Leto LXX_Stev. 81 a _V L|ubl|anl, v četrtek, 9. aprila I942-XX VS^JuSTVSSL9^ Prezto - Cena L 0.70 Naročnina mesečno — _____ A -- ^ ^flBhk. Abbon.mentl: Meso 12 Lir. stvo 20 Lir — ne- 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, EdLzione v % T"* m. 1-mr^Atr^ deljska izdaja ee- llfV AM JH| flBf M ^■feHHfc IH^ M HB^ AflS' loletno 34 za flf V flH M f^^^f MV " B| Estero Inozemstvo 50 Lir. ^ H M ■ JF BSB § ^Ef IBV 1H C. C. rač. Ljubljana 0 ^ JHF J^M^T M _ M ^HK ISeUI ^Mk ^ 10.650 per sbbo- 10.650 za naročnino ^^^^^ ^mmt^ ^HP^ ^^^^^^ namenil: per in 10349 za inserate. >e inserzioni. Podružnica! Izha|a vsak dan zjutraj razen ponedelfka la dneva po praznika. F1 li a 1 e t Nnvn meeto .. Novo mesto. m a Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, L|ubl|ana. s Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Redazlone, Amministraziones Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclnsiva per la pubblicitft di provenienza italiana izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milano. | Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubhllcit& Italiana S. A, Milanu. Italijanska premoč v Sredozemlju Italija iz dneva v dan utrjuje svojo premoč v Sredozemlju — Letalski napad na Aleksandrijo — Ohromitev Malte — Ducejeva zahvala vrhovnemu poveljniku italijanskega vojnega brodovja Vojno poročilo St. 676 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V vzhodni Cirenajki se je moral sovražnik pod pritiskom naših oddelkov umakniti iz nekaterih prednjih postojank. V noči na 7. april so Osna letala silovito napadla pomorsko opori??e Aleksandrijo v Egiptu. Številne bombe največjega kalibra so bile spuščene na pristanišče in so povzročile znatno škodo na vojaških in industrijskih zgradbah, ki so bile ponovno zadete in zažgane. Obnovljeno je bilo močno bombardiranje Malte : nemške eskadrile so zadele tovarne in skladišča na otoku, prisilile k molku nekatere protiletalske baterije ter poškodovale en rušilec. Pri sovražnem poletu na B e n ga z i je bilo ubitih ali ranjenih 10 Arabcev. Eno angleško letalo je sestrelila protiletalska obramba v D e r n i pri napadu, omenjenem v vče. rajšnjem vojnem poročilu. Eno drugo letalo so sestrelili nemški lovci blizu Krete. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Rim, 8. npr. AS. Duce jc sprejel admirala Angela Jacchima. vrhov, poveljnika italijanskih pomorskih sil. Ta mu je poročal o pomorski bitki z dne 22. marca, ki je zaradi naglega posega itali- janskih pomorskih sil privedla do razpršitve angleškega ladijskega sprevoda ter do hude poškodbe dveh angleških križark ter treh rušilcev. Duce je admiralu naročil, naj nese njegovo pohvalo poveljništvom in posadkam ladij zaradi njihovega vedenja in zaradi visokega bojevniškega duha, ki so ga vsi pokazali pri tem nastopu, posebno težavnem zaradi okoliščin izredno nasprotujočega vremena. Madrid, 8. aprila. AS. Razpravljajoč o položaju v Sredozemlju, piše list »Pueblo«, da neprestani letalski napadi italijanskih sil popolnoma onemogo-čujejo Angležem pomorski promet po Sredozemlju in z Egiptom, kakor tudi možnost angleške ofenzive oziroma nadzorstva nad nasprotno plovbo. Italija iz dneva v dan utrjuje svojo premoč nad srednjim Sredozemljem ter onemogoča angleškemu bro-dovju promet od vzhoda do zahoda, kar je povzro. čilo zlasti 6koraj pojiolno onesposobljenje Malte. Smelost italijanskih torpednih letal se zdi neprekos-ljiva in vedno bolj prekaša samo 6ebe. Katastrofa angleškega brodovja je razvidna iz njegovega omejenega delovanja in dejstva, da 60 angleške bojne ladje '.e v obrambi pred fašistično mornarico ter da 6e izmikajo bojem, oziroma 6e umikajo, kakor v bitki 22. marca, ko 6o bile angleške izgiibe velike. Takrat se je angleški poveljnik odločil za nagli umik in 6e ni hotel spustiti v boj z italijanskimi silami. ► II ^ Knez Piemontski, novi vrhovni poveljnik vojska v srednji in južni Italiji, sprejet pri Duceju Rim, 8. aprila. AS. Duce je sprejel kr. vis. | vzel vrhovno poveljstvo vojska v srednji in kneza Paemontskega, ki bo s 15. aprilom pre- l južni Italiji ter na otokih. Nemško vojno poročilo V Atlantiku potopljenih zopet 16 sovražnih ladij — Pri Skagerraku so zajeli norveške ladje v angleški službi, ki so hotele zbežati v Anglijo Hitlerjev glavni stan, 8. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so se uspešno nadaljevala lastna napadalna podvzetja. Sovražnik je na večih mestih ponovil svoje brezuspešne napade. V Severni Afriki so se morale angleške sile umakniti jugovzhodno od M e k i I i j a. Angleško pomorsko oporišče Aleksandri-j a je bilo bombardirano v noči na 7. april. V pristaniških dokih jo nastala znatna škoda. Letalski napadi nočnih skupin nemških bombnikov, strmoglavskih in lovskih letal so bili naperjeni proti pristanišču in prcskrbovalnim napravam v L a Valetti, proti skladišču torpedov Cašafrana in proti angleškim letališčem na otoku Malti. V taboriščih, ladjedelnicah in pristaniških napravah so izbruhnili veliki požari. Prav tako je bila z bombami zadeta v doku zasidrana lahka angleška križarka. Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, so nemške podmornice v A 11 a n t i k u potopile 16 sovražnih trgovskih ladij s skupno 104.000 tonami, od teh 13 pred ameriško in 3 pred afriško obalo. Lahke nemške pomorske sile so v Skagerraku ustavile nekaj norveških ladij, ki so bile najete od angleške vlade in so ležale v nekem švedskem pristanišču, pa so se skušale pod vodstvom angleških kapitanov prebiti proti Angliji. Vmes so posegli nemški stražni čolni; letalstvo je potopilo 5 ladij s 26.674 tonami ter neko nadaljnjo 6305. tonsko ladjo. Dve ladji sta se rešili na ta način, da sta zbežali zopet v švedske obrežne vode. Zadnjo noč so nemška letala napadla važna preskrbovalna pristanišča in doke ob izlivu H u m -b r a. Opazili so močne požare. Berlin, 8. aprila. AS. DNB je izvedel od pristojnih vojaških virov, da je od 1. januarja do 5. aprila sovjetsko letalstvo izgubilo 2903 letal. V istem ča6u je bilo sestreljenih 681 angleških letal. Mik delež italijanskih podmornic pri potopitvah ameriških ladij Berlin, 8. apr. AS. Neki nemški vojni dopisnik pohvalno piše o italijanski udeležbi v podmorniški vojni proti sovražnikovemu trgovskemu prometu v ameriških vodah. V dopisu popisuje povratek prvih italijanskih podmornic v njihovo atlantsko postojanko, potem ko so uspešno delovale na razdalljo več tisoč kilometrov. Ko omenja, s kolikšnim navdušenjem so hrabre mornarje sprejeli italijanski in nemški tovariši, še posebej podčrtava pohvalo, ki jo je italijanskim podmornicam, razkropljenim po Atlantiku poslal mornariški poveljnik. Presenečenje, ki so ga Amerikanci doživeli zaradi delavnih in kar se da nevarnih italijanskih podmornic, oprezujočih ob strani nemških podmornic celo v teh oddaljenih vodah, ni osamljeno dejstvo, marveč samo začetek dolge vrste presenečenj, ki še zdaleč ni pri kraju. Junaštvo in smelost italijanskih podmorničarjev, zaključu- Vichy protestira v Ameriki Vichu, 8. apr. AS. Vicliviska vlada ie naročila svojemu washingtonskemu poslaniku Hay-eju, naj pri ameriški vladi protestira, ker je imenovala svojega generalnega konzula v prestolnici francoskega Konga, ki so ga zasedli degaullisti. Imenovanje ameriškega generalnega konzula pri deaaullistih smatrajo v Vichviu za nekorektnost do zakonite francoske vlade. Švedska ostane nevtralna Stockholm, 8. aprila. AS. Predsednik švedske vlade je v nekem govoru potrdil odločno voljo Švedske, ki hoče za vsako ceno ostati nevtralna. Zaradi tega pa mora biti tisk zelo discipliniran in strogo zmeren pri zunanjepolitičnih poročilih, da ne bi motil prijateljskih odnošajev med Švedsko in drugimi državami. Brazilija oborožuje trgovske ladje Lisbona, 8. apr. AS. Kakor poroča radio London, je vlada v Riu de Janeiru sklenila, da morajo biti vse brszilskc 'rgovske ladje oborožene je dopisnik, odevata njihovo domovino z novo slavo, nemški mornarji pa jih občudujejo ne samo kot najboljše tovariše, marveč tudi kot pogumne pomorščake, ki znajo veličastno tekmovati v smelih nastopih in v zmagah. Bu?nos Aires, 8. a/pr. AS. Ameriški mornariški minister Knox je na sestanku 6 časnikarji razodel, da je ob atlantski obali Amerike bilo potopljenih 116 trgovskih ladij po vstopu Amerike v sedanjo vojno. 59 teh ladij je bilo potopljenih ob obali Združenih držav, 23 oh obali Kanade, 30 v Karibskem morju, 4 pa ob južnoameriški obali. Minister je dodal, da vlada proučuje vprašanje ameriške trgovske mornarice, zlasti g tisoč lir, katerih je 17.531 oseb. Četrta skupina šteje dohodkarje od 99.000 do 174.000 lir, torej take, katerih premoženje je bilo ceniti na 2—2.5 milijona lir. Teh je v Italiji 4087. Peta kategorija obsega dohodke od 174.000 do 284.000 lir letno, torej premoženja okoli 3.5—5.3 milij. lir. Teh jo 1430. Ljudi z letnimi dohodki ml 2H0.00 do +73.000 lir ali s premoženjem od 3.3 do 9 milij. lir je 466, z dohodki od 465.000 do 600.000 lir, oz. premoženjem od 'J—12 milij. Ii;r je 16'). Poleg tega pa je šo 68 oseb (družinskih poglavarjev), k,i imajo letne dohodke na 15 milij. lir. I a statistika dokazuje ne toliko, koliko je v Italiji milijonarjev, temveč dokazuje, kako pravično je razdeljen narodni dohodek iu narodno premoženje Ilva, veliko podjetje italijanske železarske industrije, namerava zvišati glavnico od t na 1.25 milijarde lir. Nabavni boni za tekstilije nn Hrvatskem. S 1. niprilom bodo na Hrvatskem vpeljani nabavni l>oni za tekstilije. Ti nabavni boni bodo različni po predmetih, pa tudi po predelih države. Ktipec l>o moral pred prejemom Imna vedno podpisati izjavo, da nima višje količine tekstilnih predmetov, kot je uradno dovoljeno. Kmetijska proizvodnja v Srbiji. Da bi se po-pospeševala kmetijska proizvodnja je pri kmetijskem ministrstvu bila osnovana posebna komisija posvetovalnega značaja, katero sestavljajo zastopniki imenovanega ministrstva, zadrug in centrale za racioniranje. Naloga komisije je pospeševanje kmetijsko proizvodnje in ustanovljeno bo tudi posebno tajništvo za tehnično izvedbo. Trgovinska pogodba med Hrvatsko in Frnn-rijo. Med Hrvatsko in Francijo je prišlo do sklenitve trgovinsko pogodbe, po kateri se začne obsežnejša trgovinska izmenjava med obema državama. Nadalje je bil sklenjen tudi klirinški spora/um, ki določa vrednost kuoe na 1 francoski frank. Končno je bil sklenjen sporazum o likvidaciji starih terjatev. Hrvatska bo imela v Vichyju svoje gospodarsko zastopstvo. Trgovinska pogodbu je stopila v veljavo doe 1. aprila. , , ,, Italljansko-Svicnrska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 19*5. je odpovedana in pričakovati jc pogajanj za sklenitev nove po-P miltj. kun, ima pa tudi podružnico v Ljubljani (Splošno bančno društvo). Nova banka je ustanovljena na osnovi razdelitve prejšnjega Splošnega jugoslovan- skega bančnega društva, d. d. Belgrad, ki je imel jx>družnice v Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu. Nemške velebanke v lanskem letu izkazujejo veliko povečanje tujih sredstev in tudi veliko [»večanje likvidnih sredstev na aktivni 6trani. Zaradi tega izkazujejo tudi tri velike banke znatno j>ove. f.inje čistega dobička. Pri Nemški banki se je čisti dobiček f>ovečal od 14 na 16.8, pri Dresdner banki je ostal neizpremenjen, dočim je pri Commerzbanki narastel od 5.8 na 7.5 milij. mark. Pri Reichskre-ditu je dobiček zmanjšan od 2.6 na 2.5, pri Berlinski trgovski družbi pa od 2.3 na 2.2 milij. mark. Pri tem je treba upoštevati, da so se davčne dajatve bank lani izredno povišale. Švica prodaja dolarje. Po večtedenskem odmoru je Švicarska narodna banka začela sj>et izvajati svoje menjalne ojieracije v okvirju svojih zamrznjenih terjatev v Ameriki. Prodala je dolarjev v proti, vrednosti 87 milij. šv. frankov in je s tem zmanjšala dolarski riziko na 185 milij. šv. frankov, dočim je še junija lanskega leta znašal 1.300 milij. šv. frankov, t. j. v času, ko je prišla zapora dobroimetij. Istočasno se je zlasti zaklad povečal za 86 na 3.392 milij. šv. fiankov. Hrvatsko - nemški dojM>lnilni trgovski sporazum. Dne 3. aprila je bil v Zagrebu jxxipisan hrvutsko-nemški dof>olnilni trgovski s|>orazuin kot dodatek pogodbi z dne 5. novembra lani. Poleg tega je bil sestavljen tudi zapisnik zadnjega zasedanja mešanega hrvatsko-nemškega gospodarskega cdbora. S t»m zapisnikom so rešena razna vprašanja v zvezi z blagovnim prometom m«! Hrvatsko in Nemčijo, nadalje vprašanja plačilnega prometa in razna druga vprašanja, kot vprašan;; farma, cevtske industrije, industrijskih norm ild. Prehranjevalni znvml Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu le-le dogono za klavno živino: 13. IV. 104-2 v Metliki za govedo in prašiče; 14. IV. 1942 v Novem mestu za govedo in prašiče; 14. IV. 19+2 na Rakeku za govedo in prašiče; 15. IV. 1942 v Ljubljani za govedo in |>iašiče; 15. IV. 1942 v Ribnici za govedo in prašiče". p Nakaznice za semenski krompir bo mestni gospodarski oddelek oddajal interesentom, ki so vložili prošnje, v sobi štev. 35 v Beethovnovi ullei 7 v petek in soboto 10, in 11. t. m. r>o naslednjom redu. V pelek, 10. t. m., od -8 do 9 prosilcem t začetnicami A—G, od 9—10 prosilcem od H—K, od 10—11 prosilcem od L—P in prosilcem od 11 do 12 od R—2, v soboto bodo pa nakaznice dobili vsi zamudniki. Ker je na razpolago le omejena količina semenskega krompirja in je število interesentov nepričakovano visoko, je bilo seveda treba znižati količine, ki so jih prosilci žoleli. Preselitev Nemcev Nemški listi prinašajo podatke o delu Nemške poverjeniške družbe z om. zavezo o jireseljevanju Nemcev, iz katerih posnemamo: Preselitve so se pričele novembra 1939, zadnji dve preselitvi, t. j. iz Bolgarije in Srbije, pa sta so začeli decembra lanskega leta. Izselitev iz Ljubljanske pokrajine se je začela novembra 1941. Preseljencev je bilo skupno 751.460, od tega pa je bilo ljudi s premoženjem okoli 250.000. Število preseljencev je bilo iz posameznih dežel naslednje (v oklepajih štev. ljudi s premoženjem): Estonska in Letonska 63.832 (39.080), Venezia Tridentina 219.041 (02.000), Volinija in Galicija 134.207 (45.000), generalni gouvernement 30.495 (7000), liesarabija — severna Bukovima 136.989 (55.000), Dobrudža — južna Bukovina 76.756 (19.000), Litva 50.471 (15.000), Francija 6096 (3800), Ljubi|an pokrajina 15.800 (4500), Bolgarija 423 (35) in Srbija 993 (?). Poleg lastnih sredstev je bilo družiti nn razpolago mnogo kreditov. Prvi kredit 100 milijonov mark so dale banke za vzhodne preseljenoe, drujri kredit pa v znesku 00 milijonov mark za .lužno Tirolsko. Konzorcij za 60 milijonov mark je zaradi preselitve iz Ljubljanske pokrajine bil povečan za HO milijonov mark, iz Česar se dajejo krediti do 1945 in 1947. Družba ima tudi od sebe odvisne družbe. Drpžba je Imela koncem lansk. leta 5 podruž-nič, od teh 1 v Mariboru z manjšo podružnico za Spodnjo Štajersko in Južno Koroško. V Ljubljani se nahaja nemški generalni pooblaščenec za preselitev. _____________ Japonska ima nad 100 milijonov ljudi Japonska revija »Kirignku« objavlja rezultate zadnjega, petega, ljudskega štetja, ki je bilo 1. oktobra 1940. Po tedanjem štetju je nn matičnem japonskem otočju živelo 73 milijonov ljudi. Na vsem japonskem državnem področju so pa našteli nad 105 milijonov prebivalcev. Gostota prebivalstva na matičnem otočju se je dvignila na 191 prebivalcev na kvadratni kilometer, za veliko japonsko področje pa na 155. Neinponcev je bilo tedaj samo .30 milijonov. V glavnem so to Korejci, Kitajci in Forinozijci. Da bi Japonska obdržala dosedanji naravni prirastek na isti višini in ga po možnosti še zvišala, ie japonsko ministrstvo zn socialno skrbstvo izdalo več predpisov za zboljšanje zdravstvenih razmer. Ti predpisi med drugim tudi določajo obvezen zdravniški pregled pred vstopom v zakon. S tem si lioče japonska država zagotoviti zdrav zarod. Družine z otroki uživajo tudi velike ugodnosti, kakor podeljevanje zemlje v novih kolonijah, razne oprostitve davščin in podobno. Zaradi naglega naravnega prirastka se je dvignilo posebno prebivalstvo v posameznih japonskih mestih ter šteje po podatkih iz lela 1940 na pr. Tokio 6,778.000, Osaka 3,252.000, Nagova 1.328.000. Kioto 1.089.0O0, Jokohama 968.000 ui Kobe 967.000 duš. Številka 13 je igrala veliko vlogo v Wagnerjevem življenju Dne 13. februarja letošnjega leta je preteklo 59 let od smrti skladatelja Riharda Wagnerja. Številka 13 je sploh igrala veliko vlogo v življenju tega umetnika. Tako se je n. pr. Wagner rodil leta 1813. Umrl je 13. februarja Gledališke prostore v Bayreuthu so odprli 13. avgusta. Umetnikova opera »Tannhauser« je 13. marca 1861 doživela v Parizu neuspeh. V istem gledališču so to opero z uspehom uprizorili šele 13. maja 1895. Ce seštejemo številke Wagnerjevega rojstnega leta 1 + 8+1+3, dobimo številko 13. Wagner je v v svojem življenju napisal 13 oper in glasbenih dram. Za njegovo nadaljnje umetniško udejstvova-nje je bila zelo važna neka predstava »Čarostrel-ca«, ki jo je gledal 13 oktobra. Ko je bil Wagner 6tar 13 let, je umrl Webtr. Gledališče v Rigi, v katerem je bil Wagner nastavljen kot kapelnik, so odprli 13 aprila 1844. Iz Saške je bil Wagner pregnan tudi za 13 let. Zadnji dan, ki ga je umetnik preživel v Bayreuthu, je bil 13 september. V Veneziji je \Vagnerja obiskal zadnjič Liszt dne 13. januarja 1S33. In leto, v katerem je Wagner umrl, je bilo 13. leto obstoja nemške države. Bolj varno Lojze se jo vozil z ladjo po morju. Na krovu ga je 6rečal prijatelj in ga začudeno vprašal: »Toda Lojze, čemu neki imaš oblečeno damsko pižamo?« Lojze: »Ali ne veš, da pri jtomorskih nesrečah rešujejo najprej ženske in otroke?« Draga darila. Gosp« Rožnikova jc nakupila darila v trgovini. Prodajalka jo vpraša: »Ali naj listke s cenami odstranim?« »Seveda! Toda pritrdite mi na darila prazne etikete za cene.« »Oprostite, zakaj pa, milostljiva?« »Ker so to darila in bom ccne po svoji razsodnosti sama napisala.« Ubogljiv konj. »Konj, ki ste mi ga zadnjič natvezli, še zdaleka ni tuko dober, kakor ste trdili. Kadarkoli je vprežen, se vedno ustavlja in miga z ušesi, kakor da bi prisluškoval!« »Saj sem vam veodar dejal, da je ta konj prav posebno ubogljiv. Misli si pač, da ste mu morda zaklicali: Stoj! in da tega ni slišal. Zato tudi obstane!« Oddaja radijskih sprejemnikov v Ljubljani Ker ljubljanski lastniki radio aparatov že išujejo, kdaj in kako jih bodo oddajali, jim sporočamo, da ixxlo vse podr ibnosti v najkrnj šem času izvedeli iz dnevnikov. Predpisi 60 namreč natančni in etrogi, zato pa Ruska fronta; Patrola italijanskih smučarjev se pripravlja za odhod na svoje težavno delo. oddaja in prevzem nista tako enostavno kot si ljudje mislijo. Treba je najti velike iu tudi primerne prostore z« shrambo apuratov, da hodo pofiolnoma varni pred kvarjenjem. Sicer je pa dovoljena tudi prošnja na Kr. kvestiuro, ki bo sama presodilo, komu lx> dovolila obdržati aparat. Nojprčj bodo lastniki aparatov dobili številke zu vrstni red oddaje. Obenem s temi številkami bodo pa dobili tudi potrebno tiskovino, kjer bodo navedli razne jiodatke o sebi in aparatu, da bosta 6 tem oddaja aparata in prevzem čim najbolj poenostavljena ter zato ne bo dolgih zamud in čakanj«. Kje se bodo te številke za vrstni red in tiskovine za oddajo aparatov dobile in kdaj, bo objavljeno v najkrajšem času. Prav tako bo pa tudi o pravem času objavljeno, kje bodo lastniki po tem vrstnem redu in s temi izpolnjenimi tiskovinami oddajali aparate, obenem bodo pa tudi obveščeni, kdaj bodo prišli na vrsto. Vsa zadeva je toliko zrela, da lastnikom aparatov ni treba več imeti skrbi, da ne bi prišli o pravem času na vrsto ter ne bi mogli izpolniti predpisov odredb Visokega komisariata o oddaji radijskih sprejemnikov. Že zdaj pa opozarjamo lastnike v njihovem interesu ter jim priporočamo, naj za shrambo aparatov pripravijo primerne zabojčke za aparate, če takih zalx)jčkov še nimajo. Zabojčki seveda ne 6mejo biti prevelik«, temveč narejeni natanko jk> merah aparatov. Posebno pa vse lastnike opominjamo, da bodo morali tiskovino izpolniti vestno in natančno ter seveda tudi čitljivo. Nazadnje vas že danes opozarjamo na red pri oddaji, da bo vsak lastnik prinesel svoj aparat ob določenem času na določeni prostor, kjer ga bo prevzela posebna komisija ter ga bodo cenili strokovnjaki. risti, ki bi radi sprejemni aparat obdržali, nuj vlagajo prošnje za to. dovoljenje na Kr. kvesturi, kjer o teh prošnjah dobe tudi vse informacije. Pogodba med Anglijo in loponsho (Ob začetku XX. stoletja) 30. januarja 1902 sta lord Lansdovvnc in baron Ilavaslii podpisala pakt.* Kakor sploh vse pogodbe se je tudi ta začela s slovesno obljubo miroljubnih namenov. Velika Britanija in japonska sta ljubimkali zgolj »iz želje, obdržati status quo in splošen mnr na Daljnem Vzhodu« in ohraniti »ozemeljsko nedotakljivost kitajskega in korejskega imperija«. Vzajemno sta se odpovedali vsakih napadalnih namenov. Vlada Njegovega Veličanstva, je pisal lord Lansdovvne siru Olaudu Mac Donaldu, »je enodušno sklenila podpisati ta važni pakt v prepričanju, da ne vsebuje nobene točke, ki bi jo mogli imeti za znamenje napadalnih in egoističnih teženj (selfsceking). Podpisan je bil izključno kot varnostni ukrep, h kateremu bi se zatekla, če bo treba, za obramlK) važnih britanskih interesov«. Kljub tem besedam, polnim miru in dobre volje, jc bil vendar najbolj zanimiv del pogodbe tisti, ki je vseboval možnost vojne. Glede tega so se mnogoštevilna pogajanja zaključila s sprejetjem japonskih predlogov: v akcijskem radiju pogodbe so predvidevali vojno na Kitajskem in v Koreji zaradi obrambe interesov ene ali druge izmed podpisnic; v tem primeru je tista izmed obeh zaveznic, ki ni bila neposredno zapletena v spor, luhko ostala nevtralna, če je bila druga v vojni z eno samo državo; toda če se je kakšna druga država priključila sovražniku, tedaj je morala tudi druga izmed obeh podpisnic vstopiti v vojno in se bojevati, dokler nista sporazumno sklenili končati jo. * Iz »Popoli«; pisec Manlio Lupinacci. Uradno so razglasili podpis ej, mučenec. Novi grobovi •f" V Ljubljani je po dolgi mučni bolezni umrla gdč. Eva Wiederwohl, easebna uradnica. Pogreb bo v četrtek, 9 aprila, ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! OPOZORILO OBVEŠČAMO, DA BO „EMONA" oddajala v zakup hiše in zemljišča v sledečih dneh in okrajih: Koprivnik: 13. in 14. aprila; Kočevska Reka: 13.in 14. aprila; Kočevje: v vseh dneh; Starilog: 15. in 16. aprila; Mozelj: v vseh dneh; Cermošnjice: v vseh dneh. — Zadnji potomec Piccolominijev padel. Piccolo Piccolonuni, italijanski letalski poročnik, je padel junaške smrti. Rod Piccolominijev je že od nekdaj slaven. Znana sta povphno dva moža in sicer Enio Silvio de Pieeolotnini, ki je kot papež Pij II. vodil sv. Cerkev, ter Piero Piecolomini, vojvoda Amalfi, ki je /nan kot vojskovodja iz tridese'letne vojske in je bil rojen 1599 v Florenci. Nemški pesnik Schiller mu je v >Wnlletw>teinu« postavil nesmrten sj>o-menik. — Novi italijanski poslanik na Slovaškem. Preteklo soboto jc bil pri predsedniku slovaške republike dr. Tisu v nvdienei dr. Paolo Corte«e, novi italijanski poslanik v Bratislavi, in mu izročil poverilne 'listine. — Sestanek časnikarjev zavezniških držav v Benetkah. V petek se bodo zbrali v Benetkah časnikarji in predstavniki časnikarskih sindikatov ter stanovskih društev iz držav Osi in raznih drugih zavezniških držav. Sestanek bo trajal tri dni. Razpravljali bodo predvsem o raznih političnih vprašanjih. Sodelovali bodo -znani italijanski in nemški časniknrji, dailje časnikarji iz Hrvatske. Bolgarije. Romunije, Madjar-ske in Slovaške ter še nekaj tnjih časnikarjev. — Cerkev prepovedala razne telepatične napovedi. Vatikanska kongregacija sv. urada je izdala na vse škofe in višje cerkvene dostojanstvenike okrožnico, v kateri najstrožje prepoveduje vsem duhovnikom in vernikom baviti se s praktičnimi napovedmi glede osebnih zadev oziroma bodočih dogodkov na podlagi telepa-tičnih občutkov. Škofom in višjim cerkvenim dostojanstvenikom je dana oblast, da v primeru zngroze kršilcem prepovedi s strogimi kaznimi. Tisti, ki bi jih zalotili pri tem poslu in bi povzročali s svojim delovanjem zmedo in sramoto. bodo prišli pred cerkveno sodišče. Od te prepovedi so izvzeti le primeri, kadar gre za znanstvena raziskavanja « tega področja. — Kupčije z zemljišči in hišami. Za nakup nepremičnin, ki so bile last nemških izseljencev, so potrebna posebna navodila v smislu izdanih, za te nepremičnine veljavnih odredb. Vsako kupno pogodbo je poprej treba predložiti v odobritev nemškemu delegatu, nato je šele mogoč prenos lastninske pravice na kupca, ki je kupil nepremičnino od izseljenca ali njega pooblaščenca. Drugače je bilo v prvih letošnjih treh mesecih zaznamovanih v zemljiški knjigi v Ljubljani že 159 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 7 milij. 950.371 lir. Marec sam je zaznamoval le 28 kupnih pogodb za vrednost 1,507.439 lir. — Aprilsko vreme. »April hladen in deževen, kmet jeseni sena ne bo reven,< je bil nekoč zapisan vremenski izrek. Letošnji april kljub temu, da so 40 mučeniki prvi dan obljubovali lepo, sončno in toplo vreme, je zelo vremensko nestalen, spremenljiv in primerno deževen. Od zadnje sobote vlada večidel čemerno in kislo vreme z meglo, dežjem in hladom. Včeraj popoldne je bila dosežena za stopinjo višja dnevna temperatura kot v ponedeljek in je bila 15" C nad ničlo. V sredo ijutraj je nastopilo prav toplo in južno vreme, kajti toplomer je že zjutraj kazal 8.8° C nad ničlo. Uarometer je za mm padel in dosegel 763.5 mm. Počasi vse zeleni. Travniki so se že odeli s svežo teleno odejo, drevje počasi brsti. Od torka do »rede zjutraj je bilo na meteorološkem zavodu aznamovanih 0.6 mm dežja. 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhov-«ikov bo v Domu duhovnih vaj na drugi petek, 10. lprila. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v mšni kapelici. V6i ljubljanski gg. duhovniki vljudno rabljeni. — Vodstvo. 1 Spored koncerta slovitega dua Dallapiccola-Materassi, ki bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki iilharmonični dvorani, je naslednji: 1. Tartini: Andante e presto assai (prosta liarmonizacija Dallapiccola; 2. Ravel: Sonata; 3. Dtravinski: Duo concertante; 4. Brahms: Sonata v d- molu opus 108. Oba umetnika koncertanta Luigi Dallapiccola, pianist in Sandro Materassi, violinist, tla doma iz Firenze. Tvorita 6talno komorno združenje, sta v skupni igri 6ijajno uigrana in uživata povsod velik 6loves. Predprodaja vstopnic v knji. garni Glasbene Matice. 1 Namesto venca na grob blagopokoinega g, dT. Josipa Marjetiča je daroval g. prof. dr. Josip Turk Elizabetni konferenci pri Sv. Petru lir 100. Bog povrni. 1 Red B bo imel v četrtek uprizoritev Goethe, jeve klasične igre »Ifigenija« v Fr. Albrechtovem prevodu. Usoda Ifigenije, hčere kralja Agamemno-tia, ki živi pregnana na Tavridi. je vsebina dejanja Igra izzveni v idejo humanosti. Igrali bodo: Sa ričeva, M. SkrbinŠek, Jan, Nakret in Gregorin. Re. ži6er: J. Kovič. 1 Otroci, ki so sodelovali lani pri uprizoritvi opere »Cannenc, naj se javijo v četrtek ob 11 dopoldne v Operi. Razen tega naj pridejo ob istem času tudi ti6ti otroci, ki nastopajo v Leharjevi mladinski opereti »Indija Koromandija«. 1 Goethe: »Hlgenlja«. Klasična igra v 5. dejanjih. Prevod: Fr. Albrecht. Dejanje obravnava usodo Agamemnonovc hčere Ifigenije. ki živi na Tavridi v pregnanstvu. Odločilni vpliv plemenite žene, ki dvigne s svojo človekoljubnostjo in visoko etiko potom kralja Toasa mišljenje in čustvovanje vsega naroda, je podan v psiholoških stopnjah. Igrali bodo: lfigenljo Saričeva, Toasa M. SkrbinSek, Ore-sta Jan, Pilada Nakrst, Arkasa Gregorin. Režiser: J. Kovifc, inscenator: inž. E. Franz. I Pri zadnjem pregledu vodomerov 60 uslužbenci mestnega vodovoda po nekaterih hišah ugotovili še vedno precejšnjo porabo vode. Zato me6t. ni vodovod opozarja vse hišne posestnike, ki imajo posebno po straniščih še vedno zaradi zime in mraza iztoke regulirane, naj jih takoj pregledajo in zapro, ker bo 6icer gotovo nastala večja poraba vode, ki jo bodo morali plačati posebej. 1 Živilski trg se oživlja. Trzni dan v gredo je bil sedanjim časom primerno še dokaj razgihan. Mnogo je na trgu domačega motovilca, očiščenega in neočiščenega. Tudi rndiča je mnogo. Uvoženo je bilo zadnje dneve mnogo endivije in mehke, glavnate solate. Cpne so za vso od tržnega urada določene maksimalno rene. Naprodaj je bilo daljo mnogo regrata, ki je za zdravje spomladi izredno dober in vsebuje mnogo vitaminov. Prostor za rože je bil močneje zaseden ko prejšnje tedne. Ga. Bizovičnrjeva jo pripeljala na prodaj umetno vzgojen in cepljen rododendron, ki rnzvija Čudovito cvetje. Bil je naprodaj. Na trgu je bilo drugače naprodaj mnogo semen in različnih sadik, tako že sadike jedilne rdeče pese in sadike solate, kakor tudi že do 15 cm visoke paradižnikove sadike, ki so bili po 1 liro komad. Prodajalke sadik imajo po odredbi mestnega tržnega nadzorstva v smislu predpisov o prodaji živil za vsak šopek sadik tudi navedeno ceno. Med prebivalstvom je veliko zanimanje za semenski krompir, kajti mnogi računajo, da bo letos v mestu še mnogo več površine preorane in obdelane ter posebno zasajene s krompirjem. 1 Razne vknjižbe in izbrisi posojil. Po zapiskih zemljiškoknjižnega urada na ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo v I. četrtletju letos zaznamovanih 237 predlogov za vknjižbo različnih, od ljubljanskih denarnih zavodov dovoljenih in danih posojil odnosno hipotečnih kreditov. Vknji-ženo je bilo skupno do 19,192.699 lir raznih posojil in kreditov. Izplačana so bila posojila tako v malih, kakor tudi v prav visokih zneskih, kot n. pr. po 1,000.000 lir, pa 500.000 lir itd. V istem razdobju letos je bilo vloženih 157 predlogov za izbris različnih že pred desetletji vknjiženih, a sedaj plačanih posojil in kreditov. Izbrisana so bila posojila, ki so se glasila na razne denarne veljave, tako na stare goldinarje, krone in dinarje, kakor tudi sedaj nn lire. V treh mesecih je bilo izbrisano: 472.972 lir, dalje 7,308.917 din, kakor tudi 1,370.796 kron in 7.980 goldinarjev. Zanimivo je, da sla bili izbrisani dve posojili po 1,000.000 din. 1 V Ljubljani umrli od 27. marca do 2. aprila: Sikola Helena roj. Prosenc, 86 let. vdova delavca, Galjevica 88; Kramar Matija, 95 let, zasebnik, Tržaška c. 77; Schmiedt Ana, 71 let, učiteljica drž. srednje tehn. šole v p., Resljeva c. 12; Škerjanec Helena, 83 let, vdova, raznaš. časopisov, Japljeva ul. 2; Pucelj Ivan, 46 let, šofer, Rudnik 108; Pu-celj Terezija, s. Jožefa, 69 let, usmiljenka sv. Vin-cenclja P., Slomškova ul. 20; Turin Marija rojena Tabor, 73 let, vdova pismonoše, Vidovdanska c. 9; Mesec Jožef. 83 let, gostilničar, Rožna dolina, Cesta XIX-2; Gale Ivana roj. Seliškar, 61 let. gospodinja, Zaloška c. 69, Moste; Schoss Rudolf Ivan, 75 let, železn. uradnik v p., Zibertova ul. 30. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Turk Frančiška, 70 let, preužitkarica, Sodražica pri Ribnici; PaVJek Franc, 63 let, delavec tobačne tov., Galjevica 94; Selan Karel, 79 let, ključavničar, Pokopališka 33; Bergant Luka, 82 let, sluga, Janševa 10; Vidmar Ivan, 53 let, žel. zvaničnik, Kneza Koclja ul. 61; Kompoš Ivan, 71 let, žel. zvaničnik v p., Koryt-kova ul. 31; Budkovič Ivan, 74 let, orožnik v p. Grosuplje 21; Drašler Franc, 41 let, klobučar, Tugomerjeva ul. 19; Čatnr Ivana, 57 let, upokojenka tobačne tovarne, Rožna dolina C. V-9. Začasna razdelitev rajona mlekarne »Drama« Prehranjevalni zavod Vis. komisariata objavlja: Ker je mlekarna »Drama« zaradi oblastvene odredbe za dobo 30 dni zaprta, 6e rajon te mlekarne za to dobo takole razdeli: K mlekarni Turk Ivanka, Tržaška c. 6, se priključijo: Ažbetova, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino do Štrekijeve, Drenikov vrh, Pot na Rožnik, Svetčeva, Štrekljeva, Škrabčeva, Rutarjeva, Pot na Drenikov vrh in Levstikova od zač. do Vrtače. K mlekarni Babič Alojzija, Gregorčičeva 4, se priključijo: Gradišče in Gregorčičeva od Gradišča do konca. K mlekarni Korelec Marija, Mussolinijev (prej Kongresni) trg, se priključijo: Vik t. Emanuela od Bleiweisove do Puharjeve, Erjavčeva in Turnograjska. K mlekarni Rajnar Jožefa, Borštnikov trg 1, se priključi: Igriška ulica. Nabavne knjižice za mleko, ki so bile strankam izdane na mlekarno »Drama«, veljajo za dobo 30 dni za nakup mleka v zgoraj omenjenih mlekarnah. Stranke iz rajona mlekarne »Drama«, ki knjižic še niso dvignile, naj jih čimprej dvignejo. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek, 9. aprila ob 17.80: »Ifitteni.ia.» Rod B. — Petek, 10 aprila ob 17.30: »Konto X.« Izven. — Sobota. U. aprila ob 17.30: »Zaljubljena žena.« Red A. Opora. Četrtek, 9. aprila ob 1S.30: »Evgenij Onje-gin.« Red Četrtek. — Petek, 10 aprila: Zaprto. — Sobota. 11. aprila oh 15: »Indija Koromandija.« Mladinska opereta. Izven. Znižane oene od 15 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. FlnžgarJeva »Verica« nI umu umetniško dovršeno delo, ki učinkuje b dvojim razgibanim do.ian.iom in kleni.n jezikom, tomve« je tudi polna življenjske modrosti. Premiera jo odlično uspela Občinstvo vljudno opozarjamo, rin bo ponovitev v nedeljo, 12. aprila, oh 5. uri popoldne. Vstopnice dobite v predprodaji na dan prodatave od 10. do 12. in od 2. ure dalje v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje. RADIO. Četrtek, ». aprtla. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 IVaml in napevi — V odmoru (8): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Knn; čeri leruela sester Stritarjevih — 12.40 Kar-iktcriBiičal orkester vodi dirigent Brugnoli — 18 Napoved časi. Poročila v. italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Ml v slovenščini — 13.17 Radijski orkester vodi dirigent D. M. bijaneo. Sloveaska glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi dirigent Mario Rus«! - 14.45 Poročila v slovenščini — 17.li Ljubljanski godalni kvartet (Leo Preifer — I violina, Albert Dormelj — II. violina, Vinko ftu-šteršeč — viola, Ceida Sedlbauer — čelc) — 19.3(1 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 211.40 Pisano glasbo vodi dirigent (»alllno — 21.15 Predavanje v slovenščini — 21.35 Prenos ls gledališča Carlo Kelicu: Busoni: Možl-ček — eno dejanje — 22 45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leu-stek, Resljeva c. 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 13 in mr. Komotar, Vič—Tržaška o. 48. POIZVEDOVANJE Golob dnma«, krotak, bel. Je odlatel. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi na naslov: Slomškova ul. št. 21. pritličje, desno. Denarnica z manjšo vsoto denarja Je bila najdena. Dobi se v uredništvu »Slovenca«. Iz Gorizije Obletnica letalstva. V soboto, 28. marca, je italijansko letalstvo praznovalo svojo 19, obletnico, odkar je po zamisli in na pobudo Duceja zaživelo novo življenje in se vredno uvrstilo med letalske čete drugih velikih držav. Pri proslavi obletnice v Rimu je bila navzoča tudi četa gojencev iz letalskega zavoda »U. Maddalena« v našem šem-petrskem predmestju. Ta izbrana stotnija osirotelih letalskih sinov je pri rimški slovesnosti imele častno stražo v bližini odra, na katerem je stal Duce. V Gorici se je proslava izvršila na velikem, krasno urejenem letališču niz mestnega pokopališča ob mirenski cesti. Ob 10 dopoldne je bila najprej na prostem sv maša za padle letalce. S cve-em bogato okrašeni oltar je stal v veliki lopi za etala. Po sv. opravilu je poveljnik letališča odlikoval 15 častnikov in podčastnikov, ki so se v zadnjem času izkazali v letalskih bojih. Petorica je dobila srebrne, desetorica pa bronaste svetinje. Ali je pri nas ie pomlad? Mesec marec je bil pri nas v glavnem še precej ugoden. Imeli smo prav lepe, pomladanske dni, večinoma suhe, brez jiadavin. Večkrat je bilo močno vetrovno, zlasti v krajih, kjer so gnezdišča burje. V zadnjih desetih dnevih marca se je toplomer sukal okrog desetih stopinj nad ničlo. V jutranjih urah je živo srebro padlo včasi skoraj do ničle, popoldne se je pa dvignilo precej nad deset stopinj. Barometer je v teh dneh bil zelo stanoviten in so je držal na višini med 750 in 760 mm. Na cvetno nedeljo ie po vsej deželi začelo prav neprijetno pihati. Neprijetni piš se je v ponedeljek, 30. marca, še povečal in je vso deželo nenadoma sprevrgel v pravo zimo. Po vsem hribovitem ozemlju je med nenavadno hudo burjo snežilo in je v višjih legah naneslo več centimetrov novega snega. Okrog enajstih dopoldne mi Je prijatelj, ki sem ga srečal na ulici, j>okazal proti gorovju okrog Marijinega svetišča in mi smehljaje rekel: »Belijo za veliko noč<. Vse pogorje je bilo zakrito v sneženo kopreno. Na velikonočni torek se je vreme nepričakovano spreobrnilo in smo doživeli prav lep, miren, sončen pomladni dan. Vzpenjača zopet obratuje. Zaradi natančnega pregleda vse naprav« in zaradi izmene in poprave v teku leta izgubljenih delov je bilo v začetku marca obratovanje žične železnice na hrib k Marijinemu svetišču za nekaj časa ukinjeno. V četrtek, 2. aprila popoldne, je pa vzpenjača zopet začela voziti. Vzpenjača se dvigne enajstkrat na dan v obe smeri in ima z mestom avtobusno zvezo. Iz Triesteja Smrt zaradi opeklin. Steklenica tekočega goriva je eksplodirala v stanovanju dveh žen v S. Saba 333 v Triesteju. Eksploziji je sledil požar ter bi bili obe nesrečnici zgoreli, da ni slučajno v trenutku nesreče prišel mimo neki policijski agent, ki je začuvši pok, skočil v stanovanje ter pogasil že gorečo obleko na obeh ženskah. Pri tem je sam dobil precej hude opekline. Vse tri opečene osebe so reševalci zapeljali v bolnišnico. 82 letna Luiza Verdani je zadobila tako hude opekline, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. Nova pridobitev gasilstva v Triesteju Je motorni brizgalni čoln »San Giustoc, ki je bil te dni prevzet ter stavljen v službo v pristanišču. Namenjen je za gašenje požarov na ladjah ter je pokazal svojo uporabljivost te dni na velikih vajah, ki so jih imeli gasiict v Barcoli. Motorji razmeroma malega čolna so bruhali ogromne stebre vode do višine 40 metrov. Z Gorenjskega Koroški gauleiter na Gorenjskem. Pretekli teden se je pripeljal iz Celovca na Bled gau-leiter dr. Rainer. Imel je razgovor s predstavniki vojaških oblasti. Obiskal je tudi policijski smučarski oddelek. Z Bleda se je dr. Rainer odpeljal v Kamnik, kjer se je razgovarial z okrožnim voditeljem Pilzem in deželnim svetnikom dr. Dou.jakom. Sestanki cestnih mojstrov. Te dni so bili za ees-tne mojstre okrajev Kamnik, Domžale in Litija, ki so podrejeni uradu za zgradbo cest v Kamniku, prvi obratni apeli. Okrožni načelnik Huemer je pojasnil nalogo nemške delovne frante. Teh apelov se je udeležilo nad tisoč nameščencev. Prometna nesreča v JaTšali. Cestni mojster Peter Borec se je peiljal z vozom, na katerem je imel naloženo jesenovo deblo. Ko je pripeljal za njim motociklist in dal signale, je voznik poskušal z napačne strani ceste, po kateri je prej vozil, spraviti voz na pravilno stran in pri tem prečkal cesto. Motociklist pa ni mogel več ustaviti svojega vozila ali priti mimo voza in je zavozil z vso silo v voz. Motociklist se je pri tem hudo poškodoval. Z motornega kolesa je padel. 22 letni avto-mehanik na Bledu Anton Dolair je popravil motorno kolo in ga nato preizkusili na vožnji. Med vožnjo se je ozrl na zadnje kolo in prišel preblizu cestnega roba. Hotel je hitro potegniti nazaj stroj s prikolico, pri tem se je pa Povrnil in padel na cesto, kjer je obležal. Zlomil si je medenico in desno goilenico. S Spodnjega štajerskega Novi grobovi. V Krčevini pri Mariboru je umn-1 6+ letmi krojaški mojster Matija Mesa-rič, v Počehovi pri Mariboru pa posestnikova hčerka Karolina Kopčič. V Studencih je zatisni-nila svoje oči 20 letna posestnikova hči Marija Kolniik. V Celovcu je umrl« 59 letna žena pri-marija Irma Filaferro, ki je bila pokopana v Mariboru. V Marenbergu je umrla posestnica in vdova po hranilničnem uradniku Ann Lukas. V mariborski bolnišnici so umrli: 56 letna žena obratnega mojstra Marija Mlinarič, posestnikov sin Edvard od Sv. Barbare pri Vurhergu in nočni čuvaj Cehner iz Slivnice pri Mariboru. V Novi vasi je v visoki starosti 81 ilet umrla zasebnica Ana Gorenjak. Drnžabni večer v Konjicalh. Oddelek nemške vojske v Konjicah je v sodelovanju s civilnimi oblastmi priredil družabni večer in denarno zbirko. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Vsi udeleženci so bili zadovoljni s prireditvijo, denarna zbirka pa je vrgla toliko, da pride na vsakega tržona po 81 pfenigov. V Zidanem mostu so imeli veliko zborovanje Domovinske zveze. Govoril je okrožna vod- ja in ob koncu svojega govora poudaril parol« za leto 1942: Vse za zmago! Preveč zdravil ni dobro. Triletna deklica Ivana Pečaver iz Celja je v odsotnosti svoje matere izpila večjo množino nekega odvaiul-nega sredstva. Reševalci so jo hitro prepeljat' v celjsko bolnišnico, kjer so ji še pravočasno i/.prali želodec. — Preveč zdravil je zavžila Neža Pučar. Prepeljati so jo morali v celjsko bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Iz Hrvatske Nova Poglavnikova knjiga. Pod naslovom »Kako je poglavnik rešil hrvatsko vprašanje«, bo izšlo te dni v Zagrebu novo Poglavnikovo delo, ki la „ nemi^t-fll r,l-,i a vi i Mir, že leta 1036 OOd na- je bilo v nemščini objavljeno že leta 1936 pod naslovom »Hrvatsko vprašanje«. Uničevanje komunistov na Hrvatskem. V Zagrebu 60 oni dan objavili naslednje uradno poročilo: Po začetku vojnega spopada med Nemčijo in Rusijo se je začelo posebno gibanje med komunisti iz bivše Jugoslavije. Njihovo središče je bil Srem. Ugotovilo 6e je, da je bilo vodstvo tega gibanja v Novem Sadu, kjer 60 se posamezne komunistične skupine zbirale že pod bivšo Jugoslavijo. Prvi cilj komunistov je bil, da bi osvobodili svoje zaprte tovariše v kaznilnici Sretnske Mitrovice in jih potem spravili v Srbijo. Glavna središča komunistov so bila v Sremski Mitrovici, Stari Pazovi in Rumi. Voditelj teh partizanov je bil pravoslavec Simo Relič, ki sta mu pomagala dva osnovnošolska uči. telja. Njihovi pristaši so bili razdeljeni v dve bojni skupini, med katerima je bilo tudi do6ti navadnih zločincev in drugih kriminalnih tipov. Ti dve 6kupni 6ta začeli delovati 6 sabotažami in protj raznim vojnim objektom že lani. Njihov glavni stan pa je bil na Fruški Gori. Med zimo 6o komunisti razvili obsežno propagando z letaki, izdanimi v Užicah in Novem Sadu. V začetku marca so začeli partizani napadati ljudi in od njih zahtevati hrano, obenem pa zbrali V6e svoje 6ile v gozdovih Fruške Gore. Toda hrvaške oblasti 6o kmalu začele z akcijo proti tem tolpam in je prišlo na več krajih do 06trih spopadov. Pri tem 60 imeli komu. nisti 6ledeče izgube: 77 mrtvih, 60 ranjenih, 53 jih je bilo ujetih. Ostali komunisti so 6e razbežali na vse vetrove. Razen tega 6o pri njih dobili radijsko oddajno in sprejemno postajo angleškega izvora. Z uničenjem komunističnega- gnezda je prenehalo tudi vsakršno zločinsko delovanje v tietih krajih, pravtako pa 60 hrvaške oblasti prijele mnoge druge soodgovorne ljudi, katere so dobili v sez-^mih zaplenjenih pri ujetih ali ubitih partizanih. Šport Obisk pri mladih športnikih v Salezijanskem domu na Rakovniku Ljubljana, 8. aprila. Kakor smo že napovedali, so začeli danes v Salezijanskemu domu na Rakovniku z juniorskim turnirjem namiznega tenisa. V dvorani je bilo prav živahno. Dva para sta se borila z loparji pri mizah, igralci so vneto udarjali žogico, ostali pa so gledali, računali in pomalem navijali. Skoraj vsi igralci, 9odniki in gledaici so bili dijaki. Vso zimo so igrali na Rakovniku in Kodeljevem, sedaj pa so se zbrali, da bi videli, kdo je boljši. Turnir na Rakovniku poteka v znamenju dvoboja med Mladiknrji in Ko-rotanoi. Prefekt Mladikarjev g. Jereb je pripeljal troje moštev, prefekt Korotancev g. Lilija pa se je pojavil z dvema. »Vtis imam, da imamo športniki v vaših zavodih agilne postojanke,« sem nagovoril g. Lilijo. »Imaš prav,« mi je odgovoril, »že od nekdaj imamo v našem vzgojnem programu tudi šport. Naši fantje imajo dovolj priložnosti za razvedrilo Ln sprostitev. Ne gre pa le za razvedrilo in telesno vzgojo, fantje naj bodo podjetni, uglajeni ter srčni, prav je, da se udejstvujejo tudi v resnem športu. Mladim ljudem je treba nuditi priložnost za razvedrilo in telesno okrepitev. Omogočili smo jim, da gojijo odbojko, nogomet, lahko atletiko, biljard, šah in druge igre. V ta namen imajo po dve do štiri ure prostega časa na dan.« G. Jereb je še dodal, da nameravajo začeti na Kodeljevem tudi s košarko. Igralci namiznega tenisa so imeli redne treninge in redne mesečne interne turnirje. Pokazali so mi zapisnike, iz katerih 60 razvidne vse podrobnosti domačega športnega udejstvovanja. Tekmovalcem je bilo videti, da eo nenavadno hitri in spretni in da se razumejo tudi na taktiko namiznega tenisa. Najbolj napeta borba bo, tako so mi povedali strokovnjaki, med juniorskim prvakom Potočnikom iu med Sevškom. Ne bo pa šlo za prvenstvo poedincev, temveč za zmago moštva. Reprezentativno moštvo Mladike sestavljajo Sevšek, Bec in Meden, prvo moštvo Korotancev pa Potočnik, Jankovič in Pur-kart. Na dosedanjih juniorskih turnirjih 60 zmagali Korotanci dvakrat, Mladikairji pa enkrat. O izidu današnjega turnirja bomo poročali šele jutri, ko bodo vse »bitke« končane. K včeirajšnjemu poročilu o velikonočnem turnirju posameznikov dodajamo še vrstni red zmagovalcev. Verificirani seniorji: 1. Bradeško (Korotan). 2. Medved (Mladika). 3. Krečič (Mladika). Nevcrificiravi seniorji: 1. Merala (neorganiziran). 2. Lilija (Korotan). 3. Blagne (Korotan). Juniorji: 1. Potočnik (Korotan). 2. Sevšek (Mladika). 3. Meden (Mladika), Dr. Kari Dieifl v Atenah. Ravnatelj mednarod. nega olimpijskega instituta dr. Kari Dietn je predaval v grškem literarnem klubu »Pama660S« o antični gimnastiki v luči sodobnega športa. Izredno uspelega predavanja 60 6e udeležili poleg športnikov tudi predstavniki oblasti. Najboljše skakalke eo nastopile na atletski prireditvi v Dortmundu. Herholdtova je 6'kočila v daljino 5.74 m. Ob tej priliki je tekmovala tudi svetovna prvakinja Schulz-eva, ki drži rekord 6 6.12 m. Na prireditvi v športni palači pa je skočila skoraj meter manj in je dosegla s 5.20 m le drugo mesto. Trener Herberger, ki pripravlja nemške igralce nogometa na srečanje s Španci, je o veliki noči prvič nastopil 6 6vojo novo enaj6torico. Igrali 6o proti kombiniranemu moštvu Porenja in zmagali z 9:1. Zanimivo pri tem je dejstvo, da so igrali 100 minut, kar naj bi povečalo vztrajnost reprezentativnega moštva. Po V6ej Nemčiji je za srečanje 6 Španci, ki pridejo že jutri v Berlin, zelo veliko zanimanje. Urad za nogomet poroča, da je bilo že pred dnevi naročenih 200.000 vstopnic. Olimpijski stadion v Berlinu bo vsekakor premajhen in prodali bodo lahko 6amo omejeno število vstopnic. Čitamo tudi, da bodo gledali tekmo izključno berlinski meščani. Guzzi Lantschner, znani emuški tekmovalec, je izdelal nov športni film pod naslovom »Mladina na 6oncu in snegu«. Poročajo, da je film, katerega 6o posneli v okolici St. Antona, prav dobro uspel. Nogometno tekmo med Nemčijo in Italijo, kg. rero bi morali igrati 24. maja, so zaradi tehničnih razlogov preložili na poznejši čas. il Nekai za mlada srca Ščinkavec Lej ga, pevca! Saj ni nič drugega ko majhen ščinkavec, pa ima vendar tak glas pod drhtečim, rdečim perjičem na grlu, da ga je daleč slišati; kakor klic človeka. »A tukaj je tvoje domovanje, mojster? — Saj se poznaval« »Seveda se,« mi pokima in mi na vso moč zažgoli. »In nemara jo tu nekje tvoja gospodinja naredila gnezdo in velja njej ta pesem? Povej no, ali ni tvoj glas preveč doneč in ne ho privabit mačke ali podlasice? Pa da me na boš napak razumel: jaz imam rad tvoje petje, ampak dozde- ( va se mi, da si preveč brezskrben.« »Ha,« se mi zasmeje — in resnično — njegov klic je slišati, kot bi se mi v obraz zasmejal, »le kar najdi moje gnezdo, če moreš!« Tako mi je, ko da hoče kar staviti z menoj. Ker pa pri stavah nikoli nimam sreče, pa začnem rajši o vremenu govoriti. »Kakšna zima je bila, kaj,« začnem in hkrati pričakujem, da se mi ho zahvalil, saj je ta ščinkavec brez dvoma eden tistih, ki vsako jutro potrkajo na okno naše jedilnice. Toda 011 se dela, ko da ni bil nikoli zraven. »A videla sva pa žo drug drugega, ali ne, sosed? Ali še veš, da jo bil tukajle čez meter visok zamet, in da so naši kmetje odkidali sneg in napravili gaz? In kako da sem občudoval snežno belino in je tedajci posijalo opoldansko sonce? No, in prav ti si bil tisti, ki me Je tako prisrčno razveselil! Sredi sonca, ki je pripekalo na sneg, Povsod na svetu imaio zrna e Ze pred davnim časom Je na Kitajskem mlado in staro spuščalo zmaje v zrak. T! zmaji so bili ali resnične oblike zmajev iz papirja, ki so se napihnili, ko jim je veter pihni v žrelo, ali pa so bili drugačne oblike in so imeli po štiri do pet napetih kovinskih strun, ki so v ozračju čudovito zvenele. Največje in najbolj umetno izdelane zmaje so spuščali v zrak v okolici Tiencina. Ti so bili tako veliki, da jih Je moralo držati po pet moških. V davni Grčiji ln starem Rimu niso imeli papirja kot nn Kitajskem. Zatorej je to skoraj skrivnost, s čim je bil prevlečen zmaj tele male Ki deklice na sliki, ki je posneta s prekrasne vaze, katero hranijo zdaj v muzeju v Napoliju. Če so za to uporabljali »papir« starega veka, egiptovski »papiros«, je težko reči. Jako praktični so domačini na otokih Tihega oceana. Prav lično si iz palmovega listja naredijo zmaja in privežejo nanj namesto repa — kar vrvico s trnkom. Nato udobno čakajo, kaj Jim bo zmaj nalovil. Kadar opazijo, da zmaja nekaj po teza navzdol, pa že vedo, da Je riba »prijela«. Silvin Sardenko: Nekaj cerkvene zgodov ne s Posav a Drugi v istodobni štiriperesni deteljici je bil šmartinski župnik Anion Namre. Bil je do leta 1863 lokalist v Kopanju in potem skoraj polnih 30 let župnik v femai-tnu pod šmarno goro. Umri Je kot upokojenec 13. septembra 1893. Bil je pesnik iz Potočnikove šole in v kolikor ga je Potočnik prekašal v glasbeni nadarjenosti, v toliko je Namre presegal Potočnika v pesniškem občutju in izražanju. Več Nanvretovih, po Riharju, Potočniku in Burji uglasbenih pesmi se še danes prepeva v naših cerkvah, kakor n. pr. »O Marija, moje želje«, »Cvetic cvetica ena«, »Grob odprt je — Aleluja!«... Posebno lepo hvalnico je zapel Kristusovi cerkvi: »Drevo košato zeleni«, ter Stvarniikovi modrosti: »Živali nas uče«. Vendar bolj ko po svojih cerkvenih, je bil Namre med ljudstvom znan po svojih svetnih pesmih. Mnogokdaj in mnogokje se te Nam-retove pesmi še prepevajo, čeprav se je ime pesnikovo že davno pozabilo. Ker pa govorimo o kulturnih delavcih preteklega stoletja na Posavju, smo morali oživiti tudi spomin na šmartlnskega župnika Antona Namretn. On je v nmogočem pomagal iztrebiti s Posavja napake preteklih treh desetletij. Tretja doba. Dvanajst let je pastiroval Jakob Burja na Jezici. Za dve reči si je predvsem prizadeval v svojem požrtvovalnem pastirskoprosvetnem delu: za nedolžno mladino in zavedno ljudstvo. In zopet dve reči sita bili, ki sta predvsem žalili njegovo tamle na najvišjem kupu, je nenadoma sedel ščinkavec in je zagostolel prvi pomladanski pozdrav v zimski dan.« Kajpa da je bil on! Pa še kako je ponosen, da to vem! Precej zažgoli tisto pesemco, ki mi jo Je bil takrat zapel, in zahteva, da bi Jo spoznal. Jaz iz vljudnosti prikimam, rekoč: »Res Je,« in se odkrijem. Ker na soseda ne morem iti kar naprej. Zato ga vprašam, kako je kaj njegovi gospe in kdaj da se je vrnila domov? Saj je pri ščinkavcih tako, da se ščinklje večidel čez zimo odpravijo na jug in da brhki ščinkavci ostanejo pri nas. Komaj sem vprašal, sem načel prastaro rano. Slišim, kako se gospod razburja in huduje, nemara da še mene psuje. A to je bržkone stara jeza na ženske, ki preveč rade potujejo. Kdaj da se je liuba družica vrnila, vprašam vljudno še enkrat. Zdaj ga šele razumem, kako je ogorčeni Seveda je bila predolgo na jugu, in mož je ves divji na vse ščinklje in na navado, ki jim je kar v krvi. A kdaj da se Je vrnila domov, ga še zmeraj nisem razumel, pač pa se delam, da to že vem, in kimam in sočutno dvignem ramena. Ker vem, da moram pogovor v dobrem končati, skušam napraviti majhen dovtip. Če že ve, koliko fantkov in punčk da bo v gnezdu, ga vprašam. Tedaj se v očetovskem ponosu na ves glas zasmeje in se oglasi z dolgim, gostolečim predlogom. Spet nisem vsega razumel, pa je brez dvoma spet stava, ki me poziva nanjo. Kaj da bi rajši imel, ali fantke ali punčke, vprašam še ščipkavca in si že popravim klobuk, da bi šel dalje. No, to sem jih slišal! Le kako se ti zna ta barabica kregati! Da je to sama trapa-rija ljudi, da Je glavno, da so otroci zdravi, pa ne da bi ubogi materi šo nemara kdo kaj očital! »Počasi, počasi,« ga opominjam, »saj nisem tako hudo mislil, sosedi« Vendar vidim, da je bolje, če grem naprej. Saj nemara tudi motim skrbno gospodinjo, ki se boji in mogoče kje v gnezdu še misli, da se mora ubogi ščinkaveo s tem tujim možakom boriti na življenje in smrt. »Torej — še enkrat, lepo zahvaljen za prvi pomladanski pozdrav tam na snegu,« mu pravim in grem počasi dalje. V zahvalo zažvižga tisti pozdrav za menoj. Toda, nemara si to le domišljam, da ga je zapel zaradi mene? Bržkone velja neki drugi, ki ve zanjo le moj prijatelj ščinkavcc! streljaj, Janez,« pravi, »vaak začetek je težak.« Zopet stopim k linici in trdno sklenem, da v prihodnje dobro pomerim in ustrelim. Zdelo se nu je da imam v ustih že okus slastne zajčje pečenke. Ni bilo treba dolgo Čakati. Zopet priskačo zajec m sede. Luna je sijala, da je bilo svetlo kot podnevi. Pomerim, zajec, pa počasi skače naprej. Ko ga imam zopet na muhi, sprožim. Dim se razkadi, na snegu leži nekaj črnega. Stric me potreplja po rami in pravi: »No, vidiš, pa si ga le spravil na oni svet!« Bil je lep zajec, ki Je tehtal, kot sem pozneje doma ugotovil, aeiztrebljen 5 kg. Domov gredo se mi velik stričev nahrbtnik izza katerega je molel dolg in težak stričev ko žuh, ni zdel nič kaj težak. Stric si Jo vzel mene z* »tarčo«, in me nazival lo »moža s culo«, sebe p» »moža s palico«, ker je nosil puško. »Gotovo bo do jutri,« je rekel, »zajčje cajtenge pisale, knkšor .mož s culo' Je strašil ponoči po polju. Zajci bodi dobili navodila, da naj se kolikor mogoče izoglb ljejo paždbe, in naj se nikar tam po polju n« ustavljajo in posedajo, kajti tudi ,mož s culo' jo ugonobil največjega člana zajčje družine. Vsak naj teče. Če že mora mimo paždbe, kolikor ga lo peto nesejo.« Koučum! Ce ste se dolgočasili, Je sedaj minilo. Moj prvi zajec Prva moja pot Je bila lov na ruševca, ki je . eden najlepših in najimenitnejših ptičev lovske | perutnine. Ker prebiva visoko v Alpah, tam, kjer neha redni gozd, kjer se začne staro krivenčasto nizko drevje, posebno ruševje — odtod ruševec — kjer je svet več ali manj pust, je lov na to krasno planinsko ptico poseben užitek. Že nekaj mesecev prej, preden je bil lov na ruševca dovoljen (maj, junij) sem prosil strica, da bi smel iti z nJim, kadar bo šel »nadenj«, kar mi Je seveda radevolje dovolil. Lepega popoldneva meseca Junija sem si oprtal svoj nahrbtnik in »se potegnil« z vlakom do Jesenic, kjer me je stric že pričakoval. Po kratkem odmoru sva odšla. Ze pot sama, dasi je precej strma, nama je nudila tisočero najkrasnejših vtisov. Imela Bva najlepši razgled na Alpe. Pozno pod noč sva »prikrevsala« do bajte, kjer sva imela namen prenočiti. Stric je zapel: »Pozdravljena oj hišica...«, še celo jaz, dasi nimam posebnega daru za petje, sem mu pomagal »basirati«. Ce bi bil pa vedel, kaj vse me čaka ponoči v bajti, bi bil lepo tiho, stric pa najbrž tudi. Za kuhanje sva imela malo ponev; večerja, nekaj kave ali kot Je stric rekel: »lavre«, je bila kmalu gotova. Naložila sva še na ogenj in se »skobacala« na posteljo, seveda to si morate misliti v resicah. Ko je pričela žerjavica počasi ugašati, so se nama jeli predstavljati pravi najemniki bajte. Miške so se pojavljale zdaj pri glavi, zdaj pri nogah, šumele po slami itd. Še celo v moj nahrbtnik so dobile na čisto enostaven način vhod. V niem so vse prebrskale, kaj je boljše. V srajco, ki sem jo imel za rezervo, so napravile nešteto ventil.i-cij. Ta mišja skrb za zdravstvo me je drugo jutro, ko sem srajco oblekel, močno ganila, ker me je oster planinski zrak pošteno prezračil. Izza starih, preperelih tramov je prilezlo nešteto rdečih mravelj, ki so poskušale najino kožo zdaj na enem, pa zopet na drugem mestu. Te božje stvarce so nama tako ugajale, da Jih je stric vse skupaj privoščil »vragu za malco«. Ker le ni bilo miru in sva se kot Je rekel stric — dodobra naspala, sva predčasno vstala, skuhala zopet malo kave, nakar sva se napotila počasi proti prostoru, kjer ruševec vsako leto poje. Še pred zoro sva napravila zaslon v gostem ruševju, kamor sva sedla. Oster sever je vlekel v dolino. Na vzhodu se je pričelo pomalem svetiti, jasnejši pasovi so Jeli obrobljati temen oblak nad Stolom. Bilo je vedno svetlejše ln najinemu očesu Se Je kmalu nudil krasen razgled in naju zatopil v globoko zamišlje-nost. Nekje v nižavi se je oglašala kukavica, na levi v grušču pod Velikim vrhom je bilo čuti bogoljubno in rodoljubno srce: razuzdana moška mladina in razširjeno beraštvo. Kdo ve, kolikokrat Je stopil Jakob Burja Čez prag sloveče knjigotržnioe pri Gerberju v Ljubljani, da si je nakupil lepih knjig, ki jih je širil med posavsko mladinol Katera posavska hiša ni poznala ene ali druge knjige, ki so bile tisti čas na trgu: Življenja srelna pol za mladeniče, Krščansko de-vištvo za mladice, kakor je dejal Burja, Filoleja za bogoljubne duše, dalje: Vrt nebeški za odrasle, Vrtec nebeški za deco. Svete pesmi za krščanske družine, Kalvarija za bolnike, Bratovščina sv. Uršule za srečno smrt. Šmarnice za mesec maj, Velni mesec za krščansko popolnost. To bi bile nekatere znamenitejše knjige iz one dobe. Posebej naj imenujemo molitvenik za mladino: Sv. Alojzij, lilija v božjem vrtu. To knjigo Je župnik Burja priporočal in naročal zlasti ob 300 letnici rojstva sv. Alojzija (1868). Navadno Je tej knjigi dodal na posebnem listu dve svoje pesmi, leta 1865 pri-občeni v »Zgodnji Danici«: »Smrt modre deklice< in »Smrt posvetnega dekleta Jakob Burja je prispeval tudi pregovore in izreke za Zalokarjev slovar, Le škoda, da ni pripisal imena tistega kraja, v katerem je bil med narodom znani pregovor ali rek. Nekaj izmed njih je mogel dobiti pač med Posavci, saj je Burja sam rekel o Posavcih, da je njih govorica ozaljšana z izreki kakor trava na trati s cvetlicami. Obžaloval je, da narodova poezija toliko bolj umira, kolikor bolj umelna napreduje. Vendar je Burja cenil in ljubi! tudi umetno pesem. Drag mu je bil celo latinski pesnik njegove dobe: Jakob FinSlnncr. ki le dno 24. aprila 1865 umrl kot lokalist pri Sv. Katarini nad Medvodami. snežne in skalne jerebe. Odzivali so se drugi planinski pevci, vsak po svoje je pošiljal pozdrave mlademu jutru. »Sedaj pa le tiho in mirno«, ml je šepnil stric, »ruševec bo kmalu tu.« No pa njegov opomin je bil itak odveč, ker se od mrazu že tako nisem mogel ganiti. Komaj je preteklo nekaj trenutkov, sva že slišala za hrbtom nekje frfotanje in glasen »Tš u u 1...« »Je že tu«, sem si mislil. Stric ga je pa hotel imeti na kakih 30 korakov oddaljeni zasneženi ravnici pod nama; zato ga je z malo bolj slabotnimi »Tšuui« kot prej ruševec, hotel zvabiti na ta kraj. Slišal sem neko frfotanje po zraku in v tem hipu sva zagledala ruševca, ki se je spustil na sneg prej omenjene jase. Z napol priprtimi očmi sem si natančno ogledal krasnega gorskega pevca z velikimi krivci v repu. Rep ima namreč zakrivljen, zaradi čr-snr mu pravijo tudi »škarjevec«. Opazovala sva petelinovo ponašanje dobrih pet minut. Stric je počasi, previdno pomolil puškino cev skozi ruševje, pritisnil na petelina, iz cevi je siknil ogenj in votlo se je razlegal strel po bližnjem skalovju. Na snežni jasi pred nama je v smrtnem boju trepetal krasen ruševec s 5 krivci... Naj povem še primer, kako sem v zadnjih božičnih počitnicah ob luninem svitu sam streljal zajca. Polna luna v s snegom docela pokriti naravi jo nekaj tako krasnega, da se ne da popisati. Posebno za lovca je taka noč silno privlačna. Stric jo torej odločil, da greva čakat lisico v neko sušilnico (na Gorenjskem pravijo paždba), »če pri-skače pa kakšen zajček,« je rekel, »ga pa tudi ne bova pardonirala.« Streljal boš pa ti, Janez, le glej, da dobro pomeriš, ker pri luni se prav rado zgreši! Prostora za »falit« imaš dosti, zajec je pa majhen. Le glej, če ne...« Naprej ni izgovoril, ker je že ugledal v daljavi lisico, ki je šla počasi preko polja. Paždba je imela na treh straneh majhne odprtine, skozi katere Bva imela lep razgled čez vse polje. K glavni linici sem se postavil jaz s puško v roki. Čez nekaj minut že ugledam za|ca, ki jo briše naravnost proti nama. Ko priteče na kakih 20 korakov, pa sede, kot bi hotel reči, »tu me imaš, sit sem že življenja, ustreli me« I Jaz merim, merim s stričevim opominom v glavi, »dobro pomeri«, toliko časa, da se Je zajček naveličal čakati in je zopet odkuril. Malo nerodno mi je bilo, ko mi je stric vrgel pod nos: »Ti si pa kot ustvarjen za lov. Saj bova komaj nosila domov, če bo šlo tako naprej.« Jezilo me je, toda kaj sem hotel, če sem še bolj napenjal oči, tiste črne pike na snegu nI bilo in ni bilo več. Vtopil sem se v' premišljevanje, kdo je Že vse tu notri v tej paždhi čakal na ponoči se pregibajočo divjačino, in da je imel morda tudi tako smolo kot jaz. Sklenil sem, da bom sedaj streljal, ne pa samo meril. V tem hipu me dregne stric: »Sedaj pride mimo tvoje linice zajec.« Gledam, gledam pa nič ne vidim. Naenkrat pa, kot bi zrasel Iz tal, sedi v razdalji 30 korakov pred menoj zopet velik dolgoušec. Pomerim, kolikor mogoče dobro in pritisnem na petelina. Toda kaj! Nič ne poči! 0 tl vrag! Kaj pa Je sedaj zopet? Vprašujoče pogledam strica, ki mi šepne: »Na ta način boš postrelil vse zajce, da jih še za zarod ne bo. Z zaprto puško, z nenapetim petelinom — se ne more streljati!« Tedaj sem šele opazil, da nisem imel napetega petelina, torej tudi sprožiti nisem mogel. O, ti smola ti! Puško pomolim stricu, češ naj on v bodoče strelja, sam pa da bom drugič. Stric to ponudbo odkloni: »Le Mišek je vzel v roko svoj Čevelj, pa dal povohati čuvaju, potem pa je čevelj zagnal daleč od sebe. »Pojdi in išči!« je zaukazal. Toda Čuvaj je obstal na tleh in molel jezik daleč iz gobca. >No! Pojdi in poišči, sem ti dejali« Pa — nič. Čuvaj se ni zganil. Mišek je Šel sam po čevelj, a Čuvaj ga je mirno gledal in mahljal z repom. Potem je sledila zadeva gospodične Minke, ki je telefonirala, da je nekaj piščancev prišlo na njen vrt in ji napravilo veliko škodo. Gospodična Minka je prosila, da naj poizvedovalni urad izsledi, čigavi da so piščanci, ki naj se pošteno kaznujejo. Mišek je razložil ta slučaj Kužku. »Na povelje, gospod načelnik!« je dejal Kužek in je salutiral. »Prepustite to zadevo meni!« Čez nekaj hipov je bil Kužek že nazaj. ■ -r?t-~ - ... a.. iu->—_ Drugo, kar je Burja skrbelo, Je bilo razširjeno prosjaštvo. Pa ta nadlega so bili večidel tuji prosja-ki in postopači, pred katerimi večkrat ni bila nobena reč varna. Burja je vedel, da je po krščanski ljubezni vsak dolžan izkazovati usmiljenje; vedel pa je tudi, da so med prosjaki mnogi, ki niso potrebni, marveč le leni, zato ne iščejo pomoči v domačem kraju, kjer jih vse pozna. Ne manj kot pesnik, pevec in govornik je župnik Jakob Burja deloval na Ježici kot ljubitelj glasbe, ker je bil tudi sam glasbenik. Za Jakoba Burje so se udomačile na Ježici lepe ljudske in umetne, cerkvene in svetne pesmi. Dotlej cerkev in župnija bv. Kancijana še ni slišala takega petja. Ljudstvo Je zamaknjeno poslušalo in iz cerkve je neslo pesem tudi na svoj dom in v svoj delokrog. Pastir Jih je pel na paši, n. pr. tisto o sv. Valentinu in sv. Peregrinu; ra-tar si jo je žvižgal na polju; kosec jo .je pol vriska je prepeval na senožetl; dekle si jo je pelo za vrtnim ograjkom na jutro in večer. Nekatere svete pesmi so po Riharjevih ln Do-linarjevih napevih, kakor n. pr. velikošmarnska »Za Bogom častimo Marijo najprej«, postale kar posavska lastnina. Starim Posavcem menda še zveni v ušesih ta Marijina pesem, kakor sta jo pela goreča pevca, Skalarjev in Umkov oče, ki sta s svojim močnim glasom nadvladala ves povski zbor. Posavec je tedaj po zaslugi župnika Jakoba Burje po sveti pesmi rastel v globoko vernega in za svojo cerkev vnetega človeka, kakršnega še danes srečavaš na Posavju. Izza te dobe Je prišlo v navado, da so najvplivnejši možje iz župnije vsako leto poromall ha Sv. Vlšarje. Brezle takrat še niso bile tako znane med slovenskim ljudstvom. Šc danes moremo videti na starih slikah: Alešovega, Čamrovega in Umkovega očeta kot višarske romarje. Aleša v ponosni postavi, čamra z resnim obrazom, Umka z napol odprtimi ustnicami, kakor da bi hotel zapeti romarsko pesem. Burja jih je učil: »Moli ln delaj, pa na Marijo nikar ne pozabi!« Posavci so,vse to spolnjevali; pa jim je blagoslovil polje in živino. Tako jim je rastlo oremoženje, da so mogli plačevati davke in poravnavati dolgove in še Sosedu v okolici so pomagali iz zadrege. V tej, po številu tretji prosvetni dobi, je pesem mikala in likala posavsko ljudstvo. Jakob Burja je prikupil Posavcem tudi Riharjevo svetno pesem. V pozne in še v nedavne rodove se je slišala na Posavju Riharjeva »Savica« in »Žalosten glas zvonov«, pa tudi Blaža Potočnika »Zvonika r jeva«. Za Burjo in njegovo prosvetno delo zelo značilno potezo bi prezrli, ko bi ne omenili češčenja Žalostne Matere božje, ki ga je prav on ukore-ninil med posavskim ljudstvom v podružni cerkvi sv. Jurija v Stožicah. Takoj prvo leto po svojem prihodu je zložil in uglasbil pesem: »Sedem besedi Jezusovih na križu«. Tretja izmed sedmeri!) kitic se ozira na Žalostno Mater božjo. »Jezus milo pogleduje s križa Mater v žalosti; Janezu jo izročuje, njega z nami Materi: Sin, poglej tu mater mojo, vzemi jo za mater svojo! Žena, glej Ivoj sin, zate varh edin ...« Ta pesem, z nekoliko popravljenim besedilom, »o še vedno v p. Angelikovem napovu poje v postu po naših cerkvah (Dalje.) m0 ......... Beneški kupci trdijo, da jim v njihovem gradu Turki ne morejo do živega. Zategadelj da bo sovražnik v kratkem ustavil obleganje in bo moral zapustiti oni kraj. Saj se ne more tam njegova vojska več preživljati. Šli pa bodo dalje ob reki na ono stran doline. In ko bodo že tako blizu nas, kdo jim ubrani, da ne pridrve tudi k uam? Pravijo, da so že v Kanalski dolini.« 44. Tako jim je pravil Mirko in kmetje so se v Gradišču še dolgo posvetovali med seboj. Sklenili so, da hitro popravijo vse zidovje okoli Gradišča in ga spremene v močno trdnjavo. Tudi cerkev sv. Jakoba naj se močno utrdi in tudi jame pod planinami, čez katere gre prelaz na kranjsko stran. Tam v pečinah je še danes jama, ki ji pravijo ,Tabor', kamor so se skrivali kristjani pred Turki. 45. Pozno v noč se je končalo posvetovanje. Hude slutnje so pretresale kmetom srce in glavo. Pa kako da jim ne bi, ko pa je šel glas o turških grozodejstvih že desetletja po deželi in je vse trepetalo pred njimi! Le z majhnim upanjem so odhajali na domove in gledali v negotovo bodočnost. Tudi Rožna dolina, ta biser slovenske dežele, stoji pred grozno preizkušnjo, da Bog pomagaj I MALI OGLASI V malih oglasili velja prt iskanlu službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovaniskih oglasih ie beseda po L 1.—, pri vseh ostalih matih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase j« treba plačati tako| pri naročila. | Siužto Dobe: Dobro kuharico k 3 odraslim osebam, za vsa dela, takoj eprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2085. (b Dekle enaitno, pošteno, zmožno samostojno kuho ln vseh gospodinjskih del, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 2102. (b Entlarico Izvežbano za perilo, ažu-rlranje In overlok, sprejme Matek & MikeS. LJubljana, l<"ran£l£kanslta ul. (b Topinambur nadomestek za krompir nudi Sever ravi: »Teh pet čentezimov je za zadnjič. Tisto iro in pol od zadnjič pa smatrajte kot nagrado za danes!« n V I C T O R (Brevettato) Nuovo appareccbio rima-giiacalzt*. Nes*un con.-u-ino