mbmk Ljubljana, 3. aprila 1997 ☆ številka 12 ☆ letnik 56 DELAVCI ALI DOLG KIARNE? Steklarna v Rogaški Slatini je med tistimi podjetji, ki so si nakopala težave zaradi previsokih dolgov. Njen upnik, Sklad Republike Slovenije za razvoj, je pripravljen pomagati, če bodo sodelovali tudi zaposleni. Ti naj bi se odrekli svojim zahtevkom do podjetja zaradi neizplačanih delov plač in drugih prejemkov v zadnjih petih letih, ki skupaj znašajo dobrih 800 milijonov tolarjev. Sindikat KNG nasprotuje takšnemu načinu reševanja starih dolgov Steklarne Rogaška Slatina. » ^ stran 9 PROTESTIRAJO Zaradi sklepa upravnega odbora Slovenskihželezarn o zaprtju tovarneTovi! v Ljubljani in premestitvi proizvodnje in delavcev v Kropo je Skei tega Podjetja za četrtek, 3. aprila, napovedal stavko in protestno zborovanje pred Poslopjem slovenske vlade. Delavci so ogorčeni tudi zaradi prodaje njihove tovarne in ker bo kupnina uporabljena za plačilo bančnih obresti. TUDI GIGANTI SO LAHKO USPEŠNI Talum iz Kidričevega se je uspešno prilagodil novim časom stran 12 Kdo je nasprotnik? Za prihodnji torek je sklicana seja sveta ZSSS, na kateri bodo ocenili dosežke skoraj trimesečnih pogajanj o prenovljeni splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Že bežen pogled na redigirano besedilo pogodbe zadošča za ugotovitev, daje večina rešitev, o katerih so se pogajali, še odprta. Svet ZSSS bo moral dosežke dosedanjih pogajanj oceniti zlasti glede na usmeritev, da v obnovljeni pogodbi prav nobena pravica ne sme biti manjša od sedanje. Oceniti bo moral tudi nevarnost, da bo vztrajanje pri tem onemogočilo podpis obnovljene pogodbe. Gregor Miklič meni, da bi ZSSS lahko pristala naprimer na opustitev dodatka za skupno delovno dobo, saj je ta relikt bivšega minulega dela. Tudi regres za letni dopust bo treba določiti na novo. Uporaba močnejših metod sindikalnega boja je tvegana, če prej ne bomo uporabili svoje pameti, meni Miklič. Prav stroko pa smo v ZSSS vseskozi zelo poudarjali. Besedovanje o veliki stavki, ki bi pometla z nenaklonjenimi delodajalci, bo težko uresničiti. Če pogajanja ne bodo dala sadov, bo najlažje okriviti pogajalce. To radi počnejo tisti, ki jim je nastopaštvo važnejše od argumentov v prid delavcem. Miklič meni, da so nekateri kot noji z glavo v pesku, in zato realnosti ne vidijo ali nočejo videti. Mogoče je takšno obnašanje posameznih funkcionarjev posledica »prepričanja«, da je Zveza leglo vsega zla. Podobne kritike in nerazumevanja se namreč kažejo tudi pri odločanju o dodatnem zdravstvenem zavarovanju, članarini in še čem. Miklič meni, da posamezniki ribarijo v kalnem, v upanju, da bodo več ujeli. Morali pa bi pomisliti tudi na možnost, da bodo sami postali plen. Med pogajalci velja pravilo, da med pogajanji ne smejo razširjati neverificiranih rešitev, saj se le-te pogosto spreminjajo vse do zaključka pogajanj. Miklič in tudi drugi člani pogajalske ekipe so o poteku vseskozi poročali vodstvom sindikatov dejavnosti in tudi širše. Nenazadnje je o dosežkih redno poročala tudi Delavska enotnost. Kritike na račun pogajalcev izvirajo verjetno tudi iz nezaupanja vanje. Posamezni funkcionarji sindikatov dejavnosti očitno mislijo, da bi lahko sami iztržili več. Ob tem »prekljanju« znotraj ZSSS, pa se nasprotna stran počuti prav udobno. Vodja njihove pogajalske skupine celo izjavlja, da bi do konca maja obnovljeno pogodbo lahko »spravili pod streho«. Zdi se, da sindikate v Zvezi družijo tudi nasprotja, ki Zvezo tudi ohranjajo. Če je tako, se za rezultat torkove seje sveta ZSSS ni treba bati. Prav pa bi bilo, da se člani sveta ZSSS sporazumejo vsaj glede tega, kdo je njihov nasprotnik. Če to ni mogoče, ostane sindikatom dejavnosti le še možnost, da vsak zase izsilijo svojo kolektivno pogodbo. V tem primeru bo splošna pogodba res odveč, Zveza pa bo za sindikate iz njene sestave res manj sporna. EK. Dušana Semoliča je to sredo obiskal Janko Kušar, minister brez listnice, ki v vladi odgovarja za koordinacijo delovnih teles za socialno varstvo. Ker so ta vprašanja zelo občutljiva, želi minister spoznati tudi mnenja nevladnih organizacij, zato je prišel tudi k Semoliču. Pogovarjala sta se tudi o pokojninski reformi in zdravstvenem zavarovanju. Strinjala sta se, da zahteva reforma veliko strpnih razprav in da zavarovanj ni mogoče spremeniti preko noči. S Svobodnimi sindikati želi minister redno sodelovati. J 3. aprila 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH | Kmetijski minister na seji republiškega odbora Sindikata kmetijstva in živilske industrije DRŽAVA MORA KMETIJSTVO BOU PODPIRATI Na seji republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije prejšnji petek je sodeloval tudi novi resorni minister Ciril Smrkolj. Predsednik sindikata Srečko Čater gaje predstavil kot predsednika sindikata slovenske kmečke zveze pri SLS. Povedal je tudi, daje z njim dozdaj dobro sodeloval in zaželel, da bi tako ostalo. Minister je predstavil obrise nove kmetijske politike, načrte za novo organizacijo dela na ministrstvu in odgovoril na veliko vprašanj sindikalistov. Čeprav bo letošnje financiranje verjetno potekalo po dvanajstinah, minister računa na več denarja za nekatere namene. Zlasti za tiste, ki so povezani z našim vstopanjem v Evropsko unijo. Ciril Smrkolj je najprej povedal, daje ministrstvo prevzel o obdobju, ko se vključujemo v Evropsko unijo. Kmetijstvo in gozdarstvo, ki spata v njegov resor, sta v hudi krizi, ki se kaže zlasti v zmanjševanju staležagoveje živine in opuščanju kmetijskih površin, ki jih prerašča grmovje. Omenil je še čedalje manjše zanimanje mladih za kmetovanje. Velik problem je tudi naša zastarela zakonodaja in na njej temelječi izvedbeni predpisi. Po ministrovem mnenju v preteklem obdobju država kmetom ni dovolj pomagala. Glede Evrope pa nimamo več izbire in se moramo za vstop čim-prej pripraviti. Na žalost smo pri pripravah izgubili že preveč časa. Pri uskaljevanju veterinarske zakonodaje z evropskim standardi so pred nami celo Romuni, Bolgari in Čehi. Romunija se tedni odloča o vstopu v Cefto. Na Slovenijo pritiskajo, da bi v to organizacijo čvrsteje vstopila. Slovenci ne znamo izkoristiti možnosti mednarodnih projektov, kot je Phare. Naša država potrebuje sistem garantiranih cen kmetijskih proizvodov. Pridelovalce bo država morala subvencionirati, ker so cene mesa in žit v Evropi nižje od naših. Glede prilagajanja evropskim standardom prevladujeta dve skrajnosti, »hiteti počasi« ali vstopiti naenkrat. Smrkolj meni, daje za nas boljše, da v Evropsko unijo vstopimo čimprej, saj bodo pogoje za vstop verjetno kmalu zaostrili. SLS je vstopila v vladno koalicijo zaradi odgovornosti do svojih volilcev. Brez državne podpore bo Slovenija po vstopu v Evropsko unijo v njej ostala brez svoje hrane. Smrkolj meni, da moramo uveljaviti kakovost svoje prehrane. Taje posebnost, ker kmetujemo v alpskem in kraškem prostoru. Naša možnost je tudi bioprehrana. Kmetijci bodo skrbeli tudi za prehrambeno industrijo, saj brez nje ne morejo v Evropo. Minister bo pristaš politike, po kateri bo naša država na zahtevni evropski trg izvažala najboljšo hrano, saj jo je tam tudi mogoče prodati. Na vprašanje o vračanju gozdov je minister povedal, da sta stranki vladajoče koalicije mnenja skoraj v celoti uskladili in da Ciril Smrkolj, novi minister za kmetijstvo, je sindikalistom obljubil redno sodelovanje Člani republiškega odbora so se zanimali zlasti za zaščito kmetijske proizvodnje in živilske industrije različno gledata le na vračanje gozdov cerkvi .V poštev torej pride zlasti že vloženi »Bavčarjev« predlog sprememb zakona o denacionalizaciji. Smrkolj meni, da je gospodarska funkcija gozdov omejena, zato naj cerkev gozdov ne bi dobila v naravi, ampak pravično odškodnino. Referendum o gozdovih, ki za Slovenijo pomenijo zelo veliko, pa po Smrkoljevem mnenju ni potreben. Opuščanje obdelovanja zemlje v obmejnih in drugih predelih je po Skerkoljevem mnenju posledica premajhne državne podpore kmetom. Da bi bili obmejni predeli bolj poseljeni, jih je treba narediti ljudem bolj privlačne. Urejeno podeželje namreč ljudi že privablja. Glede odkupa govedi, nanj naj bi čakalo kar šest tisoč pitancev, je minister menil, daje sedanji zastoj posledica nepravočasne prodaje mesa iz državnih rezerv. Prelevmani pa so občutljiv mehanizem, ki amortizira nihanja med ponudbo in povpraševanjem. Delavci ne bodo dopustili, da bi Renault zaprl svojo tovarn v Reziji Vaše cenjeno glasilo je v številki 10zdne20. marca 1997na 3. strani v članku z naslovom “Delavci ne bodo dopustili, da bi Renault zaprl svojo tovarno v Belgiji" objavilo izjavo g. Draga Gajzerja, v kateri navaja moje ime in izjavo, ki naj bi jo dal v zvezi s stavko, “češ, da po zakonu o stavki, ki je prevzet iz bivše Jugoslavije, ni mogoče organizirati stavke na mednarodni ravni ”, kar naj po izjavi g. Gajzerja ne bi bilo res, in naj bi bila s to izjavo povzročena škoda ugledu slovenske demokracije. V zvezi s tem sem dolžan pojasniti naslednje: 1. Navedene trditve nisem podal nikjer v obliki izjave, ki bi bila lahko posredovana javnosti, in tudi v povezavi z mojim imenom vse do objave v DE ni bila. V francoskem tisku je bila podobna trditev objavljena z navedbo izja-vitelja, ki pa nisem bil jaz. 2. Res je, da sem predstavnike sindikata SKEI v našem podjetju na sestanku dne 4. marca opozoril na določila Zakona o stavki (Ur. list SFRJ št. 23 z dne 5. aprila 1991), ki se v že skoraj šest let neodvisni Sloveniji še vedno uporablja, in o tem obvestil tudi predsednika SKEI g. Vodovnika. Kdo si je štel za primerno to opozorilo obešati na veliki zvon, niti ni pomembno, prav gotovo pa to nisem bil jaz. 3. Pri trditvi, da po zgoraj navedenem zakonu ni predvidena MABSIStfl hi I f* A N A rv P v I L N I €r A S: iiiis izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: ■i i i i I Plačnik teh izvodov je: ................................................... #••»«#•#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 150 tolarjev. Za naročnika: : tffffSi ff/m. ! f ftfMSf ?' go vnaprej predvideni nedelj vni dan 7. marca je sindik^j SKEI v Revozu prav gotovo oluj' šal situacijo, saj se mu ni bij? potrebno odločati za udeležb? v “mednarodni stavki ” alipro? njej. Pri tem je treba vedeti, d? je bil ta dan nedelovni dan tu?1 v največjih tovarnah Renaid? v Franciji in da je bil verjet?? ravno zato izbran za solidar?? stno stavko. Prav gotovo je za funkcioncuf. SKEI pomembno, da so v zad?j ■ o zaprtju tovarne v Belgiji deled velike pozornosti svojih belgij^1 in francoskih kolegov. Pri tem bi bilo mogoče dob??’ če bi imeli pred očmi dejstvo, ?. so ti kolegi ob vsaki priložil1’? v vseh organih Renaulta ali S*1, j pine Renault, v katerih so prf. f stavljeni, glasovali proti pco}^ \ tom, ki so za Revoz in njegove? i | lavce pomenili napredek, več d? | in trdnejšo prihodnost. j j Ne sklicujem se na kakršno k ^ j Vašo zakonsko obveznost za i tega pojasnila. Prepričan senu ^ i ga boste objavili zato, da bjf : Vaši bralci objektivno ob vešče? S spoštovanjem, Zdravko spi a 3. aprila 1997 SEDEM DNIVSINDIMIH LITOSTROJ POTREBUJE ZLASTI MIR Prejšnji teden so zaposleni v Litostroju čakali na plačo za februar in ostanek regresa za lansko leto. Ker so v petek oboje ‘ pobili, seje razpoloženje med zaposlenimi nekoliko izboljšalo, ! Je pa vse prej kot umirjeno, nam je povedal predsednik Skei tega koncerna Marjan Pirc. Namesto dosjejev in javnih pole-. ^k vsi v Litostroju potrebujejo zlasti mir. ’ Dela so imeli v februarju kar dovolj, tudi zaslužili so, le de-I narja niso dobili, saj so predujem ' ža obnovo verige Dravskih elektrarn porabili že v času, ko je : koncern vodil še Jože Duhovnik. Denar za februarske plače so tako 1 jahko zbrali le tako, da jim je zanje ' Jamčil Sklad. Verjetno so zato 1 Podpisali še eno hipoteko na ’ Premoženje. !; Litostrojevo vodstvo zdaj pri-1 Pravlja prvo sejo skupščine la-5 '^tnikov, ki bo konec aprila. Skei “o skušal male delničarje do takrat organizirati tako, da bi lahko ] c>mbolj vplivali na uresničevanje ’ svojih interesov. Zaposleni in i bivši delavci imajo skupaj 26-t odstoten lastniški delež. ’ Z izjemo tovarne turbin, ki je : vPrežena v obnovo Dravskih 1 olektrarn, livarne in servisa Li-’ t°stroj nima dovolj dela. Na ■ čakanju je 30 delavcev Tovarne industrijske opreme. Kot vemo, 1 Je čakanje na delo v večini pri->! rtierov le začetna faza ugotavljanja . | trajno presežnih delavcev. 1 Za izhod iz tega položaja je 1; vodstvo koncerna pripravilo sa-i nacijski program. Skei z njim ni ] "d zadovoljen, pravi Pirc. Za ;! Večino Litostrojevih podjetij je 1 namreč predvideval stečaj, zaradi " katerega bi vsi zaposleni mora-- ji na zavod. Novoustanovljena ;j najpas podjetja bi po tem pro-1 §ramu prevzela največ 900 od '| sedanjih 1300 delavcev. Pirc Pravi, da so bili s tem programom seznanjeni le ustno, pisnega pre- Nekaj dni kasneje so v sindikatu izvedeli še za možnost sanacije s sodelovanjem enega od tujih partnerjev. Čeprav Pirc nima podatkov o tem partnerju, smo iz drugih virov izvedeli, da so dloga pa niso dobili. Svoje pripombe so poslali Skladu, ki je večinski lastnik, in tudi ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Skei je nasprotoval zlasti premajhnemu številu tistih, ki naj bi dobili delo v bajpas podjetjih. Nasprotoval je tudi stečaju invalidskega podjetja in prodaji Tovarne ulitkov, ki je zdaj med najdonosnejšimi družbami v koncernu. Skei zahteva tudi zagotovilo, da bodo vsi, ki bodo morali začasno na zavod, imeli prednost pri zaposlitvi v novih Litostrojevih podjetjih. _____/.J DILAVSKA HliANII.NK'A'd.().(>. l.jtihljana. Dalmatinova 4 1 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC APRIL 1997 Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za preteklih 6 mesecev TOM = 0,6% 1 Obrestne mere za bančne vloge občani pravne osebe Jj hranilne vloge na vpogled : 2.00% i vezane hranilne vloge T+ 6% do T+7.5% vezane vloge : i - do 30 dni T+ 0% T+ 0,0% - od 31 do 90 dni T+ 6% T+ 4.0% 1 - od 91 do 180 dni T+ 4.5% J - od 181 dni do enega leta T+ 5.0% h - nad 1 leto T+ 7.0% T+ 6.0% 1 - nad 2 leti T+ 7,5% T+ 7,0% i s Obrestne mere za posojila obročna posojila na : občani pravne osebe - 6 mesecev T+ 8.00% T+ 8.00% 1 - 12 mesecev T+ 8.00% T+ 8.00% ■i - 15 mesecev T+ 9.00% T+ 9.00% - 18 mesecev T+ 9.00% T+ 9.00% - 24 mesecev T+ 9.00% T+ 9.00% I - 36 mesecev T+ 9.00% T+ 9.00% OBRESTNE MERE ZA POSOJILA SMO ZNIŽALI. Posebej ugodna posojila vam nudimo za dopuste v vseh slovenskih zdraviliščih in slovenskem primorju in za nakup računalnikov, z obrestno mero: T+ 0% OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE ORGANIZACIJE MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov, društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev.: 061 316-881, 312098 S spoštovanjem pričakujemo vaše sodelovanje. ! EKTOR DELAVSKA HRANILI d.o.o. LJUBLJANA, Dalmajim ...................................................................................................................................................... i ......................................................................................................— Pirc posebej opozarja, da presežni delavci iz leta 1992 še niso dobili odpravnin. Zdaj se koncern sooča s tožbo bivšega prvega moža Jožeta Duhovnika, ki zahteva 320.000 mark iz naslova odpravnine in nekaterih drugih pravic. Menda po sodni poti zahteva tudi za plačilo nagrade za izdelavo sanacijskega programa. Delavci ostajajo brez vsega. Če pa bo Duhovnik s tožbo uspel, mu bo Litostroj plačal, le če bo prej prodal katero od hal. O dvoličnem Duhovnikovem obnašanju pove veliko še njegova izjava iz Delove kronike 27. marca letos. Na sojenju z nekdanjim sodelavcem Mirom Benedejčičem je namreč izjavil, da je na Litostroj že pozabil. Če je že pozabil, zakaj torej toži? Pircu je predsednik koncerna Stanislav Stalowsky zagotovil, da v upravi niso pripravili še nobenega spiska presežnih delavcev. Pirc vseeno ve, da bodo zaradi sanacije nastali presežni delavci, do česar naj bi prišlo zlasti v režijskih službah. Dobrih pro- izvodnih delavcev namreč Litostroju že primanjkuje. Tudi v zvezi s konstituiranjem začasnega nadzornega sveta ima Skei nekaj problemov. V tem organu naj bi bilo šest ljudi, štirje bi zastopali kapital, dva pa zaposlene. Ker sveta delavcev nimajo, je Skei predlagal poslovodstvu, naj bi začasno, do dokončne reorganizacije koncema, ta dva imenoval kar Skei. S tem želijo preprečiti namero, da bi zaposlena zastopala dva zaposlena iz holdinga. Pirc upa, da bo na ta predlog uprava pristala. Kot zdaj kaže, da bo razplet sanacije Litostroja znan že v tem mesecu. Največ je odvisno od dogovora s tujim partnerjem. Zaposleni so zaskrbljeni, saj je brez tega njihova prihodnost zelo negotova. Skei je v začetku letošnjega leta sklenil, da ne potrebuje novega dogovora o socialnem premirju s poslovodstvom. Menili so, da zadošča tisti, ki so ga podpisali ob nastopu sedanjega poslovodstva. Ker je to do sedaj izpolnilo vse obljube, v koncernu ni več spontanih stavk, ki so bile prej kar pogoste. Po Pirčevem mnenju je minister Metod Dragonj a ob zamenj a-vi vodstvene ekipe litostrojčanom obljubil marsikaj. Čeprav je od takrat minilo že že več kot pol leta, je vlada pomagala le pri zagotavljanju denarja za plače. Premalo ali skoraj nič pa ni naredila, da bi Litostroj imel več dela in da bi si zaposleni z njim zagotovili materialno varnost. O tem je Pirc že dvakrat pisal ministru Dragonji in predsedniku Sklada Valterju Nemcu. Na vprašanje, kakšni so odnosi med Skei in poslovodstvom, je Pirc povedal, da so "korektni, in nadaljeval: “Odnosi temeljijo na obojestranskem zaupanju, ki bo trajalo do takrat, ko bo kdo požrl besedo. Kadar koli ena stran želi sestanek, se druga odzove. Če je potrebno, se Stalowsky pogovarja s celotnim izvršnim odborom Skei, običajno pa le z mano. Bistveno je, da o vsem, kar mi pove, takoj. poročam članom izvršnega odbora. Na Stalowskega skušam vplivati zlasti, da bi izdelal za delavce čimugodnejši sanacijski program. Za takšen pozitivni program pa potrebuje mir; tega potrebujemo tudi vsi drugi litostrojčani. To o miru pripovedujem tudi zaradi tega, ker meje novinarkaTV Slovenije klicala za izjavo o dosjeju Litostroj, kar sem odklonil”. EK. Marjan Pirc, predsednik Skei koncerna Litostroj, pravi, da odnosi z novim prvim možem koncerna temeljijo na obojestranskem zaupanju. pogajanja že zelo napredovala in da bi se z njim lahko sporazumeli že v začetku tega meseca. To sodelovanje bi bilo za Litostroj dobro tudi zaradi razširitve programa, zaradi česar bi dobilo kruh večje število delavcev. Tudi če bo do sodelovanja s tujim partnerjem prišlo, bo morala večina sedanjih tovarn kljub temu v stečaj. Vse skupaj so namreč pridelale 70 milijonov tolarjev izgube. Koncern pa dolguje delavcem 18 milijonov tolarjev iz naslova prenizkih plač in drugih pravic. Pogovor s sekretarjem pomurske območne organizacije ZSSS Janezom Kovačem V POMURJU ŠE VEDNO PRIMANJKUJE DELOVNIH MEST Čeprav o težavah pomurskega gospodarstva v zadnjem času ni bilo veliko slišati, so vendarle delavci v tej regiji tranzicijo močno občutili na svoji koži. O tem, kako, smo se pogovarjali s sekretarjem območne organizacije Zveze Svobodih sindikatov v Pomurju Janezom Kovačem. Davek tranzicije “Pomurska regijaje v postopku osamosvojitve in tranzicije v Sloveniji plačala visok davek, saj je v letih od 1991 do 1993 moralo v stečaj več kot 50 srednje velikih in velikih podjetij,” pravi Janez Kovač. “Zaradi tega je v Pomurju zelo veliko brezposelnih delavcev.” “Po zadnjih podatkih območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti je bila konec lanskega leta brezposelnost v Pomurju 19,1-odstotna. To je mnogo več kot v Sloveniji v celoti, kjer je bila v istem času 13,9-odstotna.” Po besedah Janeza Kovača je bila na začetku letošnjega leta brezposelnost v Gornji Radgoni 26,1-odstotna, v Lendavi 20,5-odstotna, v Ljutomeru 18,7-odstotnainvMurski Soboti 16,3-odstotna. Na začetku letošnjega letaje bilo v Pomurju skupaj 9.700 brezposelnih delavcev, od tega 42 odstotkov žena, 40 odstotkov pa mlajših od 26 let. “Najbolj zaskrbljujočeje, da 58 odstotkov brezposelnih v regiji nima ustrezne strokovne izobrazbe, polovica brezposelnih v Pomurju pa ima končano le osnovno šolo,” pravi Kovač. “Perspektiva gospodarskega razvoja Prekmurja torej ni rožnata, saj se razkorak med razvitostjo Slovenije in Prekmurja čedalje bolj povečuje.” “Rakasta rana pomurskega gospodarstva je v tem, daje vse premalo novih proizvodnih programov, ki bi prispevali k odpiranju novih delovnih mest,” je prepričan Janez Kovač. “Res pa je, da v Pomurju kljub veliki odprtosti tukajšnjega gospodarstva ni mogoče zaznati novih naložb iz drugih delov Slovenije, prav tako pa ne iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske.” Janez Kovač: Sindikat varuje interese delavcev (Pre)majhne plače! Kako se bo potemtakem pomursko gospodarstvo razvijalo naprej ? “V Pomuiju obstaja razvojno-razisko-valni center, ki je zaenkrat še v povojih, vendarle pa že postaja nosilec regionalnega razvoja. Vse kaže, da bo v naslednjem obdobju večina delavcev v Pomurju zaposlenih v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji ter v gradbeništvu in tudi v turizmu. Vse omenjene panoge so v naših razmerah konkurenčne, žal pa so delavci v njih premalo plačani,” pojasnjuje sekretar območne organizacije ZSSS za Pomurje. So povprečne plače v Pomurju zaradi tega nižje kot v Sloveniji? “Da! V Pomurju je bila lani sredi leta povprečna plača 72.840 tolarjev neto, kar je za 19 odstotkov manj kot v primerljivi občini v Ljubljani, ker so bile plače v Sloveniji največje. Če pa plače v pomurskih podjetjih primerjamo s splošno in panožnimi kolektivnimi pogodbami, ugotovimo. da velika večina podjetij v regiji vendarle spoštuje določila kolektivnih pogodb. Problem je, daje v Pomurju zelo veliko delavcev zaposlenih v najnižjih tarifih razredih,” pravi Kovač. “Nekaj več problemov imamo z nepravočasnim izplačevanjem regresov za letni dopust. V nekaterih, zlasti manjših podjetjih zavlačujejo z izplačilom regresa do konca leta,” pojasnjuje sekretar pomurske območne organizacije ZSSS. Kako pa sindikat varuje interese delavcev v stečajih postopkih, kijih v Pomurju prav tako ni malo? “V zvezi s tem je največji problem, da stečajni postopki trajajo zelo dolgo. V povprečju traja stečajni postopek v Pomurju okoli štiri leta. Zaradi tega morajo delavci kljub temu, da jim pomaga služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS, izredno dolgo čakati na poravnavo svojih terjatev v stečajnem postopku. Velikokrat se terjatve delavcev v stečajnem postopku prepolovijo, pa še na izplačilo tako določenih terjatev delavci marsikdaj zelo dolgo čakajo.” Sindikat je delavce zastopal v 1530 zadevah “V veliki večini podjetij, ki so morala v Pomurju v stečaj, je delavce zastopala službe pravne pomoči pri naši območni organizaciji,” pojasnjuje Janez Kovač. Ta služba pri območni organizaciji ZSSS za Pomurje je lani zastopala delavce v 1530 pravih zadevah. “Prizadevamo si, da bi čim bolje zastopali interese delavcev. Vendar pa naša služba pravne pomoči zastopa samo člane sindikata. Kdor ni član našega sindikata, mu te ugodnosti ne nudimo!” Kako pa je sicer z delovnimi spori v podjetjih? ‘‘Moram reči, da se pri vsakodnevnem delu ne srečujemo z velikim številom delovnih sporov. Spori so le v podjetjih, ki zaradi slabih poslovnih rezultatov ne morejo izplačevati plač po kolektivni pogodbi. Delavci so kolektivne pogodbe vzeli za svoje, zato terjajo tudi njihovo uresničevanje,” pravi Kovač. “Zato bi sindikalisti naredili veliko napako, če bi pri pogajanjih za splošno kolektivno pogodbo popuščali neutemeljenim zahtevam oziroma pritiskom delodajalcev.” T. K. 3. aprila 1997 SFMM DNI V SINDIKATIH Težko je delavcu razumeti, da lahko popolnoma brez svoje krivde ali sploh možnosti vpliva izgubi delovno mesto kot trajno presežni delavec. Z izgubo delovnega mesta pa ne izgubi samo svoje socialne varnosti, ampak precej več: občutek potrebnosti, brez katerega je za večino delavoljnih in dela vajenih delavcev skoraj ravno tako težko shajati kot brez materialnih sredstev. Pa vendar se to dogaja, celo zelo pogosto. Problem presežnih delavcev in posledične brezposelnosti pa ni samo slovenski, ampak je kar evropski oziroma celo svetovni. Zato so možnosti in načini prenehanja delovnega razmerja zaradi trajnih presežkov urejene s posebnimi predpisi, ki skušajo, kolikor je to sploh mogoče, čim bolj zaščititi interese delavcev (delojemalcev) in preprečiti kakršno koli samovoljo delodajalcev pri postopkih ugotavljanja presežnih delavcev in kasnejšega prenehanja delovnega razmerja. Piše: mag. Aleksej Cvetko V nadaljevanju bom skušal predstaviti, kako je pri nas normativno urejeno področje začasnega prenehanja potreb po delu delavca in prenehanja delovnega razmerja delavca kot trajnega presežka ter katere so naj pogostejše nejasnosti, ki kasneje povzročajo številne sodne spore. Že konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (ratificirala jo je še Skupščina SFRJ na seji zbora Republik in pokrajin 26. aprila 1984 in zveznega zbora 14. maja 1994) ima zelo omejevalno določilo (4. člen), da delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe. Naslednja dva člena konvencije določata, da kot resnega razloga za prenehanje delovnega mesta ni mogoče šteti članstva v sindikatu, potegovanja za funkcijo delavskega predstavnika, vložitve ugovora (pritožbe) zoper odločitev delodajalca, odsotnosti z dela zaradi poroda, bolezni ali poškodbe ter rase, barve, spola, zakonskega stanu, družinskih obveznosti, nosečnosti, veroizpovedi, političnega mnenja, nacionalne pripadnosti in socialnega porekla. Če delavec meni, da mu je delovno razmerje neupravičeno prenehalo, se ima pravico pritožiti pri nepristranskem organu (sodišče, arbiter...). Ob prenehanju delovnega razmerja ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. Pravico ima tudi do odpravnine ali drugega podobnega nadomestila. Določbe citirane konvencije MOD je v svoje pozitivne predpise vgradila tudi naša zakonodaja. Pri tem je zagotovljeno tudi ustrezno ustavno varstvo, saj Ustava Republike Slovenije v 8. členu določa, da morajo biti zakoni in predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, pri čemer se ratificirane mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. V 66. členu pa ustava določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Začasno prenehanje potreb po delavčevem delu Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91) je bilo v celoti spremenjeno III. poglavje zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/ 90). Namesto naslova “Pravice delavcev, katerih delo postane v organizaciji oziroma pri delodajalcu nepotrebno” je bil zaradi bistvenih vsebinskih sprememb določen tudi nov naslov poglavja: “Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu”. V tem poglavju so bili urejeni tako primeri začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov kot tudi postopki in načini ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavca s prenehanjem delovnega razmerja. Vsekakor je tudi v praksi manj problematično začasno prenehanje potreb po delavčevem delu. V teh primerih, ki lahko trajajo največ šest mesecev, delovno razmerje ne preneha, delavcu pa je tudi v organizaciji oziroma pri delodajalcu zagotovljena ena od oblik socialne varnosti. Če pride do začasnega prenehanja potreb po delu delavca, se prav tako v posebnem postopku ugotavlja, kateri so tisti delavci, katerih delo postane začasno nepotrebno. Pri določitvi teh pa je treba kot kriterij upoštevati delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovno dobo in socialne razmere, v katerih delavci živijo. Zaradi ohranitve delovnega razmerja delavci lažje sprejmejo enega od ukrepov, ki ga ima na voljo organizacija oziroma delodajalec. Če gre za začasno prenehanje potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov, se lahko: - začasno, vendar najdalj za šest mesecev, delavec razporedi ali v okviru organizacije ali delodajalca ali pri drugi organizaciji ali delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba; - uvede delo s skrajšanim delovnim časom; - delavec napoti na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo; - odredi čakanje na domu; Pri prvih dveh izmed naštetih štirih možnosti ima delavec pravico do plače po dejanskem delu, pri tretji in četrti možnosti pa je delavec upravičen do ustreznega nadomestila plače. Če se uvede delo s skrajšanim delovnim časom, se tako delo šteje kot delo s polnim delovnim časom. Določeno pa je tudi, da mora biti plača, ki jo delavec prejema zaradi izvajanja enega od ukrepov, vsaj za 20% višja, kot bi bilo nadomestilo plače, ki ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt. Že v postopkih ugotavljanja začasnega prenehanja potreb po delavčevem delu, mora organ, ki odloča o tem, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrep bi bil najprimernejši, zahtevati mnenje sindikatov in ga pred odločitvijo tudi ob navzočnosti predstavnika sindikata obravnavati. (Se nadaljuje) Pogovor s predsednikom Skei v Abrasivu iz Radelj ob Dravi Ljubomirjem Kasparjem xr v TUJI LASTNIK SPOŠTUJE NASE ZAKONE IN KOLEKTIVNE POGODBE “Odkar so postali lastniki podjetja tujci, se za delavce ni skoraj nič spremenilo,” pravi predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije v podjetju za proizvodnjo kovinskih čistilnih sredstev, storitve in trgovino Abrasiv iz Radelj ob Dravi Ljubomir Kaspar. “Strah pred tujimi vlagatelji, ki gaje dandanes mogoče čutiti še marsikje v Sloveniji, je vsaj po naših izkušnjah sodeč povsem odveč.Tuji lastnik v našem primeru spoštuje veljavno zakonodajo in kolektivne pogodbe, s katerimi stTurejene pravice delavcev.” Podjetje Abrasiv seje razvilo iz tozda Kovinska čistilna sredstva, ki je posloval v okviru Tovarne Muta. Potem ko je prešla družbena lastninaTovarne Muta v lastništvo Sklada Republike Slovenije za razvoj, so tovarno reorganizirali. Abrasiv je postal samostojno podjetje, ki gaje sklad prodal tujemu kupcu. “Odkar je postalo samostojno, je podjetje Abrasiv uspešno poslovalo, zato republiškemu razvojnemu skladu zanj pravzaprav ni bilo težko najti kupca. Podjetje, ki proizvaja jeklene granulate, je že pred privatizacijo imelo zagotovljen trg za svoje proizvode. Sedaj Abrasiv izvozi preko 90 odstotkov celotne proizvodnje,” pojasnjuje Ljubomir Kaspar. “Res paje, da je tuji lastnik investiral znatna sredstva v čistilne naprave in ekologijo, prav tako pa namerava investirati v posodobitev strojne opreme.” V podjetjuAbrasiv prejemajo danes delavci plače redno in po kolektivni pogodbi. Lanski regres so dobili prav tako po kolektivni pogodbi in v enem delu. Po kolektivni pogodbi prejemajo tudi regres za malico in vse druge prejemke. Ali to pomeni, da so delavci s svojim položajem zado- voljni, odkar jeAbrasiv privatiziran in v rokah tujega lastnika? “Samo delno. V podjetju imamo namreč probleme z razvrščanjem delavcev v tarifne razrede, saj so številni prepričani, da niso razvrščeni v ustreznega. Plače v podjetju so res po kolektivni pogodbi, vendar paje obremenitev delavcev izredno velika. Že pred privatizacijo je podjetje do skrajnosti racionaliziralo število zaposlenih, zato smo sedaj izjemno obremenjeni. Številni delavci so prepričani, da bi morali zaradi tega prejemati višje plače.Tudi sindikalisti si prizadevamo za višje plače, hkrati pa si prizadevamo tudi za spoštovanje vseh drugih delavskih pravic v podjetju. Če bodo delavci zadovoljni, bodo rezultati dela čedalje boljši, podjetje pa se bo še hitreje razvijalo,” je prepričan predsednik Skei v podjetju. Skei velikokrat upravičeno kritizira republiški razvojni sklad, ker je na obroke prodal nekatera podjetja v kovinski in elektroindustriji kupcem brez kapitala. V takšnih podjetjih novopečeni lastniki večkrat poskušajo, skladu poplačati kupnino iz tekočih prilivov podjetja, zato delavci neredno prejemajo praviloma prenizke plače in druge prejemke, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Očitno je imel republiški razvojni sklad pri prodaji Abrasiva srečnejšo roko, saj novi lastnik vlaga v proizvodnjo in ekologijo, prav tako pa spoštuje pravice, kijih imajo delavci po naših zakonih in kolektivnih pogodbah. Morda bo ravno Abrasiv spodbudil sklad, da bo tudi za druga svoja podjetja našel primerne kupce, ki bodo ustrezno poskrbeli za njihov razvoj in za spoštovanje delavskih pravic. Tomaž KselU VIŠJE DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE SE NI ODPRAVILO ZAOSTANKOV Predsednik višjega delovnega in socialnega sodišča Milan Fabjančič je prejšnji teden pripravil pisno obvestilo o delu tega sodišča. Vanj je zapisal, da zaostankov iz prejšnjih let še niso odpravili in da jih tudi letos še ne bodo. Intervencij je toliko, da vseh ne morejo reševati mimo vrstnega reda. Delovno in socialno sodišče je edino tovrstno pritožbeno sodišče v naši državi. Število nerešenih individualnih delovnih sporov je lani nekoliko po-rastlo. Iz leta 1995 je ostalo nerešenih 2177 zadev, ob koncu leta pa jih je bilo 1354 ali 174 več. Vloženi so bile tudi štirje kolektivni delovni spori. To sodišče je imelo ob koncu predlanskega leta 298 nerešenih zadev s področja socialne varnosti, leto dni kasneje pa le še 54. Število vseh nerešenih zadev seje lani zmanjšalo za 64 primerov. Vseh rešenih zadev paje bilo 1463 ali 38 odstotkov. Na višjem delovnem in socialnem sodišču naj bi skupaj s predsednikom delalo trinajst sodnikov. Eno mesto ni bilo zasedeno, dva sodnika pa sta prišla na novo. Pri razreševanju delovnih sporov je lani stalno delalo le sedem sodnikov, v povprečju sta torej manjkala dva sodnika za delovne spore. Letos bo sodišče dodatno zaposlilo tri strokovne sodelavce in sekretarja sodišča. Zadeve na socialnem sodišču so se lani reševale sproti. Na delovnem sodišču pa seje število nerešenih zadev povečalo za toliko, kot je pripadlo enemu sodniku. Zaradi tega delovno sodišče še ni rešilo več sto zadev, ki sojih prizadeti delavci vložili že v letu 1995. Če se kadrovska zasedba ne bo popra-vila, sodišče letos ne bo moglo rešiti večine lani vloženih pritožb. Med njimi so tudi spori, ki imajo pri reševanju prednost. V kar 84 odstotkih lani rešenih individualnih sporov je postopek trajal več kot eno leto. Zaradi kadrovske zasedbe sodišča tudi letos ne bo nič boljše. Prednost na pritožbenem sodišču imajo zadeve, v katerih postopek traja več kot pet let. Prednost imajo tudi spori zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki jih je kar 40 odstotkov. Ker jih je toliko, jim sodišče ne more zagotoviti absolutne prednosti. Prednost imajo tudi enkrat ali večkrat zavrnjene pritožbe na odločitve prvostopenjskih sodišč. Prednost naj bi imeli še spori v zvezi ;aji. Delovno in socialno šče daje prednost tudi kam, ki dokažejo slabo /stveno stanje, iradi dolgotrajnosti p°' cov prejema delovno d’ Ino sodišče veliko prošenj ene za pospešitev reševanji' ste so tudi nadzorstveno žbe ministrstva za pravo-: in varuha človekovih pi'a' Predsednik delovnega in Inega sodišča Milan Fab' č meni, da vseh delovnii1 cialnih sporov, ki so bn1 :ni v letu 1995, ne morejo /navali in rešiti mimo vf' i je to sodišče reševal0 e zoper sklepe o začasni!1 ah v 12 delovnih sporib' h teh je bilo pravnomočn0 to le 18-tim, kar kaže n*1 teljeno predlaganje za' iitev reševanja spora 0 stvari. Vlagatelji narffe ia traja redno reševanj1-ima več let. CIJU su lOZIUKl viuzm ;ov začasnih odredb, :aradi izterjave denarn1 :ov 48 predlogov, zaf1 areditve na delo v dru^ k drugemu delodajalk ■edlogov. Začasno odr i zahtevala dva razrešo0 rja in tudi dva suspe11 dbijanja razpisov in je povzetek pisnož a o delu višjega ^ in socialnega sodis jani, ki ga je ov predsednik M*!*1, :ič. Komentar k nim številkam in n» ije lahko le ta, d3J itVU g, pravice ne more 3. aprila 1997 SOCIALNA POLITIKA Zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje USPEŠNO POSLOVANJE ZAVODOV V LETU 1996 IN DOBRI NAČRTI ZA NAPREJ Konec marca in v začetku aprila sta bili seji skupščin Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Osrednje točke obeh sej so P*le namenjene sprejemanju poslovnih poročil za leto 1996 •n finančnih načrtov za leto 1997. Ker oba zavoda v glavnem obračata denar, ki se napaja iz prispevkov iz naših bruto plač, je prav, da se seznanimo, kaj se dela z našim denarjem. Navsezadnje imata oba zavoda skupščini, ki sta sestavljeni iz predstavnikov delodajalcev in zavarovancev ter uživalcev pravic. V obeh skupščinah aktivne zavarovance predstavljajo tudi izvoljeni iz vrst Zveze 1 svobodnih sindikatov. Spoprijemajo se z odgovornostjo odločanja o neverjetnih vsotah. Prav gotovo je njihova zavzetost dala pozitiven pečat delu obeh zavodov. J Prepolovljen Primanjkljaj i Pokojninskega zavoda Zavod za pokojninsko in 1 'nvalidsko zavarovanje je v letu : '996 imel 369 milijard tolarjev Prihodkov. Od tega je znašal Prispevek nas zavarovancev 165 , ^rilijard, delodajalci pa so vplačali še za 110 milijard pri-| jjPevkov na naše bruto plače, država je v letu 1996 pokojninskemu zavodu nakazala že za 83 milijard tolarjev! Država je 2 njimi poravnala svoj dolg iz leta 1990-1993, tekoče obvez-, nosti in izpad prihodkov pokojninskega zavoda zaradi znižanja > prispevne stopnje v lanskem ju-i 'iju. Državni proračun je v letu i 1996 prevzel funkcijo rezerv-: ne§a sMada zavoda. Priznati je treba, daje v nasprotju s pri- i cakovanji pesjmjstov proračun j .^nar nakazoval v celoti in spro-11' špitalski in Stanovanjski 5 sk'acl nista pomembna kot vir Prihodkov pokojninskega zavo- da. Prispevala sta 119 milijonov. Pokojninski zavod je imel v letu 1996 370 milijard odhodkov. Nekritega primanjkljaja je bilo torej za 823 milijonov. Primankljaj seje v primerjavi z letom 1995 za polovico zmanjšal. Lanski primanjkljaj nikogar preveč ne skrbi prav zaradi proračunskega denarja, ki redno prihaja. Za pokojnine in druge denarne dajatve je zavod izplačal 325 milijard. Za denarna nadomestila delovnim invalidom je šlo 10 milijard tolarjev. Za upokojence pokojninski zavod Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačuje še prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Teh in še drugih prispevkov je bilo v letu 1996 za 28 milijard. Za konec poročila o poslovanju v letu 1996 še nekaj podatkov o nedisciplini pri plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po podatkihAgen-cijezaplačilniprometje31.12. 1996 bilo neporavnanih obveznosti pravnih oseb za 3,5 milijarde tolarjev. Po zadnjih podatkih Davčne uprave RS pa je bil zasebni sektor nadan 31. 10. 1996 zavodu dolžan 12,5 milijarde tolarjev. Kako je s finančno nedisciplino, si vsakdo lahko iz teh številk razbere sam. Kdo mora nositi težje breme zaradi nediscipline nekaterih, pa tudi vemo. Z zakonom je bilo odloženih prispevkov Slovenskim železnicam za 2,6 milijarde, podjetjem Sklada za razvoj za 586 milijonov, 698 milijonov Tamu in AM-Busu 100 milijonov. Manj dokončne so številke finančnega načrtovanja zavoda za leto 1997. Zamuda pri izvolitvi vlade je kriva, da Slovenija še ne ve, kakšen bo državni proračun za leto 1997. Ker proračun jamči zavodovo likvidnost, seveda brez državnega blagoslova ne gre.Tako še nihče ne ve, koliko denarja bo mogoče nameniti dodatku za rekreacijo upokojencev. Delovni osnutek finančnega načrta kaže, da pokojninski zavod za leto 1997 načrtuje 426,6 milijarde prihodkov ali za 16% več kot lani. Prispevki zavarovancev naj bi vrgli 190 milijard, delodajalcev pa 102,5 milijarde tolarjev. Proračun naj bi zagotovil že kar 123 milijard tolarjev! Zavod načrtuje, da naj ne bi bilo na koncu leta ne presežka ne primanjkljaja. Presežki zdravstvenega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v poslovnem poročilu pripravil podatke posebej za obvezno zdravstveno zavarovanje in posebej za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Tako je tudi prav, saj predpisi ne dovoljujejo, da bi zavod pomešal denar prispevkov iz bruto plač z denarjem premij iz neto plač zavarovancev. Obvezno zdravstveno zavarovanje je imelo v letu 1996 171,6 milijarde prihodkov in 169 milijard odhodkov. Presežkaje za 2,7 milijarde. Zavarovanci in naši delodajalci smo vplačali vsak polovico od 135 milijard prispevkov. Upokojenci so preko pokojninskega zavoda vplačali že prej omenjenih 28 milijard. Za 4,8 milijarde prispevkov so vplačali še kmetje in drugi zavezanci. Zavod je za zdravstvene storitve plačal 117 milijard in za zdravila ter za ortopedske pripomočke še nadaljnih 25 milijard. Za nadomestila plač za bolezensko odsotnost z delaje zavod plačal 17 milijard. Naštela sem zgolj najbolj »težke« postavke med odhodki. Glavni vzrok za presežek je nedoseganje obsega programa zdravstvenih storitev in višja rast plač zaposlenih v Sloveniji od načrtovane. Zavarovanci pogosto ogorčeno poslušamo razlage zdravstvenih delavcev, da nam ne morejo zagotoviti zdravstve- ne storitve v normalni čakalni dobi, ker da zavod ne plača dovolj. Poslovno poročilo zavoda jih postavlja na laž. Nerealiziranih je ostalo tri odstotke zdravstvenih storitev, ki jih je bil zavod pripravljen plačati. Naj večje je odstopanje prav pri zdraviliških storitvah. Zavod bo 2,5 milijarde presežka razporedil v rezervni sklad, 200 milijonov pa v sklad skupne porabe zavoda. Denar za zdravstvene kartice je rezerviran Po podatkih Agencije za plačilni prometso 31. 12. 1996 znašali neplačani prispevki 1,143 milijarde tolarjev. To je za 154 milijonov več kotleta 1995. Po podatkih Davčne uprave RS so zasebniki in kmetje dolgovali 2,656 milijarde tolarjev ali 180 milijonov manj kot v letu 1995. Z zakoni odloženi prispevki so znašali 3,7 milijarde tolarjev. Neplačanih in odloženih prispevkov je bilo konec leta 1996 kar za 7,5 milijarde tolarjev. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je v letu 1996 zabeležilo 23,2 milijarde prihodkov. Odhodkov je bilo za 21,7 milijarde. Presežek znaša 1,129 milijarde. Skupščina je sklenila 500 milijonov tega presežka nameniti za rezervacije za dejavnost prostovoljnega zavarovanja, 122,4 milijona pa za strošek prevrednotenja kapitala. Preostalih 506 milijonov pa za druge rezerve in za enake namene kot v letu 1996. Številke, ki jih povprečni Slovenec s povprečnim dohodkom težko dojame. Na posameznika je bilo v letu 1996 v obveznem zdravstvenem zavarovanju porabljeno 86.876 tolarjev in v prostovoljnem zavarovanju še dodatnih 11.155 tolarjev. Še nekaj o finančnem načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za leto 1997. Načrtuje 193,7 milijarde prihodkov in 193.2 milijarde odhodkov v obveznem zavarovanju. Prostovoljno zavarovanje pa načrtuje 23.2 milijarde prihodkov in 24,5 milijarde odhodkov. Finančni načrt temelji zlasti na ocenah o 3,5-odstotnem povečanju plač, o 9-odstotni inflaciji in nespremenjeni prispevni stopnji. Finančni načrt predvideva tudi za 1,36 milijarde tolarjev razširjen program zdravstvenih stroritev za nekatere zdravstvene storitve, kjer se sedaj zatika. Sprejetje bil tudi sklep o financiranju programa uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja.Ta bo v letu 1997 stal 1,3 milijarde tolarjev, kijih bo zavod pokril iz poslovnega sklada. O projektu kartice zdravstvenega zavarovanja bo Delavska enotnost v letu 1997 prav gotovo obširno in temeljito poročala. Gre še za eno novost, ki nam bo temeljito spremenila življenje. Na bolje, če bo vse tako, kot je načrtovano. Lučka Biihm Reforma pokojninskega zavarovanja VI, Redni bralci Delavske enotnosti že marsikaj vedo o tem, kakšno pokojninsko zavarovanje se nam obeta, če bo državni zbor potrdil izhodišča vlade za njegovo reformo. Vedo, da se jutrišnjim upokojen-Lučka Bohm cem namesto ene same pokojnine obetata dve. Vedo tudi, kakšna naj bi bila razlika med “dokladno” in “naložbeno” pokojnino. Danes "a si podrobneje oglejmo, kakšna naj bi bila kupna moč teh dveh pokojnin, če jo pri-tl1erjamo s kupno močjo današnje povprečne pokojnine. , Čeprav predstavniki današnjih upokojenskih astev in političnih strank pogosto opozarjajo, , s° pokojnine nizke, je nedavna raziskava podala, da dve tretjini današnjih upokojencev ne j ' . ta tako. Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljane je analiziral podatke, zbrane v anketah Porabi slovenskih gospodinjstev v letih 1878 ^ '993. Izkazalo seje, daje leta 1993 65,3 od-totkov slovenskih upokojencev v anketi Sta-Ltičnega urada RS odgovorilo, da jim dohodki m *|0*norna a" Pa v g'avnem zadoščajo za nor-a'ao življenje. Ti odgovori pravzaprav niti ne ^enečajo, če vemo, da so realne plače v ob-ju 1978 - 1993 padle bolj kot pokojnine (v 2j ^.'^SjebilvSlovenijizabeležendoslej najvišji Jeuj.ki standard - najbrž na račun tujih po-ceJ 1 J manj presenečajo odgovori upokojen-(j I ’ „ce vemo, da jih najdemo v skoraj enakem " t C,rU V Vsc'1 dohodkovnih razredih prebivalstva najU -V najv'šj*h. In ne pozabimo na zajamčene Pokojnine! Pokojnina je zaradi njih pogosto Poi?ana^nja a* da vlada obljublja, da bo proračun (lanVvema* vse večji del bremena pokojnin asujih upokojencev, da bi lahko ostalo do- volj prispevkov za naložbeno pokojninsko zavarovanje. Toda saj navsezadnje tudi proračun v glavnem napolni današnja aktivna generacija. In ne nazadnje vlada namerava bodočim naložbenim pokojninskim skladom predpisati, da bodo morali del denarja nalagati v nakup državnih vrednostnih papirjev. Dražava bo tako prišla v času reforme do dodatnega proračunskega denarja za pokojnine današnjih upokojencev. In tako bo po ovinku preko naložbenega zavarovanja spet pokojnine sfinancirala današnja aktivna generacija. Pravičnost zahteva, da naj bo torej ta dvojno obremenjena generacija po upokojitvi vsaj deležna realno enakih pokojnin, kot jih prejema današnja generacija upokojencev. Vprašanje o kupni moči jutrišnjih pokojnin ni odveč, če pomislimo na to, da se reforma navsezadnje piše zato, ker naj bi bili za družbo stroški za pokojnine previsoki. Najenostavnejša rešitev bi bila seveda znižanje pokojnin. Pred 2. svetovno vojno je bilo dokladno pokojninsko zavarovanje bistveno manj radodarno, kot je danes. Nadomestitvena stopnja (razmerje pokojnine do plače) je znašala zgolj od 15 do 20 %. V večini držav znaša danes od 35 do 50 % (nič čudnega, daje tam razvito dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje), v nekaterih državah celo do 70 %. Pri nas je v letu 1996 znašalo razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino 67,5 (povprečna starostna pokojnina pa kar 74,6 %). In kakšne realne pokojnine po reformi obljublja vlada tej dvojno obremenjeni generaciji?Vla-dna izhodišča reforme nam v zvezi s tem ponujajo različne odgovore. V poglavju izhodišč o razlogih za reformo vlada ocenjuje, da zaradi gibanja socialno ekonomske strukture prebivalstva bodočim generacijam ne bo mogoče več zagotoviti relativno enakih pokojnin, kot jih prejema sedanja generacija. Z družbenim soglasjem bomo morali, predlaga vlada, določiti novo višino. Možni kriterij, ki ga ponujajo izhodišča, bi lahko bil tudi prispevna stopnja v posameznem obdobju. Sedanji sistem namreč poraja velika medgeneracijska prelivanja. Današnji upokojenci prejemajo bistveno višje pokojnine, kot bi jim šle glede na vplačane prispevke v njihovi aktivni dobi. Današnja mlada generacija je v primerjavi z njimi bistveno bolj obremenjena, kar občutijo zlasti mlade družine z nerešenim stanovanjskim vprašanjem in z malo lastnega kapitala. Vlada meni, da se tudi zato rodi tako malo otrok. Vladaje izračunala razmerje med vplačanimi prispevki in pričakovano pokojnino v današnjem dokladnem sistemu. Gre za to, koliko denarja smo kot zavarovanci med delovno dobo vplačali v obliki prispevkov in koliko denarja bomo prejeli v obliki pokojnin. Pri moških, ki so se upokojili v letu 1994, je to razmerje 1 : 1,3 (za ženske celo 1 : 2,3). Za mlade, ki so se prvič zaposlili v letu 1995, pa bo to razmerje zgolj 1 : 0,75 (pri povišani prispevni stopnji celo I : 0,5). Mladi so prav gotovo že danes na slabšem! V poglavju o predlogu novega pokojninskega sistema pa vlada trdi, da naj bi povprečni pokojnini, ki bi ju zagotavljal dokladni in naložbeni steber, bili skupaj v načelu primerljivi s sedanjo povprečno pokojnino. Razmerje med višinama dokladne in naložbene pokojnine bi bilo treba šele določiti. Možne bi bile različne kombinacije, v katerih bi bila lahko višja dokladna ali pa naložbena pokojnina. Glavni kriterij za določanje teže 1. nasproti 2. stebru naj bi bil zagotavljanje socialne varnosti na starost, dodatni kriterij pa še vpliv pokojninskega sistema na gospodarsko rast. V poglavju izhodišč o izvedbi reforme pa vlada obljublja, da naj bi upokojenci tako iz 1. kot iz 2. stebra prejemali približno enako visoke pokojnine. Ker bi vsakdo prejemal tudi naložbeno pokojnino, bi verjetno lahko bili zneski zajamčenih pokojnin v 1. stebru nižji od teh, kijih poznamo danes v enotnem dokladnem sistemu. Zajamčena pokojnina v 1. stebru bi bila torej lahko zgolj 35% najnižje pokojninske osnove. Prvi steber bo imel redistributivno funkcijo.To pomeni, da bo tistim z najvišjimi plačami dal nekoliko nižjo pokojnino, kot bi jim šla glede na prispevke, tistim z nižjimi plačami pa na ta račun dodal k pokojnini. To pa bo morda zahtevalo uvedbo zgornjega limita zavarovalne osnove, od katere se bo odmerjal prispevek. Nekaj takega že poznajo v Nemčiji. Sicer pa naj bi vsi plačevali enak odstotek prispevkov od plače. Že danes poznamo omejitev najvišje možne pokojnine. Že danes upokojenec ne glede na dejansko pokojninsko osnovo, za katero je plačeval prispevke, ne more dobiti višje pokojnine od zneska najvišje možne pokojnine. Vlada celo predlaga, da bi v 1. stebru uvedli naj višje možne pokojnine za vse tarifne razrede. V tarifne razrede bi se zavarovanci uvrščali glede na strokovno izobrazbo. Po upokojitvi bodo upokojenci po končani reformi živeli od dokladne pokojnine, ki bo takšna, kot jo bosta država in gospodarstvo prenesla, in od naložbene pokojnine, ki bo takšna, kolikršen bo donos naložb v slovensko gospodarstvo po desetletjih zavarovanja. Vse skupaj zveni kot loterija, ki pa seji v pokojninskem zavarovanju ne da izogniti. Pokojnine so vedno take, kakršne si gospodarstvo lahko privošči. Gre za to, ali si upamo staviti na uspešnost slovenskega gospodarstva v prihodnjih desetletjih. (Prihodnjič: kuj je aktuarski izračun) 3. april 1997 Sindikalna lista Prvi del april 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 21.3.1997 dalje) 3. Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 27,93 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za 20 let 61.180,00 -za 30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec januar, februar in marec 1997 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 127.746 SIT Opomba: Kot smo že dlje časa napovedovali, se s /. /. 1997 podatki o plačah ne bodo prikazovali po doslej ustaljeni klasifikaciji gospodarstvo - negospodarstvo. Od I. I. 1997 se v Republiki Sloveniji uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96). Prav zaradi tega bomo vse podatke, ki so vezani na področje gospodarstva, v sindikalni listi ohranili do uveljavitve sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb na sedanji ravni. Strokovna služba KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat poklicnih gasilcev Več denarja, več muzike... Čeprav že nekaj časa ni bilo nobene naše vesti v sindikalnem zaupniku - včasih za to zmanjka časa, včasih pa tudi volje - se v našem sindikatu stalno kaj dogaja. Najprej je treba povedati, da seje sestal nadzorni odbor, ki je v letošnjem letu nekoliko spremenjen oziroma dopolnjen. V njem sta poleg dosedanjih članov iz Kranja, Ilirske Bistrice in Škofje Loke še nova člana iz Celja in Novega mesta. Pri pregledu finančnega poslovanja v letu 1996je bila splošna ugotovitev, da seje stanje nekoliko popravilo. Pozna se, daje že pol leta uveljavljena enoodstotna članarina in je zato zbrano sedaj več sredstev - okrog 100.000 tolarjev mesečno. To zadošča, da pokrijemo vse storitve in obveznosti do Zveze svobodnih sindikatov in da kaj namenimo tudi za lasten program. Tako smo lahko bolj smelo izdajali naš Bilten. V letošnjem letu smo drugo številko že poslali vsem sindikalnim zaupnikom v lepši izvedbi in z barvno naslovnico. Tako bo privlačnejši in bodo morda po njem segli tudi manj zainteresirani člani. Tudi sicer smo in bomo še več sredstev namenili za promocijo sindikata in konkretnejše oblike mednarodnega sodelovanja. Vse to so prednostne naloge tudi pri izvajanju letošnjega programa. Poleg pa naj bi posodobili opremo našega poslovanja: nabavili smo že prenosni telefon z avtomatskim sprejemanjem naročil, računalnik ipd. Letos načrtujemo skupaj z ZSSS skleniti za svoje člane nezgodno zavarovanje, kar je bilo obljubljeno ob uveljavitvi novega obračuna članarine. Kritično pa smo v nadzornem odboru ocenili odziv naših sindikalnih zaupnikov in delo strokovnih služb v poklicnih gasilskih enotah. Samo od petih organizacij smo namreč prejeli urejeno poročilo s poimenskim seznamom članov in obračunano članarino v februarju ter načinom delitve po uporabnikih! Sestal seje tudi izvršni odbor, ki je objavil razpis za letošnjo podelitev priznanj SPGS (razpis smo objavili v Biltenu). Rok za prijavo je do 10. maja, priznanja pa bodo podeljena na zaključni slovesnosti 7. junija na 15. delovno-športnem tekmovanju v Gornji Radgoni.Vesto tem smo že objavili veni prejšnjih številk Delavske enotnosti, kaj več pa bomo napisali po sestanku vodij ekip, ki bo sredi aprila. Izvršni odbor seje strinjal, da na to srečanje poklicnih gasilcev Slovenije povabimo sindikalne kolege iz gasilske brigade v Trstu, pri katerih smo bili gostje prejšnji mesec. O problemih zaradi zmanjšanja pravic oziroma plač v kolektivni pogodbi poklicnih gasilcev pa nas je obvestil predsednik sindikata ZGRS Maribor. V razreševanje je že aktivno vključena območna organizacija z našim sodelovanjem in upamo, da se bo našla ustrezna rešitev. STEKLARJI PONOSNI NA SVOJ SINDIKAT Člani sindikata KNG Steklarne Hrastnik so ponosni na uspešno in plodno delo svojih sindikalnih zaupnikov in vodstva sindikata. To so ugotovitve letne seje, na kateri so sodelovali še predstavniki ROS in območja ter direktor družbe. V celovitem poročilu o delu sindikata Steklarne Hrastnik je predsednik Soniboj Knežak najprej ocenil velike napore, kijihje sindikat vložil ob velikih pritiskih delodajalcev in gospodarske zbornice na zmanjšanje delavskih pravic. Izvršni odbor seje sestal na 14 sejah in prednostno obravnaval uresničevanje kolektivne pogodbe v podjetju. Sindikat je sodeloval v vseh postopkih ustanovitve sveta delavcev in tako veliko prispeval k celovitemu soupravljanju v družbi.V nadaljevanju je predsednik govoril o zahtevi po izboljšanju delovnih pogojev, novem pravilniku o zaščitnih sredstvih ter prizadevanjih sindikata za podpis podjetniške kolektivne pogodbe, letovanju članov kolektiva, športu in rekreaciji, brezplačni pravni pomoči ter o izobraževanju in usposabljanju sindikalnih zaupnikov. Franjo Krsnik, sekretar ROS KNG, je spregovoril o delu in programu tega sindikata ter razčlenil naloge, ki jih bo potrebno opraviti v naslednjem obdobju, predvsem na področju politike plač, zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega sistema. Povedal je tudi o uspešno končani akciji prehoda na enoodstotno članarino v skoraj vseh podjetjih KNG. Ciril Urek iz Območne organizacije ZSSS Zasavje je razčlenil težke razmere za sin- dikalno delo, saj se stečaji vrstijo kot po tekočem traku. Visoko je ocenil prizadevanja sindikata v družbi Steklarna Hrastnik. Izrekel je priznanje sindikalnim zaupnikom in predsedniku, pa tudi vodstveni ekipi, saj so skupaj uspeli vzpostaviti celovit sistem socialnega partnerstva, kar bo omogočilo uspešno delo tudi v prihodnje. Stojan Binder, direktor družbe, je člane konference seznanil s poslovnimi rezultati. Iz njih je razvidno, da so poslovali pozitivno in kar več kot 90 odstotkov celotne realizacije ustvarili na zahtevnih tujih trgih. Razčlenil je podjetniško lastninsko strukturo in podal oceno nadaljnje perspektive podjetja, kjer imata posebno mesto razvoj in večja kakovost. Za sindikat je menil, daje trd, vendar korekten pogajalec, in se zavzel za nadaljnje skupno sodelovanje pri razreševanju tekočih problemov. Članici izvršnega odbora Kristi Pufler so ob odhodu v pokoj podelili priložnostno darilo, seji zahvalili za uspešno delo in na njeno mesto izvolili Romano Brečko. V družabnem delu so za navzoče poskrbel kulinarični mojster Darino Rižner s svojo ekipo in duet Kafra. C. U. C( o, ti n «2 rlc lk dc le 'ih e T/ue Sonibor Knežd\t •ta Združeni smo močnejši de V '43 Sindikat upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov SloveniJ1- 1 uspešno deluje že več kot leto dni. Po območjih so ustanovljeni odbor'f ki so že začeli svoje odgovorno delo. I . Jre Tako se je pred prazniki v Ljubljani sestal iniciativni odbor za us‘ ^ novitev odbora sindikata upokojencev pri Območni organizaciji ZS-1 .. Ljubljane in okolice. Za predsednika iniciativnega odbora je bil izvolj^ Janez Hambroš. Seji sta prisostvovala tudi Ivan Kramer, predsedn) Pt in Jernej Jeršan - sekretar RO Sindikata upokojencev Slovenije’;cb Območne organizacije ZSSS Ljubljane in okolice pa sekretarka NMVr Kavec in Jože Boben. Dogovorili so se, da bodo ustanovno skupšč^j ljubljanskega odbora Sindikata upokojencev sklicali takoj po prvomajsk , praznikih. L Programska listina Sindikata upokojencev Slovenije je osnova ' ) združevanje in delovanje sindikalno organiziranih upokojencev, t3”!! starih kot novih. Prav v tem programu so namreč zajete vse osnove naš^ltj skupnega bodočega dela. Probleme upokojencev pa bo potrebno sk11! £ no reševati že danes - sproti in ne takrat, ko bodo upokojenci že p0 gnili krajši konec vrvi. Smo za urejen in usklajen gospodarski in socialni razvoj, v katerem bomo vsi organizirano sodelovali. Navid3** 4 prepad med aktivnim članstvom in upokojenci ni nastal po naši kr!'3 temveč z nenehnim spreminjanjem splošnih stališč v javnem »"■cnfet; Zasnovane reforme sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja rjl( lani pa za 7,4 %. M Cene življenjskih potreb^, bile marca v primerjavi s < višje za 0,5 %, v primerjav^7 cembrom lani za 2,5 % in VL[9 tjavi z marcem lani za 7,2 je so se marca podražili izdelk' ^ ^ ritve v skupini raznovrstn^j in storitve, v povprečju za 4^ Cene za gostinske in drugft/(. tve, za rekreacijo in kulturo jJ višje za 1 %. Obutev in o*5 -oa viajc-iu i /u. - oci bila dražja za 0,8 %. Trat1 Lf bil dražji za 0,8 %. Cene j brezalkoholnih pijač so bi J za 0,2 % zaradi cenejše ze‘ Strokov""' Miloš Mikolič, sekretar Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS £ NE BO PREVENTIVNEGA DELOVANJA SINDIKATOV, BODO PRAVNIKI OB SAPO »Naša služba (beri: štirje pravniki, op. a.) je lani obrav-L a,a 6.638 strank in 804 spise, članstvu pa posredovala k 15 Pravnih nasvetov,« je v poročilu o delu službe prav-!| Pomoči (SPP) pri Območni organizaciji ZSSS Ljublja-!j'n okolice zapisal Gorazd Fabjančič, dipl. iun, in pou-IF'!, da se je njihova »produktivnost« v primerjavi z letom 'Prej povečala za celih 28 odstotkov. »To je najbrž do-J zgovoren podatek, da se razmere na področju pravne rnosti delavcev vse prej kot izboljšujejo.« Čeprav nekateri filozofi tr-Maje statistika kot bikinke pogo odkriva, bistvo zakriva H Z‘! P°nazoritev razmer ven-e kaže ogledati nekaj šte-obsežnega poročila, ki . 0 ze same po sebi dokazo-»Problematičnost« neka-Področij iz delovnopra- e Zakonodaje. jj' ločno proti MRnam Individualni delovni spori .'*upn0 815) so bili v tehle /j (po številu): zahteva 43trStV° Prav'c v podjetju . f tožba na Delovno in ;nralno sodišče (DSS, 145), 5or Pravilna vloga na DSS L 'Podlog za izdajo začasne iis‘1 Y'v. na DSS (8), pritožba delovno in socialno ipSDSS, 19), odgovor e naVDSS (10), umik (53)’ Predi°gza ;či4\Sbo na Okrajno sodišče js%L,Zast0Panje (23), odpoved , ast*la( 16), pravno mnenje ^aa?eef8?diZVen?«meP^ iš4w t»), dopisi (89) in 21 krf pr n »Podrobnosti«. ?o|t3jvčtern »predmetu« seje iobrnvnavanih zadev K , a'> 44,4 odstotka) nanašalo infen^ua'rPe teriatve. Sledijo: joco^H^^tdualnih delovnih dev ali 78 odstotkov vseh). V šestih primerih (10,2%) je posredovala na področju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, v sedmih (11,8%) pa na področju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Na 362 obravnavah zastopali kar 4.137 strank Na obseg in odgovornost dela službe pravne pomoči pri Območni organizaciji ZSSS Ljubljane in okolice so v preteklem letu močno vplivali tudi stečaji in prisilne poravnave: njihovo število seje v primerjavi s šestimi v letu 1995 lani povzpelo kar na 23! A to še ni vse: ker je prišlo do prerekanja terjatev delavcev in je bilo treba pred sodiščem začeti postopek za njihovo ugotovitev, so morali v letu 1996 za nameček obravnavati še 13 stečajev nad podjetji iz preteklih let. Poglejmo »podrobnosti«! Stečajni postopki (16): IMP Dvigalo (38 delavcev), Uten-silia (7), Elitna konfekcija Novost (79), TT Tekstilana Kočevje (235), Tkalnica Viž-marje (150), Lift Inženiring (25), Slikoplesk Termoplast (47), Slovenijales - prodajni centri (16), Iskra Terel (44), IGO - industrija gostinske opreme (11), Iskra Stikalni elementi (kasneje prisilna poravnava, 2), Elektrotehna El-tra (43), Tovarna kovinske galanterije (424),Tiskarna Slovenija (1), Inkop Kočevje (122) in KOT - tovarna kovinskega okovja (400). Prisilne poravnave (7): Rašica-tovama pletenin (561), Emona - Mesna industrija Zalog (283), PZI Dan (82), Iskra Kibernetika - Tovarna Vega (3), Iskra Commerce (85), AgrotehnikaTrgovina (118) in Iskra Elektrozveze (3). Pri uveljavljanju denarnih terjatev pred pristojnimi organi v podjetjih (40 odstotkov) in pred sodišči (60 odstotkov) je pravna služba Območne organizacije ZSSS Ljubljane in okolice lani na 362 obravnavah (!) torej zastopala kar 4.137 delavcev - večinoma kovinarjev, trgovcev in gradbincev! Pred sodišči 80-odstotna uspešnost! Seveda se po vsem tem zastavlja vprašanje, kako uspešna je bila SPP pri opravljanju svojega svojega dela in poslanstva. »Kar zadeva postopke pred pristojnimi organi v podjetju, se v individualnih sporih zgodba iz preteklih let, žal, ponavlja: vložili smo 343 zahtev za varstvo pravic, povratne informacije o izidu pa dobili samo v 103 primerih. K temu pa ne prispevajo samo podjetja, temveč v veliki meri tudi stranke same, saj se jim ne zdi vredno, da bi nas obvestili o odločitvah,« je v poročilo o delu SPP zapisal Gorazd Fabjančič. »Iz nepopolnih podatkov lahko ugotovimo, daje bila zahteva za varstvo pravic v 44,5 odstotka rešena v korist delavcev, v 3,8 odstotka primerov delno, v 38,8 odstotka primerov pa zavrnjena. V 7,7 odstotka primerov je bilo sporno razmerje rešeno s poravnavo - torej v korist stranke, v 1,4 odstotka primerov (glede na vse vložene zahteve za varstvo pravic) pa smo zaradi molka vložili tožbo na sodišče.« Na sodiščih je bilo ugodeno 57 zahtevkom (ali 45,2%), delno pa petim (3,9%); 24 zahtevkov (19%) je sodišče zavrnilo, v 28 primerih (22,2%) pa je prišlo do umika tožbe »zaradi realizacije zahtevka s strani toženih strank. »Tako lahko ocenimo, daje uspešnost obravnavanih primerov pred sodiščem spet več kot 80-odstotna...« Štiričlanska ekipa službe pravne pomoči pri Območni organizaciji ZSSS Ljubljane in okolice je prepričana, da je svoje delo opravila strokovno in korektno. »Vendar pa vseh težav na delovnopravnem področju ne bo mogoče reševati s pravnimi postopki pred pristojnimi organi,« opozarja. »Več pozornosti bo treba posvetiti tudi preventivni dejavnosti - tako sindikata kot drugih pristojnih služb.« N. J. -if4nitPOdr0btlOSti<< (preS0Ja pogodbe o zapo- ° llop’ , ovno razmerje za etl čas, sklenitev delov-yir0vrazrnerja. letni dopust, rf|0vaPle pravic in obveznosti, ijvni cas dd., nennzndnje pri I?|Vosindikalnega zaup-'iJ^ktipHo je bilo obrav-81 /i!? ^28 zadev, od tega kar v L. '%) za kovinarje... KLlji ppacialnih sporihje mo- Shra ■p^VCČkratnaPomoč /»a J. nJu Pravic iz social-Pokojninskega in ’ 4 " lani predstavljale e§a zavarovanja (46 in vaza- 'r°čilu SPP Ob rob J? It JI# Ir 16? lir Ji (Hf mm h m o^odba o zaposlitvi ne more vse-orerf'1- >nmj u8°dnih določil, kot jih n°si P1*11 J e kolektivna pogodba dejav-koli ' /mi° se, preden podpišete kakršno 4,pravmLt€nibo te pogodbe, posvetujete ;ZjjCeje , °mv naši službi pravne pomoči, ^phdnos SPremembo ne strinjate, se sk-' Va n r^,ravn'm poukom v roku pritožite 4 Vikije naveden. xt'lf>Ziron,OVOrUOd'š‘,e svojo oškodovanost ^Jfprot f1 sv°j Poslabšani položaj. Na-iMi e utemeljitvi, če bi se takemu jje sid ' P°djetju lahko izognili ali če J tifoločn-^^onit, ker je v nasprotju z l,ljtf(a/- 1 kolektivne pogodbe dejavno-i -Pučinj11 Ostajajo drugi, učinkovitejši s°|iTe, >azrcševanja nastale problema- se morate, da je o delov-, estu'na katerem delate, in v njego- ,eP°srednem okolju vam največ znanega. Zato morate, če vas nadrejeni prizadenejo, zahtevati objektiven pristop in dokazovati resnično stanje. Pogosto pomaga nastalo problematiko rešiti že posredovanje vašega sindikalnega zaupnika v podjetju ali obravnava sporne zadeve na seji izvršnega odbora sindikata. Če pa konfliktne situacije ni mogoče rešiti v okviru podjetja, mora posredovati predstavnik sindikalne organizacije od zunaj. Potem sledi oblikovanje stavkovnih zahtev in izpeljava postopka na- sprotovanja, če s tem soglaša večina delavcev. Vzporedno pa se s kršiteljem vaših pravic spopadate na sodišču s strokovno pomočjo naših pravnikov. Vendar postopki na sodiščih še vedno trajajo predolgo, zato opozarjamo še na institucijo dižave, ki deluje v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, to je inšpektorat za delo, ki vrši inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. Za Ljubljano je pristojna enota, ki ima sedež na Trgu prekomorskih brigad 1, telefon 159 54 63. Če boste ugotovili, da je delo inšpekcijske službe neustrezno, jim pošljite pisno zahtevo in zahtevajte tudi njihov pisni odgovor. O postopku, ki ga izvaja inšpekcijska služba, pa obvestite tudi območno organizacijo. N. J. 11 KAJ DELA V republiških odborih Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva |1 Zaradi drugačnega mnenja izključena iz sindikata? V marcu so se sestali trije organi našega sindikata. Naj-|| prej je nadzorni odbor pregledal finančno poslovanje in ga 11 v celoti potrdil. Zaradi racionalnosti in učinka prehoda na enoodstotno članarino je bilo ob koncu leta 2,500.000 tolarjev ostanka, ki smo ga namenili v rezervni sklad. Za letošnje leto || smo glede na predvideni dotok nekoliko smeleje programi-II rali nabavo opreme (računalnik), strokovno pomoč zunanjih sodelavcev pri izvajanju programa, izobraževanje na vseh ravneh in celovitejše informiranje. KOT PRI ZOBOZDRAVNIKU - Lani je ob dnevih uradnih ur službo pravne pomoči pri Območni organizaciji ZSSS Ljubljane in okolice povprečno obiskalo po deset strank. m m L I-.......,,, ...----------- NERAZUMLJIVO - Čeprav analiza Svetovalnega centra gospodarskih javnih služb nedvoumno potrjuje, da je bila izhodiščna plača za || L tarifni razred (54.025 tolarjev) septembra 1996 za 7,1 odstotka nad izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi, vlada še vedno ni pripravljena sprejeti zahteve sindikata po štiriodstotnem zvišanju »enke«... Na sestanku komisije za kolektivna pogajanja smo se sez-§§ nanili z analizo plač z vidika uresničevanja kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in v tdnega gospodarstva, ki jo je po skupnem doli govoru naročim ministrstvo za okolje in prostor, izdelal pa || Svetovalni center gospodarskih javnih služb. Analiza je narejena po stanju v septembru 1996. Ugotovljeno je, daje bila dejansko dosežena izhodiščna plača za I. tarifni razred 54.025 tolarjev, kar je 7,1% nad izhodiščno plačo po kolektivni poli godbi (KP). Višje izhodišče je bilo doseženo v 87% podjetij, na ravni KP je bilo v 18,5% in pod njo 4,5% podjetij. Povprečna plača v komunali je bila 110.159 tolarjev, kar je za 4,1 % več od povprečja v gospodarstvu Slovenije. Tudi na podlagi te analize vlada še vedno ni pripravljena sprejeti naše zahteve gj po 4% višjem izhodišču v KP; kar smo že dosegli z zbornicama. Zato je bilo sklenjeno, da moramo analizo dopolniti še z našim pogledom, poiskati možno rešitev sporne zadeve in vse strokovno obrazložiti ter to obravnavati na seji ROS. Seznanili smo se še z aktualnostmi stanjem pri pogovorih o f! splošni KP in s tem v povezavi tudi o panožnih kolektivnih pogodbah. Zahtevno sejo je imela komisija za statut, organizacijo in kadrovske zadeve pri ROS. Dva člana, ki ju je izključil izvršni odbor sindikata podjetja, sta se namreč skladno s statutom || in pravnim napotkom pritožila na sklep na našo komisijo. V || polni zasedbi smo poslušali ene in druge argumente. Oba člana sta bila izključena zaradi aktivnega nasprotovanja ustanovili tvi sveta delavcev v njihovem podjetju. Delavci tudi zato niso izglasovali predloga sindikata oz. niso bili za oblikovanje sveta delavcev v podjetju. Pri obravnavi tega primera je večina članov komisije menila, da bi moralo priti do pomiritve, do enotnega dela sindikalne organizacije. Za uspešno delo sindikata morajo biti vsi enako zainteresirani. Možna so različna razmišljanja, cilj pa mora biti enoten in učinkovit. Cilj vseh nas je večji vpliv delavcev in njihovo sodelovanje pri upravljanju, kar sedaj omogoča edino svet delavcev. Končni sklep komisije je bil, naj se postopek obravnave vrne v začetno fazo, torej v obravnavo ponovno na izvršni odbor. Na seji bo delegacija naše komisije in vodstvo ROS. II Obenem naj se ponovi obravnava o ustanovitvi sveta delavcev, kar naj bo merilo pri končni odločitvi. Miloš Mikolič, sekretar j§ 8 3. aprila 1997 SFM1 ONI V SINDIKATIH | SLOVENCI VSE BOU IN VSE DUE BOLNI Na bolniški smo v Sloveniji na dva povsem različna načina Bolezenska odsotnost z dela v Sloveniji postaja problem. Analiza podatkov, kijih zbirata Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je pokazala, da smo Slovenci danes veliko pogosteje in veliko dalj časa bolni kot pred desetimi leti. V obdobju 1985-1995 smo postali, sodeč po podatkih o bolezenski odsotnosti z dela, kar za 25% bolj bolni. Kljub temu, da se je v tem obdobju korenito zmanjšalo število zaposlenih (samo v letih 1990-1994 za 176.000 ali za 20%), pa je ostalo število zaradi bolezenske odsotnosti izgubljenih dni nezmanjšano. V letu 1985 smo bili vsi zaposleni skupaj na bolniški 12.300.528 koledarskih dni, leta 1995 pa 12.642.873 dni. Analizo je obravnavala aprilska skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod raziskuje vzroke za naraščanje stroškov v zvezi z bolezenskimi odsotnostmi zdela oziroma absentizmom, saj le-ta postaja vse dražja postavka v zavodovih odhodkih. Kar 10,2 % svojih odhodkov je v letu 1996 izplačal za nadomestila plač zaradi bolezenske odsotnosti daljše od 31 delovnih dni, in med nego družinskega člana. To je le malo manj, kot je zavod v celem letu plačal za vsa zdravila. Leta 1996 je zavod za nadomestila plač namenil že 10,2 % vseh odhodkov ali 17 milijard tolarjev. To je kar 0,69 % bruto družbenega proizvoda. Z nadomestili delodajalcev pa znaša strošek nadomestil kar 1,4% bruto družbenega proizvoda. Če pa poleg nadomestil plače upoštevamo še zaradi bolniške nižji ustvarjeni dohodek, Slovenijo po izračunih zavoda “stane” zdravstveni absentizem 6 do in 7 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Povprečno je bolezenska odsotnost v letu 1996 trajala 17 dni. Znano je, da delodajalci izplačujejo nadomestila plače med bolniško do 30 delovnih dni. Zavod je pokril povprečno odsotnost 41 dni, delodajalec pa 11 dni. Delodajalci so do septembra pokrili tako 80% vseh primerov bolezenske odsotnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje je skušal oceniti razsežnost bolezenske odsotnosti z dela v obdobju 1985-1995 s pomočjo naslednjih podatkov: odstotek izgubljenih koledarskih in delovnih dni v letu, povprečno število bolniških dni na posameznika v letu, povprečno število bolniških dni na posamezni primer bolezenske odsotnosti in koliko ljudi na 100 zaposlenih je bilo v povprečju v letu dni na bolniški. Glavni ugotovitvi sta, da odsotnost zaradi bolezni raste in da so med posameznimi slovenskimi regijami glede tega neverjetne razlike. Vedeti pa je treba, da gre kar 10 % absentizma na račun dolgotrajnih postopkov čakanja na oceno invalidske komisije. Izgubljenih koledarskih dni zaradi bolezenske odsotnosti je znašal leta 1976 “le” 3,55%, leta 1986 že 4,82% in leta 1995 kar 5,5%. Isti podatek, preračunan na delovne dni, znaša 5,1%. Dnevno torej leta 1995 ni delalo 39.000 ljudi. Zavod je izračunal, da se bo, če se ohranijo sedanji trendi, absentizem v naslednjih letih povečeval še za 0,1% na leto in bo leta 2000 znašal že 5,9% izgubljenih dni. Razlike med regijami so opazne. Leta 1995, ko je v Sloveniji začasna odsotnost z dela zaradi bolezni znašala 5,5%, je na Ravnah na Koroškem znašal 9,1%, v Celju 7,6%, v Novem mestu 6,3%, v Ljubljani zgolj 4,9%, v Novi Gorici 4,4% in v Kranju 4,2%! V prvih devetih mesecih leta 1996je bil delež izgubljenih dni v Sloveniji 4,8% (v aprilu 1996 je bila zdravniška stavka, ko se »bolniške« niso pisale). Leta 1985 smo bili zardi bolezni v povprečju odsotni 13,7 dneva, deset let kasneje pa že 18,7 dneva. To je 36% več! V Novem mestu seje trajanje podaljšalo z 10,7 dneva na 22 dni, kar je 105-odstotno povečanje. Ravne na Koroškem so imele leta 1985 povprečno odsotnost 16,2 dneva, leta 1995 pa že 25,3 dneva! Na Ravnah so tudi najdlje bolni, računano na posameznika. Leta 1995 kar 29 dni (leta 1985 zgolj 11,9 dneva). V Kopru v letu 1995 na primer zgolj 9 dni. Vse manj možnosti dopustovanja za plitek žep v xr NARAVNA ZDRAVILIŠČA NAJBOLJ MIKAVNA ZA LETNI ODDIH Po čem in kje bomo letos lahko dopustovali odrasli Slovenci, naše mlade generacije in armada upokojencev? Na to zanimivo in zdaj pred pragom poletja še kako aktualno vprašanje naj bi odgovoril posvet, ki je bil te dni v Domu sindikatov v Ljubljani pod taktirko Turistične zveze Slovenije. Pa smo slišali odgovor? Smo, saj so se »okrogle mize« udeležili (skoraj) vsi, ki največ vedo o naši turistični ponudbi, pa tudi o željah in plačilnih sposobnostih povprečnega in tudi nekoliko manj povprečnega Slovenca. Odgovor se glasi: v primerjavi z lansko turistično sezono ne smemo pričakovati bistvenih sprememb! Nasprotno, mnogim, ki bodo želeli letos poleti vsaj za nekaj dni na zasluženi dopust, bo šlo precej za nohte. Zato pač, ker je delavski žep vse bolj prazen, dohodki velike večine upokojencev mizerni, tako imenovane sindikalne počitniške zmogljivosti pa iz leta v leto manjše. Kajpak, da ne bo nesporazuma, pa se tudi letos za kakih pet ali deset odstotkov Slovencev ni bati! Menedžerjem, poslancem, mnogim politikom in preneka-terim drugim počitnic zagotovo ne bo potrebno prebiti doma! S svojimi plačami si bodo z lahkoto privoščili takšno ali drugačno poletno sonce. Čimprej zavarovati ogromno premoženje na Hrvaškem Dr. Marjan Rožič, predsed-nikTuristične zveze Slovenije, je uvodoma poudaril, da se tako gospodarstvo kot politika še vedno niti približno ne zavedata pomena turistične dejavnosti za ves nadaljnji razvoj naše države. Ne gre zgolj za to, da je letni oddih izraz kakovosti življenja, temveč za mnogo več. Bistvo je, da imamo prav na tem gospodarskem področju še veliko neizkoriščenih možnosti, česar za večino drugih dejavnosti ne moremo trditi, in da pomeni vsako novo delovno mesto v turizmu več kot eno novo delovno mesto v spremljajočih dejavnostih.Torej ne gre zgolj za to, da omogočimo slovenskim delavcem in njihovim družinam potreben letni oddih, temveč tudi, ali celo v prvi vrsti, za gradnjo temeljev gospodarstva sploh. Gre za veliko novih delovnih mest v proizvodnji, prometu, kmetijstvu, obrti, pa tudi drugod, in za ustvarjanje nove vrednosti. Ko bo ponudba bogatejša, še bolj mikavna, bodo tuji turisti zagoto- Zakaj prihaja do teh razlik, še ni znano. Lahko, da gre za različne kriterije zdravnikov ali pa za različna pričakovanja oziroma zahtevnost pacientov. Večja zahtevnost ljudi pa še ne pomeni nujno višjega absentizma, kar dokazujejo podatki iz Nove Gorice, Kranja in Kopra. Na 100 zaposlenih v letu dni je zabeleženo povprečno 95 bolezenskih odsotnosti z dela. V Novi Gorici jih je 157, v Novem mestu 142, v Ravnah 89 in v Ljubljani le 84. Zavod za zdravstveno zavarovanje seje odločil, da bo odslej gibanja bolezenske odsotnosti z dela spremljal kvartal-no.Izvedenci zavoda bodo v sodelovanju s specialisti medicine dela in z zdravniki invalidskih komisij pripravili skupne strokovne doktrinarne podlage in merila za poenoten pristop pri ocenjevanju začasne bolezenske odsotnosti z dela. Z njimi bodo nato seznanili vse zdravnike. Razlike med regijami bo potrebno postopno odpraviti. Sčasoma naj bi se uvedla tudi praksa, da ima delavec med bolezensko odsotnostjo prednost pri čakalni dobi na zdravstveno storitev. Interes zavoda je pač, da se čimprej pozdravi in vrne na delo. Na koncu naj povzamem razpravo Sandija Bartola, sekretarja Sindikata trgovine Slovenije, ki je kot član skupščine zavoda dosegel, da se je med sklepe skupščine zapisala še naslednja dopolnitev. Zavod naj razišče tudi-v kolikšni meri je v preteklih letih obolevnost slovenskih delavcev naraščala zaradi ukinjanja služb v podjetjih, ki skrbe za zdravje zaposlenih: obratne ambulante, obrati družbene prehrane, socialni delavci, službe varstva pri delu-:! Ukinjajo se aktivni preventivni oddihi, ostrijo se delovni normativi, uvaja se za delavce neugoden delovni čas, čemur ne sledi na primer varstvo otrok med delovnim časom staršev, prekr nitev komunikacije z delavci pf' vodenju. Konkretni primeri iz Slo- sssssast. Lučka Boku1 vo odhajali iz Slovenije s precej bolj praznimi žepi. »Ob tem pa je nadvse pomembno,« je poudaril predsednik Marjan Rožič, »da enkrat za vselej pozabimo na dva sistema, ki smo ju bili vajeni v preteklosti. Na domači ali sindikalni turizem in na turizem za goste z devizami. Potrebujemo le kakovostno ponudbo, s katero bodo zadovoljni vsi turisti, ne glede na to, kako govorijo in s kakšnim denarjem plačujejo.« Metod Zalar, direktor turistične agencije ATRIS, ki se ukvarja z borzo sindikalnega turizma in tudi organizacijo drugih zahtevnih aranžmajev, je menil, da bomo letošnje poletje Slovenci bolj malo dopustovali. »Razlogov za tako napoved je veliko, glavni pa so majhne plače, zelo veliko število brezposelnih, mizeme pokojnine in okrnjene delavske počitniške zmogljivosti,« je svojo napoved komentiral direktor Zalar. »Cene turističnih aranžmajev bodo namreč razmeroma visoke in večje od lanskih.Teden dopusta s polpenzionom bo veljal štiričlansko družino 800 do 1.200 nemških mark. To je zelo veliko, še posebno, če je kdo brez zaposlitve. Ob tem si ne smemo zatiskati oči pred tem, da bo letos število brezposelnih še poraslo in da lju- dje, ki so že dolgo na zavodu, praktično nimajo nobene možnosti za pošten dopust. Podobno velja za upokojence, ki imajo povprečne ali celo podpovprečne pokojnine. S 14.000 tolarji regresa si celo najbolj skromni upokojenci res ne morejo kdo ve kako pomagati. To bi bilo morda dovolj le za gašenje žeje, kako kupico sladoleda, za poravnavo hotelskega računa pa bo potrebno precej več cvenka. Glede slovenskih počitniških zmogljivosti, ki so po osamosvojitvi ostale onkraj državne meje, to je na hrvaški obali, pa menim, da bi morali ustanoviti nekakšno gospodarsko interesno združenje, ki naj bi s premišljeno in dorečeno strategijo upravljalo to velikansko slovensko imetje. Vrednost vseh slovenskih počitniških zmogljivosti v sosednji državi je, če upoštevamo tudi pripadajoča zemljišča in vso opremo, 3,5 milijarde mark! Samo na poreški rivieri imamo najmanj 300 počitniških objektov! Zato je skrajni čas, da stopimo skupaj in se dogovorimo, kako bomo zavarovali plod dolgoletnega garanja in odpovedovanja naših delavcev. Glede na to, da sedaj ni nihče pravi gospodar teh objektov, mnogi predlagamo, da bi imetje prenesli na sindikate. V vsakem pogledu bi bilo omenjeno interesno združenje uspešnejši gospodar, kot so sedaj razpršeni in v glavnem pre- cej nemočni posamezniki. Poudarjam, da nam glede vsega tega že teče voda v grlo, saj hrvaška vlada me bo odstopila od svojih zahtev. Zato moramo zelo pohiteti. Pri tem pričakujemo pomoč vladnih organov. Konec koncev noben počitniški dom ni bil podarjen, vse zmogljivosti smo trdo prigarali. Pri iskanju pravice pa nam zagotovo morajo pomagati odgovorni, saj so nekdanji oziroma dosedanji upravijalci v glavnem brez možnosti, da bi rešili svoje imetje...« opozarja direktor Metod Zalar. Zdravilišča, gorski kraji in kampi Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je na posvetu zastopala Danica Zorko, dolgoletna sodelavka zbornice in strokovnjakinja za vejo gospodarstva, ki mu pravimo turizem. Med drugim je povedala tole: »Ena izmed pomembnih značilnosti domačega turizma je, da se tako imenovane sezonske konice ostrijo. Slovenci, ki si privoščijo počitnice, gredo v glavnem na dopust predvsem v poletnih mesecih in tednih pred glavno turistično sezono in po njej. Tako v štirih najtoplejših mesecih dosegamo kar 55 odstotkov vseh prenočitev. Slovenci najraje dopustujejo v naravnih zdraviliščih, na drugem mestu po obiskanosti so gorski kraj1' na tretjem pa naši kampi. Zg0 voren je tudi podatek, da si ljudi zelo želijo dopustovati v hote lih. V tujino je šlo lani na o dih 217.000, na hrvaško mofF pa malo manj kot pol milijo11 Slovencev. Še najdlje so se 0° mači gosti zadrževali v slovet' skih naravnih zdraviliščih, ye.^ dar v povprečju le pet dn' Predstavnika vlade in Cent^ za promocijo turizma Slovenlh sta poudarila, daje lanskoletu*. akcija Imejmo se fajn, ki nap zadržala čim večje število do mačih gostov v času Pocl ^ doma, kar dobro uspela. Bi P . še bolj, če bi z njo bolj P°h|tetj in je ne bi slovenski javn0 predstavili šele pred sam1 začetkom poletja. Zato bo cen akcijo nadaljeval, saj mn0^ Slovenci še vedno niso dov^ seznanjeni z domačo turisti ponudbo. j Ne glede na vse povedano t\ ponovimo miselTuristične zv .• Slovenije, ki je bila sklica^ posveta: potreba po letnem dihu raste, socialnoekonom^ razmere pa so vse težje. ' lahko upravičeno pričakuje1’ da tudi letošnje poletje vCtPj Slovencev ne bo videla ne m ^ ne kakega izmed mnog111 3. aprila 1997 NA TR7MM PRFMU a Položaj v Steklarni ^ Rogaška Slatina še i, zapleten h ' V odnosih med Skladom b Republike Slovenije za razvoj c >n Steklarno Rogaška Slatina U' nie novega od prejšnjega te-11 dna, ko je sindikat KNG zavrnil Ponudbo sklada o načinu sa-11 I1 vC'je težkega finančnega po-i- nižaja steklarne. Sindikat se želi i; se naprej pogajati o načinu sati Oncije in je zato upravi podjetja d Poslal svojo novo ponudbo, ki Je ysebinsko v bistvu podobna n Prejšnji. Ko bo dobil mnenje uPrave, pa jo bo ponovno poslal Skladu za razvoj .Ali se bodo J* pripravljenosti za pogovore rodila” tudi nova pogajanja, Pa bomo še videli. Predsednik sindikata KNG y steklarni Albin Šrimpf nam Je v sredo dejal, da je sindikat Ponovil svoje pogoje v ponudbi, ki jo je ponovno poslal uPravi podjetja, v katero ima Popolno zaupanje. Steklarna v Rogaški Slatini ima, kot kaže, dobre obete za prihodnost, obremenjuje pa jo stari dolg. Mnenja o tem, kako razrešiti to vprašanje, se med upnikom, Skladom Republike Slovenije za razvoj, in sindikati v steklarni razhajajo. NESOGUSJE MED SKLADOM ZA RAZVOJ IN SINDIKATI »Mi podpiramo novo upravo l Davorinom Škrinjaričem na j ce'u,« nam je zatrdil Šrimpf. »Pod |! n°vim vodstvom so se poslovno stvari začele izboljševati in kaže, daje sanacija podjetja povsem | realna. Treba pa je razrešiti sta- | re dolgove in pri tem vprašanju I Se s Skladom za razvoj ne ujame-I mo najbolje. Sklad namreč ne želi '■'lagati svežega kapitala v steklarno, ampak bi sanacijo izvajal Mplečihzaposlenih.Temu pase hočemo izogniti.« Kot smo že pisali v prejšnjih številkah Delavske enotnosti, je Steklarna Rogaška Slatina zašla v hude finančne težave zaradi velikih neproduktivnih investicij v preteklih letih in zaradi pretežnega izvoza na dolarski trg, kjer je bil zaslužek zaradi padajočega dolarja vse slabši. Ker steklarna ni mogla državi vrniti posojila, štiri milijone mark, ki gaje dobila leta 1991, je ta svoj interes prepustila Skladu za razvoj, ki je tako postal glavni upnik steklarne. Jedro spora med sindikatom KNG v steklarni in Skladom za razvoj je način pomoči sklada pri saniranju dolga steklarne. Sklad je pred koncem marca letos poslal upravi podjetja svoj predlog o načinu saniranja starega dolga. Če ga bosta uprava in oba sindikata (v podjetju sta KNG, ki ima 75 odstotkov sindikalnega članstva, in Neodvisnost KNSS) sprejela, gaje sklad pripravljen spremeniti v lastniški delež, sicer pa ne. Albin Šrimpf nam je o tej po- godbi povedal: »Trinajstega marca smo se o načinu saniranja pogovarjali tako z upravo kot predstavniki sklada. Predlog, ki gaje sklad pred koncem meseca poslal v steklarno, pa se močno razlikuje od obljubljenega. Sklad namreč želi, da bi se sindikata in uprava zavezali k nekakšnemu socialnemu mira, zaposleni pa naj bi prevzeli veliko večino bremena saniranja dolgov. Sklad hoče, da se delavci nepreklicno in v celoti odpovedo svojim terjatvam na račun neizplačanih plač in dodatkov k njim za zadnjih pet let. Vseh teh terjatev je za okoli 9 milijonov maik! Sindikata bi morala zbrati izjave vsaj 80 odstotkov zaposlenih, da se temu odpovedujejo. Zaposleni naj bi pristali tudi na odlog izplačila letošnjega regresa za leto dni ob 11-odstotni obrestni meri. V skladovem predlogu ni niti besedice o načinu sanacije podjetja in o načinu reševanja morebitnih presežnih delavcev. Sklad tudi ni odgovoril na naše predloge, ki smo mu jih poslali 4. marca letos.« Sindikat KNG iz steklarne je Skladu za razvoj predlagal izdelavo programa sanacije, v katerem naj bo narejen program racionalizacije proizvodnje, program zniževanja stroškov poslovanja, program razreševanja vprašanja morebitnih presežnih delavcev in način razreševanja tega vprašanja ter ocena vodstva steklarne. Sindikat je hkrati teijal tudi sprotno in temeljito obveščanje partnerjev o poteku sanacije, obnovo in podpis podjetniške kolektivne pogodbe. Hoče pa tudi vedeti, kaj bo z zaostajanjem plač za določili kolektivne pogodbe, izplačilom regresa in drugih prejemkov. Najpomembnejša zahteva je predlog sindikata, da se neizplačani deli plač spremenijo v lastniške deleže podjetja. »Na omenjenem sestanku in po njem so tako v vodstvu kot v skladu govorili, da so dogovori uspeli, potem pa smo dobili predlog Sklada, v katerem devet desetin naših predlogov sploh niso upoštevali. Pa ne samo to: udarili so tudi po soupravljanju. Sklad namreč zahteva tri člane, predstavnike kapitala v nadzornem svetu in ločene seje predstavnikov kapitala in predstavnikov zaposlenih v njem. Tako določilo naj bi vnesli celo v statut podjetja.« Tako pripoveduje Alojz Šrimpf in dodaja, da sindikat zaenkrat nima namena zaostrovati položaja z radikalnimi ukrepi, pač pa se hoče pogovarjati in pogajati. Med spornimi vprašanji je tudi višina dolga steklarne. Šrimpf meni, da sklad napačno prikazuje dolg, ker je ta nižji. Sklad naj bi protizakonito obračunal zamudne obresti od leta 1993, smel pa bi jih obračunati menda samo za lansko leto, od 7. februaija, ko je bila delniška dražba Steklarna Rogaška Slatina v register gospodarskih družb. Toda, ali se bo uspel pogajati? V sredo ta teden nismo uspeli govoriti z Davorinom Škrinjaričem, vodjem uprave steklarne. Govorili pa smo z Milošem Resnikom, pooblaščencem Sklada Republike Slovenije za Steklarno Rogaška Slatina. Ta je navedbe sindikata kajpak zavrnil. Predvsem seje čudil, daje sindikat presenečen nad skladovim predlogom razrešitve položaja, saj “so bili o vsem obveščeni na pogovorih sklada z upravo in predstavniki obeh sindikatov 13. marca”. »Odgovor sindikatov še čakamo,« je dejal Resnik. »Sindikat KNG je prej sklical tiskovno konferenco, nas pa še ni uradno obvestil o svojih stališčih. Zato o možnostih za nadaljevanje pogovorov ne morem govoriti, saj odgovora sindikatov še ne poznam. Moram pa poudariti, da sklad nastopa kot upnik, in tudi, da smo z upravo steklarne podpisali dogovor o višini obrestne mere za zamudne obresti. Kar pa se tiče vključevanja zamudnih obresti v dolg, moram povedati, da višina 618 milijonov tolarjev izhaja iz revalorizacije štirih milijonov mark posojila države steklarni leta 1991. Sami veste, kakšnaje bila stopnja inflacije in višina obrestne mere tistikrat. V ta znesek torej zamudne obresti sploh niso vštete, z njimi vred pa dolg krepko presega 800 milijonov tolarjev. Sanacijski program pa je vsekakor naloga vodstva stek-larne in kot vem, je v delu.« Kakšnaje prihodnost steklarne, če bi “partnerji” ostali vsak pri svojem in Sklad za razvoj ne bi več hotel spremeniti omenjenega dolga v lastniški (večinski) delež? »Kot kažejo lanski in tudi letošnji podatki o tekočem poslovanju, se položaj izboljšuje. Novo vodstvo je izpeljalo nekaj ukrepov, ki so obetavni tudi v prihodnje, zlasti ob sedanji vrednosti doalija.Vprašanje pa so seveda še vedno stari dolgovi, ki jih bomo morali vsekakor odplačati sami. S Skladom za razvoj ali brez njega,« je dejal Alojz Šri mpf. M. S. ^ letošnjem letu aktivnejša politika zaposlovanja VEČ SPODBUD ISKALCEM DELA Zaposlovanje postaja — žal tudi pri nas — vse težja nalo-t*’ 2ato je dobrodošla vsakršna spodbuda in pomoč pri tem Q .f)ra jda Sizifovem opravilu. Konec lanskega leta je izšel pravilnik 'zvajanju programov aktivne politike zaposlovanja kot osnova a delovanje Republiškega zavoda za zaposlovanje pri Tsničevanuu programov aktivne politike zaposlovanja. Vsebina Pravilnika sicer ni čisto nova, saj sta jo doslej opredeljevala . akon o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposlenosti navodilo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o pVajanju nekaterih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ture Unik’ki torei združuje vse te aktivnosti, je ne le nov, ampak ter-1 p°drobnejši dokument. Velika novost pa je, da pravilnik ja za vsakogar, ki išče zaposlitev, izdelavo zaposlitvenega crta, na p0(uagi katerega bo iskalec zaposlitve vključen v r^ame aktivne politike zaposlovanja. Pripraviti pa je tre-tudi ukrepe, ki jih bo posamezen iskalec deležen. ^Aktivna politika zaposlovanja 'ega programe pomoči pri isk rt°Van-iu P°klicne poti in pri D anJvu zaposlitve, programe trie °C' ^lodajalcem, progra-ter l^PHcčcvanja brezposelnosti Us pr°gyame izobraževanja, brg^^ljanja in zaposlovanja kaže'0Se*nik' ^cr nekateri znaki nos^0, da bo letos brezposel-vanjaP,recej narasla, predvide-d0 £0seSajo do števila 137.000 dokun?Ca lela’ -ie Porncn tega i>»s°š;4rc8a Vanpomoči pri načrto-?anos|?t°kllcne P01' in iskanju novosti !VC vsebuiejo nekatere obiji, • v Ponudbi. Gre za različne PreH 6 lnlonniranjain motiviranja, Zan ayanJa, delavnice za iskanje vani ltVe’ delavnice za odkri-evJe Poklicncgacilja, klube iskal-zaposlitve ter razne oblike četku poslovne poti, podjetnikom v težavah ali brez ustreznega znanja o upravljanju človeških virov. Ciljna “publika” so predvsem mali in srednji podjetniki in podjetniki s kadrovskimi težavami. Programi preprečevanja brez-poselnosti močno razširjajo dosedanje področja dela s presežnimi delavci, saj so do uveljavitve pravilnika na zavodih za zaposlovanje izvajali samo programe dokvalifikacij in prekvalifikacij. Zdaj so uvedeni programi izobraževanja in pospeševanja samozaposlovanja v odpovednem roku tudi za presežne delavce. Programe prekvalifikacij in dokvalifikacij bodo v zavodu za zaposlovanje izvajali tudi za začasno presežne delavce, na novo pa so uvedeni programi usposabljanja in izobraževanja invalidov, ki jim grozi brezposelnost. Dolgotrajno nezaposlenim so namenjeni posebni programi izobraževanja, usposabljanja in samozaposlovanja. To so ljudje, ki si niso uspeli pridobiti zapo- Cev tv!:)rniac>J ° možnostih zaposli-Vam i rf t ?S ab ’j anj i h, i zobraže-Tti. Uvedeni so tudi progra- rna^0|,Tu^.' podjetnikom oziro-Prertf dajalcem. Namenjeni so sem delodajalcem na za- Iskalci dela so z novim pravilnikom o aktivni politiki zaposlovanja deležni večje pozornosti in pomoči države, tudi materialne. Nova oblika ustvarjanja delovnih mest so tako imenovane kooperative. slitve kljub lastni aktivnosti in svetovanju zavoda za zaposlovanje ali njegovemu posredovanju dela. Programi pospeševanja zaposlovanja deloma nadomeščajo dosedanji program sofinanciranja pripravništva, deloma usposabljanje z delovnim razmerjem v okviru priprave. Zraven sodijo posebni programi za pospeševanje zaposlovanja invalidov ter subvencije delodajalcem, ki zaposlijo brezposelne z manjšimi delovnimi zmožnostmi. Mišljene so osebe, starejše od 50 let, katerih znanja in potencialov ni več mogoče razviti. V pravilnikuje velik poudarek dan posebni obliki samozaposlovanja težje zaposljivih oseb, tako imenovanim kooperativam. Te so novost, omogočajo pa sodelovanje vseh partnerjev v kooperativi pri odločanju. Njihov cilj ni toliko dobiček kot zagotovitev delovnih mest za ljudi, ki bi sicer težko našli delo v dragih podjetjih, in pa uresničitev raznih razvojnih in raziskovalnih projektov na krajevnih ravneh. Sicer pa ti programi zajemajo še usposabljanje za samozaposlitev, finančno pomoč pri samozaposlitvi in pomoč pri ustanovitvi in razvoju kooperativ. Pomoč dolgotrajno nezaposlenim in težje zaposljivim osebam so tudi javna dela, ki so se v minulih letih lepo razmahnila. Svojo socialno in zaposlitveno funkcijo dobro opravljajo, čeprav to niso dela za nedoločen čas in se pri njih tudi ne da veliko zaslužiti. So pa za težje zaposljive ljudi dobrodošla vključitev v delo, nudijo jim tudi strokovno usposabljanje in socialno varnost. Pravilnik omogoča ljudem, ki opravljajo javna dela, dodatne oblike usposabljanja, pogostejše prehajanje v zaposlitev ali samozaposlitev. S tem pa tudi spodbujajo lokalni razvoj. N. L. Januarske plače nižje od decembrskih Povprečna bralo plača v podjetjih in dragih organizacijah je bila v januarju v Sloveniji 138.568 tolarjevali za 1,6 odstotka manj kakor lani decembra. Ker pa je bilo v januarju zaostalih izplačil v povprečju po 362 tokajev (zaradi periodičnih ali zaključnih računov), je bila plača zadelo, opravljeno v januarju, 138.224 tolarjev. Povprečna bruto plača na plačano uro pa je januarja bila 775 tolarjev ali za 3,7 odstotka manj kot v decembra 1996. Januarja je bilo za 2,3 odstotka več plačanih delovnih ur kot lanskega decembra, ko so bili prazniki. V povprečju je vsak zaposleni delal 179 plačanih ur; največ, in sicer v povprečju 193, pa sojih imeli delavci pri oskrbi z elektriko in plinom. Njihovo nasprotje so bili zaposleni v izobraževalnih dejavnostih, ki so v januarju imeli v povprečju po 172 plačanih ur. Povprečne bruto plače na zaposleno osebo so se v januarju znižale v desetih področjih dejavnosti, v petih pa so se povečale. Najbolj so se zvišale v rudarstvu, za 5,1 odstotka, padle pa so najbolj v kmetijstvu, za 6,3 odstotka. Povprečen plače za plačano uro pa so se januarja zmanjšale v 14 področjih dejavnosti, najbolj v prometu, skladiščenju in zvezah, za 8,8 odstotka, zvišale pa so se najbolj v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju, in sicer za 0,7 odstotka. MS. 3. aprila 1997 ŠPORT IN REKREACIJA I »Ne, za nas ni zime!« radi prisegajo najbolj zagrizeni kolesarji; vsaj za kak konec tedna, če ne še pogosteje, se preselijo v toplejše kraje in nabirajo kilometre. Za veliko večino rekreativcev pa ostaja kolesarstvo sezonski šport, ki jih tako ali drugače navdušuje od ene do druge zime. Pričujoči zapis, ki je namenjen predvsem njim, nima ambicije posredovati kakšne edino zveličavne poti k uspehu. Zadovoljni bomo že, če bo tisti, ki hoče intenzivno živeti s kolesom, našel v naslednjih vrsticah namig za iskanje prave poti, pravega načina treninga in tempiranja priprav na večje preizkušnje. Prepričanih seveda ne bomo prepričevali; za tiste, ki še omahujejo, pa najprej nekaj o tem, kaj o kolesarjenju menijo ljudje, katerih argumente imamo v vsakdanjem življenju največkrat za avtoritativne. »Kolesarjenje je najboljši šport za srce in krvni obtok!« trdi dr. Kurt Hausdorf, internist in specialist športne medicine iz Miinch-na. »Srčna mišica se med vrtenjem pedal postopoma prilagaja na hujše napore in deluje vedno bolj gospodarno, pa tudi dihanje je bolj poglobljeno, tako da organizem dobiva čedalje več kisika.« Najbrž ne bo odveč, če dodamo še tole resnico: »Za krvni obtok je zlasti pomembno mišično delo nog. In ker smo ljudje dvonožci, potrebujemo dejavnost, ki pomaga črpati kri iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu. Prav to funkcijo pa opravljajo mišice nog pri ritmičnem potiskanju na pedale; delujejo kot črpalke, ki pospešujejo pretakanje venozne krvi!« Kot nalašč za dvonožce »Pri kolesarjenju gre za ciklično ponavljajoče se gibe spodnjih okončin, torej pretežno za obremenitev mišičja nog, delno pa tudi hrbta in trebuha,« pa pravi dr. Vanja Vuga, specialist medicine športa z ljubljanskega UKC. »Pri primerni, individualno odmerjeni vadbi - prava intenzivnost, pogostnost in čas trajanja - so dokazani pozitivni učinki tudi na srce in pljuča. Precej se povečata telesna vzdržljivost in moč spodnjih okončin. Tak način kolesarjenja je lahko tudi pomemben del terapije pri bolnikih z obolenji srca, nekaterimi oblikami zvišanega krvnega tlaka, pretočnimi motnjami medeničnih arterij itd.Tudi pri razgibavanju in krepitvi poškodovanih mišic nog in pri zdravljenju sklepov spodnjih okončin je lahko ta zvrst gibanja zelo koristna.« In če vprašate, kateri šport bi priporočil tistim, ki imajo preveč kilogramov, dr. Vugaspet ne bi mogel mimo kolesa. »Zanje je zelo primerno kolesarjenje; predvsem zato, ker pri gibanju ne nosijo svoje teže,« bi vam odgovoril. »Seveda pa pretiravanje, zlasti pri starejših, lahko pripelje do okvar srčno-žilnega sistema, poškodb in okvar kolenskih sklepov, Ahilove tetive in mišičja goleni...« Zatorej, kakršnikoli ste že: najprej pamet v roke, potem pa hop! na kolo... Ne bojte se klancev Med prvimi vožnjami, s katerimi se boste »spajali« s svojim jeklenim konjičkom, si boste seveda najprej ogledali, kakšen je vaš stari »poligon«; ali je cesta, na kateri ste trenirali lani, čez zimo morda »vzcvetela« ali pa postala že (pre)nevarno obremenjena z motoriziranim prometom. Če je tako, si pač poiščite drugo; ni vrag, daje ne bi kje našli! Le na to nikar ne pozabite, da ne bo brez klanca. V začetnem obdobju naskakovanja klancev je najbolj važno pravilno doziranje obremenitev. Kdor ima možnost, naj torej določi dan za daljše ravninske vožnje, dan za daljše in enolične klance (3 km in več) in dan za vožnjo po razgibanem terenu s številnimi krajšimi in različno zahtevnimi vzpetinami. Kolesar se mora naučiti predvsem enakomerno porazdeljevati svojo moč, tako da ne bo ostal izčrpan sredi poti. Idealno je, če si s pomočjo merilca srčnega utripa določi delovni pulz, ki naj bo 10 odstotkov pod anaerobno mejo. Če je ta vrednost 160 in se bo tega pulza držal na vseh treningih, bo kmalu ugotovil, da bo v isti klanec vozil iz tedna v teden v težjih prestavnih razmerjih in ob večjem številu vrtljajev gonilk, torej vse hitreje. Rezerva do anaerobne meje pa je potrebna za učenje pobegov: kdor je že napet do konca, ne bo sposoben preiti v napad ali ujeti ubežnike niti na zahtevnejšem tovariškem izletu, kaj šele na dirki. Vse pomembnejše etapne kolesarske dirke pa se odločajo prav na gorskih prelazih. Po legendarnem Faustu Coppiju je celo naj višji italijanski alpski prelaz Stelvio (2.758 m!) dobil ime »Cima Cop-pi«, po Coppijevih sledeh pa je speljan tudi najtežji enodnevni supermaraton Čurieo-Pinerolo (pet prelazov v italijanskem in francoskem delu alpskega loka v enem dnevu!). Vsaka športna dejavnost zahteva krajše ali daljše ogrevanje, ki pripravi organizem, da lahko da kar največ iz sebe. In ker so klanci tak moment kolesarjenja, ki že od vznožja dalje zahtevajo ta maksimum, poskrbite, da pridete pod klanec primerno ogreti. Razgibavanje ali vsaj nekaj kilometrov pred odločilnim spopadom s strmino bo še kako koristnih! Poleg večje moči zahteva vožnja navkreber tudi stilistični perfekcionizem. Vsako poplesavanje na sedežu in »cukanje« balance je stran vržena energija! Tehniki vožnje posvetite torej vsaj toliko, če ne še več pozornosti kot v ravnini. Drugo je seveda stopanje na pedala, ki je skoraj obvezni del težjih vzponov. Strokovnjaki so izračunali, da lahko izkoristi telo z zravnano hrbtenico trikrat več lastne moči kot telo v zakrčeni kolesarski drži! Mnogi kombinirajo dve tretjini vožnje sede, tretjino na pedalih. Ob teh prehodih pa lahko pride zaradi različnih hitrosti vrtenja pedalov do različnih hitrosti vožnje. Temu se lahko ognete s pravočasno menjavo prestavnega razmerja, in"to običajno za dva zobka! Kako čim hitreje? Če smo se aprila lotevali klancev, najšibkejše točke našega kolesarjenja, potem bomo maj posvetili pridobivanju hitrosti.Tehnični vidik hitrejše vožnje je enostaven: več obratov pri istem prestavnem razmerju ali trše prestavno razmerje pri istem številu obratov. In skupaj: čimveč obratov pri čimbolj trdefn prestavnem razmerju. Vadba poteka v treh smereh: učenje hitrega vrtenja pedalov, krepitev (eksplozivne) moči in izboljšava tehnike. Izberite si prestavno razmerje, ki ga z »običajnim« naporom poganjate s hitrostjo 80 obratov na minuto. Stopnjujte hitrost vrtenja do maksimuma trenutne zmogljivosti, kije takrat, ko začne zadnjica poskakovati po sedežu. Nekoliko zmanjšajte ta ritem in ga držite eno minuto. Nato zmanjšajte na običajni ritem, čez minuto pa spet poženite na vso moč. To ponovite bremenili zadnje kolo, ki bi ga lahko začelo zanašati. Večina navedenih vaj je učinkovitejša pri treniranju v skupini, še zlasti, ker se ob zdravem tekmovalnem duhu sprinti vrstijo kot za stavo. Kljub temu je potrebno v začetnem obdobju upoštevati zlato pravilo, da naj bodo šprinti kratki (postopno stopnjevanje od 100 do 400 metrov), slediti pajim mora nekajminutna vožnja v lažjem prestavnem razmerju. Pred vrhunci sezone Junija ga (skorajda) ni več klanca, ki se ga ne bi upali lotiti, s hitrostjo, ki ste jo dosegli, pa ste lahko lep kos poti sledili tudi tempu pravih tekmovalnih kolesarjev, s katerimi ste se slučajno srečali med treningom. Da, zdaj se že lahko začne zadnja faza načrtovanja vrhunske zmogljivosti -1. i. »pcaking«. Kaj je pa spet to? Programiranje vrhunske forme do dneva natančno! Poglejte na koledar kolesarskih prireditev (objavili ga bomo takoj, ko ga bomo dobili!) in se odločite, katerih »dirk« se boste udeležili (pri vsaki »kurji procesiji« najbrž ne boste zraven; navsezadnje ste opazili, da si tudi najboljši profesionalci z Indurainom načelu ne privoščijo ravno vsakega tekmovanja!). In če vam je katera od njih še posebej pri srcu, sc lotite »peakinga«. Začetek teh zadnjih priprav poteka torej ob predpostavki, daje kolesar že dodobra napolnil svoje akumulatorje, skratka, da začenja to zadnje obdobje telesno in psihično pripravljen. V grobem se zadnji štirje tedni pred »odločilnim« na- Julijski popravni izpiti Je z močjo, hitrostjo in vzdržljivostjo vse v redu? Potem lahko mirno preskočite naslednje nasvete, ki poskušajo pomagati kolesarju, da sredi sezone odpravi najbolj očitne šibke točke. J Je to vzdržljivost? Popravite si jo lahko z daljšim' *-vožnjami (od 3 do 6 ur) enkrat na teden, med r katerimi pa morate ves čas držati intenziven ri- c tem (anaerobna meja). To bo mnogo bolj kori- r stno od vsakodnevnih mučenj organizma z dol'! s gimi, anedovolj intenzivnimi napori. Češe vzdržlji' r vost kljub tem naporom ne povečuje, je velika verjetnost, da ste že pretrenirani. V tem prime; ruje treba narediti odločen korak nazaj: zmanjšati razdalje in prestavna razmerja za tretjino in začeti ( na novo. Ne bo škodil tudi razmislek o prehra- ( ni. Izbirajte kompleksne ogljikove hidrate, sa- c dje, zelenjavo, naučite se hraniti med samim . kolesarjenjem na daljše razdalje, predvsem pa' dovolj pijte (nekaj malega o napitkih bomo objavili I pred prvimi vrhunci sezone, ko bo nevarnost, da I boste »pregoreli«, še zlasti velika!). Kaj storiti sredi sezone za dvig moči? V temi času pride še najbolj v poštev jurišanje v klan- ( ce. Za začetek si izberite 800-metrski odsek ( kakšnega klanca, ki ga nato večkrat zapored pre- ( vozite. Uporabljajte prestavna razmerja, ki bodo omogočila 80 obratov pedalov na minuto pri polni obremenitvi organizma, zadnji konček poti pa iztisnite iz sebe kar največ. Z večanjem močj -povečujte prestavna razmerja. Lahko se lotite tudi daljših klancev, a srčni utrip ne sme preseči 80 odstotkov naj višjega možnega. Zadostna vzdržljivost in moč bosta sami pri' < spevali k povečanju osnovne hitrosti. Ostane Š£ privajanje za šprinte. Naj vam bodo prometni znak1 ali druga znamenja ob poti znak za začetek šprii# Naučite se osvajanja velikih obratov v visokd' prestavah s kombinacijami vožnje na pedalih i" sede. Pa še to: ko greste šprintat, izberite krajša razdalje. Predvsem pa ne izčrpavati šprintoV nevajenega organizma z zaganjanjem na začetku takega maratona, kot je Franja! Namesto epiloga Tako, zdaj je skorajda ni več skrivnosti, ki je ne bi poznali. Se več: če se boste ravnali po naših nasvetih, boste že »fant od fare«. A ne dokazujte se - In če nam bo jeseni naklonjeno »indijansko poletje))- 1 ali veste, daje to nelepši cas za celodnevne vzdrz(j vostne ture!? A to je stvar vaše duše, kajne. • • Kolo je najimenitnejša iznajdba človeštva