CiulifiiinsRt list večerna priloga deželnemu uradnemu Časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. ruri zvečer. Uredništvo in apr&vniitvo: Kolodvorske ulico štev. 16. — 'A urednikom te moro govoriti vsak dan od 11. do IS. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaerati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav Manji daje so poimst. — Velja xa Ljubljano v npravuiitvn: «a oelo loto 6 gld., sa pol leta B gld., aa četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja aa oelo leto 10 gl., aa poi leta 6 gld., aa četrt lota 3 gld. 60 kr. in *a jeden meseo 86 kr. Štev. 294. V Ljubljani v četrtek, 24. decembra 1885. Tečaj II. Španjsko, ki v strahu pred notranjimi boji žaluje ob rakvi svojega vladarja, na mogočno Nemčijo, kjer so dan za dnevom vroče bitke bfli izvoljenci naroda z železnim kancelarjem. Obrnimo okč doli na jug, kjer je toliko bratske krvi bilo prelite zadnje dni — tudi doli sklenilo se je premirje, in ubogi vojak zamenjal bode zmrznena tla z gorkim kotom pri očetovem ognjišči; povsodi tedaj tihota in praznik, povsodi premirje med razdražeuimi duhovi! In v naši domovini? Leto in dan sta nam bila prinesla dokaj viharnih dni, dokaj strasti in bojev gledala je kranjska zemlja in ž njo narod slovenski. Jedinost med boritelji za svetinje in prihodnost naroda našega se je majala čestokrat in ni manjkalo prorokov, ki so obetali pogin ljudstvu, katero cepi svoje moči in je uporablja za boj med brati; nasprotuiki s > z veseljem zabelje-ževali krvave rane, ki so se sekale narodnemu telesu ter zadrževale zdrav in vesel razvitek njegov. Ne bodemo danes preiskavali vzrokov tega neugodnega stanja, nikakor nočemo nocoj, na sveti božični večer, temu ali onemu predbacivati krivde — vsaj upamo, da je vse narodne bojnike, naj so stali uže v tem ali onem taboru, navdajala le ljubezen do naroda in do dežele, v kateri živijo: nocoj vodi nas le jeden čut radosti in priznanja, da bi ae tudi Kranjski obrnili tužni dnevi na bolje, da tudi njej prines<5 božični prazniki mir in spravo I Vedno smo se borili za prospeh slovenskega naroda na Kranjskem; visoko smo vihteli prapor njegov pod mogočno zastavo slavne habsburške hiše in stare Avstrije — in globoko nam je v srce segala bolest, da jeden del naših sotrudnikov ni hotel pripoznati naših ciljev in blagih namenov. Gotovo nihče bolj ni občutil srčrie tuge nego mi, da smo si stali v več taborih nasproti — in seda smo tudi mi oni, ki veseli pozdravljamo up po zboljšanji naših razmer; Bog daj, da se nam te nade uresničijo in da ne zgine več ona blagodejna sapa, ki zadnje dni veje po naših poljanah! Potem ne bodemo čutili mrzle burje zimskega časa: ogrevala nas bode sladka misel, da je našemu narodu božični čas prinesel najlepše božično darilo, mir in spravo. V tej nadi ponavljamo božični klic: „Mir ljudem na zemlji!“ Položaj na jugu. Kar smo toliko časa pričakovali in vroče želeli se je zgodilo: med Srbijo in Bolgarijo sklenilo se je premirje. V ponedeljek zvečer podpisala Bta pooblaščenca obeh držav dotično pogodbo v Pirotu. Pogodba ta pa ima mnogo več določil nego jih je treba za samo določitev demarkacijske črte, ta pogodba uže tako rekoč sega v mir. Premirje sklenilo se je do 1. marcija. Če pa se do tedaj ne sklene mir, podaljša se kar tiho zopet premirje, če se deset dni prej od jedne ali druge strani ne odpove. Nadejamo pa se, da se premirje toliko časa ohrani, da se sklene mir; evropski diplomaciji, katera je v slednjem času rešila toliko zamotanih in kočljivih vprašanj, se gotovo posreči, napraviti sporazum med Belgradom in Sofijo ter določiti glavne točke miru. Pri tem premirji dosegla je zopet evropska diplomacija zmago, pokazal se je vpliv Evrope. Pred par dnevi komaj podala se je vojaška komisija na bojišče, da se loti težavnega dela, določi mejno črto med srbsko in bolgarsko armado. To ni bilo malo delo, spraviti v sporazum tako trdovratna nasprotnika, kakor je Srbija in Bolga- Mir ljudem na zemlji! Sneg pokriva gore in doline, mrzla burja brije po poljanah in sili človeka, da si išče zavetja v gorki sobi, da tu v krogu svojih ljubih preživi božični čas in obhaja spomin na največji dogodek v zgodovini človeštva, na rojstvo Onega, ki je pred 1885. leti prišel na svet v bornem be-l'ehemskem mesteci ter prinesel zemljanom odrešuje od tisočletne tmine, katera je do tedaj pokrivala človeški rod. Povsodi, kamor je segel vpliv krščanstva — in to je po vsem širnem svetu! — veseli se ljudstvo božičnih dni in radostno dela Priprave, da jih kolikor možno praznično obhaja; vsak se trudi, da se iznebi vsakdanjih skrbi in nadlog, da vsaj o Božiči živi samo za s& in za svoje drage, in menda ga ni človeka, ki bi ga te dni ne ganili spomini, kateri nam nehot.6 zaidejo v srce v tem svetem času ter z nepopisno močjo oživljajo najuežnejše čute iz zlate, zorne mladosti. V božičnih dneh človek spozabi vsakdanjega ži-venja boje, bodi-si na lovu za lastni obstanek, bodi-si na svetovnem terišči, kjer tekmujejo celi narodi za prvenstvo. Staro g&slo: „Mir ljudem na zemlji!“, ki so ga proglasili skoro uže pred devetnajstimi stoletji nebeški duhovi betlehemskim pastirjem, je ohranilo nespremenjeno svojo čarobno moč do današnjega dnč. „Mir ljudem na zemlji 1“ se razlega po širnem svetu in povsodi počivajo strasti in prepiri, povsodi sklepa se vsaj za nekaj dni premirje in varuje svetost božičnih praznikov. Ozrimo se na one dežele, iz katerih smo v novejši dfibi dobivali tolikanj vznemirljivih vesti, poglejmo na daljno Angleško, kjer je potihnil volilni boj, na sosedno ji francosko republiko, kjer so ponehali razburjeni strankarski prepiri; na tožno Listek. Pesnikov Božič. (Po don Pedru R. de Alarconu posnel A. SuSnik.) (Konec.) III. Kje so moja otroška leta? Zdi se mi, kot bi bil pripovedoval sen. Smešno! Proč 8 sanjarijami ! Stara mati moja, ki je p61a omenjeno kitico, je uže davno mrtva. Sestre in bratje moji so omo-žene in oženjeni ter imajo deca. Uže mnogo let nisem obhajal doma božičnih Praznikov. Domovje moje izginolo je v oceanu jenja mojega kot otočec, kojega je pustil mornar za seboj. Nisem več tisti Pedro, ne več isti otrok, ki je storil v nevednosti, radovednosti in bojazni prvi kor&k med ta svet. Ne, . . . mož sem in nosim veličastno brado; bivam v Madridu, veselim se brezbrižnega življenja ter sem ponosen na svojo popolno nezavis-nost kot samec in novelist v prostovoljno izvoljenem osamelem stanu; imam dolgove in zaljub- ljene spletke ter se trudim, živeti kot prost, imo-vit mož! O, če mislim na mojo sedanjo prostost, na bogate dohodke, moje razširjeno delovanje in či-nost, svoje zgodnje skušnje, na čisto harmonično soglasje duše moje, cilje moje čestihlepnosti, na vse, za kar se pogumno pogajam in ponosno zavračam, če torej vse to primerjam z malim po-rednežem, ki je pred petnajstimi leti v nekem pozabljenem zakotji Andaluzije tolkel na pastirski boben, morem svetu pokazati smehljaj, se lehko morem veselo in glasno zasmejati, ko moje samotarsko srce skrivaj joče v brezmejni otožnosti. čista, sveta solza! Ponese naj te listonoš domov k tihemu ognjišču, domov k mojim starim in osivelim roditeljem! IV. Toda k stvari sami. — Dečki veselo prepevajo božične pesui po ulicah in cestah. Kje naj ostanem čez noč? Hvala Bogu, da imam svobodno izvoljo. Ali morebiti ne? Danes je 24. decembra 18 . . — mi smo v Madridu. MarkSrje po kavarnah poznamo vse po imenu. Tikamo se z slavnimi pesniki rodne dežele, koje častč njihovi pristaši skoro kot polbogove. Vsi glediščni prostori so nam otvorjeni, a igralci in pevci podajejo nam roko za kulisami, Srečni smo! Vse želje naše mladostne čestihlepnosti so spolnjene. K vsakemu radovanju odprte so nam noc6j duri na stežaj. Naš je svet! Živel Madrid! In vi mladi rojaki, bivajoči na deželi, ki zrete v večernem mraku samotno in otožno v zimsko prirodo, čez strn in rav&n ter poželjivo vzdihujete, ker vas želj& priti v stolnico; vi, ki se čutite pesnike, muzike, slikarje in govornike, rojstni svoj kraj zaničujete a nemo greste mimo svojih staršev, z čestihlepnosti plakate in mislite na samomor . . .; vi . . . bi skoro počili zavisti, a jaz samega veselja! V. Minoli ste dve uri. Ura je devet zvečer. Novce imam. Kje hočem večerjati ? Prijatelji moji, ki so srečneji od mene, hotč pozabiti svoje Bamo-tarenje v trušnem pijančevanji. „Ta noč sliši vinu!" kričš mi nasproti. Nijsem se hotel ude- ležiti. To nevarnosti polno morje mladosti sem uže preplavil, hvala Bogu, ne da bi se bil potopil. rija, tako nasprotujoča si v svojih zahtevah. Srbija, da-si je bila na jed ni st rani premagana in globoko ponižana, da-si je sovražnik daleč v njeno ozemlje prodrl ter tam na Pirotskih stolpovih razvil zmagouosno svojo zastavo, Srbija ni hotela uklanjati se kot premagana, nobene prednosti ni hotela priznati sovražniku; tudi o nikakem premirji ni hotela slišati, iz katerega bi bilo razvidno, da si je sovražnik priboril zmago. Srbija ni se hotela priznati premagano: Če so bolgarske čete osvojile si ozemlje ob Pirotu, imajo srbske v svoji oblasti vidinsko okolico; in naj se le prične zopet vojska, tedaj bi mogla Srbija postaviti na bojišče vojake drugega nabora, same krepke in izvežbane možč, Bolgarija pa bi ne imela novih močij, utrujeni vojaki morali bi se zopet boriti. Tako zatrjevala je Srbija, in gotovo je imela prav. Med narodom vladalo je neprestano do slednjih dni) še veliko navdušenje za nadaljevanje vojske. Ob toliki samozavesti Srbije bilo je pač umevno, da se je obotavljala ugoditi bolgarskim zahtevam. A na drugi strani bile so te zahteve zmage pijanega bolgarskega kneza tako prenapete, da bi jih Srbija pač ne mogla sprejeti. Knez Aleksander je zahteval, naj Srbi takoj zapustijo vidinsko okolico, njegove čete pa da do sklenjenega miru ostanejo v Pirotu, in dalje: da mora Srbija takoj priznati združenje obeh Bolgarij. Srbija prijela je za orožje, da varuje berolinsko pogodbo ter brani ravnotežje na Balkanu, ona naj bi zdaj nenadno priznala združeno Bolgarijo? Malo preveč si je domišljal zmagonosni knez Poleg vsega tega pa se je zatrjevalo, da knez zahteva od Srbije do 40 milijonov frankov vojne odškodnine. Uže prej jedenpot, pričeta pogajanja o sklepu premirja bila so brezuspešna. Pri prednjih stražah pričelo je ponavljati se pokanje pušk, in vse je kazalo, da se uname zopet redna vojska Tedaj pa je uvidela nevarnost, evropska diplomacija ter poskusila preprečiti zopetno mesarsko klanje med dvema bratskima narodoma. In njeno prizadevanje ni bilo brezuspešno. Po posredovanji evropske vojaške komisije sklenilo so je premirje, katero pelje do miru. Srbija udala se je voljno primernim določilom premirja, ker ni hotela kazati se nehvaležno vlastem ter nepotrebno spravljati svoje prijatelje v zadrego; tudi knez Aleksander bil je pri sklepanji premirja bolj voljan in popustljiv, nego je prej navadno zatrjeval; spr videl je pač, da je z&rij in za ves bolgarski narod bolje, da se ukloni ter si ohrani prijaznost diplomacije, katero bode gotovo živo potreboval pri uravnavi rume-lijskega vprašanja Politični pregled Avstrijsko-ogorska država. Nj. veličanstvo cesar po rdil je sklepe dolenje-avstrijskega deželnega zbora o spremembi ob- Najboljši znanci moji so v glediščih Madridjani praznujejo rojstvo Gospodovo s tem, da gred6 poslušat komedijante. Nekatere rodbine, v kojih sem sicer tuj, hotele so mi privoščiti miloščino svojih domačih ra-dovanek ter me povabijo, naj jem ž njimi; o kacem pohlevnem obedu tu se ve da govora ni! . . . . Toda jaz nisem šel tj&, tudi tega ne želim; mene želja po priprosti večerji, po mojem domovji, rodbini moji, mojih spominih in ljubljenih radostih, po starodavnih običajih .... po veri, kojo some učili, ko sem bil še otrok! VI. V tacih noččh učiš se poznavati stolnico. Prebivalstvo slaga se iz vedno menjujočih, hetero-gennih in eksotičnih življev ter se dd primerjati s prebivalci slobodnih pristanišč, tvrdnjav in norišnic. Tu se ustavijo vsi potniki, ki na svojem potovanji v bodočnost, v fantastično kraljestvo česti-hlepnosti hit<5, ali pa se vračajo iz siromaštva, bfede in zlodejstva. , . . Krasna ženska pride semkaj, da hi se omožila ali pak se vrže zločesti v naročaj činskega reda . a Dunaj. Po spremenjenem občinskem redu se volilna pravica v občini raztegne tudi na petakarje in učiteljem prizna se volilna pravica za volitve v mestni zastop. Deželni zbori, kateri se niso zaključili, nadaljujejo svoje zasedanje po Božiču. Soinograški deželni zbor se je preložil do 7. januvarija in dolenje-avstrijski do 28 t m. Moravski deželni zbor se je predvčeranjim zatvoril. Iz gališkega deželnega zbora je poročati veselo v6st. da je v zadnji seji izvolil Rusina Bereznickega v deželni odbor, da imajo tako tudi Rusini v deželnem odboru svojega zastopnica. Konec tega meseca vršijo se v Budimpešti ministerska posvetovanja. Udeležijo se jih ministri: grof Kalnoky, grof Taaffe, če okreva, Dunajewski in Pino. Tuie dežele Angleški listi poročajo, da bodo kabinet takoj po sestanku parlamenta zahteval zaupnico. Oe jo dobi, ostane že pri svojem poslovanji. Kabinet je baje voljan, razširiti zistem administrativne in lokalne avtonomije Irske, nikakor pa neče sprejeti načrta o ustanovitvi samosvojnega irskega parlamenta. Brat birmanskega kralja Thibota, katerega imajo Angleži v svoji oblasti, je kot prestolonaslednik izdal do naroda proklamacijo, v kateri Birmancem svetuje, naj ne verujejo angleškim obetanjem ter naj jim ne preskrbljujejo orožja in živil. Kdor bi ravnal proti temu nasvetu, sežge se mu hiša. Vsi tuji konzuli zapustili so Man-dalay. „Standnrd“ poroča iz Šangaja, da kitajski cesar prevzame vlado ter se v februvariji oženi. Cesarica - vladarica poda se v privatno življenje. Cesar Kuangsu je še le 14 l t star. Domače stvari. „Matica Slovenska". Odbor „Matice Slovenske11 je imel dne 23. t. m. sejo, katere so so udeležili gg. odborniki prof. Marn, direktor Wiesthaler, dr. Jarz, dr. Lampe, katehet Kr-žič, prof. A. Zupančič, prof Vavru, direktor Praprotnik, dr. Zupanec, Robič, prof. Vodušek, prof Žolgar, prof. Lovec in Ivan Vilhar. Gosp predsednik Marn obžaluje, da je Matica zadnje čase izgubila dva ljubljanska odbornika, ki sta oba jako marljivo delala na prospeh našega društva, zlasti v književnem odseku. Vender je Matici tudi na čast, da sta oba povzdignena za direktorja dvoh gimnazij, v katerih so vzgaja mladina slovenska: g. Senekovič v Novem Mestu. g. VViesthaler v Krauji čestita v odborovem imeni navzočnemu g. direktorju Wiesthalerju na njegovem odlikovanji ter ga prosi tudi na svojem novem važnem mestu pospeševati Katičine koristi. Gosp. direktor Wiestbalor se zahvali za častitko Majoratni gospod, da se ruinira. Uč« njak zaradi slave. Poslanec, da bi postal ministrom. Nezmožni človek, da dobi kako službo. In modrijan, izumitelj, komik, velikan, pritlikavec, vsuk, ki se more ponašati s kako duševno ali telesno prednostjo, pošast s sedmimi rokami in tremi nosnicami, isto tako vedeževalec, kričač Kenijski in preustrojitelj, komponist in ponarejevalec bankovcev, vsi pridejo, da se bavijo nekoliko časa v tej neizmerni gostilni. Kedor išče priložnosti, da nd-se vleče pozornost, kedor hoče prodati svoje zmožnosti, kedor bi se rad na troške svoje lastne osebe obogatil, ta je krčmar, hišni posestnik, ali hišni zakupnik v Madridu ter pozablja domačo zemljo. Ali mi potniki najemniki in tujci, uvidevamo denašnjo noč, da je velika stolnica bivouak, kraj prognanstva, uječa, vice. . . . Prvikrat v letu spo/.uavamo, da niti kavarna, gledišče, čitalnica in krčma niso naša hiša, ni domovje. VII. Sam ne včm, kako sem konečuo zašel v neko kavarno, kjer sem čul polunočno uro, koja je oznanjevala rojstvo Gospodovo. ter obljubi, vselej po svojih močeh podpirati Matico V njenem delovanji. Ob jednem se zahvali za knjige, katere je Matica blagovoljno poklonila kranjski gimnaziji. Namesto Wiostha!erja se odbornik A Zupančič izvoli za ključarja, prof. Pleteršnik za verifikatorja. Prof. Scheinigg v Celovci namerava izdati narodno pesmi koroških Slovencev. Odbor mu na njegovo prošnjo dovoli v ta namen porabiti St. Vrazovo zbirko. Določijo se nagrade pisateljem letošnjih knjig, kakor tudi cena Kosovi „Spomonici tisočletnico Metodovo smrti" (80 kr.) in „Letopisu" (1 gld. 80 kr.). Odbor so nadalje razgovarja o knjigah za bodoče leto. Rad bi dal na svetlo tri knjige, »Letopis11, Kraše vskega povest „Koča za vasjo" in še kako tretjo knjigo, ako bi mu došol primeren rokopis Uredovanje „Letopisa“ na prošnjo odborovo tudi za bodoče leto prevzame prof. Levec Več pisateljem se vrnejo doposlani rokopisi, ker jih Matica ne more porabiti. Sklene so razglasiti poziv do slovenskih pisateljev, da bi Matici do konca aprila poslali kaj gradiva za „ Letopis". Zniža se cona nekaterim knjigam. Izrečo se zahvala g. posestniku Kralju v Ilijaše-vicih pri Ljutomeru, ker jo Matici poklonil dar 7 gld V Zagrebu se postavi za poverjenika g. profesor dr. Celestin. O prenosu Kopitarjevih umrjočih ostankov se je odbor obrnil do mestneg«} magistrata ljubljanskega. Gosp. tajnik poroča, da je doslej za leto 1885. plačalo letnino 1096 letnikov in 821 ustanovnikov (skupaj 1417). Od zadnje odborovo seje je Matici pristopilo 21 novih letnikov in 1 ustanovnik. Naposled se je odbor razgovarjal o poročilih go- spodarskega odseka — (V zadnji soji dožolnoga zbora) j0 posl. dr. Pa pež povodom poročila o § 11., marg. št. 10 letnega poročila, izrazil željo, naj bi so nujnost prošnje Št. Ruportske, oziroma bistriške občine za upeljav0 nižjoga užitninskega tarifi na vina nižjo vrsto, odslej nekako ugodneje tolmačila, ker so po njegovem nin0AJJ ta prošnja da rošiti administrativnim potom brez daljšo oviro. — (Krajcarska podružnica nNaroduoga Doma” v Ljubljani.) Omenjali smo uže marljiv* trud za pospeševanje našo ideje med učiteljskim 1U trgovskim stanom; z veseljem smo zaboležili, da si tudi slovensko ženstvo v tem obziru marljivo prizadeva, naši ideji koristiti Istotako so opaža tudi pri druzib sta- novih primeroma živahno zanimanje na korist zgradbi „Ndrodnega Doma“. Le mod jednim stanom pogrešamo še isto zanimanje, to jo naša prečastita duhovščina Bes, da je tudi tu začetek uže storjen, kor tudi med gg. duhovniki imamo uže dvajset poverjenikov, v kojib oskrbi jo 25 knjižic Želeti bi pa bilo, da bi bilo zanimanje tu večjo, želeti tem bolj, kor smo za trdno Ondi, sredi v človeški gnječi, jamem premišljevati to življenje, knkeršuo imam, odkar sem ostavil rodni svoj dom, a prvikrat napolnilo me je vbadanje iu tekmovanje pesnikovo s strahom, tekmovanje, v kojem puhli čestiblepnosti žrtvuje on toli miru, toli ljubezni. Videl sem dalje v duhu, kako so postali duševni velikani devetnajstega stoletja — časnikarji, kako oni, ki bi bili v prejšnjih stoletjih opevali domovino v junaških pesnih, dandanes krpajo onemogli stranki zopet k časti ter si prislužijo na mesec petdeset tolarjev. Ubogi sinovi Apollovil Ubogi pesniki 1 Koliko trnja nahajem pvsodi v življenji, ki mo zbada iu mi rani dušo, sreč! To je moj sedanji, moj deuašuji Sveti večeri Potem se ozrem še jedenkrat nazaj na Božič moje miuolosti. Misli moje hit,6 domov, v domači kraj; vidim rodbino svojo, vse drage, ki me bodo ob tej svuti uri pogrešali, mater mojo, ki se vselej, ko zaječi veter v dimniku, zgane, kot bi znal biti ta jčk poslednji vzdih ljubljenega sina ua tujem, — „takrat bil je tudi tii!“ pravi temu, — nkJe je neki noedj V“ bard druzega .... prepričani, da je treba prečastiti duhovščini vsled njenega velikega vpliva v višjih iu nižjih krogih in med Slovenstvom sploh le malega prizadevanja in truda, da bi dosegla velikanske uspehe Saj je vender treba pomisliti, da ima biti „Narodni Dom“ ne le srodišče n&roduim ljubljanskim in deloma sploh slovenskim društvom, ampak sploh shajališče Slovenstva. Lastnica mu ima postati naša „Slovenska Matica11 in njegovi čisti dohodki so posvečeni zelo blagemu konečnemu namenu, namreč pospešovanju literature in vede, podpori znanstva in umetnije slovenske Razposlanih je sedaj 470 knjižic, razpečanih 31. Kazen uže omenjenih 29 dobili smo namreč v zadnjem času kot 30. in 31. knjižici pod štev 34 (poverjenica gdč. A D.) iz Trbovelj in pod štov. 311 (poverjenik gosp. A. L.) iz Rakoka. Najtoplejšo jima zahvalo. (Denar in oglasila pošiljati je blagajniku gosp dr. Jos. Star * srebru...............................83 20 Zlata lenta................................................. 109 90 5°/0 avstr, reuta.........................................100 10 Dobliče n&rodne banke...................................... 872' — Kreditne delnice.......................................... 294 60 l.ondon 10 lir storling.............................. 126 05 20 frankovec................................................ ® 975 Cekini c. kr................................................. 5 98 100 ilr?. mark.............................................. i>l 90 Oh! Dosti je! Pozdravljam vas tisočkrat v duhu, predragi moji! Da, nehvaležen sem, poln častihlepnosti, a ne dober brat, ne dober sin . . . Toda, oh, in tisočkrat oh! čeznatorni sili sledim, ki mene žene dalje. A zamislim se v Božiče bodočnosti svoje ter si gradim najkrasnejše zračne gradiče. Vidim se sredi bodoče rodbine svoje kot starikavega moža, kojemu je cvetje ljubezni uže dozorelo v sad. Viharji, s kojimi sta me ljubezen in bolest »'učila, so utihnili; glava moja počivala je mirno v naročaji potrpežljivosti, ovenčana z melanholičnimi cvetkami poslednje in prave ljubezni. Bil sem soprog, oče, hišni posestnik in glava r°dbine ! V daljavi zablišči mi ogenj na ognjišči, ko-jega še nisem videl nikedar, in pri plapolajočem svitu razločujem neka uepoznata bitja, pri kojth Pogledu mi srce jame veselo in ponosno utripati. Bili so moji otroci! Moral sem plakati .... Zatisnem oči; hotel sem to v/nešeno prikazen, ta ljubki sen, pogled no še rojenih bitij v spomin si vtisuiti.......... tTmrli so: Dnfe 23. decembra. Simon Žitnik, vpokoj. c kr. uradnik, 54 1,, Streliške ulice št. 14, plučna tuberkuloza. — Matija Kogel, mestni ubogi, 56 1., Karlovška cesta st. 1, plučna tuberkuloza. V civilni 1)61 nici: Dn6 2 3. decembra. Jovana Tomažič, delavčeva hči, 1 1., Stari trg St. 11, črevesni katdr. Bil sem uže blizu groba .... lasje moji so osiveli .... . Toda kaj je bilo na tem? Nisem li pustil polovico dušo mojo v materi mojih otrok, ne-li polovico mojega življenja v 6nih otrocih ljubezni moje? Ah, zamdn skušal sem poznati soprogo mojo, ki mi je ondu, na večer življenja stala na strani......... Neznana tovarišica bodočnosti moje (Bog m* jo je bil milostno naklonil) mi je baš obrnila hrbet. . . Ne! nisem je videl!.... Iskati sem hotel v obrazih najinih otrok kake poteze, ki bi bile njej slične, ko jame ogenj na ognjišči pojemati. Jaz pa sem še vedno videl ognjišče, ko je bil ogeuj uže po polnem vgasnil, kajti čutil sem toploto njegovo globoko v srci! Tiho ponavljaje zadnjikrat besede: „Božič pride “ zaspim možno, da za vselej. Ko se zbudim, minola je sveta božična noč. Napočil je Sveti dan! Vabilo na naročbo, Ko smo pred petimi leti s pokojnim Jurčičem osnovali »Ljubljanski Zvon», hoteli smo ž njim omikanemu občinstvu slovenskemu, srednjemu stanu našemu, podati v roke lepo knjigo, da bi si ž njo um vedril in srce blažil ter se vnemal za sveto domovinsko stvar. Kajti bili smo preverjeni, in zlasti nepozabljivi Jurčič je vedno in vedno poudarjal, da slovenski književniki vse premalo skrbimo za tako berilo, ki bi ugajalo krasnemu spolu, odrastli mladini, rodbinam našim in sploh vsem tistim omikanim Slovencem, ki iščejo v knjigi poleg pouka zlasti prijetne zabave in plemenitega veselja. Za nežno mladino našo skrbi lepi »Vrtec*; preprostemu narodu podaja krepke hrane družba sv. Mohorja; strokovnjaku in učenjaku slovenskemu prijajo — poleg drugih — knjige Matice naše; a dolžnost in prava naloga leposlovnih listov naših bodi, srednjemu stanu našemu, našemu učitelju, uradniku in trgovcu, našemu tržanu _______in meščanu in njih rodbinam oskrbeti toliko prijetnega dom ačega berila, da ne bodo morali sezati po tujem. Vzbudite mu z domačimi pesmimi in baladami, z domačimi povestmi in ukovitimi spisi veselje do knjige slovenske, in pridobili ste njega in rodbino njegovo za domovinsko stvar! Po teh načelih smo skušali doslej uredovati »Ljubljanski Zvon». Smo li dosegli svoj namen, o tem ne gre sodba nam. Vsaj resno smo se trudili o tem! Po teh načelih bodemo uredovali list svoj tudi odslej. Tudi odslej bodemo skrbeli najprej za leposlovno, zabavno in ukovito berilo: za pesmi, balade in romance; za povesti, novele in za znanstveno-poučne razprave raznovrstne vsebine. Na prvem mestu bodemo bralcem svojim prinašali povest ne M smel manjkati v nijedni hiši. Velja 50 fenlgov. Carsko, marčno in bock- pivo is pivovara bratov K o a 1 e r priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenio A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (118) 23 :xix»>aixxxx: V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Anolda Reifa, Dunaj, I., Pestalozzigasse L, najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe In prospekti zastonj. (22) 60-41 TrT-li Slovenci! Pozor! Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list pričel bode z novim letom izhajati po dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. dan na celi poli (osem strani) velike četvorke. Naročnina 3 gld. za celo leto, 1 gld. 50 kr. za polu leta In 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati ^ (185) 3—3 upravništvu „R0GA0A“ v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v R. Kirbischevi hiši. novo izumljena prekomorska štupa pomori stenice, bolhe, ščurke, molje, štrlgalice, muhe, mravlje, stanoge, buljavke (tičjo mleko), sploh vsa mrčesa, z neko skoro čeznatorno hitrostjo in gotovostjo tako, da od nahajajočo mrčesno zalege ne ostane nijedna sled. Pristno in po coni so dobiva v Andelevi lekarni 13 ,pri črnem psu1 Hišna ulica 13. (Dominikanska ulica 13, Retezovo (verižne) ulico 11) v Pragi. V Ljubljani prodaja to Stupo gospod Albin Slitscher, trgovec; v Feldkirchnu (Koroška) gospod A. Ziverger, lekar; v Doberli vasi .Koraka) gosp. R. D. Tauror. (72) 12—12 Zaloga v dožoli povsodi, kjer so dotični plakati izobešeni. Najboljši cigaretni papir je pravi LE HOUBLON francoski izdelek tvrdke: Cawley & Henry v Parizi. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir gospodjeDr. J. J. Polil, dr. E. Lud-j wig, dr. E. Lippmanu, profesorji kemije na dunajskem vseučilišči, zelo priporočajo, in sicer zaradi njegove izborne kakovosti, njegove absolutne čistote in ker istemu niso primešane no-(188) bene zdravju škodljive snovi. 36-2 IT! JU :‘S rAC-sism.K ms i.iSTlolnsrj i 7, ras Bsrrsja a pariš jfj ni 8 83 r) K W _ . [r K 'O 3.as •?. S 0 TTže 50 let na dunajskem trgu obstoječa, jako sloveča velefirma s suknom „pil dobrem pastiiji" preje Vincencij Strohschneider Dunaj I., Rothenthurmstrasse št. 14 razprodaje vso svojo zalogo pristnega suknenega blaga iz brnske ovčje volne v ostankih za celo moško obleko, ki po polnem zadostuje na jedno kompletno obleko, in sicer za suknjo, hlače in telovnik v vseh barvah in nepokončljive kakovosti po dveh najnižjih cenah, in sicer; II. kakovosti za colo obleko . gld. 3.50 ! • n n n n n 4 50 Od le-teh ostankov ni možno razpošiljati vzorcev, nasprotno pa tu javno obljubujem, da blago, koje bi komu ne godilo, vzamem nazaj. Razpošiljanje gori omenjenega suknenega blaga vrši se brez troskov za vkladanje proti vposlanemu znesku ali proti povzetji. (179) 4—4 Ne <>iil>iti časa ! Od svetoznanih konjskih plaht, koje sem na neki dražbi za polovico navadne cene pokupil, in koje so po vseh delih sveta vsled objavljenja mojih konjskih plaht uže kupili, prodajam, dokler je še kaj v zalogi, le po 1 gld. 50 kr. velikansko velike, neznano debele in nepokončljive konjske plahte z raznoterimi barvnimi obkrajki ter debele ko deske, 190 cm.dolge, 130 cm. široke, z raznovrstnimi obkrajki, jako debele in istinito nepokončljive, I. kakovosti po gld. 1,75, najvišje kakovosti, jako finepu gl.1,95. Dalje je tudi v zalogi: 500 tucatov žolto-dlakastih fijakarskih plaht z raznovrstnimi barvnimi progami in obkrajki, kom-pletne, velike, zelo fine le po gld. 2,60, 190 cm. dolge, 135 cm. široke po gld. 2,80; 195 cm. dolge in 155 cm. široke, zelo fine po 3 gld. komad. Priporoča se osebito fijakarjem. Dalje je pri meni na prodaj: 400 svilenih posteljnih odej iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah, ru-deče, plave, žolte, zelene, oranže, pisane, po polnem dolge za največjo postelj, po gld. 3,50, par velja samo gld. 6,60. Na stotine zahval in zopetnih naročb od merodajnih osobnostij, kojih sem jeden majhen del uže objavil, izloženi so v moji pisarni v dobrohotni pregled in si bom dovolil, vse one v poslednji dobi vpo-slane zahvale in zopetne naročbe kmalu objaviti. Kar bi ne ugajalo, sprejme se brez pomisleka nazaj. (180) 6—4 Naslov: Webewaren - Manufactur J. R. Rabinovicz, Wien, III., Hintere Zollamtsstragse Nr. 9. NB. Od neke druge strani anonsirane plahte po 1 gld. 60 kr. prodajem na zahtevanje po 1 gld. 20 kr. M zavarovalna družba za življenje v Londonu. Poddružnica za Avstrijsko: Dunaj Giselastrasse štev. 1 v lastni hiši Poddružnica za Ogersko: Budimpešta Pran Josipov trg št. 5, 6 v lastni hiši W tH s| E m ‘H? > go ■s*.S ® S2 >6 2 •* O a) ^ S 2 Aktiva družbe............................................................. Letni prejemek zavarovalnin in obrostij dno 30. junija 1884 . . . Izplačila na zavarovalno in rontne pogodbo in kot take nazaj kupljeno itd. od počotka družbonoga obstanka (1848) znašajo več nogo V poslednjih dvanajstih mesocih prometne dobo prodložilo so jo družbi za ........................................................ novih zavarovalnih pogodb, in je vsloil toga skupna svOta od počotka družbenega obstanka predloženih pogodb narasla na Tzkazo in vsa drugo pojasnila podajo frk. 87 284 420 — 17 134 226,05 149 8OOO1 '0,— 63 ‘192 276,— 1 124 770 129,65 generalno zastopništvo v Ljubljani, Tržaška cesta št. 3, II. nadstropje Val. Zesclmo. (70) 10-9 Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinm syr A Fed Bamberg r Ljubljani