na mehir padlo, in jo fpet tifhi k’
isprasnenju vode, in zhe ie na herbet vleshe, fe
ji sdi, kakor da bi ta teshka rezh bila fpet nasaj
padla. Spodili shivot je filno velik, ino fpredi
doli vili, ino hiaternizhno dno fe odsvunaj bolj
Iposmi , kakor drugazhi. Per prejifkanju s' perfti
fe najde maternizhno dno v’materni noshnizi fpredi
nad framnimi koftmi, materne ufta proti fveti kofti
obernjene, in vzhafi tako vifoko, da jih ni dofezhi.

§. 780.

Vsroki navfpred-opognjene maternize snajo
hiti: veliko nagnenje medenize, nolervpognenje
lednih vretenzov, prenapolnenje ritniga zhrevefa,

294

oflabenje trebuhovih krovov, flaboft maternizh-
nih vesi. •

Ofii lii ? • i ittiintil en m i*i1  il^trii e*«»inv**vl

$. 781.

Tudi v’ tej nakljuzhbi mora porodna pomozh-
niza sdravnifhko pomozh ifkati, in le tedaj fe fine
naravnanja farna lotiti, zhe je fila velika, porodni
pomozhnik pa nij per redi. Nofezhi fe perporo-
zhi herbtna lega s’ povikfhano ritjo, in potim fe
ifhejo s’ dvema v’ materno noshnizo fpravlenima
perftoma materne ufta doli ispeljati, med tim da fe
s’ drugo roko nad framnimi koftmi maternizhno dno
nasaj ino kvifhko potifhati ifhe. Nofezha mora
dolgo zhafa v’ herbtni legi oftati, in s’ pafom, ki
je zhres fpodni shivot nad framnimi koftmi naprav-
len, fejifhe materniza v’ fvoji naturni legi vterditi.

OSHEI RASDEL

Od narnavadrufhih bolel 1110l‘t per
otrozhnizah.

§. 782 '.

• 1 1  v * $ { j • > • • • " . ; ; 5 ' j' j ’ - 1  ,. s š

Kakor nofhenje ino porod, tak ima tudi otrozhja
ppftela tvoje laftivne bolehnofti, ki pridejo ali od
nefrezhniga poroda,.,^li fe fhe pa posneje v’ otrozhji
pofteli sazhnejo , ino fo vpzhkrat sJq nevarne sa
otrozhnizo, Porodna poomziltuiz^fjih mora posnati:,
enkrat sa to, da bo fne, ob pravijo zhafu sdravnika
ifkati, in potim pa tudi sa to , da bo v’ fili tudi
farna sa en zhaf perpomozh vedla.

295

Pcrva Postara.

0(1 savihnjenja ali obernjenja maternize.
§. 783 .

Pod savihnjenjom (obernjenjom) maternize fe
saftopi doli-islesenje dna maternize v’ njeno votlji-
no, ino doli-vgresnjenje dna ino trupla v’materne
ufta. v’ materno noshnizo ino zelo pred svunajne
porodne dele.

§. 784 .

Raslozhi le torej tudi nepopolno ino popolno
savihnjenje. Per nepopolnim savihnjenji ftopi dno
maternize vezh alj manj fkos materne ufta, ino
napravi otekljino, kakor plat okroglo, ki je od mater¬
nih uft obsinjena; per popolnim savihnenji je pa žela
materniza od dna noter do vratu fkos materne ufta
vprepadla, in leshi pred svunajnimi porodnimi deli
tako, da njeno snotrajno liže svunajno liže ftori.

§. 785 .

Savihnjenje maternize poffane ali na naglim
ali fzhafama. Na naglim je le per porodu mogo-
zhe, zhe shenfka po kdnzi ftoji, in tedaj, ki fe
otrok vlega, prevezh tifhi; zhe je otrok s’ zeliini
jajzhnimi mrenami naprej gnan, ftreva pa s’ ina-
ternizhnim dnom vred doli vlezhena; ualej fkos
neprevidno nateša vanje popkoviga traka, is liga
namena, da bi fe The terdno fedezha ftreva odlo-
zhila, fkos prekratki ali samotam popkov trak , in
zelo, zhe je medeniza preproftrana. jSzhafama fe
savihanje napravi fkos mefnate oraftke na dnu
maternize i. ti d.

§. 786 .

Savihnjenje maternize, ki na naglim pride, je
fploli s’ hudimi bolezhinami, kervotokom, prifadom
ino otezhenjom vprepadeniga dela, in zhe je po¬
polno savihnjenje, s’ zhresmelanjom, omedlevzami,
vluip-vlezhenjom. oflablenimi niozHmi, majhino

296

komaj obzhutljivo shilo ino s’ nevarnoftjo vshganja
ino fmerti fklenjeno.

§. 787.

Popolno savihnjenje maternize fe fposna na
tim, da fe fploh terda, rudezha, gladka, lifhezha,
obzhutljiva in vezhi del kervavna otekljina pred
svunajnimi porodnimi deli sagleda, ktere fe fhe
vez h krat ftreva terdno dersbi, alj na kteri fe fhe
mefto, kjer je s' maternizo fklenjena bila, dobro
raslozhi; materne ufta fe ne dajo ofhlatati. <Spodni
shivot je nekoljko fkup-vpaden, in nad framnimi
koftmi fe ne ofhlata ta terda krugla, fkos ktero
fe drugazhi materniza fposnati da.

Nepopolno savihnjenje maternize je fploh teshje
fposnati; tukej fe fizer tudi terda krugla nad fram¬
nimi koftmi ne najde, alj per snotrajnim prejifka-
nji fe najde neka gobafta, gladka ino slo kerva-
vivna rezh obsinjena, in ktere fe fhe morda ftreva
dersbi.

§. 788.

Naglo savihnjenje maternize je po §. (odftav-
ku) 786 smeraj filno nevarno, in zhe potrebna
pomozh kmalo ne pride, kervotok, ki fe;fplohsra-
ven perdrushi, vftaviti, tudi vezhi del le s’ fmertjo
neha (henja); alj pa prifad ino vshganje maternize
naftopi, kar tudi v’ nekterih dneh fmert perpelja.
Per vfim tim fe je pa per tih nakljuzhbah fkasalo,
da fe je materniza fzhafama na to lego tako na¬
vadila, da je zelo mefezhno zhifhenje naprej ter-
pelo, in da sdravje ni bilo nizh bolj vftavljano,
kakor fkos kak drugi navadni maternizhni vprepad.

$. 789.

Pervo vkasilo per savihnjenju maternize je,
tifto bersh ko bersh v' njeno poprefhno lego nasaj

{ mravnati, sato ker fe prifad ino otekljine rade
litro sraven perfadijo, tako je po tim nasajporav-
nanje teshko ali zelo ne mogozhe. Ker fe v’ tim
nevarnim porodu nikdar prehitro pomagati ne more,
da bi fhe vfe po frezhi sefhlo , tak mora porodna
pomozhniza kar na enkrat jifkati, maternizo v’ njeno

297

naturno lego nasaj fpraviti, in med tim pa sdrav-
nika v’ pomozh poklizati puftiti.

§. 790 .

Zhe je savihnjenje maternize nepopolno, in fe
je fhe le nakljuzhilo, tak bo sadofti, da fe, potim
ko fe je porodna na herbet s’ nekoijko bolj povik-
fhano ritjo kakor perfmi v legi a, s’ fhpizhafto vkup-
sloshenimi perftmi defnize ali levize vprepadeno
dno maternize rahlo fkos materne ufta na kvifhko
istifhati iflie, in da fe porodni sapove, per želim
tim delu, fe ne napinjati ino navfpod pertifkati,
ne slo dihati. Je savihnjenje popolno, in she kake
ure ali dni terpi , tak fe prime dno maternize
s’ zelo roko, in med tim, da fe tifto rahlo vkup
ftifne, fe pozhafi po potu medenizhne ofi (peljav-
ne zherte) fkos materne ufta na kvifhko tifhi.
V’ teshavnih namerih sna vfe frezhno is-hoditi,
zhe fe dva perfta na ftrani savihnjeniga mater-
nizhniga dna v’ materne ufta vpeljata, da fe s’
shnjima materne ufta rafkrenejo, in potim narpre
materniza ob ftrani bliso maternih uft, ino potim
njeno dno nasaj tifhi. Je materniza fpet v’ fvojo
lego nasaj fpravljena, tak fe mora roka tako dolgo
v’ njoj puftiti, dokler fe vkup ne svlezhe, in
ko bi fe kmalo vkup ne svlekla, tak je treba s’
drugo roko odsvunaj materno dno ribati, s’ roko
pa, ki fe v’ maternizi snajde, fkos mesenje per-
ftov maternizhne ftene rahlo drashiti, ino ravno
ob tim zhafu pokladke is mersle vode od svunaj na
fpodni shivot polagati pufti, da fe bo bersh ma¬
terniza savfim vkup svlekla; in po tim fhe le, ka¬
dar fe je svlekla, fe roka is porodnih delov is-
potegne.

§. 791 .

Porodna pomozhniza mora zhres to naravna¬
vanji v’ naturno lego savihnjene maternize, kar
ftrevo sadene, tako ravnati, da bo, zhe je savih¬
njenje fhe zhifto novo, in ftreva fhe terdno na
maternizi fedi, ftrevo s’ savihnjeno maternizo vred
ob enim nasaj fpravljala; to je nar boljlhe, fhe
vezho ranjenje maternize ino huje kervotoke prozh

298

dershati. Ako fe pa najde, da fe je vczhi del
1'treve she odlufhil, kar le veliko vezhkrat nameri,
tak je pa smeraj bolifhe, pred poravnavanjom sa-
vihnjene maternize ftrevo zelo odlozhiti ino is poti
1‘praviti. Po ftarjeni popravi mora otrozhniza Ihe
nekaj zbala mirno na lierbtn leshati, in dalej ko
navadno, poleshavati, in fe vfiga telef niga vbi-
janja (trudenja) sdershati, da fe sTeg ne poverne,

§. 792 .

Ko bi .savoljo prifada ino otekljine na savih-
njeni maternizi poravnavanje ne bilo mogozhe, ali
savoljo pomnoshenja nevarnih nakljuzhb, fofebno
vkup-vlezhenja, nevarno, tak porodna pomozliniza
v’ tih nakljuzhbah ne Ime nikak s’ lilo ravnati,
ampak naj pokrije savihnjen del s’ tenkimi perti,
ki fo bili v’ toplo mleko ino olje nainozheni, naj
tudi Tkerbi sa isprasnjenje fzavniga mehirja ino
ritniga zhrevefa, in naj pohlevno zhaka,j dokler
da porodni pomozhnik naftopi. ;

Druga Postara.

Od otoka ino prifada nd svnnajnih
porodnih delih.

§. 793 .

Otok ino prifad na svnnajnih porodnih delih
rada naltopita po teshavnih porodih , kjer je glava
dober zhaf v’ medenizhni votljini tizhala, ali po
mnogim ino fhtoraftim prejifkanji, po porodih, ki
fo 1'e s’ sdravnifhkimi zevmi dodelati morali i. t. d.

§ 794 .

Porodni pomozhnizi je tukaj nar bolj na to gle¬
dati , jeli je otekljina bolj vodena ali v’ refnizi pri-
fadna. Zhe je vodena, tak je bolj teftnata, bleda,
ino malo obzhutljiva: zhe je pa prifadha, je pa
bolezha, napeta ino slo rndežha. Tudi rada kaka
trefhlika sraven ftopi, ktero pa babizay' ki porod-

299

nih delov ne posna, ali nizh neprejiikuje, rada
kar na ravnoft sa mlczhno trefhliko obiodi.

§. 795.

Obojno otezhenje fe da fploh she v’ nekterih
dneh s’ tim odpraviti, da fe otrozhniza slo fnashno
dershi, in da fe ji mlazhni pokladki is vina ali di-
fhezhih selifhov s’ vinom kuhanih zhres otezhene
porodne dele denejo, in da fe ji per velikim,
fmradljivim in savoljo otoka le nepopolno odteka-
jozhim zhifhenju otrozhje poftele materna noshniza
vezhkrat na dan s’ mlazhno vodo dobro is-fika.
Per prifadnira otoku pa vinfki pokladki ne ftorijo
dobro; per tih je boljfhe, pokladke is aljbeshoviga
selifha ino kainilz, ali ovarkov lenoviga femena v’
mleko polagati. Ko hi fe pa po tej perpomozhi
otok fhe nizh ne opravljal, ampak na velikofti ino
bolezhnofti fhe le rafel , fe ima pa sdravnifhka
pomozh ifkati,

Tretja Postava.

Oti preterganja fredniga mefa.

§. 796.

Ena nar neprijetnifhih nakljuzhb per porodu,
ki fhe tudi potim v’ otrozhji pofteli veliko naganja
(kljubje), in fe teshko pnfti od nature osdravjti,
ali pa zelo ne, srneraj preterganje fredniga mefa
oftane, ki, zhe je veliko, t. j. zhe do riti alj pa
zelo v’ njo feshe, gotovo ftori, da vetrovi ali blato
farni od feb’ prozh grejo, da materna noshniza na¬
prej pade i. t. d. Dofti je vsrokov, ki porodno po-
mozhnizo filiti morajo, fi is vfe mozhi persadjati,
da bo to preterganje prevarvala, kar fe bo pa tudi
fkoraj vfelaj dalo, zhe fe bo she fpredi danih
naukov svefto dershala.

§. 797.

Sredno mefd fe per porodu lehko preterga,
zhe ‘je framna fklad pretefna, zhe medeinza m

300

nrav nagnjena, zhe je porod prenagel, zhe fo otro¬
kova glava, plezha ali rit prevelike, zhe je shenfka
v’ porodu ftala, zhe fo bili ftegni prevezh narasen
vlezheni ali svunajni porodni deli prevezh rastego-
vani, ali zhe fredno inefo ni bilo prav podpirano.

§. 798.

t Se je fredno mefo v’refnizi pretergalo, tak
fe ta nefrezha kmalo na snanje dava Ikos hudo
fklenje, kervavitev, otekljino ino pezhenje per is-
pufhanju fzavne vode , fkos nemogozhnoft, fe
vlefti, ino fkos trefhliko od ran.

§. 799.

Je preterganje majhino, t. j. da fhe ni pretif-
nilo do poipvize fredniga rnefa, tak ne napravi
ravno toljke nefrezhe, in fe da vupati, da fe bo
rado fpet sazelilo. Kar rabo (vrazliitvo) sadene,
tak je tudi tukej nar vezha fnaga zhres vfe po¬
trebna , ker ravno vedno ogerdenje rane fkos otro-
zhnizhni tok sazelenje nar bolj vftavlja. Otrozhniza
mora torej ftanovitno na eni ftrani, pa ne na herbti
leshati, pred porodne dele fe ji pa ima mehka goba
poloshiti, s’ tim fe bo prevarvalo, da otrozhnizhni
tok ino fzavna voda ne bota v’ rano vhajala. Bedre
(ftegni) fe ji morajo s’ fhirokim pertom rahlo vkup
svesati, ino med kolena fe ji mora debel ovitek is
mehkiga platna poloshiti. S’ lehkim ino redkim
shiveshom, in zhe drugazhi ni, tudi s'driftlanjom
fe ji mora lehko isprasnenje blata ofkerbeti. Bana
fe ji ima vfaki dan trikrat s’ mehko, v’ mlazhno
vodo nainozheno gobo varno ozhediti, in tako sa-
more bres vfiga masanja ino llafhtrov i. t. d. ne
preveliko preterganje v’ kakih 14 — 21 dneh po-
polnama sazeliti.

8. 800.

t Se je pa fredno mefo noter zhres polovizo, ali
zelo noter do riti pretergalo, tak je pa sazelenje
veliko teshje, in ni drugazhi mogozhe, kakor da
fe narasen, pretergani deli fpet prav fklenejo, kar
nihzher ne ispelja, kakor sbrihtan sdravnik (rano-
zelmk), in torej je sa porodno pomozhnizo ojftra

301

dolshnoft, liilro po eniga takiga poflati; in hude
kafhtige bi fe vredna florila, ko bi fkos sakriva-
nje rane, ktera fe je snabiti savoljo njene nefkerb-
no(ti naredila, ali fkos dolgo odlaganje, pomozli
ifkati, nar boljfhi zhaf osdravlenja potratila.

s Shterta Postara.

Od fzav-nih teshav po porodu.

§.801.

f  S zavil e teshave fe mnogokrat permerijo po
teshkih, tudi vrnef po lehkih porodih, in obfto-
jijo v" tira, da voda saoftaja, ali pa, da farna od
feb’ odteka.

§. 802.

Vsrok fzavnizhniga sadershavanja je otezhe-
nje shrela fzavne zevke, ki naftopi, zhe otrokova
glava predolgo in slo te  dele pertifka, in fzavniza
drugazhi naprej ne more, kakor le po kaplizah ino
pa med velikimi bolezhinaini, ali pa, da fe zelo
nizh isprasniti ne da.

§. 803.

Per tim sadershanji vode fe naj s’ tiftimi rezhmi
pomaga, ki fo bile v’ §. 795 proti otezhenji svu-
najnih porodnih delov perporozhene. V’ leshjih
nakljuzhbah fe bo s’njimi otekljina v’ kratkim zbafu
rasdelila, in fzavniza fpet bres sadershba odte¬
kala. Zhe pa sadershana voda velike bolezhine
naredi, in fe po legi s’povikfhano ritjo, ino s’pi-
pizo (katetrom) od porodne pomozhnize naftavleno,
isprasniti ne da, tak fe mora kmalo sdravnifhka
pomozh ifkati.

§. 804.

Szavniza farna od feb’ fpot’ gre po teshkim
porodu ali pertifku s’ sdravnifhkimi zevmi, ker me-
hirjov vrat odreveni ab pa priiaden ino pievertan

308

poftane, in v’ sadni nakljuzhbi fzavniza le fkos
materno noshnizo istekati samore. Odrevenenje rne-
birja sna tedaj priti od tiga, zhe je otrokova glava
terdo ino dolgo na framnim oboku (obodu) ftala,
zhe fe je isprasnjenje fzavnize pred porodom sa-
mudilo, ali, zhe je fzavni mehir fam na febi flab;
in tako sna fzavniza farna od feb’ fpot’ iti, defi
ravno meh r zelo nizh ne ranjen. Zhe fzavniza
farna od feb’ fpot’ gre, fe mora kmalo sdravnik
v’ pomozh poklizati ; sakaj, zhe fe v’ pervih dneh
po porodu ne pomaga, tak je posnej fploh vfe sa-
ftonj, in vboga shenfka bo ravno tak nefrezhna,
kakor da bi blato farno od feb' fpet’ fhlo. Satoraj
nikar posabiti, v’ pervih dneh po porodu otrozh-
nizo poprafhovati (pobarati, popitati), ali gre voda,
kakor mora biti, ino bres teshave od nje.

Peta Postara.

Od isvinjenja ino poknjenja kukovize.

§• 805 .

Kukoviza fe sna sviniti, ali zelo odlomiti per
ftarih shenfkah, kilo  na pervim porodu, zhe je
medenizhno is-hodifhe pretefno, ali zhe je kuko¬
viza prevezh noter vpognjena, tudi kadar fe kaka
velika otrozhja glava fkos ispeljava, ali pa, zhe
kaka prenagla, nevedna ino fhtorklafta babiza ku-
kovizo prehudo nasaj tifhi. Ta hudi nakljuzhek fe
na snanje dava fkos hudo fklezho bolezhino, ktero
otrozhniza v’okoljzi odpeftine ritniga zhrevefa, ob-
zhuti, ki fhe huje saboli, zhe bedre smesi , k’po¬
trebi gre, sakafhla ali kihne i. t. d.; potim fe pa
tudi fposnati da fkos moljavo ofti (fhpize) kuko¬
vize, ki fe odsvunaj nenavadno krenljiva ofhlata.

§. 806 .

Ko bi fe ne bi pomagalo, bi snali slo nevarni
naftopki is tiga priti, ki bi v’ prifadu, gnojenji,
piavkih (odpertih ranah) i. t. d. obftali. Kakor

303

hitro porodna pomozhniza to per otrozhnizi sapasi,
tak jo naj hitro po ftrani poloshi, ino po sdrav-
nika pofhle.

.Shefta Postara.

Od otrozhnifhke trefhlike (merslize).

§. 807 .

Otrozhnifhka mersliza (trefhlika) je frefhlifhka
prifadjozha boleseh, ki šadene ne le shenfke na
pervim porodu, ampak tudi take, ki fo she vezh-
krat porodile, ftare ino mlade, fofebno pa take.
ki fo na perfih ino drobovini (zhrevji) bolane, tudi
takfhne, ki fo shaloftnih mifli, ali odsvunaj kaj
pofhkodvane, ki fo hude porode preftale, ki farne
otrokov ne dojijo i. t; d.

808 .

Otrozhnifhka trefhlika flifhi med narnevarnifhe
kolesni otrozhnize, ino perpclja, zhe fe hitro ino
modro ne pomaga, fkos vshganje ali ispotenje
mokrot v’ trebuhovo, perfno ali glavno votljino,
k’ frnerti.

§. 809 .

Porodna pomozhniza mora torej s’ snamenji
htrozhnifhke trefhlike snana biti, ki fe, shalibog!
velikokrat od farne otrozhnize ino od drugih ljudi
sa kaj inajhniga dershi, in otrozhnize, ker obene
pomozhi nimajo, konez vseti morajo. Toraj je po¬
rodne pomozhnize velika dolshnoft, na to gledati,
da fe per pervim snamenji otrozhnifhke trefhlike
hitro sdravnik v’ pomozh poklizhe.

§. 810 .

Otrozhnifhka trefhlika naftopi fploh perve dni
po porodu, vzhafi pa tudi posneje, defeti ali fhtir-
najlti dan; in fe sazhne s’ majhino groso (drege-
tanjom), ki fe pa v’ hudo mersloto prevershe, sa
ktero pa fulia vrozhjna, velik nepokoj, zhudna

304

sheja, in pa bolezhina v’ fpodnim shivotn naftopi,
ki je ftanovitna, hudo fkli ino reshe, in tako ob-
zhutljiva poftane, da otrozhniza nar rahlifhiga do¬
tika ne prenefe, in kije per preobernjenji, vfta-
njenji ino kafhlan.i zhresvfe huda. Iv’timu fe per-
drushi hitra sabuhlinoft zeliga fpodniga shivota,
hitriza ali sadelanje, grenek okuf (shmah) in nag-
nenje k’ zhresmetanju. Ob enim tudi vfahne mleko
v’ siszih, ino otrozhnifhki tok tezhe bolj po malim
ali tudi savfim sgine; obras ali faj liže vzhafi od
kraja neka rudezhiza obleti , vezhi del je pa obras
bled , ozhi bres lifha, ino uftnize (zhube, shnabli)
ino ozhefni kotizhi beli. Na želim obrasi fe ji
plafhnoft ino flaboft vidi, sadnizh poftane filno
flaba, sazhne narobe govoriti, po koshi maroge
naftopijo, sraven ftrefenje, tam pa tam dergetanje
udov ftrefenje po želim shivotu ino fmert.

§. 811 .

Otrozhnifhka trefhlika naftopi fploh drugi,
vzhafi tudi tretji dan po porodu, ali pa tudi, kakor
je bilo she popre rezheno, fhe le ofini, defeti ali
fhtirnajfti dan. Pre ko naftopi, vezha je nevar-
noft, ino malo otrozhniz osdravi, zhe trebuh pre¬
vezi) otezhe; torej mora porodna pomozhniza, kakor
le nekoljke perkasne otrozhnifhke trefhlike sagleda,
bres odlashka sdravnika poklizati puftiti, in sa ta
zhaf otrozhnizi nar vezhi pokoj na dufhi ino telefi
perporozhiti, jo prezej toplo dershati, ji otroka
vezhkrat k’ siszu djati, ino vshivanje grejozhih
rezhi ojftro prepovedati.

§. 812 .

Porodne pomozhnize fo otrozhnifhko trefhliko
she velikokrat sa kako drugo bolesen dershale.
Torej je potrebno, da fe tifte bolesni ino njih ras-
lozhne snamenja dobro raskashejo, is kterih je ta
smota nar vezhkrat perfhla.

1J  Otrozhnifhka trefhlika fe od kraja vezhkrat
sa mlezhno trefhliko dershi, fe pa od nje v’ tim
raslozhi, da per mlezhni trefhliki tiga velikiga ofla-
benja, hudiga trefenja, fklenja ino te velike ob-
zhutnofti fpodniga shivota ni, da fe siszi zliedalje

305

bolj s’ mlekom napolnijo ?  in da otrozhnize neko
bodenje ino vlezhenje v’ si.szih, pod pasduhi, vezh-
krat neko preletenje zhres zeli shivot obzhutijo,
kterih vfih namer per mlezhni trefhliki ni.

2J  Tudi s’ sabolezhki fe otrozhnifhka trefhlika
pogofto fpreraenja, c Se pa rasi o/, hi od njih v’ tim,
da per sabolezhtdh ni nobene trefhlike, in da bo-
lezhina v’ trebuhu ne terp v’ euo naprej, ampak
da prenehava, in da per doteknjenji trebuha ne
poftane huje; ino

3J  fe otrozhnifhka trefhlika rada s’ trefhliko od
ran f premem. Trefhlika od ran fe perkashe po
ranenji kteriga truploviga dela. <SpJoh je le rane-
nje tiftih delov, ki fo per porodu nar hujfhi po-
perjeti, ki naftopik trelhlike od ran per otrozhni-
zah nakljuzhijo, kakor preterganje fredniga mefa,
maternizhniga vratu, tuzhkanje maternize ino ma¬
terne noshmze, preterganje njenih pofamefhnih
delov; toraj pridejo ti slegi fkoraj vfelaj od fhtor-
kljafte pomozhi s’ roko ali sdravnifhkimi zevmi,
od samujeniga ali ne po sviizhenji ftorjeniga podpi¬
ranja fredniga mefa, od fhtoraftiga, nevimileniga
prejifkavanja, od prefileniga isvlazheuja fhe ne
dofti odlozhene ftreve i. t. d. Porodna pomozh-
niza is tiga lehko vidi, da trefhliko od ran vezhi
del lehko s’ tira prevarje, da porodni tek fkerbno
ino modro naprej pelja, in da fe varje, v’ tifto
babjo smoto pafti, kakor da bi naturni porod vfe¬
laj prav hitro moral naprej iti, in da bi fe moral
naprej gnati, s’zhim fe bolj hitro more, kar ftori,
da s’ vfe forte neumnimi mo fhkodliivimi perpo-
mnozhki ravnarijo, in pred vfim, bersh ko mora-i 1
jo, mehir odprejo. 3iodra porodna poinozhniza bo
pa hitro, kako ranenje porodnih delov sagleda,
sdravnifhko pornozh ifkala, in dokler je ne dobi,
sa lepo fnago otrozhnize fkerbela, in gledala, da
fe shenfka ne prehladi, in da je mirnih pokoj¬
nih rnifli.

20

30 «

.£c<lma flfostar«*,

O d m o s o 1 o v o t r o z h n i z e.

§. 813 .

Mosoli (grtefel) otrozhniz fe perkashejo v 1  mno¬
gih inajhinih. riidezhih ispufhkin, kakor da bi s’
profom pofejal, ki le is koshe molezhi s’ peritmi
ofhlatajo. Zineš ene ure Te na njihovih narvifhjih
moljavah napravijo mehirzi, ki od kraja zhifto,
posneje pa belo ali rumeno mokroto v’ Tebi imajo.
Zhres ene dni tam pa tam jufkjne. naredijo, in
odpadejo. Polotijo le narpre vratu, perf ino pod-
pasduhov fe ras-fhirijo po drugim shivptu ino udih,
redkokdaj pa na obras ftopijo. Molotova trefhlika
fe sazhne s’ mrasenjom, zhresinetanjom ino ofla-
benjoin, nekaj poprej , ko fe mosolzi ispuhnejo, fe
obzhuti bolana v’ bridkoftih vneta, in sdi fe ji,
kakor da bi kako veliko peso na perfih imeja, je
vfa otoshna ino shaloftna, in mnogi pot fe ji is~
pufti, ki kitilo difhi; ozhi fo ji vezhkrat kalne ino
vodene, ali prifadne. Otrozhnifhki tok je pomanj-
fhan ali zhifto vftavljen, in poprej kakor fe is-
pufhki perkashejo, je she kosha hribzhafta kakor
gofja kosha.

' 1 . 814 .

Ta bolesen prime nar raji taktilne otrozhnize,
ki fo od istrudenja ino isprasnjenja oliabljene; sna
tudi od pretople odeje ino obleke, ali pa od pre
vrozhiga hrama, in tudi od mnogiga vshivanja
takfhmh pijazh priti, ki pot delajo, ino slo grejejo.

S- 815

t Se mosoli prav ne vrazhijo, tak snajo finertno
nevarnoft nakljuzhiti; toraj je porodna pomozhniza
savesana, kmalo, ko fe perkashejo, po sdravnika
poflati, sa sdaj pa naj fkerbi, da bo hisha pro-
ftrana ino ne pre temna, in da po otrozhnizi veter
ne vlezhe, in da fe ne bo f prehladila. Ji naj fpre-
menja ob pravim zhafu ino lepo previdno rune, ino

307

pertneno obleko, ino jih naj nekoljko pogreje, po¬
pre kakor jo prcoblezhe ali ji poftele, to deno ne,',
da bi jih zhres vezh pregrela ali prekadila; > tudi
ne, da bi bolnizo s’ blasinami odela, in iploh je ne
fme prevezh toplo dersbali, ji zelo obene, pijazhe
dati, ki slo greje, ofkerbi ji pa naj hlapljive pija¬
zhe, kakor limonado, vodo s’ malino (malovno),
ali vodo s’mlekom; in naj ji bodo taktilne rezhi
sadofti, ki otrozhnizo v’majhnim jno lehkim potu
obdershijo.

Ofnta Postara.

Od nekterih bolesni siszov v’ otrozhji
■ polieli.

. . Sv SIS.

Sisbi fo sa otrozhnize filno imenitni deli, fin
toraj ni obena fkerb prevelika, jih v’ dobrim itanu
ohraniti. .Alj kaj ? da mnogokrat obene 1'kerbi sa
nje ni, in da le v’ otrozhji pofteli ravno tako 1'labd
s’njimi ravna, kakor popre! kako samogo potim
mleko, kakor gre, predelati, in otroku tezhno jed
deliti? Od flabiga ravnanja s’ njimi tudi njihove
mnogotere bolehnofti pridejo, od kterih fo otrozh¬
nize toljkrat objifkane.

%  S17-

dpravik sbškov po porodu je, mleko predelati,
ino yezh zliafa, v! tebi ohraniti, in toraj siskorn
filno flabb dene, zli? otrozhniza v’ pervih dneh po
porodu prevezh tezhnih jedi vshiva, zbe otroka ne
dene kmalo po porodu ng perfa, ali posneje ne
toljkrat gre, in zhe siszov toplo ne dershi; is tiga
pride premnogo pertifkanje mleka, in da siski ne
le farno otezhejo, ampak da i‘e jih tudi prifad ino
ino luni o terganje loti.

20 *

308

Jj. 818. 0 { , (U >1

Otekljinn oteshi dojenje, ker otezhene mlezhne
pofodve mleko teshko fkos ispufhajo. Majhina nir
dezhiza, sabolenje per dotiku, ino otekljina sis-
zov, ki je Veliko \ezha, kakor, da fe drngazlii
mleko nabere, rasodevajo ta nakljuzhek , ki vezhi
del tretji ali fhterti dan po porodu nnftopi, in kake
4, 6 ali 8 drli terpi, dokler fe mlezhne pofodve
na drashenje mleka ino sisanje navadijo , in mleku
fpet njegov tok raji dopuftijo.

S- 819.

Zhe otrozhniza per prenapolnjenih siskih ino
prifadnim drashenju pridno ino ftanovitno otroka
ne doji, tak mleko v’pofodvih saoftane, in is tiga
fe naredijo ali mlezhne gerzhe (otezhenje nekterih
ali mnogih mlezhnih pofodvov na eni ftrani) , ali fe
pa oterdi zel sisek, prifad filno slo rafe, ino na¬
pravi gnojenje, ki vzhafi zel sisek, vzhafi pa le
eno ali drugo mefto na njem prime. Zhe fe prifad
in gnojenje le eniga-mefta na sisku lotita , tak grd
po drugih sdravih delih mlezhna lozhitev fploh fvoj
naturen pot, tako , da fe otrok fhe sineraj da dojiti;
zhe pa zel sisek prime, tak fe mora pa dojenje is
njega zelo opuftiti.

' ovadita ihni imij/i >. ssiniu mri bO •? iiiiob

§. 829.

Ko bi mati, is kteriga rsroka she ne samogla
farna fvojiga otroka dojiti, ali bi bila permorana,
ga ob zhafu odftaviti, v’ kterim fhe mleko dobro

E erteka, tak ji naj porodna poraozhniza vpizhli (red-
i) ino malo tezhni shitesh perporozhi, naj jo s’
vfakdanjim odpiranjom shivota, ino s’ fuhim toplim
pokrivanjom siskov ofkerbi: predivo ali vuna je sa
to narboije, ki pa mora v’ kaki tenki ruti savito
biti, drugazhi bi siske slo vtrinjalo ino drashilo.
Porodna pomozhniza fe pa nhj slo varje, takfhne
mašila ali flajfhtre dati ali fvetvovati, ki mleko na-
saj shenejo, sakaj is tiga bi fe snali hudi naftopki
sa siske nakljuzhiti.

309

§. 821 .

Slo navadno teshavo naredijo dojezhim otrozh-
nizam ranjene berdovize, salo, ker jih med doje-
njom slo fklijo. Tenfha ko je kosha* berdoviz, in
mozhneje ko otrok vlezhe, toljko leshje fe berdo-
vize ranijo. Ker fe dofti shenfk bolezhine, ktero
ranjena berdoviza p er dojenji naredi,, prevezh boji,
tali vezhkrat s” dojenjom prenehajo, s’ tim fe pa
v’ siske otok, prifad; ino gnojenje napejjajo, in tak
jim ranjene berdovize velikrat isvirk mnogiga ter-
plenja poftanejo.

§. 822 .

Porodna pomozhniza niora ranjene berdovize
vezhkrat s' vodo, med ktefo jte nekaj shganja omo-
zhiti, pa jih veiider fj>et hitro s’ mlazhno vodo ino
mlekom Ozhediti ino fplahniti, ker bi drugazhi po
shganji difhale, in fe otroku perltndile. Otrozhniza
mora smeraj otroku pridno sisez davati, sdaj eniga
sdaj drugiga, defi ravno jo to nadleguje ino tesni,
popre pa, da mu ga poda, ranjeno berdovizo s’
prahom, ki fe is fphane arabfke finole (gumi>
ino zukra, vfakjga pol j nareen, potrOfiti, kar bo-
lezhino veliko smanjfha. Potim, ko fe je otrok
nasisal, fe berdoviza opere, kakor je bilo popre
rezheno, ino fe s’ berdovifhkim klobuznkmn pokrije,
da fe ne bo pertenina na-nj perjela. Ta sleg fe
da vezhkrat prevarvati, zhe fe berdoviza v' sad¬
nih mefzih nofhenja vezhkrat s’ rudezhirn vinom,
ali s’ vodo ino sbganjom opere.

. (siejilii!-; '>(. ii H-  . • ■’/!

iiid »sinflonmn cddliflvinb* ili;lu/boq d lirili r.

na oIt oilnt bo'ioq ods , doito ol il
aohi f  cu ‘ic/l •' ilc ;  i.viii io, <  ..orisale

101

310

DEVETI HASDEL-

Od narnavadnifhih boleftnoft novo¬
rojenih otrokov, ki porodni po-
mozhnizi snane biti morajo, in od
njihoviga vražhenja.

§. 823 .

Kolesni novorojenih otrokov lehko porodna po-
mozhniza prevarje, zhe tim rahlim ftvarem lepo
ftreshe, jih fkerbuo fnpshi, pred fprehladenjom
okovari, pa tudi ne pretoplo dersbi, zhe fkerbi,
daje  truplize smeraj prav odperto, zli e jim pra-
vizhno mero shivesha podeli, in ; gleda, da prevezh
ne fpijo ali budijo^ Is sanemarjenja tiga podvil-
zhenja fkoraj vfe otrozbje bolesni isvirajo, ki snajo
tudi fmertne biti, zhe le kmalo fkos sdravnifhko
pomozh ne vftavijoi Naj f e to raj podvuzhenja,
kako je s’ novorojenimi otrozi ravnati, svefto der-
shi^; da; bo njihove, bolesnofti prevarvala, koljkor
bo mogozhe. Ko bi per v Tim tim otrok vender le
sbolel, tak je treba hitro sdravnifhko pomozh ifkati,
ne pa s’ tifto smoto fe tolashiti, ktera jih fhe tam
pa tam, nekaj vnema, kakor da bi fe take majhine
revze sdraviti ne dale. Le tedaj $ kadar sdrav-
nifhke pomozhi ni dofti hitro, ji je perpufheno,
po naflednih podvukih sdravnifhka nameftniza biti

Perva Postara.

Od dosdevne fmerti (©4>dntob) novoroje¬
nih otrokov.

§. 824 .

Vzhafi fe otrok, zhe porod fhe tako vfe sa-
pored pretezhe, v’ refnizi, ali le kar na vides,

311

inettev vlcshe, Tilt dveh nukljuzfib pa porodna
pomozhniza ne more raslozhiti, dokler Te trehnoba
(perhnenje, gniloba) ne sazhne perkasovati, to je,
dokler snainenja trehnobe, fiva ali selena varba
(Tarba, boja), odlozhenje poverilne kos h e in mert-
vefhki duh i. t  d. sraven ne naftopijo, vlaki niertvi
porojeni otrok, od kteriga fmerti ni savfim prepri-
zhana, le sa na vides niertvo dershati, ino je
dolslina, na vfa!>;im otroku, ki obeniga shivlenja
rte rasodeva, potrebne oshivlenje dolgo zhafa fta-
ndvitno fkiifliati.

§. 825 .

Uaslozhita fe dve poglavitne forte dosde'vne
frnerti, natnrezh:

1 j  dosdevna fmert is prenapolnenja kervi (fiva
dosde'vna fmert), iho

2J  dosdevna fmert is flabofti j (bela dosdevna
fine rt).

§. 836 .

Dosdevna fmert is prenapolnenja kervi pride
od preterdniga sadergnjenja popkoviga traka okolj
otrokoviga vratu, od silgvosdenja, ali le tndi od
dolgiga mudenja otrokove £lave v’ mali medenizi,
od satifnjenja otrokoviga vratu po fkerzheno vkup-
vlezhenih uftali, od vtifka buzhe (hubanje), is
kteriga velika glavna otekljina is-haja, ali od ras-
tegnjenja herbtoviga mosga, dalej od preobilniga
vsliivanja slo grejozhih pijazh, ktere fi je porod-
niza med porodom dovoljila, od samafhenja uft s’
shleso, kervjo, ali kofzi jajzhnih mren, od dima,
vogloviga fopoha, velike ioparze v’ hifhi i. t. d.

§• 827 .

D,osdevno fmert is preobilnjenja s’ kervjo je is
lih snamenjov fposnati: otrokov obras je slo ru-
dezh, fivkafto rjav, oziri naprej isgnane, s’ eno
beledo, obrasu .sadavleniga podoben, uftnize fo
five, otekle, truplo,fe ofhlata toplo, je rudezho,
ima tam pa tam kako fivo marogo (shmajngo); kosha
je napeta, lame snainenja preobilne kervi; popkove
pofodve fo prenadete s’ kervjo, iao njih silila vezli-

312

krat bije, da fe vidi, ino fam otrok je vezhi del
velik, mozhen ino dobro sobrashen.

§. 828 .

Dosdevna finert is flsibofti pride od poprefhne
kolesni, od fkerbi sa preshivitek, ftanovitne sha-
lofti, otl kervotokov v’ nofhenji ino ob porodu, od
pertifkanja zeliga otroka fkos maternizo po od-
tezheni otrozhji vodi, od naprejpada ino ftifkanja
popkoviga traka, ali njegoviga prehitriga preve-
sanja, fprehladenja ali preterganja, od bolesni
otroka v’ maternim telefi, ali od njegove negodnofti.

§ 829 .

Dosdevna fmert is flaboTti fe fposna: da na
ferzi ino na pofodvah popkoviga traka silila ne
bije j zelo truplo je bledo , uvelo, odmeklo, flabo,
ne prav isobrasheno, obras je bled ino vpaden,
uftnize fo five, fpodna zheljuft vifi dol, udje
(zhleni) fo mersli, kosha uvela, rit ftoji odperta,
in ispufha farna od feb’ blato.

§. 830 .

Per dosdevni fmerti is prenapolnenja fe tako
ravna: nar potrebnifhi ino imenitmfhi perpomozhek
je hitro preresanje popkoviga traka bres poprefh-
niga prevesanja, ino, da fe kri istekati pulti, is
konza, ki fe otroka dershi. Koliko kervi ima is-
tezhi, fe fploh ne more rezbi, in to fe ravna po
okoljfhinah; ena ali dve shlize, kakor fo per jedi
v’navadi, bo pa fploh sadofti, in sa otroka ne
majiiina mnoga: potim fe popkov trak podveshe,
ino otrok na zhifti luft bliso odpertiga okna, ali pa
v’ blishni hram (hisho).,tki ni preinersel, ino v’kterim
luft ni prevrozh ali popazhen. Zbe per tim rav¬
nanji otrok ne osliivi, tak fe je toljko fkerbnifhi
na druge perpomozhke oshivlenja oberniti.

Med te flifhi, da fe ufta od vlažilne shlese
ozhiftijo, da fe gertanez drashij in fe s’tim zhres-
metanje obuditi ifhe, ki bo gertanez ino gergutez
savfim od shlese opralo, ino fkos ftrefenje pluzhe
k’ potrebni delavnofti fpodbodilo: driftlanje s’ inlazh-

313

no vodo ino jefihom ali foljo, ribanje trupla, fo-
febno perf s’ fuknorn, rahlo kertazhenje podplatov
ino dlaiiov, previdno pihanje fape fkos ufta v’
pluzhe, ki fe pa naj tako požhne: poloshijo fe ufta
na otrokove ufta, fe satifnejo nofnize otrokove od
obeh ftrani, ino fe fpnfha fapa pozhafi ino po
majhinih prenehlejih v’pluzhe, in potim fe ftifnejo

I erfa otroka rahlo od obeh ftrani vkup, da fe tako
apa fpet v' fvoj tek perpravi.

Eden nar mozhnejfhih perpomozhkov je poli¬
vanje ino pofhkroplenje otroka s’ inerslo vodo, fo-
febno pa njegove ferzhne jarnize (shlizhize); to
fe sgoai nar boljfhi s’ majhino brisglo, ali na, ker
takfhne vfelaj per roki ni, s’ majnino fteklenizo
Cflafho), ker fe njena odpertina s’ predi dershanim
perftom nekoljko satekne, in potim voda v’ kapli-
zah kaka dva lakta vifoko doli na shelodzhovo
okoljzo ispufha. Otrok fe fpravi v’ nilazhno kopel
is vode, ali pa s’ nekoljkim pervershkom vinfkiga
jefiha, ino ko je otrok v’ kopeli, fe ravno imeno¬
vano oshivlenje sh’njim naprej pelja, zhres glavo
fe mu mersli pokladki naredijo, pa nikar, da bi
fe mu kje slo dufhezhe ftvari pred nof dershale.
Da fe kopel, zhe fe med oshivlenjom ohladi, s’
toplejo vodo prenoviti mora, fe tako saftopi.

§. 831 .

Per dosdevni fmerti is flabofti fe pa tako
ravna: tukaj fe popkov trak ne fine rozhno pod-
vesati ino preresati. Le filno dobro je, da je otrok
fhe nekaj zhafa s’ ftrevo fkos popkov trak fkle-
njen, in da materna kri fhe dober zhaf po popko¬
vini traku k’ otroku doteka. Tukej je treba, da fe
otrok pozhafi potrefava, da fe mu ufta ino nof s’
tenko rntizo, ki je okolj perfta ovita, ofnashijo,
in da fe mu zelo truplize s' ogretim fuknom ali pa
flanelom rible. ( Se med tim ftreva farna od feb’
odlozhi, ino pride na fvetlo, tak fe fpravi s’ otro¬
kom vred v’toplo kopel, bres da bi fe popkov trak
podvesal, sato, da bi fhe kri enzhaf med otrokom
ino ftrevo fvoj tek obdershala. Zhe pa shila na
popkovim traku zhifto obftoji, bres da bi fe bila
ftreva porodila, tak fe popkov trak podveshe, pre-

314

reshe, otrok pa hitro v’ toplo kopel fpravi,, v’ ktero
fe nekaj vina ali sbganja do-djati sna. V’ tej ko¬
peli fe gloda zelo truplo otroka s’ Aanelom, l‘e mu
saganja vzhaf, pa vzhal' mersla voda prezej mozhno
v' obras, Te mu is vifokiga mersla voda ali vino
na ferzhno jamizo kapi e, fe vsame enekrat is ko-
pele, in fe na rokih semtertje gugle (siblje); Tudi
fe mu mora fapa v !  ufta dihati, kakor je bilo po¬
prej rezheno. v :jt jovl ' / ioq'l nqjsi

Zhe fe, potim, ko fe je kratek zhaf zhakalo,
obeno snainenje shivlenja ne perkashe, tak fe da
otroku driftla is toplica kamilzhniga te ja, ali pa
tudi is tople vode s’ jefihom, njegov gertanz fe
mu drashi s’ kofmuli (musli) gofjiga perefayipre<l
nof fe mudershijo slo difhezhe rezki, kakor jele-
novez, salmijakovez, v’ fili nashgliho perje, ali
ftuzhkan zliebul (luk); in da fe nizh ne opufti, le mu
sna na pofiedno fhe nekaj gorezhiga pezhatniga
vofka na ferzhno jamizo ino na podplate kaniti,
ali tifte fela s’ rasbeleno nogovizhno iglo (Ssrtcfs
itabcl) shgati. Zhe pa porodna pomozhniza najde,
da otrok v’pervih minutah po porodu ne cshivi ,
tak naj po nar blishnifhiga sdravnika podile. Ravno
to je ftonti, zhe otrok fizer fpet oshivi, pa dolgo
flab oftane. In zhe je to pofiedno, tak fe oshivle-
nje tako dolgo naprej shene, dokler ni vupati, da
je otrok is vfe n e var nof ti. In ko bi she 5 ali 6 ur
preteklo ali fhe vezli , in tudi fhe tazhaf, ko bi
po vfim persadevanji otrok le ne oshivel, ie fhe
vender le mora na-nj gledati, fe toplo ovije in po-
loshi na eno mefto, ki ni ne pretoplo, ne pre-
mersio, ohras mu oftane odkrit , in vezhkrat fe po¬
gleda, ko bi fe vender kako snainenje povertijeniga
shivlenja perkasalo , in ko bi to bilo, fak fe
oshivlenje fpet ponovi.

83*.

Porodna pomozhniza fe per oshivlenja ne fme
prenagliti, ampak mora pozhafi, premifhleno ino po-
terpesnljivo ravnati. Perpumozhkov, ki fo bili ravno
raskasaui, fe naj en dober zliaf ftanovjino dershi,
in fizer po verftr, kakor fo v’tih bukvah eden sa
drugim napovedani, in ne vezh ko eniga na enkrat.

315

Ne ime fe prehitro navelizhati, in ko bi she ravno
bila per mnogih otrokih saftonj oshivlenje fkufila,
tak vender, kadar jfe fpet taka perloshnoft naklju-
zhi, naj ravno to fkerbnoftrasodeva, kakor vfelaj;
sakaj ko bi fe fhe toljkrat saftonj bila trudila, in
bi poflednizh fhe le .eno farno zhlovezhjo shivlenje
(kos fv.pjo kerfhanlko fkerb bila refhila, tak je
obilno plazhana sa vfe fvoje trudenje.

§. 833 .

Snamenja pa, ki. nam per oshivlenji vupanje
dajo, fo te le; fiva ali bleda varba fe fpremeni
v’ rudezho varbo mefa, odmekli udje poftanejo bolj
terdi, glava ne vili vezli, in fpodna zheljuft, ki
doli vifi, fe fpet k’ sgorni zhelufti n asa j vsdiguje,
shila ferza ino popkoviga traka fzhe fhe od ftrevc
ni odložilen) srneraj bolj raslozlino ino mozhno bije,
otrok na enkrat hropezho sdihne, in kje zhes en
zhaf fpet, potim mesi trepetavnize (trepavnize) ino
uftnize, sapotegne roke ino noge, odpre pofled-
nizh ozhi, in sazhne na vef glaf vikati (knzbati).
In sdaj je treba s' osbivlenjOm fhe toljko fkerb-
nifhi naprej ravnati, to, da srneraj bolj po malim;
sakaj lco bi fe to na enkrat opuftilo, tak bi snal
Otrok fpet v’ fvoj pervi ftan nasaj pafti. Pride
otrok fpet k’ febi, tak fe mu vzhaf ino vzhaf ne-
koljko topliga teja da, fe rible fhe nekaj zhafa s’
toplim fuknom, in fe ne fine terdno poviti , ampak
le ima s’ ogretimi vunatimi odejami ogernjen k’ ma¬
teri v’ poftel polosliiti.

Druga Postava.

Od premaknjenja glave, — glavne etekljine.

834 .

Po pozhafnih ino teshkih porodih fe vezhkrat
najde, da je otrokova glava od pertifkanja po-
fhkodvana. In to fe toljko rajl hi nakljuzlii, manj-
fhi ko je medenica matere proti glavi;otroka, in
dalej, ko je potim takim porod saitajak

316

Po premaknjenju glavnih kofti ene zhres drugo,
ki fe nakljuzhi, zhe glava fkos prav tefno meue-
nizo iti mora, poftane glava podolgovata, fhpi-
zhafta, vzhafi na eno ftran samaknjena.

Glavna otekljina je otezhenje svunajne glavne
koshe, ki od te preftane file pride; vzhafi je bolj
na prednim delu glave, ino ni vfelaj enako velika.
Ravno tako fe vezhkrat na obrasu, ali na riti take
otekljine najdejo, zhe fo ti deli naprej leshali.

§. 835 .

Nasaj poravnanje glavnih kofti je narboljfhi,
naturi prepultiti, ki savolj notrajniga mesenja rnosh-
ganov pozhafi ino nar bolj gotovo glavi fpet pravo
podobo podeli. Navada nekih babiz, s’ ftifkanjom
glavi fpet pravo podobo dati, je slo fhkodijiva, in
lehko ftori, da le moshgani vshgejo, da v’ zhe-
lufti kerzh ftopi, ali fe kaka druga nevarna kole¬
sen nakljuzhi.

§. 836 .

Je glavna otekljina majhina, tak fe njeno ras-
delenje savfirn naturi prepufti. Je pa otekljina
vezha, tak jo je treba s’ lenovimi ovitki obloshiti,
ki fo bili s' vinom ino vodo, ali s’ ovarki dufhe-
zhih selilhov, kakor poftavim, melife ali babje du-
1'hize napo eni; in kadar fuhi poftanejo, fe morajo
fpet prenoviti. Vfi ti perpomozhki morajo topli biti,
in vl iga fprehladenja fe je varvati. Tudi mora po¬
rodna poinozhniza vediti, da je mozhno vino ali
shganje sa novorojene kakor pokladek premozhno
sdravilo , ker jih kmalo vpijani. ,Se ta otekljina
v’dvema dnevoma ne smanjfha, ampak fe fhe le
kje pomnoshi, ino poftane na njoj pozhafi kako
mehko felo, otrok pa, ali veliko vezh fpi, kakor
po navadi, alj je pa bolj nepokojni, vedno sha-
loftno jezhi, in piti no fpati nezhe, tak je gotovo ,
da fe je v' otekljini ali kri raslila, alj da fe je
otekljina vshgala, ki fe bo, ne zhres dolgo ras-
gnojila. Oboja ta flaba nakljuzhba na glavi, bliso
moshganov, je slo nevarna sa otrokovo shivlenje,
toraj mora porodna pomozhniza bres vfiga odlaga-
Bja sdravnika v' pomozh poklizati.

317

§. 837.

S' glavno otekljino fe lehko kervna otekljina
na glavi samenja, ki fe ravno tako, ali na naprej
gredozhim, ali na kakim drugim deli glave, nar
rajfhi pa na eni ali drugi temenovi kofti narediti
samore, in ki she vzhafi med porodom, vzhafi pa
fhe le po porodu fvojo zelo velikoft doifeshe.

§. 838.

Tvervna otekljina fe samore na vfakim feli
glave, kjer je glava ftifkana, narediti; ker na vfa¬
kim takim feli fkos pertifek ene ali druga shila
pozhiti samore; is pozhene shile fe potim kri pod
glavno kosho ino glavne kofti istezhe, in tak fe
kervna otekljina naredi.

$. 839.

Kervna otekljina na glavi fe fposna is tiga,
da je otekljina bolj ismoldzha ino samejena, kakor
glavna otekljina, in da fe femtertje premikati da,
da fe pa per pertifku ne ismanjfha irt tudi ne fkrije,
in da per pertifkanji ne bolezhine pa tudi safpa-
nofti ne obzhuti; tudi ima ta otekljina farbo safe-
dene kervi.

§. 840.

Porodna pomozhniza fe ima, zhe je kervna
otekljina majhina, pokladkov poflushiti, kakor fo
bili v’§. (odftavku) 838 raskasani, sakaj oni krep-
zhajo ,* ino naturo podpirajo, da bo saftana kri fpet
is-sisana. Je pa kervna otekljina velika, tak fe
je bati, da fe bo vshgala ino gnojila, ino na fpo-
dej leshezhih kofteh trohnoba (gniloba) kofti na¬
redila. V’ tej nevarni nakljuzhbi gori imenovani
pokladki nemorejo vezh kervne otekljine rasdeliti,
ino sdravnifhka pomozh fe mora bres odlashka
ifkati.

318

Tretja Postava.

Od otezhenja sfskov per novorojenih
otrokih.

,§. 841 .

Siski fe per novorojenih otrokih, iri ne le per
deklizliih, otekli, ino s’mokroto mleku podobno,
ki je vey.li ali manj gofta, napolnjeni najdejo. Siski
fo per tim napeti, terdi, vzhafi prezej prifadni, in
in fe is tiga fhe gnojiti snajo.

Ta kolesen pa navadno le tedaj naftopi, zli e
babiza po porodu otroku siske is-shmika, da bi
mleko is njih fpravila; sakaj dofti neumnih bab je
fhe, ki bedafto menijo, da fe morajo otrokovi siski
od mleka isprasniti, in per tim deli tako zhudno
ravnarijo, da fe prifad perdrushiti mora, kar je
per deklizliih fhe tdljko bolj fhkodljivo, ker potim
nikdar ne bodo vftani otroka dojiti. Porodna po-
mozhniza mora to nerodnoft opuftiti, ino siske no¬
vorojenih otrokov per miru puftiti.

§. 843 .

Zhe pa per vfim tim siske prifad prime, tak
je treba pokladkov, ki omehzhajo, ali naj fe ob-
zhutljivi siski s’ lenovimi zotizi, ki fo s’ frovim
niaflom, lenovim ali lafhkim oljom pomasane, ob-
loshijo, ino s’ nekoljko ogreto ruto (zapoj ali s’ lafhko
vuno pokrijejo. Ko bi prifad hud bil , ih bi fe Otrok
fhe sraven flabo pozliutil, tak je potrebno, fe fe’
'Zdravnikom pofvetovati.

ititebsm

dd&r.ibu

Od

.SIitcrtcB Fostava.

slatenze novorojenih otrokov.

§. 843 .

Ena od bolesni, ki novorojene otroke nar bersli
prime, je slateniza, ki tretji, fhterti dan, ali do
fedmiga dneva, malokdaj pa posneje naftopi.

319

Nar nevarnifln vsroki fo fprehladenje, ki vezhi
del od mokrih pelniz in o poftelf, ali pa po simi od
hladnima hrama (hishe, lobe) pride, kjer fe po
nozhi v’ pezh ne kuri. Dalej ftifkanje jeterne okoljze
od terdniga povijanja fpodniga shivota, od teshkih
jedi, sadelanja zhrev i. t. d.

§. 844 .

Bolj rumeno ko je novorojeno dete, bolj ga
slateniza sdeluje, ki fe is tih snamenjov fposna:
rasodeva fe na želim shivotu, na uddi, fofebno
jta na obrasu fkos rumeno farbo koshe ino belote
v’ ozhefih, fkos temno fzavnizo, ki pelnize rumeno
farba, fkos terdo selenkafto blato. Otrozi fe re¬
dijo, nizh na truplu neraftejo, in fhe berfh manj-
fhi perhajajo, vender pa vezhi del po pravi meri
sisajo, dobro fp?jb, Vendfer pa vezhkrat kar na
enkrat šakriknejb* ino tako kak bolezhi obzhutik
rasodenejo.

§. 845 .

Slateniza fploh ni nevarna, in vezhkrat bres
vfe sdravnifhke pomozhi sgine, in fe sgubi fploh v’
fhtirih, petih ali fedmih dneh. Porodna pomozh-
niza pa naj ne mifli, da bi vfak otrok moral sla-
tenizo dobiti, ali da bodo otrozi, ki fo fo bolesen
preftaU, posneje. veliko lepilu otrozi.

§, - 846 .

Porodna pomozhniza naj per slatenizi novoro¬
jenih fkerbi, da vsro.ke slatenize odpravi, in da
naturno delavnoft koshe fpet vfavna; zhe samore
obojo frezhno ispeljati,. tak fe naj savupljivo sa-
nefe, da bo rumena farba kmalo is otrokove koshe
isginila. Da bo kosha fpet delavna poftala, je treba
otroka, vfaki dan dvakrat, srutraj ino svezher, v’
farni nilazhni vodi iskopati, ino ikerbeti, ne le da
bo od koshne shkse v’ kopeli popolnama ozhifhen,
ampak da bo tudi kje, pol ure po želim shivotu ino
vfih udih smeraj naprej povfod enako toplo der-
slraflu Ilasen ndazhnih kopelj, driftlanje, zhe je
otrok sapert, ino tople odeje, ni nobene druge

320

ftvari potreba, slatenizo odpraviti. Ko bi pa po¬
rodna pomozhniza vidila, da farba le smeraj bolj
rumena perhaja, otrok veliko jezhi, in shivot na¬
pihnjen poftaja, tak naj sdravnika fvetuje.

Peta Postara.

Od zhresmetanja ino sapretja novorojenih

otrokov.

§. 847 .

Zhresmetanje fe per novorojenih otrozih tako
navadno permeri, da porodne pomozhnize v ref nizi
verjejo , da je to sa otroka dqbfp. Zhresmetanje
pa per novorojenih otrokih ref ne obftoji v’ tiftim
teshkim isprasnjenju shelodza, kakor per odrafhe-
nih, ki je s’ hudim gnufenjom sdrusheno, ampak
per njih je bolj riganju podobno, s’ kterim fe pre-
obilnoft is shelodza vershe. Otrok fe ne davi per
zhresmetanju, kakor odrafheni, tudi ne sgubi fkos
to vefelja do jeftvine, kakor odrafhen, ampak
kmalo na snanje da, da sisati shelf.

§. 848 .

Otrokov shelodez fe fkos to riganje rerhi pre-
obilnofti mleka, ktero is sdravih ino polnih siszov
smeraj dobiti mora, ker ni mogozhe, da bi per si-
sanji otrok vezli mleka ne dobil, kakor kar mu ga
je potreba, Zhe toraj otrozi veliko ino pogofto
zhres vershejo, ,tak fe jim ne fme puftiti preve-
likokrat ino prenaglo sisati.

§. 849 .

Sapertje ino terd shivot fe per otrokih veliko¬
krat nakljuzhi, vezhi del pa per takih otrokih, ki
fe ne preshivijo na perfih; satoraj fe sna terd ino
teshek shivesh, s’ katerim take otroke velikokrat
prenapolnijo, kakor poftavim fuhar (zvipak), bel
kruh , kallie is moke ali grifa, sa veroke tiga slega
dershati.

m

§. 850.

Proti terdi shfoot ino sapž?fje 4 fe obrazhajo
vezhi del rezhi, ki ghivot odprejo; pa to-ni pra\t
Porodna pottnmftizfr fe' !  rapi tukaj rezili ,a k tete
lakfirajo, varvati, kakitr ptžttll: mane, rabar¬
bare. Vsrok leshi v’ flabofti zhrevef, ki fkos
rezhi, ki lakfirajo, fhgrjfe' vgzhe poftanejo, veliko

vezh.j naj- ima; fkerh, ..dii-.jb^.otrpjt ^pljjffep shivesh
dobil, naj -leda, da skelpdez ne bo prenapolnjen,

iri naj ifhe V driftlanjbm ‘ritno žtirevo nekofjjip
prasniti. Ko bi fi otrok od maternih ali aojkinih
perf ta sleg nalesil, tak mora mati ali dojka fvoj
shivesh fpremeniti, in otrok , ki je snabiti. prena-
tefno povit, Fe mora od' njegovih pelniz .reihiti.

nivo

ondi

.ioavKii ifliiLS
ido oni n e in

oq.

-oljnoij « ,Bini
'a adoato oj/ui;
dalo! , d&in ,

1  3*osiav*t. .

"'-@1} eIufiniga'

ftfeokav. jjioq

-ud ilfi , noasiod ondap! oblog odad dam nun 3rts
_ 0 q do doito oj eh niS*, fra - «* ibd) dol ilod oodoh

' aZM  je porodpajpotoOKhhiza iftrbfenje itto zhe-
luftni ker,»h peivotrokuo fposnalatb tdk mora* kmalb
adravnika pbkhzati, kakor hitro Fe ti sli ^Hudobe)
perkashejo,.pomed tim pa btebka: tv’ 'toplo kopel pp-
tosiati v in*'gra,;kj«i5; do dMetik*'minut noter paftiti,
mu po tim driftlo isoikainibliniga: tbja «teti9*'«tudi
fkufiti, mu kamilzhniga teja nekaj v' ufta fpraviti,
potim ga pa raspovit%68v’.ggreto poftel poloshiti.

tnore dolgo sloveti, tak naj lihe, da mu nekaj
kravjiga mleka.,itfilftPS  yAU'(PanS a Wig^.mT
teVniga mlekaq%;fpr^ { yi. ka^jkerzli, pOft$V
in otrok fpet sisati sainore, tak Fe ima otrok k

Mf e fei> Sfa-  ^t.,0i»n S 0ll,n

'OjflbVttdvggmiiii «i ni , fiflsob

.'.rllO d

eni

cgiilog

21

on

[!k&'u 1 o

.Or.H .J#

i,S?apa Postara* .1

SH Mi

ioviria id

i:oo“

i : nQ Y°'

ft^jrjftHo^ijrrmv r oj8ii

.. r „.. iJlotffill V 'utesl  jlo-iaV .ansd

odilov t  ojorniJloa oils§/ §53Ui . oiinHibd ijl «.iilx9*t

/Narlidlj <PS Otroki",

ijedtmf".

fploh
jedOrze
nevarno.

. /1

mrmtiun

i

tnoiti
bo dcito il iti

.itingfi'

.  ilBOlfii
' iliOi;

okolj-

ne-

' ^TrjjJiaviffel&isJi.$  e n e in o drpge oj
fhiri^ ^.Vh t^,' kakor pbftavim, prefvetla luzh,
fnashna, s’ perftjojdi drugimi rczlimi navseta kopel,
vmivanje otroka s’ shajfo po obrasu ino okolj ozhi,
dim, prah, fofebuo prah od bližine, in takfhno
pokrivanje kP &-  ftojim rbbom predalezh

pride v  m 9  pzhi dr^hi. )  D.alej fpp-
hladenje od vetrove vleke, mokra platnma, mokra
poftel, in tudi žke otrokovi?ožhi nifo dofti fnasilne;
zhe ima mati kako gerdp knshno bolesen, ali hu¬
doben beli tek (beli zkfef} ,-Pan da jo otrok ob po-
-ro4u od ffljeiido/ti-iisiVerJiHitiga. grd ta bolesen od
eniga! ozhefak?  drugiinitiulod.-ieniga otroka k’ dru¬
gimi ,fkog naleke»jOwl zberib namrieZh odlozhena
sblesa od ehiga ozfae£aidt\<df-ugimii prepelje^-kakor
fo to vezhkrat sgodjž^oihe fe azhelanvjTih otrokov
s’eno ino fcifto gobo ismivdjo.: oliliih n il <
i' Ti. : s('i r, 1 ifi'V jedo« isjpi Kgifri&limjtji um - >»siu>i*
.Htdidftkj loiTdg oiorog.VS&tlivoipin .H<j fig mrioij

l s  tihj' ,f hn^phj4y K  vnete

trepavnize _ eniga ali obeh ožlrefotf' 1  slo otezhejo ,
saprejo okd,  tako , da’ JfŠ otrok rife šamore odpreti.
<Sa f tdrej leshijo ‘takfhnf otrbki, dokler otrdk terni,
snrenaj j s’ šapertimi ozhmi, m, ifr fi zelo ne persadfc-
vajo, '1 jih odpreti; ampak iihfe. le trepaviiiže bolj
vkiip :  tfflfk&jb; in zhe fe ^ifekhljkb filb vfiik febi
raftegnejo , tak je njihova snotrajna 1'trdn’frtno ru-
dezha, in is njih tezhe veliko goftiga belkaftiga-

1S

323

rumeniga gnoja, in Kdor fhe tiga nikolj ni vidil,
bo komaj verjel, da bi toljko gnoja v'kratkih urah
is ozhi samoglo istezhi. !n, ■

• b •> •< n.\* ■>>.*  ajnonloifano-nj f  »il-nto ojlm/isk

§ „ 855 .

VTako vnetje ozhef je per novorojenih otrokih
nevarno, ker filno hitro naprej gre, in zhe fe pomozh
samudi, v’ kratkim zhafu ozhi popolnoma pokon-
zliati samore. Porodna pomozhniza mora tedaj hitro
sdrdvnifhko pomozh ifkatij do sdravnikoviga do¬
hoda pa naj Tkufi vfaki dan fhtirkrat do ofemkrat,
ali The vezhkrat bolane ozhi s’ mlazhnim mlekom
ali tejom is kumne C kima, kumna, gfctbfaaimetii)
ofnashiti; to fnashenje fe mora pa vender le s’ ve¬
liko previdnoftjo opravljati, ipo trepavnize fe zelo
nizh ne fmejo glodati. Satoraj je kofez vmivavne
gobe nar boljfhi sa to. Zhe pa gobe ni, fe sna
tudi ftaro ndehko platno sa to oberniti. Nikdar fe
pa ne fine ta goba ali to platno sa fnashenje sdra-
viga ozhefa oberniti, ker bi fe s’tim vnetje od
eniga ozhefa k’ drugima preneflo. Tudi fe otrok
poloshi s’ vifokim vsglavjom^ fe fkerbi, da bo shi-
vot dobro odpert, in ko bi drugazhi ne bil, fe
k’ timu s’ driftlanjom pomaga.

Ofma Postava.

Od o r a n j e n j a.

§. 856 .

Oranjenje fe per otrokih 'perkashe [narnavad-
nifhl okolj riti ino na framnih delih, in potim takim
ondi kjer od isprasnjenja ritniga zbrevefa ino
fzavniga mehirja mokri poftanejo., kli pa ondi, kjer
je kosha nagerbanzhena, poftavim: pod pasduhom,
na vratu ino na ulhefih.

oiiilBtaolij -i;iuliširq ijbe • »o.ialm oiiori.vittjJ : ^ i

Narnavadnifhi vsroki fo: dolgo leshanje na
mokrim j nefnagay terda ino ne dofti poravnana

21  ^


.perteninn q pebiize p irjo. frajisik.e irebaadtizte), i& ? . no-
viga debeliga platna^,, (kopel , bv\ Ikteri je, .veliko
shajfe, zhe fe s’ njo kosha slo rible, napzhno prer
shivenje otroka, prenapolnenje shelodza i. t. d.

,f.\. y

ilirfo-il. (linaioiovon w§.aČa§riso ojionv oda!7

Vrazhenje tiga slega obftoji fofebnoiv’* odpravi
vsrokov ino vfakdanjim kopanju v’ mlahni vodi
s’ mlekom ali: otrobi, ino raliliiiv ofuflienji; brest glb*-
danja. Pa.fkerbnim ! ofufhenji Motren«) (te otrokove
rane s'rumenim prahom potrofijo, ktttrim le jjkefcera
mrljt (zoperfka bajanska mokal) pravtpvali pa s’
dhibno pffienizhno moko. Pot roleti je s’ tim prahom
ali s’ to mokofe pa naj ojtuftii^ ko bi bila.na ra¬
njenim mefiti kosha prejed^na.s iV tej okoljfhini fe
naj ranjeno Celo obloshi s’ mašilom is jajžhniga ru 4 -
inenjiika ino dobrigalafhkigaali pa lenoviga olja,
vfakiga pol. Drug prah potratiti, ali druge niasila,
fo£ebno;i>'viny.ho\a beliza C®ldit>eij|) fo filnoflikodljij-
.ve; ; ino porodna poraozhniza mora jo zhe prej ime¬
novane rezhi nizb ne pomagajo, ih oranjenje fihe
pomnoshijo, otrok pa bolehnati ino bolj fuli biti
sa/Jrne, kmalo po sdravnika poflati.

.Kgnmoa moitusHlnb'a umit 'A

Beveta Postava.

Od golif*- i! o n i h.

’

859 .

Gobize (uftna gniljoba) fo drobni, okrogli, beli
mehirzi, ali taajhni turi (otekljine), ki fe v' uftnih
kotizbih spota; beftrani uftniz,. na sobjim mefpjlftp
Oiebti inoijesiku napravijo,(inilij vzhali -Cktfs gfirfa,
sheiodez ino zhieve noter do riti las-fhiiijo.
.!Uod!ibi-i»q bot: :mi/fit‘ioq . mediani.brrgiui i;i!*od oj
§. 860 . iln i;n uni ulnvr en
Vsroki, ki gobize per novorojenih napravijo,
fo: fpazheno mleko j ki sna preftara, premaftno
ine pretesliko sa otroka biti, prpgrefhenje matere
ali dojke v’ šbiveshu. ali pa veliko ganjepje; doba

per-njih jpnriefaitshtmv^P&Khbn iaft. lprehlaileajp y

sheuezha nta&jotnamusanih siszov ;. dalej, tako ime¬
novani otrozhji foki, s’ kterhni ;v’ melftili novoro¬
jene -ptroke pitajo Ckeriuijo),.jih.potim s"jmlekoin ino
t'cyom poj. j o, ino fppt s' fuliarjoin (zvipakam.it ino
mojta V’,n»!eku kuhano, mafhijo;, hitro potim sisctk
podajo , ali zelo dudlizh (dulez) v’ ufta vteknejo,
in, tjakjO bi fe /.hoditi bilo, da hi fe otroku gobize
P 9  učil ne naj-edile.

b^S’: f  sov

Od gojiic otroka fklf irtp boli, ga vfitavlja per
§isanji ; j;pez}}e ;  aisza, je nepokojni p ino fline fe am
zedijo. , ; JZ,he bolesen rafft, tak fo uffet siheraj bolj
unete (prifadne) vrozhe ino fuhe, otrok dobi vro-
zliind, bolft v’ trebuhu, ino kifelo fmradlijro, seleno,-
nafekiauo blato ino mnoga fzavniza gre od njega.
Od sazhetka fe gobize perkashejo bolj bele (kakoij
pjefaO^žt ina krnhiOj ;;P9snPj P« poftanejo vmasano
bele, in kadar fe she lufhiti hozhejo, fo pa ro-
menkafto-five. Gobe grejo lilno rade naprej, da
tudi druge sdrave otroke primejo, zhe jim do uft-
niji kotizho

Narnavadnifhi

fkos

b. r  iW  *, - jsrafs

"Gobize ne oftahejo bres fhkode 8fld?fcW&hjo
sdravje, vezhkrat fe sraven slo pofdfhijo. Vezli
ko fe jih napravi, in bolj ko vkup ftekajo, in vezh¬
krat ko po odlufhenju fe v’ novizh napravijo, bolj
ko fivkafte, ali zhernkafte poftanejo. sisanje, di¬
hanje ino pošnfrafrje vftavljajd , v’ vezho nevarnoft
pride otrokovo shivlenje,, in vezhkrat fo tudi krive,
da otrok vrnerje.

§ 863 .

i\-) (l»o^bdna pomozlihiza samore otroka pred go¬
bicami prevarvati, zhe fkerbi ne le, da fo Iuft
obleka ino shivesh f nasilni ino bres popake, da

mati ali dojka sisez ino begdovizo fnashno dtttshl,
ampak tudi fnashenje uft per otroku s’ zotizo, ki
fe y’ novo sajeto hladno vodo namozhi, vezhkrat
na dan prenovi, pa tudi zelo otrokovo truplo pridno
fnashi, koljkrat je potrebno, fnashenja per otrokih
pa tak ni nikdar preveJilfio.'a f ia'o'l ijdsoilo inevon

Kakor hitro fe gobize sazhnejd delati, tak flaj
bo porodna pomozhniza fkerbna, Vsrokfc, ki to
uftno bolesen naredijo , ino deršhijo, odpraviti’(;haj
torej otroku vlaki drugi shivesh odvsame, ino mu
farno materno ali dojkino mleko prepufti, naj tudi
potrebno rejo otroka, kakor vfakdartje kopanje i. t. di
napove, in naj do gobiz take rezin fpravi, ki jih
vftanovijo ino k’odlufhenji perpravijo , kar fe med
7 ino 9 dni sgoul. Naj torej velikokrat, pti/vfelj
rahlo otrokove ufta s’ tejom od slialheja, bab j d dtt-
fhize ino knmne ismije. Neke babize pa drugazhi de¬
lajo, ino otrokove uft a s’ roshnim medom Opažajo, ino
gobize s’kako"pertrieno zoto, ki je s’ zukroni pd-
trofhena, ali pa s’ rudezhim vinom ino l'he zelo s’
limoninim fokom omokrena, glodajo. Alj s’ tp fho-
lobardijo (kvarijo, fufhajo), ino otroku velike bo-
lezhine napravijo, tako da reviza vezh ui ni vftani
sisati. Varje fe naj pametna porodna pomozhnjža
tiga neumniga mefarjenja, sakaj s’ lilo ponovljeno
prozhbrifanje flori, da fe fpet nove gobize nare¬
dijo , ali pa, da fhe bolj nevarne poftanejo; ampak
zhe vidi, da fe s’ ravnanjom gori pokasanih ne-
dolshnih rezin' gobize ne is-manjfhajo, ampak fhe
bersh mnoshijo, mehirzi bolj. temnikafti perhajajo,
ino otrok bolj bolehni poflaja, tak ima rozhno
sdra^hifhko perpomozh ilkati.
dsšV .ojidlnloh ola novtna ni iinddsnv f 9tv*ib3
~,Lx ni- ...ri: .1* ! d j >1 Oi'

'??ot* . ff.vivoa / ol riiisfl kilbo oti ojI

Detela Poštayai rt  • ^ 1;;^ ,j„!!d

Od perrojenih popak otroka.

§. 864.

Pergodi fe tudi, in ne ravno redko, da otrozi
vsrafhene popake s’ feboj na fvet pernefo , ki jih
vezh ali manj pazhijo, pa tudi vzhafj .k’ navadnim

opravkom' itjo fhip* 1 1  ; lia^Vdjtaijbfrjif šfiivfcifib
nesmoshne ftorijo. NaFttitVhdiufheMIftfed tf&i j9bpai
kami fo: rafklana sgorna uftniza, sarafhene ozhi,
gerzhe na glavi, neprl^sjctftava rok ino nog sa-

M je

.iibou ol Jdomavon —--— - v-- —

ijrblol 'V .ttiboiaa i®«xw&na ot»o.-!di ondi.

jl.MtvPišr rtoVd^ogeHihc to' fpblhi; de^i i4iK£Pi tdko šaf*
raftm?* d*fjwWftlha !o pft'$WzhrtWa-tiejbifore^iSa gd-
toirfo- dK’ (Wtfe ali

v' takim idVomenjt ittdi-a -ŠBi%M1kft d W ftet ^pra-
ihatijisiakaj fidl!{iWd ( ffe i )d , ,sl7^ l vdzh ko ejlliat sjgj&f

dilo, da je bil otrok k^-fteb, pbsriej

fe je pa rasodelo, da je fantizh. t Se porodna po-
inozhniza v’ fklenitvi fpola sarajta, tak ne pride
kar ob vfe savupanje ino v’ safmehovanje, ampak
fhe sna v’ toshbe priti.

Ednajlta Postara.

O <1 perrafh e n ja jesika.

g. 866.

Ne prav ftorjena jesikova ves le per otro-
kib tudi vezhkrat nakljuzhi, zhe ravno ne toljkrat,
kakor ftare babe ino babize terdijo. Zhe je nam-
rezh jesikova ves farna na febi prekratka ali pa
prefhiroka, tak to ftori, da fe jesik dofti ne mesi,
in da otrok sisati ne more. Ta pogrefhik je, ki
mu sarafhen jesik pravijo, kteriga odvesati, fo ba¬
bize vfe urne ino hitre. Odvesanje jesika fe pa
vezhkrat ftori, ki ga zelo nizh treba ni. Sarnore
otrok sisati, tak ga nikjer treba ni; pa tudi zhe

m

sijati ne nipre, fe je treba poprej! preprizhati, da
je perr^fbPnijŠPifeiiTOAifMBIffiirl .ojhof) »mieonigon
.idso 9 n 9 d’l*n«?. . Bsinfln smoge nimldlin : ol iai;-

-na gon • tuu šha  «vflltui8fif3q9n
»1 iltPertrflfMnf^ 1  ftfeifc% $$  f|

Irtnp7, ttfevdttl >  nofpirniAn '

ie je jesikov

konez havdol potegnjen, gjobip doli Vfpbdb
zhelufti lešM ,- in fe nakvifhko vsdigniti ne da, zhe

"I per-

■ (kriVhiinji),’ predalezh

sakaj ona ne ve, v’ kakfhno nevarnoft fe poda,
in kakfhno fhkodo sna-obfrol&i narediti. V’ fofefki

fesjih Vezh

,.. w . . . . fflaredilo^) DaJej lje

na odvesanji jesika prihodnp govorjenje otroka le-
šbezho 3 ) in flabp ropanje per- pperpsanji ; samore
per tim veliko popazlu% satovji wqra vfako takfhno
opravilo sdrayniku prep^ftitj* i i a; «b'

-oq ::.:bo-foq o‘8 .ilsiiiusl Pl fib , ofoboaiit «q »j o
jbnq p n >1«i filoqt i/iinPliH 'r  fisindsom

ildHffiti  ,aun;7uiipinii*.e V oni ojnttqn7na alv do -«>;d

.i)hq adileot 't fim  odi

,f»fiil^o*I s** tl limf »a

n ;! i e  p  [ ni n 9 ril en »q b O

,9b8

-odo •ioq ol al/ Bvodiapt nnp(iofl vfnq p/.
dn-uljjol on <>si /7; i ods f  (fkviijUnn Jin;irl.v>7 sbn ilid
• ;;sna oj . '.X .ojdnoi tnvidnd oni odird oiatl - io>!r>!
s'(\  ibs is;!?! sdpiij idol na nausl ai)7 .« 70 iIspi
on iilcb jlieaj, 9 I' ab * t hoi'l ot -dni t edoii>iloiq
id .pf jlirilaigo«| fi l' ‘asom »u ita&ia iodo nb m
-nd ol t ilii 8 P 7 bo ngnplif P  ojiVma jJče^i nodlima um
na ol dStrauj, atuiiapvbO .pilid n otnu ol'/ »vid
p"oani8 .in iidpii d in obs cg id t itort feidikvo/
ods ibnl fitj : in odpii 'ipjitin fig dni jitelfe do'iio

O d

Porodne pomozhi.

TRETJI DEL

Od opravkov, ki fo porodni pomozh-
nizi per ispolnovanji njeniga pokliza
potrebni , ino od njenih dolshnoft v'
zerkvenih ino fbdnili okoljfhinah.

.idxoinoq aiihoio*!

.vi31  €5  IlTaffT

-A-?ov‘W\ iuboHO^ ©5 t  VA r <so&nyu\o 5)0
»«VvAm\ V\w»’sosAo^?/s » ><\ *sAst

' r v 5\owi\v.k)5) Amvs\w  5)0 ouV .koknioiv
.j\»wvA*\\5o'Ao Am5)o\ oitV . »mfe«

331

-'it 70


PERVI RASBEL

-if HO •'?( Vsi  •1101 01 l-jfiVli Ktfl'  ‘.>1 >:!•) .J 151(11)O 30/1(18

Od opravkov, ki' fo porodni pd-
mozhnizi per ispolnovanji njeniga
poklica potrebni. “ n J 010 J d

)*iom on >!o - jSo  ‘Ji»tl sivi ruf/ v.jIog
sijih!) VoJoijfoin osifoBfaldl oniol

Ferra Postara.

I omusvan, osi/o!oq sol nnnio ob linnili bo

Od vdriftlajlija. v’ritno zhrevo.

„ §. 868 .

* od vdriftlanjom fe s^ftopi vfikanje kake mo¬
krote fkos ritno odpertino v’ ritno zhrevo, ktero
porodna pomozhniza per nofezhih, porodnižaji^
otrozhnizah ind novorojenih otrokih is tiga Ramena
pozhne, da ali blato' bolj naprej ispravlja, ali po¬
rodne dele omehzhiiva, kerzhe, hitriže ali mater-
niZhne kervotoke vftavlja, ali pa tudi, da‘truplo
preVedi, zhe fe obeden shivesh fkos ufta noter
fpraviti ne more.

§. 869 .

Sa isprasnjenje blata fe vsame mlazhna voda,
ovarik od pfhenizhnih otrobov ali albeshovigaselifha;,
in k’ tim fe dve shlize, kakor fo sa jefti, olja,;
eno kafetno shlizo pa kuhinfke foU perdefce; zhte
je kar sa omehzhati, tak fe fol prozh pufti, zhe
ima kerzhe vtolashiti , tak fe kamilzhni te^s’ oljom
vsame. Sa Tnaviti , f? driftlanje is redhe*

kuhane fhterke perpravi, sa matsemizhn« kervavi-
tev vftaviti, fe mer,sla.-voda) v’ ritno zhrevo drisftld,.
ino sa preshivenje (prerejenje) fkos ritno zhrevo

je driftlanje is raefene shupe, jezhmenoviga, ovfe-
niga foha s’ jajzhnim rumenjakom ali mlekom.
Vezhkrat pa sdravnik s’ pofebnih namenov fhe
drugo driftlanje narozhi, ki fe potim po njegovim
vkasilu napraviti mora. Sa otrozhje driftlanje fe
tudi mlazhna voda, albeshovi ali ovarki is pfhe-
nizhnih otrobov s’ oljont vsemejoin  zhe bi moralo
shivot odpreti, tak Te ima namefto fon. Ri je sa otro¬
kov shivot premozhna, nekaj beliga zukra perdjati;

s,“1(13(11 'f3q isinrtsocn

Porodna pomozhhiza moral ^)gr tih opravkih
fofebno na ftaroft matere ali otroka gledati; tako
poftavim leta ftar otrok ne more vezh kakor ko-
fetno fhkodelizo mokrote s’ driftlanjom v’ febe vseti,
sa take fe vsame derfkla, ki ravno toljko dershi,
otrok od dveh do fbtirih |let« p/d mafliza <£cifccl),
od fhtirih do* ofmih let polovizo navadne fredne
derfkle, od ofmih do petnttjftili let ten mafliz, in
sadnizh polna derfkla, ali en veliki mafliz sa odra-
fheniga zhloveka. .898 .g _

-oni oi.na?lil7 mojnidflhbr ho

Sa driftlanje fe ima vseti kofitrafta (zinjafta)
•n-i« Mehiiiiate derfkle, kakor jih' ne svuzhene
- :U  To zelo ^a rjizh, sato ker/fe si njimi

derfkla.
ste Majd

lehko preterga, in tako bi porodna pomozhniza farnh
febe ino poftel gerdo obongavila (spomasala). Zi-
nafta derfkla mora biti sndiraj lepo gladko isde-
lana, in mora tako phalo (rameshelj) imeti, ki rado
gor 1  in dol gre, pa vehder dobro sapira^ takoj da
mokrotni,ne more :  mimo fkos. Karboljfhe je, zhe
phalo ni s’ predivom alt s’ niti ovito, ampak s*
nekterimi oblogami klobuzhine dobro povito, tako.
sapira bolj gotovo, iti ‘ rajfhi gor in dol derzhi.
Predivo ino hiti fe v* mokroti fadeTfmerdijo, ino
te fmrad tildi driftli podelijo , tudi fte rade prevezh
vfufhljo, potim fpet prevezli napnejo.

oiil.v o ;

■jAT ( oj.ooj.-rmnj j ojno/ideaicj

333

07

' f0d«0l

JjS-IOf

)n

u\u

filtlbb o ) fflodoilo ta:nid(_f;M jlojaifj

• ‘grdi dr, UT)! §■ 85”2»

; Se ovarki odselifhov sa driftlanjevsdmejo, tak
morajo biti popre zhifto prezejeni, da fe derfkla
ne samafhi, in potim fe fhe le olje, 161 ali zuker
vmef dene. V’ fredno toplo ino dobro premefhano
mokroto fe fpodni konez derfkle, na kteri mora
phalo. (zhapez) noter do kraja ftifliano biti * na-
mozhi, in potim phalo nasaj potegne, in tak feibp
derfkla napolnila. Jtedkokdaj fe pa derfkla na
pervo : potegnjenje povfod enako napolni, sato, ko
je fhe luii v’ njej , satoraj fe vpotegnjena mokrota
fpet v’ pofodvo nasaj sdrjftla, in potim vnovizh
vphalo potegne, tak bo derfkla povfod enako ras-
greta, ino mokrota bolj rasmefhana.

ail.v

Je

n ni'

%  873,

dobro napolnjena, ino mokrota v’
nji ne prevrozha ne premersla, ka fe is tiga fposna,
da, zhe fe k’lizu pertifne, prijeten obzhutek toplote
podeli , tak fe vkashe shenfki, ktera bo driftlana,
dii fe v’ pofteli na defno ftran vleshe, ritprdti
kraju poftele naftavi, kolena pa k’febi potegne.
Fod rit fe ji sa varvanje poftele kak ftari pert po-

gibu fvete kofti dva ali tri pavza globoko fkos
Fitnt/ odpertino v* ritno žhrtvp vpelja. t Se, per na^
ftavfkevkd kaj vftaVlj*, tak' fe zevka nasaj pb*
tegne, in fe mora na drugo ftran vpeljati fkufiti,
dokler fe rada ino bres file vpeljati da. Napolnjena
derfkla fe sdaj na zevko vftavi, s’ levizo s’ zevko
vred terdno dershi, s’ defnizo fe pa phalo pozhafi
doli tifhi, tak dolgo, da fe žela derfkla isprasni.
Potim fe derfkla s’ zevko vred varno is riti fpravi,
ino nadriftlana shenfka mora tako dolgo mirno na
ftrani obleshati, da jp k’ isprasnjenju blata tifhati

‘prejeli 5 JČ  karodtiflia-
nja vpbftla prehenjafi, kakor nnrP fe potpshi^p dk

334

nemorejo vezh fprejeti. Majhinim otrokom fe driftla
nar leshej da, zhe na krilu matere ali kake druge
shenfke leshijo, in ritna odpertina fe jim popre
prav dobro s 1  oljom namasfee.

§ 8$4v?lml 'Y

Neporedne biibize po driftlanji derfkle vezh
nepogledajo, ampak jo v’ kak kot vershejo, in jo
puhtijo tam leshati, dokler je ni fpet treba. Is tiga
pa ne pride le, da fe per prihodnim opravku te&hko
s’ njo ravna, ampak derfkla fe tudi popazhij da
fe tudi v’ veliki fili ne da kmaloi.vravnati; takfhne
felesllhe derfkle fo tudi, s’ kterim fe ritno zhrevo
nar leshej rani, ker fe vphalo le s’ filo gnati sa-
more. c Stara nefnashna dei-fkia je rezh sa gabiti,
pofebno, zhe fe bolnik fporani, da fe je vezhkrat
per mnogih ljudeh s’ njo poftreglo; verh tiga fe
s’ njo fhe lehko nalesljive bolesni naprej fhirijo.

9)oTq°o?Sl!do \S"hlf  ‘-f

t Snashenje derfkle fe opravi s’mlazhno vodo,
ki fe vezhkrat gor potegne in fpet isbrisga ; potim
fe vphalo ispotegne, fkerbno ofufhi, derfkla od-
verti (odfhrajfa), in f.e snotraj ino svunaj dobro
obrifhe , in vfe v‘ kraj pojospi, tak dolgo, da je
vfa popolnama fuba. In kadar fe je tudi to sgo-
dilo, tak fe verteni (fhrajfO s’ oljarn poroashejo,
derfkla vkup seftavi, in taka na kakvim fuhim
mefti lepo hrani. Ravno tako je ravnati s’ vfako
drugo brisgavnizo, kadar je opravik s’njo dodelan.
, itihiill. ih.jlofjT n/nfl ogirib an mora el ni f anget
juvij/ikujt VI .n h ir.:jl L )(| / ulil 80 'til <7m i;!.< . ol •rabli-i
ojlves V. o.viraf 'a f i7af !;  o/I/es an jabe el abfhab

I>rug , a Postara.

O d ritnih  s a t i z h k o v.

I>il OIT*li(l! o^lob ({iij>J JivIKnSfi? flH*! 4  Or

ihuim Mtfitf:Uianafiirmi&>4i:  ab iitadaeldo imnll

Ritni satizhftt 1 'W  vender nekaj
krenljive rezili. ki fo kakor kegel narejene, in slo
tak debele, kakor kak perft na roki, in fe sa dra-
shilo v’ rit vtaknejo ali fpravijo, da fesapertl shi-
vbt fpet odple. ..n-.,neiivii; • 'i 1

335

§.877.

Saperti shivot odpreti, fe satizhki naredejo is
shajfe, in fizen tako debeli ino dolgi, kakor je
mesinz tiftiga zhloveka, sa kteriga fe delajo. 4 Se
hozhe ritni satizhek v? zhloveka fpraviti, tak fe
more ravno tako vlezhi, kakor da bi fe mu imelo
drrftlati, satizhek fe pbmashe s’ lenovim oljom,
ritno liže fe s’ perftmi le\ize raskrene, in sati¬
zhek fe mu kje en pavez globoko pozhafi v’ ritno
zhrevo vtifhi, kjer ima tako dolgo tizhati, da ga
per isprasnjenju blato ispahne. VeZhkrat je velika
v’ olji nrfpojena rosina (zivdba), is ktere fejederze
islufiri, ali pa fuha na robe obernjena fliva (zhefhpla>
sftdrifti dobro namefto vfake druge rezhi, zhe fe
sheli shivot odpreti.

—tnha utori iii in ^ ... u s ai  .  . -

jOjf /as sflnjnis <»vn>l iKjTn-.b; i;flisd.viqri'l ‘lo/lrJ .u?.\

To  Tretja Postava.

Oif vbrisganja (likanja) v’ shenfke
porodne dele.

,§• 878.

Vbrizganje v’ shenfke porodne dele mora po¬
rodna ponjozhniza ravno tako umno, varno ino
žhedno opravljati, kakor driftlanje : in fofebno
tedaj zhres vfe previdno ino pohlevno, zhe fo slo
fklezhe bolesni prizhejozhe, kakor poftavim ma¬
terni rak. ;  i

§. 879.

'k  Vbrfsganje v’ shenfke porodne dele fe opravlja
is mnogoterih namenov, torej fe mokrota tudi is
mnogoterih rezhi napravi. Nar vezhkrat fe brisga
sato , da fe porodni deli ozhedijo (ozhiftijo), in sato
je mlazhna voda. Materne kervavitve vftaviti , fe
fosika mersla voda, ki fe po okoljfhinah s’jefihom
ali shganjom domefha. Kerzli vkrotiti ali porodne
dele omehzhafi, fe brisga kamilzhni te s' mlekom
ali oljdin, ovarkiislenovigafemena, ovfov (ovfeni)
fok f. t; d. Tndi fe'Zdravila (arznije), ki is Sipo-

336

teke pridejo, ali farne na febi, ali pa oredkane
fikajo, kakor sdravnik- tkasbe; ali pa tudi napove
selifhdvTs k.terihi perodnasipoinozhniaa ponftj,egovim
povelenji. te sa vbrisganjb^hapraiviitn meiani .oljfld*
sH .oifilob al r.gnsM m  f i;7oyoIris Bgiflil sniwn<

id i.b id?us<i M  id.v9ly

pravi. Ta brisala je is kofitra (,zinjai), in nekaj inanj-
fha. kakor derfkla sa otroke. Ima zinjafto, slo vpog-
njeno zevko, nar manj dva perfta dolgo, kina
tvojim prodnim konzu podolgovato glavižo ima, ki
ie .pkolj m o kol ) Ijuknjata, tako* da fe samore mo¬
krota na vfe/  Hrani istekati; tudi fe pa sna , na
navadno materno brisglo ravna, perM. ^(dga, in mfi-

sinz debela zevka is flonove kofti š' eno aii mno¬
gimi odpertini napraviti, to veliko rajfhi noter sder-
zhi, kakor fhpiznafta glaviza krive, zinjafte zevke,
ki je veliko predolga, in lehko . pregloboko pride.

rvi | Vv rvuivu 7 411  ^vll»U t^.lU UUIVU jlllUVi

Vender je pa? »inafdrlia brifegla s’ dolgo , floko
fvosko) zev ko veliko boljfha; zhe fi hozhe shenfka
farna poftrezhi.

§. 881.

Per brisganji v’ shenfke porodne dele fe tako
le ^avna?: iShenika Teivleshfi Iv’ poftbli ali sofi na
herbetngV netksljko povikfhano rifjd^TnO 1  nekoljko
narašten mfprottrenitni bedrami (ftiegniT !  ,'Srajza
ali dblaichila le-ji;  navsad .-SdViihajO , dbo pod
rit fe ji debela piidkigii is vezlikrat slosheniga
perta, ali pa majhina prašna fkleda podderte, da
to, kar od brisganja isleti, poftel ne vmashe. Tudi
fe sna pred porodne-dele-mehka vmivavna goba
jp«Wb.. is ;tiga= namena djatj, ;Potim ; Tp fcfisgla s’
^lifŠtp. motkiiOtOsahifto napolni,. s’ kasirizpm ino fred-
nim ;  perftoin del’nize fe gre ,v ;  porodne dele, in po-
MStekft 1 itsateamobi-ioglekvij, (Rfttifpg flpsppjgp

mokrota.! .i«pjdr9W^;,nr4ttj

POrfliinflicit^.Jsdcbipatejmih fjPftbijP ;
ge^kina glavica .nad ;nftmi v’ maternizo istifhi, po-
^9i!Jfe iU l)E4Sg3lajii$feitiagft, in kinalo* a*#?

saj .is-vlezbe, - Ima mokrota flie-en zfaaf v’materni
no^limzi, oftati. tak naj, shenfka The nekaj ?hafa

na hprfatu. aftaae: zbejrnul pa, mokrota, ki je v’ mar
terni. noshnizi.saoftalai,iMistezhi,i talk mora shehfka
vftittu in dershi fe .ji /goba naprejui porodni deli fe
pa s' tenko rjujio/oterejb { (jbnifhejo).!

viih r iK\iqiq o.vivol 'a nb , mit bom , m rr  o.vinloh

-Oti..: ' f<  :'l0(, '■:,- oji71it'lhn<f ~'r n.vid f. j,. . ,i
»O«,-J is.vifjnj oi dot .isl>!otbo isAinvmvl oL \:;mi im A
•oooj.) q 1 10 hm nlid SL ioifjht.iv8iq'l fin r  o; j;l on /mi

( SIiterta Postava.

Od u metn '-ijj^ipižo

I oq ilt ( katet,coaiiij,';.,'n] i i 9 }< m 0JS

(lito

§i 882. --kh!

IjOfll

Vzhafi je med pretekom poroda, ki je po redi,
fzavniza porodnize fkos.,- to sadershana, aa otro¬
kova glava, ki v’medenizi ftoji, fzavno zevko,
ali vrat fzavniga meh rja prevezh ftifka. Porodna
pomozhniza mora torej med porodnim zhafom dobro
na odtekanje fzaVtfbfl^gtedatf", da nfr bo perpuftila,
da bi fe ftcaOini slpg sade,rshane fzavnize nakLju-
zhil. Ko lii‘v^hde^ le bilk' l9, a vri ra k  s a d er.s fi a tia, fn
bi je porpdfliza nikak fqrijd/od. ^eb’ ispufhati ne
samogfa, tak ji njo mora porodna pomozhniza, zhe
porodniga pomozknika ni, umetno odvseti. Satoraj
mora smeraj taka zev [nar perloshnifhi sa njo je
zevka is frebra, kateter (pimza) imenovan] per febi
imeti, zhe k’kaki porodni r Jiomozh gre.

::  : - ! Silo

S- 883.

Zhe je treba s’ katetrom ravnati, tak fe mora
porodniza, kteri fe, fzavnizMdvspti ima , na herbtu
s'ftegpi narasen lepiiežha snajti. Pprpdna .pomozh¬
niza fe v.ftavi na defuo ft,ran pofteje, in dershi v'
defnizi pipizp ,

da fe ogreje, dno np-kon^ s',oljem ali mafijo dobro
namasati ju d.er?hi naj s’ pavzam ino frednim per-
ftom leiji^e dve s.vunajne /vampe uftnize porod-
nize narasen, da fi po/.v’ izpv.no zevko s’ pj-
pizo naredi. Odpertina fzavne ževke fe pod fhe-
getavzom tikama pred Vbodifbom v’ materno nosh-
nizo , ra^lozha,0:.s’ farnim o^befpm vidi. V'to  od-
pertino vpejjii pjpjzp s’ fhpjzo naprej, in ko je kje

28

338

en navez globoko perfhla, greva’ rozhnikoin pipize
poznafi navdofj in jo fhe nekaj naprej potifhi, tako
dolgo, da jo do treh pavzov globoko (pravi. Potim
naj potegne fvilo (drot), ki le v’ pipizi snajde, s’
defnizo vun, med tim, da s’ levizo pipizo terdno
dershi, in fzavnizo v' podftavljeno pofodvo odte¬
kati pufti. Je fzavniza odtekla, tak fe pipiza (pet
ravno tako vun fpravi, kakor je bila noter fpravljena.
Nikdar ne fone porodna pomozhniza pipizo s’ filo
noter fpravljati, ker bi s’ tim lehko fzavno zevko
irio fzavni mdhir slo rabila. Ko bi fe ji pa ne dalo
pipizo noter fpraviti, tak naj hitro po porodniga
pomozhnika polhle, ker vfako sadershanje fzavnize
med porodom lehko finertno nevarnoft perpelja.

DRUGI HASDEL

Od dolshnoft

r  v’ zirkvenih okoljthinah.

..■noti.H ti .in :

?t ®i« idlinrfsohofi •ion] vas juh:) iž rnom

Perra Postara.

Od kerlta v’ fili.

MOlfl O "J Jfef pion/r.r gio884;l

Porodhft ;  pomozhniza je dolshna, ne le kar
porodnjzi ino ptrozhinizi ftrezhi,* ino sa telefno raft
novordjbniga otroka fkerbeti, ampak tudi gledati,
da 6trdk, kteriga ob porodu fprejme, ob pravim
zhafu fveti kerft prejme. t Sofebno naj bo njena
fkerb, da, zhe novorojeniga otroka vidi v’ flaboft
ali bolesea pafti, na to ftarifhe opomni, in zhe ne¬
varnoft vidi, kerft v’fili fvetuje.

-rieon mn ,\im  V moidgj 885. .

Zhe fe torej otrok vleshe, ki je navides mer-
tev , ali le flabe snamenja shivlenja rasodevaL” ali

339

je tako popazhen, da je v’ nevarnofti shivlenja,
in fe je bati, da bo poprej odmeri, kakor sa po-
delenje fvetiga kerfta poklizan duhoven perftopiti
samore, tak sapove poftava vere ne le per ka-
toljflikih kriftjhnih, ampak tudi per Luteranih,
otroku kmalo kerft v’ fili podeliti. Le per Shido-
vih (Judih) je to drugazhi, ker obeni kerfhanfki
porodni pomozhnizi ni perpufheno, otroka judovfkih
ftarfhov, ki nifo k’kerfhanfki veri perftopili, bres
njihoviga vedenja ino pervolenja kerftiti; in zhe
je porodna pomozhniza, ki kerfhanfki porodnizi
ftreshe Shidovkinja (Judinja), tak fe fveti kerft
ne fmb od nje podeliti, ampak od eniga prizhijo-
zhiga kerfheniga zhloveka.

§. 886 .

Ko bi pa otrokovo shivlenje she med porodom
v’ nevarnolt perfhlo, kakor fe per teshkih ino po-
zhafnih porodih, ino tiftih, ki fe le fkos umetno
perpoinozh dodelati dajo, vezhkrat pergodi, tak fe
mora fveti kerft tudi fhe ne rojenimu otroku po¬
deliti. Ker fe pa tudi fveti kerft vfelaj na kakim
pravim udu ali delu otrokoviga trupla opraviti mora,
tak mora porodna pomozhniza, zhe bo treba, otroka
fhe v’ maternim telefu kerftiti, po snotrajnim pre-
jifkanji dobro fposnati, da je naprej leshezhi del
pravi del otrokoviga telefa, ki fe kerftiti samore,
ne pa popkov trak ali napreleshezha ftreva; dalej,
jeli fe snotraj materne noshnize ali v’ maternih
uftih snajde, ino ali je otrozhji mehir saref she
pozhen, ker fe kerft v’ fili ne fine na tiftih delih
podeliti, ki nifo udje trupla, ampak ki fe le otroka
dershijo, ali tifhtjo.

887 .

Je porodna pomozhniza od tiga preprizhana,
tak napolni kerftno brisglo s’ naturno toplo vodo,
ino pelja zevko brisgle v’ materno noshnizo, in
ravno na naprej leshezhi del otroka, ino med tim,
da vodo istifka, ino otroka trikrat sh’ njo brisgne,
sgovort poboshno te le befede; Otrok! jas te kcr-
ftim po navedbi fvete kotoljfhke zirkve v’ imenu
Boga Ozheta sino ,Sina, ino fvetiga Duha.

22 *

340

Zhe Ti pa porodna pomozhniza ni svefta, da
fhe otrok shivi, in bi fe tako fhe kerftiti samogel.
tak le mu fveti, kerft podeli s 1  tim perftavkom;
Otroki oko fhe simi fh, lak te kerft m v'imeni
Boga , Ozheia, ino c Siua iiio fveliga Duha.

§. 888 .

Zhe je pa en del otroka, poftavim: roka ali
noga is materne noshnize naprej isgnana, tak vsamfc
porodna pomozhniza kosarz naturne tople vode, ino
oblije trikrat naprej leshezhi porojen del s’perftav¬
kom poprefhnih befed. jShe tudi *daj gotovo ne
ve, jeli fhe otrok shjvi, tak fe mora tudi tukaj
perftavik isgovoriti: Zhe fhe shivi f h  i. t. d. In
ko bi fe moral kerft v’ fili per popolnoma poroje¬
nim otroku podeliti, tak fe njegova glava trikrat
med isgovarjanjoin poprefhnih befedi oblije. Po
takfhnim kerftu mora pa porodna pomozhuiza du-
hovnimu raslozhno povedati, tako ino v’ takih okolj-
fluuah je otrok kerlhen bil. , ;

Druga Postara.

Od fkerbi porodne pomozhnize, kar pervi
pot otrozhnize v’ zirkev sadene.

§. 889 .

V’ mnogih krajih je tudi fhega, da porodna po-
mozhniza otrozhnižo na pervim potu po porodu v'
zirkev fpremi, da na njo gleda. Od tiga pota, ki
fe per mnogih fhe le v’ konzi fheftiga tjedna po
porodu ftori, fe ni lehko kake nevarnofti bati, aa
fe le v’ merslim zhafu leta ne pergodi. Vezhkrat
pa tudi otrozhnize she deveti, defeti dan po po-r
rodu zirkev objifhejo, ino to jim sna pa slo fhkodljivo
biti. Porodna pomozhniza mora gledati, da ta pre\>
sgodna pot v' zirkev otrozhnizam odfvetuje ino vbrani.
Nar boljfhi zhaf sa ta pot je tedaj * zhe she otrozh-
nifhki tok jenja, ino fe otrozhniza dobro pozhuti.
Per veliki simi je pa fhe tudi tazhaf velike pre-

341

vidnofti potreba, da fe otmzhfiiza oe premrasi.
Potrebno je ali, da fe pot v’ zirkev na drugi zhaf
ddloshi, ali da fe poaittda v’ zirkti skrajfha, ali
da fe molitve vpel j a Vanja v’ porodni/,hrti hifhi od
dtihovniga opravijo. Zhres vfe to porodni pomožh-
nizi ni farno sa dufhno isvelizhanje matere fkerbeti.
Ko bi tedaj shivlenje matere she db porodu v’ ne-
varnoft perfhlo, tak naj porodna pomozhniza fkerbi ,
da bo shenfka fhe ob pravim zhafu previdena.

TRETJI RASDEIi.

Od dolshnolt porodne pomozhnize
v’ fodnih okoljfhinah.

Peira Postava.

Oxl dulshnoft porodne pomozhnize v* fod-
nim prejifkanji,

§. 890 .

Porodna pomozhniza vzhafi dobi povelje od
gofpodfke , telefni ftan kake shenfke prejifkati.
‘Sodnik poftavim hozhe vediti, ali je takfhna shenfka
nofezha, ali je she porodila, ali fe je porod fhe
ne dolgo sgodil, jeli fe na njenih porodnih delih
kako ranjenje ali otekljine snajdejo, ali ne i. t. d.
Tudi fe vzhafi vprafha, jeli je pokasan otrok pred
pravim zhafom, ali ob pravim zhafu porojen bil;
jeli je fhe porojen, ali je she nekaj zhafa na fveti,
jeli fe kako ranjenje ali kako snamenje ftorjene
file na njem najde i. t. d.

S- 891 .

V* vfih takih okoljfhinah mora biti porodna
pomozhniza fvoji gofpodfki pokorna, mora pre-

342

prejifkanje s’ nar vezho premifhlenoftjo ftoriti, in per
odgovoru le to povedati, kar je v’ refnizi najfhla.
Zhe fkos prejilkanje ne fposna dofti ftanu, sa
kteriga je vnrafhana, da bi samogla povedati, da
je ena shenfka nofezha ali ne nofezha, da je, ali
da ni porodila, tak mora to tudi gofpodfki na rav-
noft ino odkritoferzhno obftati; Ko bi v’eni taki
perloshnofti ne govorila refnize, in bi kaj pove¬
dala, kar ni tako , tak jo zhaka sanizhavanje. fra-
mota ino pokaranje (fhtrajfinga), ino zhres vfe to
The sna shenfko v’ nefrezho fpraviti. Nihzher jo
pa ne bo ozhital, zhe odkritoferzhno rezhe: Mojo
snanje ne feshe tako dalezh, in satoraj nifem vrtan’
kaj gotoviga rezhi. Je pa porodna .pomozhniza
zhifto preprizhana, kakfhna je shenfka, tak ne
fme gofpodfki nizh sakriti. ino mora bres vfiga
gledanja na perjasnoft ali fovrashtvo, plazhilo ali
pretenje, vfe raslozhno povedati.

§. 892.

Sapasi porodna pomozhniza, da kaka nesa-
konfka shenfka nofezhtvo sakriva, tak mora na
tihama gofpodfki ali doinazhimn duhovnimu to pove¬
dati, in potim ravnati, kakor fe ji vkashe; sakaj
zhe taka shenfka fvoje nofhenje sakriva, tak mifli
gotovo tudi porod ino otroka sakriti; in vezhkrat
to drugazhi ne more, kakor da otroka v’ kraj
fpravi; zhe pa ve , da je njeno nofhenje she snano,
tak ji ne bo napadlo, da bi porod ino otroka sa-
krivati hotla. Ravno tak mora porodna pomozh¬
niza gofpodfki na snanje dati, kp (ii bila sapasila,
da je ktera shenfka otroka odgnala (fpravila), ali
odgnati fkufhala. Poflednizh mora tudi gofpodfki
na snanje dati, ko bi fe ji slo dosdevalo, da je
bil kak otrok vmorjen. Porodna pomozhniza mora,
kar to sadene, na vfe dobro pasiti, ino ne fme
obene perloshnofti samuditi, tudi to dolshnoft nje-
niga pokliza svefto dopolniti.

343

Druga Postara?

Od dolshnolti porodne pdrridžhnize per
nagli fmerti nofezhe, porodnize, otrozh-
nize ali novorojepiga otroka.

/Slifha porodna pomozhniza, da je v’ njenim
okrogu (kotaru, okraju) shenfka she zhres ofern
ino d vaj let tjednov uofezha, vmerla, tak mora,
kpljkor fe da, hitro po nar blishnifhiga porodniga
ppinozhnika poflati, da bo fkosj umetno porodno
ppmozh, k’ zhimu bo vezhi del’ materniga reska
potreba, fhe kje otrok refhen. Sakaj, kaka groša,
ko bi otrok fhe v’ maternizi shivel, ko bo njegova
mati pokopana! Alj she ne ftrefe Zhloveka tudi
fam Ipomin na pozhafno vmiranje otroka v’ rnert-
vim maternim teiefi? Bi bili pa domazhi te rajne
(pokojne) nafprot., po porodniga pomoz.hnika po¬
flati, tak mora porodna pomozhniza igofpodfki ali
duhovnima hitro to povedati JDo sdijavnikoviga na¬
fto j>a.'mora mertva v’ pofteli leshati, ino s’ toplo
odejo pokrita oftata Ko bi fe pa porodni poinozh-
nizi vidilo, da je shenfka le na vides mertva, tak
mora vfe fkufiti, jo fpet oshiviti. K’ timu namenu
fliishi: rahlo glodanje zeiiga sbivOta, s’ fuhuom,
kertazhenje dlanov ino podplatov , hlidenje z-hiftiga
Iufta, fhkroplenje s’ inerslo vodo, vmivanje s' top¬
lim vinom; pod nof naftgvljenje jelenovza ali fal-
miakovza, driftlanje is mlazhne vode ino jefiha i. t. d.

§ 894. .nJahh

Vmerje zhres ofem ittto dvajfeti tjeden nofezlia
shenfka med porodom, in poprej, ko je shivi otrok
od nje, tak mora porodna pomozhniza na naglim
po porodniga pOitiozhnika poflatida  bo porod do-
konzhai; sakaj tudi taka shenfka fe nefme s’ otro¬
kom pokopati, ker je fhe tudi tukaj vupanje. otroka
refhiti. ,Se sdravnik -rundi, tak mora porodna po¬
mozhniza, Zhe naprej leshezhi del otroka fhe gib-
zhen nad medenizhnim vhodifhom ftoji, ino shenfka

344

prezej proftrano medenizo ima, obrazlianje na noge
ftoriti, in tak otroka iia fvet fpravitir Je pa glava
ali rit she gloMMr v mfedenizo ftopila, tak fe mora
naftop .porodniga pomozhnika dozhakati,

* rfs,)1io  e ^ Ih % i, s 6 «

V’tej sadni okoljihini mora porodna pomozh-
niza, dokler porodni [mmazlmik ne naftopi, ravno
tako per mertvi porodrnzi'Offati, kakor per shivi,
in od zhafa do zhafa shotrajno prejifkanje ftoriti;
sabaj* vzhafi inaterniza ineiftve shenfke Vendar 'fhe
otroka is-shene. t Se je-sfie vezli ko* elikrht sgO-‘
dilo, da fo fe itiertve'porodnize fhe d^offbkom v**
telefi na voder (motfilfe .'SBabre )- poloshile. in div fe
je potim, ki fo bilje k’ pObOpanju vsdignjenei, otkok
med'njihovimi sgornimfi'bedri leshezhi ino vlešhbrt
najfhei- 1  Da takfhni otrok kpBzii ne. vsame, ko bi
kjd shiv na fvet pfei-fhel ,‘ tak mora porodna jltj-
mozhniza tudi na mertvo porodnizo dobro gledati,
in jO' ; Vžhafi'-ter vzhafi prejifkati. Savoljo -figa fe
pa tudi porodnica, ki je med porodom vmerla, ne
Ime hitro po .fmerti is poftele predjati, ampak mora
tako dolgo v’njoj oftati, da jo porodni pomozhnik
od otroka refhii m In fploh fe občna nofezha ino
otrozhniza ne ime hitro* po fmerti is poftele, v’
kteri je vmerla,' potegniti, ampak inOra fepervih
6 do S ur per miru V’ poftfelii pHftiti. Mora pa kdo
per mertvi oftati 1 ,' sato 1  j - ko^bi*Sftala fpet preshiveti,
in ker bi nevfmilen« bilo, jo farno puftitii

'-ik  , obon olatom‘a at.oo!qoiildl .«.) 1
H Ion hp({ ( : mo m

Kd bi shenfkd kihalo' ]Vb pbrodii ali v’ btrozbji
pofteli na nagloma na kervotoku, kapu (boshjim
shlakuj, inikanji, omedlevzi i. t. d. vmerla, tak
fe $  ker fo v’ tih pkaljfhipah snainenja prav slo
negotove* takfhna shenlkb rozhrto sa mertvo

dershati, ampak morbid^. feiAro sdravnik pok lizati,
in do njegoviga dohoda fe jo mora oshiveti fkufiti,
kakor je bilo v !  §. 919 vuzheno. Ko bi kdo po¬
rodno upomozhnizo dolshil, da je ona fmerti otrozh-
nize kriva, tak pa naj puftt, da fe bo k’ fpri-
zhanju njene nedojsbsnofti truplo < ra&djalo (gori
djalir)*»i!; .iipfl fliodliboilv »tirnl.vinoboiu histt nad.v

345

§• 897 .

Zhe kaki novorojeni otrok, ki je per porodu
sdrav-bjl, nanagloma vmerje, ino porodna poinozh-
niza vsroka fmerti ne ve , tak mora fpet hitro po
sdravnika poflati, ino sa ta zhaf vfe perpomozhke
oshivlenja pofkufiti. Otroka mora v’tej nakljuzhbi,
fofebnp,; zne je od nesakonfke matere, dobro f pre¬
gledati, in ko bi snamenja pofilene fmerti na njem
najfhla, to hitro gofpodfki na snanje dati.

t SHTEMTI MASBEIa.

Od snamenjov nepokaslieniga (ze-
liga) ino sdraviga divifhtva, ino
poprefhniga poroda v’ fodnih
okoljfhinab.

§. - 898 .

Vezhkrat je potrebno, da mora porodna po-
mozhniza fodniku povedati, kako je shenfko najdlas,
ktera je obdolshena bila, da je nofhenje ino porod
satajila, ali zelo otroka sapravila i. t. d.; satoraj
je filno potrebno porodni pomoz-hnizi fposnati ! ,v ali
je kaka shenfka she porodila ali ne.

§. 899 .

Popolnama nepokasheno ino sdravo divifhtvo fe
fposna is fhe žele ino shive divifhke mrene (di-
vizhje koshize), is mefnatih, vlazhnih svunajnih
framnih uftniz, ki fe terdno vkup fklepajo, ino te
male rudezhkafte framne uftnize zhifto pokrijejo:
is fhegetavza, ki je vezhi del od fvoje f»redne
koshe f krit y is majhiniga shrela fzavne zevke , ki
je slo mefnato; is tefnobe vhodifha materne hosh-

346

nize, ki je tudi farna tefna ino s‘mnogimi poprezh-
nimi gerbanzi previdena: is gladkih uftniz mater¬
nih uft, ki eno poprezhno fklad med febo imajo,
vender fo ob zhafu mefezhniga zhifhenja materne
ufta bolj okrogle; in poflednizh fe fposna is ne-
pokashene frarane vesi ino fredniga mefa. Siski
fo vlazhni, berdovize ne ftojijo prevezh vun, ino
fo s’ obftertjom vred rudezhe; fpodni shivot je
gladek , in nima ne gerbanz ne marog.

§. 900 .

Vender fe na te snamenja ni sanefti, vzhafi
eniga ali vezh tih snamenjov ni, ali fo v’ drugi
redi, bres da bi fe fmeio fkleniti na telefno poka-
shenje (pokvarjenje) divifhtva. Perrojene popake,
kakor: da fe je shenfka bres divifhke mrenize
vlegla, bolesni, beli zvet, vnetje ino rane (otekljine),
pregreha laftniga omadeshovanja snajo velike fpre-
membe v’ fpolnih delih narediti, ki fo tihi od te-
lefniga sdrushenja podobne! Le zhe fe vfe v’
poprefhnim §. (odftavku) nakasane snamenja gre-
fhajo, in vmef tudi flab fluv (nedober oglas sa-
dershanja), puftijo fkleniti, da je divifhtvo nar
berfh pokasheno (pokvarjeno).

§. 901 .

Znamenja gotoviga telefniga sdrushenja fo
vezhi del tem nafprotne, ktere ifo bile v’poprefh-
nih §§. (odftavkih) povedane, kakor: odmekla
divizhja koshiza, ki je vzhafi zelo vezli ni. zunja-
fte, vmasane-farbane, uarasen ftojezhe velike ino
dalezh dolj vifezhe, rjavkafte male frainne uftnize;
odpertina fzai ne zevke ni ftifnjena, materna nosh-
niza je daljfha ino manj gerbanzhafta, in materne
ufta bolj globoko dolj ftojijo. Tudi tukaj, kakor
per divifhtvi, fe ne da is farno eniga ali drugiga
snamenja na refnizo fkleniti.

§. 902 .

Je shenfka enkrat ali she vezhkrat porodila,
tak fe najdejo siski uveli, odmekli, in zhe je dojila,
berdovize vezhe, ino bolj ispotegnjene, mlezhne
silile bolj napete, kakor v’ divizhjim ftanu. Tre-

347

buh oftane fploh bolj debel, kosha na njem je
nagerbanzhena ino s’ rumenimi, rjavkaftimi ali
fivkaftimi inarogi obdana. Na nogah fe vezhkrat
fledi poprefhnih kervoshiljnih gerzh vidijo. Velike
frarnne uftnize fo bolj uvele, odinekle, kakor v’
divifhkim ftanu, in fe vezli terdno ne fklepajo,
tak, da fe male frarnne uftnize viditi dajo, bres,
da bi bilo treba te vezhe odgerniti. Naj)rej mole-
zhi del malih framnih uftniz nima vezh prave rn-
dezhine, ampak vmasano-rjavo farbo. Ves framnih
uftniz je raftergana, in vzhafi fe fhe obraftki
(fhrenfi, krafte, 3iarbenj od poprejfhniga preter-
ganja na frednim inefu sagledajo. ( Struga materne
noshnize je bolj proftrana, pa krajfha, in gerbanz
je manje kakor per divizah. Maternizhni vrat ni
vezh hruftanzhaft, terd ino gladek, ampak bolj debel,
gobaft (vrapav) ino mefenaft. Med uftnizami ma¬
ternih uft ni vezh tifte majhine poprezhne fkladi,
ampak fe le ena podolgovato-okroglafta odpertina
s’ mnogimi brasgotini ofhlata.

§. 903 .

Vender fe, zhe je she vezh zhafa preteklo,
is tih snamenjov na kak poprefhni porod ne da s'
popolno gotovoftjo fkleniti, ker nektere bolesni,
kakor poftavim israftki (polipi) v’ maternizi, sgno-
jenje na maternih uftah, nemarna bolesen Cfran-
zosi), Vodenika maternice j vodenika v’ trebuhu
i. t. d. porodne dele tak fpremeniti samorbjo, da
fo taki, kakor da bi bila shenfka she porodila.

I' »04.

Je bil porod fhe le pred enimi dnevi, tak je
fposnanje lajfho,' ker fhe nekaj snamenjov k' po-
prefhnim pride, namrezh: v’ siskih je fhe mleko,
ki fe s’ ftifkanjom, ali vlezhenjom s’ mlefhkim
»-lashom nekoljko isprasniti da; trebuhova flena
je uvela, ino po njoj fe femtertje krishama rude-
zhe rajde (fhtreme) vlezhejo; materniza fe fhe
snabiti gor nad framnimi koftmi kakor krugla ofhla¬
ta j i^ porodnih delov fhe tezhe manj ali vezh ru-
dezho mefezhno zhifhenje, ino fled od njega fe
fhe da v’ pertenini is poftele ino shivota najti : ma-

348

terna noshniza je fhe slo ras-fhirjena ino uvel«,
maternizhni vrat ftojt globofceje in bolj navsad,
kakor fploh, materne ufta fp The odperte, vezh-
krat tako, da fe perft v’ nje vpeljati da, in Jo
ner dotiku bolj obzhutljive kakor fploh, in vezh-^
krat fe fhe ranjene fledi pokashene vesi nftniz alf
preterganiga fredniga mefa vidijo.

PETI RASBEB.

Od podvuzhenja sat porodne
pomozhime.

§. 905 .

Pervlili. . >  1 ••

Porodne pomozhnize ftojijo na ravnoft pod
krajfijo, domazho gofpodfko ino krajfijfkimi sdrav-
niki. ■ >■!:uq  v

Mrngizh.

Le take porodne pomozhnize, ki fo s’pifmon}
(s’ pifano pravizo, diplomom), ki je od eniga ze-
farfko-kraljeviga vfevuzhelifha (Umeerjitdt, uni-
versite), ali od eniga zefarfko-kraljeviga vifoko-
fholjftva (lizeuma) podpifan ino podpezhaten, fmejo
v’ zefarfko-kraljevih efterajfkili deshelah dela po¬
rodnih pomozhniz opravljati.

Tretjizh,

4 Stanovanje porodnih pomozhniz mora s’ sna-
mcnjom njihoviga pokliza (fhildom)sasnamvano biti.

Ir ( ild ) oh

4 Sliteri iz Ji.

Porodne pomozhnize fe morajo fpodobno, pofhte-
no ino tresno sadershati, molzhezhe biti, ino po
dne ino po nozhi porodnizam,, ki njih poinozh po-

343

trpbujejo, s’ narvezho perpravnoftjo ino pridnoftjo
poftrezhi.

Peilzli.

Per teshkih ino nevarnih porodili, ker je po¬
ni ozh s’sdravnifhkim orodjom potrebna, fo porodne
poinozhnize pod ojftrim sagovorom savesane, fhe
rth pravipi zhafu porodniga pomozhnika ali sdrav-
nika pok lizati puftiti.

,S li e s t i z K.

Je shivlenje otroka v’refnizhni nevarnofti, tak
ne fmejo nikdar opuftiti, ga v’ fili kerftiti.

4 S e d ml x  1>.

Per otrožih, tia vides meHtih ino godnih, ki
fo bres ozbitnili snamenjov gnjilofti, bojo s’ prid-
noftjo ino dofti dolgo zhafa vfe potrebne perpo-
mozhke pofkufile, ga fpet oshiveti.

Ofmizlii

Obena porodna poinozhniza ne fme poprej
otrozhnize sapuftiti, kakor kadar fi je sbe popol-
naina svefta, da fe per njoj obeniga kervniga vter-
ganja (kervozurka), ki fe lehko pergodi, ni vezli
bati.

-idob i odlil! , jtiil olulxKlq orisov oje na  oni . iloiio

DevetUli.

Porodnim pomozhnizam je pod fhtrajfingo pre¬
povedano, shenfkam ali otrokam kake sdravila,
rasen navadnih fokov sa novorojene otroke, da-
vati, ali fvptovati, ali otrokom jesik odvesati (pod-
resati), ampak, zhe je pofledno potrebno * vfelaj
sdravnika ga ;  to pokližati.

Defetizh.

Prevelike pregrehe ino praviga (djanfkiga)
vmorjenja fe tifta porodna poipozhniza kriva ftori,
ki k’ odgnanju telefniga fadufVetujeali perpomore.

K ilnaj st’ * 'i.

Shenfke, ki porodnim pomozhnizam k’ timu
grosovitnimu namenu kaj natolzujejo (pominjajo),
ino od njih! perpomozhke sa odgnanje telefniga

350

fadu hozhejo, fe imajo poliziji ali komifiji na
snanje dati.

Ovanaj stizli.

Bo porodni pomozhnizi od gofpodfke ali kakiga
fodniga ftola prejifkanje sapovedanotak bo po
Tvojim nar boljfhim vedenju ino snanju refnizhno
ino raslozhno tiftim to povedala, kar je Tkos pre¬
jifkanje najfhla.

tSeEtSTI HASDEIi

Od perfege sa porodne ponio/.imize.

• '£ •S“f-’ 906 - (1 , Bfla , '

Dobro svuzhena ino sbrihtana porodna pomozh-
niza samore velika dobrotnica zhlovezhftva biti. Ta
mifel jo samore v’ njenim teshavnim pokiizu pod¬
pirati, ino sa njo vezho plazhilo biti , kakor dobi-
zhek zhafniga blaga. Ker pa flushba porodne
pomozhnize veliko dobriga pernefti, zhe fe prav
opravlja, pa tudi Tkos lenoft ino sanemarjenje da¬
nih vkasilov nesmerno fhkodo ras-fhiriti samore,
tak vfaka modra dershava vladanje )  porodne po¬
mozhnize pod ojftrO fkerb gofpodfke poftavi. Po¬
rodna pomozhniza fe mora s' nafledno p er f ego tim
dolshnoftam savesati.

S- 907.

Jaš Cime, perilnik) perfeshem ino oblubim
Bogu vfigamogozhnimu, da bom fvojo dolshnoft
v’ tej meni savupani flushbi kakor pofhtena ino
bogabojezha kriftjarikh vfelej ino fkerbno ispol-
iiovaia, in da sraven ne bora obeniga fpazheniga
(hudobniga' namena (zilja in konza) ali kakiga
zhloveka fhkode ji f kal aobljubim  veliko vezh po-

* 35 !

rodnim po vfili ftraneh (na vfako visho) poftrezhi
ino pomagati, ino meni dano podvuzhenje, koljkor
bom vedila ino snala, po 1'voji vefti na tenko do¬
polniti , ker fe saveshem, da bom vbogim ravno
tako fkerbno ino voljno, kakor bogatim v’ pomozh
ftala, in da jih ne bom nikdar sanemarila, samu-
dila ali sapuftila.

Tudi fe saveshem, s' nar natenzhno veft-
noftjo ino refnizo, duhovnim, kakor pelavzom
rojftvenih bukev (knjig), to, kar mi bo od otrokove
matere ali njeniga omoshenja snano, povedati, ino
dufhnim paftirjom, zhe jim ne bom snana, fvojo
pitano pravizo (diplom) pokasati. Tako refnizhno,
kakor mi naj Bog pomaga, ino njegova fveta be-
feda Jesuf Kriftuf, moj Odrefhenik. Amen.

§. 908 .

% Skos ravno imenovano perlego fe saveshe po¬
rodna pomozhniza pred Bogom ino fvetom, tvoj
pokliz na tenko ino po vefti ispolnovati. Kadar je
to fkos velizhaftno perfego oblubila, mora tudi
fkerbeti, da bo fvoje dolshnofti prav svefto ino
na tenko ispolnovala. Zhe to pulti, ino eno ali
drugo rezil v’ fvoji flushbi sanemari, tak je k’
fhkodi tim, ki fo fe njeni fkerbi savupali, poveril
pa tudi perfego prelomis’  tim poflednim fi ne
nakopa farno kar ojftro fhtrajfingo pred Bogom ino
pred gofpodiko, ampak tudi fplofhno sanizhavanje
pred fvetom. To naj porodna pomozhniza smeraj
pred ozhmi ima, naj vfelaj premifli, da ne fme
ravnati po fvoji laftni volji, ampak da je fkos
perfego savesana.

yt

cSEBMI MASBBE*.

t So flavti okoljfhin, v’ klenih je po¬
rodna pomozhniza dolshna, sdrav-
rrika v’ pomozh poklizati.

0(f . (■» Iji i. O  ;:j>|»d din»v.Vjj0'l

'

g  909.

Defi ravno l'o v’ vlaki pofiavi pofebej okolj-
fhine raslozhno raskasane , v’ kterih porodna
pomozhniza sdravnifhko fvetovanje ali pomozh po¬
trebuje, tak hozhemo fhe vender k’ priloshnimu
fpregledu ino leshji fpombi te okoljfhine fhe en¬
krat foftaviti.

§910.

ibiii perporaozh sdravnika ali porodniga pomozhnifca
sna T’nofhenii, med porodom ino po poroda potrebna
biti, zhe fe kak ponaturni nakljnzhek sapasi ali
perpeti, kteriga natura ali zelo ne , alj Taj bres
nevarnorti ne more odpraviti • stlanje ino praviza

S orodne pomozhnize pa tudi tako dalezh ne fesheta,
a bi fe odpraviti samogel.

§. 911.

'V? nofhenji je sdravtiika ali porodniga pomozh-
iiika v’ pomozh poklizati potrebno t 1
jfj  Per vfih popakih na terdih ind mehkih po¬
rodnih delih. Te slege samore sdravnik, ali fhe
pred naftopom poroda odpraviti, ali kadar to ni
mogozhe, vender velikrat eno ali drugo ftoriti, da
porod sa mater ino otroka ne bo toljko fhkodljiv
ino nevaren.

2J  Per vfih kaj imenitnifhih snotrajnih ino svu-
najmh bolesnah, kakor tudi per vfakim ranjenju
nofezhe. Tukaj je sdravnifhka pomozh toljko po-
trebnifha, ker ni le kar sdravje ino shivlenje ma¬
tere, ampak tudi fadu v’ nevarnofti, in ker verh

. ■ Mesni ...tf nof h en jj *»«iogakr*t-4}idi , bude na-
fledke sa porod ino otrofhko poftel puf'jjijo. 1 ’ ; i<

M/SiJ’  Per dosdm;nun, alš, ne pranim nofhenji ^ ker
je,. to smeraj tak«- pehota, ki ; fe  od sdravolka
jtfnjffaj ‘S&NM  woraki^bois( ojlo/aa loboav r,

4J  Per dosdevnim ali najdenim nofhenji svunaj
maternize. Otrok tej okoljfhini n6 more po na-
turnim potu iCvet ,Jftiti;*< : iq sdfaVnik mota pre-
ioditi ^ jeU tfe iou tmai itmetOja pot napraviti ali ne.

6j  Per' \Rfih kertot,bkih ihed ‘nofhtehjom. Vfžlk
kervotok je v’ rioflierfjf sho^isa 1 jfaeiiiifliti *<• tihe
gazhi od mefezhniga zhifhenja ne pridel ki re
vzhafi ppvernp:yfak »umore negodni aji prev »godni
porod nakljuzhiti , ino fpravi shivlenje fadii ino tudi
jngtere i’ nevarnojt v; fpfpfono .tedaj zhe je iti»m
nad snotrajniini maternimi uftmi perrafhena. Sa-
ioraj fe mora v’ tim naktjuzhku: sdraynika ;perpo-

idsfigu tb boipg lofe id

6J  Per nagli fm#if'ifef(^lM li!  ZHebFe fhe le 'po
pfem ino dvajftnn tjednu flofihpnj« ;Sgpdi,; tak je
fhe ipogpzkp *peij ;,'pa‘gftj„P8m9*Wl Otrok«; shivlor

.fflOofttctii idso/ boaoij ol jauliiT .on ih; t Ii<joil
a'l jiu-ji>1 .oddvrndo godi lodftii ,il;;d\'no>Iob idsirginb
Btorn itnoll fiilindsgni^g^iiilnnoci bo ilolql mj

nji' Med porodortji je pOnložhi sdravmka ali porpd-
rirga pomozhniba^Ptitebacbi . iSloirifivon ilor

ont oflid lob idsav boinu u;!yi. mora el . 9biena

J J  Per vfih bolesnih porodmze bres, lsvsetfa.

Zhe porodniza ni drugazhi sdrava, tak porod ne
more ponaturnoo istjeztiip ,bo velikokrat S’ velikimi
nevarnoftmi sdrušhen!^ in bolesfen fe bo i»ada ! £he
vliitriA&bio poftelbpreiegnitavoj oroJog rabam oaoiu

aodi-vOaliu iHob.« n;lg Sni. inolaiirt jnrro/Io%to mirii

«JPer vfaki l.kaj, vezlu oteklimi svunajmh po¬
rodnih delov , ka^jifdi per..vtifnjenjr mp sarflf
fhenji frarnne fkiadi,; interne noapni^ m«-maternih
uft. Porod fe bo šavoTjd tih popak ha. porpdnih
delih ali mudil y ali'bdizelb sadershan; in zhe prirod
pride^ tak fe na tih delih hudo tuzltkatije ali pre-
terghnje sna nakljuzhiti. ‘J 17  '"’ ’ 1  7

mialobob oniolnif aodl o! nob(t fifj ol  ,iirmil'/

ftfcoga sboi

3)  Per vprepadu materne noshnize ali mater-
nize medi porodom.

4}  Per pretefni medenizi ali prevelikim otroku,
l&he fo popadki niozhni, naprej leshezhi otrokov
del pa vender savoljo medeniZhne tefnobe ‘naprej
^.e v  more, tak pride r otrpk ne.varpoft shivle-

rija, in mati Tvoje mozlii saftonj ggublja., )S j a ^ J!m

o  ) Per preflabih popadkih , ali zhe jih zelo ni
v’ tretjim inofhtertim porodnim zhafu. Ker jedtikej
otrok she vezhi del v’ malo medenizo doli sder-
zha 1,  in je hudo ftifkan, tak Te je Tpet sa njegovo

9n  Kinadiids 'a-»imiso'lom ho irfsng

■ 6J-  'Ako porodniza fizer popadke ima , fe phsa-
vofjo velike flabofti ali drugih bolehot, poftavim :
kervniga pljuvanja, nofniga kervatenja, zlires-
mctanja, kerZha, pozha, velikiga brahdrja (krofa;!,
naduhe, debelofti i. t. d. napitijati ne Ifte? Tukej
vezhi del porod drugazhi ne‘istezhe; da ga po¬
rodni pppiozhnik umetno ispelja, 1

7J  Per vfili krivih ino poprezhnih legah otroka,
naj fr je she kaki otrokov del v’ materne ilfta
ftopil, ali ne. Tukaj fe porod vezhi del ne da
drugazhi dokonzhati, kakor fkos obrazhbo, ktera fe
pa fploh od porodniga ppmOzhnika ftoriti mora.

8J  Per vprepadenim popkovim traku. Savoljo
velike nevarnofti, v’ kteacit fe^otedkfttJOuS^vlenje
snajde, fe mora tukaj porod vezhi del hitro ino
umetno fkonzhati. ^[nhoiL

9 J  Per vfakirn naftopnim porodu s’ okrasom j
ritjo, koleni ino nogami;; Porodna pomozhniza ne
more nikdar gotovo prevdarjti, ali bo sa is^hodiv-
fhim otrokovim truplom tudi glava dofti hitt;o fkos
isderzhati samogla. Ko bi fe' pa gldfa uVegnila,
in bi obeniga porodniga pomozhnika ne bilo , tak
hi ji otrok pred ozhmi vgafnil. ‘

\ 10)  Per \fih maternizhnih kervotokih med po¬
rodom. Iver je tukaj shivlenj e matere ino otroka
v’Meliki nevarnofti, tak fe mora kervotak hitro
vftaviti, kar fe pa fploh le fkos umetno dodelanje
poroda sgoditi samore.

i t )r  Peit hiidi bbshjafti ino mikanju (fttffteju)
porodnice. Tudi tukaj, joi.slnvlejtie matepe iflo e^-pka
Viivelikj Bevarpafti^ /aiiO ofche fe kerzbi. ponovijo,
tak mora porod utnetniji. dpklonzkan biti. miv 'r  ai

12J  Per jia«jli .fmerti porodni?,<\ Tudi tokaj fe
fhe sna vžhafi fkds hitro sdravnifhko b’(AadM !  dfrldfe'
per shivlenji obdershati. '

lod

§. 913.

>'i ;Po porodu iuo v' otrozhji pofteli je pomozh
sdrgvnika ali porodniga pomozhmka potrebna i.

1J  Per vfakim ranjenji matere, ki fd*med po¬
rodom nakljuzhi: poftavim per velikim tuzhkanji
porodnih delov, per pretepanji fredniga mefa, per

Žbd fp :  vjTjJi•rnakjiužhbaji.,l„ , , . r

jnaga. tak bo mati lehko sa vfelaj reva oftala, ali

mlmhhfa  <1* -arn« /on' nlorbfod ads^dahn

2J Per vfdkim ebnjenJfe,(oki je otroka, me<t potoi-
dom sadelof kakcj’ poftavim per velikim tuzhkanji
glave, velitei glhvni: otekljini, per vterganimdpopkni,
per p 07 .hu ino svinenju kakigauda, per kakim dru¬
gim ranjenji otroka i. t. d.

■.3>JPejf jVfjbipopakib otroka; ppr tajki}} popkih,
ki^ljivlpaje, otrdka v’ne.vainflft devajo, fo

poftavim: napiljene aftp,,) saperti nof, ftijhnjena
ritiv velike ptpkjjtm^ «¥#Iaoo herbtifhe i.<  t ffl fj.' 8 ni

41  Per vfakim muternizhtiiin kervotoku, naj fi
je ftreva she ispot’ perfhla, ali ne. Ne bo tukaj
nao"le ino modre pomoz.hi, tak bo otrdzhhifca pfc
hudim kervotoku kmalo vgafnila.

61  Per nenavadno.dolgim mudenji ftreve v’ma-
ternizi, kakor tudi por sldershanih kofzib ftreve,
naj fi bo sramen kaka kervavitev, ali ne^Perkli-
zan porodni poinozhnik ima prevdariti. jeli fhe ima
ftreva dale j saoftati, 'ali fe ispeljati.

11  l< ‘  17  ^ >V ' U  9

356

0^1 P£r vfaki • • bolesni :  otrozhhize ■  baeš> ^'iga is-
vsetj/Ki Tudi bolesni ©trozhnizef ki od kritin nizh
nepbtoeriijo, fzhafama slo nevarne poftanejo T  žhe
fe v’pravim zhafti ne vftavijoj'iTorej je dolshnoft
porodne ppraozhnize, she hitro od Jeraja bojnizi
sdraHpfba' 4e|ovati .SoffehnO^jpflie To. tifte bo-
Jesni, v’kterih mefezhno zbtihepje po redi ne gre
naprej. ' '

7J  Per vfih bolj imenitnih bolesnih novorojeniga
otroka. Bolesni novorojenih otrokov le dajo slo teshko
fposnatj, in fo lehko sa fmert, satoraj mora po¬
rodna pomozhnizd' kmalo sdravnika fvetovati,: kakor
fe ktera, poj^ashe.

ioin asini

ifirit ijnojnin piidaTr 'ioB

. i’..  . ji.lofj  , u!\'i)(k'!j;fl i

§. 0:14i•»! ■ioq .7obl>

rodna pbmozlllli/.il m uinvij v nam vcuiu, , r _ T
prizhejozha bolehota nevarna, ali faj ndVkrna pri-
Ctati samove, ona bi jforajf. spala ;j»ater; ino ohhka
hudo !  pof h kodrati, in fi po rti priivizi f htrajftngd
nakopala j ko bi . bolj gotove pomozhi ne jifkalav r,
-rnb n-idi;;! -ioq t abn ngidfiH njuoniva oni mlsoq išjq

§. 915. ’ ' uUr!U>  ,[i

t b Zhei jei 'porodna pomozhnizai 1  p ihpri zb an ai, d a
je' sli volji) ette ali drtige kezhi ddrcfthiftiktt perpo-
OibžiiPpOtiiebnk, tak 'toč fme d’ poklizainjbm odlagati,
in s’dim'fk tbiasbiti, da'ifhd bozhe en zhkf'zhii-*.
kati, da u bp jj/idila, It k^q- fe bo kaj ta re^h nare-
dMa,5i 'sak^p sdravje ino shivlenje vczhkrat sa eno

• 0l , A J>  vidsJog afbbin oni olsmi

.nunliinv os

S 916.

iJU/l JI/

ioa mil)j

pOmpzb^L. 'j/j  i , „„ . nt UJ ,  , , . -5

r^io^pfl.^apovd", snhajjV parpdni pomozhnik po¬
treben, ali sa i y ( r j ijL^henje ene bolesni, sa umetno
dodelanje poroda, sa ispeljanje ftreve, ša vltavhi-

nje keivotoka, sa sazelenje ene rane i. t. d., da bo
zdravnik vedel, potrebno orodje ali tudi sdravila
kar s' febo vseti. : onbr.  •
iji rit v (»iti ;njili .h-fi ih: .ajnodlou li.vi/oloij igtrib
libli oq lfids iiolob :gi (R*i*ijn3d'ion vniod ijuttiqdl

Kakor hitro sdravnik ah porodni, pomozhnjk
naftopi, mu mora porodna pomozhniza na ispra-
fhanje vfe na tenko povedati, kar fe je she dosdaj
pfci^Odilo,itudi inu ne samolfchati^i kaj ! saiene sdra-
viln jle she fartia sa osdravlenje obrazhala, ali s’
Merim fo she ljudje farni 'sdraviti fkufhali, da fe
bo sdravnik V v fvOjih ! haftopnih vkasilih ravnati vedel.

.olitom igniijr.i i{p/1 'v  on/in olid oi i i

§. 918.

Sdravnikove narozhila mora porodna pomozh-
ni/.a na tenko ispolniti, in pa tudi fkerbeti, da fe
bo s’ napovedanimi sdravili ravno tako ravnalo,
kakor je vkasano. ..Sploh mora persadevanje sdrav-
nika is vfe mozhl podpirati ifkati.

OSMI RASDEL

Od ravnanja s’perlosheno kalendro
nofhenja.

S. 919.

Pazh ne bo lehko mladim shenara, ki fo per-
vokrat nofe/.he, kaj drujiga na ferzu leshalo,
kakor pravi zhaf njihoviga poroda vediti; nizhefar
jim toljko nepokoja ne dela, in v’ obeni rezili fe
toljkrat ne lajhajo (vkanijo), 'kakor ravno v’ rajta-
nji zhafa nofhenja. Itajtanje zhafa fe ne godi
lkoraj per nobeni nofezhi prav po redi, ino raarfkaka
mlada shena tako vfe krishom rajta, da fe sad-
iiizh farna ne sve. Porodna pomozhniza bo nekaj

358

is  tukaj perdjane Kalendre nofhenja svedila, v’
kteri je v’ pervi fhpranji dan fpozhetja, ali. zlie
ta ni gotovo snan, sadno mefezhno zhifhenje; v'
drugi poloviza nofhenja. ali 140. dan; ino v’tretji
fhpranji konez nofhenja, to je: defeti zhaf po fhtir
tjedne rajtati od sadniga perkashenja mefezhniga
zhifhenja, ali dan pofoda pokasan.

Lehko fe je pa tudi v’ tim motiti, ker ne, terpi
vfako nofhenje po tej rajtingi ravno 10 mefzov
ali : 40 tjednov;,in nektere (med njimi vezhi dej
ino fofebno shenfke perviga poroda) snajo, kakor
je snano, poprej, nektere posnej poroditi, bres da
bi fe bile ravno v’ fvoji rajtingi motile.

risot

i i

it

7

maned

%

.  0IBH*‘->1 11X19
lii loflsiu ; jtib
ul iikvoi inadc
-at im 7 o fr/e

y ni ,>l>h ;>n

1* o 1 » r  a v h f.

Nametto

rc

j«

teho
bol
njeni
pervetri
lii v’ popili
dvajftimu
fi

sdsvunaj

pomezhjo

sarnogc

pomozhnizi

zke

enakaflinc

manj

fe

§. 290.

§. 263.
mcrtvo
fe

po tako
zloe ne
do maternize
ki s’ vftavljenim

( Sbtej (beri)

Te

je

tesho

boli

njenim

pcrvc tri

ki fe v’ popki

v’ dvajftim

fe

odsvunaj

pomozhjo

samogo

pomozhniza

zhe

enakoflinc

na-nj

je

§. 422.

§• 423.

mertev

fo

pa tako
zelo ne
od maternize
ki fo s’ vftavljenim

K a l e n d i* a N o 1* "h e n j a.

K' S. ■'/2.9