Adriatic
zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.a.
ÌIIII133J
BOMBE V LIVADAH !
Odkrili so jih skoroj slučajno.Med očiš čevalno akcijo v Livodoh so predstavniki KS in gasilci odkrili, da so glavni plinski venliB v stanovanjskih blokih nekompJetni in velikokrat tako nedostopni, da z njimi ni kaj požeti. Gre preprosto za to, da v primeru uhajanja plina v katerem od blokov ne bi mogli zapreti glavnih ventilov in preprečiti eksplozije.
Se zanimivost: Enako nedostopen je tudi glavni ventil za hišo, kjer je lani eksplozija plina raznesla stanovanje.
Inš pektorji so menda že na delu.
Najmanj 1200 vZasih zaposlenih izolanov in njihovi dtuiinski Člani te dni niso imeli kaj praznovali. Stečaj Mehcna. Feirolehne, 2. oktobra. Gabbiano, Pobnerja, odpuš Čanje delavcev pri zasebnikih, vročanje obrtnih dovoljenj, kriza zasebnih in životarjenje družbenih ribičev, zdravniki brez pbč , turizem brez gostov, prazen občinski proračun, klošotjenje, narkomanija—
V Ljubljani so v jezi podirali spomenike preteklosti, v IzoC je župan, krč čonski demokrat, predsednikoval odboru za proslavo OF. Je morda rešitev prav v tem, da s skupnimi močmi izplavamo iz le neveijelne morije? 'Mcns sana in malvasia istriana' je na svetilniku, na predvečer delavskega praznika, piepeval Frana Bleškovič. In ics, če kdaj, potem je zdaj čas za pogumne ideje, radikalne zamisli in svobodo ustvarjalnega duha. Izolo lahko leši le, z občutkom pripadnosti prepojena skupno želja po lepšem, človeka vrednem življenju.
Kovanje političnega kapitala ir zbiranje volilnir glasov na lačun žalostnega položaja večine ljudi je, najmanj, nemoralno dejanje.
Draga Mislej
SANATORIJ ZA NARKOMANE ?
Izola je postala narkomanska Meka, umirajo mladi ljudje in droga prodira celo v osnovno šolo. Zdravniki izolskega Zdravstvenega doma so občinski vladi, republiškemu sekretariatu za zdravstvo in ustreznim institucijam ( Idrija itd. j naslovili poziv za izdelavo natančne, strokovne študije o stanju na lem področju, ter zahtevo po ustanovitvi sanatorija ali bolnišnic za zasvojene.
Novi IVTesije
IZ VINA NASTAJA VODA
Cvet izolskega gospodarstvu je ovenel, koprsko temeljno sodišče in njegov stečajni senat pa sta imela zadnje čase z njim kar precej dela. Po dolgih mukah so le imenovali stečajnega	upravitelja	za
Mehano. To je Atilio Vuk,
dosedanji pomočnik direktorja SOK iz Kopra ( predlagala ga je banka, ki je tudi največji upnik ). MEHANO je tako za vedno izbrisan iz poslovnega svet;», namesto njena nastaja
novo podjetje MECANOTECNICA
V težave 2. oktobra j^ že dobro zagrizel stečajni upravitelj Alojz Zorko, ki že ugotavlja, da ladjedelnica	sploh	nima
razdelanega tržišča, delavcem, ki so še v podjetju pa je moral izplačati nekakšne plače za opravljeno delo. To, da delajo brez kakršnihkoli pogodb je seveda posebnost. O preselitvi ladjedelnice v Luko Koper je jasno le to, da slednja načelno pristaja na to, vendar bi bilo treba zgraditi nov pomol in sploh investirati veliko denarja, ki pa ga ni nikjer.
Marjan Flego	jo stečajnik v
Ferrotehni ( počasi bo treba pozabiti to ime ), najtežje bitke pa bije z banko, ki bi rada tam čimveč iztržila. Ekonomski svet pri SO Izola predlaga, naj bi v prostorih tega podjetja uredili	blagovni	center,
nekakšno razstavno prodajno skladišče po	vzoru podobnih
centrov v sosednji Italiji.
Polimer čaka na drugi stečajni narok s primanjkljajem 5 milijonov	dinarjev	po
zaključnem	računu, JoŽicd
Radujko Pìa je stečajna upraviteljica v Gabbianu
Zadnja ladja v 2. oktobru ?
V ladjedelnici so govorili celo o njeni zaplembi, dan kasneje pa je že izplula proti klirinškemu raju, ki je ladjedelnico tudi spravil na kolena.
IVI E A CULPA
Stvari se dogajajo hitreje kot tiskanje Mandrača. zato nekaj pojasnil k prispevkom v današnji številki.
V prispevku Cestne finte pišemo o obvoznici skozi Jagodje. Medtem so magistralno cesto že odprli in Jagodarji si lahko oddahnejo.
V prispevku o fešti ob začetku sezone pišemo o nekaterih nesporazumih, medtem smo izvedeli, da Predsedstvo skupščine ostro nasprotuje klasični fešti. ZKO Gianfranco Siljan in Vinko Kramberger pa nuditjo drugačno fešto s predračunom cca. 1.600.000 dinarjev.
V tej številki manjka prispevek o tem. da nihče noče izolske bolnišnice, njeni delavci pa so v večnem strahu za plače. V naslednji ne bo manjkal -
8
_______
GRAMIK
PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
Telefon: 066 / 61 -608
Brez nas hiše ne boste zgradili.
cz
£
r>
CONTO ERGO SUM
VSAK STOTI IMA PRAŠIČA
Če nič drugega je bil vsaj popis prebivalstva v Izoli dokaj uspešen. Seveda, če se za uspešnost šteje to, da dobiš nekaj podatkov, ki so zanimivi za enkratno branje. V vpogled smo dobili prve rezultate popisa in iz njih razbrali naslednje:
V Izoli nas živi malo manj kot 14 tisoč ( 13.806 ) od tega največ v Livadah ( 3.939 ), le malo manj v Starem mestu ( 3.441 ), najmanj pa v KS Korte ( 1.433 ). Gospodinjstev je manj kot stanovanj ??? ( 4854 gospodinjstev, 5150 stanovanj ) pa tudi živali pri nas kar dobro uspevajo.
Največ kokoši je v Jagodju ( 2204 ), ovce so se razširile v drugi krajevni skupnosti ( 16 ), največ prašičev pa je v Livadah ( 45 ). Zanimivo je, da imajo v Livadah 5 konj, v Kortah pa nobenega, v Starem delu mesta pa so popisovalci izsledili celo enega prašiča.
Glede na urejenost mesta se gotovo dobro počuti.
” I figli della droga”
Salislica e qualche volla mollo crudele, 'i ra l'altro parla anche, che ogni anno nascono alcune centinaia di migliaia di bambini di già' con la droga nel sangue, cioè' "figli della droga", lche questo, purtroppo, e’ un fenomeno che si riscontra in ogni celo sociale, un fenomeno che ha come conseguenza un niolliplicarsi di problemi sociali. Oa una indagine siamo veruni a sapere che la madre che si droga, oltre a trascurare la propria salute, trascura p ire le esigenze nutrizionali della gravidanza. Pertanto, il neonato che da' alla Uree non solo e' tossicodipendente, ma and io malnutrito.
Anche se alcuni problemi dell’infanzia conscguenti a tossicodipendenza possono essere mitigali dalla medicina moderna, in genere i "figli della droga" presentano non fioche difficolta' nell'attraversare le normali fasi dì crescila Sono bambini die a scuola non sopportano interruzioni della routine quotidiana l.a loro fonazione e il loro linguaggio sono ostacolali e atipici. Certuni hanno difficolta' ad imparare a leggere, e a scrivere, e non	sono	motivali
aH'apprendimento.	Altri	presentarxi
lacune nel coordinamento dei trxivimcnii e nella capacita' di organizzare i compili, di concretarsi e di risolvere problemi, li altro ancora.
Perciò' pensiamoci sopra, e vediamo cosa possiatrxi fare perdx:' gli innocenti non nascano con questi terribili handicap.
A.fc>last jc atalast
pljunek: za poe milijarde
Oblast sprejema zakone, podaniki pa jih, bolj ali manj upoštevamo. In ker se velikokrat dogaja, da se jezimo zaradi stvari, ki so tudi zakonsko prepovedane in kaznive vas bomo v MANDRAČU opozarjali na nekatere zakone in občinske odloke. Začenjamo seveda z Odlokom o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini Izola.
2.500,00 do 15.000,00 dinarjev boste placali, Ce ne urejate izložb ali Ce boste med 22. in 6. uro zjutraj povzročali hrup. Najmanj 150 dinarjev kazni Čaka klošarje, hazarderje, metalce petard, zažigalce trave in odpadkov, uničevalce otroških igrišC, tiste, ki imajo nepokrite vodnjake, meCejo ogorke v smetnjake in podobno. ( V odloku ni zgornje meje kazni, zato predvidevamo, da sega do neskončnosti.)
Od 500,00 do 2.500,00 dinarjev je honorar za noCno petje ali prerekanje na ulici po 22. uri, pa tudi metanje kamenja na javnih mestih stane toliko.
"Ljudska” - enotna kazen 500,00 dinarjev je za tiste, ki popivajo izven gostinskih lokalov, za lastnike neprivezanih psov ali psov brez nagobčnikov, za amaterske avtomehanike, ki preizkušajo avtomobile kar na ulici, za neprijavljene tabornike v parkih in na zelenicah in tiste, ki na zelenice vozijo pse ali kar avtomobile. Tudi za igranje ali kotalkanje na javni cesti je kazen 500,00 dinarjev, prav toliko bo "zaslužil” tisti, ki bo pljunil na javno površino. Enaka kazen Čaka tudi tiste, ki vozijo pse v lokale ali na kopališCe, pišejo ” Janša go home !” na zidove ali onesnažujejo okolico smetnjakov.
Teh 500,00 dinerjev vam na licu mesta zaračunajo: miličnik, komunalni redar ali komunalni inšpektor.
POZOR !
Ta odlok je v veljavi od 8. novembra 1990.
Gino Gobbo
©(&UMWUM um QUm@W ( 2 del )
Casi velikih selitev
Mehanotehnika ni bila politična tovarna, zato tudi ni rasla tako kot, recimo, Tomos ali Luka Koper. Borili smo se od stroja do stroja, od ene zgradbe do druge. Z vsakim novim strojem je bilo namreč prostora premalo. Iz nekdanjega bara v Pitonijevi ulici ( takoj nad avtobusno postajo ) smo se preselili v skladišče soli v Ampelci. Poslopje je bilo strahotno vlažno, sol se je vpila v vsak kamen in bali smo se, da nam bo razZrlo stroje. Pa nam je iz teZav pomagal Luciano Hrvatin, ki je takrat delal na Komunali. Tako je zaščitil vse skupaj, da smo tam preživeli kar nekaj časa.
Potem smo kupili švicarski koordinatni stroj za izdelavo orodja. Bil je tako dragocen in kvaliteten, da ga nismo upali spraviti v nekdanje skladišče soli. Zato smo ga pustili na prostem in dejansko
okrog stroja postavili nekakšno barako. In ker smo imeli nenehne teZave z ogrevanjem je OGRIZEK naredil peč na Zagovino, pa je spet šlo nekaj prostora. Takrat nas je obiskal direktor tovarne koles iz Ljubljane Vojmir Tanko in iskal moZnost, kje bi lahko izdelali zglobe za kolesa. Zadeva takrat sploh ni bila preprosta, saj gre za zglob, ki je dejansko sestavljen iz treh cevi, ki pa ne smejo biti varjene. Ker so bili strokovnjaki za te stvari pri Bianchiiu sem od tam izvabil dva delavca, kupili smo nove stroje in seveda začeli s proizvodnjo. Začele pa so se nove prostorske teZave.
Ko je v orodjarno prišel KOR ENCA N smo dobili nove prostore in sicer v konjušnici pri Mali opremi, del proizvodnje pa je bil še naprej pri sedanjem Delamarisu. S tistimi stroji smo porabili toliko elektrike, da smo si z Bolnico nenehno telefonarili. Ko so oni operirali smo morali mi ustaviti stroje. Ni nam preostalo drugega, kot da zgradimo novo trafo postajo in potem smo lahko delali oboji.
Jagodje fields forever
PRESIHAJOČE PARCELE
Kljub plačilu nesojeni lastniki parcel nimajo kam zasaditi lopat. V Stanovanjski zadrugi Jagodje pravijo, da ni govora o kakšni aferi.
Da plačilo še ne zagotavlja uresničitve zamisli so se na lastni koži še enkrat prepričali štirje izolski občani, ki so bili gotovo prepričani, da bodo doslei že opravili precej del pri gradnji hiš ob cesti proti Kortam v KS Livade. Zgodba se sicer začenja že maja 1990. ko je Stanovanjska zadruga Jagodje ponudila interesentom štiri parcele v skupni velikosti 2000 kvadratnih metrov površine v Kajuhovi ulci. Takrat so se v zadrugi tudi obvezali, da bodo uredili vse potrebno, da bi novi lastniki lahko začeli z gradnio po 31.decembru 1990.
Kupčiji, ki je bila sklenjena pred skoraj letom dni. so naiprej nasprotovali občani, ki bi izgubili del zeml|e okrog hiš. Na junijskem zboru kraianov so predstavniki Zavoda za planiranje, urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve ter izolskega LIZ-a scer predstavili osnutek zazidalnega načrta 'Kajuhova - hudournik Morer. ki je bil nato javno razgrnjen od 20.11. do 20.12. 1990. Med razgrnitvijo so na Zavodu prejeli 34 pripomb na osnutek tega zazidalnega načrta, ki pa jih vse do danes še niso uspeli vključiti v projekt, ki naj bi ga potrdila občinska skupščina.
Čakanje na dokončen sprejem zazidalnega načrta pa zastavlja kupcem parcel več vprašanj, poscbci v zvezi s pogodbo, ki so jo podpisali s Stanovanjsko zadrugo Jagodje in seveda denarjem, ki so ga že plačali. V zadrugi zagotavljajo, da bodo kupci prišli do parcel in dodajajo, da so namigovanja, češ da je zadruga ta denar že porabila za druge namene, lažna in neutemeljena. Res pa je. da si je ta denar izposodil Zavod za urbanizem, da ie lahko plačal izdelavo načrtov za postavitev kolektorja V državi odgovornih ljudi bi to pomenilo, da bodo listi, ki so si denar izposodili, pospešeno pripravili vso dokumentacijo za čimprejšnji sprejem zazidalnega načrta, v državi drugačnih navad pa je možno celo to. da se z izdelavo načrtov nalašč zavlačuje
Kakorkoli že. v Stanovanski zaežugi zagotavljajo, da bodo svojo obveznost v celoti izpolnili, to, da so nekateri menda že prodali sedanja stanovanja v fxepricanju. da bodo poletje dočakali v novozgrajenih hišah, pa ie seveda posebna zgodba	Vlado	Ostrouška
© JAVOR b
JAVOR Commerce - Obrtna zadruga Livade	S
vezane, panel, iverne, lesonitne in opožne plošče, obloge in parket, vrata, pohištvo za kuhinje in kopabiice
Do 15. moja 15% - 25% popusta za vrata Liko
"KUPOVANJF" KRF.D1TA V BFOCTRADIJ
Seveda smo takrat že razmišljali o pravih tovarniških prostorih. Arhitekt Mihevc je predlagal sedanjo lokacijo, mi pa smo Sli v lov za krediti. Ker smo bili uspešni se je zdelo, da ne bo velikih težav.
Prvo sem povzročil	jaz,	ko	sem v Beogradu
utemeljeval nujnost kreditiranja in sem v srbohrvaščini zatrdil, da	bomo kredit	zlahka
"sakrili” namesto "pokrili” Potrebno je bilo kar veliko pojasnjevanja, da smo razčistili nesporazum. Kredit so nam odobrili, denarja pa ni in ni bilo. Tako, kot je bilo ( in je menda Se ) v navadi so tudi mi	imeli	v	Beogradu	svojega
predstavnika TOMlUa, ki je bil zadolžen za stike z vlado njenimi organi in službami. Nekega dne ga je neznanec povabil v restavracijo Moskva in mu povedal, da za ustrezno podkupnino lahko dobimo kredit takoj.
Posvetovali smo se na raznih koncih ( Kajtimir na okrajnem komiteju	nam	je	pojasnil,	da je
Baredi
ZAČELO SE JE !
Čeprav so bili nekateri skeptiki resno v skrbeh se je le zgodilo. Kot poroča naša popoldansko -kmetovalska dopisnica s tistega konca. Neva Zajc, se na cesti v Baredih že vidi. da gre tokrat zares. Na krajevni skupnosti so povedali, da je večina krajanov že podpisala pogodbo o sofinanciranju asfaltiranja ceste, precej pa jih je tudi že poravnalo del obveznosti. Tiste, ki so morda to pozabili ali pa le zavlačujejo, vabijo, naj čimprej uredijo te formalnosti, sicer jih bodo poimensko objavili v naslednjem Mandraču.
P.S. Nejevernega Tomaža, ki je stavil, da ne bo šlo po načrtih, vabimo, da se oglasi malo v uredništvu.
Cestne finte
IL TRUCO C’E,
MA NON SI VEDE !
Oni dan smo psali o lem. kako bo urejen promet spričo gradbenih del na magistralni cesti med Izolo in Portorožem pod Belvederjem. Drži samo to. da je cesta zaradi prekopavanj vodovodarjev zares zapta. vse drugo pa je bila kar majhna dezinformacija, saj so se odgovorni medtem domenili drugače. Tako je cesta skozi Jagodje dejansko zapta za ves pomet, razen za lokalni pomet in medmestni avtobus, vsi drugi pa moramo iz Izole lepo nazaj do križišča pi Ferrotehni in potem po glavni cesti poti Portorožu.
Seveda pa s tem težav še ni konec. Marsikateri izolan je zapeljal skozi Jagodje, potem, ko je videl, da tudi drugi vozijo po isti poti. enako počnejo tudi turisti, svoje pa so dodali težki tovornjaki in avtobusarji tako, da je cesta že dobro zdelana.
Za pavo veselico pa so poskrbeli miličniki, ki so sredi t i. obvoza pobirali nepostovoijne pispevke za republiški poračun. Naredili so vrhunsko gnečo, saj Ijudje pi sebi nimajo denarja za plačilo visokih kazni, kar pomeni, da so morali miličniki pisati položnice za plačilo kazni po pošti.
To. da bi že ob odcepu postavili kakšno pametno tablo in opozorili na obvezni obvoz pa seveda nikomur m pišlo na pamet. Očitno se kurativa bolj izplača kot I peventiva.
podkupovanje v Beogradu povsem običajna stvar ) potem pa smo predlagatelju podkupnine zagrozili s
policijo. Se sami nismo verjeli, ko smo že čez nekaj dni dobili pričakovani kredit.
To je bila naša zadnja selitev. Zanimivo je to, da smo jo ( potem, ko smo zgradili prostore ) opravili v vsega dveh dneh in da se proizvodnja skoraj ni ustavila. Ze na stari lokaciji smo namreč stroje postavili na lesene podstavke, potem pa smo jih s posebnim viličarjem, enega za drugim prepeljali na novo lokacijo, jih postavili na vnaprej določena mesta in takoj nadaljevali delo.
O naših prostorskih težavah samo še to. S proizvodnimi prostori smo gradili tudi skladišča, vendar smo jih sproti polnili s stroji in tako smo imeli nenehne težave s skladiščenjem izdelkov. Takrat smo šli v veliko investicijo in zgradili prvo regalno skladišče v Sloveniji, ki je bilo še dolgo cilj različnih delegacij z vseh koncev domovine.
Ribiške težave in zdrahe
NOVA ZALIVSKA VOJNA ?
( DM ) Prav neverjetno je, koliko nesreč se lahko zgrne nad mlako imenovano Tržaški zaliv oziroma Slovensko morje. Ker je zgodovina tega dogajanja znana poglejmo le nekaj najnovejših zadreg in zapletov.
Slovenija se razdružuje in seveda razdružuje tudi morje. Zaenkrat hrvaški ribiči še tolerirajo ribolov slovenskih ribičev v njihovem morju, kaj pa potem ? Ribičev je za slovensko morje preveč, republiško ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo pa še ni ugotovilo, da imamo Slovenci tudi morje.
Stroka in zeleni opozarjajo, da je treba morje ustrezno zavarovati pred ribiškim izropanjem, ribiči pa so prepričani, da bi sami bolje skrbeli za pravilno izkoriščanje ribjega bogastva. Zato so ministru že poslali zahtevo po ukinitvi odloka o časovni omejitvi ribolova.
Poklicni ribiči ( ne vsi ) so prepričani, da jim popoldanski ribiči jemljejo kruh, popoldanci pa pravijo, da bodo poklicni ribiči uničili zaliv. Poklicni ribiči so že izoblikovali zahtevo za prepoved oziroma omejitev popoldanskega ribolova.
Država bi rada ustrezno obdavčila ribiče, ti pa se ne dajo in kot kaže bodo spet končali pri pavšalu, ki je za ene krivičen, za druge pa zelo ugoden. Mimogrede, lani je 60 izolskih ribičev ( poklicnih in popoldanskih ) plačalo v občinsko blagajno za 50.000 dinarjev davkov ( seveda brez prispevkov, ki jih plačujejo zasebni ribiči za zdravstvo, pokojnine in drugo ).
Zasebni ribiči so še vedno neorganizirani, trudijo se z nekakšnim združenjem, vendar jim nekako ne gre od rok, saj so njihovi interesi velikokrat zelo različni. To, da se Delamaris za te vrste težav sploh ne zanima pa je že tako ali tako znano.
Ali so ob vsem tem italijanski ribiči, ki še vedno občasno vdirajo na naše morje, sploh omembe vreden problem ?
m
. v. nP&M
Odstrel direktorja "BELVEDERE" ŠE NE POMENI, DA JE TAM VSE LEPO VIDETI.
VO ) Sklep delavskega sveta hotelov Belvedere |e bi jasen. Direktor Zvonimir Savin mora do maja meseca zapustiti hišo v kateri je ’ vladal' 14 let. Manj znano je, zakaj ? Sredstva obveščanja so zapisala predvsem to. da je šlo za samovoljo pri pomembnih poslovnih odločitvah, skratka za odločanje mimo organov upravljanja.
Očitki, da sem z oddajo prostora pod Aperitiv barom na Belvederju kršil pravila igre, ne držijo. Pogodba o najemnem odnosu ni podpisana, pa tudi če bi bila imam za takšne poslovne odločitve vsa pooblastila, ki mi jih daje statut podjetja. Tam je namreč zapisano, da lahko odločam o 20 odstotkih družbenega premoženja. Seveda s podpisom pogodbe prevzemam vso odgovornost, če bi se ugotovilo, da je šlo za pogodbo, ki škoduje družbenim interesom, vendar kaj takšnega ni mogoče trditi kar vnaprej” zatrjuje odstavljeni direktor Savin.
Razlag njegove odstavitve pa je seveda veliko. Ena je lista, ki pravi, da je opozicija v podjetju ( beri SINDIKAT ) izkoristita ugoden trenutek in se otresla direktoria, ki je v času. ko vloga mena2erjev sicer še ni izoblikovana, postavil v ospredje predvsem poslovnost in delo. Res je, da so morali zaposleni prevzemali tudi nova dela. res pa je tudi, da še niso imeli presežnih delavcev, da so vsi imeli zagotovljeno delo in tudi plače niso bile pravi razlog za nezadovoljstvo. Upravnik hotela Marina |e za mesec marec prejel 14.000 dinarjev plače, natakarji so prejeli okrog 8 tisočakov in sploh so bili v vrhu tudi v primerjavi s portoroškim in koprskim turizmom.
Med razloge nekateri prištevajo tudi nezadovoljstvo dela kolektiva zaradi neodobrenih stanovanjskih kreditov, nekateri so pričakovali napredovanje na delovnem mestu in podobno. Kakorkoli 2e. Savin zapušča barko, ki se še ne potaplja, za razliko od mnogih drugih, v kolektivu pa bi morali, do prihoda novega direktorja, resno zagrabili za delo in manj naporov nameniti boiu za vodstvene stolčke.
Tudi direktorje streljajo, mar ne !
Se beseda o upravnem poslopju. Zgradili smo ga V naslednji številki Mandrača: z denarjem od proizvodnje računskih strojev, Kako so nam Hrvati pobrali proizvodnjo
računskih strojcv...Naredili smo prvi
vendar je to že druga zgodba.
MEHA.NJO IN HELIKOPTER
Vzgojna igrača MEHANO je bila takrat že velik hit, izdelovali pa smo še celo vrsto drugih stvari, saj smo razvojni oddelek ustanovili že 1955-tega leta. Tam je bil tudi FRANC POKOREN, modelar in od tam so prihajali različni predlogi, med njimi tudi tisti za izdelavo helikopterja. Slo je za igračo, ki jo danes vsi poznajo, namreč za propeler, ki ga s potegom vrvice izstrelimo v zrak. Danes je ta igrača narejena iz plastike, mi pa smo takrat naredili železnega oziroma iz tanke pločevine. Komaj smo začeli s proizvodnjo se je v svetu začel pohod plastičnih mas. Prodali smo tiste stroje in kupili nove ter začeli izdelovati plastične helikopterje. Izdelali in prodali smo jih v, celo za danes, neverjetnih količinah. Mehanotehnika je postala spoštovanja vreden proizvajalec igrač.
električni vlakec... Proboj v ZDA.
Ciino Gobbo še kot direktor Mehanotehnikc
Očistimo naše okolje ” Poslušaj te kaj govorim in ne glejte, kaj delam...”?
No nekaj taksnega se mi je pripetilo ob nedavni očiščevalni akciji, o kateri sem se tudi sam razpisal v MandraCu. Prijatelj in kolega Gianfranco me je s svojim prispevkom spodbudil, da Se jaz kaj povem...
Pa ne v svoje opravičilo. Skritiziral sem tiste, ki kar tako pušCajo avtomobilske razbitine ali razvaline naokrog, ne da bi pomislil, da morda tudi sam nekako grešim. In tako je bilo. Ko sem se nekega dne vraCal domov, sem z grozo opazil, da ni veC naše zložljive počitniške prikolice pod kostanji za stolno cerkvijo. In niti nisem veC opazil nekaterih starih znancev - starih kombijev, Čolna itd. Potem, ko sem odgnal misel, da so mi prikolico ukradli, sem pomislil na Čistilno akcijo. Sel sem na policijo, kjer sem prijavil izginotje omenjene prikolice in vprašal, Ce je morda to rezultat akcije. Sicer zelo ljubeznivi deZurni miličnik ni toCno vedel in je zavrtel telefon na Občino, da bi vprašal inšpektorja. Le-ta pa je bil na terenu. OdloCil sem se, da grem sam na ObCino. Ko je inšpektor prišel, mi je povedal, da so paC ob akciji prikolico, ki je tam stala veC kot sedem dni, kot je to dopuščeno po sicer še veljavnem občinskem odloku iz leta 1983, odpeljali v občinsko deponijo, da bom moral placati kazen in
pristojbino da odvoz, skupaj skoraj dva tisoC dinarjev. Lepo, sem si mislil. Pa še protestirati nisem mogel, saj je vse skupaj popolnoma po predpisih. Kam sedaj s prikolico? Tam je bila blizu hiše, lahko sem jo vsakič, ko sem prihalaj domov videl. Resda je zasedala eno parkirno
mesto, pa vendar... Zdaj paC išCem mesto, da jo bom spravljal, ker se mi ne zdi pošteno, da bi jo do dopusta vsakih sedem dni premikal za en meter naprej in potem spet nazaj - s tem bi se sicer formalno drZal zakona, oziroma odloka... In potem?
Ko sem se pred dnevi vraCal iz Trsta, sem šel mimo Milj in lahko z grenkobo ugotavljal, da so paC tam uspeli urediti ”zimovališCe” za Čolne in prikolice. Si predstavljate, Ce bi kaj takšnega uspeli napraviti tudi mi v Izoli? Pa ne, da bi nekdo s tem na veliko sluzil, ampak, da bi vsaj imeli obCutek, da Ce recimo Občina nekaj prepoveduje, obenem tudi poskrbi za svoje obCane. Še posebej, Ce raCunamo, da je od tistega odloka minilo skoraj deset let in 'ne samo teh deset let.
Sicer pa je treba reCi, da je vsaj na našem koncu, akcija prinesla ( s tem, ko je odnesla ) veCji red in predvsem urejenost. Ko bi le tudi poklicane občinske službe kaj naredile, da bi po tem ”oCišCenju” storile tudi kaj za to, da bi sam videz parkirnih površin in igrišC bil pristojnejši.
A. Šumenjak
kemična Čistilnica
"MARA”
Ljubljanska 22
Vse vrste kemičnega čišenja, hitro, kvalitetno in poeeni.
Tet.066/63-740
Fotooptika RIO
Ljubljanska 24
2 našo pomočjo bo svet videti lepši.
: Vsak dan od 9-12 in od 16-19 uro : pomagamo vašim očem.
EXPRESS FOTO
Fotousluge od A do Ž
KOI.ORCFK
Zeger Slavko Ko je treba obarvati svet, ki Vas obkroža
Odprto vsak dan od 8-12 in 15 -)9 sobota od 15-19 / nedelja od 8-12 ure VOZIMO TUDI NA DOM
Telefon 066/61-986
PREDICA BENE CHE Tl CASTAGNO MEGLIO...
( Il vangelo secondo Andrea )
La recente azione "Abbelliamo la nostra citta’" ci ha ridano un'Isola in veste un pochino più' decente. Senza il "latlume" e’ senz’altro più’ riposante. Pero’ a questo punto non dobbiamo dimenticarci del nostro collega Andrea, che proprio dalle pagine di questo foglio lancio’ il suo grido d’allarme e la denuncia di quello stato di abbandono in cui la nostra cittadina versava. Non possiamo dimenticarci di lui perche' in qttesto spaccato di storia isolana il suo contributo e’ stato quasi celestiale. Difatti e’ stato vittima della da lui tanto auspicata azione. Gli adetti alla ripulitura della cìlta’, forti del suo articolo apparso sulle pagine di un recente numero de ”11 mandracchio", lo hanno ripulito del suo lanto amato rimorchio da campeggio che faceva bella o brutta figura di se nel "giardino" di san Mauro, uno "scherzo" da quasi duemila dinari firmati Markovič.
Bazzecola in rapporto ai risultati ottenuti) Soprattutto se questi risultati sono destinali a perdurare nel tempo. Pero’ all’orizzonte già’ si intravede una nube immonda: la "lesta di primavera". Quella sagra paesana, già’ messa all’indice dall'attuale Presidenza del comune, ora inspiegabilmente risorta come una "araba fenice”, die tanto toglie e nulla da’ alla nostra citta’. Non vorremmo che lo spirito di sacrificio deh nostro collega Andrea andasse impietosamente distrutto. Cordialmente e con misericordia, l’amico nonche’ collega
Gianfranco Sijjan
Gostilna - trattoria
JASNA
Jagodje - Dobrava Kraj, kjer je prijetno biti gost. Tel. 066 / 62-439
cvetličarna
ORHIDEJA
Zaradi obnove bo cvetličarna zaprta do 13. m a ja
Ker pa imamo, tako kot Vi, radi cvetje, ga bomo razstavili in prodajali na naši izolski trZnici.
NAJ BO MAJ TUDI PRAZNIK CVETJA
Adriatic
Za novim imenom Vas pričakujejo znani obrazi.
Spoznali ste nas kot Triglavovo Območno skupnost Koper, v leto 1991 pa smo vstopili s samostojnimi koraki. Naši dogovori seveda še vedno veljajo.
Trdni so, kakor so trdni naši temelji, ki jih je postavilo obalno gospodarstvo.
Prva slovenska zavarovalna delniška družba
je zrasla na Obali.
To pa tudi nekaj velja.
M.
Adriatic
zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.a.
Pi z zeria
N A. P A.
Dellore Milka
Se spominjate, prve pizzerije na Primorskem ?
Tradicija ostaja.
Naše pizze, špagete, sipe v omaki in druge dobrote že poznate, v mesecu maju pa bomo ponudili še posebne tople malice.
Pizzeria NAPPA, Verdijeva ulica, ob mandraču
«Mit
■AIA
Majda Zupan VELIKA MALA TRGOVINA
2 VSEM, KAR POTREBUJETE 2A ŽPORT iN REKREACIJO.
Čakamo vas vsak dan
od 8 - 20 ure
Šport Mala, Trg 22. julija 1 tel.066/63-756
CIT 91 TRGOVINA d.0.0.
( pod tribunami izolskega stadiona ) Trgovina, ki ste je tako pogrešali
BARVE LAKI LEPILA A V T O K O Z M L T I K A Do 5. maja 20 % popusta za izdelke Colorja.
Odprto od 8.30 do 12.00 in 15.00 do 19.30 ure ob sobotah od 8.30 do 12.30 ure
Mi vas ne bomo nafarbali, barve vam bomo prodali !
KAKRŠNA SEZONA TAKŠEN PRAZNIK
( Izola, 25. in 26. maj )
Kot vsako leto, bo tudi letos prišla turistična sezona. Sezona bo sicer prišla, turistov pa, kot vse kaže, ne bo prav veliko. Od vsepovsod prihajajo odpovedi že sklenjenih aranžmajev, hotelirji nimajo nobene pomembne investicije, edina izboljšava so pravzaprav le v privatne roke oddani gostinski lokali. Pa tudi sicer jim v Izoli ne bomo imeli kaj posebnega ponuditi. Plaža na svetilniku je v razsulu, plaža mišično prizadetih je gradbišče, t i. Lonka je oddana v zasebne roke, vendar nič ne kaže, da bomo dobili kaj posebej mikavnega, letni kino je zarasla trava, park Arrigoni je brez pametnega lokala, parkirišč ni več...
V vsesplošno sivino se bo, kot kaže, dobro ujel tudi letošnji praznik ob otvoritvi turistične sezone. Predsednik Turističnega društva, Aloj* Pečan, je lahko napovedal le to, da bo praznik 25. in 26. maja Ker pa še ni dogovora o turistični taksi tudi program praznika še ni pripravljen. Tudi na ZKO so povedali, da so v tem času običajno že imeli pripravljen program, plakate in drugo, letos pa nimajo še ničesar.
Vse. kar je že dogovorjeno, je pravzaprav delo drugih. Rokometaši namreč pripravljajo Rokometni festival mladinskih in pionirskih ekip. Gostinska in turistična šola pa bo gostitelj Domiade, športnih iger gojencev domov za učence srednjih šol.
V pogojih, ko "uradni organizatorji" nimajo niti denarja niti programa vabimo vse, ki ne pristajate na počasno kulturniško smrt našega mesta, da županu ali predsedniku izvršnega sveta predstavite svoje ideje. Dogovorite se za "fešto" ulice, osvetlite lokale, izrinimo avtomobile iz nekaterih najlepših ulic. Če vam je nerodno do najbolj odgovornih, potem telefonirajte na krajevno skupnost in predlagajte nam. Mi bomo poskrbeli, da vam bodo šli odgovorni "na roko" pri izvedbi vašega mini praznika ob začetku turistične sezone.
Saj je to tudi naša sezona, mar ne ?
JEPRiŠEL ČAS j LEGALE 'P
VABILO
tifose društvo praznuje & {etnico otsloj Oj. S/tecanje do k.s.ssvi na ftfači Simontjvegn, zcJtnra s pričetkom' pf /f. UM.
Prijave noithcfamcfir Sfvtesj&Mttfrio irfiùoAr
dtuidro • od~ SAedLcxÀ,
/jr dar rt
PTT NOT OEAD NON TI VEDO, IVI A. TI SENTO.
Starši ne puščajte svojh otrok ( bodočh dedičev ) na ulici brez vsakega nadzora po ves božji dan in vse do poznih nočnih ur. saj velikokrat motip mir sostanovalcev. Zaradi takšne ' skrbi ' ulica m več shajališče temveč ’ la cour des mirades ( E Zola )'. In ne pozabite, da je naša Izola znana po velikem števlu zasvojenih mladh n celo otrok. Boste tudi vaše potomce prepustili tej usodi ?
Dovolj bi bito ze malo več medsebojnega spoštovanja namesto zankmosti h splošne paranoje, ki je zavladala na naših ulcah. Kako bomo uredili naše mesto, če ne moremo urediti niti lastnfi ulic. dvorišč n dru2in. Kakšni meščani bodo zrasli iz predšolskih otrok, ki so dobesedno od jutra do noči prepuščeni ulici n svoji iznajdljvosti. In če že ne mislite na druge, pomislite kdaj vsaj nase n svoje družinske člane in zavedajte se. da bomo skupne odgovornosti lahko prevzeli šele takrat, ko bomo prevzeli tudi naše lastne.
posvojena Slovenka
Madame Sluga Scaph
KULTURNI DOM IZOLA.
PREDSTAVLJA
9. maj ( četrtek > ob 20.00 - VSE O ASTROLOGIJI (Možina,Zajce)
11. mai ( sobota ) ob 11.00 - ČIRENČAJ IN JUHA KOKOS POK O S
otroška predstava PDG iz Nove Gorice
12. maj ( nedelja ) - revija pihalnih orkestrov Primorske
14. maj ( torek ) ob 20.00 - večer z dr. JANEZOM MILIČINSKIM 16. do 18. maj - srečanje slovenskih zdravnikov
16* maj (četrtek) ob 20.00	- dr. ANTON DOLENC otvoritev
razstave slik v Galeriji ALGA
20. in 21. maj - republiška revija otroških gledaliških skupin
Slovenije
22. in 23. maj - republiška revija lutkovnih skupin Slovenije
24. maj	-	republiška	revija	mladinskih	in	odraslih
gledaliških skupin Slovenije
DO&ROOOLI - BENVENUTI - WELCOME
VROČIH ZO
Rečeno storjeno. V prejšnjem Mandraču smo obljubili, da bomo opravili telefonsko anketo o tem, kdo od izolanov je med svojimi someščani najbolj cenjen in na koga se najbolj jezijo. Poklicali smo 25 občanov in dobili naslednje odgovore:
NAJBOLJ CENJENI :
1. Dora Benčič
2. Jože Černelič
3. Zvonko Grahek
4. Ražman Celestina
5. dr. Jakov TVTioč
6. Ivan Tomažinčič
Po en glas so dobili: Franc Goljevšček. Darka Lenci. Mojca Kralj, dr. Ivan Gregorič. Ivana Krnel.
Marino Domio, Neva Zajc. Drago Mislej, izolski župnik in Rodin
NAJBOLJ KRITIZIRANI:
1. IVI a rj a n Starc
2. Stepanek-Komljanec Dunja
3. Stepa nov Tihomir
4. Bornšek Miro
Po glas so dobili še: Alojz Zorko, Marta Meze. Borka Pavič, Zdenka Lenardič. Vladimir Kern in Celestina Ražman
Pokazalo se je. da so ljudje zadovoljni s tistimi, ki jim ne morejo veliko škodovati, jezijo pa se na tiste, ki jih je v teh časih doletela skrb za nezaposlene ( če so jih delali ali pa so jih dobili ). Čez mesec dni pa se spet slišimo.
NAGRADNA UGANKA
Najprej odgovor in nagrada.
Na lotografiji iz prejšnje številke ie bila Vesna Dekleva, mlada jadralka izolske Burje, naš trenutno edini kandidat za sodelovanje na Olimpijskih igrah v Barceloni naslednje leto Vesna je jadralka v razredu Evropa, tekmuie pa tudi v matematiki in fiziki in je sploh OK.
Dobra bo tudi nagrada, ki jo bo tokrat prejela
DARJA TKALČIČ. Bazoviška 8. Izola
CIT d.o.o. ji bo podaril dve spominski in dve uporabni darili.
( nagrajenca je tokrat izžrebala CLARA GASSI tajnica komisije za pops pebivalstva )
NOVO VPRAŠANJE
Zlobni jeziki pavijo. da člani Tunstičnega in olepševalnega društva Izola organizirajo tešti ob Otvoritvi sezone in Ribiškem pazniku samo zato. da si potem lahko pivoščijo izlet v še bolj turistično razvite kraje. Našlejle vsaj tri džave. ki so jih obiskali odkar organizirajo omenjeni lešli.
Odgovore pošljite na uredništvo Mandača ( KS Staro mesto, 66310 Izda ) ali jih oddajte v katerikoli trgovini v Ljubljanski ali Kopski ulici ( od Forme do Gradita ).
T udi nagrada bo v lem stilu izlet za 2 osebi do Benetk ( Venezia ) Zadnji rok za odgovore ie 20. maj. Nagajenca bo izzrebal pedstavmk T unstičnega društva, tako da ne bo pripomb
Navali narode I
CAKULE - CAKULE
Glavna zvezda čakul, komunalni redar Danilo DROFENIK, je
spet naredil ta pravo. Pred občinsko stavbo so mu namreč ukradli nov službeni moped s čelado vred. Našel ga je dva dni kasneje pri Šaredu. Očitno je šel na šparglje in dva deci belega k Lini ( moped namreč ).
$
RS. Nepridipravi so pač odnesli tisto, kar je bilo lažje.
S
Dženes Džag je novo ime JANEZA JUGA Tako so ga menda brezuspešno klicali po ozvočenju na ameriškem letališču, medtem ko je Janez čakal na tem istem letališču, da ga pokličejo po istem ozvočenju in mu sporočijo, kje lahko dvigne denar za pot domov. Za pot v Evropo bo treba očitno izbrati kakšno bolj mednarodna
imena.
$
Med drugimi verniki se je pri Papežu oglasil tudi MARJAN STARC, podjetnik s Primorske. Identiteto še preverjamo.
$
Vrli izolski policaj Marjan DERMOTA je oni dan vestno popisal odeleženca manjše prometne nesreče na cesti proti Kortam. Eden od njiju je bila njegova soproga v njegovem avtombilu.
V Galebu bo nekaj zelo narobe. BOGDAN OREL namreC že dolgo ni izjavil nič revolucionarnega.
M ANDR A.C april 1991 št.8
MANDRAC jo mesečnik, ki ga urejajo in izdajajo ljudje izolskih krajevnih skupnosti, namenjen pa je vsem tistim, ki imajo Izolo v sreu in glavi.
V uredniškem odboru so trenutno : ičorka Sosič, Danilo Markočič, Neva Zajc, And rej Sumenjak, Gianfranco Siljan, Vlado Ostrouška in Drago Mislej.
MANDRACA je oblikoval Davorin Mare, elektronska obdelava in laserski izpis GRAFFITI
MANDRAC je brezplačen a ima svojo eeno.
Naslov: MANDRAC, KS Staro mesto, tel. 61 -d83
Miro Kralj
ZGODBA ZA DANAŠNJI ČAS
V Izolskem mandraču se srečala delavec iz Mehanotehnike in delavec iz 2. Oktobra..),
Dei. vprašai me. kako sem kaj!
- Človek, ne poznam te. daj mir!
- Ampak, prosim le. de| me vprašaj kako semkaj!
- Ja. ampak daj rro že mir !
- Ma dej. dej, vprašaj me ?
No. naj ti bo KAKO Sl KAJ?
- Ah. raj Ji ne spraJuj..
EXTRA CAKULE
V Delu smo pred dnevi prebrali, da se prebivalvi Obale po novem imenujemo Obre\ani. Ker bi kdo lahko to razumel tudi kot, da smo obrezani, rajši ostanemo kar Primorci z o balle
Prvemu, ki nam telefonsko, ustno ali pismeno odgovori na vprašanje, koliko gostiln ima izolska občina bo uredništvo podarilo liter vina. Tisti, ki pove, kdo je zadnji dobil lokacijo za gostinski lokal pa se bo srečal z Zorko Sosič, ki mu bo natočila čistega vina.
Tudi komunalni inšpektor ( vodja specialcev za odvažanje avtomobilov ) je dobil svojo kazan. ” Prijatelji ” so mu razrezali vse štiri gume na pravilno parkiranem avtomobilu.
c c ii i e