Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 13. DEC. 1962 Leto XIV. — Štev. 47 Cena 20 din
Ljudska skupščina LR Slovenije bo v ponedeljek
razpravljala o predlogu, po katerem so predvideni
V SLOVENIJI
4 OKRAJI
PREDLOG PREDVIDEVA TUDI ZDRUŽITEV OKRAJEV MARIBOR IN MURSKA SOBOTA
V Ljudski republiki Sloveniji je bilo doslej osem okrajev, toda po že sproženem predlogu o novi teritorialni razdelitvi republike bodo po Novem letu delovali samo štirje. O združitvi slovenskih okrajev je 6. decembra razpravljal Izvršni odbor GO SZDL Slovenije, 8. decembra pa že tudi Izvršni svet LRS.
Predlog zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji je pogojen s predvideno novo ustavno ureditvijo, ki bi krepila in nadalje razvijala vlogo občine kot osnovne teritorialne družbenogospodarske in politične osnove našega družbenega sistema. V tej novi ustavni ureditvi prihaja v večji meri do izraza tudi vloga okrajev kot skupnosti komun.
Okraj je v svoji osnovi in po svojem mestu v političnem
sistemu združenje občin; njegova prvenstvena naloga bo, da bo pomagal občinama pri zadovoljevanju njihovih skupnih potreb, organiziral skupne zavode in službe ter skrbel za zakonitost dela občin-
skih organov. S to novo vlogo okraja je pogojeno tudi teritorialno prilagojevanje in zaokroževanje občin v okrajne skupnosti, ki naj bi predstavljale zadosti široko in naravno celoto.
V predlogu zakona je predvidena združitev sedanjih okrajev Nova Gorica in Koper v en okraj s sedežem v Kopru, okrajev Kranj, Ljubljana in Novo mesto (brez občin Brežice, Sevnica in Videm-Krško) v novi okraj Ljubljana, k novemu celjskemu okraju se bodo pridružile tri že navedene občine iz sosednjega novomeškega okraja, okraja Murska Sobota in Maribor pa se bosta združila v nov okraj s sedežem v Mariboru.
O novi teritorialni razdelitvi republike na okraje in občine bo v ponedeljek razpravljala in dokončno odločala tudi Ljudska skupščina LRS.
Med številnimi gosti v nedeljo v Lendavi — Janko Smole, podpredsed. Izvršnega sveta Ljudske skupščipne LRS, člana sveta Rudi Čačinovič in inž. Viktor Kotnik
Ob zaključku prve faze
ustavne razprave
OD INFORMACIJ K POGLJOBLJENIM RAZPRAVAM
Prva faza ustavne razprave je za nami in ugotovimo lahko, da je bila to doslej po vsebini in še zlasti širini najpomembnejša družbenopolitična akcija po osvoboditvi. To je bil v prenesenem pomenu pravi referendum, na katerem je samo v soboškem okraju v 238 razpravah sodelovalo nad 19 tisoč ljudi. Mnogi med njimi so se tudi oglasili bodisi z vprašanji, pripombami ali celo predlogi.
Kritična presoja zastavljenih vprašanj in pripomb v zvezi z osnutkom zvezne ustave pa nam pokaže, da je bilo največ vprašanj v zvezi z lastninskimi odnosi, česar kljub dobronamernosti občanov, ki so taka vprašanja postavljali, ne kaže spregledati. Važna je tudi ugotovitev, da so bile dosedanje razprave informativne in da so se le v bolj redkih primerih poglabljale v vsebino novih ustavnih dokumentov. Kakor ne sme biti razprava o ustavi le trenutna kampanja, marveč trajno politično delo, ki se bo v drugačnih okoliščinah nadaljevalo celo po njenem sprejetju, tako je sedaj že napočil čas, da preidemo od informacij k poglobljenemu, lahko bi celo rekli, študijskemu proučevanju ustavnih osnutkov, po poglavjih ali važnejših družbenih vprašanjih, pri čemer je potrebno posvetiti posebno pozornost republiški ustavi in občinskim statutom, ki so bili doslej manj obravnavani. Kaže tudi, da bi bilo koristno ustavno razpravo bolj ustvarjalno povezovati z doslejšnjimi dosežki na gospodarskem in drugih področjih družbenega življenja.
Razprava o ustavnem gradivu je bila doslej še najbolj poglobljena v različnih strokovnih društvih, čeprav je morda bilo v teh društvih premalo pomoči in konkretne aktivnosti navzven, izven društvenih okvirov. Tudi Ljudske univerze so bile premalo organizirano angažirane v ustavni razpravi, čeprav so tudi izjeme (Radgona). Na podeželju pa ugotavljajo, da je bilo na nekaterih ustavnih sestankih izredno malo žena ali pa so bile razprave celo brez njih. Društva za družbeno aktivnost žena čaka sedaj v zimski sezoni hvaležno poslanstvo, da v ustavno razpravo vključijo v teh krajih tudi žene, saj je v zvezi z novo ustavo nedvomno mnogo vprašanj, o katerih bodo lahko izrekle mnenja prav žene. Tako so na pr. v radgonski občini ugotavljali, ali ne bi morda kazalo vnesti v občinski statut tudi otroško varstvo, ki ga sicer ustava posebej ne obravnava.
Bogato gradivo iz ustavne razprave bo lahko koristno služilo tudi bližnjim občinskim konferencam SZDL, predvsem v tem smislu, da bodo v poročilih in razpravah dani konkretni odgovori skozi prizmo dosedanjih dosežkov in prizadevanj na vseh področjih družbenega življenja v posameznih komunah. Tako zasnovane konference pa bodo tudi pomemben prispevek k sami ustavni razpravi.
V NEDELJO SO V LENDAVI ODPRLI NOVO
TOVARNO
METANOLA
Podpredsednik republiškega Izvršnega sveta Janko Smole je v nedeljo v Lendavi izročil namenu novo tovarno metanola — Investicijska vrednost novega objekta znaša eno milijardo 600 milijonov dinarjev — Za nadaljnjo izgradnjo te industrije bo potrebnih še približno 800 milijonov dinarjev.
Več sto članov kolektiva podjetja Proizvodnja nafte, ostalih Lendavčanov in gostov, med katerimi so bili tudi podpredsednik republiškega Izvršnega sveta Janko Smole, člana izvršnega sveta inž. Viktor Koltai k in Rudi Čačinovič, je v nedeljo prisostvovalo svečani otvoritvi lendavske tovarne metanola.
Kot je na otvoritveni svečanosti dejal predsednik central-
nega delavskega sveta podjetja Proizvodnja nafte Ludvik Jerebič, so za izgradnjo tega gigantskega objekta doslej porabili eno milijardo 600 milijonov dinarjev, od tega eno milijardo iz inozemskega kredita. Tovarna metanola pa ni zadnja faza v izgradnja te in-
(Nadaljevanje na 2. strani)
POMURJE SE ZDRUŽUJE  Z OKRAJEM MARIBOR
O združitvi sedanjega soboškega okraja z mariborskim sta pretekli četrtek in petek razpravljala tudi Izvršni odbor okrajnega odbora SZDL in razširjeni plenum Okrajnega odbora SZDL Murska Sobota. Predlog za združitev sta tudi sprejela.
V razpravi o združitvi obeh okrajev je bilo zlasti poudarjeno, da tega pomembnega ukrepa ne kaže ocenjevati kot okrnjevanje samoupravnih pravit delovnih ljudi, marveč kot izdaten prispevek družbeno-gospodarski krepitvi naših občin. Obstajajo namreč realni obeti, da bo moč s kakovostnimi kadri znatno okrepiti naše občinske uprave in z večjo kvaliteto dela doseči ponekod tudi zmanjšanje uslužbenskega kadra in predvsem učin-
kovitejše delovanje in poslovanje občinskih uprav. Tem smotrom ustrezno bodo ob združitvi obeh okrajev tudi razvrstili družbene in upravne kadre. V novem, večjem okraju se odpirajo tudi ugodnejše možnosti za širše proizvodno sodelovanje podjetij in uveljavljanje učinkovitejših integracijskih procesov v gospodarstvu in družbenih službah.
Ob taki perspektivi, ki je pogojena s pomembnimi smo tri naše bodoče ustave, je v Pomurju že aktualno tudi združevanje nekaterih občin, saj je potrebno pri sedanjem teritorialnem oblikovanju komun upoštevati predvsem dvoje: da bomo tudi v našem okraju dobili take Občine, ki bodo sposobne prevzeti nase pristoj-
nosti in naloge iz bodoče ustave, da bodo lahko tudi gospodarsko samostojno živele. hkrati pa bo lahko sočasno združevanje izdatno pripomoglo tudi k ustreznim kadrovskim rešitvam, ki jih bo treba uveljaviti predvsem v korist naših komun.
Na razširjenem plenumu Okraj. odbora SZDL Murska Sobota so izmed dosedanjih članov izvolili dvajset zastopnikov v novi, 50-članski okrajni odbor SZDL v Mariboru.
Do združitve ostalih okrajnih forumov in obeh okrajnih ljudskih odborov bo prišlo še v tem mesecu, kar bo tudi omogočilo skupno planiranje in zasnovanje gospodarskih in družbenih nalog za prihodnje leto že s 1. januarjem.
Metanolka — Lendava
PARAGONSKE ŠIPKE
IZ LENDAVSKE MEHANIKE
V lendavski Mehaniki nameravajo prihodnje leto zgraditi še eno delovno halo. Letos so v podjetju povsem osvojili proizvodnjo paragonskih šipk. Ob polni zmogljivo-
sti jih bodo izdelali dovolj za potrebe vsega jugoslovanskega tržišča. Lendavska Mehanika je talko edino tovrstno podjetje v Jugoslaviji, ki proizvaja paragonske šipke na industrijski način. Paragonske šipke smo dosedaj' tudi uvažali, zato ima delovna zmaga tega kolektiva še tolikanj večji pomen, saj je končno tudi izdaten prispevek k sproščanju potrebnih deviznih sredstev za druge namene.
IZ TURNIŠKE TOVARNE BODO LETOS IZVOZILI 35.000 PAROV ČEVLJEV
Tovarna čevljev v Turnišču bo letos predvidoma izvozila v Združene države Amerike 35.000 parov lahkih čevljev. Z ameriškim uvoznikom imajo že tudi sklenjene pogodbe za vso proizvodnjo do aprila prihodnjega leta. Kaže tudi, da bodo drugo leto pričeli izdelovati lahko obutev za izvoz na vzhodna zunanja tržišča V tovarni pa hkrati resno računajo tudi na domači trg, ki naj bi absorbirali vsaj 50 ods. vseh izdelkov. Letos so odprli lastne prodajalne čevljev v Prelogu in Vinici na Hrvaškem in v Beogradu, prihodnje leto pa nameravajo odpreti še štiri poslovalnice.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 23. decembra
Približno do 16. decembra nestalno vreme s pogostimi, po večini snežnimi padavinami, nato zopet izboljšanje, okrog 23. decembra pa zopet prehodne padavine.
Temperatura se bo sprva dvignila, sredi decembra ali malo kasneje pa je predviden ponovni val mraza.
Dr. V. M.
Ljutomerčani razpravljajo
o  statutu občine
PREDVČERAJ STA SE SESTALA NA SKUPNI SEJI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IN OBČINSKI ODBOR SZDL LJUTOMER TER OBRAVNAVALA OSNUTEK STATUTA OBČINE LJUTOMER, KI GA JE SESTAVILA POSEBNA OBČINSKA KOMISIJA.
Na seji je podal uvodno poročilo k osnutku statuta tajnik občinske komisije F. Štebih in na-
vedel številna vprašanja, ki jih je bilo treba upoštevati pri sestavljanju osnutka statuta. Za tem
se je na seji razvila živahna m konkretna razprava o posameznih določilih. Navzoči so menili, da bi bilo treba nekoliko dopolniti določila statuta, glede poklicnega usmerjanja mladine. Po njihovem mnenju bi bilo treba v statutu določiti primerno mesto tudi kulturnemu dvigu občanov, saj je prav od tega v veliki meri odvisen tudi uspeh v proizvodnih procesih, oziroma na delovnih mestih. Opozorili so tudi, da so v statutu enako zajeta vsa področja življenja in dela v komuni in da je treba prav vsa upoštevati v praksi kot enako važna. Se pravi, da je treba negospodarske dejavnosti smatrati enako važne kot gospodarske ter jim v praksi dati enoten poudarek.
Kakor so sklenili na seji, bodo osnutek statuta še ta teden dali v javno razpravo, ki jo bodo prav tako kot za tolmačenje ustave organizirali po vaseh, organizacijah in podjetjih. Občinski ljudski odbor pa je tudi sklenil, da bodo v kratkem sklicali klub odbornikov, na katerem bodo odbornike obeh zborov do podrobnosti seznanili s posameznimi določili statuta.
Predvidevajo, da bo statut občine Ljutomer v javni razpravi več kot dva meseca ter da bodo občani dali k posameznim določilom umestne pripombe in predloge.
Zima, zima bela — s snegom zgodaj ulice odela, obeta, da bo kar ostala
Krajevne skupnosti v statutih radgonske in ljutomerske občine
Preden preidemo na konkretna določila, ki se nanašajo na krajevne skupnosti v obeh zgoraj omenjenih statutih, poglejmo, kako nameravajo ta problem rešiti na primer v ljubljanskem okraju.
Med razpravo o posameznih določilih, ki naj bi jih vsebovali občinski statuti tega okraja o krajevnih skupnosti je za to določena komisija pri Okrajnem odboru SZDL predlagala, da je treba krajevnim skupnostim v statutih zagotoviti tako vlogo, da bodo imeli čimvečji vpliv na gospodarski in družbeni razvoj območja, ki ga zajema neka krajevna skupnost Ker naj bi bila po mnenju te komisije krajevna skupnost nekakšna teritorialno-politcična in ekonomsko zaključena celota, bi naj število prebivalcev ne bilo merilo za oblikovanje območja krajevne skupnosti. Ustanovitelji krajevnih skupnosti naj bi po mnenju komisije bili zbori občanov, ki so hkrati tudi njen najvišji organ. Pri tem je komisija opozorila na člen osnutka republiške ustave, ki pravi, da sprejema statut krajevne skupnosti zbor občanov, potrdi pa ga občinska skupščina. Temu določilu republiške ustave ustrezajo tudi določila občinskih statutov obeh občin, ljutomerske in radgonske. Komisija Okrajnega odbora SZDL ljubljanskega okraja pa zagovarja o tem naslednje stališče: Če je zbor občanov najvišji organ krajevne skupnosti, potem naj ta organ statut tudi potrjuje. To je vprašanje, o katerem se še ni izoblikovala enotno mnenje. Pojavljajo pa se tudi druga vprašanja, take predvsem vprašanje ali naj zavzema krajevna skupnost eno ali več naselij ozirom kako naj se v krajevne skupnosti formirajo razsežna redko naseljena področja. Ali če to vprašanje poenostavimo: koliko krajevnih skupnosti naj bi v bodoče obstojalo na področju ene občine.
V statutu ljutomerske občine je ostalo v glavnem to vprašanje odprto. V statutu je le za mesto Ljutomer predvidena stanovanjska skupnost, krajevne skupnosti pa niso konkretno določene. (Glej člene 21. 21, 23, 29. 32. 41. 86, 93. 95. 101, 148, 169. 170, 173. 177) Napaka je tudi v izrazu, saj niti zvezna, niti republiške ustave ne poznajo več stanovanjskih skupnosti, temveč le krajevne skupnosti, zato bo treba to napako v osnutku statuta ljutomerske občine popraviti in tako vzkladiti z naslednjim mestom v obrazložitvi, pred osnutka ustave tovariša Kardelja:
»Vidno mesto daje predosnutek ustave tudi krajevnim skupnostim kot posebni obliki samoupravljanja v občini ter nosilcu ali organizatorju razširjene materialno tehnične baze za nudenje vsakodnevnih storitev družini, gospodinjstvom in občanom na sploh. Predvidene so tako v mestu kot na vasi (podčrtal I. K ). Njihov status naj določi statut občine. Ta naj bi določil tudi način finansiranja krajevnih- skupnosti. Zlasti veliko vlogo bodo krajevne skupnosti lahko prevzele tudi pri ustvarjanju družbenih potrošnih skladov na področju družbene prehrane, otroških ustanov, posameznih komunalnih služb in drugih storitvenih dejavnostih, ki vsakodnevno oskrbujejo občane, pa so pri nas še zelo nerazvite.«
Iz Kardeljevih izvajanj sledi, da so ponekod (na primer tudi komisija Okrajnega odbora SZDL— Ljubljana) preširoko razumeli vlogo krajevnih skupnosti, ponekod pa zopet preozko ali pa so se konkretnim rešitvam izognili na
ta način, da so v statutih vnesli le načelna in posplošena določila o vlagi in nalogah krajevne skupnosti.
Statut občine Gornja Radgona je v tem oziru res konkreten. Predvidel je na svojem občinskem območju 12 krajevnih skupnosti, kar gotovo ni preveč, saj gre za dru-
go največjo občino Pomurja. Doslej so vsaj na papirju obstojale v tej občini tri krajevne (stanovanjske) skupnosti: v Radgoni, Radencih in Apačah. Po novem statutu jih bo štirikrat več. Zametki krajevnih skupnosti so bili doslej še pri Vidmu, kjer imajo že razne servise, deloma pa tudi na območju Kapele in Murščaka. V obeh teh krajih je sedaj predvidena ustanovitev krajevne skupnosti, kar je z ozirom na dosedanji razvoj prav gotovo utemeljeno. Na nekaterih ostalih področjih ,pa bo praksa movino srečni mladih ljudi. V OZN. prameni krožek itd. Za potrdila ali zamikala potrebo krajevne skupnosti. Pri ustanavljanju skupnosti se pač moramo zavedati, da gre za samoupravno institucij«, za katero je važno ne samo kakšen teritorij zavzema, temveč je še važnejše, s čim upravlja. Lahko se bo zgodilo, da bo določena krajevna skupnost zavzemala teritorialno veliko področje, pa se bo vendar s časom odločila, da se priključi k najbližjemu večjemu kraju s popolno osemletko, zdravstveno postajo, raznimi servisi in podobno. Občinski statut Radgone smelo rešuje ta vprašanja, ljutomerski pa previdno in zadržano, saj je v njem vprašanje števila krajevnih skupnosti ostalo odprto. Razprava o statutih, ki se je začela v obeh občinah, pa bo osvetlila tudi to vprašanje.
IVAN KREFT
Podpredsednik Izvršnega sveta LS LRS tovariš Janko Smole v razgovoru s predstavniki Proizvodnje nafte v Lendavi
Občinski statuti temeljne listine občanov
Prve osnutke novih statutov pomurskih občin je v zadnjem času doletela temeljita korekcija, saj so bili v svoji prvotni zasnovi tudi nevzdržni in nesprejemljivi, predvsem zaradi tega, ker so imeli obeležje tipskih, iz drugačnih razmer presajenih in celo slabo prevedenih listin. Zato so že prve razprave o teh temeljnih listinah naših občanov uspešno opravile z nekaterimi določili, ki so bila celo v nasprotju s temeljnimi načeli bodoče ustave. Do teh pomanjkljivosti pa je prišlo tudi zategadelj, ker so prvi osnutki občinskih statutov nastali že v času, ko še ustavno gradivo ni bilo dano v javno razpravo.
Statut in njegova dotočila izhajata predvsem jz konkretnih razmer in pogojev v določenem občinskem okolišu, usklajevati morajo materialne zahteve s konkretnimi mate-
rialnimi pogoji in nastati šele po poglobljenem analiziranju odnosov v komuni, tako v načelnem kot konkretnem pogledu. Tipska presajevanja morajo zamenjati originalne rešitve in uzakonitve v občinskem statutu. Sedanji osnutki še tudi. močno bolehajo na tem, da v svojih določilih še odločno premalo povzemajo duha nove ustave, čeprav so morda po črki še kar dobro usklajeni s posameznimi ustavnimi določili. Tako med
drugim občinski statut ne more biti zgolj akt občinskega ljudskega odbora v smislu aparata in morda še občinske skupščine, marveč po celotnem družbenem mehanizmu občinske samouprave demokratično sprejeta mala ustava kajti če si bodo delovni občani to svojo temeljno listino sam; napisali, jo bodo spoštovali in naposled tudi dosledno izvajali. V tem pa je najpomembnejša prednost!
VČERAJ V M. SOBOTI:
OTVORITEV RAZSTAVE ,VOJNI DNEVE
Včeraj predpoldan je bila v preddverju soboškega kina svečana otvoritev razstave fotografij, ki prikazujejo življenje mladincev — vojakov paše ljudske armade.
Poleg uglednih predstavnikov družbeno-političnih organizaciji je otvoritvi prisostvovalo tudi večje število srednješolcev in ostalih prebivalcev Murske Sobote, ki jih je pritegnilo lepo urejeno in vsebinsko bogato razstavno gradivo.
Razstavo je odprl in spregovoril o pomenu in razvoju naše armade Matija Kuhar, predsednik Združenja organizaciji bojevnikov iz NOV za okraj Murska Sobota. Fotografije bodo v Murski Soboti razstavljene le tri dni, nakar bodo prenesene še v nekatere večje kraje Pomurja.
VLOGA KMETIJSKIH ZADRUG IN DRUGIH KMET. ORGANIZACIJ
V naših statutih bo potrebno med drugim upoštevati tudi to, da je 66 odst. prebivalcev še vedno zaposlenih v zasebnem sektorju in da je v tem sektorju še 85 odst. vse zemlje. V občinskih statutih bo potrebno zategadelj dati poseben akcent na vlogo kmetijskih zadrug in drugih kmetijskih organizaciji, odnosom, ki bodo v prihodnje prav gotovo prvenstvenega pomena za širjenje družbenega sektorja v
kmetijstvu »in za nadaljnje utirjevanje pridelovalnega sodelovanja na relaciji kmetijska organizacija — kmet. To bo hkrati tudi ustvarjalna interpretacija ustavnega določila o zemlji kot družbeni dobrini.
V statutih ne more biti po udarjena vloga občinskega aparata, marveč celotnega družbenega mehanizma občine v smislu krepitve samoupravnih pravic. Osrednje mesto bodo v tem sklopu morali dobiti odnosi in razmerja na relaciji občina — občinska skupščina — delovne organizacije in obratno (vprašanje skladov,  njihovega formiranja, upravljanja in uporabljanja, vključujoč obveščanje občanov o namenski uporabi teh skladov, združevanje sredstev z demokratičnimi odločitvami kolektivov, uveljavljanje integracijskih procesov itd.), kar ostaja v naših razmerah še vedno izredno važno vprašanje krepitve gospodarske osno-
ve komun. Statut ne more biti program, ampak konkretizacija teh odnosov! V statutih bo potrebno tudi opredeliti vlogo komunalne banke v družbenogospodarskem mehanizmu komune, toda ne samo soboške, marveč vseh, ki sodijo v njeno operativno območje. Podobno je tudi z nekaterimi medobčinskimi prosvetnimi in kulturnimi ustanovami (zavod za prosvetno-pedagoško službo, medobčinski zdravstveni center, pokrajinski muzej in drugo). Te odnose trenutno načenja samo ljutomerski občinski statut, ki 'dobro zastavlja problem sredstev za kulturne namene; ta sredstva bo do povečevali v skladu z naraščanjem narodnega dohodka. Morda bo to načelo kazalo uveljaviti tudi na drugih področjih — denimo pri, dodeljevanju ali udeležbi sredstev krajevnih skupnosti. Za kulturo pa sploh velja, da je premalo zastopana v sedanjih o(Nadaljevanje na 6. strani)
METANOLKA
v Lendavi
(Nadaljevanje s 1. strani) dustrije. Že v naslednjem letu namerava kolektiv Proizvodnje nafte vložiti v izgradnjo obrata formalina in obrata za rezolne smole nadaljhih 500 milijonov dinarjev, v letu 1964 pa bodo glede na velike potrebe po izdelku te nove tovarne podvojili zmogljivosti, za kar bodo porabili še nadaljnjih 400 milijonov dinarjev.
Vsa gradbena dela pri izgradnji tovarne metanola so opravili člani kolektiva proizvodnja nafte sami, čeprav često v zelo težavnih pogojih. Tudi najtežja montažna dala so opravili s svojimi napravami in tako gradnjo znatno pocenili. Pri montaži pa so pomagali z nasveti strokovnjaki italijanske firme »Bonaldi« ter monterji in strokovnjaki nekaterih slovenskih podjetij.
Tehnološki proces nove tovarne je popolnoma avtomatiziran in ga bo moč upravljati z enega komandnega mesta. Brli porabi približno 7 milijonov kubičnih metrov plina bo tovarna proizvedla letno okrog 7000 ton metanola.
Novo tovarno metanola je spustil v poskusno obratovanje podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole. V kratkem nagovoru je čestital članom kolektiva Proizvod-
nje nafte k temu delovnemu uspehu, ki po njegovih besedah ni važen samo za gospodarstvo lendavske občine, ampak tudi za širšo družbeno skupnost. Pozval jih je. naj z enakimi napori itn prizadevanji kot pri izgradnji tega objekta delajo tudi v proizvodnj, da se bodo vložena sredstva kar najhitreje vračala.
Po otvoritveni svečanosti so si udeleženci in gostje skupno ogledali oddelke nove tovarne.
J. Stotnik
DAN ČLOVEČANSKIH PRAVIC
Ob 10. decembru, Dnevu človečanskih pravic, so na soboški gimnaziji priredili dijaki razredne proslave v počastitev tega dneva.
Dijaki so se seznanili s pomenom Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki ji je dalo povod teptanje najosnovnejših človekovih pravic in svoboščin v drugi svetovni vojni. To je bil prvi uradni akt, ki postavlja tudi preprostega človeka v zgodovinska dogajanja in govori o tem, da ni dolžan pomagati samo sočloveku, temveč mora kot državljan pokazati svojo solidarnost tudi z vsemi zatiranimi narodi.
Tako je presenetila zgodnja zima — koruzo!
Jesenska setev pod mikroskopom
Letošnja jesenska setev je v glavnem za nami, Posevki so se večinoma že pred mrazom toliko obrali, da jih snežna odeja varuje pred močnejšim mrazom. Delno je deževje s poplavami, ki so bile v drugi polovici novembra, naredilo škodo na posevkih, vendar pa to občutno ne bo vplivalo na končne donose v povprečju, tako da sedaj že lahko pregledamo rezultate naporov, ki smo jih vsi skupaj vložili v jesensko setev, saj res ni bilo organizacije, ki bi po svoje ne prispevala k realizaciji skupno zastavljenih planov. Če do prihodnje žetve ne bo kakih katastrofalnih nezgod, lahko smelo trdimo. da bo žetev drugo leto bogatejša od vseh dosedanjih. Za to trditev nam daje poroštvo med drugim tudi 600 vagonov uporabljenih umetnih gnojil in okoli 100 vagonov semen visokorodnih sort pšenic, ki so bila uporabljena za letošnjo jesensko setev, 1300 ha s pšenico zasejanih zemljišč v socialističnem sektorju, 4000 ha v kooperaciji in končno vseh 13.920 ha pšenice, zasejanih v Pomurju, kjer je bilo porabljenih povprečno 430 kg umetnih gnojil po hektaru.
Omenili smo, da smo letos
v Pomurju porabili okoli 100 vagonov semen visokorodnih pšenic, kar je v primerjavi z lansko porabo (35 vagonov) skoraj trikratno povečanje. Podobno povečanje smo dosegli letos z umetnimi gnojili, čeprav so nastali določeni zastoji pri izdobavi umetnih gnojili. Zemljišča v kooperaciji so se v primerjavi z lanskim letom povečala za 25%
(od 3000 na 4000 ha). Da se je povečala poraba umetnih gnojil, semen visokorodnih sort pšenic in obseg koperacije, je v glavnem zasluga večjega angažiranja kmetijskih organizacij, predvsem pa občinskih odtokov o agrotehničnem minimumu, s katerimi smo zajeli v Pomurju 5660 ha zemljišč s pšenico. Če bi preračunali zemljišča, ki jih zajema odlok, in agrotehniko, ki je predpisana za ta zemljišča (semena, gnojila), na drugi strani pa tudi promet z gnojili, bi videli da kljub ogromnim količinam umetnih gnojil, ki so bila uporabljena, še vedno nismo povsod zadostili
zahtevam odlokov, posebno v nekaterih okoliših — Lendava in Beltinci. Jasno je, da so bili tu določeni objektivnivzroki, toda v celoti tega ne moremo upravičiti, posebno ne zategadelj, ker so tudi za leto 1963 kmetijske zadruge premalo naročile — okrog 1500 vagonov umetnih gnojil in semenske koruze glede na zahteve odlokov o agromimimu-
mu.
Čeprav je kooperacija pri pridelovanju pšenic zajela širši obseg kot lami, pa po kvaliteti pridelovalnih in gospodarskih odnosov ni naredila bistvenega napredka. V določenem pogledu je stagnirala ali pa je celo nazadovala. Medtem ko je bilo lani v kooperaciji s traktorjem zoranih 70 odst. pogodbenih zemljišč, jih je bilo letos le 45%. Najnižji odstotek zemljišč v kooperaciji, kjer je zadruga zorala pogodbena zemljišča, ima kmetijska zadruga Murska Sobota, kjer je od 811 ha zemljišč v kooperaciji zorala le 70 ha medtem ko je Kmetijska za-
druga Martjanci 78 odst. zemljišč v kooperaciji zorala s svojimi traktorji. Od vseh zemljišč s pšenico je bilo letos v Pomurju s traktorjem preoranih 4020 ha, v letu 1961 pa 4500 ha, kar je okrog ll% manij kot lani. Podobno je bilo tudi s strojno setvijo. Odstotek zemljišč, posejanih s stroji, se je sicer v splošnem dvignil v primerjavi z lan-
skim letom, vendar pa je bilo še vedno precej zemljišč posejanih z roko. Vzrokov za tako stanje je več. Poglaviten je vsekakor neugodna jesen za setev, posebno ker predposevki (koruza, krmna pesa) dolgo niso bili pospravljeni. Važen vzrok je zanesljivo tudi v premočni usmeritvi KZ na lastna zemljišča, ne da bi ob tem povečale sorazmerno majhen strojni park. Tako je bila prvobitna naloga kmetijskih zadrug zapostavljena, saj so osnovni pridelovalni prostor kmetijske zadruge tudi vsa zemljišča individualnih pridelovalcev, zemljišča, ki ležijo v njenem okolišu. To da misliti
o tem, da zadruge premalo izkoriščajo notranje rezerve v organizaciji dela (primer, ko so v največji setveni sezoni delali traktorji le od 14. do 15. ure. Seveda pa je treba lastno proizvodnjo ločiti od kooperacije, da ne bo ta njen pastorek.
Pokazatelj nedoslednosti in pavšalnosti v kooperacijskih odnosih je tudi ta, da kmetij-
ske zadruge od svojih kooperantov na 1368 ha zemljišč v okraju sploh niso zahtevale niti zamenjave semen visoikorodnih sort. Drugi problem ki kaže na nedoslednost pri izvajanju in osvajanju agrotehnike pri pšenici, je količina porabljenih gnojil na lastnih zemljiščih kmetijskih zadrug. Nerazumljivo je namreč, da kmetijska zadruga na 12 ha zemljišč porabi za osnovno gnojenje 6700 kg umetnih gnojil. kar znaša okrog 500 kg po ha (KZ Beltinci). Takih primerov pa je več. Na drugi strani pa n. pr. KZ Murska Sobota porabi kar 1300 kg umetnih gnojil po ha,
podobno tudi KZ Cankova (1100 kg), KZ Ljutomer (1000 kg) itd.
Če bi merili kooperacijo po hektarih, bi ugotovili, da so izpolnile plan kooperacije naslednje KZ: Petrovci, Šalovci, Prosenjakovci, Beltinci, Gor. Radgona. Križevci, Ljutomer, KG Rakičan, VG Radgona in VZG Ljutomer, ostale pa po številu ha niso izpolnile vseh kooperacijskih obveznosti. Med njimi prednjači KZ Grad, ki je izpolnila kooperacijo le z 20 odst. Menimo pa, da število ha ni absolutno merilo za kooperacija. Bolj kot sami ha je važno to, na kolikih zemljiščih je kmetijska organizacija prevzela proizvodnjo v svoje roke, se pravi, na kolikih zemljiščih je opravila oranje, setev itd. in obenem, koliko si je tako zagotovila tržnih viškov.
Nerazumljivo je namreč da zadruga pri 811 ha kooperacije opravi oranje samo na 70 ha, medtem ko izven kooperacije zorje 168 ha zemljišč. Tu gotovo ni potreben komentar, kajti jasno je. da je zorala izven kooperacije več zemljišč kot pa v kooperaciji, To je le nekaj stvari, ki nam kažejo, da nam vedno in povsod še ni (Nadaljevanje na S. strani)
2
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962
Vsestransko in tesno
sodelovanje
V soboto je bil v Murski Soboti seminar, bolje rečeno, delovni dogovor, ki ga je organizirali okrajni komite mladine in katerega se je udeležilo okoli 80 učiteljev in mladincev
Že dalj časa ugotavljajo, da so mladinske organizacije na osnovnih šolah vse preveč prepuščene same sebi in da jim občinska mladinska vodstva posvečajo premalo pozornosti, kljub temu, da je delo s to mladino eno najvažnejših in najhvaležnejših področij delovanja mladinske organizacije. Dosledneje bi se morali zavedati, da dobiva reformirana osnovna šola znatno drugačen pomen, kot ga je imela prejšnja, kajti v skladu z današnjim gospodarskim in družbenim razvojem mora. šola drugače pripravljati in usposabljati mladega človeka, da bo kos vsem poznejšim nalogam.
Prav zaradi teh ugotovitev so na seminarju posvetili največ pozornosti idejno-vzgojnemu delu z najmlajšimi člani mladinske organizacije, njihovemu izvenšolskemu in tehničnemu izobraževanju, dodobra pa so obdelali tudi šolske in razredne skupnosti. Mnogo so razpravljali tudi o športnem in kulturno-umetniškem življenju. Ob vsem tem so še posebej poudarili vlogo učiteljev, ki pomagajo v mladinski organizaciji in ostalih činiteljev, kot so n. pr. društva
prijateljev mladine, razno terenske organizacije in starši.
Predsednik Tito med obiskom v Leninovem mavzoleju v Moskvi
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE M. SOBOTA
OTROŠKO VARSTVO V STATUTIH OBČIN
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA JE NA SVOJEM OBČNEM ZBORU, KI JE BIL MINULI TEDEN UGOTOVILO. DA JE BILA DRUŠTVENA DEJAVNOST V ZADNJIH DVEH LETIH PRAV USPEŠNA. ODBOR JE NA 22 SEJAH, KI JIH JE IMEL V SVOJI MANDATNI DOBI. REŠEVAL RAZNA VPRAŠANJA V ZVEZI Z VZGOJO OTROK IN MLADINE NASPLOH KAKOR TUDI POMOČJO STARŠEM PRI VZGOJI OTROK.
V	dveh letih je bilo v Murski Soboti mnogo napravljenega na področju otroškega varstva. Odprti so nov paviljon pni že obstoječem vrtcu. Ta je zajel še lepo število predšolskih otrok, za katere prej v vrtcu ni bilo mesta, poleg teh pa še učence prvih dveh razredov osnovnih šol. Odprli so tudi pionirski dom, v katerem se vzdržuje dnevno od 40 do 70 šolskih otrok: tu se igrajo, učijo in pišejo domače naloge, opoldne pa dobe po zmerni ceni dobro kosilo. Tega se vhaležno poslužujejo tudi vsi dijaki-vozači, ki prihajajo z rednimi prevoznimi sredstvi domov šele v poznih popoldanskih in večernih urah. Ob večerih in nedeljah pa služi ta prostor za družabno življenje mladini. Preti dnevi je bil izročen svojemu namenu tudi vrtec v Pušči.
Ta bo lahko veliko pripomogel k uspešnejšemu napredku teh otrok v osnovni šoli.
V	letnih počitnicah je društvo organiziralo plavalni tečaj za soboške pionirje. Tako se jih je lepo število naučilo plavati. V Tednu otroka je organiziralo pravljične popoldneve za predšolsko in pošolsko mladino. Največ truda in finančnih sredstev pa je društvo vložilo v praznovanje novoletne jelke. Veličasten obhod Dedka Mraza s številnim spremstvom po soboških ulicah je spremljalo poleg velike množice soboške mladine tudi mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Za starše je društvo organiziralo več predavanj in diskusijski večer. Udeležba staršev pa vsekakor ni bila zadovoljiva. V bodoče bodo v komisijo za probleme družine pritegnili čim več članov, ki jim je pri srcu vzgojno osveščanje staršev.
Na občnem zboru so obravnavali tudi občinski statut in mesto otroškega varstva v njem. Poudarjeno je bilo, da je število 60 otrok previsoka osnova za ustanovitev varstveno-vzgojne ustanove v kraju. Za potrebe varstva v Murski Soboti bi naj vsak investitor stanovanjskega Moka določil v njem tudi prostor za pionirsko sobo, v kateri bi se lahko zbirali otroci enega ali več blokov.
Tako pridobivanje prostorov za otroško varstvo je mnogo cenejše od novogradenj. Pet takih sob bi lahko služilo za
100 otrok, stale pa bi le 20 milijonov din. dočim velja ustanova za 100 otrok vsaj 45 milijonov din. Projektivni biro bi naj v vsaki večji stanovanjski hiši že predvidel ustrezne prostore za otroško varstvo.
Obisk miru
in prijatelstva
Te dni se mudita na prijateljskem obisku v ZSSR in nekaterih azijskih državah najuglednejša jugoslovanska državnika in voditelja: predsednik FLRJ Josip Broz — Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Njun obisk v zavezniških in prijateljskih deželah, s katerimi nas vežejo tesne vezi prijateljstva in skupnih bojev že iz minulosti lahko po vsej pravici imenujemo pot miru in prijateljstva, ki znova potrjuje nam in vsemu svetu, kako
pomembno vlogo igra socialistična Jugoslavija na mednarodnem poprišču s svojo, že tolikokrat preizkušeno in uveljavljeno politiko aktivne koeksistence in enakopravnega sodelovanja z vsemi narodi in državami, ki tako sodelovanje tudi sprejemajo.
Tokratni drugi obisk tovariša Tita v Sovjetski zvezi ni strogo protokolarnega značaja, saj gre po izmenjavi številnih uradnih in neuradnih delegacij med našo državo in ZSSR itd. — za zasebno povabilo sovjetskega premiera Nikite Hruščeva predsedniku Titu, naj pride v Sovjetsko zvezo na krajše počitnice. Vendar pa že po samem sprejemu, ki ga je predsednik Tito s svojim spremstvom doživel v Sovjetski zvezi, in toplih manifestacijah sovjetsko- jugoslovanske-
ga prijateljstva na vsej poti po naj večji deželi socializma lahko sklepamo, da gre tudi tokrat za nekaj več kot samo za zaseben obisk. Že zunanje manifestacije spoštovanja do tovariša Tita in jugo slovanskih narodov prepričlji-
vo govore o tem. da gre tokrat tudi za bistveno poglabljanje prijateljstva med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi, prijateljstva in skupnega sodelovanja, ki izvira že
iz skupnega boja proti fašističnim osvajalcem v pretekli vojni. V času obiska pa je prišlo tudi do prijateljskih in od kritih razgovorov med našimi in sovjetskimi najvišjimi državnimi voditelji. Čeprav še uradnega sporočila, o teh razgovorih ni, lahko že sedaj trdno pričakujemo, da bodo obrodili bogate sadove v korist narodov obedi socialističnih de-
žel in tudi v korist svetovnega miru n človeštva. Kaj more biti za narode obeh dežel ki so morali preliti v nedavni preteklosti toliko krvi in prestati toliko gorja v nadčloveški borbi proti skupnemu sovražniku, še bolj naravno in elementarno od želja in prizadevanj po miru in nemoteni notranji graditvi socialistične družbe? V tem smislu dobiva tokratni Titov obisk v Sovjetski zvezi tudi širši značaj in tolikanj večji pomen. Optimizem glede rezultatov tega obiska vzpodbuja tudi izjava predsednika Tita ob ne-
davnem veličastnem sprejemu v mestu heroju — Volgogradu kjer je med drugim dejal, da so bili že doslejšnji razgovori z najvišjimi sovjetskimi voditelji zelo koristni in da se bodo še razgovarjali, saj nočejo več dovoliti, da bi še kdaj prišlo do razprtij.
Tudi obisk podpredsednika Edvarda Kardelja skupini azijsko-afriških držav s skupno veliko začetnico I (Indonezija, Indija, Irak) je že v svojem začetku prerasel okvire
običajnega uradnega obiska z iskreno prisrčnostjo im neposrednostjo, s katero so sprejeli tovariša Kardelja v glavnem mestu Indonezije — Džakarti. Medi potjo se je tovariš Kardelj ustavil tudi v Iranu in se nagovarjal z ondotnim premierom Asadolafom Alainom o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Znani indonezijski listi so že pred prihodom tova-
riša Kardelja objavili na svojih straneh vrsto člankov o osebnosti prihajajočega gosta in vlogi Jugoslavije v sodobnem svetu, ko pa je tovariš Kardelj svojim spremstvom stopil na indonezijska tla, so ga sprejeli z vsemi častmi, s katerimi sprejemajo v tej deželi najvišje državne poglavarje.
Nesporno je. da pomeni Kardeljev obisk v teh državah ne le pomembno novo etapo v krepitvi že itak dobrega medsebojnega sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih, marveč tudi poglabljanje skupne poti in sodelovanja v mednarodni politiki in še zlasti v OZN: aktivne koeksistence in nepovezovanja z bloki, politike, ki je bila zlasti v zad-
njem času napadom kitajskih čet na ozemlje prijateljske Indije postavljena v težko preizkušnjo. Kardeljev obisk pomeni prav gotovo tudi krepko podporo tistim izvenblokovskim silam, ki si prav te dni prizadevajo, da bi s svojim posredovanjem na miroljuben način izgladile mejne spore med obema azijskima velikanoma in utrle pot častnemu miru v tem delu sveta pa čeprav ni neposredno povezan s konferenco šestih izvenblokovskih držav v Colombu, saj je znano, da Jugoslavija ni bila povabljena na to konferenco. Končno pa bo Kardeljev obisk prav gotovo tudi izdaten prispevek k izmenjavi mnenj z voditelji držav — gostiteljic o vseh perečih mednarodnih problemih, ki tarejo sodobni svet, zlasti še dežele, ki so se komaj osvobodile iz spon kolonializma. dežele v razvoju; za učinkovito reševanje teh problemov pa se Jugoslavija že vrsto let vztrajno in nesebično zavzema skupaj z ostalimi izvenblokovskimi deželami.
Kopica krajevnih   problemov in pobud
Minuli teden so se člani SZDL zbrali v Veliki Polani na svoji letni, konferenci, kateri, je prisostvoval tudi sekretar ObO SZDL tov. Vidič. O delovanju krajevne organizacije je poročal, njen predsednik Ludvik Hozjan; ugotovil je, da sta bili najbolj aktivni gospodarska in kulturna sekcija, ki upravlja tudi kino in televizor. Kritično je oceni tudi delovanje gospodarskih in družbenih organizacij v kraju.
V živahni razpravi so. člani SZDL postavili v ospredje napredno organizacijo kmetijske proizvodnje in cene kmetijskim pridelkom. Veliko Polano je potrebno tudi dokončno elektrificirati, saj zgornji del vasi nima trofaznega toka. zato je razsvetljava slaba in je tudi priključevanje strojev onemogočeno. V kraju je potrebna tudi redna zobozdravstvena postaja Z normalnim delovnim časom. Mladi vašča-
ni so izrazij predvsem željo po ureditvi društvenih prostorov v zadružnem domu, kjer bi lahko prav sedaj v zimskem času poživeli kulturno-prosvetno delavnost. Kulturna sekcija naj v zimskem času organizira več kmetijskih predavanj in poskrbi tudi za večji obisk filmskih in televizijskih predstav. Se več občanov, zlasti, žena in mladine je potrebno vključiti v SZDL
in vedno bolj prepuščati vodstvene funkcije mlajšim. To priporočilo so na letni konferenci tudi že uresničili, saj je v novem vodstvu SZDL že kar lepo število mladincev obeh spolov.
Ob zaključku konference so poskrbeli tudi za koristno in zabavno. Ogledali so si namreč predstavo kratkometražnih filmov o raznih svetovnih dogodkih.	K.
Gradnja novih svinjakov v Rakičanu gre h kraju. Z delom niso odnehali kljub slabemu vremenu. V novih svinjakih bodo pitali bekone in plemenske svinje.
Z LETNE OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V GORNJIH PETROVCIH
VEČ VLAGANJ V KMETIJSTVO
V prejšnjem tednu so imeli v Petrovcih konferenco občinske organizacije SZDL. Predsednik občinske organizacije SZDL Jože Kolarič je v svojem referatu ugotavljal, da je konferenca sklicana prav v času, ko v petrosko-šalovski občini ugotavljajo uspehe in nekatere neuspehe na področju gospodarjenja in družbenega življenja.
Ko je govoril o investicijskih vlaganjih, je poudaril, da je treba začeti s smelejšim vlaganjem v socialistični sektor
kmetijstva, v katerega je bilo v minulem obdobju vloženih 188 milijonov dinarjev.
Na konferenci so delegat, največ razpravljali o zdravstvu in šolstvu ter ugotavljali, da so nekatere krajevne organizacije na konferencah upravičeno kritizirale delo šolskih
odborov. Ponekod so namreč ti odbori obravnavali zgolj finančno plat svojega dela, premalo pa so se ukvarjali z vzgojnimi problemi. Te ugotovitve pa seveda ni moč posploševati.
Med društvi in organizacijami so na konferenci pohva-
lili predvsem gasilska društva, ki so bila najbolj aktivna ter TVD Partizan Šalovci.
V razpravi so govorili tudi o kulturno-prosvetnem delu v manjšinskih vaseh ter o madžarski knjižnici na Hodošu, ki ima širok krog rednih bralcev. Menili pa so, da bi bilo potrebno za to knjižnico izvoliti širši odbor, ki bi prevzel vodstvo in skrbel za izpopolnitev knjižnice. Na konferenci so tudi podprli zamisel za ustanovitev Društva prijateljev mladine ter Ljudske univerze v Petrovcih.
-js-
Prilagajanje potrebam
Da bi bilo delo mladinskih aktivov v nekaterih krajevnih okoliših čimbolj uspešno, je občinski komite LMS Murska
Sobota ustanovil krajevne komiteje, ki zajemajo večje število aktivov iz svojega okoliša.
Tako je imel v nedeljo eden svojo redno letno konferenco.
Seja je bila v Martjancih, udeležilo pa se je je nad 50 delegatov iz 11 aktivov tega okoliša. Na seji so obravnavali dosedanje delo in pomanjkljivost, si izvolili novo vodstvo in sestavili predlog za novi program krajevnega komiteja. Razpravljali so tudi o prostovoljni delovni akciji mladine, ki bi bila v Moravcih Brigada, ki naj bi jo formirali v ta namen, bi pomagala pri urejanju tamkajšnjega termalnega kopališča.
Posvet v Ljutomeru
V Ljutomeru so se v ponedeljek sestali predstavniki kmetijskih gospodarskih organizacij, Občinskega komiteja ZKS. Občinskega ljudskega odbora ter Občinskega odbora SZDL. Na posvetovanju so temeljiteje obravnavali način izvajanja odloka o obveznin agrotehničnih ukrepih. Sklenili so, da bodo kmetijsko področje občine razdelili na
tri področja tako, da bo vsaka kmetijska organizacija skrbela za izvajanje odlokov na svojem teritoriju.
Na posvetu so se tudi domenili, da se bodo predstavniki vseh kmetijskih organizacij v bodoče večkrat sestali ter se pomenili o izvajanju odloka ter o težavah, ki bi morda nastale.
M. Sobota
V počastitev 22. decembra. Dneva JLA so bila pretekli teden v Murski Soboti tekmovanja v odbojki. Sodelovala so štiri moštva ZROP, JLA, Pomurski tisk in LM. Zmagala je ekipa Zveze rezervnih oficirjev s 6 točkami pred JLA, Pomurskim tiskom in LM.
Otroški vrtci in druge varstvene ustanove - vse več jih je tudi v naših mestih in naseljih
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962
3
TA TEDEN OB ROBU
ODLOČNA
BESEDA
MLADIH
Referat na letni konferenc občinske organizacije LMS je nakazal vrsto problemov mladine v proizvodnji in upravljanju, katero je potem življenjsko osvetlila še diskusija. V precejšnjem delu predsednikovega referata je bila obravnavana vloga mladine pri socializaciji vasi in izvajanju ukrepov v kmetijski proizvodnji. Temu je sledil koreferat ki se je nanašal na idejno-vzgojno delo v prihodnjem obdobju in analiziral dosedanje pomanjkljivosti. Poudaril je predvsem pomembnost idej no-politične akcije za odpravljanje napak, ki se porajajo v vsakodnevni praksi. Nakazanih je bilo nekaj idejnih problemov mladine, ki so rezultat protislovij prehodnega obdobja. rezultat težav, napak in problemov, ob katere zadevamo na naši poti. To so idejni problem i v zvezi z delitvijo dohodka po delu, zlasti tam. kjer niso pravilno vrednotili prispevka nekaterih mladih ljudi, predvsem pa razlike v njihovi materialni preskrbljenosti. Potem idejni problemi, ki so rezultat različnih birokratskih pojavov v upravljanju in gospodarjenju nekaterih organizacij.
Človeku je kar zastajala sapa, ko je v razpravi poslušal preprosto in življenjsko iznašanje problemov v tako revolucionarnem tonu mladine. Mladi so tokrat jasno povedali. kako se vsa naša politika v praksi mnogokrat očrni s samovoljnim nastopanjem in neprimernimi prijemi posameznih vodilnih in upravnih ljudi.
Večletna praksa je pokazala, do smo mladi enakovredni starejšim, če vzamemo delo po učinku ali celo kvaliteto dela. Dodaja pa se še vseeno, da nas starejši in celo vodilni ljudje zapostavljajo in nam ne priznavalo tistega, kar nam gre Se vedno nismo dovolj poučeni o problemih, ki jih srečujemo v podjetjih. Nihče nam ne po ve, kako in iz česa služimo, zakaj so naši prejemki večkrat tako pičli. Mi bi radi povedali tisto, za kar menimo, da ni prav. Vendar če se kdo oglasi in kaj pove, ga navadno vodilni ljudje namerno razumejo drugače oz. narobe, čeprav vedo, kam je vprašanje usmerjeno. Vendar je zelo malo mladincev, ki si upajo kaj povedati. In kdo je temu krivi Krivi so taki odnosi, v katerih tistega, ki se oglasi, enostavno preganjajo, ker hočejo v njem zatreti tisto dobro, kar je po njihovem proti vodilnim. In ne samo to, takim mladincem pravijo, da imajo dolge jezike, da. ne ubogajo, jim pravijo, da jih bodo vrgli skozi vrata, za kazen jih premeščajo iz obrata v obrat, z enega stroja na drugega. Je to pravilno? Kakšna mnenja si lahko ustvari pri tem mladina? Mislim in menda vsa množica te mladine, da bi nam mladim lahko posvečali več pozornosti. Mar ne bi bilo bolje, če bi nas večkrat sklicali, nas obvestili o mnogih problemih podjetja, nam potrdili, da so naše misli na pravi poti, nas poučili o samoupravljanju, o delu, za katerega bomo tudi mi odgovorni. Kajti aktivnost mladine v gospodarskih organizacijah je še vedno odvisna od tega, kakšni so odnosi vodilnih ljudi in organov upravljanja do nas mladih.
Naš mladinski aktiv meni, da je nepravilno, če osnovna organizacija ZK ne vidi ali noče videti problemov mladine. O mladini sicer razpravlja, je pa ne seznani, da bi ta vedela, kaj se o njej razpravlja. Mi hočemo biti idejno izobraženi, prav tako poučeni o vsem kar se dogaja, zato hočemo biti enakovredni drugim v podjetju in nočemo, da nas pri tem določeni ljudje zavirajo. Tako je iznašala probleme ena delegatka, katero je dopolnilo še vrsto drugih. Skratka: kar tekmovali so, kdo bo bolje posredoval probleme, ki se pojavljajo pri delu mladih. Še bolj razveseljivo pa je to, da so delegati obenem tudi nakazovali, kako jih reševati.
E. Zelko
BIROKRACIJA ALI NUJEN UKREP?
Najbrž bo posameznik, ki se bo čutil prizadetega, imenoval odlok Občinskega ljudskega odbora Beltinci (objavljen v zadnji številniki Uradnega vestnika okraja Murska Sobota) navaden birokratski predpis, češ, zakaj ne bi smel zidati družinsko stanovanjsko hišo, kjer se pač njemu zdi najugodneje. Tretji člen tega odloka namreč pravi:
Občinski ljudski odbor da prejšnjemu lastniku nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča zemljišče v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo le v primeru, če se sme po urbanističnem načrtu ali po odloku občinskega ljudskega odbora, ki nadomešča ta načrt, na tistem kraju sezidati taka hiša . . .
Toda resnica je obratna. S takšnimi odloki (kolikor jih še niso, oziroma jih še ne bodo sprejele posamezne občine) namreč občinski ljudski odbori uresničujejo priporočilo, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS letos junija, tedaj, ko je razpravljalo o stanju po občinah v zvezi z urbanistično službo in nedovoljenimi gradnjami. Žal je res, da marsikakšne občine tega priporočila niso vzele resno. To je ugotovil tudi odbor za družbeno nadzorstvo Ljudske skupščine v naši republiki, ko je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o uresničevanju priporo-
čila Ljudske skupščine LRS o izdelava urbanističnih načrtov ter ukrepom proti nedovoljenim gradnjam. Posebna komisija, ki je pregledala več občin, je namreč ugotovila, da se črne gradnje še kar naprej bohotijo. Ponekod pa so šli tako daleč z nedovoljenimi gradnjami, da bo treba v kratkem vrsto novih zgradb porušiti, ker bo tam speljana nova cesta. Last-
nik bo seveda terjal odškodnino in sedaj res nastane vprašanje, kdo bo nosil vse stroške rušenja in gradnje novih stavb, saj bodo zneski deset in večmilijonski.
Tokrat so člani odbora ugotovili, da so odgovorni činitelji v občinah še vedno zelo brezbrižni do takšnih pojavov. To ugotovitev ilustrira recimo primer, da izda inšpekcija tudi po tri prepovedi za gradnjo in opozarja kršilca, vendar nihče ne ukrepa proti tistim, ki grade na črno. In kjer se
vendarle odločijo za kaznovanje, so enkratne kazni naravnost smešne. Dogodi se, da znašajo te kazni do 20.000 dinarjev in še to so pravzaprav bele vrane.
Odbor jo po obširni razpravi ostro obsodil vse nedovoljene gradnje. Za takšne pojave ne more biti nobenega opravičila, čeprav ga marsikje iščejo in opravičujejo takšne nesmotrnosti. Marsikje v občinah namreč trde, da
s tem rešujejo pereče socialne probleme, natančneje povedano stanovanjsko stisko. Toda zavedati se je treba, da ekonomske analize kažejo, da so takšne črne gradnje najdražje, saj terjajo od družbe pozneje veliko sredstev. Graditi je namreč treba razne komunalne naprave, ceste itd., stroške za vse to pa potlej seveda ne prevzema nase (ali pa razmeroma malo) posamezni, temveč mi vsi skupaj, družbena skupnost kot celota. In razmisliti velja še o
neki drugi škodi, na kar marsikdaj pozabimo, namreč da takšne gradnje drobe kmetijske površine, ki jih v Sloveniji tudi nimamo preveč. Zaključek na seji odbora je bil. naj občine že začno uresničevati dosledno in najstrožjo politiko glede gradenj in naj se tudi ne ustavijo pred najbolj drastičnimi ukrepi, to je, z zahtevo, da je treba tako zgrajene hiše tudi rušiti. Predvsem pa je bilo reče-
no, da bodo morali v občinah čimprej odločiti za določanje gradbenih okolišev, ki jih je danes mnogo preveč. Hkrati s tem pa bo treba resno razmišljati o gradnji res cenenih stanovanj in sprejemanju takšnih ekonomskih ukrepov, ki bodo čim bolj stimulirali gradnjo v urejenih zazidalnih okoliših.
Iz informacije Sekretariata Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, v kateri so nanizani
nekateri problemi na področju urbanizma in stanovanjsko komunalnega gospodarstva, jo mogoče na primer razbrati tole:
Po veljavnih odlokih ljudskih odborov se gradi 633 naselij, ki imajo 922 gradbenih okolišev. Vendar se zaradi pomanjkanja urbanistične publikacije, gradi tudi v teh okoliših nesmotrno in zazidava v celoti ne ustreza. Pri tem ljudski odbori ne usmerjajo graditev v take gradbene okoliše, ki imajo pogoje za perspektivni razvoj, temveč dovoljujejo tudi v gradbenih okoliših, ki teh pogojev nimajo. Zato se gradijo mala naselja z nizko zazidavo, kar omogoča izrabo zemljišč, ureditev in graditev komunalnih naprav in siceršnjo organizacijo naselja po sodobnih načelih za gradnjo mest.
Nenačelna politika in nepazljivost občinskih ljudskih odborov pospešuje črne gradnje zunaj gradbenih okolišev in tako se ustvarja in ohranjuje stihijska zazidava.
Torej ta in podobni odloki niso birokratski administrativen ukrep, temveč nujnost, da napravimo red na področju urbanizma in stanovanjsko-komunalnega gospodarstva.
P. D.
Polanski pionirji
naštevajo uspehe
Na polanski osemletki uspešno deluje 335-članski pionirski odred Ignaca Kranjca. Letos so se domala vsi pionirji vključili v JPI V tekmovanju za kipec Kurirja Jovice so dosegli 17.250 točk. S prostovoljnim delom so očistili tudi vsa športna igrišča, uredili igrišči za rokomet in košarko, izvedli spomladanski kros in s 150 zastopniki sodelovali v štafeti mladosti, imeli so rokometna srečanja z vrstniki sosednjih šol, kolesarji so se vključili v prometni krožek, priredili so izlet k Bukovniškemu jezeru itd.
Dramska skupina je naštudirala odrsko elo Svet brez sovraštva, mladi recitatorji so nastopili na desetih proslavah, folklorna skupina je imela pet nastopov v domačem okraju, gostovala pa je tudi na občinski proslavi v Pince-marofu. Mladi zadružniki so gojili na šolskem vrtu zelenjavo in cvetlične nasade. Pridelali so nad 300 kg ovsa. Pomladkarji RK so priredili za učence zaključnih razredov tečaj prve pomoči, nabrali za otroško okrevališče 25 tisočakov in uspešno opravili fluorizacijo zob.
Polanski pionirji so si dopisovali tudi z raznimi odredi in z njimi izmenjali darila. Sedaj se pripravljajo na ustanovitev radioamaterskega krožka, šahisti pa pridno vadijo za bližnji nastop na izbirnem tekmovanju. Pevski zbor je dosegel na občinskem tekmovanju drugo mesto.
Delovanje tega pionirskega odreda bi lahko bilo še bolj živahno, če bi imeli za izvenšolsko dejavnost tudi dovolj prostorov in ljudi, ki bi lahko pionirjem pomagali. Tako pa je delo s pionirji pretežno na ramenih učiteljev in šolskega aktiva LMS. -k
V delovnih kolektivih, organizacijah, šolah — aktualno: ustava!
Široko zasnovan program
Občinska Ljudska univerza v Lendavi ima za to zimsko sezono dokaj široko zastavljen delovni program; ob že uveljavljeni večerni politični šoli sodeluje letos tudi pri organizaciji mladinske politične šole, intenzivno pa je tudi prizadevanje za uveljavitev drugih oblik izobraževanja. Dokajšnja prednost je tudi v tem, da je Ljudski univerzi uspelo letos znatno razširiti svojo dejavnost, saj sodeluje na izobraževalnem področju v vseh akcijah tudi z organizacijami Rdečega križa in civilne zaščite.
Prejšnji petek se je pričel pouk v šoli za starše I. stopnje, te dni pa tudi v šoli II. stopinje: obe šoli v Lendavi o-biskuje nad 60 roditeljev, več na I. stopnji. Šole za starše nameravajo odpreti, še v Kobilju, Turnišču in Veliki Polani. V sodelovanju z občinskim vodstvom LMS bo Ljudska univerza organizirala šole za življenje v Turnišču, Kapci, Dobrovniku in Lendavi Zavzeli so se tudi za boljšo kakovost izobraževanja kmečkih ljudi na podeželju. Pri tem so upoštevali, želje obeh strani: predavateljev in poslušalcev, kajti prvim je mnogo do tega, da bodo predavanja dobro obiskana in da bo lahko tudi morebitna razprava utirjena na določeno temo, drugi pa želijo predvsem, da posameznih predavanj časovno ne bi oddaljevali, marveč naj bi bila strnjena; to jim bo omogočilo večjo zbranost in bo za-
gotovilo tudi večji učinek te ga izobraževalnega poslanstva Zato bo Ljudska univerza ob sodelovanju sekcije kmetijskih inženirjev im tehnikov organizirala kmetijska predavanja v obliki seminarjev z rednim vpisom. Na vsakem seminarju bodo predvidoma obdelali šest tem, seminarje pa bodo organizirali na sedežih krajevnih organizacij SZDL in še v nekaterih večjih krajih
Tudi kinofikacija podeželja je važna postavka v delovnem programu lendavske Ljudske univerze. S potujočim kinom obiščejo o štirinajstih dneh vise večje kraje v občini. Posebnost repertoarja v tej zim-
ski sezoni bo predvsem v tem, da bodo predvajali pretežno filme domače proizvodnje s tematiko iz NOB. Pri predvajanju teh filmov imajo v manjšinskih in dvojezičnih krajih določene težave, ker niso podnaslovljeni v madžarskem jeziku. V teh krajih so že poskrbeli za komentatorje, ki s sprotno ustno razlago vsaj skromno nadomeščajo to vrzel. Zelo dobro so v lendavskem kotu obiskane tudi predstave madžarskih filmov, vendar pa je teh filmov na ozkem traku zelo malo in je njih predvajanje za obiskovalce nekaterih krajev že prava poslastica.
Od nove zgradbe — pogled na stari grad v Lendavi
PODJETNOST MOŠINIH PIONIRJEV
Pionirski odred Moše Pijade na lendavski prvi osemletni šoli ima izvenšolsko dejavnost dokaj močno razvito. V okviru pionirskega odreda in mladinske organizacije delujejo namreč številne sekcije, med katerimi, so najbolj aktivne: sekcija mladih zadružnikov, šahovski krožek, klub OZN, prometni krožek itd. Za letošnji Praznik republike so pionirji na tej šoli priredili svečano akademijo, na kafer se niso spomnili samo svojega velikega vzornika, marveč vseh tistih, ki so ustvarili domovino srečnih mladih ljudi V izredno pestrem kulturnem programu je sodelovalo nad 200 pionirjev in pionirk, kar je prav gotovo svojevrsten rekord.
Letos so na šoli tudi izdatno povečali število otrok, ki prejemajo južino v šolski mlečni kuhinji. Teh otrok je
V Gančanih so uredili
novo kulturno dvorano
Ob Dnevu republike so v Gančanih odprli novo kulturno dvorano, ki so jo uredili v vaškem domu. Dvorana bo za Gančane, kjer so kulturne prireditve vedno dobro obiskane nedvomno velikega pomena.
že nad 700; socialno šibkejši prejemajo hrano celo brezplačno. Poskrbeli so tudi za večjo pestrost prehrane; vkuhali in posušili so mnogo sadja in vložili okrog 200 litrov zelja, ki so ga pridelali v okviru pionirske zadruge.
Tudi z relacijo šola — starši so lahko še kar zadovoljni. Letos so že imeli dva uspela roditeljska sestanka, kjer so razpravljali predvsem o večji povezavi šole z domom, učno vzgojnih problemih ih življenju otrok v prostem času.
BELTINCI
Na nedavni seji občinskega sindikalnega sveta v Beltincih so
analizirali potek dosedanjih razprav o predosnutku zvezne in republiške ustave, kakor tudi o občinskem statutu. Prisotni so menili, da so razprave bile preveč načelne, kljub temu, da so jih za delovne organizacije prirejali po sorodnih strokah in službah. Zato je potrebno čimprej preiti od načelnih h konkretnim razpravam v delovnih organizacijah; razprave bodo odslej povezovali tudi s problematiko in razmerami v posameznih delovnih organizacijah.
V delovnih organizacijah in pri občinskem sindikalnem svetu že delujejo občasne komisije, ki pripravljajo material za razprave. Tako obdelana problematika bo lahko tudi sestavni del priprav za sestavo in sprejem statutov v delovnih organizacijah.
Na seji so razpravljali tudi o delovnem programu ObSS in sindikalnih podružnicah v zimskem času; program je zelo pester, predvsem na področju idejno-vzgojnega in strokovnega izobraževanja. Ugotovili so tudi, da se nekateri izvršni odbori sindikalnih podružnic še niso otresli starih delovnih metod. V njihovih podjetjih je premalo objektivnega proučevanja notranjih problemov (proizvodnja, gospodarjenje, delitev čistega dohodka, stimulativna merila za nagrajevanje itd.) in tudi pravočasnega obveščanja kolektivov o notranjem dogajanju.
A. H.
Vučja vas
Pred kratkim je prosvetno društvo spet naštudiralo igro Domen. Z njo se bodo prebivalcem kraja in okolice predvidoma predstavili ob koncu tega meseca. Velike težave pa imajo s prostori, saj v Vučji vasi ni dvorane za potrebe množičnih organizacij in kulturne prireditve. Zato se morajo zadovoljiti pač z učilnicami v osnovni šoli.
Prezgoden zimski motiv — zasnežena pokrajina na Goričkem
4
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962
Pred dnevi je izšla nova knjiga Pomurske založbe
Navadno življenje
KAREL ČAPEK: NAVADNO ŽIVLJENJE. PREVEDEL JANKO LISKA. OPREMILA ING. ARH. BARBKA FURLAN. IZDALA POMURSKA ZALOŽBA. MURSKA SOBOTA 1962.
Romam Navadno življenje znanega pisatelja Karla Čapka je tretji del tako imenovane poetične trilogije, katere prvi knjigi nosita naslova Hordubal in Meteor.
Tretji del, Navadno življenje, nam prikazuje razmišljanje upokojenega železniškega uradnika. Ko ta nekega dne zasluti bližajoči se konec življenja, hoče urediti, spraviti v red tudi svoje življenje, ga napisati in povezati s trakom, da bo izglodalo kot dovršen uradniški akt. Pri pretehtavanju svoje preteklosti mora poseči daleč nazaj, v svoje otroštvo in od tam dalje nam opisuje svojo življenjsko pot vse do takrat, ko se je s svojim delom pregaral in povzpel do uradniške službe v ministrstvu. Zares le s svojim delom? Ob tem se zamisli tudi sam in proti koncu ugotavlja, da je v njem bil skupek različnih značajev, da sta v njem imela svoje gnezdo poleg
hipohondra še karierist in komolčar, pa še kopica drugih. Ko tako počasi razčlenjuje svojo preteklost, pride do globokih spoznanj in na koncu sklene, da bo drugačen, da bo spoštoval tistega, ki dela, ker je sam bil tak, berača, ker je tudi v njem bilo del berača, služil bolnemu, ker je tudi sam bolan.
Roman je pisan živo in nas privlači od prve pa vse do zadnje strani. V začetku nas prevzame tok njegovih mladostnih spominov, njegovo družbeno uveljavljanje v železniški službi, skratka vso njegovo navadno življenje, ki se nam ponekod zazdi kar romantično srečno ta zadovoljno, ko pa začne pisatelj z vse te romantike košček za koščkom trgati varljivo tančico nas niti za
hip ne prepusti lagodnemu, samozadovoljivemu branju,
pač pa nam sproti, vsak hip nastavlja zanke, ob katerih moramo večkrat pomisliti na svoje življenje, svoje uveljavljanje in včasih celo priznati, da smo sami taki kakršnega kritizira in secira Karel Čapek preko svojega upokojenega železniškega uradnika. Skratka: knjiga, vredna da jo preberemo in se še večkrat spomnimo nanjo.
Naš gost, Igor Ozim
VIOLINIST IGOR OZIM
  bo koncertiral v Murski Soboti
Violinist Igor Ozim sodi danes ne samo na prvo mesto med jugoslovanskimi violinisti, temveč tudi eno od najbolj častnih mest med evropskimi mojstri. Pred pičlimi desetimi leti je na Fleschovem tekmovanju v Londonu v ostri svetovni konkurenci zasedel prvo mesto in prejel zlato medaljo. Njegov uspeh je bil hkrati največje priznanje, ki ga je kdaj koli dosegel kdo izmed naših instrumentalnih umetnikov. Odtlej je Igor Ozim, koncertant mednarodnega formata, imel nešteto turnej, ki so ga vodile v najpomembnejša
glasbena središča Evrope (London, Dunaj, Dresden. Stockholm, Moskva), ter onkraj morij v Novo Zelandijo. Fidži, Japonsko, ZDA, Kanado, Brazilijo, Argentino ta Čile.
S svojim klavirskim spremljevalcem Marijanom Lipovškom — oba sta tudi profesorja na ljubljanski akademiji za glasbo — bo letos prvič nastopil tudi v Murski Soboti, kjer bo v soboto, 15. decembra imel dva koncerta: popoldanskega za mladino ob 13.30 v kinodvorani in večernega ob 20. uri v dvorani »Svobode« v gradu za ostalo občinstvo.
Spored, ki ga je letos sestavil Igor Ozim, je nenavadno privlačen. V prvem delu obsega dve 'klasični delil: Vitalijevo Ciacono in Beethovnovo
sonato v c-molu, v drugem pa kratke, popularne in virtuozne skladbe, ki pri občinstvu najdejo svoj odmev: tu je Čajkovskega Melanholična serenada, Tarasatejeva Andaluzijska romanca ter Paganinijev Capriccio in Variacije na G-struni kot slovensko noviteto tržaškega skladatelja Pavla Merkurja.
Kje je tu
odgovornost
Velikokrat govorimo. razpravljamo in poudarjamo vrednost in potrebo po dobro organiziranem klubskem življenju, še posebno o klubskem življenju za mladino... v isti sapi pa spet »ugotavljamo«, da ni pogojev — kar nam je že prešlo v kri in meso, — da ni rekvizitov, da ni prostorov.
Vendar ravno v Soboti o tem ve bi smeli govoriti, predvsem glede prostorov, kjer bi se lahko shajala mladina. Že drugo leto ima soboška mladina na razpolago prostore v Domu pionirjev in mladine, a kaj več skorajda ni mogoče zapisati. Ti prostori so v najbolj primernem popoldanskem in večernem času skrajno neodgovorno in v glavnem neizkoriščeni, razen mladinskih plesov ob nedeljah in v glavnem nekaj ur med tednom, ko v domu vadijo člani plesnega kluba Topoli. Pa to še ni vse. Koliko sredstev je že bilo vloženih v te neizkoriščene prostore po občinskem mladinskem komiteju nam pove že znesek, ki ga občinski komite porabi mesečno in se giblje prav verjetno okoli 15 tisočakov. Koliko je to letno, ni težko izračunati. Posebnega uspeha pa še vedno ni, kajti zavedati bi se morali, da samo z denarjem vseh stvari tudi ne bomo rešili. Koliko komisij in odborov je bilo že formiranih in je rešetalo klubsko življenje mladine v Soboti; vsi so s prstom kazali na Dom pionirjev in mladine, kjer se stvari še vedno niso premaknile z mrtve točke. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kaj delajo člani društveno-zabavne komisije pri občinskem komiteju LMS, saj ima komisija v programu skorajda izključno le organizacijo društvenega življenja v klubu in ničesar drugega. Kje je tu odgovornost posameznikov in ali res nimamo moči, da bi proti temu nekaj ukrenili, ker je za to že skrajni čas.
Koliko lepih programov, ob ljub in načrtov je na eni in želja mladine na drugi strani, ki se »ne dajo« uresničiti. Le malo dobre volje in požrtvovalnosti bi bilo potrebno in stanje ne bi bilo tako, kakršno ne sme biti z našim klubskim življenjem — tako. kakršno je danes.	J. B.
Marijan Dolinar
GOSTOVAL V RAKIČANU
Prejšnji četrtek je na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu gostoval član Celjskega gledališča Marjan Dolinar; izvajal je dela Aškerca, Cankarja in Ketteja od domačih in Oskarja Wildea in Danteja od tujih književnikov. Gost je s svojim, skrbno pripravljenim
programom zadovoljil domačine, ki si v bodoče želijo še več takih prireditev.
Lani so imeli na SKŠ tečaj za fotoamaterje, vendar brez izpitov. Podobno je bilo tudi s plesnim tečajem. Zaradi velikega zanimanja med dijaki pa je šolsko vodstvo LMS letos ponovno priredilo oba tečaja. Obiskuje ju okrog 30 dijakov. Foto tečaj imajo dvakrat tedensko, vodi ga član foto kluba iz Murske Sobote in bo predvidoma končan proti koncu leta. Ko bodo tečajniki predelali snov, ki je predvidena za A in B tečaj, bodo opravljali tudi izpite. Plesni tečaj pa vodi plesni učitelj Martinec iz Murske Sobote. Predelali bodo okrog deset plesov.
Za dijake višjih letnikov so na šoli organizirali predava nje o novi ustavi. Prof. Ljubica Šuligoj iz Murske Sobote je začela s predavanji pred enim mesecem. Čeprav sodijo predavanja v učni program kot predmet, ne bo ocenjevanja, ker bo izpraševanje v obliki razprave. Sodelovanje v razpravi pa bodo vsekakor upoštevati pri ocenjevanju znanja iz politične ekonomije.
Za učenje, izobraževanje ni nikoli prepozno — toda najboljše je vendar pravočasno!
Razpisan je natečaj za dodeljevanje štipendij
SE BOS ODLOČIL
 za vojaškega voditelja?
Državni sekretariat za posle narodne obrambe je razpisal natečaj za štipendiranje dijakov gimnazije, učiteljišča in srednjih tehniških šol, v katerih traja pouk najmanj štiri leta.
V tem razpisu lahko sodelujejo vsi redni dijaki, ki se s pogodbo obvežejo, da bodo po končanem šolanju vstopili v splošno vojaško akademijo. Kand dati morajo izpolniti tudi določene pogoje: da se primerno obnašajo, da so zdravi in telesno sposobni ( to ugotovi vojaško-zdravniška komisija), da niso kaznovani in tudi ne v kazenskem postopku Konkurirajo lahko dijaki od prvega do zadnjega razreda predvidenih šol, vendar so z razpisom zahtevani še posebni pogoji za posamezne razrede. Tako lahko na pr. konkurirajo učenci I. razreda, če so končali osemletno obvezno šolanje z odličnim uspehom in niso mlajši 15 let; dijaki II. in III. razreda morajo prejšnji razred končati z najmanj prav dobrim učnim uspehom
in da so rojeni v letih 1945/46 ali kasneje; dijaki IV. in V. razreda učiteljišča morajo prejšnji razred končati z najmanj prav dobrim uspehom in ne smejo biti rojeni pred 1943 letom.
Dijak, ki želi konkurirati, mora Vložiti prošnjo na občinskem ljudskem odboru pri organi za posle narodne obrambe. Obrazec prošnje lahko kandidati dobijo pri tem organu.
Kandidati morajo k prošnjam priložiti tudi tele dokumente: potrjen prepis spričevala iz prejšnjega razreda, potrdilo šole o vpisu v sedanj razred, izpisek iz matične knjige in karakteristiko mladinske ali organizacije SZDL.
Kandidati, ki bodo sprejeli kot štipendisti Državnega sekretariata za posle narodne
obrambe, se s pogodbo obvežejo, da bodo po končanem šolanju v splošni vojni akademiji ostali kot aktivni oficirji v JLA deset let in še dobo, za katero so prejemali štipendijo pred vstopom v vojno akademijo.
Kandidati, ki bodo sprejeti kot štipendisti bodo dobili mesečno štipendijo po Pravilniku o štipendijah Državnega sekretariata za posle narodne obrambe: dijaki I. in II. razreda po 8 tisoč, dijaki III., IV im V. razreda pa po 10 tisoč din mesečno. Razen tega jim pripada vsako leto tudi enkratno denarno nadomestilo za šolski pribor: v I. letu štipendiranja 10 tisoč, v naslednjih letih pa po 7 tisoč din. Štipendijo izplačujejo za vseh dvanajst mesecev v letu Vojna (Nadaljevanje na 6. strani)
Nove knjige in revije
Ob letošnji knjižni zbirki Prešernove družbe
Od takrat, ko si je Prešernova družba zadala velike in smele načrte za popularizacijo knjig med najširšimi krogi bralcev in si s tem obenem tudi zastavila veliko kulturno poslanstvo, je minilo že deset let.
V teh desetih letih se je v rednih knjižnih zbirkah Prešernove družbe zvrstilo nešteto kvalitetnih knjig, tako leposlovnih kot poljudno znanstvenih in praktično poučnih publikacij; z vsemi temi je Družba dosegla skupno naklado nad pet milijonov knjig. Glede na tako visoko število naklade, kakor tudi na vsebin-
sko plat ta kvaliteto izdanih knjig lahko z gotovostjo trdimo, da je Prešernova družba v teh desetih letih svoje veliko kulturno poslanstvo v celoti izpolnila. Poleg tega ima načrte še za vnaprej in tudi te lahko, ob eni njenih osnovnih značilnosti — vsakomur dostopni ceni knjig, le pozdravimo.
Prešernov koledar 1963
Letošnji Prešernov koledar (uredil Blaž Vrečko s sodelovanjem uredniškega odbora) se poleg bogatega bralnega gradiva ponaša še z vrsto uspelih fotografij naših znanih mojstrov. Običajnemu koledarskemu delu sledijo najprej jubilejni zapiski ob sedemdesetletnici našega predsednika, maršala Tita. Poleg tega jubileja prinaša koledar tudi zapis ob desetletnici Prešernove družbe (Boris Ziherl), pa tudi članek Vide Tomšičeve o novi ustavi. Zanimiv in privlačen del koledarja tvorijo tudi portreti iz naše znanosti (dr. Sergij Vilfan, ing. Mirjan Gruden, ing. arh. Niko Kralj, dr. ing. Milan Vidmar, dr. ing. Anton Kuhelj, dr. Janez Milčinski, dr. Jovan Hadži) ter zapisi o treh pomembnih umetnikih, pokojnem Francu S. Finžgarju, lanskoletne-
mu nagrajencu Ivu Andriču in pokojnemu kiparju svetovnega slovesa Ivanu Meštroviću.
Koledar vsebuje še najrazličnejše druge zapise, bralne strani, seznam članov in poverjenikov Prešernove družbe, posebni del pod naslovom »Za vsakdanjo rabo«, kjer najdemo poleg tabel mer in uteži, cenika poštnih uslug, vsakdanjih izračunov in drugega tudi nekaj carinskih predpisov, nasvetov za gnojenje, zatiranje škodljivcev, gradbena dela. prehrano. prvo pomoč itn., in na koncu nekaj humorja. V celoti je tako koledar pisan mozaik zanimivih in praktičnih sestavkov in bo bralce prav gotovo pritegnil, marsikdo pa bo našel v njem kakšen koristen nasvet, podatek ali navodilo.
Jože Olaj
Kemija v službi človeka
Znanost in tehnika spreminjata svet. Prav gotovo je kemija vse od časa filozofskega znanstvenega raziskovanja do današnje atomske znanosti veliko prispevala k spoznanju sveta in k napredku družbe. (I. S. v uvodni besedi.)
Zgodovina kemije sega daleč nazaj v preteklost. Že grški misleci so se mnogo ukvarjali z vprašanji materije in njene sestave To vejo so nadalje razvijali tudi pozneje, temelje kemije pa so postavili šele v novejšem času. Največ zaslug pri tem imajo John Dalton. Amedeo Avogadro, Antoine Laurent Lavoiser in Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Njihovi nasledniki so kemijo razvijali še naprej in tako lahko danes rečemo, da si brez nje ne moremo predstavljati ne kmetijstva, ne industrije in še marsičesa, enostavno, takega življenja, kot ga živimo.
Ivan Špolar. avtor knjige KEMIJA V SLUŽBI ČLOVEKA (izredna knjiga Prešernove družbe
za leto 1963), seznani bralce z zgodovino razvoja kemije, pa tudi z njeno uporabo. Zaradi preglednosti je vso knjigo razdelili na več poglavij. Seznanja nas z uporabo kemije v kmetijstvu, kjer človek z njeno pomočjo dopolnjuje naravo. s pridobivanjem in uporabo nafte, kavčuka, bune, plastičnih snovi, ki čedalje bolj osvajajo svet, sintetičnih zdravil itn. Piše tudi o uporabi kemije v gradbeništvu, knjigo pa zaključuje s poglavjem o encimih, vitaminih in hormonih. V takšni razporeditvi in s to vsebino knjiga v celoti služi namenu najširše kroge bralcev seznaniti z zgodovino kemije, njenimi najsodobnejšimi pridobitvami in njeno veliko koristjo za človeka.
Vzpon in propad tretjega Rajha
TISTI, KI SE NE SPOMINJAJO PRETEKLOSTI, SO OBSOJENI, DA JO SE ENKRAT DOŽIVE. S tem aforizmom ameriškega filozofa Santayane in s svojim, v originalu skoraj 1.200 strani obsegajočim zgodovinskim delom Vzpon in propad tretjega rajha, ameriški časnikar William L. Shirer ponono postavjla pred nas klicaj, da grozot, ki jih je povzročil tretji rajh, na noben način ne smemo pozabiti, pač pa se moramo še danes zamisliti ob njih in jih prikazati tudi poznejšim rodovom.
W. L. Shirer, ki se je v letih pred drugo svetovno vojno mudil tudi v Berlinu in na Dunaju, je prišel do nekaterih tajnih do-
kumentov, ki so bili pristopni le redkim zgodovinarjem. Razen teh se je pri svojem pisanju posluževal še listin nürnberškega procesa in svojih lastnih doživetij v tej deželi in tako nam je lahko naslikal veliko panoramo zgodovinskih dogodkov, ki so svet zapeljali v veliko katastrofo. Svoje delo, ki smo ga dobili v slovenščini skrajšano, v odlomkih, ki jih je po izboru J. Vrhovca priredil M. Ravbar, je W. L. Shirer napisal objektivno, zanimivo in stvarno in bo tako pritegnilo vsakega bralca. Prav je, da je Prešernova družba uvrstila to delo med svoje redne izdaje, saj bo tako dostopno res mnogim bralcem.
Slovenski izseljenski koledar 1963
Slovenski izseljenski koledar ima več nalog. Dve najvažnejši sta: bralce širom po svetu seznanjati z vsem, kar je pri nas novega ter pri naših rojakih na tujem ohranjati lepo domačo besedo. Zvest tema glavnima nalogama je Slovenski izseljenski koledar v desetletju izhajanja naše izseljence nenehno seznanjal z razvojem našega gospodarstva, kmetijstva, industrije, zunanje trgovine ter z našo skrbjo za delovnega človeka, njegov gospodarski in kulturni napredek. Ko zasleduje ves ta naš povojni razmah, je Koledar dopolnilo vsega, kar vidijo izseljenci, ko prihajajo domov na obisk.
Koledar je v zadnjih letih posvečal čedalje več strani tudi življenjepisom in spominom naših izseljencev. V bodoče namerava to dejavnost še povečati, saj je to ena izmed oblik zbiranja dokumentov in gradiva za posebno knjigo o zgodovini našega izseljenstva. V desetih letih izhajanja Koledarja so se bralci tako spoznali z življenjem im delom nekaterih vidnejših izseljencev, tako Smolnikarja, Hilberta, Adamiča in Zormana, v sedanjem desetem koledarju pa z delom znanega sli-
karja — rojaka Vena Pilona, ki živi v Parizu ter znanima kulturnima delavcema Ivanom Molekom in Frankom Keržetom.
Literarni del letošnjega Izseljenskega koledarja sestavljajo prispevki naših vidnejših književnikov, poleg tega pa letos sodelujejo tudi mlajši avtorji. Več strani je posvečenih tudi poročanju o kulturnem življenju v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako se bralci lahko seznanijo z uspehi naših likovnikov v tujini, z našimi vidnejšimi mladimi glasbeniki, z razmahom Svobod in z našim svetovno znanim ansamblom — Slovenskim oktetom, ki je prav zadnje čase spet žel po svetu zavidljivo uspehe.
Letošnji Slovenski izseljenski koledar je tudi bogat na reportažah in pokrajinsko-folklornih zapisih. Vse to je opremljeno z bogatim slikovnim materialom, z vrsto večkrat že kar umetniških posnetkov naših pokrajin in novih objektov. Razen tega je naš akademski slikar Miha Maleš prispeval poleg slik na naslovni in zadnji strani še štiri barvne priloge.
Jože Olaj
V senci topolov
Zadnje čase so na naših šolah vzbrsteli mnogi dijaški listi. Eden takih je tudi list V SENCI TOPOLOV, ki ga izdajajo na redni Kmetijski srednji šoli v Rakičanu. Pred kratkim je izšla tretja številka. ki je dokaj pestra, saj lahko najdemo na njenih straneh poleg poročil o delu raznih organizacij na šoli, zapisov in rezultatov s športnega dne, strani za razvedrilo in križanke tudi pokazatelje resnejšega pisateljevanja.
V listu, ki je opremljen z ličnimi ilustracijami, je vrsta pesmi pa tudi proznih sestavkov. Med temi kažejo nekateri na talentirane avtorje (Lepa, tiha ljubezen, pesem Tiho in brez besed itn.). Seveda je v kopici teh spisov in pesmi še dokaj začetne nerodnosti izražanja patetičnost in podobno. vendar pa večina prispevkov kaže. da se menijo avtorji resneje lotevati nekih svojih mladostnih problemov
IJO
Naši razgledi letnik XI. št. 23
Dobršen del pričujoče, 23. številke je uredništvo Naših razgledov posvetilo razmišljanjem o problematiki industrijske psihologije in posredno tudi sociologije. Slo mu je namreč za razjasnitev številnih vprašanj s tega področja, pa tudi za širšo afirmacijo industrijske psihologije in sociologije.
Med znanosti, ki z uspehom posegajo na področja dela, sodijo
medicina, fiziologija dela. pa tudi ekonomija, psihologija in sociologija dela. Predvsem zadnji dve se v novejšem času po vsem svetu čedalje bolj uveljavljata, zato smo primorani tudi pri nas vse bolj misliti nanju, posebno še, ker nas dinamičnost razvoja našega gospodarstva in želja po doseganju čim višjega standarda opozarjata (Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962
5
Prenosi s prejšnjih strani
Občinski statuti
temeljne listine občanov
snutkih, če pa je že, je premalo poudarka na činiteljih, (ki to kulturo ustvarjajo; gre torej v nekem smislu za preveč ukazovalno kulturno politiko s centra — to je občine.
Na zadnjem razširjenem plenumu okraji, odbora SZDL ki pomeni tudi prvi pomemben družbeni prispevek k oblikovanju in obravnavi občinskih statutov, je bilo posebej poudarjeno, da kaže razpravi o občinskih statutih odmerit' vsaj tolikšno pozornost, kot smo jo posvečali ustavni razpravi. Gre torej za temeljite in poglobljeno družbeno delovanje, s katerim tudi ne kaže hiteti za vsako ceno. Zgovo-
ren primer za to je radgonska občina, kjer so občinski odborniki v okviru svojega kluba- že razpravljali o predlogu osnutka občinskega statuta, vendar pa bo predlog sedaj v razpravi ves ta in prihodnji mesec. Šele potem, ko bodo prejeli predloge in pripombe k predlogu osnutka od organov upravljanja in zborov občanov, bodo sestavili osnutek statuta, ki- bo ponovno dan v razpravo. V zvezi s sprejemanjem občinskih statutov pa postaja aktualna tudi revizija občinskih odlokov in njih prilagojevanje novim temeljnim listinam občin.
S. K.
JESENSKA SETEV POD MIKROSKOPOM
čisto jasno, kaj je pravzaprav kooperacija in kaj z njo hočemo doseči.
Zaradi prezgodnjega snega in mraza imamo določen odstotek izpada pri setvi. V Pomurju je setev izvršena z 97 odst., kar je v republiškem in državnem merilu sorazmerno visok odstotek. Kmetijska gospodarstva niso posejala 64 ha zemljišč od nameravanih 880 ha, na lastnih zemljiščih KZ ni bilo posejanih 17 ha, v kooperaciji pa ni bilo posejanih okrog 50 ha.
Zanimivo bi bilo pogledati, kakšno je razmerje med posameznimi sortami, ki so bile posejane v Pomurju. Medtem ko so kmetijska gospodarstva v glavnem sejala sorto etiole de choisy in Leonardo, je stanje v kmetijskih zadrugah, kooperaciji in ostalih zemljiščih glede na promet s semenskimi
pšenicami naslednje: največ je posejane pšenice sorte etiole de choisy-1796, potem sorte 1eonardo — 1506 ha, san pastore 559 ha, san marino — 26 ha, belicam — 23 ha, U-l
—	170 ha. Tu niso všteta zemljišča, kjer je bilo seme zamenjano lani in ga letos kmetovalci niso zamenjavali; to znaša približno 500 ha. To se pravi, da imamo v Pomurju zasejanih z visokorodnimi sortami pšenic okoli 3700 ha zemljišč, kar je v primerjavi z lanskim letom (910 ha) štiri kratno povečanje.
Resen problem je pridelovanje rži. V Pomurju še vedno sejemo 8360 ha rži; to je več kot polovica zemljišč s
pšenico. Medtem ko pridelovanje pšenice kolikor toliko spremljamo in uvajamo v pridelovalni proces moderno tehnologijo, je pridelovanje rži prepuščeno popolnoma individualnim kmetom. Za rž niti ni predpisana agrotehnika, niti se ne da dobiti kvalitetnega semena. Vsi smo zavzeli kategorično stališče, da rž ni zanimiva za naše območje glede na omejene donose; to nam ilustrira tudi podatek, da imamo od 8360 ha rži v kooperaciji le 100 ha. Iz tega sledi, da je pridelovanje na okrog 8000 ha obdelovalnih zemljišč nerentabilno in da bi bilo potrebno rž zamenjati s pšenico, vendar pa se moramo ob tem zavedati, da je pri taki strukturi prebivalstva, kot je pri nas. ržen kruh še neobhodno potreben im da bi morali, če rži ne bi pridelovali doma, rženo moko uvoziti od drugod. Torej bo treba vsekakor nekaj ukreniti glede pridelovanja rži v Pomurju, ker nas bo sicer čas prehitel.
Glede na jesensko setev — kooperacijo, lastna zemljišča kmetijskih organizacij in ostalo proizvodnjo — so si kmetijske organizacije zagotovile za leto 1963 odkup okrog 450 vagonov tržnih viškov pšenice, kar je v primerjavi z letošnjim odkupom povečanje za 65 odst. Če bo ta količina realizirana, bodo poplačani tudi vsi napori, ki jih je Pomurje vložilo v povečano pri -delovanje belih žit v Jugoslaviji.
Inž. Milan Erjavec
Naši razgledi
tudi na to, da se v delovnem procesu izognemo vsem tistim negativnim učinkom, ki jih ima in-industrializacija in človek v kapitalističnem sistemu gospodarstva.
Povabilu uredništva Naših razgledov se je odzvalo deset avtorjev, ki v svojih razmišljanjih obdelujejo predvsem nekatera naslednja vprašanja: kakšna je opredelitev industrijske psihologije.
kaj industrijski psihologi v praksi delajo in kakšne probleme so doslej razčlenili, kakšna je sprejemljivost industrijske psihologije, kako jo je praksa sprejela, kaj od nje pričakuje in kako ji omogoča, da se lahko uveljavi, koliko se je dejansko uveljavila ter končno, kakšno je tovrstno izobraževanje na univerzi ter kakšni so problemi tega študija. Omenimo le nekatere prispevke, ki so združeni pod skupnim naslovom ČLOVEK, PROIZVODNJA, DRUŽBA. To so: Socialne službe v podjetju in formiranje kadrov (Mitja Kamušič), Psihologija in sociologija, v industriji (prof. Marjan Matko), Industrijska psihologija v socialistični praksi (Vlado Pavšek) itn. Poleg tega je še objavljen odlomek iz ciklusa predavanj industrijske psihologije Jožeta Derganca pod naslovom Delo na tekočem traku.
Ostali del nove številke Naših razgledov sestavljajo različni krajši sestavki o najrazličnejši problematiki (film, literarna zgodovina ipd.), zapisek o slovarju slovenskega jezika, ki ga pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ciklus pesmi Franceta Forstneriča pod naslovom Drava življenja, dramaturški zapiski, urbanistični zapisek, poročila o novih knjigah in tujih revijah itn.
Jože Olaj
SE BOŠ ODLOČIL
ZA VOJAŠKEGA VODITELJA
štipendisti imajo tudi pravico do brezplačne zdravstvene zaščite v vojaških sanitetnih ustanovah.
Po končani srednji šoli gredo štipendisti v vojaško akademijo, kjer traja pouk tri leta. Po tej dobi dobijo čim podporočnika JLA. Nadaljuje napredovanje po činu in položaju je predvideno v Zakonu o JLA.
Navedeni razpis traja do 31. decembra 1962.
USTANOVILI SO ŠPORTNI AKTIV
Redne ure pouka telesne vzgoje na šolskem centru za blagovni promet so premalo, da bi dale dijakom dovolj znanja o telesni kulturi, še manj pa, da bi lahko zadostile potrebi po športnem izživljanju in udejstvovanju. Če pa upoštevamo, da traja pouk samo dve leti in da je še ta razdeljen na teoretičnega v šoli in praktičnega na delovnem mestu, je problem telesne vzgoje toliko večja. Da bi poživili športno dejavnost, so prejšnji teden ustanovili na centru športni aktiv, ki vključuje vse učence v blagovnem prometu, ne glede na to, ali so v šoli ali na delovnem mestu. V aktiv so vključili tudi ostale delavce v blagovnem prometu. Pod njegovim okriljem so osnovali več športnih sekcij, tudi izletništvo in taborjenje, saj hočejo čimvečjemu krogu članov omogočiti aktivno sodelovanje in športno izživljanje.
Aktiv ima tudi zelo pester delovni program: tako bodo spomladi tekmovali v pomurski rokometni in košarkarski ligi v moški in ženski konkurenci, izvedli bodo več dvobojev s sorodnimi šolami v Murski Soboti in okolici itd. Z rednimi treningi so že začeli v šolski telovadnici.
Če bo aktiv resnično zaživel in tudi uresničil delovni program, bo to vsekakor pomemben uspeh; naše mesto pa bo pridobilo še en športni aktiv, ki bo po vsej verjetnosti lahko vzgojil tudi nekaj kakovostnih športnikov.
V.
Maja - festival telesne kulture
Na zadnji seji sekretariata OZTK v Murski Soboti so sklenili, da bodo organizirali za vodstva posameznih občinskih zvez za telesno kulturo seminarje, na katerih bodo obravnavali organizacijska vprašanja občinskih zvez in njenih strokovnih odborov, razvoj nekaterih športnih panog, ka-
drovska vprašanja, ustanavljanje občinskih skladov za telesno kulturo in formiranje občinskih lig in sindikalnih tekmovanj. Na seji so razpravljali tudi o festivalu telesne kulture, ki bo maja v M. Soboti. Nanj se že temeljito pripravljajo.
Muhasti so ti letni časi: najprej voda in povodnji, sedaj pa nepopustljiva zima
IZPOPOLNJEVANJE PRAKSE
Še vedno ugotavljajo, da nekatera mladinska vodstva ne poznajo v zadostni meri posameznih oblik organiziranja dela v aktivu. Prav ta pomanj-
kljivost je napotila občinski komite LMS Murska Sobota k organizaciji enodnevnih seminarjev, katerih se udeležujejo mladi: iz vodstev organizacij
LMS v gospodarskih organizacijah, šolah in na terenu. Dva seminarja, katerih se je udeležila okoli 100 mladincev in mladink, sta bila v soboto in ponedeljek že zaključena, tako da preostanejo seminarji le še na terenu, po večjih krajevnih območjih. Na seminarjih obravnavajo programska načela in statut LMJ, vlogo družbenih političnih organizaciji, aktualne naloge LMS in idejnovzgojno delo v letu 1962-63. Seznanjajo se tudi s tem, kako voditi sestanek in diskusijo.
Seminarji bedo prav gotovo močno vplivali na organizacijo dela v mladinskih aktivih.
ZNANSTVENI FILMI NA GIMNAZIJI
V	okviru III. mednarodnega filmskega festivala znanstveno-tehničnih in popularnih filmov je soboški Klub Ljudske tehnike pripravil za dijake, ostalo mladino in odrasle ogled več filmov s področja znanosti in njenih dosežkov v zadnjih letih.
Filmov je bilo skupaj devet: Ponovno k zvezdam, Razlaga atomske energije, Požar na naftinih poljih, Povrtnina s toplih gred Razbijanje oblakov, Raziskovanje atmosfere, Novo na naših poljih, Osciloskop in Harmonija kovine. Najprej so predvajali tri, nato pa še ostalih šest filmov.
V	prvem delu so se lahko prisotni seznanili s poletom kozmonavta Germana Titova v vesolje s kozmično ladjo »Vzhod-2« in sploh o pripravah kozmonavtov za polet v vesolje. Videli so pridobivanje in uporabo radioaktivnih izotopov in gašenje požarov na naftinih poljih.
V	drugem delu, ki je bil še pe-
strejši, so bili prikazani različni znanstveni dosežki na področju poljedelstva, pri raziskovanju atmosfere itd. Prisotne je še posebej zanimala uporaba osciloskopa in ves postopek v zvezi pridobivanjem in uporabo kovine našega stoletja — aluminija.	MV
KROG
Pred nekaj dnevi je bila v Krogu konferenca krajevne organizacije SZDL, na kateri so razpravljali predvsem o gospodarstvu, v prvi vrsti o kmetijstvu in vlogi Socialistične zveze pri izvajanju politike na tem področju; obravnavali so tudi delo krajevnega odbora, ostalih organizacij in društev v kraju kakor tud njihovo medsebojno povezavo. Sklenili so, da bodo na zboru občanov predlagali asfaltiranje ceste do Kroga; pni delu bi pomagali tudi vaščani.
Razširiti plesno vzgojo
Plesni klub Topoli v Murski Soboti se že dalj časa pripravlja in pridno vadi za zimsko sezono. Še nekaj temeljitih treningov in organizirali bodo prve nastope — plesne turnirje — zaenkrat le na gimnaziji in ekonomski srednji šoli, pozneje ,pa še na terenu, predvsem tam, kjer so za to pogoji in primerni prostori.
V okviru kluba vadi, 5 ples-
nih parov športnih plesalcev. Za sedaj bodo prireditve, ki jih bodo organizirali, le še propagandnega značaja: mladini želijo prikazati športne, modne in južnoameriške plese. obenem pa vzbuditi zanimanje za tovrstno estetsko vzgoj|o. Po Novem letu imajo v načrtu plesne vaje in tečaje za plesno vzgojo tudi za pionirje.
26 številka Radenskega vestnika
Radenski vestnik, glasilo delovnega kolektiva Radenska slatina, ima vedno širši krog sodelavcev in bralcev. Te dni je izšla na 37 straneh že 26. številka.
Na uvodnem mestu razpravlja ravnatelj Bogo Verdev v članku Perspektive turističnega razvoja Pomurja o ustreznem programu turističnega razvoja Pomurja kot celote in posameznih krajev, drugi prispevek Delo samoupravnih organov zdravilišča pa zajema po-
slovanje zdravilišča v prvih devetih mesecih. Hugo Kemr je napisal spominski članek Enaindvajset let Jugoslovanske ljudske armade, Ernest Markuš piše o osnovnih problemih organizacije ZKS v zvezi s problemi zdravilišča, dr. Lojze Štefanec je objavil aktualen in prepričevalen članek o alkoholizmu z druge plati. Mala kronika pa seznanja bralce z drobnimi nezgodami v podjetju.
Ika
SPET NOVI MLADINSKI AKTIV
V nedeljo dopoldne je bila v Murski Soboti ustanovna konferenca mladinskega aktiva v Trgovskem podjetju Prekmurski magazin. Poleg ljudi iz vodstva podjetja so se ustanovitve udeležili tudi predstavniki občinskega komiteja LMS.
Na konferenci so ugotovili, da še vse premalo poznajo problematiko v svoji stroki. Prav zaradi tega so sklenili, da bodo posvetili vso pozornost dobremu vodstvenemu kadru, vzgoji in izobraževanju svojih članov — mladin-
cev. Predvsem bodo temeljito obdelali samoupravljanje v podjetju in se odločno zavzeli za odpravljanje vseh pomanjkljivosti, na katere bodo naleteli. Prišli so tudi do zaključka, da bo potrebno vsklajevati delo članov, ki so že aktivni na terenu, v vaških organizacijah, z delom v podjetju. Na konferenci so sprejeli tudi zaključke za delovni program in si izvolili vodstvo.
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — Š
KOŠARKA
VODI SOBOŠKI PARTIZAN
V	okrajni ligi je bilo pretekli teden odigrano III. kolo. V obeh srečanjih sta bila presenetljivo premagana favorita. Za presenečenje je poskrbelo moštvo Lendave, ki je premagalo Grafičarja, in ekipa Elana, ki je porazila ESŠ. Na lestvici še vedno vodi Partizan, sledijo mu Elan, ESŠ, Lendava in Grafičar.
Lendava : Grafičar 60:49 (26:27) Elan : ESŠ 80:77 (33:36)
Tudi predzadnje — 4. kolo — v občinski ligi za moške ni minilo brez presenečenj; na lestvici je prišlo do precejšnjih sprememb. Kdo bo prvak, nam bo znano šele po končanem zadnjem kolu, ki bo prihodnji teden. Trenutno vodita SŠTV in Rakičan, sledijo pa ESŠ B, Sloga, Partizan B in Puconci.
ESŠ : SŠTV 46:43 (25:16) Partizan B : Puconci 77:20 (48:8) P. Rakičan : Sloga 80:49 (26:24)
V	predzadnjem kolu občinske lige za ženske je bila odigrana le tekma med P. Mladostjo in ESŠ, ki se je končala z rezultatom 25:11 (9:3) v korist ESŠ. Srečanje med SKŠ Rakičan in Slogo je bilo preloženo, vodeči na lestvici, Elan, pa je bil v tem kolu prost.
Doslej so bila odigrana tri kola v občinskih in dve koli v okrajni ligi. Drugo kolo okrajne lige se je spet izteklo ob troštevilčnem rezultatu z zmago Partizana nad Lendavo. Druga tekma med P. Elanom in Grafičarjem se je končala z zmago prvega moštva kljub temu, da je Grafičar še pred koncem tekme vodil
REZULTATI:
Partizan : Lendava 116:43 (62:8) P. Elan : Grafičar 77:61 (32:33) Na lestvici vodi Partizan s 4 točkami pred ESŠ in P. Elanom z 2 točkama, grafičarjem in Lendavo, ki sta še brez točke.
III. kolo v občinski ligi je poteklo brez presenečenj. Rakičanski Partizan je iz Puconec prinesel zasluženo zmago, ki pa je prenizka; to je bilo obenem tudi prva košarkarska tekma v Puconcih. Ekipa SŠTV je zasluženo premagala Partizan M. S. B, ki je nasto-
pil močno oslabljen, moštvo ESŠ pa je po zanimivi igri klonilo v srečanju s Slogo.
REZULTATI:
Partizan R. : Puconci 34:14 (24:11) SŠTV : Partizan B 76:60 (40:25) Sloga : ESŠ 48:35
Po tem kolu vodi SŠTV s 6 točkami, sledijo Sloga in P. Rakičan s 4, ESŠ B z 2, Partizan B in Puconci brez točke.
V tretjem kolu občinske lige članic sita se pomerili ekipi ESŠ in Sloge ter P. Elana in P. Mladosti. V prvi tekmi je domačin, ESŠ, premagala precej slabšo eki-
Elan s 4 točkami pred ESŠ in P. z Mladostjo. Na lestvici vodi P. po učiteljišča z rezultatom 32:18 (14:10), v drugi tekmi pa je zasluženo zmagal P. Elan v srečanju z Mladostjo, ki imata 2 točki. Slogo in SKŠ, ki sta brez točk.
Proste dneve ob Dnevu republike so prav gotovo najtemeljiteje izkoristili košarkarji gimnazije, ki so povabili v goste moško in žensko ekipo ESŠ iz Maribora. Obe moštvi sta odigrali po dve tekmi: domačini so vsa štiri srečanja obrnili v svojo korist: moški 80:43 (23:18), 72:53 (31:26); žensko 29:26 (13:10), 31:28 (15:10).
Evgen Titan republiški prvak
PERJANICA
29. nov. je bilo v Ljubljani jubilejno peto tekmovanje za republiško prvenstvo v badmingtonu za posameznike in dvojice; udeležila se ga je tudi 11-članska ekipa SŠTV iz Murske Sobote, ki je tekmovala v moški in ženski konkurenci posamezno, v dvojicah in v konkurenci mešanih parov.
Letošnje republiško tekmovanje je bilo doslej najbolj množično in tudi nakvalitetnejše. Tokrat so prvič igrali z novimi angleškimi žogicami, ki omogočajo lepšo in popolnejšo igro, hkrati pa sla se
spremenila tudi sistem in tehnika igre.
Ekipa SŠTV, ki je prvič nastopila na tem pomembnem tekmovanju, je dosegla presenetljive rezultate. Najuspešnejši je bil Evgen Titan, ki je v razredu starejših članov — starih nad 30 let — premagal vse nasprotnike in tako osvojil naslov republiškega prvaka. Uspeh je dosegla tudi ženska dvojica Kavčič-Kovačič, ki je zasedla častno tretje mesto, medtem ko je Kavčičeva v konkurenci posameznikov zasedla peto mesto.
Ostali člani SŠTV so se uvrstili takole: Glažar in Janža na
8.	—16. mesto, pari Peček-Titan prav tako na 8. —16. mesto, enak uspeh je dosegel tudi par Lulik-Janža, medtem, ko se je mešana dvojica Titan-Kavčič uvrstila na 5.- 8.mesto.
ROKOMET
Z jesenskim tekmovanjem za prvenstvo so končali tudi v občinski pionirski rokometni ligi Beltinci — Lendava, čeprav je preostalo še nekaj neodigranih tekem, ki so preložene na pomlad. Prvo mesto so osvojili pionirji iz Črenšovec, saj so bili zares najboljši. LESTVICI PIONIRJI
Črenšovci	5	5	0	0	71:28	10
Lendava II	5	3	0	2	49:24	6
Bistrica	5	3	0	2	34:43	6
Beltinci	3	2	0	1	31:14	4
Lendava I	5	2	0	3	42:35	4
Polana	5	1	0	4	19:52	2
Odranci	4	0	0	4	10:60	0
PIONIRKE
Črenšovci	5	5	0	0	80:8	10
Lendava I	5	3	0	2	31:34	6
Odranci	4 2 0 2 15:17 4
Belinci	3	2	0	1	13:20	4
Polana	5	2	0	3	21:40	4
Bistrica	5	1	0	4	21:46	2
Lendava II	5	1	0	4	12:28	2
V soboto in nedeljo so bili v Kranjski gori teoretični in na Jesenicah praktični izpiti za republiške odbojkarske sodnike. Preizkušnje so se udeležili tudi štirje kandidati iz Pomurja: Praček, Pihler, Gašpar in Bakoš. Vsi štirje so uspešno opravili izpite in tako dobili naziv republiškega sodnika.
KOŠARKARSKA LIGA Okrajna liga, IV. kolo: Telovadnica gimnazije —	16.
dec. ob 9.30 uri Elan : Lendava, Šarotar, Györfi — Močanova. Benkova; telovadnica ESŠ — 16. dec. ob 11. uri ESŠ : Partizan, Firm, Kerčmar — Vadna, Hakl.
Občinska liga, V. kolo — moški: Telovadnica Puconci — 16. dec. ob 10. uri Puconci : Sloga — Sraka, Glažar — dva domača; telovadnica Rakičan — 15. dec. ob 19. uri Rakičan : SŠTV. Gajšek. Rader — Vadnal. Hakl: telovadnica gimnazije — 15. dec. ob 19. uri Partizan B : ESŠ B. Gomboši, Debelak Toplakova, Rituper. Občinska liga. V. kolo, ženske Telovadnica ESŠ — 16. dec. ob
9.	uri ESŠ : Rakičan, Veršič, Gjerfi — Rituper, Zrim; telovadnica gimnazije — 13. t. m. ob 19. uri Sloga Elan. Hakl, Šarotar L. — Vadnal, Veršič.
Spremembe v lestvicah
NOGOMET
Čeprav je jesensko tekmovanje v SNL bilo končalo že pred dvema tednoma, tabela še vedno ni popolna. To sta namreč preprečili nepravilna registracija nogometaša Delamarisa Januša, zaradi česar je bilo vloženih kar pet protestov, in pa gostovanje nogometašev Ljubljane v Italiji. Tako je odpadla tekma med Ljubljano in Gorico.
Predsedstvo Nogometne zveze Slovenije je zbralo gradivo in ugotovilo nepravilno registracijo Januša, kar je imelo za posledico razveljavitev kar štirih tekem, ki so bile registrirane s 3:0 v korist Rudarja (T), Celja, Triglava in Kladivarja. Vse to je vplivalo, da se je lestvica po jesenskem tekmovanju temeljito spremenila.
LESTVICA:
Triglav	13	11	2	0	28:9	24
Železničar	13	7	3	3	30:21	17
Ljubljana	12	7	2	3	34:19	16
Kladivar	13	5	6	2	24:18	16
Rudar (T)	13	6	3	4	35:30	15
Odred-Krim	13	6	3	4	17:15	15
Celje	13	6	2	5	23:21	14
Slovan	13	6	1	6	27:25	13
SOBOTA	13	4	4	5	22:19	12
Svoboda	13	3	4	6	15:17	10
Gorica	12	4	2	6	23:26	10
Ilirija	13	2	3	8	13:27	7
Delamaris	13	1	4	8	11:33	6
Rudar (V)	13	2	1	10	13:35	5
Pretekli teden je sekretariat strokovnega odbora za nogomet pri OZTK v Murski Soboti kot drugostopni	organ	razpravljal	o
vloženih pritožbah proti registracijam nekaterih nogometnih tekem za prvenstvo v Pomurski nogometni ligi. Razveljavljen je bil rezultat nogometne tekme med Šalovci in Puconci 4:3. Tekma je ponovno registrirana s 3:0 za Puconce; rezultat s tekme Sobota B in Gradbenik, ki je bil sprva registriran s 3:0 je sedaj registriran z doseženim rezultatom 3:4, medtem ko so tekmo med Rakičanom in Bogojino, ki se je končala s 7:1, i-
meli za prijateljsko, ker na tekmi ni bilo delegiranega sodnika. Tudi ta lestvica se je dodobra spremenila.
LESTVICA PNL
Beltinci	11	11	0	0	69:15	22
Sobota B	11	9	0	2	61:14	18
Gradbenik	11	8	2	1	45:21	18
Planika	11	7	2	2	42:13	16
Bakovci	11	4	3	4	20:30	11
Brazda	11	4	2	5	25:23	10
Veržej	11	3	1	7	21:53	7
Rakičan	10	2	2	6	23:26	6
Puconci	11	2	2	7	29:45	6
Pušča 	11 2 2 7 14:37	6
Šalovci	11	2	2	7	5:39	6
Bogojina	10	1	2	7	12:39	4
Tudi namizni tenis
OZTK je dala pobudo občinskim zvezam za telesno kulturo za ustanovitev strokovnih komisij, ki bodo skrbele za razmah in razvoj namiznega tenisa. Med prvimi so prav gotovo pristopili k formiranju te komisije in k zbiranju prijav v Murski Soboti, saj se je doslej prijavilo za to tekmovanje, ki bo organizirano po liga sistemu že .15 moštev iz gospodarskih organizacij, šolskih športnih društev in mladinskih aktivov. Komisija pričakuje še večje število udeležencev, saj že do sedaj zbrane prijave kažejo na izredno zanimanje za ta šport.
6
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962
Nekaj novosti o sadnem izboru
Kmetijski inštitut Slovenije je pred nedavnim izdal širše tolmačenje sadnega izbora za Slovenijo. V našem listu povzemamo tiste strokovne ugotovitve, ki zadevajo predvsem naše sadne okoliše.
Za jablane velja z malimi spremembami in dopolnitvami dosedanji izbor. Za zgodnji sorti beličnik ni džems griv pridejo v poštev samo toplejši kraji in kraji v neposredni bližini potrošniških središč. Tri zimske sorte, zlati in rdeči delišes z mutanti in šam-panjska reneta spadajo v toplejše lege in tople sadne okoliše, lahko tudi z manj vlage; seveda tudi v sadne okoliše Pomurja in Slovenskih goric.
Podobni pogoji veljajo tudi za hruške, pri katerih je potrebno upoštevati Še to, da imajo ožje pridelovalno območje, da zahtevajo boljšo zemljo, več toplote in da so pri spomladanski pozebi bolj občutljive. Kot glavne sorte za Slovenske gorice priporočajo viljamovko, boskovko in konferans. Kot postranske in lokalne sorte bi lahko v vseh sadnih okoliših gojili v manjšem obsegu tudi kleržo. 
Za breskve imamo sedaj v Sloveniji tri glavne pridelovalna okoliše. Za nas je zanimivo podravsko območje, primerno predvsem za pridelovanje poznih sort. ki dozorevajo v avgustu in septembru. Za Slovenske gorice pridejo v glavni sezoni v poštev predvsem naslednje sorte: kardinal, džersejland, diksigem, redhaven, triogem, nju džersej, rana hale, veteran, ambergen, pieri 81, hale, redskin.
Sortiment češenj je nespremenjen. Prav tako ostane v veljavi izbor za višnje: za vse sadne okoiše loteva, kereška in ostheimska višnja. Za vse sadne okoliše priporočajo gojitev lešnikov sorte: istrski debeloplodni, rimski debeloplodni in lambertov lešnik. Postranska sorta je še viterbo. Iz vrst jagodičja pridelujemo pri nas predvsem vrtne jagode in črni ribez. Za vse sadne okoliše priporočajo gojitev naslednjih sort
jagod: regina, katskil, šparkl in segna-segnana. Postranske sorti so še: hovard 17 in georg soltvedel. Tudi pridelovanje črnega ribeza se vedno bolj širi. Pridelovalne izkušnje kažejo, da so tudi za pomurski sadni okoliš najbolj ustrezno sorto rosental, silvergleters, velington XXX, goliat, baldvin in daniels september.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 14. —16. dec. ameriški barvni kinemaskopski film: »Pot okrog sveta v 80. dneh«. Zaradi izred. dolžine filma cena vstopnicam zvišana za 40 din: »Zlata trobenta«, od 19.—20. dec. ameriški vistavisionski film: »Črna orhideja«.
GORNJA RADGONA — 15. in 16. dec. sovjetski barvni film: »Šofer po sili«.
SLATINA RADENCI — 15. in 16. dec. ruski barvni film: »Aleksa Dundić«, 20. dec italijanski film: »Mladoletnice«.
LJUTOMER — 15. in 16. dec. angleški film: »Poplave strahu«, 20. dec. ameriški barvni film: »Linija za Tuscon«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 15. in 16 dec. ameriški film: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 19. dec. kitajski film »Kitajski zid«.
BELTINCI — 15. in 16. dec. ameriški film: »Slab dan v Black Rocku«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 15 in 16. dec. francoski barvni film: »Sakramenska frklja«.
VELIKA POLANA — 15. in 16. dec. češki film: »Peto kolo«.
ŠALOVCI — 15. in 16. dec. francoski kinemaskopski film: »Tamango«.
 Mali oglasi
Večji ročni Šarotar, prodam. Veščica 16 pri Murski Soboti.
M-1075
MOTORNO KOLO »Horex Regina«, 250 ccm, letnik 1954, ugodno prodam. Vlado Škalič, Sebeborci, p. Martjanci.	M-1076
MAGNETOFON, nov, znamke »Grundig« in novo otroško, še nerabljeno kolo. ugodno prodam. Kroška 28, Murska Sobota.
M-1079
Hišo iz lesa, za podrti ugodno prodam. Franc Pertoci, Grabonoš 1. p. Videm ob Ščavnici.
M-1080
Dve pernici s perjem za posteljo ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-1082
Avto »Fiat«, letnik 1960, ugodno prodam. Marija Koren. Hrastje Mota 21, p. Slatina Radenci.
M-1083
GOSPODARSKO ORODJE prodam. Razprodaja bo dne 30. dec. ob 13. uri v Lemerju št. 33, p. Puconci.	M-1084
Gradbeno parcelo v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista.	M-1085
Opremljeno sobo oddam. Kerenčičeva 11, uMrska Sobota.
M-1090
Kuhinjsko pohištvo v dobrem stanju in štedilnik prodam. Informacije Stefana Kovača 12-1, M. Sobota.	M-1091
2.000 kg sena in harmoniko v dobrem stanju prodam zaradi selitve. Daniel Tancoš, Žihlava, drž. posestvo, p. Videm ob Ščavnici.	M-1092
Opremljeno sobo za sostanovalko oddam. Grajska 19. Murska Sobota.	M-1093
Opremljeno sobo za eno eventuelno dve osebi oddam. Naslov v upravi lista.	M-1095
TISTEGA, ki je našel mojo aktovko v soboto zvečer v soboški ekspresni restavraciji Hotela Zvezda, prosim, naj mi aktovko vrne na naslov »Petrol«, vsebino pa si naj zadrži.
1	DRSALNA REVIJA V CELOVCU! (od 7. do 22. februarja 1963) KOMPAS Celje prireja v času od 7. do 22. II. 1963 enodnevne izlete z avtobusi v Celovec. Z namenom, da se v tem času omogoči obisk svetovno znane baletne drsalne skupine »Wiener
Eisrevue« kakor tudi obisk Celovca, je naše podjetje zasiguralo za to revijo vstopnice, katere bodo že pri prijavi udeleženci lahko plačali z dinarji. Cena izleta iz Celja je din 3.500 (t. j. prevoz in potno dovoljenje). Posebej se plača vstopnica za revijo v znesku 1.500 din. Prijave sprejema Kompas — Celje do 20. januarja 1963.
2	SICILIJA 5-dnevno potovanje za prosvetne delavce v drugi polovici meseca januarja 1963
3	MOSKVA V času od 20. III.
do 28. III 1963 prirejamo 8-dnev-no potovanje z reaktivnim potniškim letalom »Caravelle«. Smer potovanja: Zagreb—Varšava—Leningrad—Moskva.	Zahtevajte
programe v vseh Kompasovih poslovalnicah.
4 PO SREDOZEMLJU — AFRIKA Tradicionalno Kompasovo potovanje s posebno ladjo v mesecu marcu 1963.
KOLEKTIVI!
POSEBEN POPUST!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAsovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA!
Se priporoča Kompas Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50.
Dolžnostni izvodi
Študijska knjižnica v Murski Soboti je med drugim zbirateljica vseh pokrajinskih tiskov: knjig, časnikov, revij, ciklostilnih listov, tipkanih glasil ipd.
Po dveh letih zbiranja in preverjanja, ali smo dobili vse, kar je izšlo v Pomurju, se je pokazalo, da nekatere gospodarske organizacije, posebno pa šole, sploh niso vedele, da je treba oddajati dolžnostne izvode.
Po vsem svetu se danes uveljavlja popis tiskov sproti v takoimenovane bibliografije, ki natančno kažejo, kdaj je izšel tisk, kako je izhajal, naklada, velikost glasila, poleg glavnih podatkov: naslov, podnaslov, kraj izdaje, izdajatelj urednik, tiskarna (če je bila). Ce izdajatelji ne bodo oddajali pravočasno dolžnostnih izvodov svojih glasil, ne bodo imeli pregleda, kaj je izšlo. Ob kateremkoli popisu glasil ali listov bi se pa gotovo čutili zapostavljeni, češ, nas pa knjižnica ni upoštevala pri popisu izdaj.
Da je potrebno oddajati obvezne tiske je razumljivo tudi zaradi tega, ker želimo, da se ohranijo na več mestih. Opozoriti želimo vse, ki karkoli izdajajo v tisku, šapirografu, ciklostilu ali natipkano na pisalni stroj, ali morda napisano z roko, da so dolžni poslati takoj po izidu: Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljano 7 izvodov in vsem študijskim knjižnicam v LRS po en izvod.
O tej dolžnosti govori Odlok o obraznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam, Uradni list LRS z dne 27. okt. 1960, št. 33 (dodatna uredba k Ur. listu FLRJ 27-216/53).
V prvi vrsti želimo, da vse go-
spodarske organizacije, vse šole, zavodi, mladinsko organizacije in vsi, ki so karkoli izdali (periodiko) pošljejo poročila, kaj so izdali v času 1945—1962, ali celo pošljejo še ohranjene izvode na naslov: Studijska knjižnica v Murski Soboti.
N. Brumen

 Tedenski koledar
Petek 14 dec. — yojmir Sobota, 15. dec. —Kristina Nedelja. 16. dec: — Albina Ponedeljek, 17. dec. --- Lazar Torek, 18. dec. — Radko Sreda. 19. dec. — Urban Četrtek, 20. dec. -- Svetozar
Zdravstvena dežurna služba
14.	dec.	—	dr.	.Sedlaček
15.	dec.	—	dr.	Skulj
16.  dec. — dr. Skulj
17. dec. — dr. Anica Gregorc
18. dec. — dr. Gruškovnjak
19. dec.	—	dr.	Sedlaček
20.	dec.	—	dr.	Gruškovnjak
P  R  E  K  L  I  C
Preklicujem besede, katere sem nepremišljeno izrekel zoper Minko Kotnik ter Jožeta Špilaka — so neresnične. Zahvaljujem se jima, da sta odstopila od tožbe.
D-1078
Pomurska založba je za čas od 10. decembra do 30. decembra 1962 pripravila ljubiteljem dobre knjige ugodno priložnost za nakup knjižnih izdaj Pomurske založbe, s popustom od 20 do 60% od redne knjigotrške cene.
Knjige s popustom se lahko nabavijo, v vseh knjigarnah, ali se pa naročijo pri založbi, naslov: ČZP Pomurski tisk — Pomurska založba Murska Sobota, Kocljeva 7. Naročene knjige pri založbi, bomo dobavili po povzetju.
KNJIGE S POPUSTOM:
Ljubitelji dobre knjige izkoristie ugodno priložnost!
ČZP POMURSKI TISK POMURSKA ZALOŽBA
MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 7
Illješ: Ljudstvo s puste.	ppl.	1.540	1.200
Roman. 310 strani.	cpl.	1.660	1.300
pus.	1.850	1.450
Čapek: Navadno življenje.	kart.	660	500
ppl.	1.350	1080
Hudales: Med dvema svetovoma I.del.	ppl.	1,450	1 160
Roman. 310 strani.	pus.	1.600	1.280
Kreft: Kalvarija za vasjo.	ppl.	1.540	1.240
Zbirka novel. 330 Strani.	qpl.	1.680	1.340
pus.	1.800	1 440
Šiftar: Ob naprednem tisku.	cpl.	400	200
Kreft — Regent: Progresivna preusmeritev	kart.	950	475
po življ. v Slov. in Trstu.	broš.	680	340
Grafenauer: Prekmurski Slovenci v Zgodovini. broš.	450	200
Ilešič: Geografski zbornik.	cpl.	545	270
Kranjec: Ker sem človek. Pesmi.	broš	200	100
Vlaj: Veršek. Pesmi.	cpl.	230	115
Godina: Družinski dnevnik.	broš.	600	150
Ribnikar: Zmaga in poraz.	broš.	400	160
Roman. 160 strani.	cpl.	480	200
Komisija za sprejem in odpust delavcev obrata za gozdarstvo in lesno predelavo pri Kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka« M. Sobota razpisuje delovno mesto
ADMINISTRATORJA(-KE)
pri Revirni gozdni upravi Mačkovca.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba; nižja strokovna izobrazba in 3 leta prakse v administrativni ali finančni stroki.
Nastop službe je možen takoj, a najpozneje s 1. jan. 1963. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja je poslati Upravi obrata v Murski Soboti — Kerenčičeva ul. 11 najkasneje do 20. decembra t. 1.
Na podlagi 2. odstavka 6. tč. navodil o postopku z najdenimi predmeti (Ur. list FLRJ, št. 93/49) razglaša Oddelek za občo upravo in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora M, Sobota
JAVNO PRODAJO NAJDENIH DVOKOLES
Javna prodaja se bo vršila dne 19. decembra 1962 ob 8. uri na dvorišču ObLO Murska Sobota.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Panonijo« industrija kovinske galanterije v Murski Soboti, razpisuje delovno mesto
FAKTURISTA — KORESPONDENTA
Za delovno mesto se zahteva dokončana ESŠ z nekaj let prakse.
Nastop Službe takoj. Višina osebnega dohodka je določeno po Pravilniku o osebnih dohodkih Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja, javite se lahko tudi osebno.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
0-1094
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Industrijskem podjetju »ELRAD« Gornja Radgona razpisuje delovno mesto
skladiščnika
Pogoj:
VK ali KV trgovski delavec z večletno prakso v elektro ali kovinski stroki, vojaščine prost. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja v Gornji Radgoni, Partizanska c. 3 ali naj vložijo pismene vloge najkasneje do 25. dec. 1962.
0-1097
Komisija za razpis delovnih mest direktorjev v podjetjih pri Občinskem ljudskem odboru Gor Radgona razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
za Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona. Pogoji:
Inženir agronomije, ali ekonomist z večletno prakso, ali višji kmetijski tehnik z najmanj petletno prakso.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkovane z din 50 z opisom dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in življenjepisom na Občinski ljudski odbor G. Radgona — komisiji za razpis direktorjev v podjetjih.
0-1096
Komisija za imenovanje in odstranitev direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje mesto
DIREKTORJA
PANONIJE — industrije kovinske galanterije Murska Sobota.
Pogoji: visokošolska ali višješolska izobrazba iz stroke strojništva s potrebno prakso ali
srednja strokovna izobrazba kovinske stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnem položaju ali izobrazba iz ekonomske stroke z daljšo prakso na vodilnem delovnem mestu.
Pravilno kolkov-ane prošnje je potrebno dostaviti najpozneje do 15. januarja 1963 Občinskemu ljudskemu odboru Murska Sobota.
Dom počitka Rakičan v Rakičanu razpisuje na podlagi Pravil zavoda po členu 15, točki 11 in sklepu UO z dne 27. 11. 1962 naslednja prosta delovna mesta:
BOLNIČARKE
KNJIGOVODJE
EKONOMA
Pod 1. je potrebna bolničarska šola — samsko stanovanje; pod 2. srednja strokovna izobrazba z najmanj 3 leti knjigovodske prakse v podobnih organizacijah; pod 3. nižja strokovna izobrazba z najmanj 3 leti prakse v ekonomski službi skladiščnika z znanjem strojep:sja in vodenja blagajniških poslov.
Razpis prostih delovnih mest velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje z obrazložitvijo o dosedanjem delu je podati ravnateljstvu zavoda.
ZAHVALA
Ob izgubi naše matere, babice in prababice
TEREZIJE ROŽMAN
iz Filovec
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice v Murski Soboti, posebej pa dr. Starcu in dr. Kastelicu Lepa hvala tudi darovalcem vencev in vsem, ki so sočustvovali' z nami in nam izrekli sožalje.
M. Sobota. 11. dec. 1962
Žalujoči: sin z družino, družini Veren in Radulovič ter ostalo sorodstvo.
0-1088
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta in brata
 JOŽEFA KOLMANA
iz Petanjec
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam v času naše največje žalosti stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekali sožalje in tolažilnebesede ter z venci obsuli njegov grob. Hvala delovnima kolektivoma ČZP »Pomurski tisk« in Hotela »Zvezda« za darovane vence. Hvala za pomoč dr. Kinetu, ki je pokojniku kljub njegovi težki bolezni hotel rešiti življenje. Hvala pevcem, pogrebcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so pokojnega v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Petanjci, 9. dec. 1962 Žalujoči družini:
Kolman in Horvat iz Petanjec
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre in ljubljene mame
ANE VUJEC-KAMAN
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence itn nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju bolnišnice v Murski Soboti, predvsem dr. Nikolaju Lanščaku za večletno zdravljenje in nego. M. Sobota, 12. dec. 1962
Žalujoči: mož, otroci in ostalo sorodstvo.
0-1087
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962
7
Uresničimo smotrnejšo varianto
IZ PISMA KRAJEVNEGA ODBORA SZDL JURŠINCI
V juršinskem okolišu že več let razpravljajo o cesti lIl. reda Ptuj — Juršinci — Grabšinski breg — Videm ob Ščavnici — Slatina Radenci; na vsakem zboru občanov ali članov SZDL so vse bolj odločne zahteve po rekonstrukciji te ceste. Svoj čas je bila namreč obljubljena železnica skozi te kraje, ker pa do tega ni prišlo, so jim na bivšem OLO Ptuj zagotavljali, da bodo v najkrajšem času pričeli z rekonstrukcijo omenjene ceste.
Spričo tega, ker so iz virov republike in ObLO Ptuj že zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo ceste II. reda. Ptuj — Senarska — Gradišče — G. Radgona, so v krajih ob že omenjeni cesti III. reda sklicali množične sestanke, kjer je bilo govora predvsem o tem katero od obeh cest bi bilo bolj smotrno rekonstruirati. Povezali so se tudi s pristojnimi činitelji sosednjega soboškega okraja in radgonske občine; prav vsi bi namreč želeli, da bi prišlo do rekonstrukcije ceste III. reda.
Do takega zaključka, so prišli predvsem zaradi prometnosti te ceste, ki ima v primerjavi z že omenjeno cesto II. reda neprimerno večji pomen v gospodarskem in še
zlasti turističnem pogledu. Cesta III. reda pa je tudi zelo slaba; po tej cesti vozi tudi avtobus mariborskega SAP, toda to progo hočejo sedaj u-kiniti prav zaradi slabe ceste.
Prebivalci juršinskega okoliša povezujejo svojo zahtevo s tem, da naj bi že zapečeta zemeljska dela opravili samo do križišča obeh cest pri Rogoznici, med tem časom pa bi naj gospodarska komisija skupno z zainteresiranimi činitelji znova proučila obe varianti; gradili bi pač tisto ceste, ki je prometno bolj nujno potrebna in tudi koristnej-
ša. Če bi se namreč odločili za gradnjo ceste III. reda, bi prebivalci juršinskega okoliša in krajev ob tej cesti organizirali tudi delovne brigade. Uslužbenci iz obcestnih krajev pa so še posebej pripravljeni, da bi s prostovoljnim delom v okviru svoje brigade prispevali k pocenitvi rekonstrukcijskih del.
Če pa je že potrebno graditi cesto z nazivom II. reda, bi po mnenju krajevnega odbora SZDL Juršinci ne bilo tehtnih razlogov za preimenovanje ceste, katere rekonstrukcija je predmet njihovega za-
vzemanja. Tako bi kajpak odpadli tudi izgovori, da financira republika samo ceste II. reda, kajti pobudniki juršinske variante« menijo, da bi njihova cesta ta naziv vsekakor tudi zaslužila že spričo prometne važnosti in obremenjenosti.
LJUTOMERSKI LOVSKI
ČUVAJ USTRELIL ORLA
Lovski čuvaj ljutomerske lovske družine Franček Škerget je prejšnjo soboto na svojem rednem obhodu v bližini Ljutomera ustrelil težkega orla. Ustreljeni orel meri čez razpeta krila približno dva in pol metra. Da je orel v naših krajih prava redkost, menda ni treba posebej omenjati, saj je od takrat, ko so v našem okraju ustrelili zadnjega, minilo že vrsto let. Kako je orel zablodil v naše kraje, ni znano, verjetno pa so tega krive vremenske razmere. -js-
IZ GORNJIH PETROVEC
V Petrovcih so imeli v soboto sejo sveta za kmetijstvo, na kateri so pregledali uspehe pri izvajanju obveznih agrotehničnih ukrepov. V občini pri izvajanju odloka niso imeli posebnih odstopanj.
Na seji so določili tudi regres za semena žitaric tistim kmetovalcem iz Hodoša ter dela Šalovec in Krplivnika, ki jim je toča letos poškodovala polja in so pri jesenski setvi sklenili z zadrugo kooperativ ne pogodbe.
Letošnja zgodnja zima je prinesla obilo nevšečnosti. Pod snegom so ostali nepospravljeni pridelki in tudi ozimna žita niso povsod povsem posejali. Sneg je povzročil dokajšnjo škodo tudi v gozdovih, ponekod je porušil starejše in slabo utrjene hiše in gospodarska poslopja. N a sliki: Porušeno gospodarsko poslopje posestnika O. V. iz Moščanec.
SOBOŠKI TABORNIKI NA IZLETU V MAČKOVCIH
V petek je bil lep zimski dan, kar primeren za izlete.
Na izlet se je odpravil vod »Sivih medvedov«. Ko sta se kazalca na uri premikala proti deveti, so taborniki počasi prihajali na postajo, saj je vlak odpeljal že ob tričetrt na deset. Na postaji je nestrpni vodnik izpolnjeval objavo in zbiral denar. »Ali nas bo dovolj?« so vprašujoče zrle oči nestrpnih tabornikov na cesto, od koder jih je prihajalo vedno več in več. Skrbi je bilo konec, saj nas je bilo kar enaindvajset. Šli smo v zadnji vagon in položili prtljago k zadnjim vratom.
Medtem je vodnik kupoval karte. Med veselim kramljanjem se je vlak premaknil. Že smo se oddaljili od postaje, ko se začuje klic: »Vrata so se odprla!«. »Pa jih zapri!« se nejevoljno oglasi nekdo iz vagona. Toda kmalu se
zresni, ko se spomni naše prtljage. Bila je v veliki nevarnosti. Le malo neprevidnosti in ostali bi brez smuči! Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar nihče ni upal storiti. Vanč se je pognal skozi okno in od zunaj zaprl vrata. Le malo je manjkalo in Vanč bi padel z vlaka. Vendar se je vse dobro izteklo. Edino on se je znašel. Zadnji trenutek nam je rešil prtljago.
Ta neprijeten dogodek je kmalu zamrl v petju in šalah. V Mačkovcih se je vlak škripaje ustavil. Izstopili smo. Ris in Puma sta se obrnila in se vrnila v vlak, ki se je začel že premikati; ko sta se vrnila z dvema velikima košarama, smo šele razumeli, kaj je bilo. Pomagala sta starejšemu možaku, ki se jima je prisrčno zahvaljeval.
Prtljago smo pustili v gostilni in se odpravili iskat teren za smu-
čanje. Ni ga bilo potrebno iskati, saj je narava obdarovala Mačkovce z lepimi bregovi. Kakšen užitek se je bilo zapeljati po beli planjavi! Z otroci-domačimi smo se kaj hitro spoprijateljili. Nekatere tabornike so celo povabili na koline. Tončka Vlaj iz Mačkovec pa je bila še posebej prijazna. Ob dvanajstih smo šli v gostilno na kosilo, nato pa spet na smučanje. Ob štirih smo se nasmejanih obrazov zbrali na postaji. Le Sokol je prišel na postajo s kislim obrazom. Skrivnost njegovega kislega držanja pa so nam razkrile njegove polomljene smuči. Še sreča, da ni bilo kaj hujšega!, se je oddahnil vodnik.
Na postajo je prisopihal vlak. Še prisrčen stisk rok in izlet v Mačkovcih je utonil v nepozabni dan mladih tabornikov. Starejši taborniki pa bodo pokazali svoje znanje na smučarskem tečaju na Pohorju.
Jelen
Tekme modelarjev - čevljarjev
Samo se nekaj tednov nas loči od pričetka sejma »Moda 1963«, ki bo prihodnje leto od 12. do 20. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Že precej časa so za ta sejem oddani vsi zaprti prostori Gospodarskeoa razstavišča, saj bodo na sejmu razstavljali vsi pomembnejši proizvajalci tekstilne, usnjarske ih čevljarske industrije. Ni, pretirano, če zapišemo, da bo na tem sejmu zbran a elita jugoslovanske konfekcijske, usnjarske, čevljarske in tekstilne industrije.
V razstavnih paviljonih se bodo obiskovalci seznanili z modo za pomlad in poletje 1963. Se bolj pa bo vse obiskovalce pritegnila velika modna revija, ki bo v času sejma vsak dan dvakrat (ob 17. in 20. uri) v festivalni dvorani. Na tej elitni reviji, na kateri bo sodelovalo več kot 100 manekenov obojega spola, bodo obi-
skovalci spoznali, kako se bo treba oblačiti in obuvati prihodnje leto, da bomo oblečeni po modi.
Posebna zanimivost tega sejma bo vsekakor tekmovanje modelarjev čevljarske stroke iz vse države. Za najboljše modele v vsaki standardni grupi čevljarjev, ki jih ho ocenila posebna zvezna strokovna komisija, bodo modelarji dobili lepe nagrade po 100.000 dinarjev.
Med podjetji čevljarske industrije je za to tekmovanje že veliko zanimanje, saj bo prav gotovo vzpodbujala modelarje, vsaka tovarna pa bo tudi ponosna na zmagovite modelarje. Poleg tega pa si bodo najboljši modeli, ki jih
bodo pozneje serijsko proizvajali, nedvomno hitro utrli polt tudi med potrošnike.
BUKOVNIŠKO JEZERO OSTAJA BREZ RIB
Ribiška družina v Lendavi je letos zgodaj spomladi zasadila v Bukovniškem jezeru okrog 3000 mladih krapov. Obeti od te prve večje akcije lendavskih ribičev so bili veliki; čez leta naj bi se jim vložena sredstva bogato obrestovala z večjim odlovom odraslih rib.
Sreča pa je tudi v ribištvu opoteča in tako se je zgodilo, da so v Bukovniško jezero vložene ribe obolele za vodenico (ali za vodne uši). Začele so jim odpadati plavuti. Lendavskim ribičem ni preostalo nič drugega, kot da so se po nasvetu strokovnjaka odločili za zasilni odlov, ki 'so ga priredili pretekli petek in soboto. Ob tej priložnosti so nalovili okrog 400 kg krapov in 200 kg karasov, ki žive v blatu na dnu jezera.
Od rib popolnoma izpraznjeno Bukovniško jezero bodo na dnu razkužili in prihodnje leto spet poskusili z vlaganjem mladega rodu krapov. Poprej se bodo seveda temeljito posvetovali z znanim ribiškim strokovnjakom iz Va-
raždina. Če pa se jim tudi drugi poskus ne bo posrečil, nameravajo v bodoče gojiti v tem jezeru samo še športne ribice.
Gozd televizijskih anten na strehi hiše — lahko v Murski Soboti, Ljutomeru, Radgoni, Lendavi, Beltincih — tudi v naših krajih ni več nobena posebnost
RATKOVCI
V Rakovcih so proslavo Dneva republike združili z otvoritvijo nove trgovske poslovalnice podjetja »Prekmurski magazin«.
Nova trgovina pomeni za Ratkavčane pomembno pridobitev.
STANJEVCI
V teh dneh v gasilskem domu v Stanjevcih končujejo zadnja dela pri urejanju lokalov za novo trgovino ter bufet. Oba lokala ureja trgovsko podjetje »Goričanka« Šalovci ob pomoči vaščanov. Zlasti je treba omeniti, da so Stanjevčani prispevali za ureditev obeh lokalov približno 300 tišoč dinarjev, da pri tem ne omenjamo še gradbenega materiala.	-js-
JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE V LETU 1963
Pionirji so se v prvih letih obstoja svoje organizacije v prostem času udejstvovali v najrazličnejših kulturno-umetniških, tehniških in telesnovzgojnih krožkih. Pri teh dejavnostih pa je bila pogosto manj upoštevana določena vsebina dela, pri tem pa tudi smoter teh aktivnosti. Zato je že leta 1956 Zveza društev za delo z mladino Jugoslavije sklenila, naj bi v bodoče pionirji leto za letom prikazovali uspehe svojih dejavnosti na javnih revijah. Na teh revijah se bodo lahko seznanjali z uspehi svojih otrok tudi starši, vzgojitelji in ostali državljani. Te revije bi naj vzpodbujale pionirje
k stalnemu, vsebinsko bogatemu udejstvovanju, obenem pa pritegovale k sodelovanju čimveč zainteresiranih organizacij in posameznikov, ter ustvarjale materialno osnovo za nadaljnje delo. Vsako leto je potrebno dati prednost enemu od področij otroških ustvarjalnosti, po štirih letih pa se tako zopet ponovi revija teh ustvarjalnosti.
Prva revija, organizirana leta 1957, je zajela področje glasbene vzgoje. V tem letu je organizatorjem uspelo vključiti v pionirske pevske zbore toliko šolske mladine, da so po vseh takratnih občinah izvedli pevske festivale.
Tekmovalni sistem te revije je bil deležen utemeljene kritike. Zato je bilo sklenjeno že takrat, da naslednje revije leta 1961 ne bomo izvajali na tekmovalni osnovi, zajame pa naj vse otroške dejavnosti na področju umetnosti: glasbo, ples, dramsko, literarno in Likovno ustvarjalnost.
Druga revija je naslednje leto zajela področje tehnične vzgoje. Pritegnila je k sodelovanju nove vršite pionirjev, učiteljev, kvalificiranih delavcev, tehnikov in inženirjev. Izvedene so bile številne razstave, na katere so se pionirji načrtno pripravljali vse leto.
Leta 1959 je revija telesno-vzgoj-
nega značaja dosegla to, da je bilo urejeno več športnih terenov, igrišč in šolskih dvorišč. Telovadni nastopi šolske mladine so bili izvedeni v vseh večjih krajih Pomurja. V Murski Soboti je bil izveden to leto okrajni telovadni nastop osnovnošolske mladine.
Na naslednji reviji leta 1960 so sodelovali pionirji, zadružniki in mladi prirodoslovci. Pionirji so se seznanjali z gospodarstvom v Pomurju, navezovali so stike s kmetijskimi posestvi in zadrugami ter dobivali tam tudi strokovno pomoč. Seznanjali so se v praksi s tem, kaj je kooperacija, spoznavali so način upravljanja in go-
spodarjenja, rentabilnost agrotehničnih in agrokemičnih sredstev. Mnogo pionirjev se je tokrat prvič lotilo fizičnega dela; ob tem so se navajali na pravilno vrednotenje tega dela.
V letu 1961 so se revije preimenovale v Jugoslovanske pionirske igre. Zajele bi naj čimveč pionirjev v temi: Moj kraj včeraj, danes in jutri. Pričeli so se zanimati za zgodovinske znamenitosti svojega kraja, za stavbe in predmete, ki imajo zanj zgodovinski pomen, za dogodke NOB v svojem kraju itd. Te svoje ugotovitve so izražali v prozi in pesmi, katere so ponekod izdajali v svojih gla-
silih. Z večjim zanimanjem so spremljali razna dogajanja v domačem kraju, obiskovali so gospodarske organizacije in se zanimali za njih notranjo ureditev in uspehe, zanimali pa so se tudi za prihodnost domačega kraja. Zadnje je sprožilo izredno bogato otroško fantazijo in otroci so v besedi, sliki in maketah izražali svoje zamisli o bodočem izgledu domačega kraja.
To prvo leto JPI je zaktiviziralo lepo število pionirjev, ki se v prejšnjih letih v omenjenih revijah niso mogli uveljaviti. Angažiralo je tudi precejšnje število strokovnjakov, staršev, družbenih
organizacij, tisk in druge činitelje. Šolske razstave so bile v tem letu po vsebini najbogatejše in tudi najbolje obiskane. V pomurskih občinah so bili izvedeni pionirski pevski festivali, za zaključek pa še okrajni festival.
V letošnjem letu je bila glavna tema JPI: telesna vzgoja mladine. Ker zajema to področje zdravje, prehrano in telesni razvoj otroka, so se v igre vključile šole, družbene organizacije in posamezniki, da v raznih akcijah pomagajo pri ustvarjanju materialnih, kadrovskih in drugih pogojih, za množično telesno vzgojo otrok. Za uspešnejše izvajanje programa
JPI je Svet društev prijateljev mladine Jugoslavije izdal zbirko priročnikov telesno-vzgojne dejavnosti pionirjev. Po teh priročnikih se je že prej čutila potreba, zato se je sedaj koristno poslužili predavatelji, vaditelji in ostali, ki so se letos vključili v delo na tem področju. Uspehom v letošnjih pionirskih igrah so dokaz številna nova igrišča, mnoge nove opreme za telesno vzgojo, številne, lepo uspele telovadne akademije, ki so jih izvedle osnovne šole v maju in juniju, izboljšano delo naših šolskih mlečnih kuhinj kakor tudi načrtnejša telesna vzgoja na šolah.
stvu, kakor tudi tehniško znan-
Ko zaključujemo letošnje JPI, pa se že pripravljamo za prihodnje leto. V «Letu tehniške vzgoje mladih« bi naj izboljšali pogoje za uspešno tehniško vzgojo na naših šolah, razvijali naj bi nove oblike dela pri tehniški vzgoji izven šole, pritegnili čimveč sodelavcev v najrazličnejše tehniške krožke. Pionirji pa naj v tem letu spoznavajo in proučujejo tudi življenje v svojem kraju in komuni. Pri tem jih bo zanimala proizvodnja, komunalno gradbene dejavnosti, transportna sredstva in njih uporaba, sodobni industrijski tehniški proizvodi v gospodarstvu in še posebej v gospodinj-
stveni delavci v proizvodnji. Spoznavali bodo urbanistične načrte občine, perspektivne proizvodne plane za komunalne in druge dejavnosti v komuni. Zaključek vse te dejavnosti pa bodo zopet razstave, na katerih bodo razstavili pionirji svoje pestre izdelke, izdelane pri pouku in izven njega. Poleg tega pa bodo izvedli še razna tekmovanja s področja tehnike, kar vse bo prav gotovo pritegnilo k sodelovanju veliko pionirjev.
Tudi v letošnjem letu JPI bodo okrajni, občinski in krajevni odbori poskrbeli za to, da se bodo te razvile v plemenito in pošteno tekmovanje med šolsko mladino.
3
POMURSKI VESTNIK, 13. XII. 1962