FRANCE PLANINA OBRT IN GOSTINSTVO NA LOŠKEM OZEMLJU Po letih, ko je socialistična Jugoslavija skrbela v glavnem le za razvoj industrije v naši državi, je prišla na ^rsto tudi obrt in smo se zavedli tudi njenega velikega pomena za gospodarstvo in za življenjsko raven delovnega človeka. Ljudska oblast je začela posvečati večjo pažnjo obrti 1. 1954 in je izvedla po vsej državi popis obrti ter izdala uredbo o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih. Skrb za raz\oj obrti so pre\zele obrtne zbornice, ki so ustanovljene tudi po okrajih in se naslanjajo na svoje pododbore po občinah, v katere so voljeni obrtniki socialističnega in zasebnega sektorja. Stanje obrti ne zanima samo obrtnikov, marveč vse državljane, ker je življenjska raven vsakega posameznika odvisna v precejšnji meri tudi od obrti. Zato je potrebno, da je javnost seznanjena z njenim stanjem in da posega tudi v njene probleme. Bralce Loških razgledov zanimajo razmere na loškem ozeiniju, ki je bilo skozi stoletja političnoupra\" no združeno v freisinškem gospostvu in je proinetno-geografsko še danes povezano med seboj. To je ozemlje sedanjih občin Škofja Loka. Gorenja vas, Ziri in Železniki, ki so sedaj del kranjskega okraja, pred vojno pa so kot manjše občine Skofja Loka, Zmiiiec, Poljane, Javorje, Trata. Oselica, Selca, Železniki in Sorica tvorile okraj Skofja Loka, od katerega so bile le Ziri dodeljene logaškemu okraju, obsegal je pa tudi občino Črni vrh, ki sedaj spada v okraj Ljubljano, in Zabnico, ki je bila del občine Stara Loka, sedaj pa spada v občino Kranj. NAZADOVANJE V ŠTEVILU Po vojni je z%ezni zavod za statistiko in evidenco popisal obrti 30. septembra 1954. Razdelil jih je v dve skupini — proizvodne in uslužnostne (storitvene), ki jih pa ni mogoče vedno ločiti, ker nekatere obrtne delavnice izdelujejo proizvode za trg, obenem pa opravljajo uslužnostna dela zasebnikom. Po strokah jih je razvrstil v 12 skupin, in sicer: kovinske, elektrotehnične, kemične, predelovanje zemlje, kamna in stekla, stavbne, lesne, predelovanje papirja, predelovanje tekstilnega blaga, predelovanje usnja, živilske, obrti osebnih storitev, ostale. Pred vojno so se obrti delile v rokodelske, koncesijske, proste in gostinske. Med koncesijske obrti so šteli podkovske kovače, tesarje, zidarje, krovce, kamnoseke, instalaterje, vodnjakarje, sodavičarje, izvoščke, konjače, kinopodjetnike: med proste obrti mlinarje, Žagarje, avtoprevoznike, opekarje, izdelovalce žganja, čipk, 79 t) plefciiiii, odej, veziljc, plakatcrje. likarje. Gostinskih obratov sedaj ne iicjemo več med obrti. KN idenco nad njimi ima posebna Gostinska zbornica. Ker imamo o sianjn ol)rti \ letu 19% iia razpolag^o moj članek Obrtnost loškejra okraja \ po%ojnih letih, ki je i)il objavljen ob I. oi)rinoindiistrijski razstavi v zborniku .9kofja Loka in njen okraj, za 1. 1954 pa podatke \ |)opisnih listih, ki mi j i h j e dal na \pogled Zavod za statistiko 1 R Slo\enije v Ljubljani, za gostinske obrate pa Ciostinska zbornica za okraj Kranj, lahko primerjamo številčno stanje obrti in gostinskih obratov pred vojno in po vojni v mejah pred\()jnih občin, kakor kaže naslednja razpredelnica: Ozemlje Število obrti in gcstišč Od tega gostišč predvojne občine 1936 1954 ".» 1936 1954 Skuiifju Loka i" 8<) 6T 24 K) Stara Loka 90 70 77 18 T Zniinec 54 2S 52 5 h Poljane 44 "i 75 5 2 Javorji' 12 •) 75 1 2 Trata M) "vS 65 10 3 Oselica . . . . . . . . 34 20 58 6 2 2iri 15" 45 27 15 7 Selca 4() 44 95 12 9 ZeleaniJci 60 55 58 II 6 Sorica 22 20 91 8 5 S k u p a j 716 429 59 115 59 V Zirch .se j e torej ,šte\ ilo ziitanj.šalo na dobro četrtino, A' Zniincti, Oselici in Železnikih na dobro polo\ ico. Občutno zmanjšanje kažeta tudi Trata in Škofja Loka. Nekako na 3/4 j e padlo število v Poljanah, Javorjih in Stari Loki, v Selcih in Sorici j e ostalo skoro na isti višini. Najbolj se je zmanjšalo število gostinskih obrato\ (na 51 "/o), in sicer najobčntneje na ozemlju Trate (na 10 "/o), najmanj .število rokodelskih obrti (na 66 "/o), če upošte\amo staro strokovno delitev: pri tem izkazujejo največji padec Žiri (od 91 »rokodelcev« na 21. t. j . na 23«/o). Med strokami so doživele največji padec kolarska (z 18 na 6). ključavničarska (z 10 na 3), čevljarska (s 106 na 43), kovaška (s 44 na 27). tesarska (z 12 na 3), zidarska (z 12 na 7), žagarska (z 39 na 21). Pomnožile so se obrti nekaterih lažjih strok. n. pr. brivcev (od 5 na 13). fotografov (od 4 na 7). ali .sodobnejših strok. n. pr. mehanikov (od I na 4). VZROKI MENJAVANJA Oku])acija in vojna sta |)rizadeli vse naše gos[H)darstvo, med drugim tudi obrt in go.stinstvo. Sicer nimamo zbranih številčnih podatkov, \endar j e znano, da so bili mnogi obrtniki med borci narodnoosvobodilne vojske, interniranci in talci in so žrtvovali življenje za svobodo. Z njihovo smrtjo 80 je ugasnila preiiekatera obrt. Nekateri CKI preostalih so po osvohodiivi obdržali razne javne funkcije, ki so jih p^e^zeli med narodnoosvobodilno vojno, in se niso vrnili k obrti. Tudi mladi rod. ki bi se ob mirnem razvoju pos\etil obrti in nadaljeval delo očetov, ji je bil iz istih vzroko\- \- dobi socialne revolucije odtcgnjen in ni nadomestil ostarelih ali umrlih staršev obrtnikov, \ e l i k vpliv na obrt ima spremenjena smer gospodarske politike, ki ni drugačna samo \ naši socialistični državi, ampak tudi v kapitalističnem s\etu. Povsod namreč prevzema naloge, ki jih je prej opravljala obrt, vendno bolj industrija. Saj vsak potrošnik uvidi, da je v marsičem ugodneje kupiti čevlje v trgovini, obleko v konfekciji, pohištvo in razne izdelke iz tovarne, kakor dajati jih v izdelaso po meri ali po posebnem naročilu. Vedno več obrtnikov in njihovih sinov in hčera prehaja v industrijo, ker je delo v industriji bolj \ skladu s sodobnim gospodarskim razvojem, življenjske razmere pri zaj)oslit\i v industriji jja v mnogočeni ugodnejše. Izredno nazadovanje obrti v Žirch je le navidezno, saj manjkajo v statistiki predvsem čevljarji; ti niso prenehali z delom, temveč so prešli v industrijo, ki je še produktivnejša kot obrt in si je pridobila sloves v vsej državi. V Škof j i Loki je nekaj obrti, n. pr. vrtnarstvo, navidezno prenehalo, ker je njihovo dejav nost prevzelo Komunalno podjetje. Obrtim zbornica tega podjetja nima registriranega, ker je namen podjetja, proizvajati in opravljati usluge občini, čeprav dela to tudi za zasebnike. Cipkarice v Žirch in po obeh dolinah niso zajete v statistiki obrtne zbornice, četudi imajo svoje zadruge, ker se izdelovanje čipk smatra za domačo obrt in je oproščeno javnih dajatev ter se obdavčuje le kot stranski zaslužek kmetijstva. Isto velja za plctarjc košev v Retečah. Padec obrti v povojnih letih ima deloma vzrok v gospodarski in davčni politiki. Ljudski odbori se še sedaj premalo pečajo s problematiko obrtništva in jo načenjajo navadno le z odmero davkov. Mnogo obrtnikov je odjavilo svojo obrt. bodisi začasno ali trajno, da se rešijo dajatev. Posebno mojstri, ki imajo uslužnostno obrt, vlagajo mnogo pritožb proti odmeri dohodnine in prometnega davka. Tisti, ki obrt odjavijo, mnogokrat še naprej opravljajo svoje delo kot šušmarji, vendar velja v statistiki, kakor da njihove obrti ni več. Število gostiln se je znižalo razen zaradi naštetih vzrokov predvsem zato, ker so bile zvezane s kmetijo in so se lastniki po sili davčno i)olitike posvetili I ,... - stati Firbarievi modeli za ročno tiskanje blaga. (Zbirka Sdllio Kmetiji. loškega muzeja.) 81 ŠTEVILČNI PRFGLED PO SEDANJIH OBČINAH Kako so obrti iii gostilne, ki so v pr\ i preglednici navedene po predvojnih občinah, razdeljene po ozemlju sedanjih velikih občin, organiziranih I. 1955, kaže naslednja razpredelnica: "^^valc^' ^''rti I obrt Gortin- 1 go=tm- Sedanja občina rir> itXtiii po Popisu na pre- skih ski obrat 1953 1. 1954 bivalca obratov na preb. Skofja Loka 11.056 165 66 25 4«0 Gorenja vas 6.289 87 72 9 699 Ziri 5.466 56 % ? 495 Železniki • 6.240 79 79 20 ^12 S k u p a j . . . . 27.051 567 75 59 458 Na loškem ozemlju je bilo 367 popisanih obrli in 59 gostinskih obratov, skupaj 426 (v prejšnji razpredelnici 429, ker je bila tam upoštevana Žabuica, ki sedaj spada v občino Kranj). Obrtnih delavnic je imela absolutno in relativno največ občina .Škofja Loka, najmanj občina Žiri. V samem mestu Škofji Loki je bilo 77 obrti ali 1 obrt na 43 prebivalcev. Občini .'5kofja Loka in Cjorenja vas sta bili nad povprečkom (1 obrt na 73 prebivalcev), Železniki in 2iri pod po\prečkoni, ker .se je v teh dveh občinah razvila industrija na račun obrti. V začetku 1. 1957 je bilo na 1 obrt v občinah Škofja Loka 72, Gorenja vas 73, Žiri 98 in Železniki 93 prebivalcev. V merilu kranjskega okraja sta le občini Škofja Loka in Gorenja vas na dobrem, saj v celotnem okraju pride 1 obrt na ca. 79 prebivalcev, v vsej republiki Sloveniji pa ca. 90 in v vsej Jugoslaviji na ca. 130 prebi\alce\. Z vidika Slovenije in Jugoslavije spada torej loško ozemlje kljub znatnemu številčnemu nazadovanju obrti med dobro oskrbljene predele. Gostinskih obratov ima največ občina Škofja Loka, najmanj Ziri. Glede na število prebivalstva prednjačijo Železniki (1 gostinski obrat na 312 preb.), na zadnjem mestu je občina Gorenja •»as (1 obrat na 699 preb.). Me.sto samo ima 8 gostinskih obratov ali 1 obrat na 420 prebivalcev. Od popisa v 1. 1954 do danes se je navedena slika seveda nekoliko spremenila zaradi vračanja obrtnih dovoljenj in prijavljanja novih: „. ,, Prijave Odjave „ ,., " " " " ^ 1955 1956 19-55 1956 '^"^'"^^ la Lx>ka 13 7 12 6 + 4 . Gorenja vas 10 5 9 6 O Žiri 2 4 2 5 +1 Železniki 5 1 11 5 —10 S k u p a j 52 17 54 20 Število obrti se j e torej po 1. 1954 v občinah Škofja Loka in Žiri za malenkost dvignilo, v Železnikih pa Se nekoliko nazadovalo. Po popisu iz 1. 1954 znatno prevladujejo proiz\odne obrti nad uslužnostnimi, najbolj v občini Gorenja vas, k a k o r kaže naslednja razpredelnica: Obdlna Proizv. '/• Uslužn. •/« Škofja Loka 135 82 50 18 Gorenja vas 80 92 7 8 Žiri 29 81 7 19 Železniki • • 64 81 15 19 S k u p a j . , . . . 308 81 59 16 82 OBRH IX (.OSTIŠCA PO SEKTORJU LASTNIŠTVA ^ skladu s sucialiiiini reformami po o.s\obotlitvi teži ljudska oblast za leiu. ka 29 1? 156 83 Corcnja vas 20 S& 67 ?7 Žiri 15 & 21 58 Založniki 31 39 48^ 61_ .S k u p a j . . . . 95 26 279 74 Med gostišči je delež družbenih nekoliko večji. Poleg državnih in zadružnih se štejejo mednje še ])laniuske koče na Lidjniku, Mrzlem vrhu in Ratitovcu. ki so last planinskih društev, in smučarska koča na Starem vrhu. last loškega smučarskega kluba. V občinah Žiri in Gorenja vas pre- .KCgajo družbena gostišča polovico vseh. G o s t i š č a Občina državna zadružna društvena im^,,h ena zasebna " i* .škofja I^ka . . . . 4 — 1 22 18 ~ (lorcnja vas . . . . I 5 1 55 4 ?jn 2 I 1 57 3 Žok-zjiiki 2 1 1 20 16 Skupaj . . . 9 5 4 50 41 . ("lostišče v Stiirein d \ o r u je v državni s t a \ b i . v J a \ o r j i h . v Sovoduju in na Cešnjici so v zadružnih. \ sa druga gostišča, razen planinskih koč, so v zasebnih poslopjih. CEOGRAFSKl POGOJI IN RAZMESTITEV OBRTI Kakor za gospodarstvo na splošno, so bili na loškem ozemlju tudi za razvoj obrti dani dobri naravni pogoji, osnovani v njegovih fiziogeografskih in anf ropogoografskih lastnostih. Hribovja, ki oklepajo Poljansko in Selško dolino, so ])o geološki sestavi zelo pestra. Paleozojski skriluNci, ki ne propuščajo padavin in j e na njih množica tekočih voda in globoko zajedenih grap, se \ rslijo z mezozojskimi apnenci, v katere izginju voda in je površje manj razjedcno in višje. Relief je zato zelo razgiban in ima \elike ^•išinske razlike. Po njem teče množica potokov, ki z znatnimi \-oas — fotograf 1. mlinar 0(1): Forme — izdelovalec ojjeke 1: Grenc — izdelovalec opeke 0(1); Sv. Duh -- izdelovalec opeke 1: skupaj 11(7) strok s 25 (26) obrtmi. Y mestu samem je bilo 1954. leta 51. ob koncu I. 1956 pa 57 obrtnih strok, v vsej občini 48 oz. 44. Čeprav je zastopanih precej strok, vendar nekatere važne manjkajo. Za druge tri občine na\ajam obrtne stroke i)o podatkih za 1. 1954 in pod istimi kategorijami kakor pri Škof j i Loki. Občina G o r e n j a vas ima vsega 22 obrtnih strok, in sicer: L Poljane — kovač 1, in.stalater 1; Hotovlja — kovač 1, klepar 1; Delnice — kovač 1: javorje — ko\ač 1; Podgora — ključavničar 1: Hobovše -^ kovač 1, izdelovalec kovinske galanterije 1: Sovodetij — podko\in kovač 1; Gorenja \as — klepar 1; Dolenja D(>bra\a — kovač I; Lučme - kovač i, ključavničar 1: Suša — kovač 1: skupaj 5 strok s 15 delavnicami. II. in III.: nobene obrti. IV. Fužine — izdelovalec cementnih izdelkov 1; torej 1 stroka z 1 dela^^ lico. V. Poljane — zidar 1; Malenski vrh — zidar 1: Gorenja vas — zidar 1, tesar 1, slikar in pleskar 1: Prelesje — ie.sar 1; skupaj 3 stroke s 6 obrtmi. VI. Poljane — mizar I, kolar 1; Hotovlje — mizar 1: Predmost - - mizar 1: Dobje — mizar 1; Javorje — mizar 1; skupno 2 stroki s 6 delavnicami. VIL: nobene obrti. VITI. Poljane — krojač I. šivilja 2; Žabja vas — krojač 1: Muravo -• šivilja 1: Hobovše — krojač 1: Kladje — krojač 1: Gorenja vas — krojač 1; Dolenja Dobrava — krojač 2: skupaj 2 stroki z 10 delavnicami. IX. Poljane — če\ Ijar 2: Hotovlje — čevljar 2: Javorje — čevljar 1: Podgora — čevljar t; So^ odenj ^— čevljar 1: Gorenja vas — čevljar 2, .•-edlar 1: Dobravšče — čevljar 1; Dolenja Dobra\a — sedlar 1: Hotavlje - - čevljar I: skupaj 2 stroki s 15 delavnicami. X. Poljane — mesar 1; Gorenja vas — pek 1, mesar 1: torej 2 stroki s 5 obrtmi. XI. Poljane — brivec in frizer 1: Gorenja vas — brivec in frizer I: torej 1 stroka z 2 dela\ nicaina. XII. Poljane — Žagar 1: Hotovlje — ndiiiar 1: Sretlnja vas — izdelovalec harmonik 1; Žabja vas — Žagar 1; Dolenja ravan — mlinar 1: I rebija — mlinar I: Hobovše — Žagar I: Ftižine — mlinar 1, Žagar 1: Sovodenj —- mlinar 1: Stara Oselica — mlinar 1: Gorenja vas — mlinar 1, fotograf 1: Dolenja Dobrava — mlinar 1: Todraž — ndiiiar 1, Žagar 1: Brebo\ riica — 86 mlinar 1; Žirovski \ i h — mlinar 1: lfota\lje — mlinar 1, Žagar 1: skujiuj 4 stroke z 20 obrtmi. V občini Ž i r i je 18 obrtnih strok, in sicer: I. Selo — kovač 1: Stara ^as — kovač ]. klepar 1, mehanik 1; Ziri — podkovni kovač 1, urar 1: skupaj 3 stroke s 5 delavnicami. II., III. in IV.: nobene obrti. \ . Ziri — zidar 1, tesar 1: torej 2 stroki z 2 obrtima. W. Selo — mizar 1; Dobračeva — mizar 1: .Stara vas — mizar t; torej 1 stroka s 3 deia\ iiicami. VII.: nobene obrti. VIII. Dobračeva -— krojač 1; Stara vas — krojač 1: Breznica — krojač ]; torej 1 stroka s 3 delavnicami. IX. Dobračeva — sedlar 1: Stara vas — čevljar 1; Ziri — sedlar 1: torej 2 stroki s 3 delavnicami. X. Stara vas — mesar 1; Nova vas — pek 1; Ziri — mesar 1, pek in .slaščičar 2; skupaj 2 .stroki s 4 dela^•Hicami. XI. Stara vas — bri\cc in frizer I; Ziri — Ijrivec in frizer I: torej 1 stroka z 2 delavnicama. XII. Selo — mlinar 1; Dobračeva — Žagar 1; Nova ^•as — mlinar 1; / i r i — mlinar (, pletur I, dimnikar 1, fotograf 1: Brekovice — mlinar J: Podklanec — mlinar 2: Osojnica — kamnolom I; skupaj 6 strok z II obrtmi. Občina Ž e l e z n i k i ima 20 strok, in sicer: I. Buko\ica — kovač 1; Spodnja I.uša — kovač 1: Dolenja vas — ključavničar 1; Selca — kovač 1: Železniki — kovač 2, mehanik 1; Sorica — kovač 2; skupaf 3 stroke z 9 delavnicami. II., III. in IV.: nobene obrti. V. Dolenja \as — zidar L: .Selca — zidar 1, tesar 1: Cešnjica — slikar in pleskar 1; torej 5 stroke s 4 obrtmi. ^ VI. Praprotno — mizar 1: Spodnja LnSa — mizar 1: Dolenja vas — mizar 1; Selca — mizar 3; Rudno — mizar 1; Železniki — mizar 4, kolar 2; Zali log — mizar 1: Sorica — mizar t: skupaj 2 stroki s 13 delavnicami. VII.: nobene obrti. VIII. Bnkovica — krojač 1: Selca — krojač 3; Stiideno — krojač 1: Cešnjica — krojač 2: Železniki — krojač 2: Zali log — krojač 1, šivilja 1: Sorica — krojač 2: skuj)aj 2 stroki s 13 delavnicami. IX. Ševlje — čevljar 1: Dolenja vas — čevljar 2; .Selca — čevljar 2, sedlar 1; Siiideno — čevljar 1; Rudno — čevljar 1; Železniki — čevljar 3, sedlar in tapetnik 2: Zali log — čevljar 1: Sorica — če\'ljar 2; skupaj 2 stroki s 16 delavnicami. X. Železniki — pek in slaščičar 1. mesar 1: torej 2 stroki z 2 delavnicama. XI. Železniki — brivec in frizer 1; torej 1 stroka z 1 delavnico. XII. Praprotno — mlinar I. izdelovalec apna 2: Sevlje — mlinar 1; Bukovščica — mlinar 1, Žagar I: Strmica — mlinar 1: Zgornja Luša — Žagar 1; Selca — mlinar 2, Žagar 1; Dražgoše — Žagar I: Martinj vrh — Žagar 1; Železniki — Žagar 1, fotograf 1: Zali log — Žagar 1, skrilolom 1: Podporezen — Žagar 1: Sorica — Žagar 1: skupaj 5 strok z 19 obrtmi. Na vsem loškem ozemlju je torej 52 obrtnih strok, največ za predelovanje kovin, tekstilnega blaga in lesa in raznih obrti. Nobene ni za pre- 87 delovanje papirja, samo po eno stroko imajo eleklroiehnične, kemične obrti in obrti osebnih storites. Ob popisu I. (954 je bilo največ mi/arjev — 45. jjotem čevljarje\- — 43, krojače\ 40. mlinarjev 56. kovačev 27. žagarje\ 21. šivilj 16. mesarjev 14. brivcev in frizerjev 15. pekov in slaščičarjev 11, sedlarjev 10, zidarjev ?, kolarjev 6, tesarjev 5 itd. ZAPOSLENO OSEBJE" Naslednja razpredelnica kaže število oseb, ki so bile zaposlene v obrti 1. 1954, kakor je razvidno iz pojiisnili listov: s S • S I 11. p £ i I f II Občina w C -^ =»^3f s A^ ? = = ^ 5^ f i il M t Ig 1 II If l| M Skofja Loka . . . 145 146 289 38 156 2.12 "2 15 2 512 21 Corenja vas . . . 60 72 152 48 48 2.75 4"> 1 2 226 28 ;^iri 28 54 82 42 17 4.82 50 8 2 159 25 Železniki . . . . 60 94 154 40 52 4.81 55 5 6 248 25 .Skuipaj . . . . 291 566 657 41 255 2.82 198 25 12 1125 24 V začetku 1. 1957 \n\ j e bilo številčno stanje v obrti zaposlenega osebja po podatkih Obrtne zbornice za okraj Kranj naslednje: , .J. ^n "•3 S« • Si £ |a s .s -H n C •- _ !? •£ w O) J : : « . Q r t {J rt £« ,QC •"b »-nh •„• ><» S« Sni; Škofja Loku . . . 568 57 121 5.04 599 25 Gorenja vas . . . 158 56 46 5.00 252 51 Žiri 85 50 25 3.60 155 51 Železniki 126 59 58 5,51 220 54 Skupaj . . . . 715 46 2:28 5,18 1204 28 Število kvalificiranih delavcev v obrti se je v zadnjih treh letih znatno povečalo v občini Škofja I^oka, nekoliko je padlo v občini Železniki. Ker se obenem zvišuje število prebivalstva, je kvalificiranih obrtnikov razmeroma vedno manj. V občini Železniki pride na 1 kvalificiranega obrtnika že 59 prebivalcev. Število vajencev se je v občinah Žiri in Železniki nekoliko zvišalo, posebno glede na število mojstrov in pomočniko\-. V celotnem okraju Kranj pride 1 vajenec na 2,81 kvalificiranih delavcev- v obrti. Na loškem ozemlju je to razmerje povsod slabše (1 vajenec na 3 do 3,6 kvalificiranih), predvsem zaradi sorazmerno majhnega števila vajencev v družbenih (1 vajenec na 4,34 kvalificiranih) in zadružnih (1 vajenec na 4,21 kvalificiranih) obrtnih delavnicah. Tako se tudi število vseh v obrti zaposlenih oseb v občinah Škofja Loka in Gorenja vas prepočasi dviga, v občinah Žiri in Železniki pa celo nazaduje. Samo v občini Škofja Loka pride na 1 zaposlenega manj prebivalcev (23) kot povprečno v okraju Kranj (30). Vse štiri občine so pa na boljšem kakor je povprečno LR Slovenija (35 pre- 88 TEHNIČNA UREDITEV OBRTI Cene obrtnih proizvodov in uslug more znižati predvsem mehanizacija obratov. Kakšne so razmere v tem pogledu na loškem ozemlju, kaže razpredelnica po popisu 1. 1954: Občina Škofja Loka Gorenja vas Ziri . . . Železniki . Skupaj pogonskih 51 49 18 23 S t r o j e v električnih 121 na 1 obrt 0,19 0,56 0.50 0,29 0,53 130 34 21 46 231 na 1 obrt 0,79 0,39 0,56 0,58 0,63 Poraba električnega toka v i. 1953 kWh na 1 obrt 88.518 n.098 56.042 61.642 217.300 536 127 1557 _780 592 89 b i v a k e v na 1 \ obrti zaposlpiiega) ali I" LR Jiigos)a\ija ih'^ l)rebivalcc\ lui 1 v obrti za- [)osleiieg'a). Obrtne delavnice imajo v splošnem zaposlenih le malo delovnih moči. Fo stan j n 1. 1954 je prišlo na I d c l a \ - nico po\'prečno 2.6 d e l a \ c e v \ občini Gorenja ^ as. po 5,1 delavcev ^ občinah Škofja Loka in Zeleznilvi ter 3.9 delavcev \ občini Žiri. V občini Škofja i.oka se je ta po\ preček do I. 1957 dvijrnil na 4.0" delovnih moči, ker se j e število v obrti zaposlenih povečalo in so se nekatere delavnice zdru- /ile (2 mesariji s 74 zaposlenimi), druge na novo razvile (elektrotehnična s 56 zaposlenimi); večje število zaposlenih imajo še avtomehanične delavnice in krojačnice v Škofji Loki, pilarna v Retečah iu nekatera mizarstva, medtem ko je v 30 obrtih zaposlen samo i>o 1 človek. Kako je po sektorjih lastništva razdeljeno zaposleno osebje, je razvidno iz naslednje razpredelnice: stara vozniška gostilna »Pri golobu« na Luši O s e b j e z a p o s l e n o v Občina državnih zadružnih Skupaj zasebnih „ „. obrlih v •/• obrtih ^ * ^bKupaj Škofja Lota . . . . 204 62 i"} 535 53 599 Ciorenja vas . . . . (>b 75 55 115 45 252 Ziri 61 41 76 31 24 135 Zelpzniikj 55 108 74 5? 26 220 Skupaj . . . . 386 284 56 554 44 1204 Dobra polovica osebja je lorej zaposlena v družbenem sektorju obrti, kjer so večji obrati. Zasebne obrti razpolagajo z majhnimi delavnicami, v katerih dela le manjše število delavcev. V zasebnem sektorju prevladujejo mojstri, v družbenem pomočniki. Vajencev imajo razmeroma več zasebne (26 "/o) kot družbene (13 Vo) obrti. Po .šte\ilii pogonskih .stroj(>\ stil na slaljšcni občini Škofja I.oka in ?.elezniki, po številu električnih strojev Gorenja vas. Največ električnega toka so porabile olirti v žirovski občini, trikrat manj v škofjeloški, 12-krat manj v jrorenje\ aški. Stroji in druga osnovna sredstva so v splošnem zastarela in izrabljena. Modernizacijo socialističnih obratov večkrat ovira določba, da morajo plačati 100 ".'o da\ka, če kitpijo stroj od zasebnika. JAVNE DAJATVE OBRTI Videti je. da so uslužnostne obrti preobremenjene z družbenimi dajatvami, A elik del obrtnikov, ki imajo iisliižnostno obrt. vlaga namreč pritožbe zoper odmero dohodnine in prometnega davka. Ker te dajatve prenašajo na potrošnika, se življenjska ra\en prebivalstva ne more izboljšati, kakor ima v načrtu ljudska oblast. Posledica obremenjenosti z dajatvami je vračanje obrtnih dovoljenj in s tem zvezano Sušmarjenje. kar spet iie vpliva poziti\tio na življenjski standard ljudstva. Nekateri obrtniki so se zatekli ^ okrilje kmetijskih zadrug, da se rešijo prevelikih davčnih obveztiosti. Ce te obrti niso takšne, da bi pospeševale kmetijstvo, je njihova z\eza z zadrugo brez smisla in so ostale v svojem bistvu zasebne obrti. Zaviralno deluje na nekatere obrti tudi uredba, da morajo plačevati amorlizacijo za izboljšine \ delavnicah in celo za tiste, ki jih jjredpiše sanitarna inšpekcija. Nekateri obrtniki so prešli im pavšalno plačevanje obveznosti. Pavšal pa ljudski odbori zelo različno določajo in se pojavljajo pritožbe predvsem iz vrst uslužnostnih obrti, ki ne zaposlujejo tuje delovne moči. Razmere na loškem ozemlju kaže tale razpredelnica. .S ' i - •o s !" = x: c^ja^c ra-^ ^ >'c '» obveznosti Občina Število pav- ^.^o f^.^^ v .k.ofjelo-iki občini je H gostišč (2 resta\raciji in 6 gostiln) v incstn, jjo 2 sta \ Stari Loki, Binklju, Zmincu in Logu, po 1 v \incarjih, Puštalu. Jia Suhi. v Starcjn dvoru. Relečah iii Gabro\eni, planinski doni na Lubniku .''pada pod \incarje. \ družbeni upravi so 5 v Loki in 1 v Starem dvoru. Prenočišč imajo v l.oki 20, v Puštalu -i, v Starem dvoru 2 in na Logu 4. ostalo \ planinskem domu na Lubniku. V gorenjeva.ški občini sta 2 gostilni v Gorenji vasi, po 1 v Poljanah, .Srednji vasi, Javorjih, Sovodnju. Leskovici in smučarska koča na Starem vrhu. Poleti 1957 so odprli j)laninsko zavetišče na Črnem vrhu nad Lesko- \ ico. \ družbeui upravi je 1 gostilna v Gorenji vasi, zadružne so v Po- Ijanali, Javorjih in .Sovodnju. Postelj za goste je v Gorenji vasi iO v gostiščih in 20 ])ri zasebnikih, v Loški koči na .Starem vrhu je za turiste 42 ležišč. V žirovski občini sta 2 gostilni in posebno prenočišče v .Star^ vasi. po 1 gostilna na Dobračevi in v Račevi, posebno prenočišče je tudi \ Žireh, j)laninsko zavetišče na .Mrzlem vrhu ali .Sivki nad Ledinami. V družbeni upravi sta 1 gostilna v Stari vasi in 1 na Do])račcvi. Postelje za popotnike imata le posebni prenočišči in zavetišče na Mrzlem vrhu. Najbolje je oskrbljena z gostišči občina Železniki. Na Cešnjici in ^ Selcih .so po 3 gostilne, v Železnikih in Praprotrieni po 2. na Jesenovcu. v Dolenji vasi. Knapih, pri ,Sv. Lenartu, v Dražgošah. Zalem logu. Podrošiu. Sorici in Davči po i. Na Ratitovcu je planinska koča. \ družbeni upravi sta 1 gostilna v Železnikih in v Sorici, zadružna je 1 gostilna na Cešnjici. Razen v koči na Ratitovcu, kjer je prenočišč za 28 oseb, so na razpolago postelje za turiste na Cešnjici (13), na Jesenovcu (6), v Sorici (6), v .Selcih (3), v Dolenji vasi (2), v Zalem logu (2) in v Davči (1). POLREBE JN PREDLOGI GLEDE GOSTINSTVA Pred desetletji so bile gostilne na loškem ozemlju večinoma majhne, preprosto opremljene in slabo oskrbovane. Zato ni škoda, da so nekatere tikinjene. Nekatere od preostalih imajo lepše lokale, so bolje oskrbovane in imajo tudi večji promet, a večina je brez tujskih sob. Zato je turizem jia loškem ozemlju zelo jiazadoval. Poslovni potniki in turisti večkrat ne upajo napraviti načrta za daljše bivanje v teh krajih, ker ne vedo, ali bo mogoče kje prenočevati ali ne. Znatno je upadel počitniški turizem, ki je bil pred vojno že precej živahen v Škofji Loki. Gorenji vasi. Poljanah in na Cešnjici. Nekoliko se je izboljšal jilaninski turizem z novo kočo na Starem vrhu in s povečanima kočama na Lubniku in Ratitovcu. Nekateri \ečji kraji so popolnoma brez gostišč. Škofja Loka ima jnnogo pogojev za turistični kraj (bližina Ljubljane, lepa okolica, zgodovinske znamenitosti, dobro virejene prometne zveze in nova a\ tobusna postaja, kopališča in smnški tereni). Ko bo prebrodila najhujšo stanovanjsko krizo, bo morala pomnožiti število gostišč in kapaciteto ])renočišč. Sodoben hotel na prijetnem kraju ob prometni cesti tik ob mestu bi privabil tok domačih in tujih turistov in prinesel Loki gospodarsko korist. Pripraven prostor za novi hotel bi bil v sedanjem parku na .Šlemarjih. kjer bi se lahko uredila tudi razna igrišča. Privlačna postojanka za izletnike bo lahko postal loški grad, če se bo v njem namestila kaka obiska vrediui ustanova, n. pr. muzejske in galerijske zbirke, ter 93 lahko dostojiiio. iiuiiniiu gostišče s priiiierniiu starinskim nadihom, priredilo lepo razgledišče, vrt pa uredil za zabavo, oddih in razne prireditve. Tudi čedne dobro oskrbovane gostilne v mestu in liližnji okolici (n. pr. bife v Criigrobu) bodo dale s\()j prispevek k razvoju turizma, ki se bo zaradi vedno večjega motoriziranega prometa vse bolj razmahnil in ga bo Loka lahko pritegnila k sebi, če bo toliko urejena, da bo upravičena začeti s propagando. Obnoviti bi bilo treba kavarno, brez katere turistični kraj pač ne more biti. Donosna bi bila lepo opremljena mlečna restavracija, ki bi stregla z najrazličnejšimi mlečnimi jedili, s slaščicami in prodajala mali kruhek. l e znamenite loške specialilete ne smemo opustiti in se mora bolj uveljavljati, kakor v zadnjih desetletjih. Izdelovanje in krašenje malega kruha naj bi se poživilo kot domača obrt. Idilični Blegoš bo lahko postal privlačen za turiste, če bodo planinci postavili na njegovi vzhodni strani, n. pr. na Kaiu ali na Prvi ravni, kako postojanko, saj se bo avtomobilisl ~ s tem turizmom j e treba najbolj računati — ob primernem vzdrževanju blegoške ceste lahko pripeljal prav pod vrh. Čudno je, da Hotavljc nimajo nobenega gostišča, čeprav so izhodišče na Blegoš in proti Cerknu. V vseh večjih k r a j i h ob Poljanščici in Selščici bi bilo treba urediti gostilne in prenočišča za izletnike in letoviščarje. Naši (loiitični delavci, ki jim je mar gospodarski napredek naših krajev, morajo vedeti, da prinaša razviti turizem precejšnje koristi lokalnemu gospodarstvu, za turizem pa je treba propagande, ki je ne moremo začeti. prera Olirtne zjlK)niioe za okraj Kranj iza YII. občni zbor 16. IL 1957 (77 strani). — Problemi obrtništva v okraijii Kranj. Obrtna zboTnica za okraj Kranj, 18. VI. 1957 (19 strani). — Podatki gostinske zbornice Kranj. 1957. — V. R., »Na Gorenjskem v obrti po starem?«. Slov. poro'čcvalec 29. VI. 1957. — —vr, »Prvi koraki so narejeni«. Slov. '|M)rc>čevalec 28. VIL 1957. — —jp. Potrebe in predlogi ohrti«, Slov. poroifevalec 50. VIL 1957. 94