Največji slovenski dnevnik v Združenih dritvah Velja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n NARODA * r 1 The largest Slov I die United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. Issoed ereiy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 144. — 8TEV. 144. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, JUNE 21, 1935. — PETEK, 21. JUNIJA 11935 VOLUME XTJTT. — LETNIK XT.TTT. ITALIJA PRETI Z IZSTOPOM IZ LIGE NARODOV VELIKO RAZBURJENJE ZARADI MORNARIŠKE POGODBE MED ANGLEŠKO JN NEMŠKO VLADO Anglija je povabila v London zastopnike Francije, Italije in Rusije ter hoče ž njimi razpravljati kakor z Nemčijo. — Francosko časopisje napoveduje konec francosko angleški solidarnosti.--- Italija bo najbrž sledila vzgledu Japonske in Nemčije. Jugoslovanski kabinet je odstopil SENAT ZAVRAČA VSE DODATKE POSL. ZBORNICE RIM, Italija, 20. junija. — Soglasno s poročili, ki so dospela iz zanesljivih virov, bo Italija sledila vzgledu Japonske in Nemčije ter bo izstopila iz Lige narodov, ako se bo svet Lige narodov vmešal v italijansko-abesinski konflikt. Ta pretnja je bila izrečena v visokih vladnih kro- Zvezni senat gih, ko je dospelo iz Ženeve poročilo, da se je sklicala Abesinija v svojem novem protestu proti Italiji na 1 0. člen Ligine zakonodaje, ki določa, da morajo vse članice Lige narodov svečano obljubiti, da bodo uvaževale neodvisnost in nedotakljivost meja ostalih držav. Danes sta dva nadaljna razvoja povečala napetost med Italijo in Abesinijo. Italijanski zunanji urad je dobil poročilo, da je neki abesinski letalec v Addis Ababi strgal s posla nikovega avtomobila italijansko zastavo ter da je italijanski poslanik vložil proti temu odločen protest. Poloficijelno glasilo italijanske vlade "Giornale d'ltalia" pravi v svojem uvodniku, naj bi bila Abesinija izbacena iz Lige narodov, ker ni izpolnila določb, pod katerimi je bila sprejeta v njo. Italijanska vlada vztraja na stališču, da Liga narodov nima nobene pravice baviti se z italijansko-abesinsko zadevo. — V tem slučaju gre za vprašanje,—izjavlja italijanski zunanji urad, — ki ga mora Italija na temelju svoje neoporečne pravice sama rešiti. Konferenčni odsek obeh zbornic bo skušal u gladiti nesoglasja. — Proti privatnim penzi j s k i m blagajnam. LOLNDON, Anglija, 20. junija. — Ko je enkrat Anglija sklenila z Nemčijo mornariško pogodbo in s tem dobila kontrolo nad nemško mornarico, bo na isti način sklenila tudi z drugimi evropskimi državami pogodbe, ki bodo tvorile podlago za nameravano mornariško konferenco, ki bo najbrže jeseni v Londonu in na katero bodo povabljene tudi Združene države in Japonska. Anglija ne mara izgubljati časa. Stotnik Anthony Eden bo šel v Pariz, kjer bo z ministrskim predsednikom Lavalom razpravljal o mornariškem vprašanju in drugih političnih zadevah. Pozneje pa bodo Francija, Italija in Rusija poslale v London svoje zastopnike, ki se bodo z Angleži posvetovali o vseh mornariških zadevah. Anglija pa ne mara skupne konference več držav, temveč bo razpravljala o tem vprašanju posamezno z vsako državo, kakor je to storila z Nem- CljO. Poglavitni namen Edenovega potovanja v Pariz je prepričati francosko vlado, da Anglija ne misli zapustiti svojih zaveznic. Eden bo tudi skušal ovreči mnenje, da je Anglija ovrgla versaillsko mirovno pogodbo s tem, da je z Nemčijo sklenila mornariško pogodbo, po kateri je Nemčiji dovoljeno imeti bojno mornarico, kar versaillska pogodba prepoveduje. Anglija zavzema stališče, da so vojaške določbe mirovne pogodbe že razveljavljene, ker se je Nemčija svojevoljno oborožila. — Poleg tega pa bo Eden tudi skušal Lavalu dokazati, da je bilo boljše z Nemčijo skleniti pogodbo, po kateri je nemška sila na morju določena in o-mejena, medtem ko bi se Nemčija brez take pogodbe mogla oborožiti po svoji volji. Washington, D. C., 20. jun. j<« o< 11 <><"no zavrnil vso dodatke k Wagnerjevi predlogi, ki so bili odobreni v poslanski zbornici. Predloga, ki jamči delav-eeni kolektivna podajanja, ki odpravlja koinpanijske unije in ustvarja jx>sebno oblast, katera naj bi reševala mezdne spore, je bila sedaj predložena konferenčnemu odseku obeli zbornic. V konferenčnem odseku sta polog drugih tudi senator La Follette in senator Borah. Upati je, da bo konferenčni odsek kmalu uravnal vsa nesoglasja ter da bo predsednik predlgo že prihodnji teden po ilp i Sili. Nadalje bo prišla pred konferenčni odsek ohseh zbornic predloga za socijalno zaščito, ki jo bila včeraj sprejeta v senatu s 7(i proti f» glasovom. Senat ji jo dodal določbo, naj bi ostale privatno |x»nzijske blagajne tudi vbodoče v veljavi. Nasprotniki te določbo pravijo, da bi v tem slučaju dajali |>odjetniki delo le mladim delavcem, dočim bi bili stari delavci navezani na zvezno podporo. N AZIJI NE ZAPUSTE DUNAJA Dunaj, Avstrija, 20. junija. Avstrijska vlada obhaja danes drugo obletnico odprave narod-no-socijalistične stranke, navzlic. dolgi prepovedi pa mora vlada še vedno ostro nastopati proti narodnim socijalistom. V Solnogradu je bilo aretiranih 7 častnikov tamošnje gar-nizije, ker so bili v zvezi z narodnimi socijalisti. Oblasti celo pazijo na šolske otroke in pred kratkim je bilo iz raznih mladinskih organi-zacij odstranjenih kakih 1000 otrok, ker so oblasti dvomile nad njihovim patriotizmom. Čiščenje v raznih uradih se nadaljuje in v zadnjih 24 urah je bilo 60 oseb aretiranih. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. POLITIKA NI _ZA ČASTNIKE Admiral Stirling Je dobil ukor zaradi članka o Rusiji. — O zunanjem položaju ima pravico razpravljati samo kongres in predsednik. Washington, D. C., 20. jun. Tudi mornariški tajnik Swan-son pazno gleda na resni razvoj na Daljnem Iztoku in v Evropi, toda na konferenci časnikarskih i>oročevalcev ni hotel j »o veda ti svojega osebnega mnenja ter jo poleg toga še povdaril, daje mornariškim častnikom naročil, da ne razpravljajo v javnosti o kočljivih mednarodnih zadevah. Do tega koraka se je odločil vsled članka o Rusiji admirala Yates Stirling;!, poveljnika brooklynske ladjedelnice. — S wan son je rekel, da jo smatral za svojo dolžnost, da je opomnil admirala Stirlinga, da se ne meša v zunanje za«love, ki po ustavi spadajo v področje kongresa in predsednika. ' Swanson je tudi zamolčal svoje mnenje glede angleško-neniške mornariško pogodbo in glede položaja, ki je nastal vsled to pogodbo. Povedal pa jo. da bo mornariški department potekla washington-ska pogodba. Glede članka admirala Stirlinga je rekel Swanson, da takega članka ne bi smel pisati admiral t ta da bo zahteval, da jo vsak sličon članek, prodno je objavljen, njemu predložen v pregled. RIM ALI SMRT Brata (ieorge in AIfr<*d Mmi-teverde, ki nameravata ju »leteti iz New Yorka v Rim, .samo čakata na ugodno vreme v hotel Half Moon na Conev Islandu. 1 * Rini ali smrt!" je njuno geslo in imata pri sebi steklenico strupa, ki ga bosta zavžila, ako njun aeroplan pade v morje. V istem hotelu čaka na prvo priložnost, da poleti v Kaunas v Litvi poročnik Felix Waitkus. S seboj pa ne bo vzel strupa, ker je oženjeu. DELAVSKI NEMIRI V __CAR0UNI V Union City, S. C., je bil ustreljen en delavec in e n policist. — V Milwaukee stavkajo raz-važalci mleka. I)o novih stavkarskih nemi rov je prišlo v Union City, S. <\, kjer stavkajo tekstilni delavci. Tovarniški policisti so streljali na delavce pri Monarch Mills. Pri tem sta bila ubita en delavec in en policist. I'vodena j«' bila preiskava, ki bo dognala, ako ni ravnatelj tovarne dal ]*>liciji povelja streljati. Governor Olin D. Johnston jo prišel v Union C'ity, da poravna stavko. Komisija za poravnavo stavke uslužbencev poulične železnico v Omaha, Neb. je že pričela poslovati. Tudi governor Cochran je bil povabljen, da se udeleži konference. Pri stavki razvažaleov mleka v Milwaukee, Wis. je prišlo do krvav iti spopadov. Sest stavk a rjo v jo bilo zaradi na-silstva aretiranih. Velika sirarna. ki j«» na leto pridelala 7,000,000 funtov mleka, je zaprta. Ko je v sredo parni k 4 * Manhattan' ' s 1080 potniki imel odpluti iz newvorskega pristanišča, so nenadoma zastav kal i radio operatorji. Odhod par-rika se je zakasnil za pet ur in pol. Pa rob rod na družba jo samo začasno ugodila njihovim zahtevam, toda pogajanja se bodo pričela, ko so pamik zopet vrne v New York. V Sioux Falls, S. D. je governor Tom Berry pričel podajanja z uslužbenci pri Mor-rell Packing Company, da odvrne stavko. V Vancouver se stavka nadaljuje in položaj je skrajno resen. V torek je bilo pri spopadu delavcev s policijo na o-beli straneh mnogo ranjenih. Mestni župan zvrača kridvoza stavko na komuniste in zagotavlja, da bo v mestu vzdrževal red. POVODENJ V MEHKI Mexico City Mehika, 20. junija. — V Cliimalpa, 20 milj od glavnega mesta, je v povod-nji utonilo 21 oseb. PARIZ, Francija, 20. junija. — Z obžalovanjem in celo z ogorčenjem zatrjuje francosko časopisje, da je vsled angleško-nemške mornariške pogodbe končana angleško-frarjcoska solidarnost in skupna fronta, ki je bila postavljena v februar ju v Londonu ter pozneje v Stresi in Ženevi. Časopisje pravi, da tudi obisk stotnika Edena ne more premeniti francoskega javnega mnenja. IZGNANI POLJAKI SE BRANIJO Pariz, Francija, 19 junija. Več sto poljskih delavcev, ki sa oblegali svoje konzulate v so oblegali svoje konzulate v s francocko policijo v velikem protestu proti vladni dred-bi, da morajo vsi tuji delavci zapustiti deželo, da domačini dobe delo. Deset policistov je bilo ranjenih, 16 Poljakov pa je bilo aretiranih. VLADIMIR JA MAČKA DOLŽE ROVARJENJA PROTI DRŽAVI BEOGRAD, Jugoslavija, 20. junija. — Ministrski predsednik Bogoljub Jeftič je odstopil. Z njim vred so odstopili vsi člani njegovega kabineta. Povod temu koraku je dalo vprašanje, kdo je pravzaprav odgovoren za umor kralja Aleksandra. Neki poslanec je v skupščini očital hrvatskemu voditelju dr. Mačku, da je bil soudeležen pri atentatu oziroma da je vedel zanj. Ker Jeftič ni poslanca dovolj ostro zavrnil, sta najprej odstopila dva hrvatska ministra. Njima je pa sledil Jeftič z ostalimi ministri. KAZNENCI SO SE SLEDNJIČ UPALI Zaradi obrnjenih veter-nic so se morali uporni kaznenci udati. — Škoda znaša $25,000. Lansing, Kans., 20. junija. Okoli 40 kazneiicev, ki so bili kolovodje kazneiicev, ki so se se uprli in globoko pod zemljo držali 11 paznikov, bo kaznovanih s samotnimi celicami. Tako kazen je (»dločil kaznil-niški ravnatelj Laeey Simpson. Po 21-nrni stavki so se kaznenci podali in so bili zopet odpeljani v zapor. Ni kdo ni bil poškodovan, niti mule, ki v rovih vlečejo vozičke za premog. Toda škoda, ki so jo ii]>omiki povzročili, znaša okoli $25,000. Državna oblast je Siinjisonu dala pravico, da sam določi kazen za u(>orae kaznence. Simp- Beograd, Jugoslavija, 20. junija. — Narodna skupščina ostro obsoja opozicijski blok dr. Vladimirja Mačka in ž«-prejšnji teden je bil stavljen predlog, da vlada razveljavi mandate hrvatskih j »osla n cev, ki se ne marajo udeleževati sej narodne skupščine. V svojem govoru pa je v sredo priporočal poslanec Banič, da vlada popolnoma prelomi s hrvatskimi pristaši dr. Mačka. Banič j«' rekel, da ena tretina jugoslovanskega naroda nasprotuje edinstvu dežele. Dr. Mačka je dolžil, da je pod vplivom dr. Svetozara Pri-bičeviča, ki živi kot bepnin^e v Parizu in ki je bil v zvezi s hrvatskimi ekstremisti, ki so izdelali načrt za umor kralja Aleksandra. Banič je rekel, da je hotel dr. Maček odcepiti Hrvatsko od Jugoslavije. Ravno tako je Banič napadal zagrebškega nadškofa dr. Batiera ter je pozival vlado, da brezobzirno nastopi proti o-nim, ki rujejo proti edinstvu dežele. Hrvatje pričakujejo, da bo vlada izdala ostre odredbe proti opoziciji. In neko poro- son je rekel. da ni izpolnil zahtev kazneiicev, ki so zahteva- {'}\°A Pravj' vlada dob,tl Ii, da j«' odpuščen kaznilniški zdravnik, da dobijo boljšo hrano in da u|H>raiki ne i« »do kaznovani. Upor kazneiicev je zlomil ravnatelj rudnika Robert Murray, ki je šel v rudnik, da bi se z uporniki pogajal. Ko je prišel zopet iz rova, je dal povelje, da se vetemice v rovu obrnejo. To je imelo za posledico, da so veternice dim, ki je prihajal od zažgane krme, gnale nazaj v rove. Kaznenci so postali krotki, ko so pričeli vdihavati dim. Prišli so iz rova in so se brez vsakega odpora pustili zapreti. Nato pa so prvič po 24 urah dobili zopet jesti. Ravnatelj Simpson je takoj uvedel preiskavo, da dožene, kdo so bili voditelji. Simpson pravi, da je bila večina med 347 kaznenci prisiljena k uporu. Največjo škodo so napravili s tem, da so razbili dva motorja, ki sta veljala $5000. Poleg toga pa so zažgali vozove, krmo za mule, deske in stebre. Kot pravi Simpson, bodo morali kaznenci škodo odslužiti. diktatorsko moč. POVODHJI NA ZAPADU Advertise in 'Glas Naroda" rt. Chicago, HI., 20. junija. — Zaradi velikih nalivov so na mnogih krajih Arkansas;« in Texasa nastale poplave. Blizu Van Buren, Ark. so popokali jezovi. Voda je zalila 150,00 akrov rodovitnega polja. Reka Arkansas narašča. V Wharton, Tex. stoji 50 hiš črncev pod vodo. V Fairmont, Wis. plavajo tam, kjer je bilo rodovitno polje, race. Mnogo velikih nalivov je bilo po državah vzhodno od Mississippi, toda razun v državah Arkansas in Texas, od nikoder ne poročajo o poplavah. Zadnji mesec so bilje na več krajih osrednjega zapada velike povodnji, ki so zahtevale 175 človeških življenj. Škodo pa cenijo na $26,0IX),000. ZAHVALA ZA POSREDOVANJE Washington, D. C., 20. jun. Paragvajski in bolivijski poslanik sta se v Beli hiši zahvalila ameriški vladi za posredovanje v sporu zaradi Gran Chaco, , . ODA' WBW YORK, FRIDAY, JUNE 21, 1935 [ i€ Glas Naroda" j MaS y AmorilH I^aakSakaer. Fraoldent SliOVENIC PUBLISHING COMPANY i A Oorporat&oal I* Benedlk, Tre««. -GLA8 NARODA (Tik« «f Mm r^pto) Dtybeapt idaja ud Holidays Ea New York ■ E« )x>i lete •••• Z« lnu—ihfo m Zm pol leta..... leto —«— «7.00 Mo ••••r« f7.ro ........ $8*0 Yearly $0 00 **Qlae Naroda" nedelj la premlkoe. DopUl brca podpisa la ooebaootf ee ne prlobCuJeJo. Denar naj ae blagovoli foilljaU po Money Order. Prt apremembl kraja naroCnlkov. prosimo. da aa mmm tudi prejinje Mvallite aaananl. da hitreje najdemo naalomika. NARODA". llllV. lttfc New lartu N. X. MUSSOLINIJEV ODGOVOR Ko je Anglija svettovala Mussoliniju, naj drži roke proč Abesinije, ji je Mussolini odgovoril. V njegovem odgovoru je strahovita in žalostna resnica- — Mi bomo dobesedno posnemali tiste, od katerih smo se učili — je grmel italijanski ministrski predsednik vojakom, pralno so se odpeljali proti Afriki. — Pokazali so nam, da ni trefoa nikdar vpošteva-ti svetovnega mnenja, ko je treba graditi ali braniti kraljestvo. Mi smo zadnji, ki bi odobravali Mussolinijevo početje, toda v tem slučaju je možak resnico i>oveWaL Na kakšen način si je pri dobila Anglija Indijo? Kako si je zajamčila levji delež na istem afriškem ozemlju, iz katerega ^kusa sedaj Italija iztrgati precejšen kosi Kako bi 'bil sicer nastal mogočen angleški imperij? Babilonska, grška, rimska, mongolska, španska, nizozemska, ruska, nemška in francoska država in celo Združene države ®o bile zgrajene na tistem, kar so hotele imeti. Enostavno so vzele, Oras kot so jemali Angleži in kot skuša sedaj vzeti Italija. Najbolj žalostno pri tem je pa, da je še danes ve-IjaviK) isto načelo kot je bilo veljavno nekoč- Med vodilnimi svetovnimi silami so štiri do&levno nasičene. * Amerika, Anglija, Rusija in Francija imajo vse o-zemlie, ki ga hočejo imeti- Druge tri — Italija, Nemčija in »Japonska — žele več prostora in si.ga skušajo pridobiti. Zavzemajo pač stališče, da jim ne bo na poti niti svetoviK) mnenje, niti Liga narodov ali kakšna druga u-stanova- Danes, kakor tiidi v preteklosti, jih ne more zadržati nič drugega kot sila. Marsikdo je upal in domneval, (da bo svetovna vojna i znametovala človeštvo- Mislili smo, da se bodo enkrat uresničile Wilsonove sanje o razorožitvi ter da (bodo močni in slabotni narddi v miru živeli drug poleg drugega. Toda napredek sveta v smeri proti civilizaciji -smo precenjevali. Obljuba, kla »bo šlo vse lepo in gladko, je bila obljuba bolnega človeka. Zdaj, ko so rane nekoliko zaceljene, postaja drzen kot je bil nekoč- THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. DENARNE POSILJATVE S Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- 1 V. v . ' vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO 9 2.75 ______________Din. 1H $ 5.25 ............Din. 2M $ 7.30__________Din. 300 $11.75____________Din. 5M $23.55________Din. 1M0 $47.fl _______________ Din. NN v italijo $ 5 M .......... Lir 1M $18*25---------lir 255 $44.45---------------Ur 500 $83-25 .......... Lir 1555 $175.— .......... Ur 2555 ----- Ur KER BE CENE SEVAJ HIT BO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI U Wtfllo Točjlh ■nMtnr kot sporaj MvMeno, bodJM ▼ aH Urah dorolj ojemo i« boljo pogoU. parufiiLA v amkkiSkis dolabjim 9 5.15 515J5 m" mm, H&M ..... $2 L—i 94L2S 55UB5 —• V Little Falls, N. Y., je prejšnje teden umrla rojakinja Ana Kupnik. Podvrgla se je težki operaciji, ki jo je navidez srečno prestala, naenkrat se ji je pa obrnilo na slabše. Pokojnica je bila sestra Franka Čuka, ki je umrl za pljučnico 25. aprila. Stara je bila 37 let. 17. junija ob 7. uri je umrl v Clevelandu Michael Stepic, v starosti 75 let. Pokojni je bil doma iz vasi Brezje, sv. Križ pri Kostanjevici, kjer zapušča sestro^ V Ameriko se je naselil z ženo in hčerjo pred 24. leti. Zapušča edino hčer; soproga pa mu je umrla pred dvemi leti in i>ol. — V starosti 44 let je preminula v Clevelandu Ana Nemec, rojena Kromar, doma iz vasi Otizar, okraj Dulje na Primorskem, kjer zapušča brata in sestro. V Ameriki je bivala 28 let. — John Gornik, glavni tajnik C. D. Z. v Cleveland«, je opazoval že zadnjih 15 dni, da mu manjka dnevno dva do tri kvorte mleka, katerega so mu dostavljali slovenski mlekarji v zgodnjih jutranjih urah za njegovo številno družino. Sklenil je, da prime tatu. V ponedeljek zjutraj ol> pol štirih je šel na stražo. Videl je mlekarja, ki je prinesel mleko, in kmalu potem je prišel tudi tat. ki je pograbil dva kvorta, ju stisnil v malho in pobegnil z ml«*kom, John Gornik pa za njim z gorja čo. Tat, katerega Gornik dobro pozna, je bil že na f>2. cesti pri M o«lic groceri-ji, ko je John zavil okoli vogala. K sreči je bil neki policist v bližni, ki je nato skupno z Gornikom nadaljeval lov za tatom, katerega so prijeli v bližini New York Central proge. Tat je bil tako predrzen, vuo fakulteto dunajske univerze. Tamkaj se je udejstvoval zlasti v Akademskem društvu "Sloveniji" ter je v letih 1906 in 1907 urejeval tudi glasilo narodno radikalnega dijaštva "Omladino". Jubilant se je že zgodaj navdušil jwsebno za prosvetno deJo. Leta 11)05 je postal predsednik Akademskega prosvetngea društva 4*Pro-sveta" v Ljubljani. Po dokončanih univerzitetnih študijah je nastopil koncipietsko mosto v pisarni dr. Frana Novaka v Ljubljani, nakar je leta 191G odprl lastno odvetniško pisarno. Politično je jubilant vedno dosledno deloval v naprednem in nacijonalnem duhu. L. 1929 je prišel v občinski svet in je bil kmalu po izvolitvi izbran v upravo Splošne malože-lezniške družbe, katere predsednik je že šesto leto. Umrl je mož ... Lazar Anton, bogat posetnik, gostilničar in trgovec v Breginju na Goriškem, ki je bil znan po vsej Sloveniji tost ran in onstran meje. Mnogi znanci in prijatelji so ga spoštovali zaradi kre-menitega značaja. V kobari-škem Kotu jo-darskim znanjem in svetom in z denarjem, ki si ga j«» pridobil z lastno podjetnostjo. Neuspela odisejada. .Jedva 15-letni Vračko Julij, Fersch Ivan ter Wochl Anton iz Kggenberga pri Grazu so se odločili, da pojdejo v svet. Brez vsake |H>tne prtljage so jo odrinili kar bosi od doma in skozi šume preko meje v Jugoslavijo Bili so kakor ptički, ki ne seje jo in ne žanjejo, pa vendar žive. Kjerkoli so jm>-trkali, so dobili prigrizek in prispeli srečno do Zidanega mosta, kjer je orožništvo napravilo konec njihovemu potovanju. Mladi potepuhi so bili s spremstvom poslani domov, kjer jih najbrže čaka nagrada obliki šibe. h Jugoslavije. Angleško-slovensko Berilo KNQLI8H SLOVENE RBADBI STAV* BAMO $2 KNJIGARNI st strahoten dvojni umor v Dobravieah pri Metliki, stoji zagrebška javnost pod vtisom groznega dvojnega u- Peter Zgaga PKUATELJ PAVLE. Zadnjič sem bil omenil mojega prijatelja Pavleta Zalaz-nika, s katerim sva bila skoro deset let soseda v državi New Jersey. Krepak in širokopleč možak, srednje j>ostave in izred no močne besede. Lasje so mu osiveli, mogoče od dela, mogo- mora na Paromlinski cesti v Zagrebu, enega najbolj krvavih zločinov, kar jih je zabeležila zagrebška kriminalna kronika v zadnjih desetletjih. 42-lehu brezjK>selni pekovski pomočnik Rudolf Lo jen je s sekiro in britvijo umoril svojo priležni-co 42-letno delavko Uršulo Pehar«la in njeno 121etno hčerki* Miciko. Lojen je ločen in oče enega otroka. Pred petimi meseci je začel ljubavuo razmerje s pekovo vdovo Peliar-dovo. Lojenova ločena žena je Pehar« lovi pisala več pisem, v katerih jo svari, oste-ljo in ko sta mati in hči zaspali, j«* stopil k njima in preklal s sekiro glavo najprej materi. Hčerka se je ta čas prebudila in zaplakala. Morilec je inlaril s sekiro po glavi tu«li njo, potem j«' pa še enkrat zamahnil po materi, nakar je stopil k omari, vzel britev ter prerezal vrat materi in hčerki. Morilec pravi. napotilo, < la je umoril njo in njeno hčerko. MADŽARSKI PREMOCARJi ZMAGALI Budimpešta, Madžarska, 19. junija. — Najdaljša in največja premogarska stavka j«' bila lansko leto v oktobru v Pecsu, ko je v rovih pričelo gladovno stavko 1200 rudarjev. Stavka se j«' pričela 11. oktobra in je bila končana 10. oktobra, ko j«» družba prelilogarjem zvišala plače. PO Z D R A V! Rojakom, ki nameravajo potovati v stari kraj, toplo priporočam potniški oddelek "Glasa Naroda". Jaz sem bil i zborno p«*strežen in upam, da ho tu
  • -tujem s pamikom "Berenga-na" na kratek oddih v staro domovino v ribniško dolino. Nasvidenje! Joe Tanko. ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, 0 da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko za jamčimo na parnikih do-> bre prostore. To poletje je naval potnikov o v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City če od druge stvari. Ali je pa take nature, ne vem. Tridese-ga julija l»o praznoval tridesetletnico svoje poroke. Sedaj pa sami izračunajte, koliko je star. Po postavi in obnašanju hi mu jih človek polovico manj prisodil, kot pa pravi, da jih ima na plečih. Vse kaže, da bo dočakal starost svojega očeta, ki j«- v starosti devetdesetih let zadnjič slišal zvon iz stolpa svetega Pavla na Vrhniki in s«' šele nato poslovil s tega sveta. Dokler je bil v New Jersey, je vršil kovaška to h* zlobni j"ziki. Kosa 11111 je padla iz rok, z obema rokama je tlesknil po kolenih in me pozdravil: — O, ti prmoj«lus! S t«> pristno in menda edino slovensko kletvic«* ima Pavle navado izražati svoje veselje, žalost, presenečenje in jezo, če bi bil kdaj jezen, pa ni. Ko sin«> se nekoliko i>okrep-čali, se je bilo treba podati na pot. Mary je rekla, da bo opoldne kosilo in «la moramo biti točno «1«> poldne doma. Res smo bili demn, pa ne op«>ldnc, pač pa mah* po deseti uri zvečer. Zamere ni bilo |»osebne, ker se to zgodi kvečjemu enkrat vsake kvatre. Nato smo sedli v Pavletovo karo. Pavle ima namreč tudi karo, o ti prmojduš! In Pavle j«' rekel, da bo sam drajval, o, t i prmoj ... Pavleta kot drajverja namreč še nisem imel časti poznati. Res je imel že pre«l desetimi leti v New Jersey karo in tudi lajsens je nekako pod roko pofmačil, vozili so pa bo-Jr.eu trenutek, ko stojiš pred mano ti, kraj ]>od Slivnico oh ■favoritiku, in takrat ga ni kraja lepšega od tebe, Cerknica... lakrat vem, da spadam k tebi, ob takeiu tihem trenutku, .'^akaj f Tam, človek božji, kjer Je tekla tvoja prva, lepa, zavestna in čista mladost — tam najdeš kasneje sproščenje od more sedanjosti in veš: takrat, tam sem bil mlad in v srcu še niti pričakovanja ni bilo, niti slutnje... Pa sem napisal že zgodb o tujih krajih in daljnih vožnjah za debelo knjigo, napisal sem o čudovitih sojMitnikili, a o tebi nisem napisal nikoli niti j one same besede, ne o tebi, tii-j ti o vražjih dečkih, ki -so tam živeli... Ost, to ni prav, popravi to!... Tam so živeli... da, to je beseda, ki s|mminja na začetek pravljice, nečesa, kar ni bi!o res, kajti izgubil sem vse vezi, in lokalno obeležje tvoje, Cerknica, je ostalo zaine pra»T takšno, kakršno je bilo pred, no recimo samo: pred leti... Pa so mi } »o veda I i, da imajo zdaj v tej Cerknici elektriko in avtobusni promet, jn-v.-ka društva, in igrajo "Pasijou" in imajo vrh vsega '4plehmuzi ko", (»j, vsega tega takrat še ni bilo, vsega tega še ui v mojem spominu... V mojem spominu je ono, če sar danes v Cerknici najbrž skoraj več ni... Moja Cerknica! Kaj je to? To je cerkev in lipa in Žum-rov hotel in šola z vrtom in skedenj Hrenove France, kjer sem se pogovarjal kot otrok z Gospodom Bogom skozi odprtino grče. Potem je Cerknica še Strlctov France iz Dolenjk vasi, manevri poleti, Milavčeva žuga in Loško. Cerknica je iia-jHisled še "Velika in Mala ga-sa" in dva tabora iz turških časov — in Ž um rova kočija, ki me je vozila z Rakeka domov na počitnice. Kaj hočete še več T... In vse to je tako lepo, tako prekrasno, da se skrije Place de la Concorde in Kre-mel iu Piazza d'Espagna... ne dobiš kar tako: da je svet lep in prekrasen... J Tam je živel in končal slavni iu vendar neznani slovenski j junak in velik optimist Jerala, I sodnik in i»oet dobre jedače in ■ pijače... Po izdatni večerji je; z levo roko pohrustal še celo pečeno raw s primernimi dodatki in jo odgovarjajoče žalil, kot plavajočemu bitju pri-tiče. V -e skupaj pa je sprejel v primerno posodo 150 kil... A ker smo že pri utežih, najlažji je bil dekan, simpatični inož Kunstelj — pa tudi tretji je še živel v Cerknici, obilen in težak — ta pa je bil moje Magonxhie viteške žlahte.. . In j vsa ta trojica ni imela paral po vsej Notranjski, iu ob ne j deljali popoldne ga ni bilo vi \ sej cerkniški dolini furmana, ki bi se jih bil upal pripeljati \se naenkrat v Begunje k Slr-gulcu... I)a, da... Jerala sod nik in Kunstelj d^kau iu ti, očka — zdaj imajo m*beške kuharice z vami križe in težave.. . Pa kelnarice tudi... Spomin -cm! Kdo .}<• poznal dolgega, dobrodušnega Šego.' Opravljal j«* poleg družili imenitnih funkcij tudi po>lc neiz-piosne pravičnosti — službo prof osa... Z njegovim imenom v zvezi se mora imenovati fa-milija Risov... (iori nad tr gom pri Sv. Roku so domova-li, lovili psi in uživali sloves prav posebne -orte... Pa j" najstarejši, ,Ja>ka po imen ti, prišel v konflikt s paragrafi, pa ga-je Sega sprejel pod svoje okrilje. Bilo je pa pozimi, pied Si I vest rovi m večerom... iu v tej lepi noči se je zaliote lo Jakcu svobode, družbe oo slovesu leta, pa je ubral skozi okno iz Jiladuega, ncprUjudiH-ga lokala... Vse to je popolnoma razumljivo, razumljivo pa ni, da je bila prva mi>"! ♦lakčeva, ko je bil si»et na svobodi. da je kupil razglednico s piašičkom ali podkev in vošč>l gospodu Šegi: "Srečno in veselo Novo leto Vam želi vdani Jakob Ris." To ni v navadi in priča o dobri vzgoji in mehkem srcu... Da, da, tudi taki so živeli v Cerknici, v t<*j Cerknici, o kateri je rekel hudobni .H-zik, da se reče 4'Cerknica pri Rakeku" po nemško "Kre-pierdorf pri Krebslein'\.. To pa je bil grd značaj in Velika Karlovca naj ga pogoltne!... Ne, brez njega ne gre! Tisti, ki bo pisal zgodovino tega kraja pod Slivnico, naj nikar ne pozabi nanj, na Kn.-kovega Jožeta, na kanonirja in homi-s-ta, na vsoznalea tega kraja.. Kdo zna lepše klenkati — Kus-kov Jože. Kdo poka z možnarji kot nobeden — Kuskov Jože, kdo zatrobi marš v noge bolj imenitno — Kuskov Jože... Od njega sem izvedel vse bajke iu povesti, ki se pleto okrog Cerknice, o udodcluih rastlinah sem izvedel in o divjih rožah.. . On je povedal nam smrkavcem, kje gnezdijo škorci iu kje šoje in poznal Vse tajne iu skrit«- dohode do pravljičnih jam pod Javornikom in Kocjanom, ki -o stokrat lepše od Postojii-ke... Kuskov Jože j«' bil moj ideai moža in ako bi me bil v tistih ča>ih kdo vprašal, kaj hočem postati, kn bom velik, odgovoril :m na pršili in kričal "taublieh!" Tudi dva prsta sta mu manjkala na roki in Jože je uporno trdil, d-i mu jilt je otrgalo pri žegnanju . . . o vasovanju in o priprtih zadevali. . . A to ni važno. Ob tistih časih j" bila Cerknica kakor obljubljena dežela— izraz največje blaginje... Scžo-nove krave so imele zapovrstjo dvojčke in na njivah Hrenove France .<<• je dala izpulili ka-r.aauska repa. Maio pod šolo je 'ionioval prvi Dalmatinec, ki sem ga -rečal v življenju — ki čutar Nadllo... Na hiši je •blestela tabla z naslikanim halmatincem iu napisom: — "Hajdi siino, no hodi mirno, tu češ piti dobro vino"... Se-\eda. rekli so, da je propoceni Xadilova kapljica in da jo de la sam po staroslavnem receptu iz Kane Galilejske. Potem je bila v Cerknici takrat še pošta in pa Werlijeva štacuna in loterija na Trst i:i G raz. \ -ako soboto pa so pri-šio s pošto številke in obetale i-mlie in terne in nade so ugašalo in bile premaknjene za ves teden... Čez tedeu dui pa (Nadaljevanje na 4. strani.) KAKO SE GRADI "NOVA NEMČIJA" A to še dolgo ni vse... ! Tam so živeli ljudje v tej Cerknici, prekrasni, nepozabni... Da, res!... Tam je bil, da pričnem pri nekom, recimo — stari Windisch... marinar k. u. k. kanolist in basist... basso pro-foudo... Ko je stopil iz hiše ga je bilo čuti že na drugem koncu trga, od Serkove Žage do Homolčeve delavnice. . . Imel je knjige, ki so bile za nas otroke knjige vseh kujig in so govorile o tujih deželah onkraj sedmerih morij, o lju-dožerih, o fregatah, o kapitanih v zlatih uniformah in o Singalezu Melhioru, ki je bil lirmp in baraba "und betruegt ti o er botruegen kann" — tako je stalo v knji... Ako je pričel stari Windisch pripovedovati o svojem 12-letnem mali na rstvu, stno ga poslušali o-troci in odrasli z velikimi očmi. Mogoče — ni izključeno, da je včasih brodil v sferah fantazije. O, že mogoče, jaz bi danes dejal celo, da je zagotovo, — nič zato, velik mož je bil vendarle... Od njega imam nečesa, česar " ' * > '« ' . :' " ' , r« v ' ' v. : • • • j ' i ' * ' ^ Hitlerjeva vlada je preskrbela velikemu delu nezaposlenih delo pri gradnji cest. Slika je bila posneta visoko v bavarskih Alpah. Ceste bodo služile v prvi vrsti avtomobilskemu prometu, pa tadi v slučaju vojne bodo prišle Nemčiji prav. NEWYORŠKI PABERKI Mr. Avgust Jakopič iz Dan-burv, Coon., uas je po dolgem času prišel obiskat za par dni v New York. Znano je, da so skoro vsi naši pikniki enaki. Ampak tisti, ki so ga zadnjo nedeljo priredili brooklvnski tamhuraši, je bil pa precej drugačen; drugačen tudi v tem oziru. da je bil dobro obiskan. Za ples je igrala amerikanska godba (jazz hand), pri kateri svira berdo tamburaš Mr. John Klun, kar se dobro sliši. Pevski zbor "Slovan" je zai>el "Buči morje adrijansko" s spremstvom taiuhuraškega zbora, kar jo bilo tudi nekaj novega. To nedeljo ima pa društvo "Domovina" v Emerald parku tudi svoj piknik, ki bo imela gotovo nekaj posebnega. Društvo "Domovina" se pripravlja za cerkveni koneret, ki ga bo imela enkrat v jeseni v prid slovenski cerkvi. Ta koncert pod vodstvom Mr. Antona Subcljna bo nekaj {»osebnega kakor je meni do sedaj znano. "Knights of Trinity" se pripravljajo na izlet z busom k jezeru Roconcoma na Long Island. Peter Zgaga je bil zadnja dva tedna na dopustu, česar bi nihče ne slutil, ker je njegova kolona vseeno vsak dan izhajala v listu. Milili Šustor, katero je mati poslala na okrevanje v otroški »lom zunaj Now Yorka, se je zadnji četrtek vrnila spočita k svoji materi nazaj (Mrs. Mary Šustor, 92 First Avenue. N. Y. City). Na 57 St. Mark's Place, N. Y. City, je bil zadnjo soboto velik požar, kakor veste že iz raznih listov. Ogenj je uničil "The Mansion", kjer so imeli dvorano za vsakovrstne prireditve. Tristo oseb se je udeleževalo ženitovanjske gostije, ko naenkrat proti polnoči izbruhne ogenj. Eden je zgorel, trideset pa je bilo o]>ečenih, izmed katerih je doslej že pet umrlo. Za pravi vzrok se ne ve. ker vsakdo drugače govori. Ko bom kaj gotovega zvedel, bom pa poročal. "Cirilovo nedeljo" bomo praznovali T. julija namesto 30. junija, kakor je bilo prvotno sporočeno. J. W. Koprivšek, Jr. MLINSKI KAMEN REŠITELJ Čuden slučaj je te dni v bližini Giessena na Nemškem preprečil strašen zločin. Stari mlinar Gustav Lohr iz okolice imenovanega mesta je rano z jutraj stopil v mlin in odkril v njem ječečega človeka, ki sta mu bili obe roki poti šest stotov težkim mlinskim kamnom. Ker so bili ljudje v mlinu prešibki, da bi sami od-maknili kamen, so poklicali druge na pomoč. Prišla sta meti drugimi dva orožnika in zdravnik. Z združenimi močmi so kamen odvalili in tujca spravili v bolnišnico. OIk* roki sta bili tako zmečkani, da so ju morali tu odrezati. Ko je bil mož tako daleč, da so ga lahko zaslišali, so zvedeli iz njegovih ust strašno zgodbo. On, ki je bivši mornar, in neki njegov prijatelj sta se dogovorila, da ponoči vdreta v mlinarjevo hišo in zadavita mlinarja ter njegovo staro ženo z žico, ki jo je ponesrečenec imel še pri sebi v žepu. Že popoldne -«ta bila v hiši, da bi malo pogledala, kako bi prišla vanjo in kaj bi uropahu Ponoči sta se vrnila v mlin in sta hotela iz njega v hišo. Pri tem je mornarjev tovariš v temi zadel v mlinski kamen, ki se prevrnil in potegnil mornarja s seboj in mu zmečkal roki. V grozi je pajdaš pobegnil. Ko ozdravi, bo moral s svojim pajdašem še-pred sodnika. - KNJIGARNA "GLAS NARODA M 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. in . . . . Poučni Spisi odkritje amerike, spisal H. MAJ AH. Trije deli: 162, 141. VSi strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se fita kakor zanimiva iwu-st ter je sestavljen no najboljših virih. .75 PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1117 strani. Cena ........................ V knjigi so opisano lejK»te naš« aluvenske domovine. Krase jo krasne slike nas»u naj- J>0 .35 BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States**. Cena .......................... BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ---- BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Ti čar. 155 strani. Cena .................. Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego liolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 lepših kraJ,'v- V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pri|Mtvedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spi sni «lr. Karl Engliš. irwt strani. Cena ..................... Denarni problem je zel« zapleten In težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako, da bo slnžilo slehernemu kot orientačni spis 0 denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRA VNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI VRT. Spisal M. Ilumek. 2M str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. Ur2 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Tnla v. z. Cena ......1-50 Broš. eena L25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejši- bolezni z navadnimi prli»omočkl. 1 Ipis bolezni. Slike. DO ORIIIDA DO HITOMA. Ifi6 strani. Cena Zanimiv |«otopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal U. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1-5® — GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. I lir ga j. S sil- STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... kami. 21**, strani. Cena ................»..1.20 Doživljaji slavnega raziskovalen, ki je prvi .50 .60 .80 PRAKTIČNI RAČUN AR. Tr.la vez. 251 str... .75 PriroT-na knjižb-a. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji potrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... -65 jgm Nasveti In navodila, kako se je tr«ba obnašati v družbi. ' . PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. ."11 strani. Cena.....70 Knjigo toplo priiH>r«>f*nmo vsakomur, kt se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOIIOI-SKI POD- LACil. Spisal Ivan Robida. strani. Cena .75 Strokovnjaška razprava o i**dedicah preobl-lega zauživanja alkohola. RFSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41:; strani. Cena ..........................150 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena .....................1.75 Kgrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slika m L RAČUN AR. 2tiG strani. Vezano. Cena .........75 S pomočjo te knjige %-ain je mogoči- naglo izračunati obn*sti datki o pre-bival«tvu. gorah, rekah. polje»lelstvu. kratka srbska GR-VMATIKA^ strani kr\tk\ zgodovina slovencev, hr\a-tov in srbov. 05 strani. Cena ........ knjiga o lepe>i vedenju. (CrbaniA Vez. 1^5 knjiga o dostojnem vedenju. 111 str. kubična RAČI nica. Tnla vez. Navodila za lzračuuanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. levstikovi izbrani spisi, i^zije. 30C str. Cena...... LEVSTIKOVI izbrani spisi. strani Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, lesnika, pisatelja in jezikosloven. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. misterij duše. spisal strani. Cena ..........1—» Nauk o atomih, mohknlih iu elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. ICS strani. Cena ........................^— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva raziskal "črni kontinent**. spomini. (Spisal Jože ljivtižar.1 24-'! strani. Cena...... 1.50 V tej knjgi obuja naš znani )>otopisi*- ŽU|mik Ijivtižar sp«»mine na svoja brezštevilna ,»o-tovanja. sveto pismo starega in novega zakona. 71 m fn 2iCS strani. Trda vez. Cena 3.— .4lf / l' .9© .40 .80 ^0 J>0 sadno vino in sadjevec. Spisal M. Humek. 128 strani. S slikami. C'*na .............. Navoloviea knjige vrhnje n-mškoslo-venski slovar in kratko slovnieo slovenskega in nemškega jezika. spretna kuharica. 24* strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šest sto najvažnejših kuharskih navodil. spol, ljubezen. materinstvo. Cena ... -50 Knjižieo je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starati štirinajstih let. 144 Str. Cena .75 spolna nevarnost. Cena ..... • - -• * •"";; ^ Na šestnajstih straneh je dr. Frane l»ergane nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. učna knjiga laškega jezika. 147 str. Cena .60 .70 Knjiga vsebuje tudi slovnieo in kratek slovar. •70 učbenik angleškega jezika. - Slovni- niea in slovar. »G strani. Cena broš....... Vezano...... UVOD v FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. _ _ ^52 strani. C«na ........................ VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ...................* * V" ^^ Zbirka pisem, listin in vleg za zasebnike, trgovce in obrtnike. veliki vsevedež. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke in Šaljivi i>oskusi; vedeževalna ta-bela: punktiranje; zastavice. vgščilna knjižica. U3 strani. Cena ...... Zbirka Voščilnih listov in irilikam. .50 JSO Ji0 VOJNA Z JLGUROTO. 1*23 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.- VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. - t« Vniiim nudi nasvete, kako ravnati v raz- 48 strani. Cena -.........*.****«".......... Ta kiuij-a nuui nasvi.L, ** y prTi knjiKi ^ liesmi in do6im Ra nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot jH-snika. zgiMlovinarja. govornika, glasbenika in časnikarja. .40 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena....... .95 Ta knjiga nih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno Im »javljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje iu je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ---- Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih In ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flore. 60 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzoreu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno ca otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 291 strani. Cena ........................1.50 To Je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga n slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNFCI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... .25 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. / '30 .30 Jto .50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega l»o-mena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zai»oroških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. G2 strani. Cena ...... .40 V knjižici najdeš v lci»em redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. Tj0 ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1JM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L25 Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... ZM mladini. Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal umetno in strojno ključavničarstvo ter žele- dr. Just Bačar. Cena .................. i zol i varstvo.__Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. OLAS HAEODA" NEW YORK, FRIDAY, JUNE 21, 1935 TH2 LARGEST SLOVENE DAILY in U. tf. £ Mož v ognjeni peči »»Roman iz življenjas=5=»»: Za "Glas Naroda" priredil: L H. 36 Zailer nažgc svojo črno bali i jo. — Dija je nekoliko zapletene narave, — pravi Zaler, — in je ni mog-oce lahko razumeti. Moramo pa tudi računati s tem, da se sploh ne bo poročila. Potem seveda ostane tukaj in ti bo dobra tovarišica, dokler sam nekega dne ne zležeš v zakonski jarem. Kaj bo napravila potem, — e, za Boga, zaradi tega si danes ne bova belila glave. Dal ji bom dostojno premoženje v gotovini in potem naj dela ž njim, kar hoče — po samostanu ne bo hrepenela kot Manuela Raventos. Na farmi, na tem kosu zemlje, ki jo je nek Zaler iztrgal iz krempljev pragozda, mora tudi v bodoče biti gospodar Zaler, sin in vnuk onih, ki so ustvarili to zemljo. S tem pa bo tudi končano moje neumorno delo: na nasi novi domači zemlji naj zraste nova industrija. To reee s povzdignjenim glasom, dolgo potegne cigaro ter z nižjim glasom prične trgovski razgovor: — Pripravljen sem žrtvovati svoje premoženje za dobro stvar, v katero verujem, toda pod pogojem, da midva, ti v imenu svoje tvrdke in jaz, n ajdova primerno podlago za skupno delovanje. To je pa že nastalo s priznanjem, da si ti moj sin in dedič. Sestavil bom oporoko, ki je ni mogoče ovreči, nato bova sklenila pogodbo, čije podrobnosti bodo natančno dogovorjene in jo bo tudi notar potrdil. Za sedaj želim svojo namero razložiti samo v večjih potezah. Tvoja iznajdba nama omogočuje, da moreva vladam v Sao Paulo in v Rio staviti trdne predloge in sicer najprej z ustanovitvijo družbe za uve-Ijavenje patenta, pri kateri pa mora Brazilija imeti prednost. Mogočna mehanična industrijska sila še tukaj še ni tako razvila, kot pa to zahteva bogastvo dežele, ali pa kakor v državi Mi nas Geraes, kjer prevladuje angleški kapital. Za naš kot se sploh do sedaj še niso zmenili in četudi sem za izlw>ljšanje |Kitov im) suhem in po morju žrtvovali že velike vsote — so vendarle bile samo kaplje na razbeljenem kamnu. Brez vladne pomoči ne pridemo nikamor. Sedaj nam bodo morali jk>-magati, kajti na zanemarjenem ozemlju bomo za nje skuhali brazilsko jed. Nehote se Pavel zgane. Mišice se tresejo v njegovem o-hrazu. — Oče, — pravi, — ali pa ima tvoja želja enak korak s pametjo? — Popolnoma, moj sin. Na razvoj dežele v zaledju so do danes komaj mislili. Sedaj pa bo postala središče i ni lust rije zvezne države. Sedaj imamo moč, ker je mogoče z najmanjšimi stroški doseči največje delo. Moji rudniki so do sedaj dajali samo surove snovi in moji plavži so topili rudo v surovo železo. To je bilo vsakdanje delo, ki se je komaj izplačalo, ker nam je pomanjkljivi odvoz vezal roke. Reka Ribeira mora biti narejena plovna saj do meje Sao Paulo, samo njeni izvirki s« nahajajo v državi Parana. To pa ni najslabše; s čiščenjem peščenega brega do Iporange so že pogosto pričeli, toda so zaradi običajnih dolgov delo vedno opustili. Važnejši je nov kanal, ki bi reko vezal z morjem. Strokovne preiskave so dognale, da ga je mogoče najlažje izpeljati iz zaliva Paranagua. S tem bi bila cela dolina zvezana s prometom jk> morju. Seveda pa mora biti ves promet po reki in ob obrežju od temelja izpremenjen. In sedaj še zadnje: železniška proga iz Sao Paulo do Ribeire. Dolga bi bila približno dvestopetindvajset kilometrov in ne bi bilo treba premagati posebnih težkoč po pokrajini. Pavel prikima. Nekaj sličnega so mu pripovedovali že inžinirji. Zaler se na svojem stolu nekoliko dvigne. Coz njegov razumni obraz se razlije sijaj duševne opojnosti, njegov glas postane bolj zveneč. — Prosto morje in železnica — pravi dalje, — so zveze. A ko so odstranjene meje, ki nam zapirajo svet, potem mora Ribiera postati industrijsko središče Brazilije. Na naši zemlji se bo železo predelovalo v jeklo v valjčnih oddelkih in topilnicah bo jeklo dobivalo svojo po[N>lno obliko. Na naši zemlji, Rolf, raste ruda in na naši zemlji mora biti izdelan do zadnje popolnosti, do konečnega cilja: da bomo izdelovali stroje, gradili železniške lokomotive in vozove, ladje in vojne potrebšč ine. Mogočna železna tovarna sredi Brazilije — to je, kar hočem. In če za vse to moje življenje ne zadostuje, ti si moj naslednik! Pavel čuti: mož ni bil sanjač, ni se igral z domišljijami in Če je njegova domišljija tu
  • o zrelem preudarku in iz koristoljubja, da bi se rešil plačevanja preživnine za pričakovanega otroka, usmrti svojo ljubico, 20-letno delavko Heleno Repičevo iz Podte-ra, ki je bila ž njim že nad 8 mesecev noseča, s tem, da ji je nataknil na vrat zanko iz vrvi in obesil dekle ob smrekovo vejo. Obešenko so našli 12. marca popoldne in obvestili o tem o-rožniško postajo v Gornjem gradu. Orožniški podnarednik M. Latinovič je odšel v spremstvu treh moških v mraku na mesto najdbe. Helena Repiče-va je bila obešena z vrvjo ob smreko naj prvo vejo v višini 170 cm od tal. Vrv je bila ovita štirikrat okrog debla nad prvo vejo, tako da je bil zadnji konec zataknjen skozi prvi o-voj, zanka, ki je zadrgnila vrat, pa je visel pol metra pod vejo. Truplo je viselo ob deblu in se z nogami dotikalo tal. tako da sta bili koleni !<• kakih 5 cm nad zemljo Smreka je bila ob veji in ob strani, kjer je viselo truplo precej obdrg-11 jena. Sprva so mislili, da gre za samomor. Na ]»odlagi orožniški h poizvedb pa je nastal nujen silili, da je Repičeva u-mrla nasilne smrti in da jo je usmrtil njim prejšnji ljubimec Martin Brezovnik. Helena Repičeva je v Umskem poletju služila ki »t d.*!:la pri posestniku Antonu Zijeu v Smartnem ob Dreti. Tam se je seznanila s sosedovim sinom Martinom Brezovnikom. Med njima je prišlo do intimnega razmerja. Ko je Repičeva spoznala, da je noseča, je zapustila službo in se vrnila k svoji materi v Podter. Okrog Novega leta je obvestila Brezovnika s pismom, ki ga je v njenem imenu ii ipi>ai Alojz Arnič, ker je bila sama nepismena, da se z njim počuti mater. V drugi polovici meseca februarja je prejela pismo brez podpisa z vabilom, naj pride 24. februarja popoldne na sestanek na cesti pri Radiuirju. Repičeva se je določenega dne na tej cesti sestala z Brezovnikom. Repičevo je pozneje povedala, da jo je Brezovnik povabil na sestanek za nedeljo 10. marca in ji obljubil, da ji bo prinesel denar za bolnišnico. Naročil ji je, naj se odpravi od doma ob 1(5. in naj ga počaka v gozdu v Homu pri takozvanih Cigon-cah. Zabičal ji je, da no sme o tem sestanku nikomur ničesar izdati. Repičeva se je 10. mar- ca odpravila na sestanek. Nekaj časa se je sprehajala po določeni cesti. Med 18. in 19. je stopila v stanovanje delavke Jožefe Ugovškove in ostala tam kakih pet minut. Na vprašanje, čemu hodi tako pozno okrog, je odgovorila, da* čaka na mater, ki je šla v Podliom. Repičeva je nato odšla in nato zavila proto banovinski cesti in Cigoncam. Od tega trenutka je niso več videli. Repičeva je bila to popoldne dobre razpoložena in ni kazala nika-ke razburjenosti. Martin Brezovnik ^e usodnega dne popoldne odšel v Caj-nerjevo gostilno, potem pa v Pumatovo gostilno v Smartnem ob Dreti, kjer se je z dvema posestnikoma iz Bočne pogajal zaradi menjave konj. Ob 17.30 so vsi trije odšli iz gostilne. Pri šoli jih j«* dohitel tovorni avtomobil, s katerim so se vsi trije peljali v Bočno, kjer so pogledali konje in napravili kupčijo. Okrog 18, je Brezovnik izjavil, da so mu mudi domov, k<-r so doma bolni in je ti, marveč je krenil proti Otoku, kjer vodi pot naravnost na kraj sestanka. Brezovnikovi svojci so izpovedali orožnikom, da se je vrnil domov med 20. in 21., pri razpravi pa so izjavili, da se je vrnil kmalu po II)., ko so bili pri molitvi. Najkrajša pot iz Bočne na mesto sestanka znaša ]m> izpove di orožniškega komandirja Mekinde 52 minut, pot od kraja sestanka do Br< zovnikove-ga doma pa 45 minut. (V se hoja pospeši, se lahko vsa pot skrajša za 30 minut. Obdolženec zanika očitano mu krivdo in pravi, da se 24. februarja ni sestal z Repičevo, četudi jo j«« povabil na sestanek, in da je za 10. marca ni pozval na drugi sestanek. Pravi, da se je usodnega dne napotil iz Bočne proti Otoku, kjer je hotel še obiskati svojo sestro ki je na Otoku jx>roče-na. Spotoma pa se je premislil in se pred Otokom na{>otil proti domu, kamor jo prispel okrog 19. Razprava je potekla pod vodstvom predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča, vo-tanti so bili Tiller, dr. Dolni-čar, Radej in Detiček, obtožbo i je zastopal namestnik drž. tožilca dr. Albin Juhart, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Rosina iz Gornjega grada. Razpravna dvorana je bila ves dan nabito polna, med jw>-slušalci j«1 bilo zelo mnogo ljudi iz gornjegrajskega sreza. Ob 12.15 je bilo zasliševanje prič prekinjeno in se je nadaljevalo ob 14. Zaslišanih je bilo bli-» zu 30 prič, ki "pa niso ftovcdalc skoro nič novega. Obremenilno za obtoženca sta v glavnem izpovedala samo oba orožnika. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročita za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. iflHIllltl* ;»;mti:ni;u»ini!iiimiiimiimmiimm»umiwmm SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« WBST 18th STREET NEW IOKK, 19. X. pbSite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila SA fo-tc-vanjb JCL miniiiimmii J Po zaslišanju prič je predsednik dr. Vidovič čital dokazno gradivo. Domača občimi in šola sta dali zelo ugodne izjave o obftržencu. Sledil je govor državnega tožilca, ki je predlagal obsodbo v smislu obtožnice. Zagovornik je predlagal oprostitev, odnosno o-gled na kraju zločina, kar je pa senat odklonil. Senat se je nato unmknil k posvetovanju, ki je trajalo dobrih 20 minut. Ob 17. jo predsednik v nabito polni dvorani ob grobni tišini razglasil sodbo, s katero je spoznal Martina Brezovnika krivega umora in ga je obsodil na dosmrtno ječo. trajno izgubo častnih pravic; jiovračilo stroškov kazenskega postopanja in izvrševanja kazni, povračilo povprečnim* 3000 Din in naplačilo pogrebnih stroškov S00 dinarjev. Obtoženec je obsodbo mirno sprejel in izjavil ,da kazni ne more sprejeti. Zagovornik je prijavil revizijo in priziv. avgl'st Manhnltan v Havre Majcstic v ClierlNiurf; lie de France v Havre *^>iite di Savnia v Genoa Bremen v Bremen Ihrengaria v Cherbourg <'liaiuplalu v Havre Washington v Havre Normuudie r Havre JUNIJA: 'SI. Normam lie v Havre -(j. A<|uitania v Cherbourg —». lie de France v Havre Majestic v Cherbourg Kuroim v Urcmcn Con te Ui Savlua v Genua JULIJA: 5. (J. 1«. 11. Ift. Washington v Havre Conte Grande v Tr-t Urcmcn v Urcmcn Chauiplain v Havre Ber?ngaria v Cherbourg: Rex v Genoa Normamlie v Havre A<|iiitania v Cherbourg Kuropn v Bremen -i. -S. Kil ropa v Bremen A«|iiitania v Cberl»otirg Rex v Genoa Majestic v Cherbourg lie tie France v Havre Con te Cram le v Trst Bremen v Bremen Manhattan v Havre Champlain v Havre Bcrengnria v Cherbourg Conte
  • in j 7b, pa bo tema... Da, to je bi- j lo v VVerlijevi štacuni, nasproti katere je bil vrt, kjer so zve-' čer sedeli gospodje, pili vino J in modrovali, ali bodo zmagali Buri ali Angleži ali general Kuropatkin ali Nogi... Mi smrkavci smo bili za Bure in za Kuropatkina. Zadaj, n:i gredicah vrta pa so cvele rože, rjegovane od domače gospodične... divne rože, vsa ljubezen jih je cepila... Stara, rumena pošta je vozila z Kakeka do Zagorjano-\ ill in od tam v Lož in Stari trg in nazaj, nepretrgoma, dvakrat na dan, leto za letom. Na kozlu pa je sedel moj prijatelj, stari postiljon Johnu, in me vzel včasih malo s seboj... Da, pošta... tii je več, ne Jo-Lana in ne loterije, v katero je stavil vsak ponedeljek groš. Poleg jezera je imela Cerk niča včasih še druge slučajne senzacije... a to le vča-ih... Bili so to poloti manevri in so igrale vsak večer na trgu sol-daške bandc, ali pa je bil potujoč cirkus, ki se mu je rekla \časih "Fumagali", včasih pa 44 Za vatla"... Imeli so po enega konja in še danes jih vidim te artiste, clownc in ekvilibri-to in tisto trojico na trapecu... morda vse skupaj ni bilo zanič, a zame so bili le veliki u-metniki... Ti, po]K>tnik, ki hodiš jm*š z Kakeka v Cerknico, pojdi po Stari poti. Na levi za gledaš kapelico, ki je obdana od dveh lip — to je grob neznanega \ojaka... tako pravi zgodba... grob francoskega grenadirja... Od kapelice zavij na desno in pojdi preko livad na Loško k razvalinam starega samostana in oil tam jo poglej, to lejM) dolino, in jo lepo pozdravi od starega Osta. U J U LIJ JE NAJBOLJŠI MESEC ZA POTOVANJE V STARO DOMOVINO PRIPRAVITE SE ŽE SEDAJ. DA ODPOTUJETE Z NAJ-NOVEJŠIM IN NAJVEČJIM PARMKOM SVETA NORMANDIE" (79.280 TON — DOLG 1029 ČEVLJEV> KI i'1'I'I.IMK IZ N K U" Y'»l:K.\ 10. JULIJA in 31. JULIJA Manj kot pet dni do Evrope . . . Vse najnovejše varnostne naprave . , Moderne in udobne kabine . . . S'ovita francosk.i kuhinja in brezplačno vino poleg Jedi. PRILJUBLJENI EKSPRESNI PARNIK " I L E DE FRANCE" • 'OCl.tMK V/. XKW Y< ■ I: K A 20. JULIJA in 10. AVGUSTA " C H A M P L AIN" 27. JULIJA in 15. AVGUSTA •jasni';« in v»«zn** Ilstk.- t-.- ••brrite na _ LEO ZAKRAJSEK NEW YORK CIT/ Za j. 302 EAST 72nd STREET Sreoeh J&ne VA 2 N O ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno tU kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnan Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo. Peter CoIIg. A. Sani« Wal sen l.urg, M. J. Bvok INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč. J. Liikanich Cicero, J. Fabian (Chh-ago. Clcer* in Illinois) Juliet, Mary Bambh-b, Joseph ▼at I* Salle. J. Spellrh Mu scout ali, Frank Angustln North Chicago, Jože Zelen« KANSAS: tirani, Agnes Mofnfk lansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzmillcr. Fr. Yodoplrec Steyer, J. feme (za Poena-W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MINNESOTA: Chisholm. ^rank Goufo Ely. Jos. j. Peshel Kvcleth, L«»uis (ionie Ollltert, Louis Vessel Hibbinf. John PorAe Virginia, Frank Hrvstlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Slrnisba Little Falls, Frank Maslo OHIO: Bnrlwrton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, (lias. Kar* linger, Jacob Resuik. John Sispolk Girard. Anton X»g<>de Lorain, Louis Balant, John Kun-Se Warren. Mrs. V Racbar Youngstown. Anton Jtlkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r Na Spominski dan so se vršile v Xew Yorku velike parade, ki pa niso bile vse istega značaja. Xa sliki vidite skupin« šolsko nilmlo/.i, ki z napisi protestira proti vojni in proti o-nim, ki bi rali pahnili deželo v vojno. GOVERNER ČAHARJA ODSTAVLJEN Tientsin, Kitajska, 19. jun. Kitajska vlada je zopet ustregla japonskim zahtevani ter je odstavila governerja province Cahar generala Sung Cejuana ter je ukazala, da kitajska 132. divizija izprazni Čahar, PENNSYLVANIA: Bronchton. Anton Ipavee Clarldgo, Anton Je-lna Conemauch. J. Bresovee Export. Louis Kupantlt Farrel. Jerry Okorn Forest City. Matb Kamin Qreenshnrg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krajrn. Ant. TauielJ Lnzerne, Frank Ballocb Manor. Frank Dcmshar Midway. John 2nst Pittsburgh. J. Pogač«r Presto, F. B. Pemshsr Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefalfrer West Newton, Jooeoh Jots d WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank &kob Sheboygan. Joseph Kakei LAUSANSKA POGODBA NEVELJAVNA London, Anglija, 10. junija. Pin:/., minister Neville Cliam-f berlain je v poslanski zbornici I . . - . , 1 ... I Rock Springs, Loafs Taadw naznanil, da zavezniki v s ve-, Diamondriuo, Joo Roiich tovni vojni ne morejo odobriti lausivnskega sporazuma, ki je izbrisal nemško vojno od-škodnino, dokler ni poravnan vojni dolg z Združen imn državami. I UPRAVA "QIA8 KAMQ&4" Vsak K katero Iste potrdilo n sro> Jo prejel. Taslipriks roj*