S skupnimi močmi smo ustvarili to, kar imamo danes. Zato smo na uspehe, ki smo jih dosegli po osvoboditvi, toliko bolj ponosni! Leto VI. - 51. 37 KOČEVJE 9. septembra 1961 Cena 15 din i> i ► n i > i ► (I6 h, i ► t ► < > <. n <► o < > n < <► <► I. 0 <► < ► < k 1 k i i| i I! II i I H j !| i! : i Pozdrav Ribniškemu festivalu Jutri, 10. septembra, se bo pod pokroviteljstvom ljudskega poslanca, državnega sekretarja za linance LRS tov. Matije Malcžiča začel 1. Ribniški festival in s tem osrednja proslava 20. obletnice vstaje v Ribniški dolini. Organizatorji so storili vse, da bo festival dosegel svoj namen. Ribnica je dobila svečan izgled, kot se spodobi za ta zgodovinski dogodek tega predela naše domovine. Kakor vemo, bo festival bogat z raznimi prireditvami, razstavami in športnimi tekmovanji. Od 10. do 17. septembra bo Ribnica in komuna dihala v festivalskih dneh. Številni obiskovalci, ki bodo v festivalskih dneh prišli v Ribnico, se bodo lahko seznanili z gospodarskim, kulturnim in razvojem ribniške komune na sploh. Ribnica bo v teh dneh pokazala uspehe delovnih ljudi iz raznih panog dejavnosti. Osrednji dogodek prvega dne festivala bo odkritje spomenika narodnoosvobodilni borbi, ki bo združeno z ljudskim zborovanjem in otvoritev narodopisnega muzeja v starem gradu. Seveda ne bodo nič manj pomembne tudi ostale prireditve tega dne: otvoritev spomlnkarske, gospodarske, sli-karsko-kiparske, lovske in živinorejske razstave, odkritje spominske plošče in otvoritev razstave padlega partizanskega fotografa Jožeta Petka in druge, ker bo vsaka od teh imela svoje mesto, namen in pomen na festivalu. Seja obeh zborov OblO Kočevje Kočevje, 8. septembra. — V dvorani množičnih organizacij je bila danes 18. skupna seja obeh zborov ObLO Kočevje. Odborniki so bili najprej seznanjeni s poročilom o realizaciji družbenega plana in proračuna za prvo polletje 1961. Iz poročila razberemo, da je bil doseženi dohodek in družbeni proizvod v prim ;r-javi z istim obdobjem lani h tis znatno prekoračen. Tako je i.i-dustrija realizirala celotni dohodek za 38,6 % več, družbeni proizvod pa za 29,7 % kot v istem obdobju lanskera leta. Posebej velja omeniti, da go se znatno povečali tudi dohodki zaposlenih ljudi. Obravnavali in sprejeli so statut občine Kočevje. Obrazložitev statuta je podal predsednik Obč. LO Drago Benčina. Sprejeli so odlok o ustanovitvi gozdnega sklada občine Kočevje ter odločbo o ustanovitvi Zavoda za pedagoško službo, ki bo opravljal pedagoško službo za občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje. Nadalje so sprejeli odlok o spremembi odloka o ustanovitvi zavoda za izmero in kataster zemljišč. Razpravljali in sklepali o odobritvi posojila za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu. Več o tem boste lahko brali v prihodnji številki. Draga je praznovala Draga, 3. septembra. — Veličastne proslave 20-letnice ljudske vstaje v znani partizanski Dragi se je udeležilo okrog tri tisoč ljudi. Prišli so nekdanji partizani — borci, aktivisti in člani Ribniško-notranjskega okrožja, prišli so ljudje iz vseh krajev, Kočevja, Ribnice, Sodražice, Notranjske in s hrvaške strani, da bi ponovno obudili spomine na nekdanje težke, a slavne dni naše osvobodilne borbe. Prijazna Draga, nekdaj zatočišče številnih partizanov in aktivistov ter sedež okrožja, je zaživela, kakor že dolgo vrsto let ne, kakor morda še nikdar. Glavna slovesnost je bila na hribčku nad vasjo, kjer so odkrili lep spomenik 164 padlim borcem in aktivistom ter žrtvam fašističnega terorja iz teh krajev. Že pred deseto uro so se pričeli ljudje zbirati na prostoru pred tribuno, tik pred pričetkom pa sta prispeli še partizanska patrulja iz Ribnice in mladinska delovna brigada iz Kočevja. Zborovanje je otvoril predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje Janez Merhar in pozdravil vse navzoče, člane Ribniško-notranjskega okrožja, ki so se udeležili proslave, poslanca iz teh krajev, znanega pisatelja Matevža Haceta, tov. Janeza Hribarja, sekretarja okrožja Jožeta Kopitarja-Grcgorja, Cirila Dekvala, podpolkovnika Zorka, predstavnike občin in političnih organizacij iz Kočevja, Ribnice, Cerknice in Čabra ter številne druge. Govoril je tovariš Matevž Hace. Iz njegovega govora povzemamo nekaj najznačilnejših misli. — Najprej je pozdravil vse navzoče, nato pa poudaril pomen letošnjega jubilejnega leta, ko po vsej Jugoslaviji praznujemo 20-letnico začetka ljudske revolucije. Orisal je težaven položaj naših delovnih ljudi v sta ri Jugoslaviji in dejal, da je tisoč in tisoč ljudi odhajalo za kruhom po vsem svetu, ker jim ga domovina ni mogla dati. »Ko so fašisti razdelili našo deželo, so mislili, da bodo nemoteno izkoriščali naša naravna bogastva in da bodo naši delovni ljudje brezplačno delali zanje. Delali pa so račun brez krčmarja, kajti v svojih računih so se bridko zmotili. Niso vedeli, da živi v tej deželi posebno ljudstvo, ki noče biti nikomur hlapec ... Slovenci so bili v preteklih stoletjih znani kot dobri in hrabri vojaki, ki so se tolklt po raznih evropskih bojiščih za tuje koristi. Prvič v svoji narod- V obnovljenem ribniškem gradu bodo 10. sept. odprli narodopisni muzej. V festivalskih dneh bodo osrednje prireditve v gradu Na partizanskem slavju v Dragi je govoril tov. Matevž Hace ni zgodovini smo se Slovenci na organiziran način borili proti tujim sovražnim armadam, in to na lastnih, domačih tleh. Komunistična partija je bila tista sposobna, okretna in energična sila, ki je organizirala borbo naših narodov proti tujemu okupatorju in domačim izdajalcem. Vsa domovina je bila prizorišče krvavih in velikih borb. Tudi naši kraji, Kočevska, Ribniška, Sodraška in Notranjska, so bili eno samo bojišče. Malo je bilo takih, ki bi dvomili v našo zmago in modrijanih!« Nato je govoril o prvoborcih, ki so brez pomišljanja prijeli za puško in napadali močnejšega in moderno oboroženega okupatorja na vsakem koraku. Naša vojska je bila neuničljiva, ker je bila najtesneje povezana z narodom in je iz naroda tudi rasla. Skupno z rastjo osvobodilne vojske pa je rasla tudi narodna oblast, ki je že tedaj raz-laščala kapitaliste in izvajala agrarno reformo ... »Sovražnik je težko občutil železno pest partizanske vojske,« je nadaljeval tov. Hace, »saj je moral imeti vedno okrog 40 divizij prvovrstno opremljenih vojakov, požigalcev in roparjev. Toda požiganje vasi, streljanje talcev, internacije niso mogli ukloniti duha slovenskega naroda. Svetli zgledi tovarištva in medsebojnih odnosov so nam lahko še sedaj dragocen etično-moralni kapital.« Tovariš Hace je govoril tudi o velikem deležu, ki so ga za osvoboditev prispevali ljudje iz teh krajev, o njihovi požrtvovalnosti in pripravljenosti, vedno in povsod pomagati. Omenil je tudi velike napore, ki so jih naši ljudje vložili po osvoboditvi za obnovo porušene domovine ter poudaril, da sedaj niso ti kraji več rezervar delavcev, kajti vsakdo lahko dobi delo. Na koncu je še dejal: »Tradicije revolucionarne borbe moramo ohraniti v sebi, kakor smo jo med vojno občutili. Kakor med vojno morajo biti odnosi med ljudmi prijateljski in demokratični. Vsakogar mora prevevati tista partizanska človečnost, ki se je zakoreninila v vseh borcih in aktivistih ...!« Sekretar Ribniško-notranjskega okrožja Jože Kopitar-Gregor (Konec na 4. strani) • i ' > ' > < > < i < i < i <► n < ► u i > < k n <> < k f ► f > ,< > t ► Ribniški festival bo imel poseben značaj. Izpolnjen bo z vsebino, ki je lastna ribniškemu človeku, ki je dal slovenski kulturi precejšen delež. Festival tudi ne bo pozabil na ustanovitev prve ribniške partizanske čete, ki je bila ustanovljena že julija 1941 na Travni gori. Festivalski ogenj bodo prinesli iz Travne gore — kraja, od koder je najprej vzplamtel plamen upora v Ribniški dolini. Festival bo tudi manifestacija napredka komune. V leiih svobodne graditve so bila ustanovljena nova podjetja in obrati, zgrajeni vodovodi in ceste, elektrika je dosegla najza-konitejše kraje. Vse to je zgradil delovni ribniški človek ob Pomoči ljudske oblasti. I. Ribniški festival bo pokazal kakšen napredek je gospodarstvo doseglo v obdobju delavskega samoupravljanja. Zato bodo dobili ribniški občani v festivalskih dneh nove vzpodbude za delo, kar bo prispevalo k še hitrejšemu gospodarskemu in kulturnemu napredku komune. Festival bo dal primerno mesto tudi razvoju domače obrti, ki ji je stekla zibelka pred več sto leti v teh krajih. Festival naj bi dal spodbudo tudi za razvoj turizma v ribniški komuni. Prepričani smo, da bodo številni obiskovalci, ki bodo v teh dneh obiskali Ribnico in okoliške kraje, postali Pogostejši obiskovalci teh krajev, ki tvorijo s Travno goro, Grmado, Jelenovim žlebom itd. eno samo turistično zanimivost in privlačnost v vseh letnih časih. Ribnica je pripravljena. Slavoloki so postavljeni. Poskrbljeno je za vse, da se bodo gostje, ki bodo v teh dneh uživali gostoljubje Ribničanov, počutili kar najboljše. 1. Ribniškemu festivalu iskren pozdrav z željo, da bi v vsem dosegel svoj namen. =!! Zgodovinska konferenca v Beogradu končana Konferenca šefov držav in vlad izvenblokovskih dežel, ki je bila od 1. do 5. septembra v Beogradu je zaključena. Na konferenci so sodelovale naslednje dežele: Afganistan, Alžirija, Burma, Cejlon, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Jugoslavija, Kambodža, Ciper, Kongo, Kuba, Libanon, Maroko, Mali, Nepal, Saudska Arabija, Somalija, Sudan, Tunizija in Združena arabska republika. Opazovalci na konferenci pa so bili predstavniki iz Bolivije, Brazilije in Ekvadora. Sefi držav in vlad navedenih dežel so se sestali v trenutku, ko se je mednarodni položaj poslabšal in ko je svetovni mir hudo ogrožen. Globoko zaskrbljeni za prihodnost miru, izražajoč težnje ogromne večine ljudi na svetu in zavedajoč se, da se v sedanjem času noben narod in nobena vlada ne more in ne sme otresti odgovornosti za ohranitev svetovnega miru, so udeleženci te konference v vzdušju enakopravnosti, iskrenosti in medsebojnega zaupanja vsestransko proučili sedanje mednarodne odnose in težnje, ki prevladujejo v sodobnem svetu. Sprejeli so Deklaracijo, ki obsega skupno 27 točk. Brez dvoma je Deklaracija šefov držav in vlad izvenblokovskih dežel dokument ogromnega pomena. V prvem poglavju Deklaracije je med drugim rečeno: Nikoli vojna ni grozila človeštvu s hujšimi posledicami kakor danes in nikoli človeštvo ni imelo večjih sil za odpravo vojne kot sredstva za urejanje mednarodnih odnosov, kakor jih ima v našem času. Imperializem peša. Kolonialni imperiji in druge oblike tujega zatiranja narodov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki postopno izginjajo z zgodovinskega prizorišča. Izvojevani so bili veliki uspehi v boju mnogih narodov za nacionalno neodvisnost in enakopravnost... Sprejeli so tudi izjavo o nevarnosti vojne in poziv za mir. Izjava obsega štiri točke. V prvi točki je rečeno: Konferenca šefov držav ali vlad izvenblokovskih dežel je hudo v skrbeh, ker — celo vzlic že obstoječih napetosti — tako kot nikdar prej grozi svetu nevarni in kritični položaj z neposredno in zloveščo možnostjo spopada, ki bi sc pozneje skoraj gotovo lahko razvil v svetovno vojno. V dobi atomskega orožja in kopičenja sredstev za množično uničevanje, bi takšen spopad in vojna neizogibno pripeljala do opustošenja, kakršnega doslej še ni bilo, če ne tudi do uničenja sveta... Storiti je treba vse, da se tej katastrofi izognemo. Neogibno je, da zainteresirane strani, zlasti ZDA in ZSSR takoj opustijo svoje vojaške priprave in korake, ki jih delajo v zadnjem času ... Zgodovinska konferenca v Beogradu je zaključena. Sklepi te tako pomembne konference in dokumenti, sprejeti na tej konferenci so upanje človeštva, da ne bo prišlo do svetovnega uničenja. Prav zato pa ima beograjska konferenca neprecenljivo vrednost. Konferenca izvenblokovskih dežel bo zapisana z zlatimi črkami v analih zgodovine. lili S seje ObLO Ribnica Festival, priključitev Loškega potoka in drugo na občinski seji Na zadnji seji obeh zborov ObLO Ribnica, bila je v četrtek 31. avgusta, je predsednik ObLO Stane Goršič uvodoma pojasnil pomen in namen I. Ribniškega festivala. Festival bo imel dvojni pomen: na eni strani bo prikazan gospodarski razvoj ribniške komune v letih po osvoboditvi, ter politični pomen, ker bodo ob tej priliki proslavili 20-letnico vstaje naših narodov. Ribniška doVna je dala v osvobodilni vojni znaten delež in visok krvni davek. Poudaril je tudi, da bo festival postal tradicionalen. Da bo festival res uspel tako kot si zamišljamo, je poudaril tov. predsednik, pa moramo sodelovati vsi, posebno pa člani ljudskega odbora. Kakor nam je že znano, so se volivci Loškega potoka na zborih volivcev z večino glasov odločili, da se ta predel priključi občini Ribnica. Odborniki so v razpravi to odločitev Potočanov pozdravili. Prepričani so, da bo imel ta predel pod novo občino boljše pogoje za razvoj in da se bodo sredstva, ki bodo ustvarjena v merilu občine, pravično razdeljevala za vso področje ribniške komune. Vsi odborniki so bili soglasni, da se priključi Loški potok k ribniški občini. Občine Ribnica, Kočevje in Grosuplje so se zedinile, da ustanovijo Pedagoški center, ki bo opravljal delo za vse tri občine. Pokazalo se je, da ena občina ne bi zmogla stroškov za lastni pedagoški center. Kje bo sedež tega centra, bo urejeno kasneje. Tudi za ta predlog so bili odborniki soglasni. V občinah prav sedaj ustanavljajo občinske gozdne sklade in imenujejo upravne odbore teh skladov. Tako so tudi na seji ObLO Ribnica sprejeli odlok o ustanovitvi gozdnega sklada, odbornikom pa je bilo obrazložena funkcija tega sklada in imenovali so člane tega sklada. Računovodski center po združitvi trgovskih podjetij in gostinstva praktično ni več opravljal svoje funkcije. Zato so spre- jeli odlok o njegovi ukinitvi, inventar pa dodelili Stanovanjski skupnosti Ribnica. Ker je mandat dosedanjemu odboru Delavske univerze potekel, so izvolili nov upravni odbor. Odbor šteje deset članov. Od tega jih je ObLO imenoval pet, družbene organizacije pa bodo izvolile ostalo polovico. Nadalje so sprejeli odlok o hišnem redu, ki predpisuje za kršitelje denarne kazni in odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih v občini Ribnica. Na prošnjo nekaterih podjetij in Kmetijskih zadrug Ribnica in Sodražica so odobrili nekaterim posojila za obratna sredstva, drugim pa dali garancijske izjave za najetje kreditov. Prebrana je bila vloga trgovskega podjetja »DOM« Ljubljana, v kateri je omenjeno podjetje predlagalo ObLO, da se trgovsko podjetje »Suha roba« Sodražica priključi njihovemu podjetju. Odborniki so se izjavili proti temu, da se sodraško podjetje priključi ljubljanskemu in X mn o šolsko lelo Zopet je prišlo novo šolsko leto. Mladina in otroci so napolnili naše šole. Po dveh mesecih počitnic in raznolikih doživetij, ki bodo v mladih srcih ostali v neizbrisnih spominih, stopa mladina spet v svoje delo in učenje za življenje. Z veliko ljubeznijo, ponosom in samozavestjo sta pripravila mati in oče vse tisto, kar potrebuje otrok za šolo. Morda je šlo to nekje lažje, drugod malo težje, da so otroci dobili to, kar potrebujejo. Mamice so imele polno skrbi s svojimi malčki, ki letos prvič vstopajo v hiše znanosti. Veliko otrok je tudi letos zapustilo svoje domove in odšlo v dijaške domove, v nov svet. Bodisi oče ali mati sta se pri tem živo spominjala, ko sta odpravljala svoje otroke v šolo, tistih nekdanjih časov svoje rane mladosti, ko sta sama bila na tej poti, kot so danes njuni otroci, pa sta našla v svojem srcu samo grenak spomin, ki je ostal nekje daleč brez vsake ljubezni in brez lepote življenja mladih dni. V odnosih stare družbe je tedaj veljala za otroke palica, bodisi doma ali pa v šoli, ki je bila redni spremljevalec vzgoje in pouka v starih časih. V pogojih naše nove socialistične družbe je ta stara metoda vzgoje otrok in mladine odpravljena. Naša družba posveča danes veliko skrb našemu mlademu pokolenju, ki vstopa v življenje. Danes za vzgojo otrok ne skrbijo samo starši in učitelji, pač pa temu vprašanju posvečajo veliko skrbi in truda vse naše družbene organizacije in vsi delovni ljudje, posredno ali neposredno. Sola in naša mladina je danes tisti del vsebine dela naših družbenih organov, kateremu se posveča največ skr- bi in materialnih sredstev za vzgojo in napredek mladega rodu, pa naj bo to v materialnem ali pa v moralnem pogledu. Občinski komite ZK Kočevje je v zvezi tega dela imenoval komisijo, ki je imela nalogo, da je pripravila analizo dela z mladino. Na konferenci aktiva komunistov, prosvetnih delavcev, šolskih odborov, pedagoških aktivov in organizacij, ki delajo z mladino je komisija dne 4. septembra 1961 podala svoje poročilo. Iz tega poročila je razvidno, da je Še nešteto vprašanj in problemov, katere je potrebno reševati na naših šolah in organih družbe, da bo naša mladina še bolj napredovala. Življenje in delo z mladimi ljudmi je in bo porajalo vedno nove probleme, tega se zavedajo prosvetni delavci, šolski odbori in organizacije. Zato je potrebna nenehna skrb in delo po tem vprašanju. Tega pa ne bodo rešili samo prosvetni delavci in šolski odbori, pač pa je potrebno zato tesno sodelovanje vseh družbenih organov in organizacij. V prvi vrsti pa je to dolžnost staršev in prosvetnih delavcev, da so v tem delu aktivni. Šolski odbori, ki so se do sedaj zanimali samo za materialno stran šole, ne morejo rešiti ostalih vprašanj; tem odborom je potrebno, d:i pomagajo ostale organizacije naše družbe. S skupnim delom vseh naših organov in organizacij bo delo na šolah veliko bolj napredovalo. O delu in problemih pionirske organizacije je na konferenci spregovorila zastopnica Zveze prijateljev mladine, ki je podala več konkretnih predlogov za delo pionirjev. Vprašanje sodelovanja odraslih pri pionirski organizaciji, samoupravljanje pionirjev in odnosi med pionirji in mladino, vse to so problemi, ki jih je potrebno v delu upoštevati. Delo v pionirski organizaciji je društveno delo, za katerega so nedvomno prvi poklicani prosvetni delavci. Tudi starešinski sveti so organizacijska oblika, v katerih naj pomagajo v delu tudi KO SZDL. Samoupravljanje pionirjev je spet ena od oblik dela s pionirji, saj se v tem vzgajajo bodoči družbeni delavci in proizvajalci. Še celo vrsto vprašanj in problemov je bilo podanih na tej konferenci, ki naj se izvajajo v novem šolskem letu. O pogojih dela prosvetnega kadra in o predpisih o šolstvu je govoril predsednik Sveta za šolstvo Obč. LO. Res je, da so ta vprašanja bistvena za prosvetni kader, ker so prejemki prosvetnih delavcev še vedno precej nižji od plač v gospodarstvu ali pa drugih javnih službah. Predvideva se, da se bo to vprašanje rešilo z novim zakonom o javnih uslužbencih. Analitično poročilo in razprava sta dala bogato vsebino za delo z mladino. Starši otrok, prosvetni delavci, šolski odbori in organizacije bodo imele dovolj dela, od njihove aktivnosti v delu bodo odvisni tudi uspehi mladine v novem šolskem letu. Velike Lašče Kmetijska zadruga Velike Lašče namerava nabaviti za potrebe kmetijskih strokovnjakov in delavcev nekaj mopedov »Co-libri«. Prav bi bilo, da bi o tej gesti velikolaške zadruge razmišljali tudi v ostalih naših zadrugah in se ravnali po njenem vzgledu. Na beograjskem sejmu tehnike je sodelovalo s svojimi proizvodi tudi podjetje »Itas« iz Kočevja. Na ' sliki: pogled na del razstavljenih izdelkov, ki jih izdeluje »Itas« Vtisi iz Drage Draga, majhna, prijazna vasica sredi košenic in smrekovih gozdov, nedaleč od Loškega potoka in Čabranke, zibel partizanstva, je v nedeljo, 3. septembra praznovala svoj veliki praznik. Mogoče ni bilo v teh krajih še nikoli toliko veselo razpoloženih ljudi, zadnja leta pa prav gotovo ne. Ravno zato se je na ta veliki dan lepo pripravila, kot nevesta, predno pridejo ponjo svatje. Ozaljšala se je s cvetjem in zelenjem, se odela z zastavami, da bi svoje "svate« dostojno sprejela in počastila... sicer zato, ker ima "Suha roba« z ozirom na specifične pogoje ■lepšo perspektivo, da deluje samostojno. Podjetje bo treba podpreti, da bo res lahko odigralo tisto vlogo pri odkupu in prodaji izdelkov domače obrti, kot mu pripada. Pri glasovanju so se vsi odborniki, razen enega, izjavili, da se "Suha roba« ne priključi »DOMU«. Imenovali so tudi novega direktorja »Suhe robe«. Na kraju so razpravljali tudi o drugih zadevah (prodaja hiš SLP, reševanje prošenj ipd.). Ker odhaja dosedanji tajnik ObLO tov. Klun na novo službeno mesto, so imenovali novega tajnika tov. Petriča. Na seji so tudi sklenili, da bodo priredili za vse odbornike ljudskega odbora kolektiven izlet po naši domovini. Razstave na ribniškem festivalu V času od 10. do 17. septembra bo v okviru ribniškega festivala več razstav. Težišče gospodarske razstave bo na dvorišču za »Cenetom« v Ribnici. Tu bodo razstavljali LIP Ribnica — vezana vrata, lesno galanterijo in ostale lesne proizvode. Podjetje »Hrast« Dolenja vas bo razstavljalo elemente gradbenega pohištva, "Galanterija« Sodražica pa bo prikazala izdelke lesne galanterije, specialne dele gradbenega pohištva in drugo. »Žičnica« Ljubljana bo razstavljala premične sušilnice za les, ki jih bo v bodoče izdelovala v svojem novem obratu v Ribnici. Gradbeno podjetje »Gradbenik« bo prikazalo razvoj svojega podjetja od ustanovitve do danes. Tudi "Opekarna« bo razstavljala, in sicer specialne opečne izdelke. Kovinsko podjetje Ribnica bo ob vhodu v Ribnico razstavilo 40 m visoko dvigalo ter nekaj vrst betonskih mešalcev svoje proizvodnje. Ob Bistrici v bližini gradu bo razstavljajo podjetje »Suha roba« iz Sodražice izdelke domače obrti. Tu bodo prikazane tudi posamezne faze dela pri izdelavi suhe robe. V bližini bo razstavljalo podjetje »Žične tkanine« Sodražica svoje proizvode. V sejni dvorani ObLO Ribnica bo razstavljalo tekstilno blago podjetje »Sukno« Zapuže. V isti zgradbi bo posebno lepa pro-izvodno-komercialna razstava miniaturnih izdelkov suhe robe. Razstavni predmeti bodo naprodaj. Na zadružnem sejmišču v Ribnici bosta KZ Ribnica in Sodražica razstavljali najlepšo živino iz svojega področja. Pred zadružnim domom v Ribnici bo razstavljena mehanizacija (kmetijski stroji in drugo) obeh zadrug. Poleg tega bo v prostorih doma še posebna razstava vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva. Slikarsko-kiparska razstava bo v bivši Pelčevi hiši. Razstavljali bodo: slikar-amater domačin Veljko Oražem, akademski kipar Janez Bolko in verjetno tudi akademski slikar, profesor Franc Mihelič svoje slike z ribniško motiviko. Lovska razstava bo v šolski telovadnici, v domu JLA pa bo impresivna razstava fotografij padlega partizanskega fotografa 14. divizije, Jožeta Petka. Razstavljenih bo sto fotografij. Tudi ml Imamo skrbi Večkrat starejši pravijo: »Toliko skrbi imam, a ti jih nimaš nič!« Ali res nima mlad človek skrbi? Je res brezbrižen za vse, kar se okrog njega godi? Iz pogovorov z mladinci pa si človek ustvari drugo sliko: »Doma me ne razumejo,« pravi večina. In zakaj ga ne razumejo? Mnogo vprašanj lahko stavimo na to temo. »Ko pridem domov, sem mogoče slabe volje. Tiho sedim in ni mi do ničesar. Potem pa začnejo: Ali imaš že spet slabo vest? Kaj si spet naredil v šoli? Takrat nehote malo ostreje kot sicer nekaj rečem, doma narobe razumejo in prepir je tu. Počasi se kar odtujujem od doma. Saj vem, da mi doma hočejo dobro, ampak pri meni vedno narobe začnejo!« Tak je bil pogovor z mladincem, ki nima edini take težave. Ali se ta problem ne da rešiti? So starejši ljudje res že Bila je res lepa, ta naša »nevesta«, k čemur je precej pripomoglo tudi lepo, prav počitniško vreme. Že v zgodnjih jutranjih urah so od vseh strani prihajale kolone avtomobilov in motorjev, iz Kočevja in Ribnice preko Loškega potoka in Medvedjeka, iz cerkniškega konca ter od Gabra preko Trave. Že zgodaj zjutraj so se po vasi razlegali veseli zvoki, ljudje, domačini in gostje, pa so se praznično razpoloženi sprehajali po cesti ali po bregu pod gozdom, kjer so se utaborili gostinci in pridno stregli žejnim in lačnim gostom ... Organizacija je bila dobra, ni kaj reči. Vsega je bilo dovolj, le jedi je menda zmanjkalo. Pa postrežba? Ta je ponekod šepala in v veliki gneči pred »šanki« je človek kar težko prišel na vrsto. Pred deseto uro so po zvočnikih (na žalost je bil samo eden!) naznanili, da se bo slavnostni del proslave vsak čas pričel. Množica ljudi se je zgrnila na prostor pred spomenikom in napeto čakala ... Nato sta po cesti od Lazca prikorakali partizanska patrulja iz Ribnice in mladinska delovna brigada iz Kočevja ... Ljudje so vzdrhteli, saj je bilo prav tako kot včasih: strumen korak, vihrajoče zastave, pesem in marsikateri partizanski znanec. Za njimi je prišla mladinska brigada, prepevajoč udarne, brigadirske pesmi. Povabljenci in člani nekdanjega Ribniško-notranjskega okrožja se zgrinjajo pred tribuno. Med ljudmi včasih zašumi, zavalovi in stara, brezzoba ženska, oblečena vsa v črno, se skloni k sosedi in pravi: »Ga vidiš? Prav tak je, kot je bil nekoč!« »Kdo?« »I, no, Zorko?« "Kateri Zorko?« "Komandir Zorko ...« »A, Zorko? Seveda ga poznam! Kdo pa ga ne bi poznal!... Poglej tamle onega brkatega, gotovo se ga spominjaš. Včasih je tako smešno migal s svojimi ogromnimi brki...« »Tisti sivolasi s klobukom? Da, da, doma je iz Grčaric ...« In tako naprej. Kadar so katerega spoznali, so staknili glave in se šepetaje pogovarjali. Vsak je pripovedoval, kar je o kom vedel, vsem pa je sijalo zadovoljstvo iz oči, da jih je ob- Kakor vsako leto, tudi letos kočevski mladinci sodelujejo na zvezni mladinski delovni akciji v Makedoniji. Skupina mladincev, ki se sedaj nahaja v Makedoniji, je odšla na delo v začetku avgusta. Kočevski mladinci so vključeni v ljubljanski MDB »Anice Černejeve«. Brigada se nahaja v mladinskem delovnem naselju »Šumarice« v bližini Kumano-vega. V tem naselju je sedem mladinskih delovnih brigad iz raznih predelov naše domovine. V brigadi je zelo razgibano kulturno in zabavno življenje. Vsak večer so na programu kul-turno-zabavni programi. V naselju delujejo razni tečaji, tako tečaj za vožnjo z motornimi vo- pozabili svojo mladost? Če se pa le še kaj spominjajo, je to skoro vedno v škodo sodobni mladini. »Ko sem bila jaz tolikšna, nisem nosila kratkih rokavov.« Je res greh, če mladina teži za nečim lepim in zdravim? Res je težko razumeti, da mladina hitreje dozoreva kot nekoč. To zahteva čas. Kdo se je prej zmenil za 17-letnega človeka! Zdaj je tak mladinec marsikje že na samostojnem delovnem mestu. Mladina si kmalu izoblikuje svoj pogled na svet. Včasih je večji del zavzemala religija, današnja mladina pa si je v tem pogledu že izoblikovala nova mnenja. Še in še se pojavljajo problemi v življenju mladih ljudi in razumljivo, da imajo včasih precej skrbi. iskalo toliko ljudi, toliko znancev ... Da, ti naši preprosti, neustrašeni ljudje! Po slovesnem delu proslave so se ljudje zgrnili preko ceste k spomeniku in k tribuni. Stiski rok, vzkliki veselja in presenečenja nad nenadnim srečanjem, tu in tam skrivaj otmjena solza. I Marsikdo se ustavi pred sporne- i nikom in ga občuduje. Saj je res lep, ta spomenik! Nekaj me- I trov visok obelisk, vitek, a tr- 1 den, kakor to naše ljudstvo. j Okrog gornjega dela obeliska se ovija kovinast oklep z najrazličnejšimi figurami, ki ponazarjajo našo ljudsko revolucijo. Poleg stebra stoji manjši granitni kvadrat z imeni 164 padlih borcev, aktivistov in žrtev fašističnega nasilja, vseh doma iz teh krajev ... Vsako leto, da, vsak mesec, odkrivajo po vsej domovini številne spomenike, ki naj še poznim rodovom pripovedujejo o veličastni borbi naših narodov za socialno in nacionalno osvoboditev, za sodobnejši, pravičnejši družbeni red. Še večji pomen pa imajo podobna srečanja preživelih udeležencev tega boja, iz njihovih pripovedovanj pa človek razbere, da so najveličastnejši spomeniki postavljeni v njihovih srcih, 'kjer še vedno tli ideja revolucije kakor tudi spomin na vse ono, ki so za uresničitev teh idej žrtvovali svoja dragocena življenja ... Ljudje so se razkropili po vsej vasi. Nekateri so se kljub precejšnji, skoraj nenavadni vročini odločili za ples, drugi so se polegli kar po tleh in po malem prigrizovali, precej pa jih je odhitelo v hladno senco pod gozdom. Kmalu so se pričele zbirati večje ali manjše skupine in spraševanj, pripovedi in pojasnjevanj ni ne konca ne kraja. Ta sreča znanca, ki ga že toliko let ni videl, oni sprašuje po drugem, ki je že mrtev... Vsa ta srečanja pa se stekajo pred »Sank«, od koder se kmalu oglasi vesela, čeprav nekoliko hri- > pava partizanska pesem. Pod večer se je hrup v Dragi polegel; odšli so poslednji udeleženci proslave in odnesli s seboj prijetne vtise z lepega, prisrčnega partizanskega srečanja. F. Grivec žili, za fotokino in zidarski tečaj. Ob nedeljah imamo razna športna tekmovanja v nogometu, atletiki in rokometu. Med seboj tekmujejo čete ter brigadna moštva. Po zaključnem delu tekmovanja bo najboljši tekmovalec prejel značko »Narodnog sportista«, najboljša brigada pa trak revolucije. Naša brigada uspešno opravlja svoje delo. Že v prvem tednu so bili doseženi lepi uspehi. Delamo teden dni dopoldne, naslednji teden pa popoldne. V popoldanskih urah je delo precej naporno, ker sonce na traso močno pripeka. Delavni dan na trasi traja šest ur. Vstajamo že ob štirih zjutraj. Potem sledi jutranja telovadba in zbor s spuščanjem zastave. V dopoldanskih ali popoldanskih urah smo prosti. Prosti čas izkoristimo vsak po svoje, nekateri pa obiskujejo tečaje. Z dnevnimi novicami smo vedno na tekočem. Časopise prejemamo redno vsak dan. Imamo tudi brigadirje, ki nam predavajo. Pred kratkim sta odšli iz našega naselja dve brigadi. Ob slovesu jim je naša brigada priredila kulturni program s tabornim ognjem. Brigada se bo vrnila domov v začetku septembra. Brigadirji: Jože Jelenc, Aco Marolt, Ludvik Kos, Jože Rozman, Marjan Pucelj, Tone Zupanc, Ivanka Kezele, Ljuba Južnič, Franc Cvelbar, Jože Kavran, Alojz Bojc in Zdravko Štimpc prav lepo pozdravljamo starše in prijatelje. Naši mladinci v Makedoniji I. Ribniški festival bo merilo napredka ribniške komune, združen s proslavo 20. obletnice vstaje naših narodov Številka 37 Tekmovanje v Celju V nedeljo, 3. septembra t. 1. se je vršilo v Celju zvezno atletsko tekmovanje mlajših mladink. Tega tekmovanja se je udeležilo nad 200 tekmovalk iz 25 klubov in društev iz cele Jugoslavije. Prvič so se poizkusile v tej težki konkurenci za naslove zveznih prvakinj tudi mlade atletinje kočevskega Partizana. Namen udeležbe na tem tekmovanju je bil v tem, da se atletinje priuče in pridobe rutine na tako važnih in kakovostnih tekmovanjih, pa vendar so posegle nekatere kar krepko v tekmovanje in dosegle prav lepe uspehe. Plasirale so se pri tako močni konkurenci iz cele države v polfinale in celo v finale v nekaterih disciplinah. Najboljša izmed kočevskih atletinj je bila nadarjena Mara Bohanec, ki se je s skokom 4,83 m v daljino uvrstila na četrto mesto. Četrta v državi — to je velik uspeh mlade tekmovalke in lepa afirmacija TVD Partizan Kočevje. V teku na 60 metrov je dosegla čas 8,7 sek., uvrstitve na mesto še nimamo. Tudi Jermanova je prišla v teku na 60 m s časom 9,1 sek. v polfinale. Kakor že omenjeno radi velike udeležbe še nimamo končnih rezultatov. Štafeta 4X60 metrov je dosegla četrto mesto, kar je tudi odličen uspeh v državnem merilu. Naše tekmovalke so bile najmlajše na tekmovanju t. j. komaj so prestopile starostno dobo za skupino, ali vkljub temu so vztrajale v konkurenci s starejšimi, ki se letos poslavljajo iz te skupine. Bile so tudi edine tekmovalke iz podeželja, ki so resno posegle v razvrstitev s tekmovalkami mestnih klubov. Prihodnjo nedeljo bo republiško tekmovanje mladincev in mladink v Ljubljani in Novem mestu. Po uspehih teh tekmovanj bomo lahko dokončno ocenili napredek kočevskih atletov, ki se naglo razvijajo v močno družino ljubiteljev atletike, kar dokazujejo tudi pri rednih treningih in društvenem življenju na sploh. V ostalih festivalnih dneh se bodo vrstile razne kulturne in športne prireditve. Kulturne prireditve se bodo začele že prvega dne festivala s koncertom godbe na pihala »Tine Rožanc« iz Ljubljane, (od 15. ure dalje), istega dne ob 19. uri pa bo pevski koncert KUD »Tine Rožanc«. Za torek, 12. septembra vas posebej opozarjamo na koncert Slovenskega okteta, nastop baletne skupine ljubljanske Opere in solistov ljubljanske Opere z zadetkom ob 19. uri. V sredo, 13. septembra ob 19. uri, bo ribniški humoristični večer in nastop Pevskega zbora iz Slemen, v četrtek 14. septembra ob 19. uri pa bo nastop Velikega orkestra Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča s pevci-solisti. Naj opozorimo še na soboto, 16. septembra. Ob 19. uri bo uprizo- rila ribniška »Svoboda« dramo »Včeraj popoldne«. Ljubitelje športa opozarjamo na športne prireditve, ki bodo v festivalskih dneh v Ribnici. V ponedeljek, 11. septembra, bo ob 16. uri nogometna tekma, ob 19. uri pa nastop telovadcev zveznega razreda. Ne zamudite redke priložnosti! Naslednji dan, v torek, bo odbojkarska tekma, in sicer ob 15. uri, v sredo ob 17. uri pa košarkarska tekma. V četrtek ob 15. uri bo namiznoteniški turnir, v petek ob istem času pa spet košarkarska tekma. Naj vas opozorimo še na otvoritev novega strelišča v Sodražici, ki bo zadnji dan festivala, to je v nedeljo 17. septembra ob 10. uri. Poleg teh bodo še nekatere druge prireditve, tako koncert godbe Ljudske milice iz Ljublj. KOČEVJE Umrl je Majcen Ivan, iz Gonja 14, star 15 let. LOŠKI POTOK Rodila je Novak Vida, delavka iz Retij 103 — dečka Janeza. Ljubljani sta se poročila: Kornik Branko iz Ljubljane, tar 24 let in Benčina Ivanka iz 1 ravnika 83, stara 20 let. . umrl je Žiberna Miran, otrok Jz Sel pri Sežani, star 7 let. DOLENJA VAS Rodila je Gorše Frančiška, gospodinja iz Dolenje vasi 98 — deklico Regino. KOSTEL Rodila je Volf Marija, predmetna učiteljica iz Vasi 4 — dečka Franca. draga v Ljubljani sta se poročila: Turk Anton kmet iz Drage 5, star 20 let in Turk Kristina, uslužbenka iz Lazca 17, stara 21 let. Umrl je Poje Franc upokojenec iz Pungrta 2, star 74 let. ČESTITKI v Mariji Poje iz New Yorka poklja lepe pozdrave in ji želi na hovi življenjski poti veliko sre-Ce’ zdravja in zadovoljstva družina Skender iz Kočevja Ljubi mami Ani Lenassi iz Kočevja želimo ob njenem življenjskem prazniku vse najbolj- Z!^5^*LE« — glasilo Občinskega "Obora SZDL Kočevje in Ribnica. **daja In tiska CZP »KOČEVSKI nisi " v Ko znatno olajšan prevoz lesa iz Debelega vrha v dolino....... Na osnovni šoli v Predgradu se že nekaj časa mudijo zobozdravstveni delavci iz Centralne šolske poliklinike iz Ljubljane. Otrokom, pa tudi kmečkim za- 17. septembra ob 10. uri v Ribnici, ob 11.30 uri pa v Sodražici. Ljubitelji turističnih znamenitosti, si bodo lahko ogledali »Francetovo jamo«, turistično postojanko na Grmadi, Jelenov žleb, Travno goro in druge kraje. Naj še povemo, da bo v nedeljo 17. septembra ob 14. uri na Travni gori lepa slovesnost. Ob 14. uri bodo odkrili spominsko ploščo v spomin na ustanovitev prve ribniške čete, ki je bila ustanovljena v juliju 1941 ter otvoritev vodovoda na Travni gori. V festivalskih dneh bodo tudi družabne prireditve z ljudskim rajanjem, tako prvega dne festivala ter v soboto 16. in nedeljo 17. septembra. Qilanfe prebivalcev Zahvale Jkvdam Jzgu&liena Jxekiici IN MEDNARODNIH DOGODKIH«, ki bo v torek, 12. septembra ob 20. uri v dvorani družbenih organizacij (za komitejem). Predaval bo tov. Sergej Vošnjak, član CK ZKS. PREKLIC Ivka Rede iz Gabra in Marija Knavs iz Podplanine pri Gabru preklicujeva besede, ki sva jih izrekli dne 1. julija 1961 Ludviku Volfu iz Podplanine. Ivka Rede Marija Knavs varovancem, nudijo zobozdravstvene storitve. DRUŽABNA PRIREDITEV NA GRMADI Preteklo nedeljo je bila na Grmadi nad Velikimi Poljanami družabna prireditev, katere se je udeležilo večje število prebivalcev iz bližnje in daljnje okolice. Grmada se vedno bolj uveljavlja kot turistična postojanka. Kakor vemo, je na Grmadi turistični dom, ki ga ljudje radi obiskujejo. Kot smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk, je bila ustanovljena v Kočevju glasbena šola. V prihodnjih dneh bo začela z rednim delom. Vsi smo si edini, da je bila ta šola naši mladini potrebna. Dajala ji bo možnost, da se tudi na tem polju izobražuje /in si plemeniti srce. Zaposlila jo bo v prostem času in jo tako odvračala od pohajkovanja in ceste. Značilnost naše kočevske glasbene šole je tudi v tem, da daje poudarek tako imenovanim ljudskim instrumentom, ki so danes zelo razširjeni med ljudmi ali ki imajo izvor v ljudstvu na primer blokflavte (slovensko kljunaste flavte), harmonika itd. Poučevali bodo tudi na novem instrumentu — melodika imenovanem, ki je v nekem sorodstvu s harmoniko, samo da pihamo vanj in da ima tipke. Igranje na te instrumente, ki jih bomo na novo uvedli, je lahko, tudi otrok se temu hitro priuči in kar je najvažnejše — razmeroma poceni so. Kočevska glasbena šola je ena izmed prvih šol, ki je uvedla harmoniko v svoj redni učni program. Ta instrument, ki smo ga do nedavna poznali samo iz gostilne, veselic in plesa, dobiva drugod po svetu vedno večjo veljavo tudi kot resen glasbeni instrument. Zato je OBVESTILO »AVTO« — Splošno avtoprevozništvo Kočevje obvešča, da je uvedlo novo avtobusno progo RIBNICA—KOČEVJE— ČRNOMELJ VOZNI RED ZA LETO 1961/62 Odhod km Avtobusne postaje Prihod 5.25 0 RIBNICA 5.30 4 Nemška vas . . . . . 5.35 6 Dolenja vas . . . . , 5.45 11 Ložine 5.50 5.55 14 Stara cerkev .... . . . 15.50 15.45 6.00 18 KOČEVJE 15.40 6.05 23 Livold 6.15 28 Mozelj 6.20 30 Rajndol 6.30 36 Knežja lipa . . . . , 6.40 40 Brezovica 6.45 43 Nemška loka . , 6.50 44 Odcep za Koprivnik . . . . . 14.50 7.00 47 Niklarji 7.15 51 Hajka 7.20 53 Grič 7.25 55 Dobliče 7.35 58 Kanižarica 7.40 60 ČRNOMELJ .... Opomba: Avtobus ima v Livoldu zvezo z avtobusom, ki pride iz Broda na Kolpi za Ljubljano. V Črnomlju ima zvezo na vlak v smer Karlovac in Novo mesto, enako v povratni smeri. V Ribnici je zveza na avtobus, ki pride iz Ljubljane in gre na Travo. Avtobus vozi vsak dan. »AVTO« SPLOŠNO AVTOPREVOZNIŠTVO KOČEVJE PRODAJA Komunalna vrtnarija Kočevje, prodaja osnovna sredstva: 3 kadi................po 1.000 litrov 1 sod ...............od 600 litrov 1 škropilko na kolesih Interesenti naj se zglasijo v Vrtnariji Kočevje Komunalna vrtnarija Kočevje nujno, da ga začnemo poučevati na strokovni podlagi in skušamo izvajati na njem kvalitetne skladbe. Druga značilnost in pomembnost glasbene šole bo ta, da bo v čim večji meri pospeševala skupinsko igranje (ansambelsko igranje). Radi bi dobili močan harmonikarski zbor, ki bi bil zmožen izvajati koncertne skladbe, skupinsko igranje novih ljudskih instrumentov itd. Skupinsko igranje daje mlademu človeku smisel za skupno delo in ga navaja k obzirnosti, podrejanju skupnosti, natančnosti. Poleg teh instrumentov bodo poučevali seveda vse »klasične« instrumente, kot klavir, violino, trobila in pihala. Tu se bo vzgajal naraščaj za našo godbo in druge glasbene ansamble. V kolikor ne bodo imeli učenci takoj lastnih instrumentov, ki so precej dragi, jim bo šola po možnosti posojala svoje instrumente. Seveda pa mora biti cilj vsakega, da si čimprej preskrbi lasten instrument, saj si je drugače težko predstavljati uspešen študij instrumenta. Vsi učenci brez izjeme bodo morali obiskovati tudi obvezne stranske predmete, predvsem seveda nauk o glasbi, saj daje ta teoretično podlago za vsako glasbeno udejstvovanje. Jasno je, da bo morala šola doseči redno obiskovanje teh stranskih predmetov, ker bo dajala ob koncu študija spričevala in bo odgovarjala za znanje svojih učencev. Dokončno vpisovanje v glasbeno šolo bo v PONEDELJEK, 11. septembra od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure. Vsak učenec se mora priti vpisati SAM OSEBNO. S seboj naj prinese kolek za 50 din. Dopoldne naj pridejo k vpisovanju učenci, ki imajo pouk na oso. šolah popoldne, popoldne pa gimnazijci in tisti z osn. šol, ki imajo pouk dopoldne. Odrasli naj se pridejo vpisati kadarkolL Tam bodo lahko dobili vsi učenci tudi nadaljnja navodila o organizaciji pouka. Kot na vseh drugih šolah te vrste je tudi na naši glasbeni šoli šolnina. Znašala bo po sklepu upravnega odbora šole 1000 din na mesec. Ce se šola v glasbeni šoli iz ene družine več otrok, se šolnina zniža. Tako plačata dva učenca le 1.500 din mesečno, trije 1.800 din. Socialno šibkim učencem pa lahko upravni odbor zniža šolnino ali jih celo oprosti plačevanja. Tudi uspeh učenca bo vplival na višino šolnine, vendar šele v II. polletju. Sola ima svoje prostore v bivšem dijaškem domu druga stavba, prvo nadstropje. Uradne ure v ravnateljstvu so vsak dan od 9. do 11. ure. V tem času lahko starši plačajo šolnino in se zanimajo za napredek svojih otrok. Mislimo, da smo zaenkrat dovolj pojasnili strukturo nove šole in njeno delovanje. Se enkrat bi poudarili, da ni namen šole vzgajati glasbenike — strokovnjake, ampak vzgajati mlade ljudi tudi v tej lepi umetnosti in jih čim več navdušiti za aktivno glasbeno udejstvovanje. Dejstvo je namreč, da je danes glasbe zelo veliko, večkrat celo preveč, veliko premalo pa je glasbenikov, to je ljudi, posebno mladih, ki bi muzicirali. Zato pa želimo, da zajame glasbena šola čimveč mladine in jo navduši za igranje, ne pa samo za pasivno poslušanje. Zato pa le korajžo in z veseljem na delo! Miloš Humek JADRAN, KOČEVJE: od 8. do 10 .septembra italijanski barvni cinemascopski film »Her-kules in lidijska kraljica«, 11. in 12. septembra angleški film »Veliko pričakovanje«, 13. in 14. septembra italijanski barvni cinemascopski film »Kitajski zid«, od 15. do 17. septembra španski barvni film »Prodajalka vijolic«, 17. septembra ob 10. uri matineja jugoslovanskega filma »Piko in tekma z motorjem«. SVOBODA, RUDNIK: 9. in 10. septembra japonski 'film »Žrtvovana dekleta«, 16. in 17. septembra avstrijski barvni film »Mozart«. RIBNICA: 8. in 9. septembra mehiški film »Poslednja želja«. SODRAŽICA: 9. in 10. septembra ameriški cinemascopski film »Plesalke«, 16. in 17. septembra ameriški cinemascopski film »Zapeljani avtobus«. LOŠKI POTOK: 10. septembra ameriški barvni film »Dama in lopov«, 17. septembra italijanski film »Krik«. VELIKE LAŠČE: 9. in 10. septembra angleški film »Ureži njeno ime s ponosom«, 16. in 17. septembra francoski film »Pesem mrtvim ljubimcem«. DOBREPOLJE: 9. septembra ameriški barvni film »Zlato v džungli«, 10. septembra jugoslovanski cinemascopski film »Vohun X-25 javlja«, 13. septembra poljski film »Likvidacija«, 16. in 17. septembra ameriški barvni cinemascopski film »Deviška kraljica (Elizabeta I)«. PONIKVE: 14. septembra poljski film »Likvidacija«. KOČEVSKA REKA: 9. in 10. septembra ameriški film »Potemneli angel«, 13. septembra italijanski film »Navadno neznani lopovi«, 16. in 17. septembra, ameriški barvni film »Človek, ki je delal dež«. PREDORAD: 9. in 10. septembra francoski barvni »Pevec iz Mehike«, 16. in septembra ameriški barvni film »Vitezi okrogle mize«. BROD NA KOLPI: 9. in 10. septembra sovjetski film »Križarka Varjag«, 16. in 17. septembra ameriški barvni film »Sa-yonara«. film 17. SOBOTA, 9. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Kvartet Jožeta Privška — 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki — 10.15 Zabavna glasba za sobotno dopoldne — 12.00 Lovski kvintet nastopa — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester Ljudske milice — 12.45 Havajski zvoki — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pet pesmi Josipa Prochaske zapoje Mirko Brajnik — 14.00 V vedrem tonu — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Emil Adamič: Otroška suita — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Od tod in ondod — 16.40 Moški komorni zbor i? Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevca Joe Stafford in Frank Sinatra — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Tri arije iz Gounodovega Fausta — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domač uvod v prijeten sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 10. septembra 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Reklame— 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Pihalna godba LM igra koračnice — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 V tričetrtinskem taktu — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Orgle in orglice — 9.00 Poročila — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Štiri črnsk« duhovne pesmi in Gershwinovs uspavanka iz »Porgy in Bess« — 10.00 Še pomnite, tovariši... — 10.30 Po domače... — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Milenko Sober: Morje — 12.00 Naš: poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila ir zabavna glasba — 13.30 Za naše vas — 13.50 Pol ure z zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Reklame — 15.31 Majhen mozaik melodij — 16.0C Igramo za vas — 17.00 Športne popoldne — 19.00 »Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.3C Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.0C Športna poročila — 21.10 Pete: Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu — 22.15 Plesna glasba — 23.00 Poročila — 2J.05 Nočni koncert operne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Srečanje v partizanski Dragi Vožnje z avtobusi 10. septembra v Ribnico Sonce je prijetno sijalo, ko nas je kočevski avtobus pripeljal pred moderno avtobusno postajo v Kočevju. Cul sem napovedovanje službujočega, da imajo potniki zvezo proti Starem trgu in Brodu na Kolpi. Kako prijetno je to, če se človek spomni, da pred 25 leti ni bilo tod še duha ne sluha za zveze s temi kraji. Tokrat pa taka zveza, avtobusna postaja in lep trg ob njej ... S tovarišem Rudolfom sva krenila po mestu in bil sem resnično iznenaden ter odprtih ust poslušal spremljevalca, ki nama je pripovedoval, kaj vse bo še zgrajeno v Kočevju. Stolpnice, nove moderne stavbe, krasen vajenski dom, pa parki in živahnost v mestu dajejo videz novega mladega mesta v naši domovini pod Fridrihštajnom in ob Rinži. Ob sedmih smo že čakali na avtobus pred stavbo ObLO, ki nas je naložil za partizansko Drago, kamor smo bili namenjeni. Ribnica nas je pozdravila že vsa pobeljena in urejena za bližnje festivalske dni, pa smo se že ustavili v obnovljeni Sodražici, ki kaže novo lice in lepo urejenost. Že lezemo v klance in v avtobusu teče razgovor o velikih dneh, ko so naši borci in aktivisti napadali sovražne kolone, postojanke ... Tovarišica ob meni je povedala, kje je padel njen sin, kje so naši pognali v beg Italijane, pa že smo bili skozi Hrib in Travnik v reber, kjer so mučili neko partizanko, ko je ustrelila Italijan, oficirja. Nemo smo se poklonili spominu padlih talcev v Sodolu. V Lazcu smo občutili, da smo že na cilju. Slavoloki, zastave, zelenje na oknih, vse to nas je prijetno razveselilo. Se nekaj kilometrov in bili smo v Dragi. Godba iz zvočnikov, pozdravljanje znancev, objemanje, vsepovsod veselje in zadovoljni obrazi, ki so nas spremljali. Najprej smo si ogledali razstavo NOB. Prav bi bilo, da bi bila na vpogled še kje na Kočevskem, saj prikazuje borbo naših ljudi te deželice in današjo bogato rast v novi domovini. Zanimivi pa so bili komentarji obiskovalcev, ki so našli sami sebe, svojce, znance, kraje. Obnavljali so spomine in podoživljali zgodovino naše borbe na Kočevskem. Ustavil sem se ob panojih slik naših pionirjev in se znova zamislil, kako je bilo med vojno, ko so ti pionirji sedeli v šolskih klopeh. Pionirji iz Trave, Osilnice, Papežev, Fare, Mozlja in drugod so bili hrabri! Marsikateri je obstal pred sliko in se zamislil ob njej!... In pred drugim panojem doživljaj, ki me je pretresel. Neka žena s črno ruto na glavi je gledala sliko in jo nemo poljubila. Na sliki je spoznala svojega sina — partizana. Solzna v očeh je opazila nas, ki smo gledali ob strani in povedala nam je, da je današnji praznik tudi dan njenega sina, katerega ime je vklesano na spomeniku v vasi! In ko sem stal na slavju in poslušal besede naših govornikov, prvoborcev, aktivistov, sem iskal med njimi v množici zna- Vse, ki se nameravajo udeležiti proslav I. Ribniškega festivala v nedeljo 10. septembra z avtobusi, seznanjamo z odhodom avtobusov v Ribnico. Iz Trave bo odhod avtobusa ob 5.30 uri, prihod v Ribnico ob 7. uri, iz Hriba bo odhod ob 6.30, prihod v Ribnico ob 7.30. Iz Sodražice bodo vozili avtobusi za Ribnico ob 7.30 (prihod v Ribnico ob 8. uri), 8. uri (prihod v Ribnico ob 8.30), 8.30 uri (prihod v Ribnico ob 9. uri) in ob 9. uri (prihod v Ribnico ob 9.30 uri). Iz Grčaric bosta vozila dva avtobusa. Prvi bo imel odhod ob 6. uri (prihod v Ribnico ob 6.30), drugi bo imel odhod ob 7. uri (prihod v Ribnico ob 7.30 uri). Iz Rakitnice bo odhod avtobusa ob 7.45 uri, prihod v Ribnico ob 8. uri. Iz Kočevja bodo vozili avtobusi ob 7., 8., in 9. uri, prihod v Ribnico pa ob 7.30, 8.30 in 9.30 uri. Povratek avtobusov iz Ribnice bo ob 16. ure dalje. Prevoz z avtobusi na področju občine Ribnica ter iz Trave in Loškega potoka bo brezplačen, za udeležence iz Kočevja pa bo cena vozovnicam 100 dinarjev. Pa še opozorilo voznikom motornih vozil. Parkirni prostori bodo trije: v Gorenji vasi, na štadionu pri Opekarni in pri bivši žagi »Šercer«. ne obraze soborcev iz vojnih dni. Ni bilo med njimi sekretarja Zmaga, ne Grčarja-Petra, Sev-ška Ivana, Zakrajška Jožeta, pa Milana Vrtačnika, s katerimi smo del naše borbe preživljali na Kočevskem. Padli so v boju. Ne bomo pozabili vsega, in le škoda, da je bilo to snidenje tako kratko. Tovarišica Nada je bila vesela, ko je pokazala svoje pionirje, sedaj že velike, odrasle državljane in ponosna je bila nanje. Tudi sam sem doživel ob tem prazniku vesela snidenja s svojimi nekdanjimi učenci pionirji in pionirkami s Kočevske. Lepo je bilo v Dragi... Tratar Marjan-Učo Ceste v dohodu v Ribnico bodo iz smeri Kočevje, Ljubljana in Sodražice (preko Jurjeviče) 10. septembra od 5. ure zjutraj do 23. ure zvečer zaprte. Promet se bo v tem času odvijal po obvozni cesti, ki se odcepi v Gorenji vasi, mimo LIP skozi Hrovačo, kjer preide pred bivšo žago »Šercer« na glavno cesto. Zapore cest bodo označene. Na Po končanem slavnostnem delu proslave v Dragi sem se med drugim spoznal tudi s staro partizansko materjo Tonko Križ iz Trave. Dobil sem je na tribuni v krogu starih prijateljev iz vojnih dni, ko so jo spraševali po zdravju in se spominjali minulih časov ... »Doma sem iz Trstja na Hrvaškem«, je pripovedovala Tonka in mi ljubeznivo stresala desnico. Z zdravim očesom se mi je veselo smehljala, ves njen zgubani obraz pa je sijal v velikem zadovoljstvu. »Med vojno sem zelo veliko pretrpela, mnogo več kot marsikdo drugi. Vedno sem bila napredno usmerjena, ko pa je prišel k nam italijanski okupator, sem se takoj povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem. Vsak partizan se je lahko ustavil pri meni ob vsakem času. Ker nimam družine, sem se toliko bolj navezala na naše fante, ki so se borili za osvoboditev domovine. Pomagala sem jim vedno, kolikor sem mogla... Zaradi sodelovanja s partizani so mi 1942. leta Italijani po- Do 13. septembra lepo vreme, potem nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladneje. Draga je praznovala (Nadaljevanje s 1. strani) je nato odkril spomenik in ga izročil v varstvo krajevnim organizacijam v Dragi. V kratkem nagovoru je ponovno poudaril pomen letošnjih praznovanj ter to, da se moramo z vsemi silami boriti za mir in prijateljsko sožitje med narodi. S tem je prešel na pomembno konferenco neblokovskih držav v Beogradu, omenil napore državnikov, ki so se zbrali na zasedanju, da bi ohranili mir in omilili napetost v svetu, posebno med obema blokoma, ter predlagal, da bi s tega zborovanja poslali v Beograd pozdravno brzojavko ... S tem je bil slavnostni del proslave, v katerem sta sodelovala Invalidski pevski zbor iz Ljubljane in godba na pihala DPD Svoboda iz Kočevja, zaključen. (vec) vseh križiščih bo stalna prometna služba, kakor tudi na parkirnih prostorih. Vozila bodo morala biti zaklenjena. Za kolesarje je predviden prostor za shrambo koles poleg parkirnih prostorov za vozila. Za vprežna vozila naj si lastniki sami poskrbijo za shrambo vozil in živine izven Ribnice. žgali dom, sama pa sem jim komaj ušla. Zbežala sem v Drago, kmalu nato pa sem odšla na Travo, kjer sem še sedaj. Tesno sem sodelovala s hrvaškimi in slovenskimi partizani, nosila sem jim hrano in pošto, kasneje sem imela tudi kuhinjo. Fašisti so me večkrat iskali, da bi me odgnali v pregnanstvo, vendar sem jim vedno pobegnila. Včasih sem sc tudi pretvarjala, da sem gluhonema ...« 1943. leta je prevzela na Travi partizansko kuhinjo. Ce nikjer drugje, so partizani dobili hrano pri njej. Da, večkrat ji je šlo precej trdo, vendar se je vedno znašla. Vsako leto je vzredila prašiča — za svoje fante, kakor je partizane imenovala. »Nikdar pa ne bom pozabila tistega dne spomladi 1945, ko je zadihala pomlad, vsi pa smo tudi že čutili bližajočo se svobodo... Vse vojne muke, ki sem jih pretrpela do takrat, se ne morejo primerjati s tem, kar sem pretrpela tedaj. Imela sem spravljene precej partizanske opreme in hrane. Pridrveli so četniki, ki so prišli v naše kraje večkrat, in prevrnili vso hišo. Nekaj stvari so našli, potem pa so me vprašali, če imam še kaj. Dejala sem, da ne... Odvihrali so v hlev, kjer so našli nek nahrbtnik ...« »Ubiti!« so nekateri zakričali. »Sežgali jo bomo, ker je bila banditska kuharica!« »Vrgla sem se prednje na kolena in jih prosila, naj me ne ubijejo. Toda moje prošnje in jok niso nič pomagale; odgnali so me na skedenj in na podu zažgali nekaj slame. Kljub upiranju so me vrgli v ogenj... ZANIMIVO PREDAVANJE V KOČEVJU V torek 5. septembra je DU Kočevje organizirala predavanje o mednarodnih političnih vprašanjih in beograjski konferenci šefov izvcnblokovskih držav. Predavatelj Miran Satler je v jasnih besedah orisal mednarodni politični pomen beograjske konference, kakor tudi žarišča, ki ogrožajo svetovni mir. Dvorana množičnih organizacij je bila polna poslušalcev, ki so z zanimanjem spremljali izvajanja predavatelja. SADNA LETINA Sadna letina je tudi letos v naših krajih zelo dobra. Jablane se šibijo pod tovorom sadežev, prav tako tudi češplje in slive. Hruške letos niso obrodile. Kmetovalcem priporočamo naj čim več jabolk in češpelj posušijo. To je konec, sem si mislila, živa bom zgorela v plamenih, in to samo zato, ker sem se borila za svobodo domovine, ker jo iskreno ljubim...« Zadnji trenutek je pritekel četniški poveljnik in Tonko potegnil iz plamenov. Odnesli so jo v kuhinjo in jo spravili k zavesti ... Tako je Tonka ostala pri življenju; v plamenih se je kakor prerodila. Sovražnike domovine je še bolj zasovražila, partizanom pa je do konca vojne zvesto pomagala. Tonka pa je ostala Tonka še po osvoboditvi. Ljubi svojo domovino, za katero je bilo prelite toliko krvi. Tonko ljubijo vsi tovariši iz vojnih dni. Večkrat jo obiščejo in tedaj je zopet tako, kot je bilo nekoč: lepo, prijetno, prav po partizansko ... Sedaj v Dragi se je zopet srečala z mnogimi znanci in obujala z njimi spomine... Ko sem se poslovil od nje, mi je zagotovila, da bi, če bi bilo potrebno, še enkrat prestala vse muke, samo da bi pomagala svojim partizanom, svojim fantom. F. Grivcc DVOBOJ MED PETELINOM IN JASTREBOM Pred kratkim se je v Kraljih pri Predgradu dogodil zanimiv primer. Iz bližnjega gozda je priletel na vrt Jureta Mavrina jastreb in si zaželel kokoš. V bližini kokoši je bil petelin, ki se je takoj spustil v boj z jastrebom. Borba med obema nasprotnikoma je bila zelo huda, podlegel pa je jastreb. Na vpitje otrok je prišel Milan Stojnic in jastreba, ki je bil hudo zdelan, prijel. Priznan|e za trad In sodelovanje V nedeljo, 3. septembra je bila v Dragi proslava v počastitev 20. letnice vstaje. Združena je bila z odkritjem spomenika padlim borcem in zborom aktivistov Ribniško-notranj- skega okrožja. , Prebivalci dragarskih vasi so z lastnimi sredstvi m prostovoljnim delom postavili spomenik in uredili okolico. V pripravah na proslavo in urejevanju prireditvenega prostora so prav tako sodelovali skoraj vsi prebivalci teh krajev. Podjetja KGP Kočevje, GU Podpreska in »Jelka« Podpreska sta v nemajhni meri prispevala, da je proslava tako lepo uspela. Na tem mestu dajemo prebivalcem, krajev, organizacijam m imenovanim podjetjem vse priznanje za njihov trud in '"delovanje. Občinski odbor SZDL Kočevje Potovali smo skozi Podpresko v Drago kEioti o /Jtlauteitih »Lepo od vas,« je rekel Gray, ko je Pollard povedal do konca. »Prosim vas, poseziva že za trenutek nazaj. Beverly ste pospremili do roba pločnika. Kaj pa potem?« »Odprl sem ji vrata v taksi. Hotel sem si zagotoviti, da bo šla Eileen s poti. Ko sem se vrnil v lokal, mi je natakar povedal, da me kličejo k telefonu. Tajnica mi je sporočila, kdaj bo pristalo sentor jevo letalo. Potem sem ...« »Ali vam je natakar izročil slušalko?« ga je vprašal Gray. »Hočem reči, ali je bila zveza z namiznim telefonom? Ali ste morali v kabino?« »V kabino,« je rekel Pollard. »Torej takole,« je rekel Gray. »Vrnili ste se v lokal, kjer ste srečali natakarja. Povedal vam je, da vas kličejo. Sli ste v kabino...« »Dvignil slušalko in se odzval,« je nadaljeval Pollard. »Vrnil sem se k mizi, kjer smo še nekaj popili, potem pa sem se odpeljal na letališče.« Gray je le navidezno pazljivo poslušal ostanek zgodbe. Nemir se ga je polotil, ko je ugotovil, da je Pollard povedal drugače kot njegova tajnica, ki je rekla, da se je najprej oglasila Eileen. Ta je potem dala Pollardu slušalko. Zakaj je Pollard izpustil to podrobnost? V mislih je Gray tehtal odgovor na to vprašanje, ko se je Pollard zahvalil za prijaznost in vstal. »Ko bi vam le mogel kaj več pomagati,« mu je Pollard stisnil roko. Ves v mislih je Gray odšel. Tajnica se mu je spotoma nasmehnila, njegove oči pa so zdrsnile po njenih uhanih. Nenadoma je Gray obstal: »Prosim, bi mi storili uslugo? Bi poklicali mojo ordinacijo?« Spet se mu je nasmehnila, potem pa je segla po telefonski slušalki. Gray ji je povedal številko, nato pa je napeto čakal, ali bo.storila tisto... Lahko bi sicer ugibal, vendar se je hotel prepričati. V levici je držala slušalko, z desnim kazalcem je vrtela številčnico. Medtem ko je čakala, je vzela v roko svinčnik. Potem ko je na oni strani pozvonilo, je dvignila roko s svinčnikom. Prst se Je ujel v uhan in ga snel. Tajnica je uhan prestregla v dlan in ga položila na mizo, potem pa je potrpežljivo čakala. Grayu se je zdelo, da se je tisto z uhanom zgodilo tako mehanično, da tajnica tega niti opazila ni. Le malo je manjkalo, pa bi se bil glasno zasmejal. Tako bi se lahko zgodilo! Eileen si je s prstom ali s slušalko snela uhan, ki ga je potem mehanično položila na polico v telefonski celici. Pollard je govoril v telefon, tisti trenutek pa je zagledal na polici zlati uhan. Vzel ga je in ga dal v žep, kjer ga je imel do tistega trenutka, ko je moral prekriti brskanje po Beverlynem stanovanju zaradi Eileenih pesti, ki so tolkle po vra- tih. Takrat je vrgel uhan k Beverlynemu truplu. Toda Eileen je prepričana, da je njen oče ubil Beverly Bond, je pomislil Gray. Ali se moti. Ali je bil Pollard? Ničesar drugega ni izpustu pri ponovnem opisu dogodkov v nočnem lokalu, samo tisto, da mu je Eilcen izročila slušalko. Naglo je rekel dekletu, ki je še vedno potrpežljivo držalo slušalko: »Oprostite, pravkar sem se nečesa spomnil. Iti moram. Prav lepa hvala.« Pollard.ova tajnica je presenečeno gledala za Gray pa je že stal pri dvigalu. »Pollard torej?« se je vprašal. „ Torej je bil Pollard prejšnjo noč v Fergu- sonovi sobi? . Fergusonov morilec je hotel tudi Graya spraviti na oni svet. Zakaj? Zato, ker se me boji, si je rekel Gray. Boji se me zaradi tistega, kar vem in kar bi še lahko izbrskal. Kako neki bi se vedel morilec, če bi ga Gray povabil na nekaj svojih pomenkov? Tiho se je smejal Michael Gray. Potem sc je zasukal na peti in se z dolgimi koraki vrnil v Pollardov urad. Tajnica je strmela vanj. »Nekaj sem pozabil,« se je opravičil. »Prosim vas, ali bi rekli Pollardu, naj pride za trenutek iz svoje sobe?« Ko je čakal, niti še sam ni natanko vedel kaj bo pravzaprav. Pollard je bil nekaj rekel v nedeljo, ko so sedeli pri kosilu. »Eileen moram rešiti iz te zagate... Vseeno, kako... Ne bom kandidiral. .. Rešil jo bom.« Tako je takrat govoril Pollard — v teoriji. In Pollard v praksi? Ko je prišel Chris Bond k njemu in mu ponudil svojih nekaj lazi, je Pollard zamahnil, še preden je utegnil reči ne. Zakaj? Ali zato, ker ni hotel, da bi bila Eileen prosta? Mogoče ima Dan Abel prav, je pomislil Gray, mogoče se hoče Pollard poročiti pravzaprav s Herrickovim denarjem in z vplivom, Eileen bo pa vzel, ker bo pač spadala k vsemu temu. Eileen bi ga zavoljo svojih predsodkov manjvrednosti in občutka krivde lahko ovirala na poti k politični karieri. Ali pa: naprtil ji je krivdo za lastni zločin... Tako bi se neveste iznebil, Herrickovo prijateljstvo, vpliv in podpora pa bi ostali. Izvrsten izhod iz obupno slabega položaja... Ali se je tako napletlo vse skupaj? »Želeli ste govoriti z menoj?« je rekel Pol- lard"Gray se je ozrl v vljudni izraz na licu človeka, o katerem je pravkar razmišljal. Za trenutek je strmel vanj, potem pa se je le spomnil. Poskusi. Domislil se je teorije, da bi se resnični morilec izogibal poskusov, ker bi se bal, da bi ga izdali. »Saj res,« je rekel Gray. »Nekaj sem vas pozabil vprašati. Na ljudeh, ki so prizadeti pri ten* primeru, bi rad napravil nekaj psiholoških poskusov. Ali bi vi pristali na to?« Kar naravnost ga je vprašal, ni mu dovolil časa za premislek. Pollard je pri priči odgovoril: »Ne!« Potem je pomežiknil in se medlo nasmehnil. »Oprostite. Nisem hotel pravzaprav...« »Zaradi tega si nikdar ne delajte skrbi!« se mu je Gray nasmehnil. »Nisem presenečen, pričakoval sem tak odgovor. Sicer pa moja mise najbrž niti ni kaj prida.« (Se nadaljuje)