SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 29.

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
18. JULIJA (JULIO) 1957

Nas škof - zlafomašnik

V slovitem Marijinem božjepotnem
svetišču v Kavelaerju, v Zahodni Nem¬
čiji, bo v nedeljo, 21. julija, daroval
svojo zlato mašo naš ljubljeni vladika
dr. Gregorij Rožman, obdan od množi¬
ce vernih Slovencev, ki žive v svobod¬
nem svetu in v duhu spremljan od vseh
svojih vernikov, ki jih je sovražna si¬
la ločila od svojega nadpastirja.

Petdeset let duhovništva, od teh osem¬
indvajset let pod težo križa škofovske¬
ga dostojanstva, je za vsakega duhov¬
nika in škofa dolga in dogodkov polna
doba, za našega jubilanta pa še bolj, kot
za kogarkoli. Saj mora svoj zlati jubilej
praznovati v tujini in ne v domovini,
katero tako ljubi in za blagor katere
se je žrtvoval celo življenje.

Škof Gregorij Rožman je dozorel v
duhovnika na Koroškem, v zibelki slo¬
venstva, v tistih letih, ko je tujec napel
vse moči, da bi narodno in versko uni¬
čil ta prelepi del naše zemlje. Upanje,
na svobodo, ki je ob koncu prve svetov¬
ne vojne vzklilo, se je kmalu spremenilo
v narodno žalovanje: Koroška je bila
odtrgana od matere domovine in sloven¬
ski živelj tam zapisan počasnemu umi¬
ranju.

V teh dneh je postalo mlademu rodo¬
ljubu, profesorju Rožmanu delo za na¬
rod v njegovi ožji domovini skoro one¬
mogočeno. Zato se je odločil sprejeti
povabilo ljubljanske univerze, da pre¬
vzame profesorsko stolico cerkvenega
prava na novo ustanovljeni teološki fa¬
kulteti v Ljubljani, središču slovenske¬
ga naroda.

Profesor Rožman si je v Ljubljani na
mah osvojil ne le srca svojih slušateljev
na univerzi, ampak je vsled svojega do¬
brote polnega značaja in neumorne de¬
lavnosti kmalu postal ena najbolj vidnih
in spoštovanih duhovniških osebnosti v
naši domovini. Katoliška mladina ga je
vzljubila kot svojega prijatelja, sveto¬
valca in očeta. Saj je nemara ni nihče
tako razumel, kakor on in ji nihče ni
znal tako toplo govoriti. Kot bogonadar-
jen govornik je umel pritegniti pozor¬
nost in srca poslušalcev kot malokdo,
zato je bila redka nedelja, da bi ga ne
bili prosili prireditelji številnih verskih
in prosvetnih svečanosti širom dežele,
naj množicam govori. Njegova spoved¬
nica, ki so jo oblegali zlasti mladi ljud¬
je ob duhovnih vajah, ki jih je toliko¬
krat dajal, je dokaz njegove srčne do¬
brote in ljubezni do vseh, ki duševno in
telesno trpe.

Ko je osemdesetletni škof Jeglič vi¬
del, da sam ne zmore več škofovskega
bremena, je določil svojega naslednika
in pomočnika, ki ni mogel biti drugi,
kot Gregorij Rožman. Vsa škofija se je
razveselila ob tej novici, čeprav je 'iz-
bera in imenovanje novih škofov tajna
zadeva, je vendar ljudstvo ljubljanske
škofije imelo vtis, da si ga je ono iz¬
bralo.

Ni bilo lahko nastopiti škofovsko me¬
sto, ki ga je izpraznil kmalu nato ve¬
liki škof Jeglič, kateri je dal dolgi dobi
vladanja svojski pečat. Z geslom “Kri¬
ža teža in plačilo” se je novi škof ljub¬
ljanski vrgel z vnemo in modrostjo na
delo. Prva leta njegovega škofovanja
so bila relativno mirna. Gospodarska
kriza je že prešla vrhove, začela se je
doba skromnega blagostanja, politične
strasti se se pomirile, Cerkev je bila v
svojm poslanstvu svobodna, kakor ma¬
lokdaj. Vendar so se na obzorju začeli
kazati sumljivi znaki nevarnih dni, ki so
se nevzdržno približevali. To dobo krat¬
kega miru pred viharjem je novi ljub¬
ljanski škof porabil za to, da je reor¬
ganiziral in poglobil cerkveno in ver¬
sko življenje v svoji škofiji, škofijska
sinoda je dala škofiji času primerno za¬
konodajo, novo sememšče, zidano z o-
gromnimi stroški, naj bi dalo dostojen
dom duhovskemu naraščaju, ki bi du¬
ševno in telesno zdrav bil kos teškim na¬
logam v dušnem pastirstvu. Na novo or¬
ganizirana Katoliška akcija je začela
svoje plodonosno delo, versko življenje
Po župnijah je dobilo novega zamaha 'in
se poglobilo zlasti potom številnih du¬
hovnih vai za vse stanove in lepo pri¬
pravljenih verskih manifestacij, ki so
dosegle svoj višek v Evharističnem
kongresu leta 1935 in tri leta pozneje
v kongresu Kristusa Kralja, ki sta zbra¬
la do tedaj še nevideno število Sloven¬
cev, in sta bila tako vzorno organizira-

Hruščev je zgovoren

p

i«

ZA ZIDOVI KREMLJA

Ko so se prve megle, ki so zavijale o- |
zadje nedavne čistke v Moskvi, razka- !
dile, je postalo jasno, da je eno glav¬
nih vlog pri odstavitvi Molotova, Ma-
lenkova, Kaganoviča in šepilova igral
poleg Hruščeva maršal Žukov. Priča¬
kujejo, da bo počasi dosegel enega naj¬
višjih položajev v ZZSR, morda celo
predsedništvo.

Žukov, obrambni minister ZSSR, zma¬
govalec v Berlinu in medvojni prijatelj
Eisenhowerja, je igral važno vlogo pri
reševanju Hruščeva v moskovski zaroti
ter je sedaj Hruščev odvisen od njego¬
ve lojalnosti, če hoče preživeti. Žukov
ni nameraval doseči vojaške diktature, ,
toda je dobival vedno večjo oblast, ker :
je vojska postajala vedno močnejša, i
Danes je Žukov neomejeni gospodar •
sovjetske vojske. Dokončno še ni znano, I

v #  7  j

če bo nadomestil predsednika Bulgani-
na. Toda Bulganinova zvezda polagoma
ugaša, ker je simpatiziral v Molotovom,
ko je Žukov rešil Hruščeva pred zaro¬
to, ki jo je vodil Molotov. Bulganin in
Vorošilov sta zapustila Hruščeva v naj¬
bolj kritičnem trenutku borbe za oblast.
Da bi trenutno še zabrisal razdor, bo
morda Hruščev potisnil Bulganina še
višje s tem, da ga bo postavil na položaj
Vorošilova. Ta bo v tem primeru odstav¬
ljen, ker je tudi ščitil Molotova.

V vsej tej igri pa se Hruščev opira na
Žukova, ki more vsak trenutek odtegni¬
ti zaslombo vojske Hruščevu in mu ta¬
ko izpodnesti tla.

Odstavljene zarotnike je Hruščev ka¬
znoval tako,, da jih je degradiral na po¬
ložaje, s katerih ne bodo mogli vpliva¬
ti na potek dogodkov v Moskvi. Malen-
kov je postal direktor elektrarne v
vzhodnem Kazakstanu 2300 km od Mos¬
kve, Molotov politični strokovnjak v
zun. ministrstvu pod vodstvom Gromi-
ka, Kaganovič tudi direktor neke tovar¬
ne in šepilov profesor za gospodarstvo.

Londonski “Daily Mail” je objavil, da
je britanska vlada dvakrat ponudila Ma-
lenkovu politično zaščito, če se je hoče
poslužiti, prvič lansko leto v aprilu, ko
je bil na obisku v Angliji in drugič za
božič istega leta. Imel bi zaščito Scotland
Yarda ter bi mogel živeti v Angliji ali
pa kjer bi hotel. Malenkov je obe po¬
nudbi odklonil. Brit. zun. ministrstvo je
poročilo “Daily Maila” zanikalo.

OBISK ČEŠKIM IN SLOVAŠKIM
KOMUNISTOM

Nekaj dni po čistki sta Hruščev in
Bulganin odpotovala na prvotno odpove¬
dani obisk na Češkoslovaško. Obisk sta
začela v Pragi, kjer jima je bil nasilno

prirejen buren sprejem. Takoj v Pragi
ter po vseh mestih, kjer sta oba sovjet¬
ska državnika hodila, je Hruščev govo¬
ril toliko, kakor še doslej nikdar. Vse
njegove izjave so bile sovražno usmer¬
jene proti zahodnim velesilam, zlasti
USA.

Začel je s problemom zarote v Mosk¬
vi ter izjavil, da “so hoteli prevzeti ob¬
last, toda vsi veste, kako se je stvar
končala. Črne ovce smo zagrabili za re¬
pe in jih pometali ven... Borimo se za
mir ter nas vodita pamet in zaupanje v
naše ideale... Amerikanski bogataši se¬
dijo na svojih vrečah zlata, toda nimajo
miru. Delavstvo bo zavojevalo svet. To¬
da za to ne potrebujemo vojne. Borimo
se proti njej, toda vse ni odvismo od-
nas... Meje ZSSR in katere koli socia¬
listične države bomo branili, kakor svo¬
jo zemljo. Nikdar ne bomo porabili na¬
še moči za vojno, ampak samo proti na¬
padalcu, kakor smo to storili, ko so an¬
gleški, francoski in izraelski napadalci
napadli Egipt..

Glede madžarske revolucije je trdil:
“Madžarski dogodki jasno kažejo zna¬
čaj imperialistov. Naši sovražniki so ho¬
teli izpodkopati enotnost socialističnega
tabora, ter uničiti demokratski red na¬
ših narodov enega za drugim. Toda to
se ne bo nikdar zgodilo...”

V svojih napadih ni pozabil na pro¬
blem hidrogenske bombe ter je dejal, da
je “Eisenhower talentiran človek veli¬
kih načel, toda glejte, kako neumno go¬
vori, ko izjavlja, da obstoja čista hi-
drogenska bomba. Kako morete imeti či¬
sto bombo za umazane namene? Bomba
pomeni uničenje otrok in žena. Kakšno
nasprotje! Oni imenujejo umazane stva¬
ri čiste...” V nadaljnih izvajanjih je
Hruščev branil pravice posameznih ko¬
munističnih držav, da razvijejo komu¬
nizem po svoje. Obrnil se je naravnost
k jugoslovanskim časnikarjem in jim
dejal: “Ne pišite, kar vam bom sedaj
povedal, ker bom to vse povedal Titu,
Kardelju in Rankoviču, ko se bom z nji¬
mi sestal”. Ta izjava je bila potrdilo,
da Hruščev in Tito pripravljata sesta¬
nek. Kardelj in in Rankovič sta prav se¬
daj “na počitnicah” v ZSSR. Hruščev je
nadaljeval: “Učimo se iz svojih napak
in stalno napredujemo. Ne moremo o-
svoboditi tistih, ki nočejo biti osvoboje¬
ni. Toda skupno se moremo osvoboditi.
Vedno smo bili za to, da se odpravi kon¬
flikt z Jugoslavijo. Mogli bi mirno se¬
deti in pustiti stvari, da gredo svojo
pot. Nič drugega nas ni pripravilo na
pot v Beograd kakor naše marksistično
prepričanje. Hočeno razširiti našo so-

na, da je o njih veliko pisalo svetovno
časopisje. Poleg vsega tega dela, kate¬
remu duša je bil škof, ga je čakalo
strogo škofovsko delo na vodstvu tako
razgibane škofije, zlasti vsakoletne
pastoralne vizitacije po župnijah in
birmovanja, reorganizacija škofijske e-
konomije, potem, ko se je posrečilo do¬
seči povrnitev škofijske imovine, ki je
bila svoječasno škofiji odvzeta in sto
nevidnih, pa za vodstvo škofije prevaž-
nih opravil, za katere javnost ne ve, pa
zahtevajo obilo časa in modrosti. Po¬
vrhu še vsak dan dolge vrste ljudi, ki so
hoteli v važnih in nevažnih zadevah go¬
voriti s svojim škofom in ki jih je on
z neverjetno potrpežljivostjo poslušal,
sočustvoval z njimi, svetoval in delil
podpore vrednim in nevrednim.

Sredi vsega tega ogromnega dela je
prišlo, česar se je naš jubilant že dolgo
bal in o čemer nam je tolikokrat govo¬
ril: vojska in z njo naša narodna nesre¬
ča. Narod je bil razkosan, en del pod
nezmožne, drugi pod ekrute okupatorje
in šiloma pognan v državljansko vojno.
Tedaj je postal našemu škofu Križ bre¬
me, ki so mu bili kos samo orjaki ži¬
ve vere v resnico in vseobsega : oče lju¬
bezni do bljižnjega. V teh dneh je po¬
stal naš jubilant velikan. Ni se umak¬
nil v zatišje, ampak je ostal na vidnem
mestu, ki mu ga je dodelila božja pre¬
vidnost in osredotočil v svoji osebi čust¬
va ogromne večine svojega ljudstva, ki
je nanj gledalo, kot na svojega učite¬
lja in očeta, zateka'oč se k njemu po
pomoč in nasvet. Takrat je moral spre¬
govoriti jasno besedo o vsem, kar se je
v naši deželi dogajalo in povedati resni¬
co o komunizmu. Vedel je, da si je s tem
nakopal smrtno sovraštvo komunistov,

Pripravljen je bil na posledice, ki jih bo
njegova odločna beseda povzročila. Ju¬
naško je prenašal izbruhe sovraštva
proti svoji osebi, ponižanja, obreko¬
vanja in krivično obsodbo. Življenje v
izseljenstvu mu je vse prej, kot udobje,
pa je vendar vedno tak, kot je bil, v za¬
vesti, da je kot škof v polni meri izpol¬
nil svojo dolžnost.

Kljub visokim letom naš ljubljeni
vladika še v polnem obsegu vrši svoje
škofovske posle: pri oltarju in na kole¬
nih pred oltarjem premoli vsak dan
dolge ure za svoje vernike, zlasti one,
do katerih osebno ne more. Svoje širom
sveta razkropljene vernike pa išče kot
pravi apostol. Kaj nam pomeni njegov
obisk in kaj njegova beseda, čutimo mi
sami: Njegova dobrota nas privlačuje.

Njegova skromnost, ki se tako lepo
druži s knežjim dostojanstvpm, nas na¬
vdaja s spoštovanjem. v

Njegova velika 1 'ubezen do naroda
nas budi iz otopelosti in utrujenosti v
delu za narod.

Njegov optimizem nas nemalokdaj o-
sramoti.

Njegova vera nas dela močne.

Njegov zgled nam budi našo vest.

Prevzvišeni naš oče in nadpastir! Za
Vašo zlato mašo naše iskrene čestitke!
Bog naj Vam obilo blagoslavlja Vašo
pot do bisernomašniškega jubileja in še
preko njega. V duhu bomo vsi zbrani
okrog Vašega zlatomašnega oltarja.
Naše mo ! itve bodo iskrena zahvala
Vsemogočnemu, za yel ko čast, da sme¬
mo imeti Vas za svojega škofa. Naše
darilo pa bodi obljuba, da bomo zvesto
sledili Vašim očetovskim naukom in
Vašemu svetlemu z^’edu in tako ostali
Bogu in narodu zvesti.

cialistično frojito in vključiti Jugoslavi¬
jo. Storili bomo vse, da se ta fronta raz¬
širi in vključi vse socialistične države,
tudi Jugoslavije, toda pod enim pogo¬
jen: ne prepirajmo se, kdo je pametnej¬
ši in kdo neumne ši. Ne bomo vas kri¬
tizirali, če vi ne boste nas kritizirali.
Svetujem Jugoslaviji, naj se ne smatra
za najpametnejšo na svetu...” Poudar¬
jal je, da je sovjetsko-jugoslovanski spor
koristil samo sovražnikom socializma
in dodal: “Menim, da Titu ne prija ta¬
ka druščina. Ameriška buržoazija je
podpirala Jugoslavijo, toda ne zato, da
bi krepila socializem, pač .pa da bi ga
oslabila...”

Glede problema združitve Nemčije je
govoril: “Londonsko razorožitveno kon¬
ferenco navezujejo na pogoj združitve
Nemčije. Imperialisti se predstavljajo
kot osvoboditelji Evrope. Toda danes
oborožujejo nemške militariste s hidro-
gensko bombo, hitlerjevski generali po¬
veljujejo nemški vojski, generali, ki so
dali pobiti na tisoče Čehov, Slovakov,
Ukrajincev in Rusov. Razorožitev se ti¬
če vsega človeštva, združenje Nemčije
pa samo Nemcev. Toda imperialisti po¬
vezujejo obe stvari v enoto...”

Nato je zabrenkal na drugo struno in
pozival: “Zapad in Vzhod se moreta po¬
vezati v priložnostni zakon. Je mnogo
ljudi, ki se ne ljubijo, toda ko se poro¬
čijo, zgradijo srečen dom. Tudi mi to
storimo. Vemo, da nočete našega siste¬
ma. Mi se nismo rodili ob cingljanju
zvončkov, ampak ob grmenju strelov. Ne
glejmo se kot sovražniki, ker pač ni
druge poti. Hočemo prijateljske odnose
s kapitalističnimi državami USA, Fran¬
cijo, Anglijo in drugimi...”

Nato je napovedoval, da bo “marksi¬
stični leninizem, namazan z maslom, da
bo še okusnejši, zavladal nad svetom.
ZSSR da bo prekosila USA v proizvod¬
nji, industrijski in poljedeljski.

Slednjič se je dotaknil razorožitvene
konference v Londonu, ki jo je primerjal
za “pododbor NATO”. Ker je ZSSR e-
dina država na konferenci, ki ni članica
NATO, “zato je težko priti do sporazu¬
ma.” Znova je načel vprašanje “čiste”
hidrogenske bombe in dejal: “Če se kdo
znajde pod hidrogensko bombo, pač ni
važno, ali je čista ali umazana. Smešno
je tolažiti: ‘Ne skrbite, saj vas bomo
pobili s čistimi bombami’. Ameriški im¬
perialisti hočejo z NATO uničiti sovjet¬
ski sistem, demokracijo in ljudske reži¬
me. Pravijo, da pri njih vlada svoboda.
Pravijo, da morejo delavci svobodno vo¬
liti in svobodno agitirati za svoje kan¬
didate. Toda v USA sta samo dve stran¬
ki, republikanci in demokrati, ki se iz¬
menjavata na oblasti, toda obe pred¬
stavljata interese buržoazije. Privlač¬
nost naše ideje pa je, da socializem za-

EL ACTO CIVICO POR EL
EXITO DE LA REFORMA
CONSTITUCIONAL

En la Plaza del Congreso se realizo
el sabado pasado por la tarde una gran
asamblea publica por la convencion re-
formadora de la Constitucion, organiza-
da por una comision espec : al encabeza-
da por el doetor Nicolas Repetto y e l
ingeniero Enrique Chanourdie.

El mitin consistio con, la ejecucion del
Himno Nacional y con la'lectura de los
pensamientos de los proceres y de la
preelama dirigšda al pueblo Argentino.

Finalizada la lectura de la proclama
el nnmeroso puhlico alli congregado
reitero sus aplausos y vitores y volvio a
gritar dirigido por el locutor “Viva la
Patria” y “Viva la libertad” al tiempo
que agitaba panuelos y banderitas.

VELIKO ZBOROVANJE ZA
USPEŠNO DELO USTAVODAJNE
SKUPŠČINE

Posebna komisija pod vodstvom dr.
Nikolaja Repetta in inžinerja Henrika
Chanourdie-ja je priredila prejšnjo so¬
boto popoldne veliko zborovanje na Kon¬
gresnem trgu. Namen tega zborovanja
je bil znova poudariti potrebo po spre¬
membi ustave in opozoriti volilce, da
bi pri predstoječih volitvah vsi glasovali
in tako omogočili uspešno delo ustavo¬
dajne skupščine.

Na zborovanju ni bilo nobenih politič¬
nih govornikov. Začelo se ie z narodno
himno, nato je pa govornik po zvočniku
bral misli velikih argentinskih rodolju¬
bov, zatem pa proglas na argentinski
narod v sedanjem .času, ko se mora od¬
ločiti za vel : ke stvari, da se bodo utrdili
temelji svobode in demokracije.

Zbrana množica na Kongresnem trgu
je navdušeno ponavljala vzklike govor¬
nika po zvočniku “Živela domovina” in
“Živela svoboda”, mahala z robci in za¬
stavicami ter za te ideale manifestirala
tudi po mestu.

gotavlja resnično demokracijo in resnič¬
no svobodo. Ko bodo narodi ugotovili
prednosti socializma, bodo našli v sebi
moč, da se organizirajo in bodo spre¬
menili svoj socialni sistem...”

V zapadnih državah z zanimanjem po¬
slušajo radijske oddaje iz češkoslova¬
ške, tem bolj, ker se sprašujejo, v ko¬
likšni meri te izjave Hruščeva pred¬
stavljajo resnične zunanjepolitične na¬
črte sovjetskih veljakov v Kremlju. Če
je vzeti to govorjenje Hruščeva resno,
potem mora postati za Zapadu vsem
jasno, da je sleherno upanje na kakršen¬
koli sporazum s sovjeti v katerikoli
stvari nemogoč.

t Z T E BN A

EisenhOwer je poslal v Moskvo no¬
vega ameriškega veleposlanika 52 let¬
nega Llewellyna E. Thompsona, karier-
nega diplomata, ki je nadomestil dose¬
danjega veleposlanika Charlesa E.
Bohlena.

Kanada, Anglija in Švedska so posla¬
le na Madžarsko več dihalnih aparatov,
ker je tam izbruhnila epidemija otro¬
ške paralize, ki je prizadela že nad 700
otrok in odraslih oseb, od katerih jih je
45 umrlo.

Pakistanski preds. Suhrawardy in Ei-
senhower sta imela konferenco v Wa-
shingtonu, na kateri sta razpravljala o
svetovnem položaju in o odnosih med
Indijo in Pakistanom, ki imata resen
spor zaradi kašmirskega vodovja, ki ga
Indija hoče speljati na svoje ozemlje
za namakanje.

V Ženevi v Švici je umrl zadet od ka¬
pi znani orientalski bogatin in “duhov¬
ni vodja” ismajlskih muslimanov 79 let¬
ni Aga Kan. Nasledstvo “duhovnega
Vodstva” je prepustil svojemu nečaku,
sinu Ali Kanu, 20 letnemu princu Ka-
rimu.

Na Atlantiku bo 150 vojnih ladij in
na stotine letal članic NATO imelo od
19 do 28 septembra t. 1. velike pomor¬
ske vaje.

Indijski preds. Nehru se je na poti
iz Londona ustavil v Kairu, k'er se je
sestal z Nasserjem, kateremu je poja¬
snil nekatere sklepe londonske konfe¬
rence Commonwealtha. Pričakujejo, da
bo Nasser v govoru 23. julija objavil
zahtevo po odhodu sil ZN iz Egipta,

V T E BEN

sicer da bo blokiral arabski zaliv s
podmornicami, ki jih je dobil od ZSSR.
Z arabskimi sosedi se Nasser znova po¬
lagoma pomirja ter se zopet pojavlja¬
jo glasovi, da arabske države prizna¬
vajo vodstvo Egipta nad arabskim sve¬
tom v borbi proti Zapadu.

Adenauer je pozval zahodnonemške
volilce, naj volijo tako, da bo Zah. Nem¬
čija ostala trdna članica NATO. Od ob¬
stoja NATO je odvisen svoboden obstoj
Zahodne Nemčije. Zato Nemci sociali¬
stov ne smejo voliti.

Po poročilih londonskega “Sunday Ti-
mes”-a so sovjeti začeli pošiljati v Ma¬
džarsko in Češkoslovaško motorizirane
oddelke in druge vojaške sile. Prav ta¬
ko je prekinjen promet med Madžarsko
in Romunijo.

V USA so imeli v petek vaje proti a-
tomskim napadom, ki bi prišli preko
severnega tečaja. “Sovražni” bombniki
so uničili ok. 200 največjih ameriških
mest, vključno New York in Washing-
ton. Pobitih je bilo v trenutku napada
nad deset milijonov ljudi, še več pa jih
je bilo “okuženih” zaradi radioaktivno¬
sti. Prav tako je bil napaden panamski
prekop, Aljaska in Porto Rico.

Med poljsko komunistično vlado in
Cerkvijo je prišlo do ponovne napetosti,
ko je vlada prepovedala objaviti opozo¬
rilo kardinala Wyszynskega duhovščini,
da je sleherno sodelovanje s komuni¬
stično organizacijo Pax, v kateri je
včlanjenih majhno število levičarsko u-
smerjenih duhovnikov, prepovedano pod
kanoničnimi sankcijami.

Strem 2 .

SVOBODNA SLOVENIJA

Potrebna knjiga

Z odhodom v tujino in zatem preko
morja smo si sami — poleg drugih na¬
log — nadeli tudi nalogo vzdrževanja in
izdajanja svobodne slovenske besede, ki
naj bi nadomeščala domovino na vseh
področjih. Od tistih dni pa do danes je
izšlo prenekaj tiskanih del; njih bilanca
v vsakoletnem Zborniku-Koledarju Svo¬
bodne Slovenije je najlepši dokaz, da se
svojega ' poslanstva, graditve slovenske
kulture za Slovence izven meja zasuž¬
njene domovine, temeljito zavedamo.
Morda bo ta ali oni dejal, da eno ali
drugo tiskano delo ni bilo ravno naj¬
bolj nujno potrebno, kakor so in bodo
drugi še dolgo trdili, da nam še mnogo
mnogo manjka. Vsekakor pa velja po¬
vedati, da nam je ves čas, od tistih
prvih dni v taborišču pa še predvsem
po prihodu na ameriška tla, pogosto na-
zvana tudi tla klasičnega lova za de¬
narjem in lagodnim življenjem, manjka¬
lo delo, čigar prihod na slovenski knjiž¬
ni trg v svobodi in v teh dneh moremo
res iz srca pozdraviti. Dr. Jakličeva knji¬
ga Po svetli poti stopa v vrsto tistih
knjig, ki jih v nobeni slovenski družini
ne bi smelo manjkati.

V letih, ko je dr. Jaklič prefektoval v
Škofovih zavodih, v vseh neštetih šol¬
skih urah, ko so mladi obrazi študentov
zrli v svojega kateheta in profesorja
verouka, v vseh trenutkih svojega du¬
hovniškega poklica je avtor novoizišle
knjige srečeval življenje takšno, kakršno
je; poglobil se je v problem mladostni¬
kov, v težave doraščajočih, se kot spo¬
vednik približal vsem temnim in tegob¬
nim trenutkom življenja v družini; vzpo¬
redno s tem se je sam ves čas neutrud¬
no šolal in izpopolnjeval v znanju in po¬
znanju mladih duš in njih iskanja sve¬
tle poti v hoji po svetu: plod teh sre¬
čanj s posamezniki, snidenj z družko,
prepletenih v globokosti in trdnosti
krščanskega nauka, je knjiga, ki je da¬
nes pred slehernim slovenskim bralcem.
Kakor je širok krog dr. Jakličevega po¬
znanja duš, tako široko in zajetno je tu¬
di obravnavano delo; posamezna poglav¬
ja obsegajo naslednje: Stvarnik tako ho¬
če — Čistost —- Nadnaravni pripomoč¬
ki za čistost — Pouk o začetku človeške¬
ga življenja — Fant in dekle — O po¬
šteni in grešni ljubezni — Misel na za¬
kon — Zaradi Boga izbrano devištvo. V
slehernem je toliko bogate snovi, toli¬
ko lepih naukov in toliko poučnih in
zgovornih zgledov, da knjiga ni nikako
pusto branje, pač pa pestro in živahno
pisano delo, iz katerega veje neizmerna
količina silne ljubezni do slovenskega
naroda. Zaradi njega in zanj je dr. Jak

življenska pot zlatomašnika škofa dr. Rožmana

V naslednjem objavljamo življenske i vimo: Slovenci in ne samo verniki Ijub-

podatke škofa dr. Rožmana. Ne vseh,
temveč samo glavne. Pa že iz teh je v
zadostni meri razvidna njegova močna
osebnost kot velikega rodoljuba, mladi-
noljuba, škofa-branilca resnice in ču¬
varja narodnih svetinj.

Dr. Rožman na Koroškem

Luč sveta je zagledal dne 9. marca
.1883 v Šmihelu pri Pliberku. Vzgledno
življenje njegovih staršev se lepo odra¬
ža v značaju našega škofa: ljubezni¬

vost, preprostost, odkritosrčnost, globo¬
ka srčna dobrota in ljubezen do bližnje¬
ga, zlasti do tistega, ki je v potrebi in
je pomoči potreben.

Škof dr. Gregorij Rožman govori ob
blagoslovitvi Slovenske hiše v Buenos
Airesu 25. nov. 1956.

V gimnaziji je bil dober dijak. Že te-

ljanske škofije, kajti tedaj je bil dr.
Gregorij Rožman že po vsej Sloveniji
znana in splošno pričjubljena osebnost.
Vse je bilo veselo, škof sam pa je ču¬
til, da je na svoja ramena prevzel sil¬
no breme.

O škofovem delu za versko obnovo
poročamo v uvodniku. Tu omenjamo sa¬
mo njegovo vnemo, s katero je priporo¬
čal vernikom pobožnost prvih petkov
in prvih sobot v čast Srcu Jezusovemu
in Marijinemu. Znane so dalje škofove
pridige, ki jih je imel ob kanonskih vi-
zitacijah po župnijah svoje škofije, zla¬
sti pa ob postu v ljubljanski stolnici.
Škoda, da teh pridig ni objavil v knji¬
gah. Vsa leta je pisal globoke dušnopa-
stirske in cerkvenopravne članke za re¬
viji Čas in Bogoslovni vestnik.

Pred vojno — leta 1937 — je odšel
tudi v Ameriko ter je obiskal tamošnje
Slovencev, ob vrnitvi v domovino se je
pa ustavljal tudi po slovenskih naselbi¬
nah v Zahodnji Evropi.

Komunistična revolucija

Ko pa so nastopili komunisti s, svo¬
jim bratomornim bojem in požigi ter
ropi, se je škof dr. Rožman neustraše¬
no dvignil in javno obsodil nasilje, umo¬
re in požige. Tu škof ni prav nič okle¬
val. Takoj ob nastopu komunizma je to
storil, kajti papeške enciklike so bile
jasne in prav nič dvoumne: Sodelovanja
katoličanov s komunisti ni in ga ne
sme biti, ker je komunizem satanski
načrt za razkristjanje sveta.

Javno je škof obsodil zločinski in
brezbožni komunizem že v prvem svo¬
jem pastirskem pismu v jeseni 1. 1941,
ponovil je to v svojem znanem nagrob

daj se je odločil za duhovski poklic. V nem  govoru na pogrebu mladca Kat. ak-

duhovnika je bil posvečen v Celovcu dne
21. julija 1907 leta. Po novi maši je do¬
bil kaplansko mesto v Borovljah. Nasto¬
pil ga je 8. julija 1908. Tu je razvijal
vsestransko delavnost. Poleg dušnega
pastirstva je tudi še nadaljeval bogo¬
slovne š udije. Za doktorja bogoslovja
je bil promoviran dne 27. junija 1912.

Že naslednjega leta — 25. septembra
1913 — so ga cerkveni predstojniki po¬
klicali v Celovec ter ga imenovali za
profesorja cerkvenega prava v bogoslov¬

ju. Na tem mestu je dr. Rožman ostal Rakovnik.

cije Jaroslava Kiklja leta 1942, pozneje
znova v raznih pridigah ob mesečnih
obnovah in zlasti v svoji znameniti pri¬
digi na Miklavževo nedeljo leta 1943.

Ko je bila stiska največja, trpljenje
ljudstva brezmejno, je škof venomer
svojim vernikom govoril o zaupanju v
božjo Previdnost in v Marijino varstvo.
V stiski tedanjih strašnih dni je tudi ves
slovenski narod posvetil Njenemu Brez¬
madežnemu Srcu, sam pa vodil spokor¬
no procesijo po ljubljanskih ulicah na

vsa leta med prvo svetovno
prva povojna leta.

V Ljubljani

vojno m

Kot Mojzes je šel tedaj pred svojim
narodom z visoko dvignjenim križem,
za njim pa je stopala ogromna množi¬
ca ljudstva.

Vse svoje sovraštvo do škofa so ko¬
munisti izpričali s procesom, ki so ga

Ko je sprejel mesto na ljubljanski u-
niverzi, ga je slovenska prestolnica le-
lič, sluteč še hujše nevarnosti, katerim P° sprejela in v njej se je dr. Rožman : uprizorili tudi proti njemu v dneh od
je naša kri izpostavljena v velikem sve- tudi res počutil kot doma. V Marijani- 21. do 27. avgusta 1946 leta, na kate-
pisal to delo. Saj knjiga ni samo, scu so ga imeli vsi radi: od pok. prosta rem so mu očitali vse to, kar so proti
kakor bi kdo mislil, poprečen ljudsko Kalana do zadnjega gojenca, katerim je njemu iznašali že med revolucijo doma,
pisan priročnik o čistem življenju: knji- bil dober prefekt. V Marijanišču so se da je kot 1  organizator in naredbodaja-
ga je reobhodno potrebno zdravilo za tedaj pri proš.u Kalanu zbirali odlični lec kriv neštetih vojnih zločinov nad
vsakogar v naših vrstah, za vse naše slovenski možje. Med njimi tudi pok. dr. slovenskim narodom: ubijanja, izročanja
družine, za vse mlade matere in očete Korošec, ki je v Marijanišču imel tudi , ranjencev okupatorju, umorov in poko-
še posebej. Silna potreba, ki je po takš- stanovanje. V ta prijateljski krog je , ljev, zapiranja, mučenja, odvajanja v
nem delu drhtela med mnogimi, ni pri- prišel mladi dr. Rožman. ! koncentracijska taborišča in na prisilno

šla d,o izraza s"mo v iskanju knjig dru- Že v Marijanišču je pokazal kako ze- delo, prisilne mobilizacije, požigov, ro¬
lo mu je pri srcu mladina. Vedno je bil | panja, uničevanja javne in privatne i-

gojezičnih avtorjev ali pa podobnih del,
ki so kljrb razmeram doma mogle iziti.
Pri vsakokratnem snidenju resno misle¬
čih družinskih očetov, na novo se pora-

med njo. Ji govoril, dajal nasvete, ji
pridigal in jo vzgajal v krščanskem du¬
hu. Za to mladino je napisal tudi naj-

jojočih drržin ie problem pomanjkanja lepši slovenski molitvenik Besede živ-
takšneg dela bil eden izmed bistve- ljenja.

nih točk r _ zgovrra. Upati je torej samo, £ a  docenta cerkvenega prava na teo-
da bo vr kdo s pridom segel sed°j po [ 0 ,r k j fakulteti ljubljanske univerze je
delu. ki mu je dosesrljivo, razumljivo, še bil  i me novan 27. avgusta 1920. Preda-
posebrj z--t , ker je pisano t~ko, da se van j a na  univerzi je jemal zelo resno,
re bo m o cel ibče izgov-rjati, da je k?kor s]ehenl0  stvar, katere se je lotil
zanj preveč učeno. a li k j mu  j e b R a zau p a na. Zanja se je

Dr. Jakličev dr-goceni doprin s k skrbno pripravljal ter si tako nepresta-
stebrom slovenske svobodne knjižnice pa no poglabljal znanje v cerkvenem pravu,
naj bi bil vzpodbuda tudi za podobno

movine, posilstev in drugih vojnih zlo¬
činov, zaradi česar odgovarja za smrt
in trpljenje deset tisočev mož, žena in

otrok.” Vse to kar, so delali komunisti,
so zločinsko naprtili škofu, ga tega ob¬
toževali in za to tudi obsodili na 18 let
ječe.

Škof dr. Rožman pa je v že omenje¬
ni pridigi na Miklavževo nedeljo 1. 1943
odgovoril klevetnikom takole: “S Sv.
Pavlom si upam reči: Nič tega, kar mi
očitajo, nimam na vesti, vendar s tem
še nisem opravičen, sodil me bo Gospod.
Z mirno vestjo, ne da bi se bal vseved¬
nega Sodnika, si upam trditi, da po mo¬
ji krivdi, po mojem sodelovanju in sti¬
kih z raznimi oblastmi, ni bila nikomur
hiša požgana, nikomur imetje izropano,
nihče zaprt ali poslan v taborišče,. nih¬
če umorjen, pač pa sem — hvala Bo¬
gu — mogel marsikoga rešiti iz ujet¬
ništva, tudi smrti, in po posredovanju
sv. očeta so bile mnoge notranjske va¬
si ohranjene, ki so bile že določene za
požig.”

Na grožnje komunistov, da ga bodo
živega vrgli na grmado in zažgali ter
da ga bodo razsekali na drobne kose,
pa odločno in neustrašeno v isti pridigi
odgovarja:

Z božjo pomočjo hočem — in moram
— vztrajati na mestu, kamor me je
Bog postavil. In do zadnjega bom isto
učil in opominjal. Naj pride tudi to, kar
mi grozijo: naj me na kose razsekajo
ali pa, kar ljubljanske komunistke želi¬
jo, da me na Kongresnem trgu živega
zažgo — do zadnjega bom trdil in učil,
da je brezbožni komunizem največje zlo
in najhujša nesreča za slovenski narod.”

Tak je bil tedaj naš škof dr. Rožman.
In na takega škofa smo bili ponosni te¬
daj in smo ponosni danes še neprimer¬
no bolj, ker šele danes prihajajo do ta¬
kega spoznaja tudi tisti, katerim bi mo¬
ralo biti to jasno že leta 1945 va  so te¬
daj še na vso moč podpirali kornuni-

V izseljenstvu

Na prošnjo in prigovarjanje sloven¬
skih demokratskih političnih strank ter
Slovencev vseh stanov in poklicev, je 1.
1945 odšel v emigracijo, da v svobod¬
nem svetu z vso svojo avtoriteto pod¬
pre akcijo za osvoboditev slovenskega
naroda izpod komunistične sužnosti in
ža svobodo Cerkve na slovenski zemlji.
Preko Avstrije in Švice je leta 1947 od¬
potoval v Severno Ameriko.

Škof dr. Rožman je tudi v emigraciji
ostal to, kar je bil doma: nadvse skr¬
ben in vnet pastir slovenskim verni¬
kom. Z brezmejno ljubeznijo skrbi za¬
nje in jih obiskuje; močno mu je pri
srcu njegovo semenišče v Adrogueju v
Argentini, kjer se vzgaja slovenski du¬
hovniški naraščaj. Zanj skrbi kot skr¬
ben oče in stori vse, samo, da mu omo¬
goči nadalnji obstoj.

Za svoj zlatomašniški jubilej bo do¬
bival čestitke iz vseh delov sveta, kjer
žive slovenski naseljenci. V njih mu bo¬
do z najrazličnejšimi besedami izražali
spoštovanje, hvaležnost in ljubezen

Člani NO za Slovenijo, živeči v Ar¬
gentini, so mu čestitali v preprostih, a
značilnih besedah: “kot najvišjemu cer¬
kvenemu knezu Slovenije, naši veliki
moralni avtoriteti, vdanemu,' zvestemu
ter zaslužnemu sinu slovenskega naro¬
da in lojalnemu sodržavljanu Jugosla¬
vije.”

S škofom dr. G. Rožmanom na obisku pri Slovencih v Belgiji

delo, k_ kor je z dr. Brecljevim Ob viru
življenja zgorelo v plamenih nacističnih
drhali. Dve taki deli bi bili osnovni po¬
stavki za moralno trdnost naših družin,
brez katerih si tudi ne moremo pred¬
stavljati uspešne in napredujoče sloven¬
ske skupnosti na tujih tleh. Sredi tega
morja, ki nas obdaja, sre’i poplave, v

Škof ljubljanski

Dne 21. junija 1922 je prevzel frnik¬
olo oficiala pri škofijskem cerkvenem
sodišču v Ljubljani, dne 18. avgusta
1924 je pa postal izredni prof. cerkve-

Med Slovenci v okolici Mons-a

Po govoru in litanijih Matere božje
pred lurško votlino v Quaregnonu, so se
rojaki zbrali v bližnji katoliški šoli. Le¬
po je bil okrašen zlasti porton z napi¬
som “Dobrodošli”. Tudi prostrana soba
je bila lepo okrašena.

Tu so Prevzvišenega pozdravili s pe¬
tjem fantje iz Ranegues-Chin pod vod¬
stvom g. ravnatelja J. Strečanskega.
Vse navzoče je prevzelo lepo slovensko
petje teh vajencev, ki so iz raznih krajev
in taborišč prišli v Belgijo, da se izuče
praktičnega poklica in se tako pripravi-

nega prava na ljubljanski univerzi. Dne j 0  za življenje. 11 narodnosti je bilo
20. decembra 1927 je bil imenovan za me d njimi, a so tako lepo peli, da so
svetnika škofijskega konzistorija. Tako ge solze zalesketale v očeh ljudi, ki že

kateri moramo vsak dan klicati na po- j e  j m el tedanji škof dr. Jeglič vedno dolgo niso slišali takih zborov,
moč, je dr. Jakličeva knjiga eno izmed r( j geb j sposobnega, vestnega in

varnih zavetij, ki si jih moramo sami dobrega delavca in svetovalca,
poiskati.

Komur je mar slovens'va v svetu, te¬

mu velja: vzemi in beri
gi sami tudi živi.

in po knji-

■ et ■

(Dr. Franc Jaklič, Po svetli poti, Bue-

Prr>v njega si je izbral za svojega
pomočnika dne 17. marca 1929, ko je bil
imenovan od Svete stolice za naslovne¬
ga škofa semtskega in koadjutorja ljub¬
ljanskega škofa s pravico nasledstva.
Kot šk"f ie bil posvečen v ljubljanski
stolni-i dne 14. julija 1929. Dne 10. sep-

nos Aires 1956, strani 332. tiskano v te^bra istega leta je bil imenovan za

i  ljubljanskega to-

Cena 40 pesov.) f". ko pa so škofu Jegliču moči začele

vidno pešati in je odstopil, je škof dr.
Gregorij Rožman postal dne 1. avgusta
1930 leta 29 ljubljanski škof.

Njegovo imenovanje za škofa so Slo¬
venci sprejeli z velikim veseljem. Pra-

N  V ■ g I V I ■ (J

a r o c a j t e in sirite
Svobodno Slovenijo

Škofa dr. Rožmana je v imenu roja¬
kov iz okolice Mons-a — so to v glav¬
nem fantje in družine iz okolice Idrije
in Ilirske Bistrice ter Beneške Sloveni¬
je — pozdravil g. Lado Zinger. Povedal
je, kako so Slovenci veseli, da ga ima¬
jo vsaj za eno popoldne v svoji sredi. G.
Stanko Skok mu je v imenu tamošnjih
slovenskih rudarjev podaril lepo rudar¬
sko svetilko.

Prevzvišeni se je rojakom toplo za¬
hvalil za darilo. Rekel je, da bo podarje¬
no rudarsko svetilko poslal v svoje se¬
menišče v Adrogue v Argentini, da bo
služila za večno luč.

Škofove besede šo vsi navzoči spreje¬
li z velikim odobravanjem, kajti upati

je, da bo iz tega semenišča izšel še kak
duhovnik, ki se bo posvetil dušnemu
pastirstvu med slovenskimi rudarji v
•Zapadni Evropi. Ta rudarska lučka bo
kakor klic fantom na delo za Boga med
slovenskimi rudarji v Evropi.

Prevzvišeni je nato kramljal z roja¬
ki še dolgo časa. Podrobno se je zani¬
mal za njihovo življenje in delo, za nji¬
hove družine in njihove domače kraje.

Zbrano družbo, ki se je hladila s pi¬
jačo v za to priložnost prirejeni točilni¬
ci, je škof nato zapustil, se pozdravil še
z domačim župnikom in dekanom, ter se
v spremstvu gg. Kunstlja iz Anglije ter
Revna in Kokalja iz Belgije odpeljal eno
uro daleč k hrvatskim sestram. V njiho¬
vem zavodu je tudi prenočil.

V zavodu za onemogle begunce

V ponedeljek 24. junija je škof dr.
Rožman obiskal v Brainele-Comte, 30
kin od Bruslja, dom za onemogle begun¬
ce, ki ga oskrbuje dominikanec p. Pire.
Ravnatelj zavoda ga je z velikim vese¬
ljem sprejel, ker je vedel kako veliko
veselje bo ta obisk naredil dvema Slo-
vencima, eni Slovenki in bivšemu jugo¬
slovanskemu konzulu v Carigradu, ki
bivata v tem zavodu. Ob tej priložnosti
je Prevzvišeni blagoslovil tudi otročiče
treh madžarskih begunskih družin, ki so
nedavno prišle iz Jugoslovanskih begun¬
skih taborišč.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Buenos Aires, 18 . VII. 1957

ARGENTINA

Argentinski veleposlanik v Venezug);
general Carlos S. Toranzo se je po p re
kinitvi diplomatskih odnosov z Vene
zuelo vrnil v Buenos Aires, od tu j e
pa odpotoval v Venezuelo njen diplo
matski predstavnik dr. Atalio Carnava
li. General Toranzo Montero je zunanje,
mu ministru podrobno poročal o vseh
korakih, ki jih podvzel pri venezuelski
vladi po naročilu svoje vlade glede p e .
ronove akcije proti sedanjim argentin
skim oblastem, zatem je pa bil sprejet
tudi pri predsedniku generalu Arambu-
ru-ju.

Zunanji minister dr. Laferrere j e
prejšnjo soboto povabil v zunanje mi¬
nistrstvo diplomatske predstavnike vseh
ameriških republik ter apostolskega
nuncija Msgra Zanina. Podal jim je po.
ročilo o vseh dogodkih, ki so privedli
do prekinitve diplomatskih odnosov med
Argentino in Venezuelo. Navajal je no¬
te, ki jih je argent. vlada izročila ve¬
nezuelski vladi ter tem notam priloženi
dokazni material o Peronovih navodilih
svojim pristašem v drugih ameriških
republikah ter v Argentini za nastopa¬
nje proti sedanji argentinski vladi. R
materiala, ki so ga dobili na vpogled di¬
plomatski predstavniki ameriških re¬
publik, je tudi razvidno, da je sedanji
venezuelski predsednik Perez Jimenez
na eno zadnjih argentinskih protestih
not izjavil, da proti Peronu ne bo niče¬
sar ukrenil, pa četudi mu bo argentin¬
ska vlada predložila dokaze za njegove
akcije proti sedanjim argentinskim ob¬
lastem, argentinskega veleposlanika pa
sploh sprejeti ni maral. Zato argentin¬
ski vladi ni preostalo ničesar drugega,
kakor da je prekinila diplomatske odno¬
se s to državo.

Zaščito argentinskih koristi v Vene¬
zueli je prevzela Brazilija. Vse ameri¬
ške republike so v sporu med Argenti¬
no in Venezuelo na strani Argentine.

Medsmdikalni odbor v Argentini je
za prejšnji petek napovedal generalno
stavko. Ker je pa večina sindikatov u-
videla, da stoje za to akcijo ljudje, ki
pri tem zasledujejo politične cilje, sa¬
mo, da bi delali težave vladi osvobodilne
revolucije, je izjavila, da se generalni
stavki ne bo pridružila. To je tudi sto¬
rila in je tako namera nasprotnikov se¬
danje vlade spodletela na celi črti.

Policija je v mestu Boulogne sur Mer
v prov. Bs. Aires odkrila pravi arze¬
nal biv. ’ peronistov in, komunistov. Do
tega odkritja je prišlo vsled eksplozi¬
je, ki je nastala v poslopju. Policija je
zaprla skoro vse, ki so bili zaposleni
pri izdelovanju bomb, ker je odkrila ce¬
lice, v katerih so bili povezani.

Msgr. Gustavo Franceschii, ugledna
katoliška osebnost v Bs. Airesu, je dne
11. t. m. umrl v Montevideu. Njegovo
truplo so prepeljali Bs. Airesu in ga
začasno pokopali na mestnem pokopali?
šču Recoleta, odkoder ga bodo pozneje
prepeljali v družinsko grobnico na po¬
kopališče v mesto Moron.

Pok. Msgr. Franceschi je z govorje¬
no in pisano besedo širil in branil ka¬
toliška načela v privatnem in javnem
življenju. Napisal je nešteto najrazlič¬
nejših razprav, bil profesor na buenos-
aireški kat. univerzi, ustanovitelj raznih
kat. društev, organizacij in ustanov. Bil
je tudi direktor kat. revije Criterio. Pod
prejšnjim režimom je neustrašeno na¬
stopal v obrambo svobode. Pogreba so
se udeležile ugledne cerkvene in politič¬
ne osebnosti. Zastopana je bila tudi vla¬
da. Pokojni Monsignor je bolitično po¬
padal Krščansko demokratski stranki.

Argentinsko apelacijsko sodišče J e
razveljavilo odredbo sodnika za volilno
zadeve, po kateri se komunistična stran¬
ka ne bi mogla udeležiti volitev v usta¬
vodajno skupščino kakor tudi predssd"
niških volitev prihodnje leto. Z odločit¬
vijo apelacijskega sodišča komunisti ni¬
so nič kaj zadovoljni, ker sedaj ni«aJ°
več argumenta, da bi pred javnostjo na¬
stopali kot “preganjani”. Pri volitval 1
bodo morali sedaj odkrito pokazati 3
kakšnimi močmi razpolagajo.

OBVESTILO

Poverjeništvo Slovenske ljudske stran¬
ke v Argentini obvešča vse Slovence m
Slovenke, ki imajo argentinsko držav
ljansko izkaznico, da naj dne 28.
lija t. 1. izvršijo svojo volilno dolž¬
nost, ker so volitve obvezne za vs _ e
polnoletne argentinske državljane w° s
kega in ženskega spola.

Ob tej priložnosti priporoča Poverj
ništvo SLS vsem svojim pristašem 111
somišljenikom, naj volijo kandid ate
Krščansko demokratske stranke (P ar ^
do Democrata Cristiano).

Poverjeništvo Sb®
v Argentini

te

Buenos Aires, 18. VIL 1957

SVOBODNA / SLOVENIJA

Stran 3,

%(m£e vz Mmmij,

Meseca junija se je mudil znova na
obisku v Jugoslaviji biv. predsednik an¬
gleške vlade in laboristične stranke Cie-,
ment Attlee. Povsod so ga lepo spreje¬
mali in gostili, da bi si pridobili njegovo
naklonjenost za sedanjo kom. diktaturo
v Jugoslaviji. Tudi Kardelj ga je pova¬
bil z gospo na intimno kosilo.

Na Krvavec v Kamniških planinah
nameravajo izpeljati žično železnico.
Stala bo 50 milijonov dinarjev.

Umrli so. V Ljubljani: Joža Kožar,
žel. upok., Marijan Vidovič, dijak, Franc
Mertelj, mesarski mojster, Artur Hva-

SLOVENCI V

BUENOS AIRES

Slovenski naseljenci na področju Vel.
Buenos Airesa bodo proslavili zlato-
mašniški jubilej škofa dr. Gregorija
Rožmana v nedeljo 21. julija t. 1. s sv.
mašo in zahvalno pesmijo ob pol deseti
uri dopoldne v slovenski kapeli na Ra-
mon Falcon 4158, Capital Federal.

PRIREDITVI SLOV. KULT. AKCIJE
Baragov večer

Za stošestdeseto obletnico rojstva ško¬
fa Barage je Slovenska kulturna akci¬
ja posvetila poseben kulturni večer o-
svetlitvi novih podatkov iz življenja in
delovanja velikega slovenskega misijo¬
narja. Večer je bil prav na rojstni dan
Ireneja Friderika Barage dne 29. juni¬
ja v salonu Bullrich. Posebnost tega ve¬
čera je bila, da so na njem sodelovali
štirje ustvarjalni člani SKA, ki žive iz¬
ven Argentine. Prispevke so poslali:
ing. Gregorič in dr. Fran Jaklič iz Mar-
quetta v ZDA, Fran Erjavec iz Pariza
in dr. Maksimiljan Jezernik iz Rima.

Udeležba je bila zelo lepa, dasi je bi¬
lo prav ta dan vreme zelo neugodno.
Gradivo je bilo obdelano tako, da je bi--
lo zelo pregledno, brali pa so gg. Lado
Lenček, CM., Božo Fink in Marijan Ma¬
rolt.

Plečnikov večer (II. del)

Gradivo za večer, ki ga je Slovenska
kulturna akcija posvetila letos premi¬
nulemu arh. Jožetu Plečniku je tajniku
SKA g. Marijanu Maroltu tako larast-
lo, da je zajelo dva večera. Prvi del, to
je Plečnikova mlajša leta (do 1. 1928)
je predavatelj obdelal na večeru pred
štirimi tedni, drugi del — Plečnikova
zrela leta pa je predavatelj obdelal na
kulturnem večeru, ki je bil v soboto dne
13. julija v salonu Bullrich. Tokrat je
bila dvorana spet polna — lep dokaz,
kako se veča zanimanje za dela m stva¬
ritve umetnika, ki postaja danes ena
največjih osebnosti slovanske zgodovine
v našem času.

Predavatelj g. Marijan Marolt se je
najprej ustavil ob razlagi Šentjakob¬
skega trga, nakar je podrobno razložil
Plečnikovo cerkev sv. Frančiška v šiški,
zlasti pa njen stolp. Razporeditvi in
smislu žal je sledila podrobna razlaga
cerkve sv. Mihaela na Barju, nakar je
podal sliko glavnih stvaritev po drugi
svetovni vojni (Bistrička cerkev, načrt
za samostan in cerkev v Osijeku, v

la ;  trgovec, Ivanka Jeršin, Ana Meglič,
roj. Vertovšek, vdova po ključavničar¬
skem mojstru, Marija Resnik, roj. Blat¬
nik, Franc Horvat, Jakob Petrič, arh.
Mila Godec, roj. Petrič, Martin Jakofčic,
dr. Boris Furlan, vseuč. prof. in Jakob
Škrbine v Vižmarjih, Biserka Zivadino-
vič v Dravljah, Franc Golob v Šentjer¬
neju na Dol., Ivan Dimeč v Celju, Mari¬
ja Miklič v Medvodah, Majda Orešnik,
uslužbenka Kmet. zadruge vVšempetru
v Sav. dolini, Ana Bril!y, roj. Černe v
Kranju, Dora Kregar, roj. Šušteršič,
pos. v Dravljah, Ivan Hrib, pos. v Vi¬
pavi in Ježe Jerlah v Šentvidu pri Stič-

ABGENTINI

Bosni, načrti za gradnje v Sloveniji in
nazadnje načrt za novi parlament v
Ljubljani). Bilo je premalo časa, da bi
se megel dotakniti še Plečnikove zamisli
za notranjo opremo, za cerkvene poso¬
de, za razne društvene kroje, zastave,
grbe in znake.

Oba večera sta bila novost v sloven¬
ski znanstveni problematiki. G. Marolt
se je lotil analize Plečnikovega stila —
delo, ki ga dosedaj nikdo ni tvegal na¬
četi. Navzoči so se predavatelju zahva¬
lili z obilnim aplavzom.

Srebrna maša

tretjega letošnjega srebrnomašnika v
Argentini g. Antona Smoliča je bila v
nedeljo dne 14. julija t. 1. v kapeli Ma¬
rije Pomagaj v Slovenski hiši na Ra-
mon falcon 4158 v Buenos Airesu.

Poleg rednih obiskovalcev nedeljske
slovenske maše v tej kapeli je v nede¬
ljo prišlo še zlasti precej Polhograjča-
nov, med katerimi je g. Anton Smolič
nazadnje deloval kot kaplan.

Ob vstopu srebrnomašnika v kapelo
mu je mešani pevski zbor Gallusa zapel
v pozdrav pesem “Srebrnomašnik bod’
pozdravljen”. G. Anton Smolič je opra¬
vil slovesno peto sveto mašo ob asisten¬
ci gg. rektorja slovenskega bogoslovja
v Adrogueju dr. Franca Gnidovca in
župnika Gregorija Malija. Srebrnoma-
šniku je pa pridigal g. direktor Anton
Orehar. V uvodnih besedah je omenjal
srebrnomašnikovo dušnopastirsko pot
po raznih župnijah v Ijub^anski ško¬
fiji, nato je pa govoril o duhovniku, kot
Kristusovem namestniku. Naglašal je,
da je duhovnik srednik milosti kot sve¬
čenik, učenik in vodnik. Narod, ki ima
zadosti dobrih duhovnikov je tudi sre¬
čen. Zato polaga na srce vsem, naj bi
imeli tudi oni skrb za duhovniški nara¬
ščaj, ki se vzgaja v slovenskem seme¬
nišču v Adrogueju.

Po končani srebrni maši so se povab¬
ljeni gostje s srebrnomašknikom skupno
slikali, nato pa bili z njim tudi na skup¬
nem kosilu v gostinski sobi v Slovenski
hiši na Ramon Falcor.u.

30. letnico mature

so slavili v ponedeljek dne 8. julija v
Ramos Mejia gg. Janez Kalan, Boris
Koman, Anton Smolič in Štefan Tonkli
ter jezuit Ivan Caserman. Ob enajsti
uri dopoldne so imeli v ramoški župni
cerkvi sv. mašo za umrle svoje profe¬

sorje in sošolce iz škofovih zavodov, v
katerih so študirali. Nate so se pa po¬
dali na prijazni dom družine Hvalica-
Stanovnik, kjer je bilo za vse napravlje¬
no kosilo. V prijetnih spominih na mi¬
nula študentovska leta je vse prehitro
menil lep popoldan.

OSEBNE NOVICE

Nesreča. Dne 1. julija je postal žrtev
prometne nesreče g. Rudolf Wagner, ki
je sedaj zaposlen v podjetju Buder. Te¬
ga dne se je g. Wagner ob osmih zve¬
čer pripeljal s kolektivom štev 7 v Re-
tiro v pristaniški del buenoaireškega
mesta. Ker je tu končna postaja za ta
kolektiv, so vsi potniki izstopili. Zadnji
je izstopil g. Wagner. Šofer je takoj
zaprl vrata in pognal vozilo, ni pa opa¬
zil, da je priprl suknjo g.Wagnerju. Ko¬
lektiv je vlekel zraven sebe kakih 15
do 20 metrov g. Wagnerja; ker je brzi-
na postajala vedno večja, je g. Wagner
padel na tla, nakar se je odtrgal priprti
del suknje. G. Wagner je zadobil hujšo
poškodbo na desni roki, katero ima
zlomljeno v zgornjem delu, razen tega
ima odrgnjeno kožo po desni strani te¬
lesa.

Ko se je ponesrečenec po padcu ma¬
lo opomogel, je zbral toliko moči, da se
je podal k šefu železniške postaje, ker
sam ni mogel priklicati stražnika. Od
tam so poklicali stražnika, ki je nato
odvedel g. VVagnerja v železničarsko
bolnišnico. V to bolnišnico ga niso mo¬
gli 'sprejeti kot neželezničarja, nakar
so ga v spremstvu stražnika odpeljali
v nemško bolnišnico, kjer je še vedno
v zdravniški oskrbi. Policija je uvedla
preizkavo, da izsledi šoferja, ki je za¬
krivil to nesrečo.

V nemško bolnišnico se je podal na
zdravljenje tudi profesor za telesno
vzgojo g. Slavko Zupan. Verjetno se bo
moral podvreči operaciji na želodcu.

V sanatorij Antartida v Buenos Aire¬
su so dne 8. t. m. prepeljali na operaci¬
jo gospo Olgo Šilc, por. Vidmar iz Be-
razeteguija.

Vsem rojakom želimo čimprejšnjo po¬
polno ozdravitev.

SAN MARTIN

Zlata sv. maša

č. g. duhovnega svetnika Karla Škulja
bo v župni cerkvi v San Martinu dne
28. julija ob & uri zjpstraj (in ne ob ob
8,30 kot druge nedelje). Pel bo šmar-
tinski pevski zbor Kimovčevo latinsko
mašo. Po maši zahvalna pesem. Popol¬
dne ob 4. uri slovensne litanije. — Na¬
slednjo nedeljo, 4 avgusta pa bo ob 4.
uri; popoldne akademija v čast zlatoma-
šniku v dvorani na ulici Pellegrini 34
v San Martinu (zadaj za župno cerkvi¬
jo). Na sporedu so pevske točke šmar-
tinskega slov. pevskega zbora in mla¬
dinski prizor. Vsi slovenski rojaki so
toplo vabljeni k zlati maši in na akade¬
mijo.

LANUS

V nedeljo, dne 14. t. m., smo imeli v
našem domu v Slovenski vasi prvo
filmsko predstavo, na kateri smo vide¬
li lepe slike in filme iz naše slovenske
domovine, ki jih je g. Domicelj blago¬
hotno posodil slovenski skupnosti v
Lanusu, za kar smo mu zelo hvaležni.

legnueij Heneeh —
50 letnih

Dekan slovenske teološke fakultete v
Adrogue-ju v Argentini g. dr. Ignacij
Lenček praznuje danes 50. letnico svo¬
jega življenja.

Jubilant se je rodil v Ljubljani dne
18. julija 1907. Klasično gimnazijo je
študiral v rojstnem mestu. Tam je tu¬
di maturiral leta 1925. Po maturi se je
odločil za duhovski poklic ter je filozo¬
fijo in teologijo študiral na Gregori¬
janski univerzi v Rimu od leta 1925 do
1932. V letu 1928 je položil doktorat iz
filozofije, leta 1932 pa iz teologije.

Vsa študijska leta je v Rimu bival v
Germaniku. Tu je imel odlične tovariše.
Šest let je bil skupaj z zagrebškim nad¬
škofom kardinalom dr. Stepincem in s
sedanjim administratorjem zagrebške
nadškofije nadškofom dr. Fr. šeper-jem;
4 leta pa s sedanjim mariborskim ško¬
fom dr. Maksom Držečnikom. Njegovi
sošolci iz istega letnika so celovški, lin-
ški, limburški škof in nadškof v Dom-
bergu ter pom. škof v Freiburgu.

V duhovnika je bil posvečen 25. okto¬
bra 1931. Novo mašo pa je pel dne 1.
novembra istega leta v cerkvi sv. Kle¬
menta v Rimu.

Po vrnitvi v domovino je bil imeno¬
van za prefekta v Škofovih zavodih v
Št. Vidu. To mesto je imel od leta 1932
do 1938. V tem času je tudi poučeval
veroruk na ljudski šoli v Zgornji šiški
in sicer dve leti, na realki v Ljubljani
pa eno leto V škofovih zavodih je vo¬
dil dijaško Marijansko kongregacijo,
pozneje v Ljubljani prav tako dijaško
in akademičarsko. Nekaj let je urejal
tudi kongregacijski mesečnik “Naša
zvezda”.

Leta 1937 je bil imenovan za hono¬
rarnega predavatelja na ljubljanski bo¬
goslovni fakulteti, naslednje leto za do¬
centa, leta 1945 za izrednega in 1. 1947

Ob pogledu na naše kraje, gore in mo¬
dro Jadransko morje, so bili vsi navzoči
vzradoščeni ter se niso mogli dovolj na¬
čuditi vsem naravnim lepotam naše
domovine. Kljub raznim nedostatkom
pri zatemnitvi in opremi dvorane, kate¬
re pa bo društvo “Slovenska vas” pri
prihodnji prireditvi odpravilo, so se vsi
zadovoljni razšli. Ko bo enkrat zastira¬
nje oken dovolj uspešno urejeno, se bo¬
do v okviru omenjenega društva predva¬
jali tudi zvočni filmi.

Vsak teden ena

LUNA PA GORI GRE ...

Luna pa gori gre,
lepo mi sveti že.

Fantje po vas gredo,
lepo zajuckajo.

Skupaj se stopijo,
lepo zapojejo.

"Kdo so pa ti ljudje,
k' jih ne poznamo nič!''

"Mi srno pa tam doma,
vsaka nas rada ima.

Iz kraja smo takega,
zvaljamo vsakega.

K okencu pridemo,
deklice kličemo.

Ura je polnoči,
že se domu mudi.

Mežnar že dan zvoni,
nas pa domov še ni.''

za rednega profesorja. V tem času je
bil še narodni asistent dijaške KA
(1932-1940), škofijski cenzor, sinodalni
eksaminator ter član moralno pastoral¬
nega, homiletičnega in semeniškega ško¬
fijskega sveta.

Med drugo svetovno vojno in med ko¬
munistično revolucijo je po škofovem
naročilu organiziral in vodil dušno pa¬
stirstvo pri Vaških stražah in pozneje
pri domobrancih.

Maja meseca leta 1945 se je z osta¬
limi protikomunističnimi Slovenci u-
maknil na Koroško. V Vetrinju je bil
skupno z domobranci vse do zadnjega
dne njihove tragedije, t. j. do 31. maja
1945, nato se je pa podal v Italijo. Pri¬
šel je v prvo slovensko begunsko tabo¬
rišče v tej državi v Monigo. Ko je pa
slovenska teološka fakulteta obnovila
svoje delo se je podal v Praglijo
ter je nadaljeval s predavanji. S fa¬
kulteto se ie pozneje preselil v Brixen,
leta 1948 pa z njo v Argentino, v San
Luis, od tam pa v Adrogue v prov. Bs.
Aires. Po smrti prelata dr. Odarja je
postal dekan teološke fakultete. Na
njej predava bogoslovcem predvsem
moralko, filozofijo in apologetiko.

Jubilant g. dr. Ignacij Lenček je glo¬
boko naobražen mož. Že doma je napi¬
sal več razprav ne samo iz svoje stro¬
ke, ampak tudi o raznih aktuelnih pro¬
blemih. To delo nadaljuje tudi v emi¬
graciji. Sodeluje pri verskih revijah Du¬
hovno življenje in Katoliški misijoni ter
pri zborniku Vrednote in kulturni revi¬
ji Meddobje. Nastopa kot predavatelj
na študijskih dnevih kat. akademskega
starešinstva in pri kat. akademikih ter
na sestankih filozofskega odseka SKA,
pa tudi ostale mladinske organizacije
ga rade vabijo na svoje sestanke.

K 50. letnici g. dr. Ignaciju Lenčku
iskreno čestitamo, želimo-, mu, da bi mu
Bog naklonil še dolgo življenje v zdra¬
vju in osebnem zadovoljstvu, da bi mo¬
gel svojo nadarjenost in vse svoje zna¬
nje izkoristiti v polni meri v prvi vrsti
v korist slovenske teološke fakultete, pa
tudi v korist vsega slovenskega naroda,
njegove kulture in znanosti.

PRIMOŽ BRDNIK

mmm  - dežela paradoksov

( 6 )

Sedaj pa nazaj v restavracijo! To je
bila nekoč rezidenca japonskih plemeni¬
tašev, grofov in baronov. (Do 1945 so
bili ti naslovi uradni, z novo ustavo pa
so jih odpravili, kakor pri nas 1. 1918).
Po obsegu je podobna rezidenci Vašega
predsednika v Olivosu, samo, da je zgra¬
jena na gričih. Pišem Ti tako podrobno
o tem, ker je vrt te rezidence resnično
eden izmed najlepših primerov japonske
vrtne arhitekture: s čudovitim okusom
so pred mnogimi stoletji — ko se je j
Tokio še imenoval Edo ali Yedo in bil
majhna vas — zgradili ta vrt. V naj¬
nižjem predelu je ribnik z ogromnimi
zlatimi krapi. Skozi skrbno očiščen gozd
ter preko jas, ki jih obdajajo cvetoči
grmovi azalej, vodijo lepo izpeljane ste¬
zice, z mostovi preko potokov in jezera.
Veliko število kamenitih svetilk v obli¬
ki jurčka najdeš v tem vrtu. Posebna za¬
nimivost je miniaturna kamenita pago¬
da, ki so jo prinesli iz Koreje pred 700
leti.

V spremstvu Holandca, ki živi tu že
11 let in dela pri naši družbi — govori in
piše perfektno japonski — smo šli naj¬
prej v čajno uto”, kjer smo prisostvo¬
vali “čajni ceremoniji”. To je pri Ja¬
poncih nekaj podobnega, kakor pri
Srbih, kadar Ti ponudijo “sladko”, ko
prideš v njihovo hišo. Seveda je vse

bolj ceremonialno. V tej hišici ob ribni¬
ku živi dekle, ki nas je sprejelo pri vho¬
du in bilo z nami do konca obiska. Nje¬
na mati nas je čakala in najprej smo se
sezuli — v japonskih hišah pustiš čevlje
vedno pri vhodu. To pa v glavnem zara¬
di tega, ker imajo po tleh namesto desk
ali parketov slamnate tatami preproge,
ki bi jih s čevlji uničili.

Tri stene v sobi so leseni okvirji, po¬
kriti s povoščenim papirjem. Le-te odpi¬
rajo kakor vrata na koleščkih (“Sliding
doors”). Samo ena stena je popolnoma
lesena in pokrita s tatami preprogami.
V enem kotu je tokonoma, t. j. alkova
s privzdignjenim podom.

| To je najsvetejši del hiše. V njem vi¬
ci na steni “scroH” — slika ali citat.
Na tleh je vaza z rožami. V tem kotu
molijo in ob praznikih obešajo slike
prednikov ali legendarnih osebnosti, ce¬
sarjev , vojskovodij itd.

Soba je brez vsakega pohištva. Le na
tleh imajo majhne blazine, na katere se
vsedejo gostje. Častno mesto je pred to-
konomo, t. j. sediš s hrbtom pred toko-
nomo, tako, da ne vidiš slike ali napisa.
(Kot vse, je tudi to del tradicije: v
davnih časih je bila tokonoma edini
prostor v hiši, kjer si bil varen pred na¬
padom in zato gospodar vedno ponudi
najuglednejšemu gostu “sedež” pred to-

konomo.) Ostali gostje sedijo v vrsti po
točno določenem ceremonielnem redu.

Dekle in njena mati — obe oblečeni v
krasne kimono — najprej z globokimi
pokloni prinesejo dve slaščici na črno
lakiranih krožnikih. Preden jih použiješ
se na točno določeni način priklanjaš:
čepiš na blazini (ženske v zahodnih ob¬
lekah lahko sedijo), roke pa položiš na
tla. Nato Ti prinesejo skodelico zelene¬
ga čaja. Je to poseben čaj v prahu, ki
ga rabijo samo za ;  “čajno ceremonijo”
in se imenuje koicha. Vse skupaj je po¬
dobno zeleni mlaki (čudil sem se, da
nisem kakšne žabe zagledal v skodelici)
in silno grenko. Ko to popiješ, je cere¬
monije konec in z glpbokimi pokloni odi¬
deš iz sobe in si obuješ čevlje,

Ta ceremonija ima tisočletno tradici¬
jo. Imenuje se cha-no-yu (naša beseda
“čaj” je kitajsko-japonskega izvora —
cha). Začeli so jo menda budistični me¬
nihi, z namenom dobiti “duševno rav¬
novesje”. Ves potek je natančno pred¬
pisan in ne smeš narediti nobene napa¬
ke: n. pr. skodelico čaja smeš držati na
dlani leve roke, rob;pa z desno roko. Mi
smo prisostvovali ceremoniji koi-cha.
Manj svečana je usu-cha, kjer dobiš na¬
vaden zelen čaj. Najbolj svečano “čajno
ceremonijo” imajo na cesarskem dvoru.
Le-ta traja nekaj ur.

Vse to je bilo zplo zanimivo, vendar
se zahodnjakom dozdeva, da je velika
izguba časa. No, čas pa tu ne igra no¬
bene vloge!. Za Japonce pa je “čajna

ceremonija” svečan dogodek, ki še vedno
vsebuje religiozne elemente.

Nato smo odšli v glavno hišo, kjer je
restavracija. Peljali so nas, potem ko
smo se spet sezuli, v posebno sobo. V
“high class” restavracijah Japonci ni¬
koli ne jedo v isti sobi z drugimi gosti.
Vsak ima svojo sobo.

Naša soba je bila podobna tisti, v ka¬
teri smo pili čaj. Na splošno so vse ja¬
ponske sprejemne sobe enake: “sliding
doors”, tokonoma, blazine na tleh, pred
teboj pa nizka miza, Postrežnice so za
čele nositi jedi na mizo. Imeli smo tem-
pura večerjo, kar pomeni pohane ribe
kot glavna jed. Vse je bilo prirejeno z
velikim okusom in jedi so okrašene in
pripravljene tako, da ima tudi oko uži¬
tek, ne samo okus. Nekatere jedi so iz¬
redno okusne, druge zahodnjakom sprva
niso všeč. N. pr. surove ribe.

Postrežnice Ti ves čas natakajo topli
sake v majhne lončene kozarce. To ri¬
ževo vino je najboljše pogreto, vendar ni
vsakomur všeč — je kakor voden brino-
vec brez okusa. Japonci ga pijejo ob
vsaki priložnosti (za Novo leto je slad¬
kan), vendar ga zelo slabo prenašajo —
kaj hitro so “okajeni”. Midva s Ho¬
landcem sva ga pila kot vodo in se sploh
ni poznalo. Zato sva dobila kompliment
od Japonk, da sva “močna moža”.

Proti koncu večerje so prišle v sobo
pevke in igralke na razne instrumente,
ki so nekakšna mešanica kitar in citer.
Tudi tradicionalni ples “obiranje čaja”

so nam predvajale. Njihove obleke —
kimono — so v prekrasnih barvah. Glas¬
ba pa je zelo orientalna, le včasih Te
spomni na kakšne makedonske ali bo¬
sanske pesmi turškega izvora.

Prejšnjo soboto sva odšla iz Tokija
na novo službeno mesto v Kobe. Peljala
sva se najprej do mesta Kamakura. Tu
moram narediti disgresijo, da ne boš
naglašal kura! Vse japonske besede so
enozložne in bi prav za prav morali pi¬
sati Ka-ma-ku-ra. Vsak zlog posebej
neglašajo (edina 'izjema je Hiroshima,
kjer naglašajo o). Tako n. pr. izgovar¬
jajo Yo-ko-ha-ma prav tako, kakor bi to
mi delali.

Kamakura je danes izletniška točka
in tam stanujejo mnogi Japonci, ki se
z vlakom vozijo na delo v Tokio ali Yo-
kohamo (eno uro oz. pol ure daleč).
Nekoč pa je bilo to mesto zelo važno. V
12. stoletju, približno takrat, ko imamo
Ljubljano prvič omenjeno v zgodovin¬
skih listinah, je bila Kamakura glavno
mesto Japonske. Cesar je živel v Kyo-
tu, šogun in z njim vlada pa je imel
prestolnico v Kamakuri do leta 1333.
Mesto je od treh strani zavarovano s
hribi, odprto je le do morja. V tej dobi
so zgradili veliko budističnih templjev
in tam so ustanovili tudi šintoizem, ki je
japonska oblika budizma, še danes ima-
; o 65 budističnih templjev in 19 šinto-
ističnih svetišč v tem kraju.

(Nadaljevanje prihodnjič)


Stran 4.

SVOBODNA SLOVENITA

Buenos Aires, 18. VII. 1957

SLOVENCI PO SVETU

KANADA

V slovenski dvorani pri župniji Mari¬
je Pomagaj je bil 16. junija t. 1. občni
zbor Slovenskega prosvetnega društva
Baraga. Poročilo o delu društva v 21
mesecih njegovega obstoja so podali:
Predsednik g. I. Marn, tajnica gdč. T.
Pogorelec in blagajnik g. I. Peterlin.
Od ustanovitve društva dne 16. septem¬
bra 1955 pa do dneva občnega zbora se
je število članstva potrojilo. V tem ča¬
su so bili v okviru društva organizirani
razni odseki. Tako je šolski odsek vo¬
dil slovensko šolo, v katero je navadno
prihajalo do 50 otrok. Ustanovljena sta

bila tudi dramatski in filmski odsek ter
tudi društvena knjižnica, ki ima sedaj
že 652 knjig. Prosvetno društvo je v mi¬
nuli poslovni dobi priredilo več sestan¬
kov za članstvo in za vso slovensko ja¬
vnost. Zlasti je bila lepa Gregorčičeva
proslava, člani dramatskega odseka so
rojakom pripravili devet iger, filmske
predstave so pa bile štiri. Po poročilih
odbornikov, ki so pričala o velikem de¬
lu, ki ga je društvo opravilo med Slo¬
venci v Torontu, so bile volitve. V od¬
bor so bili izvoljeni novi ljudje s pred¬
sednikom g. Otmarjem Mauserjem na
čelu.

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Na letošnjem zagrebškem velesejmu
bodo Severnoamerikanci razstavili v
ogromnem paviljonu vse predmete, ki
spadajo k moderni kuhinji: aparate vseh
vrst in naprave vseh oblik kakor tudi
vsakovrstno hrano v konzervah. Raz¬
stavljena živila bodo po končanem ve¬
lesejmu podarili različnim sirotišnicam,
od razstave same pa si obetajo poveča¬
nje jug. nakupa ameriških aparatov za
vsakdanjo uporabo v kuhinji. — Po¬
dobno razstavo so priredili letos v Poz¬
nanju, kjer se je nabralo več poljskih
obiskovalcev kakor v vseh drugih pavi¬
ljonih skupaj.

ČEVLJE V 7 DNEH

KAMORKOLI V JUGOSLAVIJO

najbolje kvalitete tovarn “BOROVO”
(ex Bata) po meri in lastni izberi, po
6.— dolarjev za par moških ali žen¬
skih in 5.— dol. za par otroških,
vključno VSI stroški, in

BREZCARINSKE
ŽIVILSKE PAKETE

v 20 dneh, šivalne stroje, dvokolesa,
zdravila, radioaparate ter drugo
blago vsake vrste, pošlje za Vas
najugodnejše

UNIVERSAL I M P E X

C. CIMPERŠEK

Casilla de-Correo 4359, Buenos Aires
OSEBNO V CENTRU lahko zdaj
oddajate naročila in denar ter do¬
bite kupone v menjalnici na Av. L.
Alem 384 (NASPROTI GLAVNE
POŠTE), pa tudi v Floridi, Avda.
San Martin 2750 .(tel. 740-0785)
pri R. Batu.

Sovjetska poljedelska produkcija je
preteklo leto porastla za 150% v prime¬
ri s prejšnjim letom, kar predvsem pri¬
pisujejo pridobitvi nove dobre zem¬
lje. Produkcija pšenice je dosegla 54
mil. ton (leta 1953 mil. ton). Zaloga
krompirja se je povečala za 54%, med¬
tem ko so sladkorne pese pridelali za
35% več kot prej. Tudi zalogo koruze
so dvignili na 63 mil. ton napram 28 mil.
ton v letu 1953.

Dogovor arg. predstavnikov z dr. Ver-
rierjem na čelu, ki so ga lani podpisali
v Parizu z raznimi evropskimi država¬
mi, tako o plačilu arg. dolga v prihod¬
njih desetih letih kakor tudi o bodoči
trgovini med seboj, bo stopil dejansko
v veljavo šele tedaj, ko ga bodo vsi par¬
lamenti ratificirali. Pred nedavnim bi
se morala vršiti dokončna pogajanja,
pa so jih na prošnjo Francije odložili
za nekaj časa. Za Francoze je pri stva¬
ri nerodno samo to, ker različni franco¬
ski delničarji Bembergovih podjetij v
Argentini hočejo dobiti podjetja na¬
zaj. Noben franc. trg. minister pa se v
parlamentu ne sme prikazati s kakršnim
koli predlogom o podpisu tega dogovo¬
ra, dokler zadeva z Bembergovo imevi-
no ni razčiščena. To je sedaj postalo to-

RAZPIS SLUŽBE

Društvo Slovencev razpisuje mesto
moške ali ženske pisarniške moči za
vodstvo pisarne Društva Slovencev.
Pogoji: znanje strojepisja in vsaj
delno znanje kasteljanščine. Hono¬
rar, delovni čas in drugi pogoji se
določijo po medsebojnem dogovoru.
Pismene ponudbe naj se do konca
meseca julija pošljejo na naslov:
Društvo Slovencev, Ramon L. Fal-
con 4158, Buenos Aires.

Buenos Aires, dne 18. julija 1957

liko bolj aktualno, v kolikor so Nemci
ta čas že rešili sporne probleme z arg.
vlado. Upati je, da se bo tudi Bember-
gova zadeva uredila, na kar bi šele do¬
govor pričel normalno teči. Argentina
pa je vsekakor pokazala dobro voljo in
iskrenost, ko je prvi zapadli obrok od¬
plačevanja dolga te dni poravnala.
Vzporedno s tem plačilom je Argentina
tudi odčutno zmanjšala deficit v uvo¬
zu, kar ji je prineslo ponovno zaupanje
gospodarskih krogov v njen skorajšnji
dvig.

Svetovna kapaciteta petrolejskih la¬
dij se bo do leta 1965 povečala za 82%
v primeri s stanjem 1. jan. 1957. Do le¬
ta 1961 bodo vse tozadevne ladjedelnice
imele toliko dela, da novih naročil ne
bodo mogle sprejeti, kajti ako vsa do¬
sedanja naročila- ostanejo v veljavi, po¬
tem bo dovolj dela do leta 1965. Tedaj
bo stanje držav lastnic petrolejskih la-

ladij 4.242.780 t

„ 3.321.175 t

„ 2.868.810 /t

,, 2.064.930 t

„ 3.013.010 t

„ 1.340.950 t

;e da sklepati, da
bodo USA imele sicer malo ladij, pa ti¬
ste z ogromno tonažo.

Gospodarska povezava Evrope je z
ratifikacijo v francoskem in nemškem
parlamentu postala skorajda že dejstvo.
In to takšno, da pred njim ostali inte¬
resenti evropskega trga, tako n. or.
Južnoamerikanci dobivajo spoštovanje.
Prešli so namreč časi, ko se je dalo
eno evropsko državo izigrati proti dru¬
gi. Prišli pa so časi, ko se vsaka evrop¬
ska država-članica dogovora, o skupnem
trgu trudi, da bi svojo gospodarsko in
industrijsko usposobljenost tako dvigni¬
la, da bo kos bodočim nalogam. Nekaj
teh nalog bo pripadlo tudi Avstrijcem.
Zato se ti že sedaj pripravljajo, kako
bodo nalogam kos. Po mnenju njih
strokovnjakov rabi Avstrija v bližnji
prihodnjosti okrog 20 milijard šilingov
tujega kapitala, s katerim bi radi iz¬
boljšali produkcijski aparat, da bo ize¬
načen n. pr. z nemškim, upeljali bi na¬
dalje avtomatizacijo kjer koli mogoče in
pod. Najhujši problem pa obstoja v tem,
da so v Avstriji že lani porabili vse raz-

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Julij 1957. Vsebi-
gor Mali); Za kaj bomo ta mesec mo-
na: Zlatomašnik, bod pozdravljen (Gre-
lili? (Prof. Alojzij Geržinič); El can-
cer de la sociedad (Joe Juck); Duhov¬
niške moči in oblasti (Alojzij Ko-
šmerlj)); Mali srpan v našem duhovnem
življenju (Jože Jurak); Vernost umet¬
nika (Dr. Fr. Gnidovec); Gorje vam
farizejem in gorje vam pismarjem (dr.
Mirko Gogala); Nazaj v planinski raj
(Bariločan); Slovo (Gregor Hribar);
Ob srebrnem jubileju revije (J. Jurak);
Štiri tisoč metrov nad morjem (Jože
Jurak); Po svetu; Poljska Cerkev v
novih razmerah (R. J-c); Slovensko no-
vomašno slavje v tujini (Z. R.) Don
Kamilo (Gustavo Guareschi); Iz domo¬
vine; Med Slovenci po svetu; Misli in
mladinska priloga Božje stezice.

Mladinska vez. Julij 1957. Vsebina:
Velesila smo; Rojo 2145 (S-j, S-e); Sa¬
dovi (V. R.);? (Simon Bajer); Luč z
gora; Kralj Ojdip in razvoj grške dra¬
me (Tine Debeljak ml.); “Smetarji iz
Emausa” (Joža); Novice iz Mendoze;
Iz Lanusa; SDO slovo od predsednice;
SKAD poroča; Novi gosvodarski odbor
SFZ in SDO; Odmevi.

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aire s
Argentina

Slovensko Društvo Edinost

VAS VLJUDNO VABI NA

DRUŽABNI VEČER

DNE 3. AVGUSTA 1957. OB 21.

V PROSTORIH BELORUSKEGA KLUBA — CLUB RUSO-BLANCO
CALLE CARLOS CALVO 2851, CAPITAL

Za ples in dobro voljo igra Harmong Jazz

Dohod: Trolejbusi 311, 312 in 318. Izstopiti na križišču ulic
Jujuy — Carlos Calvo.

Podzemska železnica: Constitucion — Boedo. Izstopiti na postaji Jujuy.
FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (45)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Ali je sploh še mogoče življenje brez
te vsakodnevne ljubezenske milosti?

Vpričo teh vsiljivih vprašanj se zdi de¬
klici čudežno oživljenje studenca le po¬
stransko dejanje. Bernardka bi rada za¬
držala vsako uro blaženega dne, samo,
da ne bi minila. Pri votlini vsako jutro
prosi iz vsega srca:

“Danes ostanite res dolgo, Gospa!”

Gospa prijazno in smehljaje prikima.

Teda dekličino prošnjo usliši samo v to¬
liko, da svoje bivanje zategne kvečjemu
do tri četrt ali do ene ure. Videti je, da
Gospa natančno ve, koliko sme terjati
od Bernardkinih telesnih moči. Če je že
za Gospo naporno, priklicati deklico v
ekstazo, kako naporno mora biti šele za
srečnico, da to zamaknjenje prenaša!

Bogoslužje v votlini je zdaj za nekaj
obredov bogatejše. Gospa zahteva vsak
dan ob pričetku prikazovanja, da Ber¬
nardka poje nekaj zelišč, da pije iz stu¬
denca in se v njem umije. Zanimivo, da
se ljudje niso posluževali novega, še
vedno živahno žuborečega studenca, če¬
prav so se ob zadnjih prikazovanjih na¬
vadili posnemati obnašanje mlade pre¬
rokinje in ponavljati njene besede. Če¬
prav je Bourriettova zgodba krožila že
po celem Lourdu, ji ni nihče verjel.

Bourriette se je vedno imel za “slepca”,
čeprav slep nikoli ni bil, temveč je ved¬
no radovedno in udarno gledal v svet.

Bourriette je dvorezen slučaj in nič kaj
primeren za zgled čudeža. Nastanek stu¬
denca so imeli samo za zvit Gospejin ’od-

Pahete 'Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši-
valpe stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadrasi - Fak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK

Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in Drispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

položljive delovne sile in da ni računati
na poseben prirastek, kajti avgusta la¬
ni je delo iskalo samo 65.300 oseb, in
še od teh samo tretjina stalno delo, med¬
tem ko sta ostali dve tretjini že imeli
delno zaposlitev. Vse ostale delovne sile
v Avstriji pa so bile na svojih delov¬
nih sektorjih že tako umeščene, da niso
čutile niti zamenjave dela in tudi ne do¬
datne “druge” službe. Če upoštevamo,
pravijo Avstrijci, da so plače preteklo
leto narastle za 9,3% — računajoč na
osnovi trdne valute — potem bo tudi
večja potrošnja, kateri je treba zadosti¬
ti njene zahteve s povečano produkcijo.
To pa je mogoče doseči ali z avtomati¬
zacijo ali pa z izboljšavo industrijskega
aparata. Za oboje pa so potrebne inve¬
sticije zasebnega kapitala.

OBVESTILA

VI kulturni večer SKA bo v sobot«
27. t. m. ob sedmih pri Bullrichu, Sa-
randi 41, Capital. Na sporedu je preda¬
van e, ki ga je poslal ak. Fran Erjavec-
Avtonomistična izjava slovenskih kul¬
turnih delavcev leta 1921. V prvem de¬
lu avtor obravnava slovenske politične
razmere od Majske deklaracije do avto¬
nomistične izjave, v drugem pa izjavo in
njen pomen ter učinek.

Naraščajniki SFZ lepo vabljeni n a
sestanek v nedeljo popoldne ob štirih
na pristavo v Moronu. Na programu je
zanimivo predavanje. Vabi odbor SFZ.

Članski sestanek Slov. kat. akad. sta¬
rešinstva bo v soboto dne 20. julija in
sicer točno ob 18. uri na Ramon Falcon
4158. Predaval bo g. dr. V. Brumen. Le¬
po vabi odbor SKAS.

Slovensko planinsko društvo opozar¬
ja svoje članstvo na drugi prosvetni ve¬
čer Društva Slovencev dne 20. julija ob
pol osmi uri zvečer v dvorani Slovenske
hiše v ulici Ramon Falcon 4158, Capital
Federal.

j Družabna

i

| prireditev

9

SLOVENSKE

i

BESEDE

*

I bo v SOBOTO, 24. AVGUSTA

DRUŠTVENI OGLASNIK

II. prosvetni večer Društva Slovencev
bo v soboto 20. t. m. ob pol osmi uri
zvečer v dvorani v Slovenski hiši, Ra¬
mon Falcon 4158, Cap. Federal. Na
sporedu je predavanje g. Roberta Pe-
trička, predsednika SPD. Predavanje
ima naslov: S filmsko kamero v Bari-
loche, Švico in USA. Na večeru bodo
predvajali lepe filme. Vsi iskreno vab¬
ljeni. Odbor

SLUŽKINJA

do 45 let starosti dobi ta¬
koj zaposlitev v Barrio
Residencial v Martinez-u.
Plača $ 1.000 mesečno,

hrana in stanovanje.

Naslov v upravi Svobodne
Slovenije.

v običajnih prostorih
v Santos Lugares

O..ffl-.O”®.

Službo dobi mehanik
(ajustador)

POGOJI ZELO UGODNI

RABRICACION DE MAQUINAS
DE RECTIFICACION
T. E. 66-8071

Klavžar g Florjančič

Rocamora 4578
Capital Federal

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanie

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

govor na dekanovo zahtevo po rožnem
čudežu. Gospa ni noben mežnar, ki iz¬
polnjuje župnikove ukaze. Samo ima svo¬
je domisleke. Ni zato tukaj, da bi od¬
govarjala na šalo jeznoritega človeka.
Oho, ti zahtevaš rože v februarju, da
dokažem svojo moč? Le počakaj, prija¬
telj! Rož ne bo, tako poceni nisem. Zato
pa naredim nekaj, o čemur se ne sanja
ne tebi, ne drugim. Spoznate sedaj, da
sem vas nadmodrila? Studenec je torej
kot zmagoslaven triumf žive Gospe pro¬
ti zadržani in sovražni duhovščini. Prak¬
tičnega pomena studenca razen Bour-
rietta ne vidi nihče. Ta pa že nekaj dni
molči in na tihem umiva svoje oko, ker
je docela prepričan, da bi se čudežna
moč studenca znala zmanjšati, če bi stu¬
denec moral deliti z drugimi bolniki.

Tisoči so sedaj vsako jutro priče, ka¬
ko se Bernardka na pričetku zamaknje¬
nja na Gospejin ukaz umiva v studencu
in kako pije iz dlani. Toda vsemu temu
pripisujejo le obredni in mistični po¬
men. Bernardka se s temi obredi na nek
poseben način poveže z Gospo. Nobene¬
mu ne pride na misel, da bi mogla Gos¬
pa na izvir studenca navezati res stva¬
ren pomen. Nihče ne razume, da Gospa
vsak dan sproti ponavlja svoj ukaz sa¬
mo zavoljo tega, da bi ljudje posnema¬
li dekličin zgled. Samo Bernardka, ki
vidi in ljubi, je Ljubljeno že toliko do¬
gnala, da ve, da ji ni vselej mogoče na
peposreden način pokazati svoje volje.
Kakor ne more naravnost povedati svo¬

jega imena, tako ne more odkriti reči:
Naredi to in ono, da se bo to in to zgo¬
dilo! Neka kraljevska, dvorna sramež¬
ljivost ji ukazuje, da hodi po skrivnost¬
nih ovinkih. Toda Bernardki ni mar za
ljudi, njej gre edino in samo za Gospo.
Zavoljo tega o bistvu in namenu studen¬
ca prav nič ne premišlja. Uči se naj¬
čistejše poslušnosti, ki je sploh mogoča,
poslušnosti, ki ne vprašuje.

Vendar se Bernardka gotovih prepro¬
stih zvitosti ne ogiba. To so negrešne
ljubezenske prevarice, ki se jih včasih
posluži, da bi preizkusila Gospo. Rožni
venec predstavlja najbolj očarljivi del
skupnosti med njo in Gospo. To je glo¬
boko medsebojno vtapljanje. Bernardka
mrmra Zdravamarije in premika črne
jagode svojega rožnega venca. Gospa z
nemimi ustnicami, toda s pazljivimi oč¬
mi zasleduje dekličine gibe in pri tem
spušča skozi prste jagode svojega dol¬
gega, bleščečega rožnega venca. To je
več kot skupna molitev, to je očarljiv
pogovor, ki odgovarja tej ljubezni. Zdi
se, da se oklepata obe nevidne palice,
vsaka na svojem koncu in da se po tej
palici pretaka toplina in duhovno hre¬
penenje. Vse, kar je Bernardka pod
Gospejinim vodstvom napravila, je do¬
bilo nov, svež pomen, celo stari oguljeni
rožni venec.

Včeraj zvečer se je zgodilo tole. Pey-
retova je prišla s svojo mlado pomožno
šiviljo v Cachot. Bila je to Pavlina Sans
in je bila samo dve leti starejša od Ber¬
nardke. (Grbavka ne gleda nič več ta¬
ko nezaupno in vzvišeno, temveč je stra¬
hovito ponižna.) Hvalila je Pavlino
Sans kot svojo najboljšo delavko in lju¬
bo prijateljico. Bernardka bi mogla iz¬

polniti deklici neko željo. Pavlina Sans
zardela prosi Bernardko, da bi zamenja¬
la z njo rožni venec. Ne more si pred¬
stavljati večjega odlikovanja, kot misli¬
ti na rožni vence, ki ga je gledala Go¬
spa s svojimi očmi. Najljubše, kar je i-
mela, je bil rožni venec, materina dedi¬
ščina, napravljen iz pravih, velikih krva-
vordečih koral, čeprav bi bila zamenja¬
va imenitna, jo Bernardka na prvi pogled
skoraj osorno odbije. Potlej je začela
premišljevati, se domislila nekaj dru¬
gega in rekla, da bo prihodnje jutro
molila na Pavlinin rožni venec. Naj bo
torej blizu nje.

Ko je bilo končano prvo pozdravljanje
in je bilo v kraju pitje in umivanje, je
Bernardka, kakor vedno, pokleknila na
velik ploščat kamen, nasproti vdolbine
in na skrivaj ter obotavljaje potegnila
iz vrečice krasni koralasti Pavlinin rož¬
ni venec. Srce ji tolče od groznega ne¬
mira. Zdaj se bo odločilo, koliko je
vredna pred Gospo. Črni, oguljeni rožni
venček je prav za prav edina vidna
ljubezenska vez. Zavoljo tega ga ima
med spanjem vedno pod zglavljem. Ber¬
nardka sama se prestraši svoje predrzne
zamisli, s katero hoče preizkusiti Gospo:
Če ne bo ničesar zapazila, potem ji ne
pomenim nič posebnega. Če pa bo kaj
opazila, potem me ljubi.

Z ganljivim obostavljanjem človeka,
ki dvomi v ljubezen, si ne upa odkrito
pokazati svojega domisleka. Skuša si
pomagati z naključjem. Niha s korala-
stim rožnim vencem sem in tja, da bi
ga Gospa vendarle zagledala. Ta se ta¬
koj zdrzne, spusti svoj rožni venec in
preko obraza se ji razlije nežna žalost,

ki jo Bernardka natančno pozna. Ustni¬
ce se premaknejo.

“To ni vaš rožni venec...”

Iz Bernardkinega utripajočega src*
planejo besede:

‘JNe, Gospa, ni moj. Gospodična Sans
me je naprosila, da bi svojega grdega
zamenjala z njenim lepim. Mislila sem,
da bi vam bil lepši bolj všeč...”

Gospa se užaljena za kratek korak
umakne. Potlej vpraša:

“Kje je vaš?”

Bernardka plane proti Pavlini Sans,
ki kleči tesno za njo in ji iztrga svoj
črni rožni venec. Zmagoslavno ga drži
visoko nad glavo. Ljudje so kretnjo na¬
pak razumeli in jo z navdušenjem P°'
sneli. Kakor vihar je šlo skoz vrste:
Gospa blagoslavlja naše rožne vence.

Toda kar je za druge samo svet obred,
to je za Bernardko sveta resničnost. Te¬
lo in duša sta ji trepetala: LJUBI ME-

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

Luizdor in klofuta

Vital Dutour, cesarski državni tožilec,
je gladil svoje rumenkaste rokavice, J®'
cometov predlog mu je zoprn. Tipičn®
duševna cvetka policijskih možganov.
Čudno, Jacomet je plitev, toda druga^ e
dobrodušen pošten dečko. Dozdaj je v0 '
dil svoj urad v splošno zadovoljstvi
predstojnikov in se je znal obračati ta'
ko, da so ga ljudje prav toliko ljubih’
kakor so se ga bali. Njegovo družinsko
življenje je zgledno. Gospodična J aC °'
met, hčerka, slovi kot angel ubožcev.
ves dan plete volnene jopice in vratu 6
rute, ki jih potlej deli na cesti.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)