Črnagora - mir. »"•*1 Crnagora se udala. Dne 13. jan., ko smo zavzeli Cetinje, je 6rnogorslri kralj .Nikita uvidel, da je vsako nadaljnje bojevanje brezuspešno, in za to se je odločil in zaprosil Avstrijo zai mir. Avstrija je odgovorila, da se pogaja ž lijin) zarajdi miru, toda šele ko odloži poprej žrnogorska armada svoje orožje. Crnogorski kralj se je po daljsera premisljevanju tej zalitevi udal in v ponedeljek, dne 17. t. m. svoj sklep naznanil naši vladi. In tako sedai ni nobene ovire več, da bi se ne zaftela mirovna pogajanja. Vest 0 koraku, ki ga je naredila Crnagora, je kajpada ne samo v Avsfriji, ampak po celem svetu aapravila velik utis. Cetudi najmanjši, vendar je prˇi sovražnik uvidel svojo nemoč napram nam, uklonil tilnik in zaprosil za mir. Kralj Nikitai velja že od n«kdaj kot jeden najbolj zvitih in premetenih vladarjev. Crnagora ni niti tako velika kakor Kranjska, ima komaj 300.000 prebivalcev, vendar je znal Nikita iekaj narediti iz nje, da se je na njo oziralo, pazilo, ajej goyoriJo in pisalo. Ako ta pr^meteni ->s- laj zaprosi za mir, prfzna s tem vsemu svetu, aa je prepričan 0 končni zmagi Avstrije ln njenih zavezaikov. SrbsH kralj Peter je bil drugega mnenja, za Jto pa mu je dana priložnost, da sedaj v Solunu preaiišljuje 0 minljivosti pozemeljskih kraljestev. Crnogorska prošnja za mir bo posebno pri nepristranskih državah vzbudila resna premišljevanja. Crnogorsko bojišče je sedaj za nas, ako se ue razbijejo mirovna pogajanja, opra,vljeno. Že dejstvo, >da v hudih bojih za Lovčen ni izgubilo ve6 kot 153 naših vojakov življenje, nas je navdalo !z notranjim .zadovoljstvom, čeprav objotaijemo tudi teh 153 žrtev. Crnogorsfco bojišče sedaj ne bo zahtevalo nobene 6I0veške žrtve več, kar je s krščansko-Slloveškega stali§6a izredno zadovoljiva pridobitev. Kako se bodo mirovna ;.t^ajarja razvila, tega seveda ne moremo preroi.nvati. Goto\o je, da Avstri;a Lovčena ne bo dala več iz rok. Tudi novopazraisI;ega sandžaka (pokrajine) menda ne več, Gotovo je tudi, da bo črnagora morala vzana.prej delati svojo j^olitiko z r:ami in ne z Rusijo. in Italijo. V vojaškem oziru samem udaja Crnegore ne pomeni veliko. Vendar tudi brez pomena ni. Naša da'matinslca, hercegovska in bos:ixisk!a meja je proti Jugu varna. Vojaštvo, ki je closedaj prodiralo v Cmo goro. oziroma stalo na meji, postane raizpoložljivo za druga bojišča. Sicer to ni veliko, kajti črnogorska armnda je znašala okoli 50,000 mož, in mi menda nisrco imeli posebne premofci proti Crnigori. Toda vsak mož je danes dragocen, posebno .sedaj, lco za spomlad naznanjajo vsi sovražniid novo ofenzivo, . ». Prvi golobček z oljkovo vejico jc torej priletel y naš ta.bor. Zelimo, da bi mu prav kmalu sledili drugi. Taborišče za ^egunce v V agni pri Ijipiitci. vzor av strijskih taboiišc. Na prijazni planoti izhodno od mesta Lipnice med rekama^ Muro in Sulmo, kjer sft je razprostirala nekdaj sfarorim&ka naselbina Flavia solva, viclimo danes taborišče za naše avstrijske begunce v — Vagni. iTjaborišče ge je od početka svojega obstanka, t. j. od jeseni 1914, vedno razširjevalo in obsega daues 73 ha 30 a. Stevilo barak je naraslo na 180. Uprava celega taborikča, ki leži pod nadzorstvom c. kr. namestnije v Gradcu v rokah dveh naših rojakov, komisarja dr. L. AVolte-ja kot vodje in njegovega namesfnika dr. M. Iparvic-a. namestniškega koncipista, zaslelduje neumorno in uspešno smoter, izboljšati begnncem njih težaven polo:iaj in jim poma- gati i.._.; ,,ujbolje, da prenesojo usodo svojsga biva-« nja v tujini, daleč od domače zemlje. V taborišču najdemo okoli 20 kuhinj. Posameziie dobro organizirane kuhinje pripravljajo vsakovrstno hrano, zajuterk, obed in večerjo za 1000 do 1200 oseb, Barake so bile urejene začejtkom vsaka za 400 oseb, Kljub raznim težkočain je uprava kmalu potem ukrenila, da se postavijo barake Z"a 250, oziroroa 120 oseb in take s prostornimi in zračnimi sobami s kuhinjo za eno obitelj,. Barake so o])remljene z elektrifc110 razsvetljayo in vodovodom, Kanalizacija je bila. dogotovljena fekom pol lefa. Dne 26. norv. 1914 so prišli prvi begunci iz Galicije in je število beguncev, Poljakov, do dne 26. decembra istega leta naraslo na 14.449. Spomladi leta 1915 so omogočile zmage naših čet na severu vrnitev Poljakov v doraovino. Ko je izbruhnila vojska med Avstrijo in Italijo, je služilo faborišSe začasno; italijanskim internirancem. Po premestitvi teb »a tisoče broječih oseb je bilo taborišče pripra\-ljeno za begunce itali|anske nerodnosti iz Jslre in Furlanije in v ta namen služi faboriž6e v Vagni &e danes. Prvi begunci iz Primorske so prišli dne 27. &vgusta 1915 in je naraslo njilt šfevilo .mesca novembr^ 1915 na Ž1.2t^6 oseb, iced vijimi/okali SCOO atrok. 2e ob času pcljskih beguncev je bila stavljena začasna oerkev za približno 4000 ljudi; nova prostorna in krasna cerkev sv. Karola s tremi ladjami jo bila blagoslofvljena dne 15. dec. 191& ob prisotnosti Nj. cesarske vzvi&enosti nadvojvodinje Marije Jožefe, od goriškega deželnega glavarja monstgnorja di\ Faidutti-ja. Pri tej priložnosti si je nadvojvodinja natanCno ogleclala s svojim spretnstvom in visokimi dostojanstveniki, med njimi štajersJd cesarski namestnik grof Clary in Aldringen s soprogo, ljudske šolet otroški vrtec, Wolnice, različne delavnice, barake itd. in se dostikrat zelo pohvalno izražila 0 izborni organiz^aciji zavodov in taborišča sploh. Kar si tiče otroškega vrtoa, trdimo, da se lahko meri z velikomestnimi zavodi te vrate. Blizu nove cerkve stoji veliko t?elo poslopic v obliki tiskane 5rke T, ki nudi' deci do 6 let v,<n'n<> vzgojo. V velikih zračnib in svetlih dvoi*anali tega izavuda, se vrši podui za ;;00 furlausjuh in 700 istrijanskih, otrok. Srce utripije radosttao vsakomur, ki vidi toliko zad.ovoljuili otročjili lic pri predpoldanski in popoldanski južini, ki se otrokom donese iz snažne in prostorne kjuliinje. V kratkem bo otvorjeu drugi otroški vrtec, & kateriin bo pomagano 1000 drugim otrokpm. V dobro urejenik ljudskih šolah se podučuje nad 5000 otrok in je uprava dala zgraditi zopet veliko aovo poslopje za pazširjenje ljudskošolskega poduka. Za starejše dečke se je osnovalo takozvano deško zavetišče (Knabenhort), v katerem se nudi nad 400 uniformiranim dečkom nadaJLjna vzgoja, osobito tudi telovadba in g!imnastične varje po vzorcu vojaškib pripravnih šol. Ker smo izvedeli, da otvorijo v Vagni v kratkem tudi mešfiansko splo, smo preprlčani, da je mladina preskrbljena v tem taborišču klar najbolje. Pa tudi odraslim se niMi v obilici priložnost za delo in zaslužok, Tu najdemo prostorne in zračne delavnice, v fcaterih sedi naid 300 delavk pri šivalmb strojih, v posebni dvorani je oddelek za ženska ro6na dela, izjdelovanje 6ipk, pletarska ctela itd. V drugih oddelkih najdemo zopet rokodelee — nad 100 6evljarjev, mojstrov, pomočnikov, učencev; istotako oddelek krojadev, cokljarjev, mizarjev, tesarjev, kolarjev, kovačev, ključarjev, monterjev; izdelovanjp slamnatih. čevljev ra na&e vojake, kojib. pošiljajo iz Vagne vsak teden po jeden železniški vagon na razna bojišftai. Med izdelki beguncev iz vseh avstrijskih taborišfi na v to svrho na Dunaju pripravljeni razstavi so se odlikovali med vsemi glede kakovosti in števila naijbolj izdelki iz taborišča v Vagni, 6e še omenimo, da so razdelili brezpta&no v Vagni Poljakom 48.228 in Primorcem 551.629 odej, PoIjaiom 15.330 in Prlmorcem 4862 možkih srajo. Poljakom 14.687 in Primorcem 4862 možkih spodnjih hlač, Poljakom 6835 in Primorcem 3264 možkih oblek, Poljakom 4176 in Primorcem 5479 ženskih oblek, Poljakom 6111 in Primorcem 3828 parov čevljev za možke, Poijakom 3479 in Primorcem 6673 pa^rov čevljev za žene, Poljakom 288 in Primorcem 2960 parov Ševljev za otroke, Poljalcom 150 in Primjorcem 12.934 parov nogavde, Poljakom 27.91(7 m in Primorcem 25.964 m plafna za porilo, Poljakom 25.610 m in Primorcem 50.000 m sukna za obleko, in 6e konečno pripommmo, da izhaja poseben dnevnik MGaretta d1 accampamento di Waigna" za begunce, da imajo begunci na razpolago lep gaj za sprehode, slednjič da je taborišfte v Vagni preskrbljeno s lcopelji v velikem slogu\ z modernimi parnimi pralnioami, z moHierno opremljenimi bolnicami z različnami oddelki, — lahko, trdimo, da je to taborišfie vzor aivstrijskih tatforišč in želimo le. da se tudi n&Šiiin slovensidm beguncem postreže tako, kakor v vzornem taborigfiu v Vagni pri Lipnici.