PiJ • Vo^U 'JILlJrrjL ZUJJ-2'
aivorza	T	.
LJubl.jana
Poštnina plačana y gotovInL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48‘—, polletno din 96'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
61.
kos.
V LJUBLJANI dne 3(1. julija 1938.
Letnik IX*
VSEBINA:
371. Uredba o odlogu.
375. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apelacijskega sodišča v Ljubljani.
37fi. Uredba o spremembi in dopolnitvi tar. post. 09.a zakona o taksah.
377. Naredba o uvozu lovskih nabojev iz inozemstva.
378. Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
379. Naredba, s katero se izpreminja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih, in obrtnih obratovalnic v dravski banovini.
380. Razglas o pobiranju prispevka za Rdeči križe v avtobusnem prometu med tednom Rdečega križa .
381. Razne objave iz Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
374.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo o odlogu.*
Splošne določbe.
Člen 1.
(') Denarni zavod, ki je aktiven, a zaradi prekomernega dviganja vlog zaide ali bi lahko zašel v ne-možnost zadostiti svojim obveznostim, sme vložiti po tej uredbi na ministrstvo za trgovino in industrijo prošnjo, naj se mu dovoli odlog.
(-’) Z denarnim zavodom po tej uredbi se razumejo denarne ustanove/osnovane v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo, hranilnice samoupravnih teles in zadruge po veljavnih zakonih, če se bavijo pretežno k ustrojem varčnosti in kredita.
Člen 2.
(1) Prošnjo in bilanco podpišeta upravni in nadzorni odbor, ki sta za resničnost izpiskov in podatkov odgovorna po členu 20. uredbe.
(2) V prošnji je treba navesti znesek vlog, ki so bile dvignjene v poslednjem mesecu dni, in višino skupnih vlog, ki so še ostale pri denarnem zavodu. Prošnji
* -Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
*2. julija 1938., št. 154/L/402
se morajo priložiti poslednja bilanca in podatki, potrebni za zanesljivo ugotovitev stanja denarnega zavoda. Denarni zavodi v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo in hranilnice samoupravnih teles sestavijo bilanco po določbah pravilnika o sestavljanju prečiščene bilance denarnih zavodov z dne 24. januarja 1934.* (.Službene novine« št. 18/IV/38), ki se hočejo koristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov; zadruge pa sestavijo bilanco po določbah pravilnika o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge z dne 13. februarja 1934. (»Službene novine j št. 41/X/88).
(•'') Ko predloži denarni zavod ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo, naj se mu dovoli odlog, mora vložitev te prošnje z dokazilom o tej vložitvi, ki ga izda ministrstvo za trgovino in industrijo, priloživši overjen prepis te prošnje, prijaviti svojemu pristojnemu sodišču radi zaznambe v trgovinskem ali zadružnem registru in v zemljiških ali intabulacijskih zastavnih knjigah. Kjer ni trgovinskega ali zadružnega registra, se vpiše dovoljeni odlog v posebno knjigo, ki se osnuje v ta namen. Od dne vložitve prijave sodišču, pa dokler se o tej prošnji ne izda odločba, oziroma dokler ne izteče rok dveh mesecev od dne vložitve te prošnje, se ne smejo zoper tak zavod odrejati nikaki ukrepi radi izvršbe in tudi ne v zavarovanje in se o njegovi imovini tudi ne more uvesti stečaj.
Člen 3.
0) Preden izda minister za trgovino in industrij* odločbo po členu 4., odredi pregled denarnega zavoda,
* Pravilno: 17. januarja 1934.; II. štev. 1642/K. — (Gl. >Službeiii liste št.' 100/10 iz 1. 1934.;
ki je vložil prošnjo po členih 1. in 2., da se ugotovi dejansko stanje lega zavoda. Pregled se sme odrediti tudi v času, ko traja odlog.
(2) Če zaprosi odloga denarni zavod, pri katerem je nad 10,000.000 dinarjev vlog, zasliši minister za trgovino in industrijo, preden izda odločbo o odlogu, Narodno banko kraljevine Jugoslavije.
Člen 4.
Minister za trgovino in industrijo izda odločbo, s katero se dovoljuje odlog, če je zavod aktiven in če to zahteva splošna korist, in to najdalj v dveh mesecih od dne vložitve prošnje.
Člen 5.
Če se ugotovi, da zavod, ki je prosil odloga, ni aktiven, obvesti minister za trgovino in industrijo o tem zavod in mu obenem določi rok osmih dni, da se izjavi, ali zahteva izvenstečajno likvidacijo po določbah čl. 26. uredbe.
Odlog.
Člen 6.
(‘) Odlog se sme dovoliti za največ eno leto. Če razmere to terjajo, se sme odlog iz utemeljenih razlogov podaljšati največ za leto dni. Denarni zavod sme dobiti odlog tudi med likvidacijo.
(2) Odlog se nanaša samo na tiste upniške terjatve, ki so nastale do dne vložitve prošnje na ministra za trgovino in industrijo. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti odlog tudi za obresti in ostale pripadke teh terjatev, in sicer najdalj za šest mesecev.
(3) Ko izda minister za trgovino in industrijo odločbo o odlogu, sme odrediti, da se odlog ne nanaša na manjše vloge, za katere določi višino sam z ozirom na značaj zavoda.
(4) Odlog velja od dne prijave sodišču (člen 2., odst. 3.).
(n) Denarnemu zavodu, ki se koristi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23, novembra 1934., se ne more dovoliti odlog.
Člen 7.
(1) Dokler traja odlog, upniki ne morejo zavarovati stare terjatve zoper zavod; izplačilo ali poravnava na kakršen koli drug način sta dopustna samo po določbah te uredbe. S tem se pa vendarle ne izključuje pobot (kompenzacija) medsebojnih terjatev in dolgov ob istih pogojih, kakor pri prisilni poravnavi izven stečaja.
(2) Prav tako ne more denarni zavod, dokler traja odlog, biti tožen za izpolnitev starih terjatev in se zaradi teh terjatev tudi ne more uvesti zoper njega stečaj ali pridobiti sodna zastavna pravica ali pravica do prisilne poravnave. Zaradi starih terjatev se ne sme dovoliti nikakršna izvršba (eksekucija), že dovoljene izvršbe pa se ne smejo opraviti. Prav tako se prekine tek rokov, ki bo določeni za opravo pravnih dejanj, potrebnih za uveljavljanje ali ohranitev pravic iz starih terjatev.
(3) Dokler traja odlog, dovoljen kaki zadrugi po tej uredbi, se ne morejo članstvo in deleži veljavno odpovedovati in se tudi ne morejo deleži izplačevati; roki za odpoved in jamstvo, ki že tečejo, pa se prekinejo.
Člen 8.	-. ,<■
(‘) Dokler traja odlog, nadaljuje denarni zavod svoje poslovanje^ vendar pa je za dejanjaj ki ne spadajo k red-
nemu poslovanju, potrebna komisarjeva odobritev. Dejanja, ki se opravijo brez komisarjeve odobritve ali zoper katera je komisar vložil ugovor, ne veljajo, če je druga oseba vedela ali samo zaradi svoje hude nemarnosti ni vedela, da prestopa redno poslovanje in da komisar zanja ni dal odobritve ali da je zoper njih opravo podal ugovor.
(2)	Sredstva, ki jih dobi denarni zavod na podstavi novih upniških terjatev v času, dokler traja odlog, se smejo nalagati samo v hitro likvidne vrednote. Te vrednote se morajo posebej voditi, samostalno obračunavati in posebej upravljali, služijo pa za prednostno poravnavo novih upniških terjatev.
Člen 9.
P) Denarni zavod, ki mu je bil dovoljen odlog, je dolžan napraviti po preteku vsakih šest mesecev razpored denarja, izterjanega na stare terjatve v tej dobi, Po tem razporedu se uporabi v prihodnjem trimesečju vsa vsota izterjanih terjatev za poravnavo zavodskih starih dolgov po poprejšnjem odbitku režijskih stroškov. Pri napravi razporeda mora zavod določiti, da dobijo manjši vlagatelji in drugi upniki odstotno več, večji pa manj. Razpored mora obsegati izjemna izplačila vlagateljem za bolezen, smrt in neogibno vzdrževanje njih samih in njihovih rodbin kakor tudi pravnim osebam za potrebno vzdrževanje njih rednega poslovanja.
(2) Ko postane razpored pravnomočen, ga je razgrniti na vidnem mestu v poslovnih prostorih centrale denarnega zavoda, pa tudi v poslovnih prostorih podružnic.
(3) Denarni zavod predloži vsakih šest mesecev razpored ministrstvu za trgovino in industrijo, ki ga sme v 15 dneh radi boljše in pravilnejše porazdelitve spremeniti in zavodu naložiti, naj se po tem ravna.
Člen 10.
Dokler traja odlog, mora denarni zavod zmanjšati svoje režijske stroške tako, da ne sme v tej dobi izplačevati tantieme niti dajati druge gmotne koristi članom upravnega in nadzornega odbora. Prejemki celotnemu osebju se izplačujejo v teni času samo v višini 50% rednih prejemkov, če ni ta znižani znesek manjši od 3000 dinarjev na mesec.
Člen 11.
Odločbo ministra za trgovino in industrijo, s katero se dovoljuje odlog, mora objaviti denarni zavod v »Službenih novjnah kraljevine Jugoslavije« in na način, predpisan s pravili ali poslovnikom zavoda. Poleg tega mora objaviti denarni zavod odločbo v prepisu, overjenem po sodišču ali javnem notarju, v poslovnih prostorih zavoda in v vseh podružnicah, jo dati vpisati v trgovinski ali zadružni register in jo priobčiti sodiščem, pristojnim za centralo in podružnice zavoda, kakor tudi sodiščem, v. katerih območju leže nepremičnine zavoda.
Člen 12.
p) Brž ko zaprosi zavod odloga, mu postavi minister za trgovino in industrijo radi izvrševanja nadzorstva nad njegovim poslovanjem svojega komisarja ob stroških zavoda. Pri zadrugah postavi komisarja izmed revizorjev pristojne revizijske zveze.
(2) Spore med komisarjem in zavodskimi organi rešuje minister za trgovino in industrijo.
(3) Če komisar misli, da nasprotuje kak sklep ali kako dejanje zavodskega organa pravilom zavoda, določbam te uredbe ali veljavnim zakonom ali pa da so z njim
oškodovane koristi upnikov, sme njegovo izvršitev ustaviti. Komisar mora o tem takoj obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki izda odločbo v 15 dneh od dne prejema poročila.
(‘) Zoper odločbe ministra za trgovino in industrijo, izdane po določbah tega člena, ni pritožbe na državni svet.
(5)	Kjer posluje po zakonitih predpisih stalni komisar, opravlja komisar, postavljen po določbah tega člena, tudi njegovo dolžnost.
Člen 13.
(') Od dne vložitve prošnje na ministra za trgovino in industrijo po odst. 3. člena 2., pa do dne objave o dovolitvi odloga, ne sme zavod izplačevati svoje stare dolgove in jih tudi kakor koli drugače ne poravnavati. Dopustna so samo izplačila radi pokritja rednih režijskih stroškov.
(-) Komisar je dolžan proučiti vsa zavodska izplačila, opravljena poslednjih šest mesecev, preden je začel veljati odlog. Če minister za trgovino in industrijo na komisarjevo prijavo spozna, da je opravljal zavod v času, ki jc omenjen, v večjem obsegu izplačila, ki so imela za posledico, da so bili neki upniki pred ostalimi na njih škodo deležni ugodnosti, izda odločbo, da se odlog odvzame. Zoper tako odločbo ni pritožbe na državni svet.
(3)	Če se uvede stečaj ali izvenstečajna likvidacija pri zavodu, ki se je koristil z odlogom, se morajo šteti roki za izpodbijanje pravnih dejanj, storjenih pred uvedbo stečaja, od dne veljavnosti odloga.
Člen 14.
(‘) Odlog preneha:
a) ko preteče rok, za katerega je bil dovoljen;
b) če se mu zavod odpove;
c) če se dovolitev odloga odvzame z odločbo ministra za trgovino in industrijo;	v
č) če se uvede postopek za prisilno poravnavo izven stečaja;
d) če se uvede stečaj.
(~) Če preneha odlog po točki c) odst. 1. tega člena, je to razglasiti najdalj v treh dneh tako, da se objavi odločba ministra za trgovino in industrijo v poslovnih prostorih denarnega zavoda. Prestanek odloga se mora ob natančni navedbi dneva prestanka prijaviti pristojnemu sodišču radi zaznambe v registru. V ostalem je treba postopati po predpisih člena 11. uredbe.
(3)	Če je prenehal odlog po točkah č) in d) odst. 1. lega člena, se morajo roki, ki veljajo po stečajnem zakonu ali zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja za prestanek novih ločilnih pravic, pridobljenih z izvršbo, kakor tudi za izpodbijanje pravnih dejanj, ki bi se sicer šteli nazaj od dne predloga za uvedbo ali od dne uvedbe stečaja ali postopka za prisilno poravnavo izven stečaja, računati od dne, ko jc pričel odlog veljati.
(*) Določba prednjega odstavka velja tudi, če se v 15 dneh po prestanku odloga predlaga uvedba postopka za prisilno poravnavo izven stečaja ali uvedba stečaja.
Pregled denarnega zavoda.
Člen 15.
0) Za pregled denarnih zavodov, ki zaprosijo odloga, dnenuje minister za trgovino in industrijo potrebno število revizorjev, in sicer polovico izmed tistih uradnikov Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice, ki opravljajo revizijo denarnih zavodov in ki
mu jih predlagajo omenjene ustanove, polovico pa izriied strokovnjakov po poprejšnjem zaslišanju dotičnih organizacij denarnih zavodov ali revi-.*
(2) Zavode pregledajo revizijske komisije dveh ali štirih članov, ki jih odredi minister za trgovino in industrijo izmed revizorjev iz odst. 1. tega člena. Za pregled zadruge se lahko odredi tudi samo en revizor.
(3) Komisija mora priobčiti svoje poročilo o opravljenem pregledu v celoti upravi zavoda, ki ima pravico podati svoje pripombe, če pa komisija misli, da je zavod pasiven, pravico dokazati aktivnost zavoda ali pa predlagati ukrepe za vzpostavitev aktivnosti. Pripombe kakor tudi predlogi upravnega odbora se morajo obenem s poročilom predložiti ministru za trgovino in industrijo.
(*) Natančnejše določbe o opravljanju pregleda denarnih zavodov predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom.
Člen 16.
0) Člani upravnega in nadzornega odbora denarnega zavoda, ki se pregleduje, kakor tudi direktorji in ostali nameščenci zavoda so dolžni dati preglednikom na razpolago knjige, korespondenco, spise (listine) in ves ostali material, potreben za pregled zavoda, kadar koli to pregledniki od njih zahtevajo, in jim dajati tudi vsa ostala potrebna pojasnila.
(-’) Nesoglasja med pregledniki in organi zavoda glede dajanja podatkov in pojasnil reši dokončno ministr-stvo za trgovino in industrijo, odsek za kreditne ustanove in zavarovanje.
Člen 17.
Pregledniki in vsi ostali, ki sodelujejo pri pregledu, so dolžni opravljati njim poverjeni posel vestno in skrbno. Dolžni so varovati kot službeno tajnost vse to, kar zvedo ob opravljanju pregleda.
Člen 18.
(‘) Če se pregled ne opravi kakor odrejata uredba in pravilnik, omenjen v členu 15., zlasti pa, če se poda o reviziji neresnično poročilo ali če se v njem zamolče ali potvorijo važne okolnosti, odgovarjajo tisti, ki so sodelovali pri pregledu, ne samo po predpisih državljanskega prava, marveč tudi kazensko (člen 20.).
(2) Prav tako odgovarja kazensko in gmotno tisti, ki prekrši dolžnosti službene tajnosti (člen 17.), ali ki neupravičeno uporabi to, kar zve ob opravljanju pregleda (člen 22.).
Kazenske določbe.
Člen 19.
(D Kdor kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik, kot zastopnik ali kot komisar denarnega zavoda z dejanjem ali opustitvijo, storjenima naklepoma, krši svoje dolžnosti in s tem povzroči, da trpi zavod škodo, zaradi katere same ali pa v zvezi z drugimi zgubami ne more redno zadostili svojim obveznostim proti upnikom, se kaznuje, če ni ta kršitev dolžnosti kaznivo dejanje, ki se strože kaznuje, zaradi prestopka v denarju do 200.000 dinarjev.
(-’) Z isto kaznijo se kaznujejo tudi organi in uslužbenci denarnih zavodov, ki odrede ali opravijo izplačila zoper predpise te uredbe ali uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dno 23. novembra 1934.
* Izvirnik tukaj okrnjen. — Op. ur.
Člen 20.
Kdor kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik, kot zastopnik, kot komisar ali kot pregledovalec denarnega zavoda v zapisnikih o sejah organa zavoda, v vlogah na upravna oblastva, v poročilih o poslovanju zavoda, v poročilih o pregledu, v pozivih za vpisovanje delnic ali drugih priobčilih ali pozivih nakupoma krivo prikaže imovinsko stanje zavoda ali zamolči ali potvori činjenice, ki so važne za presojo imovinskega stanja zavoda, se kaznuje, če ni to dejanje ali ta opustitev kaznivo dejanje, ki se strože kaznuje, zaradi prestopka v denarju do 100.000 dinarjev.
Člen 21.
Kdor na kateri koli način naklepoma ovira, otežuje ali preprečuje opravo pregleda denarnega zavoda, odrejenega po določbah te uredbe, se kaznuje, če ni . tako dejanje kaznivo dejanje, ki se strože kaznuje, zaradi prestopka v denarju do 50.000 dinarjev.
člen 22.
C) Kdor to, kar je kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik ali nameščenec v kakem drugem položaju, kot zastopnik, kot komisar ali kot pregledovalec denarnega zavoda zvedel o razmerah zavoda in kar bi moralo po svojem značaju ostati poslovna tajnost, priobči ali neupravičeno uporabi, se kaznuje, če ni to kaznivo dejanje, ki se strože kaznuje, zaradi prestopka v denarju do 50.000 dinarjev, če pa je od tega zavodu dejansko nastala škoda, z zaporom do dveh let in v denarju do 200.000 dinarjev.
(2)	Ne kaznuje se pa, kdor je dejanje, omenjeno v odstavku 1., storil pri uveljavljanju svoje pravice ali v izvrševanju dolžnosti, ki mu je naložena z zakonom ali z nalogom oblastva, ali potem, ko je bil odvezan dolžnosti, varovati tajnost, ali pa v vlogi, poslani oblastvu zato, da bi se nepravilno poslovanje odpravilo.
Člen 23.
0) Kazniva dejanja iz členov 19. do 22. so prestopki po kazenskem zakoniku; ta dejanja se kaznujejo samo, če se nanašajo na denarni zavod, ki se je koristil s to uredbo ali z uredbo o zaščiti denarnih zavodov, in njihovih upnikov (odst. 2. člena 19. te uredbe).
(2)	V primerih členov 19. do 22. sme izreči sodišče, da obsojenec za določen čas, ki pa ne more biti daljši od treh let, ne sme biti član kakega organa ali likvidator denarnega zavoda, ki ima svoj sedež ali ki se nastani v kraljevini Jugoslaviji.
Člen 24.
Ob izvenstečajni likvidaciji po tej uredbi veljajo predpisi §§ 344., 345., 346., 350., 351., 354., 355. in 356. kazenskega zakonika.
Člen 25.
Vodilni uradnik po določbah tega oddelka je tisti • nameščenec denarnega zavoda, ki mu je ne glede 'na službeni naziv (kakršen so: direktor, prokurist, dirigent, disponent, generalni pooblaščenec, reprezentant itd.), poverjeno vodstvo vseh poslov družbe ali posameznih panog ali podružnic denarnega zavoda,
Prehodne določbe.
Člen 26.
Radi zaščite koristi upnikov denarnega zavoda sme dovoliti minister za trgovino in industrijo izvenstečajno likvidacijo, za katero veljajo tudi dalje predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. o izvenstečajni likvidaciji.
Končne določbe.
Člen 27.
Uredba dobi obvezno moč z razglasitvijo v ?Službenih novinah«.
V Beogradu dne 1. julija 1938.; M. s. št. 659.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. HI. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
— » —--------
375.
Na podstavi § 32., I., finančnega zakona za leto 1938./39. predpisujem sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za notranje posle in ministrom za vojsko in mornarico- lole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apelacijskoga sodišča v Ljubljani z dno
4.	septembra 1936.**
Člen 1.
Odstavek 1. člena 1. uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apelacijskega sodisča v Ljubljani se spreminja in se glasi:
>(*) Na ozemlju vseh okrajnih sodi-e v območju okrožnih sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Novem mestu je dovoljen prenos lastninske pravice na nepremičninah s pravnimi posli med živimi samo po odobritvi komisije za odobravanje prenosa nepremičnim določene v členu 7. To velja tudi, če se daje nepremičnina za več ko 5 let v zakup.«
Člen 2.
V členu 10., odstavku 1., uredbe se dodaje med drugim in tretjim stavkom nov stavek, ki se glasi: »V dvomu, ali nasprotuje prenos nepremičnine koristim državne obrambe, naj zaprosi komisija mnenje od komandanta tiste divizijske oblasti, v katere ozemlju leži nepremičnina.«
Člen 3.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v >Služ-benih novinah«.
V Beogradu dne 9. julija 1938.; 71.595.
Minister za pravosodje N. Simonovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 13. julija 1938., št. 155/L1/411.
** »Službeni list« št. 592/75 iz 1. 1936.
.
376.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o spremembi iu dopolnitvi tar. post. 99.a zakona o
taksah.*
§ i-
V prvem odstavku točke 1. tar. post. 99.a zakona o taksah se izpuščajo besede: »in za javne vaje in tekme športnih društev«.
Drugi odstavek točke 1. tar. post. 99.a zakona o taksah se Črta.
V prvem odstavku točke 3. pripombe 4. k tar. post. 99,a zakona o taksah se za besedama: »javne vaje« dodaja: »in tekme viteških, športnih in«.
Za prednje namene že pobrane takse se ne povrnejo.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 30. junija 1938.; M. S. št. 703.
Predsednik ministrskega sveta
in minister za zunanje posle Dr. M. M. Stojadinovic s. r.
(Slede podpisi ostalih ministrov.)
•m
377.
JSaredha
o uvozu lovskih nabojev iz inozemstva.**
Po izkazani potrebi in na vlogo Osrednje zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije st. 195 z dne 28. maja 1938. na podstavi člena 2. zakona o administraciji vojske in mornarice
odrejam,
da se točka 2. pojasnila A. R. st. 21.839/36. z dne 13. februarja 1937. ( Službeni vojni list« str. 237/238 in -Službene novine st 39/XII, str. 118, za 1. 1937.)*** spremčni in da se glasi:
>2. Samo lovski naboji, ki so opremljeni s spredaj navedenimi vrstami lovskih kapic, se smejo uvažati iz inozemstva, uvoz lovskih nabojev, opremljenih s kapicami, ki se ne izdelujejo v Vojno-tehničnem zavodu, se pa prepoveduje.«
Ta sprememba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 25. junija 1938.; A. št. 11.636.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Ljub. M. Marič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	julija 1938., št. 163/LIV/430.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	julija 1938., št. 154/1/407.
*** »Službeni list« št. 151/22 iz 1. 1937,
378.
Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.*
Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in sporazumno z ministrom za finance, ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo dajem tale avtentična tolmačenja:
I. Avtentično tolmačenje odstavka 1. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi z odstavkom 4. člena 3. pravilnika za njeno izvrševanje, ki se glasi:
»Tudi poleg avtentičnega tolmačenja odstavka 1. člena 2. uredbe, izdanega pod št. 12.230 z dne 22. fe-brparja 1938.,** ostane v veljavi predpis odstavka 4. člena 3. pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.«
II. Avtentično tolmačenje črke č) odstavka 6. člena	2. uredbe o	likvidaciji kmetskih	dolgov, ki	se glasi:
»Za vaške	trgovce po črki č) odstavka 6.	člena 2.
uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ni šteti oseb, ki se bavijo s posli vaškega krčmarja ali vaškega kavar-narja.«
III. Avtentično tolmačenje črke	č) odstavka 6. člena	2. uredbe 6	likvidaciji kmetskih	dolgov, ki	se glasi:
»Za določitev, ali se šteje kdo po črki č) odstavka 6. Člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov za vaškega obrtnika ali vaškega trgovca, ni odločilno, ali je proglašen dotični kraj za vas, trg ali mesto; marveč morajo to ocenjati občinska oblastva ali sodišča, ki obravnavajo pri tem vsa' primer posebej, upoštevajoč krajevne razmere in poslovni obseg obrtnika ali trgovca.«
IV. Avtentično tolmačenje odstavka 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi s Členom 14. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov,*** ki se glasi:
»Privilegirana agrarna banka sme pred sodiščem izpodbijati potrdilo, da je kdo kmet, ne glede na to, ali je bila na osporitev po kaki drugi osebi že izdana pravnomočna odločba.«
V. Avtentično tolmačenje odstavka 9. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi:
»Predpis odstavka 9. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se nanaša tudi na dolžnike in upnike iz VII. poglavja te uredbe.«
VI. Avtentično tolmačenje člena 17. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov,*** ki se glasi:
1 »Predpis člena 17. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se nanaša samo na dolgove iz VI. poglavja uredbe. Sodišče zniža dolg po uredbi tudi na upnikovo zahtevo.«
VII. Avtentično tolmačenje točke b) odstavka J., člena 24. f uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. julija 1938., št. 155/LI/413. — Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov gl. »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936. (popr. št. 1/1 iz 1. 1937.).
** »Službeni list« št. 131/20 iz 1. 1938.
*** Službeni list« št. 13/2 iz 1. 1938. f Prav pač: 25. — Op. ur.
»Točko b) odstavka 1. člena 24.f uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je treba razumeti tako, da ima dolžnik pravico do znižbe dolga po členu 22. uredbe ne glede na izdane sodne odločbe o znižbi dolga samo, kolikor njegov	dolg glede	na točko a) odstavka	1.	člena 24.f
uredbe	ne presega	zneska 25.000 dinarjev.«
VIII. Avtentično tolmačenje odstavka 9. člena 3., člena 25. in odstavka 2. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi:
»Ko se ugotavlja upnikovo in dolžnikovo imovinsko stanje, morajo predložiti denarne ustanove sodiščem na zahtevo podatke o upnikovem in dolžnikovem imovin-skem stanju ne glede na obveznost, varovali poslovno tajnost.«
IX.	Avtentično	tolmačenje odstavka	1.	člena 48.
uredbe	o likvidaciji kmetskih dolgov v	zvezi s čle-
nom 41. pravilnika za njeno izvrševanje, ki se glasi:
»Imeti je, da je upnik svojega dolžnika pismeno opomnil, ko je priporočeno pismo, naslovljeno na dolžnika, oddal na pošto.«
X. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 48. uredbe o likvidaciji kmelskih dolgov, ki se glasi:
»Ob prodaji dolžnikove imovine je davčna uprava zahtevajoči upnik.«
V Beogradu, meseca julija 1938.; št. 71.577.
Minister za pravosodje N. Simonovič s. r.
Bannove uniredlbe,
379.
VIII. No. 116/52.
Narcdba,
s katero se izpreminja naredim n odpiranju iu zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 29. aprila 1937., VIII. No. 117/18 (»Službeni list« št. 251/35).
Na podstavi čl. 47. min. uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929. (»Služb, novine« št. 141 /LIX — »Uradni list« št. 284/66) in § 428., odst. 1., toč. 14., obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931. (»Službene novine« št. 262/LXXX1/558 — »Službeni list« št. 572/76) in min. uredbe o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih (obratovalnicah) z dne 27. maja 1936. (»Službene novine« št. 129/XXX/306 — »Službeni list« št. 384/52) po pristankih ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za trgovino in industrijo izpraninjam naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 29. aprila 1937. (»Službeni list« št. 251/35) kakor sledi:
Člen 1.
Besedilo čl. 1. se izpreminja in se glasi:
Trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte:
1.	v Ljubljani in Mariboru v mesecih	juliju	in	avgustu od	754 do 12. in od 15.	do	19. ure, v	ostalih	mesecih
pa	od	754 do 12. in od 14.	do	18y. ure]
f	Prav pač; 25. = Op.	ur,
2.	v ostalih krajih celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. ure.
Člen 2.
Besedilo čl. 2. se izpreminja in se glasi.
Za trgovine z delikatesami velja v splošnem določilo : čl. 1. z izjemo, da smejo biti odprte celoletno do 20. lire.
Člen 3.
Besedilo čl. 5. se izpreminja in se glasi:
Slaščičarske prodajalnice ter vzorne in samostalne male prodajalnice monopoliziranih predmetov (čl. 38.): smejo biti odprte poleti od 7. do 21., pozimi od 7. do 20. ure.
Za ostale prodajalnice monopoliziranih predmetov velja čl. 1.
Člen 4.
Prvi odstavek čl. 6. se izpreminja in se glasi.
Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 15. do 19. ure.
Člen 5.
Besedilo Čl. 7. se izpreminja in se glasi:
Prodajalnice svežega cvetja smejo bili odprto celoletno od 754 do 12. in od 14. do 19. ure.
Člen 6.
Prvi odstavek čl. 9. se izpreminja in se glasi:
Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pred 8. in po 17. uri ter v opoldanskem odnioru iz Čl. 1. prepovedano.
Člen 7.
Besedilo čl. 11. se izpreminja in se glasi:
Trgovine na debelo in njihove pisarne smejo biti odprte celoletno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Pisarne industrijskih podjetij, ki niso na sedežu tvornice, poslovalnice agenturnih in skladišča komisijskih trgovin tor blagovne razpošiljalnice smejo' biti odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure. Če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje vpeljano nedeljeno obratovanje, celoletno od 754 do 14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene angleške sobote.
Zgornje velja tudi za bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slične denarne zavode, s to izpre-membo, da velja zanje v mesecu juniju in od 15. julija do 15. septembra nedeljeno obratovanje od 714 do 14., za stranke tto 13. ure.
Člen 8.
Besedilo čl. 13. se izpreminja in se glasi:
Potovalne pisarne in agenture, ki se bavijo s prodajo vozovnic, smejo biti odprte celoletno od 5. do 20, ure.
Člen 9.
Zadnji odstavek čl. 17. se izpreminja in se glasi:
Raznašanje kruha in peciva obratom, ki te predmete
prodajajo, se ne sme pričeti pred 546. uro.
Člen 10.
Besedilo čl. 18. se izpreminja in se giasi:
V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 7. do 18. ure.
Člen 11.
Prvi odstavek čl. 22. se izpreminja in se glasi:
V zdraviliščih, kopališčih in ostalih v odločbi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 22. decembra 1936»
('Službene novine« št. 293/LXXV/754 — »Službeni list« • Št. 45/8 iz 1. 1937.) ter kasnejših uredbah, pravilnikih ali odločbah uradno priznanih in proglašenih letoviščih (turističnih krajih) smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice za čas, dokler traja uradna sezona, odprte od 7. do 1211 in od 15. do ‘20. ure.
» ■■	Člen 12.
Prvi odstavek čl. 25.. lit. a), se izpretninja in se glasi: ' Ob nedeljah sinejo biti odprte in obratovati: a) največ dve uri dopoldne:
vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, izvzemši v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Jesenicah s Koroško Belo in Slov. Javornikom in v Kranju.
Točka 3. lit. b) tega člena se izpreminja in se glasi: 3. prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas od 5X> do 9y. ure, vendar velja to v Ljubljani, Jesenicah, Slov. Javorniku, Koroški Beli, Tržiču, Trbovljah in v Mariboru le za čas od 1. maja do 30. septembra. Če sta nedelja in praznik zapored, se dela drugi dan do 9 K- ure.
V točki 1. lit. c) čl. 25. izpade beseda bonboniere-.
Člen 13.
Prvi odstavek čl. 28. se izpreminja in se glasi:
Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor ni v naslednjem določeno drugače, zaprte: a) ves dan:
1. na Novega leta dan (1. januarja),
2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja),
3. na Telovo,
4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra),
5. na božični dan (‘25. decembra),
6. v Ljubljani, Mariboru ter Celju na vse verske praznike katoliške veroizpovedi, kar pdrne velja za Celje
: na praznik sv. Jožefa (19. marca) in
za brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice v Ljdbljani, Mariboru in Celju;.
Člen 14.
V zadnjem odstavku čl. 37. izpadejo besede ' mlečne . pivnice (zdravljake) - in »gostinske slaščičarne«.
Člen 15.
V čl. 38. izpadeta 3. in 4. odstavek.
člen 16.
čl. 44. se izpreminja in se glasi:
Denarne kazni se stekajo v sklad za podpiranje strokovnih šol dravske banovine.
Člen 17.
Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v -Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banoviue,
V Ljubljani dne 26. julija 1938.
Ban:
Dr. M. Natlačen s. r,
-■	» m- i l-L ,
3S0.
VIII. No. 4529/1.
Razglas.
Po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. juliju 1938., II. št. ‘25.525/T, morajo po čl. 42., t. 11., zakona o društvu »Rdečega križa kraljevine Jugoslavije« (Služb. nov. št. 201 z dne 5. septembra 1933.) v tednu »Rdečega križa«, t. j. letos od 18. do vključno 24. septembra vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za »Rdeči križ«, in sicer po din 0'50 od vsakih začetih 100 dinarjev vozne cene.
V ta namen je vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih se na manjše zneske, zgolj eno) opremiti z zeleno portoznamko »Rdečega križa«, ki jo je ob izdaji potniku uničiti s tem, da se del odtrga.
Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju v teku 7 dni po koncu tedna »Rdečega križa«.
Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne ‘20. julija 1938.
Namestnik bana: pomočnik Dr. Majcen s. r.
881.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 108 z dne 10. maja 1938.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 2. maja 1938., I. št. 11.683, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati časopisa »Kazačestvo« in »Kazačij gol o s«, ki izhajata v Parizu.
številka 104 z dne 11. maja 1938.
Z odločbo ministra za finance z dne 18. aprila 1938., Pov. št. 651/111, so bili premeščeni: za davkarja Vlil. položajne skupine davčne uprave Ljubljann-okolica Koselj Jakob, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki, na prošnjo; za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Slovenskih Konjicah Hreščak Viljem, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Prevaljah, na prošnjo; za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Črnomlju Martina k Viktor, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Ljutomeru, po službeni potrebi; za davkarja
VIII.	položajne skupine davčne uprave v Ljutomeru Baškovč Anton, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Novem mestu, po službeni potrebi; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki Šubič Miloš, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Kamniku, na prošnjo; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Kozjem Mlakar Viktor , pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Šoštanju, kazensko, brez pravice, do potnih in selitvenih stroškov;
za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Šoštanju Černe Drago, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Kozjem, na prošnjo; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Ptuju Bartl Henrik, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Dolnji Lendavi, po službeni potrebi; za pomožnega davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Prevaljah Pribovšič Franc, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Litiji, na prošnjo; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu Kunc Franjo, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Črnomlju, po službeni potrebi; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Mokronogu Ditz Bruno, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Gostivaru, po službeni potrebi.
Številka 105 z dne 12. maja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. aprila
1938.,	Pov. št. 686/IIII, so bili premeščeni po službeni potrebi: za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana-mesto Bole Franc, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave Ljubljana-okolica; za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu Zeslin Rudolf, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Kranju; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave Ljubljana-okolica Eržen Josip, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave Ljubljana-mesto; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Kočevju Vedlin Stanko, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Slovenskih Konjicah.
Številka 106 z dne 13. maja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. aprila 1938. je bil premeščen Mlakar Karel, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Celje, po službeni potrebi, za višjega sekretarja V. položajne skupine poštnega ravnateljstva v-Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Peternel Mira, računovodja IX. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani.
Številka 107 z dne 14. maja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. aprila 1938. so bili odlikovani: z redom Sv. Save IV. stopnje Šest Osip, višji režiser Narodnega gledališča v Ljubljani in Primožič Robert, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Bratina Val o, Plut-Josip in Rakar Angela, člani drame Narodnega gledališča .v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1938. so bili postavljeni: Merc Konrad, inšpektor V. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, za inšpektorja iste položajne skupine postaje Maribor, koroški kolodvor, na prošnjo; Pirkmajer Gabrijel, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Maribor, koroški kolodvor, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, po službeni potrebi; Cundrič Jožef, kontro-
lor VII. položajne skupine postaje Celje, za kontrolorja iste položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, na prošnjo; Podbregar Karel, višji prometnik VII. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, za višjega prometnika iste položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, po službeni potrebi; Sovre Franc, višji prometnik
VII.	položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, za višjega prometnika iste položajne skupine kurilnice Ljubljana, na prošnjo.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 26. aprila 1938., so bili premeščeni: po službeni potrebi: Škofič Ivan, oficial VIII. položajne skupine strojnega oddelka, v obči oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Zupančič Marija, dak-tilograf VIII. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka, v obči oddelek istega ravnateljstva; Ge r-lovič Franjo, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Ivanjkovci, v postajo Zagorje; Š t e f u 1 a Frančišek, blagajnik voznih listkov in prtljage VITI. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, v postajo Maribor, glavni kolodvor; Jurjevčič Štefanija, blagajnik voznih listkov in prtljage VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, v obči oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Lapanja Bogomir, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Zagorje; Peršič Anton, pomožni oficial
X.	položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor, v obči oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Vohar Ignac, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Ormož, v postajo Rožni dol-Pribišje; Obran Franc, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Ormož, v postajo Velika Loka; na prošnjo: Golobič Rudolf, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Novo mesto, v prometno-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Hrvaški Franc, prometnik VIII. položajne skupine postaje Zagorje, za šefa postaje Ivanjkovci; Lovrič An-t o n, prometnik VIII. položajne skupine postaje Trebnje na Dolenjskem, v postajo Metlika; Hladnik S t a -n-islav, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Vršac, v postajo Škofja Loka; J e z o v š e k Ivan, pomožni oficial X. položajne skupine kurilnice Ljubljana, v strojni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; O s t r o v e'r š n i k Jožef, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Središče, v postajo Birčna vas; P en ca Frančišek, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Velika Loka, v postajo Uršna sela-Toplice; Ivanovič Radi voj e, prometni uradnik
IX.	položajne skupine postaje Kamnik, v postajo Ormož.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 12. 5. 1938., I. št. 13.334, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list >L a T e r r e« , ki izhaja v Parizu.
Umrl. Dr. Krištof Boris, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju, je umrl dne 1. maja 1938.
m-9	■ i—
Izdaja kraljeveka banaka uprava dravske banovine; njen predatavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska ia zalaga tiskarna Markiu Ad> I Ljufeljaftii predstavnik: ptrnar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 61. kosu IX. letnika z dne 30. julija 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	it. 7764/1,	2177
Razpis.
Na podstavi $ 31. zakona o banski hpravi se razpisuje v območju okrajnega ustnega odbora Dravograd službeno ■nesto banovinskega cestarja, in sicer 24 progo od km 8-00 do km 13'500 banovinske ceste I. reda štev. 15 Dravograd—Poljane—Črna z odcepom Poljane—drž. meja ter za dovozno cesto na Postajo Prevalje.
Prosilci za to mesto morajo izpoluje-Vati pogoje iz 51. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih Prejemkih in ne smejo biti mlajši od «3 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za din 5'— kolkovnne prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi Prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadrskega roka, 'zdravniško spričevalo, nravstveno spri-•IValo, potrdilo pristojnega oblastva, da fiso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj lz koristoljubja, eventualna dokazila o ^rokovni usposobljenosti), je vložiti "Sjkasneje do 31. avgusta 193S, pri c*rajnem cestnem odboru v Dravogradu. Kraljevska banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 26. julija 1938.
*
št. 7776/1.	2178
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski “P ravi se razpisuje v območju okrajnega Vestnega odbora v Ptuju službeno mesto ,anovinskega cestarja, in sicer na ba-"°vinski cesti I. reda št. 35 Ptuj—banovinska meja Durmunec, za progo od k,1> 4'500 do 'km 9'000.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjeni pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih Jaznierjih drž. cestarjev in njih prejemki in ne smejo biti mlajši od 23 in ne Mftrej5i od 30 let.
i Lastnoročno pisane in z banovinskim °lkom za din 10'— kolkovane prošnje, jPremljene s pravilnimi in zadostno kovanimi prilogami (rojstni in krst-* ,'jst, domovinski list, zadnje šolsko Pričevalo, nravstveno spričevalo, potr-,jl° .Pristojnega oblastva, da niso bili stor^"* zb°g kaznivih dejanj iz kori-kov • eve,1tlialna dokazila o stro-L ‘d. usposobljenosti), je vložiti naj-do 31. avgusta 1938, pri okraj-festnem odboru v Ptuju.
* v */a,l!jka uprava dravske banovine.
V.	Ljubljani dne 26. julija 1938.
.V, No. 6241/14.	2165-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje oddajo gradbenih del pri zgradbi stanovanjske hiše Poštne hrauilnice v Ljubljani
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. avgusta 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 200.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj. ban. uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za zemeljska, zidarska in železobe-tonska dela din 2,125.S70'41,
2. za kleparska dela din 159.552'91,
3. za krovska dela din 24.667'80,
4. za mizarska dela din 455.688'—,
5. za ključavničarska dela 123.360'16,
6. za steklarska dela din 58.342'—,
7. za pečarska dela din 193.581'50,
8. za parketarska dela din 171.074'10,
9. za tapetniška dela din 28.200'—, skupaj din 3,339.830'88.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 26. julija 1938.
*
VIII.	No. 4500/1.	2147-2-2
Razglas.
Elektrarna Kranj v Ljubljani je zaprosila za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev, da sme zgraditi na pare. št 342/6 in 423/1 k. o. Kranj po eno tiansformatorsko postajo, do njih pa iz centrale kabel 3x16 mm'-' za 6000 oz. 10.000 V. Prva transformatorska postaja bo imela učinek 125 kVA, druga 100 kV A, v obstoječi postaji na pare. št. 950/3 k. o. Kranj pa se postavi transformator za 50 kVA.
Zato se na osnovi §§ 109. in 122. ob. z., §§ 84., 87., 89., 133. in 138. gradbenega zakona iz 1931., § 1. zakona z dne
5.	decembra 1931., Sl. 1. št. 616/81, odrejata
komisijski ogled in obravnava
na kraju nameravane gradnje
na torek dne 2. avgusta 1938. s sestankom komisije ob 8.30 uri pri električni centrali podjetja v Kranju.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Kranju. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 30. julija 1938., ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne
bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravske banovine. ,V. Ljubljani dne 22. julija 1938,
*
V. No. 367/16.	2137-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela pri kemičnem institutu v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. avgusta 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravuih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. težaška, betonska iu zidarska dela za izvršitev v surovem din 656.93970,
2. pilotiranje in železobetonska dela din 1,019.795'40,
3. tesarska dela din 47.96570,
4. krovska in kleparska dela din 217 tisoč 560'40.
Podrobnosti razpisa so razvidne lz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načel, stev.
Kralj, banska uprava dravske banovine
V Ljubljani dne 21. julija 1938.
❖
V. No. 358/29.	2114-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za dobavo in montažo kurišč za parni kotel v obči državni bolnici v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta 1938. ob 11. uri dop, v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg štev. 34.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 157.500'—.
Predpisana kavcija znaša din 16.000 za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Gledališka ul. 8/11, soba 13.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine, X Ljubljani dne 19. julija 1938,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III P 295/38-4.	2191
Oklic.
Tožeča stranka: Rozman Pepca, služkinja pri g. prof. Pavlinu Alfonzu, Ljubljana, Komenskega ulica 14, ki jo zastopa dr. Ivan Stanovnik, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: Osteršek Mariji, por. Rihar, bivši lastnici mlekarne v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26, zaradi din 1.000— s prip. k opr. štev III P 295/38—1 tožbo.
I.	narok se je določil na 17. avgusta 1938. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 50.
Ker je toženka odšla neznano kam, se ji postavlja za skrbnika na čin g. Ivan Benkovič, upok. vodja zemljiške knjige Ljubljana, Veliki Stradon 5, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1938.
Po 98/38-1.	2176
Oklic.
V zadevi tožeče stranke Čampa Frančiške, posestnice v Gor. Straži št. 23, proti toženi stranki Čampi Andreju iz Zgor. Straže, sedaj neznanega bivališča, je radi ločitve zakona od mize in postelje k opr. št. Po 98/38—1 vložena tožba.
Narok za opravo spravnih poskusov se je določil na 2., 9. in 16. septembra 1938. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 58, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Ivanetič Franjo, odvetnik v Novem mestu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 9. julija 1938.
*
IVa P 616/38—2.	2190
Sklep.
Pravna stvar tožeče stranke: A. Seršen, zaloga Bosna-furnirjev Ljubljana, Tyrševa cesta 13, ki jo zastopa dr. Josip Kamušič, odvetnik v Ljubljani, zoper toženo stranko: Vraničar Franc, mizarski mojster prej Ljubljana, Puharjeva 1, sedaj neznanega bivališča, radi 813—■ din s pp.
Tožnik je vložil zoper toženca zaradi zneska 813 din s prip. tožbo pod opr. št. IVa P 616/38—1 in predlog na izdajo začasne odredbe s plačilno prepovedjo proti tretjedolžniku.
Prvi narok v tej stvari se je določil na 26. avgusta 1938. ob 8. uri v sobi št. 53 tuk. sodišča.
Ker je toženec neznanega bivališča, se mu postavlja za skrbnika g. Benkovič Ivan, vodja zemlj. knjige v pok. v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne pojavi ali ne imenuje drugega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV.a,
dne 27. julija 1938.
Proglasitve za mrtve.
2131
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancih, označenih z * pa po § 24., št. 1 obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, etan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnoeti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	line in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. St.	Oktirni rok poteče
Udove Anton, rojen 13. septembra 1894. v Gor. Radu-lji, pristojen v občino Bučka, srez Krško.	Je odšel v letu 1916. kot črnovojnik z bivšim 27. domobranskim p. p. na italijansko bojišče in bil tam baje ubit.	Upravna občina Bučka	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Novem mestu	Og 4/38- 8	15. VIII. 1939
•Zajc Franc star., roj. 30. julija 1871. v Mleščevem, pristojen v Stično, srez Litija, posestnik, Mleščevo št. 12.	Lje odšel v letu 1908. v Ameriko za delom, pisal nazadnje leta 1913. in je od tega časa dalje neizvesten.	Sin Zajc Franc ml., Mleščevo 12.	o	Og 9/38-8	15. VIII. 1939
Pucelj Anton ml., rojen 18. februarja 1892. v Vel. Slivici, pristojen v občino Vel. Lašče, srez Kočevje, pos. sin, Vel. Sli vica št. 13.	.Je odšel v letu 1914. kot vojak z bivšim 17. pešpolkom ua rusko bojišče, kjer je baje za kolero umrl.	Oče Pucelj Anion star., Vel. Slivica 13.	11	Og 12/38-7	15. Vlil. 1939
'Brudar Matija, rojen 28. februarja 1891. v Potoku št. 16, pristojen v občino Šmihel-Stopiče, srez Novo mesto.	Je odšel pred 85 leti v Ameriko za delom, pisal nazadnje .18. novembra 1927. in je od tega časa dalje neizvesten.	Bratranec Brudar Janez, Daljni vrh št. 2.	11	Og 14/38-6	15. VIII. 1939
Mramor Janez, rojen 25. decembra 1874. v Grobljah, pristojen v Št. Jernej, srez Krško, pos., Groblje 30.	Je odšel v letu 1915. kot vojak 14. domobranskega pešpolka na rusko bojišče, kjer je baje utonil in je od 7. julija 1916. dalje neizvesten.	Hčerka Vide Marija iz Grubelj št. 30.	11	Og 16/38—5	15. VIII. 1939
Drečnik Mihael, rojen 27. avgusta 1883. v Gor. Pirošici, pristojen v. Sv. Križ pri Kostanjevici, oženjen, posestnik v Gor. Pirošici št. 12.	Odšel je v letu 1915. na italijansko bojišče z bivšim 17. pešpolkom in bil baje pri Sv. Martinu julija 1915. od granate raztrgan.	Zena Drečnik Neža, Gor. Pirošiea št. 12.	n	Og 15/38-8	15. VIII. 1039
Ključeršek Frane ml., rojen 24. nov. 1899. v Sv. Križu, pristojen v občino Radeče, samski, pos. sin v Sv. Križu.	Je odšel v letu 1917. z bivšim 17. pešpolkom na italijansko bojišče, in baje tik pred koncem vojne umrl na španski hripi.	Oče Ključevšek Franc star., pos. Sv. Križ št. 50.	n	Og 19/38-9	15. VIII. 1939
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dno 32. julija 1938.
I 191/38-12.	1831
Dražbeni oklic.
Dne 1. septembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v ^obj št. 12 dražba nepremičnin (zidana '■ opeko krita pritlična hiša št. 33 s stavbiščem p. št. 51 in njivo parcela st. 263) zemlj. knjiga Zakot vi. št. 71. Cenilna vrednost: din 13.540'—. Najmanjši ponudek: din 6770'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenein naroku pred začetkom draž-be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražite-lja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 4. junija 1938.
•j*
1 57/38-11.	1938
Dražbeni oklic.
Dne 1. septembra 1938. ob desetih 1)0 pri (»odpisanem sodišču v ^obi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 51 in gosp. poslopje, zemljiške parcele s priteklinami, zemljiške parcele) Zemljiška knjiga k. o. Piršenbreg vi. st. 21. 179.
Cenilna vrednost: din 120.947-90. Vrednost pritekline: din 7818'—. Najmanjši ponudek: din 80.631'92. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beiiem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja ua dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 8. junija 1938.
•j*
1 285/38-7.	1939
Dražbeni oklic.
Dne 1. septembra 1938 ob ? n a j s t i h bo pri podpisanem sodi-v sobi št. 12 dražba nepremičnin [gosp. pare. št. 942) zemljiška knjiga • o. Podgorje vi. št. 210.
Cenilna vrednost: din 3327'—. Najmanjši, ponudek: din 2218'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, }e Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
.Drugače pa se opozarja na dražbeni „'djc, ki je uabit ua uradni deski tega
sodišča
Okrnjno sodišče v Brežicah
dne 10. junija 1938.
t	)£g
364/38—9.	2116
Dražbeni oklic.
^ pn® 2. septembra 1938. o poli v Af.tib bo pri podpisanem sodišču liiii.	^ražba nepremičnin zem-
a knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 641.
Cenilna vrednost: din 9725'—.
Vrednost pritekline: din 425'—.
Najmanjši ponudek: din 6483-32.
Varščina: din 972-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju dne 2. julija 1938.
I 365/38-15.	2117
Dražbeni oklic.
Dne 2. septembra 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vrh vi. št. 126, 127 in 277.
Cenilna vrednost: din 20.286-28.
Vrednost pritekline: din 894-—.
Najmanjši ponudek: din 13.524-18.
Varščina: din 2029—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišč a
Okrajno sodišče v Črnomlju
dne 2. julija 1938.
1 224/38—6.	2047
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 1938. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bauja Loka vi. št. 57, 164, 200 in 201.
Cenilna vrednost: din 190.570-50.
Najmanjši ponudek: din 127.051-—.
Varščina: din 19.058-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 30. junija 1938.
I 818/37-8.	2168
Dražbeni oklic.
Dne 29. avgusta 1938. dopoldne o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čerina vi. št. 85, 572.
Cenilna vrednost: din 25.09985.
Najmanjši ponudek: din 16.733'24.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 15. junija 1938.
*
1 649/37-12.	2167
Dražbeni oklic.
Dne 29. a v g u s t a 1938. dopoldne o p o 1 i d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čatež vi. št. 463, 660, 643 in 678.
Cenilna vrednost: din 50.526'50.
Najmanjši ponudek: din 33.684'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici dne 15. junija 1938.
*
Va I 6216/87—9.	2192
Dražbeni oklic.
Dne 2. septembra 1938. ob enajstih bo v Spodnjem Golem št. 13, p. Ig, dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 40 k. o. Golo po naslednjih skupinah:
1. pare, št. 75 s hišo v Spodnjem Golem št. 13 z gospodarskimi poslopji in priteklinami ter pare. št. 1690/2 (vrt) in pare. št. 1690/4 (vrt); cenilna vrednost din 38.505'—, vadij din 3.851'—, najmanjši ponudek din 25.670-—;
2. pare. št 1372/44 (gozd); cen. vred. din 2.023'—, vadij din 203'—, najmanjši ponudek din 1.349-—;
3. pare. št. 1416 (travnik); cen. vred. din 3.221-—, vadij din 323-—, najmanjši ponudek din 2.147-50;
4. pare. št 1444/9 (gozd); cen. vred. din 1.096-—, vadij din 110-—, najmanjši ponudek din 731-—;
5. par. št. 1447/8 (gozd); cenilna vred. din 341—, vadij din 35'—, najmanjši ponudek din 227'50;
6. pare. št. 1447/40 (gozd); cen. vred. din 3.137-—, vadij din 314'—, najmanjši ponudek din 2.091'50;
7. pare. št. 1690/1 (travnik); cenilna vrednost din 2.862-—, vadij din 287'—, najmanjši ponudek din 1.908-—;
8. pare. št. 2254 12 (gozd); cen. vred. din 1.611-—, vadij din 162'—, najmanjši ponudek din 1.074’—;
9. pare. št. 2254/26 (gozd); cen. vred. din 7.593-—. vadij din 760-—, najmanjši ponudek din 5.062'—;
10. pare. št. 1372/40 (gozd); cenilna vred. din 10.844-—. vadij din 1.085—, najmanjši ponudek din 7.229-50;
11. pare. št. 1372/43 (gozd); cen. vred. din 9.407'—, vadij din 941'—, najmanjši ponudek din 6.271-50;
12. pare. št. 1447/27 (gozd); cen. vred. din 2.482-—, vadij din 249'—, najmanjši pomfdek din 1.655-—;
13. pare. št. 1447/28 (gozd); cen. vred. din 2.856'—, Vadij din 286'—, najmanjši ponudek din 1.904'—.
Za celokupno vložno številko 40 k. o. Colo znaša:'cen. vrednost din 85.978'—; vadij din 8.560'—; najmanjši ponudek pa vsoto vseh doseženih najvišjih poli udkov za posamezne parcele in vsoto najnižjih ponudkov glede tistih parcel, za katere na dražbi ni bil postavljen noben ponudek.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na 'dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.b, dne 18. julija 1938.
IX I 2061/38-6.	1979
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1938.ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Jakobski dol vi. štev. 53 in 225.
Cenilna vrednost: ad a) din 43.102'10, ad b) din 5.862'50.
Vrednost priteklin: din 5.420-—, ki so upoštevane pri cen. vrednosti zem-lišča.
Najmanjši ponudek: din 32.644'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 25. junija 1938.
*
1 912/38-12.	2021
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sedlašek vi. št. 156, d. o. Strajna vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 24.461'50.
Vrednost priteklin: din 100'—.
Najmanjši ponudek: din 16.310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na 'dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV. dne 8. julija 1938.
•»•a -
I 80/38-11.	^	2088
Dražbeni oklic. '
Dne 31. avgusta 1938. ob' desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin 7834 ms travnika in 272.234 m2 izsekanega gozda zemljiška knjiga Govi dol vi. št. 326.
Cenilna vrednost: din 22.405'50.
Najmanjši ponudek: din 14.937-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražile-lja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah, dne 10. julija 1938.
*
I 1693/37-9.	2134
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1938. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Boh. Bistrica vi. št. 304, 326 in 377.
Cenilna vrednost: din 101.444-50.
Najmanjši ponudek: din 67.700-—.
Vadij znaša din 10.144'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 18. julija 1938.
I 505/38-5.	2133
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1938. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Rečica vi. štev. 178 in 195.
Cenilna vrednost: din 206.457'—.
Vrednost pritekline: din 9642-—.
Najmanjši ponudek: din 103.228'50.
Vadij znaša din 20.646'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 20. julija 1938.
•{.
I 402/38 -4.	2135
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1938. ob’ H e -setih bo pri podpisanem sodišču v
sobi štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Studor 'A vi. št. 658.
Cenilna vrednost: din 3.337-50.
Najmanjši ponudek: din 2.224'—.
Vadij znaša din 333'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 19. julija 1938.
...* *
I 266/38-9.	2136
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1938. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Višelnica vi. št. 223.
Cenilna vrednost: din 14.516’—,
Najmanjši ponudek: din 9.677'20,
Vadij znaša din 1.451-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 18. julija 1938.
-j-
I 392/38-7.	2133
Dražbeni oklic.
Dne 3, septembra 1988. ob devetih bo pri podpisanem sodišču ^ sobi štev. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Gorje vi. št. 107.
Cenilna vrednost: din 55.808'80.
Najmanjši ponudek: din 37.265-54.
Vadij znaša din 5.589-83.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb«) je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. .
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 19. julija 1938.
I 317/38-6.	2050
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 1938. o p?]1 desetih bo pri podpisanem sodišč^ v sobi št. 6 dražba nepremičnin ljiška knjiga Črnova vi. št. 97.
Cenilna vrednost: din 80.997-—.
Vrednost pritekline: din 1113-—.
Najmanjši ponudek: din 53,998'-'‘
Jameevina; din 8100'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ti je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II.,
dne 27. junija 1938.
I 46/38/10.	1803
Dražbeni oklic.
Dne 2. septembra 1938. o H deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dob vi. št. 71, 139 in 135.
Cenilna vrednost: din 83.330-—
Najmanjši ponudck: din 55.553-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ti je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori
dne 20. junija 1938.
❖
I 183/38-6.	1S6G
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem Sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Bukovica vi. št. 10.
Cenilna vrednost: din 49.930'—.
Vrednost pritekline: din 440-—.
Najmanjši ponudek: din 33.580-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ti je ravnal v dobri veri.
Drugače pa sc opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori
dne 22. junija 1938.
•j.
I 63/38-9.	1980
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1938. ob d e -K p t i h bo pri podpisanem sodišču v ®°bi št. 6 dražba nepremičnin zemljica knjiga Žužemberk vi. št. 88 in 137.
Cenilna vrednost: din 108.116-—.
Najmanjši ponudek: din 90.000-—
Vrednost pritekline: din 40-—.
Varščina: din 10.816-—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
cnem naroku pred začetkom dražbe, Slcer bi se ne mogle več uveljavljati Smde nepremičnin v škodo zdražitelja, ** je ravnal v dobri veri.
.Drugače pa so opozarja na dražbeni „ dri ti jc nabit na uradni deski tega 8°dišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku dne 1. julija 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Izbrisale so se nastopne firme:
761.
Uradni izbrisi:
Jerica Malovrh, trgovina z živino na Trati, A. Nabergoj, trgovina z lesom v Vel. Mengšu,
Matija Levar, trgotina z lesom, Grahovo, Marija Hrast in drug, trgovina z mešanim blagom in poljskimi pridelki, podružnica v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. julija 1938.
! P *
762.
Uradni izbrisi :
Marija Hrast in drug v Ivančni gorici (podružnica šiška štev. 26).
Trgovina z mešanim blagom in poljskimi pridelki.
Izbris: 15.11.1937. Zaradi opustitve obrata, (Reg A I 220/3.)
*	'	9M	■
Honigniann Hans v Kočevju.	*'
Trgovina z mešanim blagom.
Izbris; 20. 6. 1938. Zaradi smrti. (Reg A I 52'2.)
•
Rothe! Jože v Kočevju.
Trgovina z mešanim blagom.
Izbris: 20. 4.1938. Zaradi smrti. (Pos. 173/3.) *
Lapajne Anton v Krškem.
Trgovina z galanterijskim blagom.
Izbris: 29. 4, 1938. Zaradi smrti in opusta obrata. (Reg II A 41/2.)
Planinšek Karl v Mimi.
Strojar in trgovec z usnjem.
Izbris: 5. 5. 1938. Zaradi opusta obrata. (Reg A I 126/2.)
*
Sbil Marija v Mokronogu.
Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Izbris: 17. 4. 1938. Zaradi opustitve obrata. (Pos I 159/3.)
*
Fister Ivan v Radečah.
Trgovina z govejo živino.
Izbris: 16. 5. 1938. Zaradi smrti. (Reg A II 2/2.)
*
Hiršal Franc v Ribnici.
Trgovina z mešanim blagom.
Izbris:	19.	2.	1938. Zaradi izselitve.
(Pos I 75/5.)
«
A. Peterlin ml. naslednik v Robu št. 3 pri Vel. Laščah.
Trgovina z mešanim blagom.
Izbris: 11. 5. 1938. Zaradi opusta obrata. (Reg A I 308/2.)
*
Pungcrtar Matko v Višnji gori.
Trgovina z mešanim blagom, usnjem in poljskimi pridelki.
Izbris: 31. 1. 1938. Zaradi smrti. (Reg A I 228 8.)
*	Sk
Dereani Jakob v Žužemberku.
Trgovina z mešanim blagom.
Izbris: 6.11.1937. Zaradi smrti. (Pos. 145 3.)
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
idne 1. julija 1938.
II R 226/38-2.
763.
Sedež: Bohinjska Bistrica.
Dan izbrisa: 30. junija 1938.
Besedilo: Mijo Grobotek ml.
Obratni predmet: Trgovina i lesom za kurjavo.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. junija 1938.
Rg A IV 111/8.
❖
764.
Sedež: Glince.
Dan izbrisa: 30. junija 1938.
Besedilo: Marija Prek.
Obratni predmet: Trgovina s poljskimi pridelki in sadjem in prodaja kruha, klobas, pokalic in piškotov.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. junija 1938.
Rg A'IV‘26/2.
*
765.
Sedež: Ljubljana, podružnica v Mariboru.
Dan izbrisa: 21. julija 1938.
Besedilo: Carinsko posredništvo in špedicijski biro »Grom«.
Obratni predmet: Agentura, carinsko posredništvo in špedicija.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 21. julija 193S.
A II 92/18.
$
766.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 14. julija 1938.
Besedilo: Kresnik Karol, trgovina s poljskimi stroji in kolesi ter pnpadniini potrebščinami v Mariboru.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. julija 1938.
A II 88/4,
*
767.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 14. julija 1938.
Besedilo: Prahi Karl. prva mariborska pletarna košar in pohištva.
Obratni predmet: Pletenje košar in pohištva.
Zaradi prestanka obratovanja. Okrožuo kol trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. julija 1938.
A III 205/4.
Sedež: Rečica,
Dan izbrisa: 20. junija 1938. Besedilo: Anica Majcen.
Obratni predmet: Trgovina z melonini blagom in delikatesami.
Zaradj opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. junija 1938.
Rg A IV 94/5.
769.
Sedež: Središče ob Dravi št. 91.
Dan izbrisa: 30. junija 1938,
Besedilo: A. Lowy.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki tor izvoz jajc in sadja na veliko.
Imetnik: Mitzky Geza, trgovec v Središču.
Zbog opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 30. junija 1938.
Itg A I 199/1(5.
*
770.
Sedež: Vuzenica.
Dan izbrisa: 14. julija 1938.
Besedilo: Alojz Premrov, trgovina z vinom na debelo.
Obratni predmet: Trgovina z vinom na debelo.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. julija 1938.
A 111 8/7.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
771.
Sedež: Kozje.
Dan vpisa: ‘27. junija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kozjem, r. z. z n. z.
Z odlokom ministrstva za kmetijstvo z dne 19. februarja 1938., št. 78.614/37, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne
23.	novembra 1934. dovoljen:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 19. februarja 1938.;
2. obrestna mera za stare vloge in na tekoči račun 2% bruto, računajoč od 20. oktobra 1937.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. junija 1938.
Zadr. I 292/68.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. junija 1938.
Besedilo: Delavsko stavbeno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 7. junija 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: člani sedanjega načelstva.
Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom: >v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. junija 1938.
Zadr. I 118/78.
773.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. junija 1938,
Besedilo: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se pooblaščenec Kuster Avgust.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. junija 1938.
Zadr. I 10/65.
*
774.
Sedež: Sovodenj nad Škofjo Loko.
Dan vpisa: 25. maja 1938.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Sovod-nju nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 3. aprila 193S. so bila sprejeta nova pravila v smislu novega zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v šovodnju.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena nabavi in vzdržuje zadruga potrebne zgradbe in inventar.
Zadruga razglaša svoje priobči Le na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pred farno cerkvijo Nove in Stare OselPe.
Upravni odlmr sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadrugo zastopa nasproti sodiščem, ostalim oblastvom in drugim osebam predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravnj odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Izbrišeta se člana načelstva: Eržen Jože in Šifrar Janez, vpišeta pa se člana načelstva: Jezeršek Anton, posestnik v Stari Oselici, in Podobnik Franc, posestnik v Koprivniku.
Vpiše se pooblaščenec Eržen Jože, ki bo sopodpisoval zadružno firmo v smislu §a 18. pravil.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 23. maja 1938.
Zadr. X 180/7.
*
775.
Sedež: Središče.
Dan vpisa: 9. junija 1938.
Besedilo: Kmečka hranilnica in poso-
jilnica v Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Stamberger Jakob, Zorjan Jožef, LašK Jurij in Bratkovič Jožef.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. junija 1938.
Zadr. II 41/13.
*
776.
Sedež: Sv. Bolfenk pri Središču.
Dan vpisa: 23. junija 1938.
Besedilo: Narodna hranilnica in •posojilnica pri Sv. Bolfcnku pri Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na novih pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 15. maja 1938., naslanjajočih se na zakon o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfcnku pri Središču, zadruga z neomejenim jamstvom.
Namen zadruge je: pospeševali gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Cas trajanja je nedoločen.
Poslovni delež znaša din 12-50 in se mora vplačati ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici, .lavne razglase, zlasti vabila na skupščine,, mora razglašati tudi pred cerkvijo.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, kogar pooblasti upravni odlwr, njeno firmo pa podpisujeta po dva člana upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. II L, dne 23. junija 1938.
Zadr. II 17/45.
*
777.
Sedež: Sv. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 7. junija 1938.
Besedilo: Zadruga za izvoz jajc v Sv. Juriju ob j. ž., registrovana zadruga * omejeno zavezo v likvidaciji.
Kot likvidator je pooblaščen Bajec Alojzij, tajnik Kmetske posojilnice v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. Lj
dne 7. junija 1938 Zadr. III 92/56.
*
778.
Sedež: Sv. Jurij v Prekmurju.
Dan vpisa: 19. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Frl
Sv. Jurju v Prekmurju, registrovana za-druga z neomejeno zavezo.
Izbriše se elan načelstva Kornhausel Matija, vpiše pa novoizvoljeni elan načelstva Buček Karel, posestnik v Serdici št. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. maja 1938.
Zadr. lil 59/14.
*
Sedež: Sv. Tomaž pri Ormožu.
Dan vpisa: 23. junija 1988.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Tomažu pri Ormožu, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji elan načelstva Rajh Tomaž, vpiše pa novoizvoljeni elan načelstva škrlec Alojz, kmet v Sav-Cili št. 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111.,
dne 23. junija 1938.
Zadr. II 33/22.
78«.
*
Sedež: Št. Pavel pri Preboldu.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Pavlu pri Preboldu, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se zliog smrti elan načelstva Jelen Štefan, vpiše pa Privošnik Josip, posestnik v Sv. Lovrencu št. G pri Preboldu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II.,
dne 31. maja 1938.
Zadr. II 168/36.
781
*
Sedež: št. Peter v Sav. dol.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Sav. dolini, reg. z. 1 n. z.
Z odločbo ministrstva za kmetijstvo *t. 90.072/V-37 'z dne 9. aprila 1938. je bil zadrugi na podstavi čl. 1. in 2. uredba o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug ‘n njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih uPnikov z dne 23. novembra 1934. dobljen:
L odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 9. aprila 1938.;
\ 2. obrestna mera za stare vloge in na kkočj račun 2 % bruto, računajoč od *"• novembra 1937.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 31. maja 1938.
Zadr. II 26/38.
782.	*
^*'dež: Šoštanj,
Oan vpisa: 17. maja 1938.
; , Besedilo: Delavska nabavljalna za-' l|ga v Šoštanju, registrovana zadruga omejeno zavezo, jj, topili so iz načelstva Povše Jurij, P Franc in Primožič Štefan, na novo
pa so vstopili Pevcin Franc, Nachtigal Franc, Kušnik Jakob in Windisch Blaž, vsi tovarniški delavci v Šoštanju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. IV., dne 17. maja 1938.
Zadr. 104/9.
*
783.
Sedež: Topolščica.
Dan vpisa: 14, junija 1938.
Besedilo: Gospodarska zadruga v To-polščiei, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva: Glasenič-nik Janez, Lah Janez in Medved Janez, na novo pa se vpišejo Praznik Anton, Kotnik Gašper in Stakne Ferdo, vsi posestniki v Topolščici.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 14. junija 1938.
IV Zadr. 90.
*
781.
Sedež: Trebnje.
Dan vpisa: 23. maja 1938.
Besedilo: Posojilnica v Trebnjem r. z. z o. z.
1. Vpišejo se nova zadružna pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra
1937.,	ki se v izvlečku glase:
Sedež: prejšnji (Trebnje).
Besedilo: Posojilnica v Trebnjem, r. z. z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva y, najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša: opravilni delež 10 din, glavni 50 din.
Vsak zadružnik mora vpisali vsaj en opravilni delež, ki se plača takoj pri vstopu. Z dovolitvijo upravnega odbora se plača lahko več opravilnih ali več glavnih deležev, ki se lahko tudi odpovedo. Jamstvo zadružnikov je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vso svojo imovino.
Pravico zastopati zadrugo ima predsednik upravnega odbora in tisti, ki ga pooblasti upravni odbor.
Podpis zadruge: Besedilo zadruge podpisujeta skupno 2 člana upravnega odbora, ali pa en Član upravnega odbora in en nameščenec, ki ga pooblasti upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz G zadružnikov. Njih imena so že svojčas vpisana in razglašena.
Oznanila izvršuje zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na
skupščino pa tudi v »Slovenskem na* rodu«.
2.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravtla. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 23. maja 1938.
Zadr. 1 29/20.
*
785.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 25. maja 1938.
Besedilo: Gospodarska in kreditna zadruga udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor v Tržiču, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 27. marca 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Osana Mirko, rač. inšpektor v Ljubljani, Gledališka ulica 10.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. maja 1938,
Zadr. X 284/2.
Konkurzni razglasi
786.	2187
Konec poravnave.
Poravnalni postopek v zadevi tvrdka Robert Goli, trgovec v Ljubljani, ja končan.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1938.
Por 7/38—86.
sjc
787.	2188
Potrditev poravnave.
V poravnalni stvari Vidmarja Josipa, trgovca v Kranju, se potrjuje poravnava, sklenjena na poravnalnem naroku dne 20. julija 1938. med dolžnikom in njegovimi upniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1938.
Por 12/38-71.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1093.
Razpis.
2173
Občina Duplek, srez Maribor-levi breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti r 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Duplek dne 22. julija 1938.
Narodna banka 2182 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. julija 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.836,901.881-89 (+	866.359-19)
Devize, ki niso v podlogi 354,684.623-92 (-45,143.933*50) Kovani novec 438,117.606-50(+ 5,974.482-60) Posojila . . . 1.556,926.245-46 (+13,036.783-65) .Vrednostni
papirji , , . 210,480.089"81 Prejšnji predjeml
državi . . ,1.641,156.819.73 (+	57.400--)
Začasni	*
predjeml gl.
drž. blagajni 600,000.000*—
.Vrednosti re-
zervn. tonda 219,102.S16"09 (+	494.633"50)
Vrednosti ostalih fondov ........... 36,275.135*18
Nepremičnine ........... 179,475.067-44	(+	404.059-43)
Razna aktiva 2.141,015.643-91 (+ 2,429.187-80)
9.214.195.929-93
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000*—
Rezervni fond .... 220,207.887-73 Ostali fondi .	36,366.549"89
Novčanice v
obtoku . . 5.890,975.400-- (-58,884.900--) Obveze na
pokaz 2.477,835.125*84 (+29,419.423-24) Obveze z rokom ....	50,000.000-—
Razna pasiva 358.810.960 97 (+ 7,534.449-33)
9.214.195.929-9»
Obtok in obveze .... 8.368,810.525-34 Celotnokritje.... 28"20 V0 Kritje v zlatu .... 27"94c/,
Obrestna mera: po eskomptu .••...•>•• 15% po zastavah:	fc	-
na zlato in varante »•»•••• °% na vrednostne papirje «••*•« 6%
*
Štev. 3980.	2183
Razpis.
Občina Leskovec pri Krškem, okraj Krško, razpisuje pragmatično mesto tajnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpilom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene- z listinami po čl. 7. iu 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Služb, list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa y »Služb, listu« pri tej občini.
Občina Leskovec pri Krškem dne 27. julija 1938.
*
21G2—3—2
Prez. št. 1535/38.
Razpis.
Na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne
9.	julija 1938. pod S. št. 17.782 razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v roku 30 dni od prve objave v »Službenih no-vinah kraljevine Jugoslavije« 1 (eno) mesto lekarnarja — uradniškega pripravnika za VIII. skupino.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti po §§' 3. in 4. zakona o uradnikih je vložiti pri upravi obče državne bolnice v Ljubljani.
Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani dne 25. julija 1938.
*
Št. 13.038.
2122—3—3
Razglas o licitaciji.
Državna hipotekarna banka — glavna filiala v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri popravi njenega poslopja na Tyrševi cesti št. 4 in Frančiškanski ulici št. 10 v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. avgusta 1938., ob 11. uri dop. v sobi št. 8 v I. nadstropju Državne hipotekarne banke — glavne filiale v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10.
Ponudbe naj se glase na enotne cene, vpisane na uradni proračun tudi z besedami in sicer za sledeča dela: 1. za instalacijo centralne kurjave v stanovanju upravnika, 2. za poprave streh in
3.	za delne poprave poslopij, vštevši prenovitev fasade.
Predpisana kavcija znaša 10 °/o od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake, in se polaga pri blagajni Drž. hipotekarne banke — glavne filiale v Ljubljani.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu nuprnvuih stroškov med uradnimi urami v pisarni knjigovodstva v I. nadstropju Državne hipotekarne banke — glavne filiale v Ljubljani. Prošnje za prodajo licitacijskih pripomočkov se morajo kolkovati z državnimi kolki po'tarifni postavki št. 2G0.a taksnega zakona.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski v likvidaturi glavne filiale.
Državna hipotekarna banka glavna filiala v Ljubljani dne 21. julija 1938,
Ji«
Štev. 10.190/38.
2194
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 17. 8. 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 13 tropol. ločilnih stikal 20 kV, porcelanskih cevi, podpornih in provodnih izolatorjev. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje dne 27. julija 1938.
štev. 9769/38.
Razpis.
2175
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 10. avgusta 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1200 kg strojnega 1000 vulkanskega in 200 kg dinamo olja. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, due 25. julija 1938.
Razne objave
2170
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za motorno kolo (evid. št. tablice 2-2149/38) na ime: Hodnik Janko, mesarski pomoč, na Vrhniki. Proglašam jo za neveljavno.
Hodnik Janko s. r.
Ji«
2186
Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. razreda Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani za šol.' leto 1912./13. in ga proglašam za neveljavno.
Albina vd. Irgolič, roj. Brnčič s. r.
*
Objava.
2166
Podpisani Malus Ivan, trgovec v (L Sušici št. 10, nisem že od 1. Vit. 1938. plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja hčerka Malus Hermina. S' tem opozarjam vsakogar, naj imenovani ne daje na moje ime ničesar na up in ji tudi ne posodi kak denar.
Malus J. s. r., trgovec in posestnik, Bizeljsko 10.
H«
2179
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, evid, št. tablice 136.047, in jo proglašam za neveljavno.
Šeruga Hobert s. r., Maribor.
*
2181
Objava.
Izgubila sem evid. tablico št. 81.386 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Tavčar Ema s. r. Gor. Logatec 33.
*
2180
Objava.
Izgubil sem šolsko odpustnico, izdano dne 29. marca 1903. od vodstva šole v Kranjski gori in jo proglašam za ne* veljavno.
Zupan Anton s, r»
Srednji vrh 10.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Siska in talaga liskama Mukat l Ljubljani. nj«s predstavnik: 0, Mibalek v Ljubljani