Razstave
VOZOVI IN SLEDOVI
Razstava v Kulturnem domu Ajdovščina, maj 1992
v drugi polovici meseca maja, v času i<ongresa industrijskih oblikovalcev v
Sloveniji, smo si lahko v Ajdovščini, v tamkajšnjem kulturnem domu, ogledali
razstavo vozov, ki sta jo pripravila kustosa novogoriškega muzeja Katja Kogej
in Boris Blažko s pomočjo nekaterih vaščanov iz Lokavca, ki so v prostem času
restavrirali vozove, od katerih je nekatere že prav pošteno načel zob časa.
Razstavo v Ajdovščini, v kateri "vozovi govorijo o lastni življenjski zgodbi, o
naših ljudeh in njihovemu načinu življenja", so pripravili ob štiridesetletnici
Goriškega muzeja, posvečena pa je bila utemeljitelju preparatorske in resta-
vratorske dejavnosti v njem - Milku Šuligoju.
Razstavni prostor - kulturni dom in obenem tudi prodajalna pohištva v
industrijskem delu Ajdovščine - resda ni bil najbolj primeren, kljub temu pa je
bila razstava domiselno zasnovana in postavljena. Zdi se, da avtorja nista
pozabila na nobeno vrsto vozov, ki so nekoč vsak dan vozili po cestah, kolovozih
in poljih, pa tudi na tiste ne, ki so jih uporabljali le ob določenih priložnostih.
Tako so bili na razstavi prikazani vsi delovni vozovi, od furmanskega prek
gozdarskega, burele, lojtmika, voza za prevažanje gnoja in listja do vozička,
namenjenega predvsem otroškim igram in prevažanju drv, trave in podobnega,
voza, s katerim so se peljali k maši (zapravljivčka), in vozov, povezanih s
človekovim življenskim ciklom od vozička do mrtvaške kočije. Na kolesih je bila
tudi vojaška poljska kuhinja iz Tolmina, ki sta jo avtorja prav tako vključila v
razstavo.
Za bolj plastično predstavitev je bilo na razstavi tudi nekaj črno-belih risb,
vozov v akciji in belih, iz stiropora izrezanih konj, ki so vlekli voz s cerkvenim
zvonom in tako dajali pečat celi razstavi. Na tamkajšnjo tradicijo furmanstva so
na razstavi opozorili tudi z video posnetki "lokavške fumge".
Razstava je torej nastala kot plod sodelovanja Goriškega muzeja in nekaterih
prizadevnih Lokavčanov, da bi v avtentičnem okolju prikazali stare furmanske
šege in pri domačinih zbudili zavest za ohranjanje kulturne dediščine in za njeno
varovanje pred uničenjem in razprodajo - zlasti tujcem, ki jo znajo mnogo bolj
ceniti.
3I3
Razstave
Temeljni namen razstave o vozovih je bil prikazati vlogo voza ob človeku v
njegovem življenskem ciklu, vlogo vozov v kmečkem gospodarstvu in s tem v
človekovem boju za preživetje. Avtorje razstave je zanimala življenjska pot voza
samega v polpreteklem času, ki je sedaj kot neuporaben predmet postavljen na
stranski tir, a vendarle še zmeraj živo zapisan v spominu tistih, ki so ga nekoč
uporabljali. Posebej pomembno je, da je avtorjem razstave uspelo pritegniti tudi
mladino, da je sodelovala pri restavriranju voz. Restavrirali so jih mlajši fantje
iz Lokavca (seveda s pomočjo izkušenih vaščanov in muzejskih delavcev) in se
pri tem naučili nekaterih spretnosti v kovaštvu, pletarstvu, kolarstvu,
mizarstvu...
Koncept prezentacije voz pa se ni ustavil le ob njih samih, ampak je poskušal
osvetliti tudi razne plati njihove uporabe (transport, kmečka dela, obrt, trgovina,
sejmi, prazniki pa tudi turizem).
Na koncu naj omenim še razstavni katalog, v katerem so poleg uvoda o
namenu razstave, o vozovih in njih sledovih ter popisa razstavljenih predmetov
tudi risbe delov voza in narečni izrazi zanje.
Ker je razstava domiselno pripravljena in je plod sodelovanja muzejskih
delavcev z amaterji, ki se zavedajo smisla ohranjanja takšnih materialnih pre*
žitkov preteklosti, bi bilo zelo lepo, če bi si jo lahko ogledali tudi kje zunaj
domačega kraja, kajti dobri zgledi vlečejo.
Andreja Bahar - Muršič
314