Poštnina plačana v gotovini) J4- Cen« Din 1»— Izhaja vsak dan sjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna Številka Di« 1-, na 16 straneh Din 2—, mesečna naročnina Din 20'—, aa tujino Din 30'—> Uredniitvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L Jugoslovan Rokopisov no vračamo. —- Oglasi po tarifi in dogovora, Uprava V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60,* Podružnica v Colju, Slomškov trg Stev. 'L St. 123 Ljubljana, četrtek, dne 23. oktobra 1930 Leto L Sklepi agrarne konference v Bukarešti Stalen odbor za proučevanje kmetijstva - Sodelovanje osmih držav na jasno določeni podlagi - Iz« ii zavodi po vzorcu onih v Jugoslaviji in Poljski - Zahvala Poljski za njene pobude 1 _ L _ T_ A A TlrvliA/Trtlnlrl dtvuai n o m a/1 nn nArl n? 1 r m a1! vdrl Ir AH f /-V lrAVT IrOf "I Ck IPfl rt Q n mA l f 1 nn nnX!n Irnlm. «11 __J J _ V_• t! __ vozni Bukarešta, 22. oktobra. AA. Poljedelski konferenci, ki se je sestala v Bukarešti, da nadaljuje delo mednarodne konference v Varšavi, je bilo izdano sklepno poročilo, ki pravi, da je konferenca v Bukarešti končala svoje delo. Sklepni protokol so podpisali predsedniki vseh delegacij. Dalje je bil na konferenci izdelan statut stalnega odbora za proučavanjo kmetijstva, ki bo sestavljen, čim bodo sprejele statut vse zainteresirane vlade. Potem so proučili razna sredstva, s pomočjo katerih bi se mogla ublažiti gospodarska kriza v vseh državah, zastopanih na konferenci ali vsaj v nekaterih teh držav. Na ta način je bilo urejeno sodelovanje osmih držav, ki so začele skupno delati v Varšavi, ki bodo v bodoče sodelovale na jasno določeni podlagi. Re dakcijski odbor konference, čigar predsednik je jugoslovanski delega' g. Pilja, je sprejel sklepni protokol sledeče vsebine: Potem ko so bolgarski, estonski, madjar-ski, letonski, poljski, rumunski, češkoslovaški in jugoslovanski delegati in strokovnjaki izrazili željo, da se čim prej uporabijo v praksi gotovi rezultati, ki so bili sprejeti na mednarodni kmetijski konferenci v Varšavi, je konferenca sklenila, da predlaga zainteresiranim vladam sledeče: 1) sprejetje statuta stalnega odbora za kmetijska proučavanja, kateremu bo naloga, da vzdržuje zveze med državami, ki so sodelovale na konferenci, da se briga za izvršitev sklepov, sprejetih na konferenci, da spravi v sklad te sklepe z odredbami tehnične komisije, da predlaga vladam svoje predloge, da vpliva na enako držanje držav, ki so se udeležile konference, na mednarodnem polju, da določi datum, kdaj naj se vršijo kmetijske konference, da sestavlja dnevni r d teh konferenc in vodi brigo za predstavnike zainteresiranih vlad. Romuniji se nalaga, da se briga za formalnosti uveljavitve statuta stalnega odbora za kmetijska priobčavanja in da skliče prvo sejo tega odbora. Konferenca se zahvaljuje poljski vladi, ki je prva predlagala ustanovitev stalnega odbora in njegov statut. 2) Izmenjava statističnih podatkov o pridelkih, uvozu in izvozu kmetijskih pridel- kov, kar je treba urediti na način, kakor je to predložila Poljska. 3) To vprašanje morajo proučiti nacijo-nalni organi vseh zainteresiranih držav, prej ko izdela konferenca skupen projekt o tem vprašanju. Konferenca prosi noljsko vlado, da pošlje organom držav, ki so sodelovale v Varšavi, poročilo s potrebnimi elementi za proučavanje kreditnih problemov in da skliče v preje odrejenem roku komisijo strokovnjakov, da sklepe izvrši. 4) Na podlagi rezultatov varšavske konference je tudi konferenca v Bukarešti posebno zainteresirana na osnovanju posebnega zavoda v izvozniških državah, da bi se na ta način mogla dovesti v sklad trgovina enako kakor je to že urejeno v Poljski in Jugoslaviji. 5) Konferenca prosi poljsko delegacijo, da pošlje udeleženim vladam načrt med narodne konvencije o ukinitvi premij za izvoz gotovih pridelkov in da pošlje ro-jekt te konvencije Društvu narodov. 6) Konferenca priporoča stalnemu odbo ru za proučavanje kmetijskih vprašanj, da pristopi bilateriranju veterinarskih kon- Nad dvesto žrtev vsled katastrofe pri Aachenu Grozne slike v rovih - Vzroki nesreče niso še pojasnjeni - Mnogo rudarjev ie vedno zasutih - Prizori obupa pri vhodu v rove Aachcn, 22. oktobra, n. Vso noč se je z veliko intenzivnostjo nadaljevalo reševalno delo. Mnogo delavcev je še vedno zakopanih v premogokopu pri Alsdorfu. Do opoldne so izkopali iz rovov 31 človeških žrtev. Ker je bilo v rovu preko 100 delavcev, se računa, da bo število žrtev še mnogo večje. Delavci, ki kopljejo v rovih in rešujejo svoje tovariše, pripovedujejo o groznih slikah v rovu. Večina je mrtvih in so strašno skaženi, tako da se ne dajo niti identificirati. Večina zakopanih delavcev kaže težke opekline. Sorodniki ponesrečencev so vso noč čakali na nadaljnje vesti. Preiskava, ki so jo uvedle oblasti, doslej ni dala nikakega pozitivnega rezultata o vzrokih nesreče. Slučaj je naravnost zagoneten. Menijo, da katastrofe ni povzročila eksplozija v glavnem skladišču dinamita, marveč da jo je morala povzročiti kaka lokalna eksplozija ali pa eksplozija premogovega prahu. Za to tezo govorijo vsi rešeni delavci, pa tudi reševalci. Aachcn, 22. oktobra, d. Danes dopoldne objavljajo, da je bilo doslej odkopanih v zasutih rovih nad 200 mrtvih. Računajo, da bodo odkopali še do 50 mrtvih. V rovih je zakopanih še okoli 100 rudarjev. Večina žrtev se je zadušila. Njih smrt je morala biti grozna. Nekateri rudarji so se zadušili z ogljikovo kislino, drugi pa v več metrov globokem blatu, a tretje je zemlja zasula. Včeraj ves dan in vso noč so stale pri vhodih v rove rudnika množice ljudstva, ki so obupano pričakovale, kodaj pri-neso reševalci iz rovov njih očete, sinove ali brate. Prebivalstva se je polotila velika obupanost. Reševalna dela so danes zelo napredovala. Berlin, 22. oktobra, d. V omilj nje strašne bede, ki je nastala med rudarskimi rodbinami po katastrofi v Alsdorfu, je državna vlada dovolila 150.000 mark kot podporo. Isti znesek je dovolila tudi pruska vlada. Berlin, 22. oktobra. AA. O rudarski nesreči v Alsdorfu se doznavajo te-le podrobnosti: Število žrtev je naraslo na 300. 200 rudarjev je še vedno zasutih v rovih. Ž njimi je bila vzpostavljena telefonska zveza. Reševalni oddelki delajo noč in dan z vsemi razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. London, 22. oktobra. AA. Predsednik in tajnik britske rudarske federacije sta brzojavno izrazila svoje sožalje nemški zvezi rudarjev zaradi nesreče, ki se je pripetila v Alsdorfu, ter izrekata sočutje z roditelji in sorodniki žrtev. Alsdorf, 22. oktobra, n. Moštvo posameznih reševalnih oddelkov je javilo, da je 460 m globoki rov popolnoma zasut in da se ne more priti do njega, tako da ga bo treba postopoma odkopavati. Tam je zasutih 78 rudarjev. Na nekaterih krajih so v rovih našli še žive rudarje, zato imajo u-panje, da je še več živih. Sicer pa nihče ve, kako je moglo priti do te strašne katastrofe. Berlin, 22. oktobra. AA. Potrjujejo se vesti, da je o priliki katastrofe v rudniku Alsdorfu izgubilo življenje 231 oseb, da jih je še 61 zaprtih v rudniku in da jih leži 96 v bolnici. Papežev dispenz za poroko princese Giovanne Rim, 22. oktobra. AA. Razgovori o dispenzu za poroko bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno so zaključeni. Sv. oče ie dostavil kraljevskemu domu zadevno listino. Da-es odidejo v Assisi čete, ki bodo izkazovale vladarjem in ostalim visokim gostom vojaške časti. Sofija, 22. oktobra. AA. Bolgarsko uradno odposlanstvo, ki se udeleži poroke kralja Borisa v Assisiju, je davi odpotovalo v Italijo. V odposlanstvu so poleg predsednika ministrskega sveta Ljapčeva in ministra pravde Milanova Predsednik sobranja Najdanov in generalni tajnik predsedništva vlade Ilijev. Pred zaroko sestre bolgarskega kralja _ Pariz, 22. oktobra, n. Fašistovski list »Valle 4’ Aosta«, ki izhaja v Parizu, prinaša vest, da bo v kratkem uradno objavljena zaroka sina vojvode iz Aoste s sestro bolgarskega kralja Ev-doksijo. To vest pa spremlja omenjeni list s komentarjem, pa opozarja, da izvaja fašistovska Italija tradicije srednjeveške diplomacije, ki je s krvnimi vezmi spajala vse vodilne dvore. Egiptovski liberalci proti volilni reformi Kairo, 22. oktobra. AA. Egiptska liberalna stranka je odklonila načrt volilne reforme, ld ta je sestavil predsednik vlade Sidki paša. tranka utemeljuje svoje stališče s tem, da bi predložena volilna reforma uničila ljudsko su-vereniteto. Deputacija mesta Zagreba pri Nj. Vel. kralju Deputacija, z dr. Srkuljem na čelu, je sporočila vladarju sklep mesta Zagreba, da mu stavi na razpolago poseben dvorec predsedniku vlade in notranjem ministru generalu Živkoviču. Avdijenca je trajala ene uro. Nato je deputacija odšla na občino ter položila tam venec v spomin braniteljev beograjskega mesta. Jutri in naslednje dni bo deputacija opravila nekaj posetov pri merodajnih oblastih v zadevi raznih vitalnih vprašanj zagrebške občine. V zvezi s temi vprašanji jo bosta sprejela tudi ministra dr. Švrljuga in Nikola Preka. Beograd, 22. oktobra, n. V Beograd je prispel zagrebški župan dr. Srkulj z dr. Thalerjem, Mladičem, Gavranoičem in dT. Miškuliinom ter senatorjem Saričem. Deputacija je šla k Nj. Vel. kralju, da mu sporoči sklep zagrebškega mesta, po katerem se bivša Pobgazceva palača stavi na razpolago Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Kralj je dr. Srkulja in njegovo spremstvo sprejel ob 17. uri. Danes ob 10.30 je bila deputacija pri Plemenita pobuda Podmladka Rdečega križa Beograd, 22. oktobra. AA. Na pobudo glavnega odbora Podmladka Rdečega križa v Beogradu je g. minister prosvete odredil, naj se v vseh ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih Šolah praznuje 11. novembra dan miru. Ta proslava bo med drugim obstojala v tem, da se med 9. ih 15. novembrom t. 1. v vseh šolah predpiše pbucna naloga o tem, kakšnega pomena je rodoljubje za miroljubje. Tri najboljše naloge bodo šolske uprave predložile do konca novembra glavnemu odboru Podmladka Rdečega križa v nagrado. Prva nagrada znaša 500 Din, dve nadaljni nagradi sta no 300 Din, za tri tretje nagrade je predvidenih po 200 Din, tri četrte nagrade pa prejmejo po 100 Din. 1. novembra bodo učitelji predavali od 8. do 9. učencem o p menu in nalogah Društva narodov po brošuri, ki jo je leta 1928. izdal glavni odbor Podmladka Rdečega križa. Ob 11. dopoldne bo ta dan odrejen dve-minutni pobožni molk v spomin na doseda nje voji.e Od 9. do 15. novembra bodo razen tega po šolah prigodne predstave po navodilih glavnega odbora Podmladka Rdečega križa. vencij med državami, ki so se udeležile konference in da za to konvencijo izdela skupen načrt, prej ko odbor Društva narodov izdela načrt splošne mednarodne konvencije. 7) Da prouči vprašanja glede podpisa in ratifiKcije konvencije o trgovini, sklenjene v Ženevi marca t. 1. 8) Konferenca pozdravlja mednarodni kmetijski zavod zato, ker je sklicana konferenca za proučavanje vprašanja trgovine pšenice šele leta 1932 ali 1933. Konferenca pozdravlja sklep o izmenjavi misli med evropskimi uvozniškimi in izvozniškimi državami, ki bi se morala vršiti na konferenci meseca decembra. Konferenca tudi misli, da na omenjeni konferenci ne bi sodelovale samo evropske, temveč vse države, ker bi samo to dalo zadovoljujoče rezultate. Bukarešta, 22. oktobra. AA. Konferenca v Bukarešti je končana. Predsednik Co-mara Sescu se je zahvalil vsem delegatom in strokovnjakom ter izjavil, da rezultati nadkriljujejo vsa pričakovanja. V istem zmislu so govorili predsedniki delegacij. N j. Vel. kraljica v Bukarešti Bukarešta, 22. oktobra. AA. Rador poroča, da je Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija davi prispela v Bukarešto iz Baltica na Črnem morju. Novi zakonski načrti pred VZS Beograd, 22. oktobra, k. Vrhovni zakonodajni svet je prejel od ministrstva za socijalno politiko naslednje zakonske načrte in osnutke pravilnikov: 1. osnutek pravilnika o sestavi, dolžnostih in področju dela odbora za biološke proizvode; 2. predlog zakona o strokovnem šolanju pomožnega osobja v socijalni in zdravstveni službi; 3. načrt pravilnika o obmejni službi za preprečanje zanašanja bolezni iz tujih držav k nam; 4. načrt zakona o prometu in kontroli umetnih sladil. Vrhovni zakonodajni svet je dalje dobil od poljedelskega ministrstva načrt zakona o spremembah zakona o zemljoradniških zajednicah, od gradbenega ministrstva pa osnutek gradbenega zakona in predlog zakona o izkoriščanju vodnih sil. Končno je zakonodajni svet prejel od trgovinskega ministrstva načrt zakona o ureditvi službe za kontrolo mer in dragocenih kovin. Vsi ti načrti zakonov in pravilnikov so bili^ odkazani posameznim sekcijam, da jih prouče in pripravijo za sejo zakonodajnega sveta. Živo zanimanje angleškega kapitala za naše rudnike Beograd, 22. oktobra, k. Neka velika finančna skupina Jz Anglije se zanima za železni rudnik v Ljubiji in dela že sedaj priprave, da stavi konkretne predloge za pridobitev koncesije za kopanje rude v tem rudniku. Ta skupina bi v ta posel naložila l,000.000f untov šterlingov kot začetno glavnico. Na merodajnih mestih bodo ta predlog resno obravnavali in razmotrivali. Zastopniki te skupine pridejo do nedeljo v Beograd. Beograd, 22. oktobra, k. Dela na otvoritvi rudnika pri Novem Brdu se prično prihodnje leto na spomlad. Izgleda, da so tu dobre plasti rude in se bogastvo rudnika še ne da oceniti. Za sedaj so se šele začela preiskovalna dela. Ko bodo ta končana, se bo, če bodo kazala dobre uspehe, otvoril moderen rudnik na tak način kakor v Trebču. Če bi dela opravičila pričakovanja, bi angleška družba sama zgradila železniško progo z normalnim tirom od Giljan do Bujanovca v dolžini 32 km. Briand ozdravel Pariz, 22. oktobra, d. Zdravstveno stanje zunanjega ministra Brianda je tako povoljno, kakor je le mogoče želeti. Iz razlogov previdnosti pa bo ostal zunanji minister še doma v sobf in sicer do 4. novembra, ko se sestane parlament. Zunanji minister bo privolil, da se takoj prične velika zunanjepolitična debata. Povratek predsednika Doumerguea iz Maroka Casablanca, 22. oktobra. AA. Predsednik francoske republike Doumergue je odpotoval iz Maroka na krovu križarke »Colbert«. Spremljata ga minister mornarice Dumesnil in minister vojske Maginot. — Doumergue Je bil povsod v Maroku sprejet z iskrenim navdušenjem. Naša drušrfva Na tem mestu smo že govorili o nujni potrebi, da se naše društveno življenje reorganizira v duhu idej šesto januarskega manifesta. Večina naših društev tudi uvideva, da je razcepljenost v našem društvenem življenju v odkritem nasprotju s 6. januarjem, ni pa mogoče doseči, da bi se to spoznanje pokazalo tudi v dejstvih. Vse se vrši po starem običaju, vse naše društveno življenje gre po stari iz-hojeni poti in nikjer ni opazili resnega stremljenja, da se krene na pravo pol tvornega in složnega dela. Večinoma je bilanca še slabša, da ni v društvih izginila niti ena stara napaka, zato pa je prišlo dosti novih. Tako na primer je delo v večini društev silno izgubilo na intenzite*!. Društveni posli se dostikrat opravljajo le še mehanično, toliko, da se izvrše najnujnejši posli, da je povdarjenje teh razlik pravzaprav ustavi, število predavanj pada in obenem ž njimi tudi število obiskovalcev predavanj. Nobenega pravega poleta in zanosa ni več v društvih in zato so društva z naraščajočim številom članstva že skoraj izjeme. Pri tem pa je ostala v društvih stara miselnost in kakor so društva nastala ali se opredelila po gotovih strankarskih geslih, tako se še danes dele po istih razlikah. Neredkokrat se doživi tudi lo, da je povdarjenje teh razlik pravzaprav edino delo v društvih. Na drugi strani pa se sliši, kako isti društveni funkcijonarji priznavajo, da morajo stare razlike pasti, da je treba čisto kreniti na novo pot. Ta neskladnost med besedo in dejanjem je ono zlo, ki mora odvzeti društvom vsako agitatorično silo. Delo v društvih je zato treba poživeti In to je prva naloga vseh onih, ki hočejo, da naš narod napreduje. Kajti naša narodna društva so one celice, iz katerih raste jugoslovanska zavest in ki so podlaga dela za jugoslovansko misel. Narodna društva so trdnjave narodne misli in če je v njih stara municija pošla ali postala slaba, treba jim dati novo in učinkovito municijo. Nov duh mora priti v naša društva, da bo iz njih zopet puhtelo na4 rodno življenje in osvajalo sloj za slojem, stan za stanom in se tako izvršila narodna preroditev. Poživljenje dela v društvih pa se mora izvršiti v duhu 6. januarja. Odveč in napačno je, če je v enem kraju dvoje društev z istim ciljem in namenom. Zakaj dvojno tajniško delo, zakaj dvojno tehnično delo, zakaj ta cepitev sil, ko je pa teh komaj za eno društvo na razpolago. Ta nepotrebna cepitev povzroča nujno, da agitira eno društvo proti drugemu, mesto da bi ljudje v obeh društvih agitirali za eno skupno misel, za narodno prosveto, za ljudsko knjižništvo, za gospodarsko delo, kar je namen teh društev. Prevelika številnost društev z istimi cilji pa povzroča tudi to, do morajo posamezniki pripadati tolikim društvom, da sploh ne pripadajo nobenemu društvu, ker ne zmorejo toliko žrtev in ker jim zmanjka prostega časa. Povsod v svetu se vse koncentrira, ker le v osredotočenju vseh sil je mogoč napredek. Pri nas pa bi za silo hoteli delati izjemo in z največjo razpršitvijo narodnih sil doseči to, kar dosežejo drugod le do skrajnosti organizirane in skoncentrirane sile. Za to novo koncentracijo sil daje 6. januar najlepšo priliko in to je treba čim preje izkoristiti. 2e iz tega vzroka, da se vidi, kdo je v resnici iskreno za jugoslovansko misel in kdo ne. Toda še mr go bolj važno je dejstvo, da je ta koncentrac ja dela edina možnost, da res pravilno presodimo položaj, v katerem se nahajamo. Je že skrajni čas, da pade ona otroška misel, ko da bi živeli v tako veselih časih, da bi se smeli igrati s svojo usodo. Zalibog teh veselih časov ni in jih še dolgo ne bo, ker svet še dolgo ni tako uravnan, kakor bi moral. Da pridemo do zažeijene ureditve, bo treba pretrpet1 še marsikaj in prenesti tudi še marsikatero žrtev. Toda vse to trpljenje in vse te žrtve bodo čisto zaman, če ne bomo organizirani, če se bomo s svojo usodo le igrali. Če bi vsakdo sebe prav odkritosrčno vprašal, zakaj se ne pridruži složnemu del • in zakaj vztraja pri tem, da mora biti s svojim človekom v nasprotju, potem bi kmalu spoznal, kaj vse bi mogli ustvariti, če bi bili složni in za kako prazen nič se danes pravzaprav sovražimo. Potem bi morda tudi spoznal to, da imamo prav vsi isti interes, kako se reši sedanja gospodarska kriza, kako si zboljša- Gospodarska vojna Sovjetov proti Evropi Proglašene so represalije proti Franciji, Romuniji in Madjarski — Moskva taji, da bi uganjala dumping Moskva, 22. oktobra. AA. Sovjetska vlada je proglasila gospodarsko vojno in odredila gospodarske represalije proti Franciji, Madjarski in Romuniji, ki so nedavno tega omejile uvoz ruskega blaga. Moskva, 22. oktobra. AA. Pomožni komisar za trgovino Rosenholz je izjavil zastopnikom časopisja o sklepu ljudskih komisarjev, da izvedejo protiukrepe proti državam, ki uvajajo specijalne režime za trgovino s Sovjetsko Rusijo, da je cari-stična Rusija izvažala surovine v mnogo večjem obsegu kakor sovjetska Rusija, izvoz koruze ne doseza niti tretjine predvojnega izvoza. Navzlic temu pa svoječasni izvoz iz caristične Rusije ni naletel na noben odpor ali kritiko. Pač pa je to na dnevnem redu, odkar pričenja sovjetska Rusija osva- jati stare položaje in se hoče skromno uveljaviti med izvozniškimi državami. Z vseh strani lete očitki, kakor da bi bila zagrešila zločin proti svetovnemu gospodarstvu. Očitki o dumpingu so neiskreni in brez osnove. Te očitke so že zavrniia najresnejša glasila gospodarskih krogov same za-padne Evrope in Amerike. Akcija proti sovjetskemu izvozu ni nastala iz gospodarskih vidikov, pač pa izhaja iz držav, ki ne morejo konkurirati z našimi izvoznimi proizvodi. Sedanja kampanja bo doživela enako usodo in neuspeh kakor lanska akcija v prilog cerkve.. Sovjetska vlada spričo teh pojavov ne more ostati pasivna. Vlada je pooblastila trgovinski komisarijat, naj izda vse potrebne protiukrepe Ostavka pruskega notranjega ministra Berlin, 22. oktobra, d. Uradno objavljajo: Pruski notranji minister profesor dr. Wendick je izročil pruskemu ministrskemu predsedniku svojo ostavko. Ministrski predsednik dr. Braun je ostavko sprejel. Zahvalil se mu je za njegove zasluge. — Za naslednika je bil imenovan nekdanji pruski notranji minister in pozneje dr-demokratski voditelj Severin. Berlin, 22. oktobra, d. Nemški nacijonal-ci so danes v pruskem deželnem zboru stavili naslednji predlog: Deželni zbor sklene, da novoimenovani notranji minister Severin ne uživa zaupanja deželnega zbora. Predlog ni takoj prišel na glasovanje. Kakor znano, je minister Severin hud in odločen nasprotnik nemških nacijonal-cev in narodnih socijalistov. Člani vlade med narodom Sestanka v Tuzli in Brčkem — Govori ministrov Frangeša, Preke in Maksimoviča Tuzla, 22. oktobra. 1. Ministri dr. Kumanrdi, Maksimovič, dr. Frangež, in Nikola Preka bo prispeli v Tuzlo davi ob 11-15. Na svojem potovanju so se ustavili tudi v Bosanskem Zvor-niku. V Tuzli ao jih sprejeli z velikim sijajem. Pred hotelom Bristolom jih je na kratko pozdravil podžupan Novakovič. Po pozdravu so ministre spremljali zastopniki oblasti in ljudstvo v veliko dvorano hotela, kjer je ob njihovi navzočnosti in ob prisotnosti bivših političnih prvakov župan Srčič otvoril sestanek e kratkim pozdravom. Sledili so govori zastopnikov mesta in okolice. O uradništvu Nato pa je povzel besedo minister dr. Frangež. Ker eo bile želje in zahteve, ki bo prišle do izraza na sestanku, slične zahtevam z drugih sestankov, je minister ponovil mnogo stvari, ki eo javnosti že znane. V njegovem govoru pa je bilo tudi nekaj novih momentov. Priznal je, da imajo banske uprave mnogo poslov, ker morajo opravljati tudi zadeve, ki niso le tekočega značaja, marveč ki so še ostale iz prejšnjih časov. Toda država ne more naložiti narodu novih davkov, da bi zvišala na ta način štovilo uradnikov, pa tudi sicer ji ni mogoče v okviru sedanjega budžeta najti za to potrebnih sredstev. Država mora rešita takšna vprašanja ne le z ozirom na en del države ali na eno banovino, marveč v korist vseh delov države. Tudi ni mogoče zahtevati od sedanjega režima, da bi vse to, kar je v desetih letih zamudilo ali opustilo, naenkrat rešilo. Zadružno delo Za tem je minister govoril o delu agrarne banke, o vprašanju zadrug in drugem. Glede zadrug je dejal, da bi ne smelo biti niti ene šole, poleg katere ne bi obstojala ena gospodarska šola, kajti vsak učitelj bi moral smatrati za 8-Ofjo d .ost, da o ..uje takšne gospodarske organzacije. Na noben način pa bi ne smele biti zadruge zasnovane na verskem ali plemenskem temelju, marveč bi sc morali družiti v njih vsi povprek, kakor nas druži vse povprek ena sama država, za katero je treba delovati v gospodarskem oziru baš s pomočjo zadrug. Napredek v narodnem zdravstvu Za ministrom dr. Frangešem je govoril minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preka, ki je dejal dem drugim: »V vsej naši državi je posvečena posebna skrb narodnemu zdravstvu. Zato so zgrajeni zdravstveni domovi, ambulance in bolnice, izvedena je sanacija vasi. Na svojem potovanju sem prišel v razne kraje in sem videl lepo organizacijo na tem polju. Najvažnejše pri tem pa je, da se je narod oprijel teh ustanov in da jih sam podpira. Naša država stoji glede zdravstvenih naprav na zavidljivi višini, kar ji priznava tudi tuji svet. Sloga in enotnost v vladi Nisem prvič v teh krajih. Poznam vas mnogo. Toda nikoli prej nisem mogel priti na kak skupni sestanek, kjer se ne bi bili delili na Srbe, Hrvate in Slovence in kjer se ne bi bili delili po veri in strankarskih pripadnosti. — Vsi smo lahko veseli, da nam je sedaj dana možnost, da gremo preko tega, kar se je dogajalo med nami celih deset let in kar nas je oviralo, da bi napredovali na kulturno-go-spodarskem polju in na utrjevanju naše skup- mo svojo produkcijo, kako najdemo nove vire dohodkov in kako si priborimo boljši položaj v narodu. In samo za fo vprašanje gre danes, ne pa za prejšnje prepire in pa osebna vprašanja. To državljansko spoznanje pa morajo vgojiti vsem ljudem naša drušlva in zato mora oživeti njih delovanje in zato morajo vsa kreniti na ono pravo pot, ki izhaja iz 6. januarja, pričetka vstajenja jugoslovanske misli. ne države. Vstal pa je oni, ki najbolj ljubi narod in državo. Danes smo v kraljevski vladi edini in enotni in zato pri našem delu ne delamo razlike po veri in plemenu. (Odobravanje.) Želimo ohraniti one pridobitve, ki smo jih dosegli s pomočjo naših bratov iz Srbije, ki so krvaveli ne samo za sebe, temveč tudi zato, da se z nami ujedinijo v veliki državi, kjer nam je zagotovljena boljša bodočnost. Ce bi kdo hotel napasti našo svobodo in našo domovino, smo vsi pripravljeni, da jo skupno junaško branimo (viharno odobravanje). Kakor je to naš narod vedno delal — viteško in junaško. Zato bratje, meščani, kmetje, pojdite tudi vi po oni poti, po kateri nas vodi naš kralj in po kateri smo šli tudi mi v vladi 1 (Odobravanje in vzklikanje kralju.) Enoten šolski pouk Nato je dobil besedo prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je govoril o prosvetnih razmerah v teh krajih in dejal: Vlada se zaveda, kaj pomeni izobraževanje naših narodnih slojev. Zaveda se, da je to življenska potreba in osnova narodnega blagostanja in splošnega napredka. Prizadevanje vlade v tej smeri je že danes veliko, pa bo v bodoče še močnejše in skrbnejše. To prizadevanje gre za tem, da se izenačijo naši šolski programi, naši učni načrti in šolske knjige, da bodo enotne v vseh krajih in da bo v njih isti nacijonalni duh, isti nacijonalni kult in enako obdelana naša zgodovina in da bo enotno učenje o naši skupnosti, našem narodu in državi. To prizadevanje, ki se danes še ne občuti dovolj, bo prav kmalu rodilo take uspehe, ki bodo zadovoljili naše težnje. Takrat bomo lahko z najvedrejšim zaupanjem gledali v našo veliko bodočnost.« Pozdravni brzojavki kralju in ministrskemu predsedniku Po tem govoru, ki so ga navzoči sprejeli z velikim odobravanjem, je predsednik zborovanje predlagal, da se odpošlje udanostna brzojavka N j. Vel. kralju in pozdravna brzojavka predsedniku vlade. Ob 13'30 je predsednik zaključil zborovanje. Ministri so nato odšli iz Tuzle v Brčko. Po poti so se v vaseh ustavljali in poslušali želje kmetov. V Brčko so prišli kmalu po petih. Tam je bil njim na čast postavljen slavolok z napisom: »Dobrodošli!« Po ulicah je ministre pozdravljala tisočglava množica, moški, ženske in šolski otroci. Pred občinskim domom je pozdravil ministre predsednik občine, nakar je godba zaigrala himno. Za pozdrav in sprejem se je zahvalil minister Kumanudi. Ministri so nato odšli v občinsko dvorano, kjer so jih zbrani prebivalci s predsednikom občine na čelu zopet pozdravili. Nato so govorili mnogi zastopniki ljudstva in naštevali želje in potrebe krajev. Odgovoril je minister Frajigeš, ki se je dotaknil izraženih želj in pritožb ter nato govoril o vzrokih gospodarske krize in posebej o ukrepih, s kr'e-rimi si naša država prizadeva rešiti to krizo. Frangešov govor je bil burno pozdravljen. Sinteza hrvatstva, srbstva in slovenstva Zadnji je govoril minister Nikola Preka, ki je v prvem delu svojega govora odgovarjal na poedine pripombe prejšnjih govornikov, v drugem delu svojega govora pa je govoril o duševnem razpoloženju naroda po 6. januarju. Poudarjal je, da je sedanja vlada vlada enakosti vseh in da je prišla na krmila po volji naroda. Današnji režim je sinteza hrvatstva, srbstva in slovenstva in zato naj poedine malenkosti ne spravijo naroda v zmoto. Vsi, ki ne bodo delali v duhu manifesta z dne 6. januarja, bodo za svoje delovanje odgovarjali, kakor zaslužijo. Zbor ministrov z narodom je bil zaključen ob 9. uri zvečer z glasnim vzklikanjem kralju in vladi. Nato se je vršil v hotelu »Posavina« banket, ki ga je priredila mestna občina in katerega se je udeležilo tudi večje število od' ličnih občanov. Mednarodni odmevi zatiranja manjšin v Italiji Pariz, 22. oktobra, n. Pariški listi se bavijo z akcijo, ki jo fašisti v Italiji pripravljajo proti Slovanom v Julijski Kraijni. »Petit Parisien« se čudi, kako morejo imeti fašisti drznost, da odkrito groze z uničenjem slovanske manjšine v Italiji. Liga za človeške pravice se pripravlja, da protestira proti projektirani kolonizaciji italijanskega elementa v julijski Krajini, ker bi se po pisanju fašističnih listov ta kolonizacija imela izvesti tako, da bi se slovansko prebivalstvo enostavno odstranilo s svojih posestev, ki jih hoče italijanska vlada nnsilno razlastiti in jih potem pokloniti italijanskim kolonistom, ki hi jih privedla iz južne Italije. Protifašistični list »Liberta« opozarja, da fašisti po tržaškem procesu trde, da v Italiji ni narodnih manjšin. V svojih listih pa odkrito naglašajo, da so vse vasi v Julijski Krajini naseljene s slovenskim elementom. Na drugi strani pa laskajo hitlerjevcem ter jim obetajo koncesije za Nemce na južnem Tirolskem. Ta dvoličnost fašistov kaže nestalnost fašistične politike in bojazen pred kakšnim iznenadenjem. Značilno je pri tem, da -fašistični listi v Italiji niso prinesli vesti, ki jo je objavil Hitlerjev organ, da ho Nemcem na Tirolskem dovoljeno otvarjati privatne nemške šole. Fašizem gotovo ne namerava zboljšati položaja nemške manjšine v Italiji, temveč so to samo jalove obljube, s katerimi naj bi hitlerjevci operirali v Nemčiji. »LibertA« spominja dalje na Mussolinijevo vedenje v času znanega diplomatskega spora z Nemčijo in Avstrijo zaradi preganjanja Nemcev na južnem Tirolskem. Meseca februarja 1926. je Mussolini v italijanskem parlamentu pri odgovoru na neki govor predsednika bavarske vlade odkrito poudarjal, da v Italiji ni nemške manjšine in da je vprašanje južne Tirolske rešeno z mirovno pogodbo. Nemce na južnem Tirolskem je Mussolini pri tej priliki primerjal z gozdnimi divjaki, ki s svojimi nečistimi nogami onečejajo mramorne hodnike veličastvene italijanske palače. Hkrati je takrat Mussolini napovedal, da se bo na južnem Tirolskem dosledno izvajala asimilacijska akcija v fašističnem slogu, da tako zgine ostanek barbarske invazije na italijansko ozemlje. Dalje piše »LibertA«, da je Mussolini v nekem svojem govoru podčrtal, da se fašistična Italija nikdar ne bo umaknila s svojih sedanjih mej, temveč da bi samo utegnila nesti italijanske zastave še dalje, nikakor pa ne prepustiti sedanjo mejo. Novi francoski vojaški ataše v Beogradu Pariz, 22. oktobra. AA. Brigadni general Le Petit je imenovan za francoskega vojaškega atašeja v Beogradu. Imenovanja in vpokojitve Beograd, 22. oktobra. AA. Z odlokom ministra prosvete sta postavljena za suplenta v 1/9 diplomira a, oziroma absolvirana lijaka filozofije Stanko Sever in Angela Mijučin, oba v Mariboru. Beograd, 22. oktobra. 1. Po odredbi prosvetnega ministra je bila učiteljica Jelica Slapšak II/3 postavljena za strokovno učiteljico na zasebno meščansko šolo v Ljubljani, profesor moškega učiteljišča v Mariboru 1/8 dr. Fran Žgcč pa je napredoval v 1/7. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na lastno prošnjo vpokojen dr. Pajdič Edvard, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Zaključek zasedanja vel. faš. sveta Rim, 22. oktobra. AA. Suoči je bila pod predsedstvom Mussolinija osma seja oktobrskega zasedanja velikega fašističnega sveta, kazprava se ie sukala o vprašaaju dokončne ureditve korporacijsko organizacije. Minister za. korporacije bo sestavil končni načrt novega sistematičnega zakona o korporacijskem gospodarskem sistemu. Piihodnje zased-ioje velikega faš'e*:čnega sveta bo januarja meseca. Vohunska afera v Romuniji Nove aretacije Bukarešta, 22. oktobra, n. Preiskava o vohunski aferi se energično nadaljuje. Včeraj je bil aretiran major Varzara iz vojnega ministrstva. Kakor so dognali, je bil ta že dolgo v službi sovjetske vlade in ji mnogokrat pošiljal dragocene podatke in informacije. Za to je dobil iz Moskve redno mesečno plačo. Včeraj je dopotovala z Dunaja gospa Auslender po poklicu inženjerka kemije. Ni še vedela, da so odkrili sovjetsko vohunsko skupino. Nastanila se je v hotelu »Splendtit«. Takoj po prihodu je bila aretirana. Ona je pisala pisma s kemično tinto. S seboj je prinesla karto Bukarešte in več pisem. Vojaški tožitelj je včeraj šel po vseh bukareških bankah in zaplenil vse vloge, ki so jih vložili vohuni. Danes so spustili iz zapora madjarskega inženjerja Laszloja, za katerega je dognano, da ni bil udeležen v vohunski aferi, temveč je bil samo kot strokovni tovariš v dobrih odnošajih s posameznimi člani vohunske organizacije. Židovski protesti proti Angliji Lonf^n, 22. oktobra. AA. Lord Melchett se je odpov.de’ svojemu položaju v židovski agenciji a Palestino v znak protesta proti hritski politiki. Tej ostavki se je pridružil blagajnik Felix Warburg. Položaj v Braziliji Rio de Janeiro, 22. oktobra. AA. O položaju v Braziliji se stekajo čedalje bolj protislovne vesti. Predsednik Louis je podpisal dekret, ki ž njim odreja zatvoritev bank do 30. novembra. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 22. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Sprva kratko izboljšanje vremena. V splošnem nagla sprememba s slabdm vremenom. Sledovi železne rude pri Ribnici Ruda vsebuje hidi aluminij in druge kovine — Za enkrat so kopanje rude ustavili Ribnica, 21. oktobra. Kakor smo že na kratko poročali, bo našli na Srednjem vrhu v Mali gori in Zimaricah pri Ribnici sledove železne rude. Prvi sledovi so kazali, da bi se izplačalo kopati naprej. Izkopali so več jam in našli nove žile železne rude, ki »o bile precej močne. Med železnimi skladi 80 našli tudi aluminijeve. Naredili so več poskusnih ja da določijo, kako globoko sega ruda. Na rudah bogati teren raziskuje neka franco-sko-angleška družba, pri kateri so pa tudi Jugoslovani. Rudo, ki so jo doslej izkopali, bodo izčistili, da dobe v njej se nahajajoče kovine, in to tudi, ” e kopalcem ne posreči več dobii novih žil. Po zadnjih vesteh se je družba, ki je začela S kopanjem železne rude na Srednjem vrhu, odločila, da ne bo kopala naprej, ker bi bil rudnik od kolodvora preveč oddaljen. Od Srednjega vrha vodi do Ribnice samo slaba gorska pot. Transport bi rudo zelo podražil. Zdi se, da ni še na razpolago potrebnega kapitala, da bi montirali vse potrebne stroje za kopanje rude in da bi uredili pot od najdišča do kolodvora. Stavbno gibanje v Litiji Letos so r Litiji »d"H mnogo Litija, oktobra. Znano je, da je v Litiji zelo težKo dobiti zdravo in 'neno stanova; je. To dejstvo je tuui prisililo marsikoga, da sl je sezidal hišo in se na ta način obvaroval pred vedno grozečo deloža-cijo. Visoka najemnina je tudi mnogo pripomogla, da se je v 1'tošnjem letu pri nas m^go zidalo. Najbolj se širi vzhodni del Litije, oz. m Frtiča na pobočju Sitarjevca. Tu si je sezidala visokopritlična hi'o trgovka ga. Elsnerjeva. Spodaj je prostor za skladišče, zgo' 4 . i enodružinsko stanovanje. V nepo .ednji bližini sr si sezidali pritlične hišice: železničar g Jokan, ga. Medičr upokojenka želez, uradnika, tovarniški delavec g. Bezgovšek in če\ljar g. Mlakar. Ves ta prostor, kjer so te hiše zidane, je bil preje občinska last, "ratna imenovana. Občina pa ga je dala ?0 izredno n1 i ceni za stavbene parcele, da bi na ta način vsaj malce omilila perečo stanovanjsko krizo. Zal pa je ta prostor precej vlažen in z južne strani zastrt s hribom ter bodo hiše vso zimo v senci. Od teh hiš je nanovo speljana pot direktno na glavno cesto. Druga skupina hiš pa je nastala istotako in pod enako ugodnimi pogoji na občinskem prostoru ob pokopališču. Enonadstropno hišo je tu sezidal g. Krhlikar in jo tudi že prodal gdč. Kuharjevi. Do ziine bosta izgotovljeni še enodružinski hiši g. Ludvigerja, sodnega eksekutorja v Litiji in g. Kobota, davčnega eksekutorja v Litiji. Ob glavni cesti, ki vodi iz Litije v Šmartno, je bilo letos dozidanih 5 novih stavb. Enonadstropno hišo si je zgradil zlatar g. Dermota, v kateri ima sedaj -že svoj obrtni lokal in lokal za strojno pletenje. Za obrtne prostore v pritličju je sezidana Judi enonadstropna hiša gdč. Gorenčeve. Za-d®j na hribčku si je postavil majhno enodru-insko hišico g. Repovž, paznik v Sitarjevcu. iik -b glavni cesti stoji letos zgrajena enonadstropna hiša čevljarskega mojstra g. M. Gernedel in tej skoro popolnoma enaka še hiša železniškega uslužbenca g. Iv. Primožiča. Vsega skupaj bo še letos dozidanih 13 novih hiš in od teh 5 enonadstropnih. Upajmo, da bo 8 tem vsaj malo omiljena stanovanjska kriza. I* seje ptujskega mestnega sveta Ptuj, 21. oktobra. Deveta redna javna seja občinskega sveta, ki 80 se je udeležili razven treh opravičenih vsi •nestni svetovalci, se je vršila dne 20. t. m. ob 1°. uri. Po prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje geje se je enoglasno in z navdušenjem sprejela zahvalna izjava češkemu narodu, ki nam je v zadnjih žalostnih dneh tako zvesto in bratsko ob strani stal. Zahvalno izjavo bo z drugimi slič-nimi ljubljanski župan na čehoslovaški narodni praznik dne 28. t. m. izročil čehoslovaškemu konzulu v Ljubljani. Nato se je odobril statut za mestno avto-pod-jetje, ki bo tvorili samostojno panogo mestnega gospodarstva pod vodstvom 7 članskega upravnega odbora. V ta odbor so bili izvoljeni za dobo e«ega leta 4 člani izmed občinskih svetnikov, in sicer župan Brenčič, svetnik dr. Fermevc, inž. Urbančič, šolski nadzornik Gorup, ki bodo zasto-Pali občino, ter 3 člani kot zastopniki petih tu-kojšnjih denarnih zavodov, ki so pri podjetju ^deleženi vsak s 50.000 Din, in sicer podžupan eri<'h, tajnik kmetske posojilnice Fras in rav-*'alelj ljubljanske kreditne banke Meglič. Obenem Se je sklenilo najetje posojila za to podjetje v *'>e8ku 500.000 Din. . Nadalje se je sklenilo, da se postavi na Florjanskem trgu tik spomenika električna ura, ki stala približno 6000 Din. — Ta bo nadomeščala rotovžko, čije popravilo bi bilo za sedanje stanje mestnih financ predrago. — V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Auer Adolf, Gabrijan “ttflovik in trafikant Leben, dočim se je dvema ^alijanskima državljanima slov. narodnosti zagotovil sprejem, če si pridobita jugoslovansko dr-zavljanstvo, — Pri slučajnostih je opozoril svet-dr. Salomun župana na ozkotirno privatno železnico Varaždin—Vinica, ki da jo namerava država iz strategičnih razlogov kupiti, normali-*jrati in podaljšati do glavne proge pri Ormožu. * redlagal je, naj bi g. župan kompetentno mesta Pod vrhom Sv. Ane je izkopanih kakih 10 jam, ki imajo obliko četverokota in so od 2 do 5 m globoke. Do plasti železa so prišli po nek'>d že v globini enega metra pod zemljo. Naleteli so tudi, kakor smo že omenili, na sledove aluminija in na rude, ki se dado uporabiti v barvni industriji. Železne plasti so pa prav močne in vse kaže, da bi se pridobivanje rude tu izplačalo. Iz Ribnice nam končno sporočajo, da so prenehali iskati rudo na Mali gori. Največ poskusnih jam so izkopali na Srednjem vrhu na zemljišču g. Kluna iz Gorenje vasi. Kopati sta začela g. Ilc in g. Bure iz Gorenje vasi za dnevno mezdo 75 Din. Izkopala sta dve jami. Potem so pa kopali delavci iz Kočevja in izkopali okoli 10 jam. V rudi je tudi 65% boksita, drugo je pa železo. Napovedana je komisija, ki bo preiskala kakovost rude. Ce bodo kdaj še nadaljevali s kopanjem, se še ne ve. Tu se pa širijo vesti, da je za kopanje Trboveljska družba, ki ii okupirano rudo vsebujoče zemljišče, kreditirala 4 milijone Din. Ribničani se zelio zanimajo za novo najdišče rude in upajo, da bodo t otvoritvijo rudnika v njih bližini dobili nov vir dohodikov in novo možnost zaslužka. v tej smeri zainteresiral, Ha bi se ta železnica podaljšala bodisi preko Zavrča, bodisi preko Hu-loz do Ptuja, kar bi ji dalo poleg strategične tudi gospodarsko veljavo. G. župan je obljubil, da se bo za stvar zavzel. — Po javni se je vršila še tajna seja, v kateri se je med drugimi razpravljalo tudi o nabavi municije za strelne vaje policistov. Vlomilec Rus je priznal velik vlom Člana vlomilske družbe Rus in Fak vlomila v stanovanje ravnatelja Planinška — Vlom, ki ni bil opažen Maribor, 22. oktobra. Kakor smo v torek poročali, so pri v Celju aretiranemu vlomilcu Francu Rusu našli dve zlati uri z zlato verižico. Policija je takoj vedela, da sta ukradeni, ni pa mogla ugotoviti kje, ker ni imela nobene take prijave. Skušala je tedaj od Rusa samega doznati, kje ju je ukradel. Po daljšem obotavljanju je Rus tudi priznal, da si ju je prisvojil na nepošten način, ni pa mogel povedati, čegavi sta;' vedel je samo po videzu za hišo, v katero je vlomil. Po tej izpovedbi so policijski organi odvedli Rusa v Aškerčevo ulico, kjer je pokazal na hiši št. 3 okno, skozi katero je 2. t. m. prišel v stanovanje. Tako se je ugotovilo, da je bila tatvina izvršena na škodo ravnatelja odvetniške pisarne bivšega ministra, g. dr. Vekoslava Kukovca, g. Planinška. Policijski organi so takoj obvestili Planinška o izsledenem vlomilcu, ta pa se je zelo začudil in ni o vlomu in tatvini pred tremi tedni ničesar vedel. Šele ko je videl obe uri in odprl predal svoje mize, ki je bil kakor po navadi dobro zaklenjen, je spoznal, da je bil zares okraden. Ugotovil pa je, da tat ni odnesel samo omenjenih dveh zlatih ur in verižice v vrednosti 2800 Din, ampak tudi razne vsote srebrnikov. Iz predala je zmanjkalo 50 do 60 srebrnih avstrijskih kron, več kovanega češkega in avstrijskega denarja ter 500 brazilijan-slcih raisov. Po tej ugotovitvi je Franc Rus priznal tudi tatvino srebrnikov in opisal, kako je vlom izvršil. Opazil je namreč, da je okno v Planin-škovo stanovanje odprto. Lotil se je zato takoj dela, splezal v sobo in odprl s svojimi ključi miznico, v kateri je na svoje lastno presenečenje dobil večji plen, kakor je pričakoval. Ko je obe uri, verižico in denar pospravil v svoje žepe, je miznico zopet zaprl in zaklenil ter se neopažen odstranil. G. Planinšek, ki ni imel navade češče odpirati svoje miznice, ni seveda ničesar opazil in ni sploh njčesar vedel o vlomu in tatvini. Vlomilec Franc Rus je tako sam odkril svoj vlom, priznal pa je pri nadaljnjem zaslišanju tudi, da je zares on vlomil v stanovanje g. Ben- TVORNKA CIKORIJI keja v isti Aškerčevi ulici, toda ne sam, ampak ob sodelovanju Ivana Faka. Tako so naposled pojasnjeni vsi vlomi, katerih je policija osumila to zloglasno in nevarno četvorico. Verjetno pa je, da bodo aretiranci priznali še druge zločine, ki doslej še niso pojasnjeni. Pri Rusu so našli tudi žepni nož, ki je bil istotako nekje ukraden. Kolesar povozil dečka Brezobzirnost in surovost neprevidnega kolesarja Jesenice, 20. oktobra. Ni še teden dni, odkar smo poročali o hudi kolesarski nesreči, ki se je pripetila tovarniškemu delavcu g. Štefanu Nemcu, ki je pred kratkim padel v največjem diru s kolesa ter se močno poškodoval po glavi in si pretresel možgane. Opozarjali smo že neštetokrat, naj bi vsi vozači, kakor kolesarji vozili počasneje in previdnejše, zlasti po cestah in klancih, kjer je velik promet; toda do sedaj vse zaman. Priporočali bi našim varnostnim organom, da bi vse neprevidne in brezvestne kolesarje, ki zakrivijo nesrečo v lahkomiselnosti, najstrožje kaznovali. Okrutnost nekaterih kolesarjev je celo tako brezmejna, da se navadno niti ne zmenijo za svojo žrtev. Pred kratkim je neki delavec, uslužben pri KID na Jesenicah, vračajoč se ob pol 5. popoldne iz službe, povozil štiriletnega dečka Joška Pogačnika, sina strojnika g. Ferdinanda Pogačnika. Brezvestni kolesar jo je jadrno odkuril, ne da bi se zmenil za žrtev. Ponesrečeni deček je obležal nezavesten na tleh ter dobil, občutne poškodbe na glavi in rokah. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik. Ker so kolesarske nesreče v našem kraju skoro na dnevnem redu, je res skrajni čas, da se kolesarji spametujejo ter vozijo po klancu od Sokolskega doma do pošte na Savi počasneje in previdneje I Nesreča pri delu Bled, 21. oktobra. Kakor znano se bo Grand-hotel Toplice v letošnji gradbeni seziji silno povečal. Sedanji hotel bodo dvignili za tri nadstropja, poleg tega bodo vzdolž ceste prizidali nad bazenom in še dalje popolnoma novo ogromno petnadstropno stavbo, ki bo nudila tujcem največjo udobnost. Teren ob jezeru je nepripraven za gradbo, ker obstoja povečini iz gline in blata, zato zabijajo delavci dolge hrastove pilote v zemljo. Vsak pilot z betonom lahko nosi komaj osem ton teže, zato morajo stati piloti gosto drug poleg drugega. Zanimivo je opazovati delavce pri zabijanju teh stebrov v zemljo. Na visokem pokončnem stebru je na vrhu pritrjen škripec, po Čigar žlebu je speljana vrv. Konec vrvi je obtežen s približno 110 kg težkim ovnom, drugi konec pa je razpreden v kakih 15 vrvi, s katerimi dvigajo delavci breme visoko po stebru na vzgor, da pada s čim večjo silo na glavo pilota. Dviganje ovna se vrši v taktu »za svobodo«, »za pravico«, »za plačilo« in pevaje v izbranih akordih najraznovrstnejše slovenske narodne pesmi, ki vzpodbujajo delavce pri delu. Pri tem poslu se je danes zjutraj zopet ponesrečil neki delavec. Hoteč dobiti boljši prostor, odkoder bi z večjo silo dvigal ovna, se je temu preveč približal ter iz bogsigavedi kakšnega vzroka dal nogo na glavo pilota, kjer ga le 110 kg težak oven udaril na palec ter mu ga, dasi je bil obut, skoro popolnoma zmečkal. Ponesrečencu je nudil domači okrožni zdravnik prvo pomoč. S papriko je zabrisal za seboj sledove Drzen vlom v mlekarno. — Premeten vlomilec jo odnesel 6000 Din Št. Rupert, 21. oktobra. Odkar so spomladi ujeli in zaprli dolenjskega Čarugo in šibo božjo razbojnika Moleta, je Mo pri nas mir. Strah pred tatovi je nekoliko polegel. Sledila je pa sezona požarov, ki je trajala vso pomlad. Neznan požigalec je uničil mnogim gospodarjem hiše in gospodarska poslopja. Zato si je vas postavila nočnega čuvaja, ki pridno prepeva ure vsako noč. A kljub temu je v ponedeljek zjutraj presenetil našo dolino vlomilec v mlekarno, podružnico Zveze slovenskih mlekarn. Delovodja v mlekarni g. Josip Us je opazil pred mlekarno posuto papriko. Ko pa je vstopil v mlekarno, pa je videl, da je bil izvršen vlom. Delovodja je prejšnji dan prejel od centrale denar za izplačevanje. Shranjenega je imel v ročni blagajni v skladišču mlekarne. Skozi troja vrata, ki so bila dobro zaprta, je vlomilec prišel v skladišče, z dletom je odprl blagajno, kjer je bilo čez 600 Din in jo izpraznil. Odnesel pa je tudi kovan denar, ki ga je imel delovodja v aktovki. Da bi preprečil vsako sled, zlasti 2a policijskega psa, je vlomilec posul prostor pred mlekarno in vse ključavnice s papriko. Vlomilec je moral natančno poznati prostore mlekarne in je tudi vedel, da je prejel delovodja denar. Zato bo kmalu tam, kamor spada ker so varnostni organi pričeli z energičnim zasledovanjem. Razširjajte Jugoslovana! Vrhnika Obisk. V sredo je obiskal Vrhniko IV. razren ženske realne gimnazije v Lju , ni pod vod stvom profesorice gdč. Vere Pirčeve in si ogle dal Cankarjev spomenik, rojstno hišo in bližnje naše znamenitosti. Mlekarska zadruga na Vrhniki javlja, da 8< bo vršil v nedeljo 26. t. m. izredni občni zbor a Rokodelskem domu, in sicer ob 3. uri popoldne Ker je bil ta občni zbor sklican radi zelo važ nih zadev, so udje vabljeni, da se tega v kai največjem številu udeleže. Zgradarinske prijave bodo pobirali še do kon ca tega meseca, in sicer v občinskem uradu ni' Vrhniki Litija Nezgoda. Otroci v delavski koloniji Stavbe so se igrali v parku. Zlezli so na klop in skakali drug za drugim na zemljo. Petletnemu Filipu Spissu pa je pri skoku spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. Starši so ga odnesli k zdravniku dr. Ukmarju, ki je dečku uravnal zlomljeno roko in jo obvezal. Godbeni odbor. Godbeniki gasilnega društva \ Litiji so si izvolili sledeči godbeni odbor: ka pelnik g. J. Kelcmenič, predsednik g. Peterca, podpredsednik g. D. Brilli, tajnik g. Zapušek, blagajnik g. Jereb. Hrastnik Tatvina ure. V podstrešju Drnovškove hiš« (gostilne Domitrovič) je imel Ferenčev zidai Brenčič shranjeno uro, ki je pa dobila — noge Ker ni mogel do ure nihče drug kakor — po zidarjevi izjavi — kleparski pomočnik in učenec, ki sta popravljala tisti dan strešne žlebove, st« za enkrat^ ta vdana slabemu glasu. Če se bosta tega madeža otresla in ga naprtila komu drugemu, nas bo samo veselilo. Pomota. Tu smo mislili pred dvema dnevoma, da smo na sledu ljubljanskim morilcem. Neka gospa je videla dva tujca na motorju, katerih eden je imel močne, črne brke. Ko je stopil z motorja, si je pa te brke snel ter jih ogledoval, potem pa zopet nataknil pod nos. Dognalo se je, da ji ta čudni ptič sin znanega dolskega posestnika. Ji priden, le gotove dni rad malo ponorčuje. Hrastnik. Pri našem rudniku se je zadnji čat odredilo, da ne dobi nihče več malih množin premoga kosovca, niti za drag denar ne. Le celi vagoni so na razpolago! Doslej je dobiva' vsak zasebnik po en ali dva vozička debelega premoga, kakor je pač imel denarja na razpo iago, sedaj bo pa moral kupovati droben pre mog »kockovec« ali »orehovec«, ki, kakor znano, v peči nič ne zaleže, ker zgori prehitro. Ljub ljančan si bo odslej še lahko privoščil kurjavo z debelim premogom, Hrastničan pa, kateremu uničuje podjetje tla pod nogami, ga pa ne bo dobil. Mi smo mnenja, da bi vsaj domačinov m bilo treba šikanirati s takimi čudnimi »odred bami« Laško Izredni občni zbor Obrtnega društva. V ne deljo 12. oktobra je imelo naše obrtno društve v hotelu Tadina svoj izredni občni zbor, ki jf bil prav dobro obiskan. Od dravske zveze obrt nih društev so prišli iz Celja gg. zborničn1' svetnik Golčar, glavni tajnik Lečnik, poslovni tajnik Žabkar, obrtni veteran Ivan Rebek in predsednik preiskuševalne komisije Zoher. Dru štveni predsednik g. Blaž Zupanc je v obširnem poročilu opisal lOletno društveno delovanje \ gospodarskem, vzgojevalnem in kulturnem delo krogu, kar je vzbujalo splošno navdušenje. So glasno so se odobrili udanostni in zahvalni do pisi Nj. Vel. kralju, banski upravi in Zbornici TOI. Ž navdušenjem se je izvolilo za častnega člana načelnika obrtne zveze gosp. Josipa Rebeka iz Ljubljane; gosp. Ivan Rebek je obširno referiral o ustanovitvi produktivnih zadrug ir pri nadomestilnih volitvah so bili izvoljeni gg.: Šipek Josip, Klepej Rudolf in Novšak Josip v odbor. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek 23. okt.: »Pravljica o rajski ptici«. — Red B. Petek, 24. oktobra: zaprto. Sobota, 25. oktobra: »Mladoletje«. — Red D. Nedelja, 26. oktobra: ob 15. uri »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven, ob 20. uri »Razbojniki«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek 23. okt.: »Vesela vojna.« Red E Petek, 24. oktobra: zaprto. Sobota, 25. oktobra: »Knez Igor«. Red B. Nedelja, 26. oktobra: ob 15. uri »Vesela vojna«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih ce nah. Izven. ob 20. uri »Moč usode«, premijera. Izven. Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto. * Opera. Opereta »Vesela vojna«, eno najlepših Straussovih del, se uprizori danes, v četrtek (zs abonente reda E). Zasedba običajna. Drama »Pravljica o rajski ptici« se ponovi nocoj 23. t. m. Začetek ob 8. zvečer. Zasedba običajna Red B. * NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORI Četrtek, 23. oktobra ob 20. uri: »Sen kresni noči«. Ab. C. Kuponi. Povišane dramski cene. Petek, 24. oktobra: zaprto. * Otvoritvena predstava v celjskem Mestnem gledališču v torek zvečer je ob popolnoma raz prodani hiši doživela velik uspeh. Člani Dra matičnega društva so Tolstega dramo »Živi mrtvec« z zanosom in dobrim razumevanjem igrali. Podrobno poročilo še objavimo. Želeti je, da se predstava kako nedeljo popoldan po novi, da bi si jo ogledali zunanji posetniki in oni. ki v torek niso več dobili vstonnio. Stran 4 a , -.-.ns w,-aL^rrriaBrmarr. 'JUGOSLOVAN G vesfi — Karadjordje še ni ves popravljen. V nedeljo je priplul na Sušak parnik Karadjordje. Straža ni pustila nikogar v pristanišče. Iz ra-zumijivh razlogov prihod parnika niso svečano proslavili. Pozneje si je pa popravljeni parnik ogledalo mnogo ljudi. Železne konstrukcije, ki so bile prebite ob trčenju, so vse popravljene, popravili morajo samo še lesene dele na parniku. Cim bodo tudi ta dela v redu, bo Karadjordje zopet redno vozil na svoji progi. — Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani se je s svojim tajništvom preselilo iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici št. 7 v nove prostore v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica št. 27. Društena pisarna je zavzela v zadnjem času tak razmah, da so dolgoletni prostori postali pretesni in je bila zato preselitev v nove prostore nujno potrebna. — Ugodna prodaja pšenice. V pondeljek, dne 27. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo prodalo na javni dražbi v skladišču »Kmetijske družbe«, Turjaški trg št. 3, Ljubljana okrog 1300 kg dobre pšenice za mletev. Kupci naj skrbe za vreče sami. Vsklicna cena 1 Din 60 par za kg. — Poroka starega para. V Srbobranu sta se poročila te dni 82 let stari Henrik Spis in Tereza Falkenstein, ki ji je nič manj ko 73 let. Vsekakor sta se pozno odločila za zakonski jarem. — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Volkovi v okolici Sinja. V okolici Sinja je vedno več volkov. Te dni so poklali v Mojan-ai več glav d rohnioe kmetu Mandamu in 5 konj ter 6 oslov nekemu kmetu v Turjacih. — Obilen lov sardel. Iz Splita poročajo, da je zadnje dni lov na sardele poseben obilen. Ob mirnem morju in svetli noči so ribiči polovili v okolici Komiiže okoli 3 vagone sardel. Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. — Oropana cerkev. Neznani vlomilci so vlomili v cerkev na otoku Salti pri Splitu. Odnesli so samo vrednostne predmete, ki so jih cerkvi darovali verniki ob zaobljubah, kakor prstane, uhane itd. Cerkvene posode so pustili na miru. — Pobegli razbojnik se je sam javil. Iz Mitroviče poročajo, da se je te dni javil v kaznilnici mani razbojnik Marko Podnar, ki je bil obsojen na 20 let ječe in je nato pobegnil iz kaznilnice. Pobegnil je s svojim bratom, ki je bil tudi obsojen na dolgoletno ječo. Na begu sta ustrelila orožnika. Brat si je nato sam končal življenje s samomorom. Marko se je pa skesal in se vrnil v kaznilnico. — Drzen vlom v Osijeku. Osiješka policija neumorno išče drzne vlomilce, ki so vlomili v trgovino z žitom Hermana Scheina. Vlomilci 90 vlomili vrata v pisarno in odprli z modernim vlomilskim orodjem zidno blagajno, iz katere so odnesli 9000 Din gotovine in za 13.000 vrednostnih papirjev. Detektivi so preiskali vse, toda kakih sledov za vlomilci niso dobili. Vlomilci so imeli na rokah rokavice. Zdii se, da niso iz Osijeka, temveč so prišli iz okolice in so najbrže isti, ki so že lani izvršili velik vlom v Osijeku. — Usoda na smrt obsojenega ujetnika. V Banjaluko je prišel neki Peter Lazar, rodom iz neke vasi pri Bmjavoru. Leta 1915. je bil ujet v Galiciji. V ujetništvu je bil do prevrata, potem so ga pa bolševiki obsodili na smrt. Po naključju se je rešil in odpotoval v domovino. Skrivoma je potoval pod vagoni in srečno prekoračil mejo ter prišel v Jugoslavijo. Končno je po napornem potovanju prišel v domačo vas, kjer je pa našel namesto doma pogorišče. Tudi družine ni bilo več v vasi. Zvedel je, da je odpotovala v Banjaluko. Zato je odpotoval tja, kjer zdaj išče ženo in otroke. — Strašen konec pctošolsko ljubezni. V neki vasi pri Sremski Mitroviči je živel Miško Santa, ki je Obiskovali gimnazijo, potem pa prevzel očetov mlin. Kot gimnazijec se je zaljubil v gimnazijko Damjanko, ki je letos maturirala in se odločila, da bo nadaljevala študije na univerzi. Miško je pa hotel, da se poročita. Dekle ni hotelo mlinarja za moža. Zato je ta ljubezen pred dnevi žalostno končala. Miško je ljubico počakal, ko se je vračala domov v spremstvu matere in dveh prijateljic, in Je na njo ustrelil ter jo zadel v prsa. Nato Je pognal kroglo še sebi v prsa. Ker ni bil takoj mirtev, je sprožil še drugič, in si pognal kroglo v srce. Kmalu nato je v bolnici umrl. Samomor slovenskega dijaka v Gospiču Iz Gospiča poročajo o samomoru slovenskega dijaka Vilka Simerla. Bil je učenec 4. razreda učiteljišča. V ponedeljek ob prihodu splitskega vlaka je prišel na kolodvor in se vrgel pod vlak. Bil je na mestu mrtev. Preden je prišel v Gospič, je obiskoval učiteljišče v Čakovcu. Bil je med tovariši zelo priljubljen. Sicer je pa živel rad sam zase in je bil uglajenega in finega značaja. Zadnje čase je bil zelo apatičen in melanholičen. V stanju hude melanholije je tudi izvršil samomor, ki je vzbudil v mestu veliko iznenadenje. Njegov oče g. Simerl, višji sodni oficijal v Šoštanju, je prejel brzojavko o nenadni smrti sina v ponedeljek zvečer. Nesrečni rodbini naše globoko sožalje! £>j ubijam a Četrtek, dne 23. oktobra 1930. Kapistran. Pravoslavni: dne 10. oktobra 1930. Živka. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesta in Hočevar v šiški. * ■ Minister Preka bo prisostvoval blagoslovitvi temeljev palače Pokojninskega zavoda. Ob posetu predsednika Pokojninskega zavoda g. Vekoslava Vrtovca pri g. ministru za soci-jaioo politiko in narodno zdravje goep. Nikoli Preki je gospod minister obljubil, da bo oseb-n prisostvoval blagoslovitvi in polaganju temeljnega kamena visoke zgradbe Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajevi ulica, ki bo v torek, dne 28. t. m. opoldne. Ob tej priliki se vrši ob 11. uri predpoldne ob navzočnosti g. ministra v slavnostni dvorani zbornice za trgovino, obrt in industrijo svečana seja načelstva Pokojninskega zavoda. ■ Sokol I., Ljubljana-Tabor vabi vse nove člane in članice, za katere velja 6-mesečna poskusna doba, k drugemu predavanju o »Sokolski ideji«, ki se bo vršilo v nedeljo 26. oktobra od 9.—10. ure dopoldne v Sokolskem domu na Taboru, I. nadstropje, leva stranska dvorana (vhod z Vrhovčeve ulice). Udeležba obvezna. — Uprava. ■ Zanimivo predavanje o Bayrcuthu in Wagnerjevih operah, ki se dajejo na tamoš-njem gledališču, bo v ponedeljek 27. t. m. zvečer ob 20. uri v dvorani Kazine. Predava najodličnejši poznavalec Wagnerjevih del publi-oist, kritik in umetnostni zgodovinar dr. Oto Hogl. Predavanje pojasnjuje veliko število skiop-tičnih slik. Natančno se bomo seznanili o načinu in podrobnosti dela v Bayreuithu, tem svetovno znanem mestu, kjer se v najidealnejši obliki dajejo opere velikega nemškega reformatorja. Vabimo vse prijatelje glasbe, predvsem prijatelje našega gledališča, da poselijo to velezanimivo predavanje. Prireditelja predavanja sta Savez Muzičara in Udruženje gledaliških igralcev, pododbora v Ljubljani. Vstopnice od 12 Din navzdol bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. ■ Prijave. Na policiji je bilo prijavljenih 9 oseb zaradi kaljenja nočnega miru, 3 osebe zaradi kršenja avtopredpisov in 2 osebi zaradi kršenja cestno-policijskega reda. ■ Sobno streljanje. Oblastna strelska družina bo imela v petek 24. t. m. ob 20. uri sobno streljanje v hotelu Lloyd (steklena dvorana). Za člane udeležba obvezna. Ljubitelje strelskega športa najuljudnejše vabimo, da se udeleže streljanja. ■ Poskus samomora. Brezposelna služkinja Rozalija Primožič iz Radeč pri Zidanem mostu je hotela v ponedeljek 21. t. m. ob 7j£ izvršiti samomor na ta način, da je hotela skočiti pri železniškem prehodu na Dunajski cesti pod vlak, ki odhaja ob tem času v Kamnik. V zadnjem hipu, ko Je bil vlak oddaljen le še par metrov, sta priskočila železniški čuvaj Stanič in višji stražnik Grabar Jakob ter sta nesreč-nioo potegnila s tira. Omenjeni stražnik je pripeljal Pnimožičevo na policijo, kjer je bila kasneje izročena materi Mariji in bratu Ivanu, ki sta jo hotela oddati v ljubljansko bolnico, ker že dalj časa trpi na nevrasteniji. V bolnici ni bila zaradi pomanjkanja prostora sprejeta, zato sta jo odpeljala najprej k zdravniku, nato pa nazaj domov v Radeče. ■ Surovost. Stražnik Mlakar Jakob je prijavil na policiji posestnika Rome Janeza iz Gro-suplja, ker je imel v ponedeljek 21. t. m. na vozu zvezanega prašiča tako močno, da se mu je vrv zajedla globoko v kožo. Rome se opravičuje s tem, da prašič ni bil njegov in da ga je vozil za nekega trgovoa z Rudnika. — Hlapec Demšar Ivan je bil prijavljen na policiji pj ravnatelju mestne klavnice v Ljubljani, ker je dne 20. t. m. neusmiljeno pretepal v hlevu mestne klavnice vola. Prejel bo zasluženo kazen. ftlapihov m Ogledi časnikarjev. Mariborski časnikarji bodo v kratkem pričeli z nadaljevanjem ogle-dov. tukai8nJlh industrijskih in drugih sličnih podjetij. Najprej nameravajo posetiti pivovarno »Union«. m Nove telefonske zveze Maribora z Avstrijo. Z dnem 25. t. m. se otvorijo nove telefonske relacije Maribor—Aspang, Maribor ZObern pri Aspangu in Maribor—Schlag pri ZObernu. m Nalezljive bolezni. V času od 15. do 21. t. m. so v Mariboru obolele na nalezljivih boleznih 4 osebe, 3 na davici In 1 na šenu. m Trg v sredo. Včerajšnji trg je bil bolj slabo založen In obiskan. Krompirja, zeljnatih glav in čebule Je bilo samo troje vozov, sadja celo le dva. Prvič se je pojavilo koruzno lubje; kmetje so ga pripeljali 8 vozove in ga prodajali po 15—20 Din za vrečo. Sadje je stalo: jabolka 6—14, hruške 8—14, kostanj sirov 8—4, pečen 6—7, zajci 88—60 Din, ščuke 20—25 Din kilogram. m Aleksandrova cesta. Aleksandrova cesta je najvažnejša mariborska prometna žila, njeno stanje pa ni najboljše in najlepše. Sedaj bo sicer boljše razsvetljena kakor je bila doslej, bilo bi pa nujno potrebno, da bi se v vsej širini asfaltirali pločniki za pešce na severni strani. Tako bi od Cankarjeve ulice do Trga svobode dobili najlepšo promenado. Želeti bi tedaj bilo, da bi občina čimprej proučila to nujno vprašanje. m Podaljšanje Koroščeve ulice. Z odstranitvijo stare hiše na zahodnem koncu se je Koroščeva ulica letos podaljšala preko Vrbanove ceste mimo kolonije novih vil. Te dni se na tem križišču izvršujejo še zadnja dela. S tem je ta mestna periferija dobila docela novo lice. m Smrt. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Jakob Nedelko, Cerkvenik, 71 let; Angela Rusova, žena orožniškega narednika, 29 let; Roza Kneževičeva, rojena Kutinova, žena trgovca, 52 let; Terezija Rudlova, rojena Drozgova, posestnica, 70 let; Marta Vogrinčeva, zasebnica, 20 let; Nežika Vodnikova, služkinja, 21 let; Cecilija Menhardova, rojena Rauerjeva, vdova po čevljarju, 54 let; Tomaž Puconja, železničar, 56 let; Ivan Wressner, veleposestnik, 53 let; Ivan Spandl, pismonoša, 77 let; Konrad Kolar, sin mesarja, 2 leti in Elizabeta Silova, rojena Cviterjeva, žena železničarja, stara 71 let. Naj v miru počivajo! m Delavske predstave v gledališču. Narodno gledališče bo tudi v letošnji sezoni uvedlo delavske predstave po zelo znižanih cenah. Po dosedanjem načrtu bo vsak mesec po ena taka predstava. Kaj pa je s predstavami za okoliško prebivalstvo, ki so se svoječasno nameravala uvesti? Škoda je tudi, da letos ni več stalnih obiskovalcev iz Sv. Lenarta, Ruš in Slovenske Bistrice. m Od doma je izginila. Posestnica Mimi Po-dričnikova v Koroščevi ulici je javila policiji, da je 21. t. m. popoldne izginila njena 65 let stara hišnica Ana Šenigova in se še ni vrnila. m Napad na Dravskem polju. V torek so neznanci napadli na cesti proti Mariboru 231etne-ga delavca Ivana Furka. Vrgli so ga s kolesa in tako pretepli, da je moral v bolnico. Vzrok še ni znan. m Posledice novega vina. V nedeljo 19. t. m. so blagoslovili cerkvico pri Sv. Marjeti, podružnico slovenjebistriške fare. Zbralo -e je izrelno mnogo ljudstva iz vseh krajev. Godba iz Slov. Bistric-> je igrala in pili so novo vino, nekateri tudi preveč. Ko je bila zabava na višku, je nenadoma planil avstrijski državljan Jungwirt na svojega soseda Dragota Marenca, posestniškega sina iz Gornje Poljskave in ga pričel obdelovati z nožem, češ da mu je ukradel uro. Ma-renc je dobil več ran. Jungwirta so orožniki izročili sodišču v Slov. Bistrici. — Tudi v Mo-stečnem pri Makolah so se v gostilni Lesjak fantje poslednjo nedeljo pri novem vinu stepli in obdelali. Trije r o bili težko ranjeni, med njimi posestnik Kolar. Vse tri ranjence so prepeljali v bolnico. Uboj v Slovenskih goricah V torek zvečer so v Vanelini pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah iz še neznanih vzrokov razgrajali fantje pred hišo posestnika Franca Vogrina. Da jih pomiri ali odpodi, je stopil Vogrin naposled na cesto, tu pa so ga razgrajači nenadoma napadli, da se ni mogel niti braniti niti umakniti. Eden izmed njih ga Je pri tem tako silovito udaril po glavi, da se je Vogrin takoj zgrudil na tla in kmalu na to umrl. Orožništvo, ki je bilo o uboju obveščeno, je takoj pričelo poizvedovati in zasledovati ubo-jico, a ga doslej še ni našlo. Opazovalnica za umobolne V Mariboru doslej nismo imeli zavoda, ki bi sprejemal umobolne. Tako so se tl reveži navadno spravljali v policijske zapore. Sedaj se bo pa pri splošni bolnici vendar zgradil tudi objekt, v katerem bo nameščena opazovalnica za umobolne. Z deli bodo pričeli spomladi. Celje * Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem okraju bo v soboto 25. oktobra in sicer od 9. do 12. ure predpoldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne Veršnika In od 14. do 17. ure popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. — Načelstvo. * Nov transformator na Ostrožnem, ki so ga v zadnjih dneh dovršili, so preteklo nedeljo blagoslovili. Tako so prebivalci končno le dobili toli potrebno in zaželjeno električno luč. * Asfaltiranje Krekovega trga je zopet zastalo. Sicer je že večina trga asfaltirana in čaka samo še majhen prostor dovršitve. Zato je tem bolj nerazumljivo, zakaj z delom odlašajo. * Vodnjak na Dečkovem trgu. Po svoječas-nem sklepu občinske uprave so začeli te dni popravljati vodnjak ob zidu vojašnice Kralja Petra na Dečkovem trgu. Vodnjak bo dobival vodo iz vodovoda. Slične vodnjake bodo postavili še na nekaterih drugih krajih mesta. * Radi prepovedanega povratka v Celje, odkoder je bil za nedoločen čas izgnan, je bil v torek aretiran brezposelni ključavničarski pomočnik Friderik K. Prišel je k nekemu zlatarju prosit dela, zlatarju pa se je zdel sumljiv in je obvestil policijo. * Najdene nogavice. V torek zvečer ob 21. uri sta bila na Glavnem trgu na dveh različnih krajih najdena dva zavoja, v katerih so bile svilene ženske nogavice rjave barve. V enem zavoju je bilo šest parov, v drugem pa dva para. Ker se Je ta dan vršil sejm v Celju, je menda nogavice izgubil kak zunanji sejmar, ki naj javi izgubo predstojništvu mestne policije v Celju. Četrtek, 23. oktobra 1930'. "•"■m HrrjuMU. aan——re rsaammmmmmmammammmcBmammmmaBB Škofja Loka Dvoje predavanj se je vršilo pretekli teden pri Sokolu v Škofji Loki in v Ratečah. V četr tek zvečer se je zbralo sokolsko članstvo \ predavalnici osnovno šole v Retečali k preda vanju o smernicah, ciljih in namenih sokolstva. Predavatelj br. Debeljak je snov temeljito in nazorno obdelal, potem ko se je v priložnostnem nagovoru spominjal slovenske Koroške. Člani reteške čete so izvajanjem z zanimanjem sledili. — V soboto pa je predavatelj ZKD g. Vladimir Kravos popeljal škofjeloško članstvo v Avstralijo in Polinezijo. Izva-nja so izpopolnjevale skioptične slike. V četrtek predava v Ratečah g. Franjo Dolžan o postanku sveta; v Škofji Loki pa predavanje ta teden zaradi češkoslovaško-jugoslovanskega večera odpade. Nov zvon dobi gorska podružnica škofjeloške fare pri Sv. Ožboltu. Velikana 1500 kg so spravili po strmih potih, lazih in rebrih s precejšnjim trudom k cerkvici. Češkoslovaško-jugoslovenski večer se vrši nepreklicno 25. oktobra v vseh prostorih Sokolskega doma ob 20. uri. Poleg nagovorov je na programu svečane akademije nastop pevskega zbora in salonskega orkestra. Celotni večer bo izveden v duhu prisrčne slovanske vzajemnosti in solidnosti do Čehoslovakov, ki so se vprav v preteklih tednih ponovno izkazali kot naši najboljši prijatelji. V septembru so umrli v škofjeloškem okraju: Jelenc Jurij, vžitkar iz Lajš št. 3.; Pintar Katarina, vžitkarica v Podblici št. 29.; Prezelj Barbara, služkinja v Podlonku št. 4.; Berce Minca, služkinja na Studenem št. 4.; Marinšek Albina, posestnikova hči iz Nemiij št. 6.; Nastran Jožefa, kočarjeva hči iz Selc nad Škofjo Loko št. 80.; Rant Jera, delavka v Dolenji vasi št. 51.; Podobnik Frančiška, vžitkarica v Koprivniku št. 29.; Benedičič Jože, posestnik v Martinj vrhu št. 16.; Prezelj Jožefa, gostačeva hči v Davči št. 43.; Osenk Gregor, občinski revež na Zalemlgu; Vrhovšek Valentin, berač na Zalemlogu; Frelih Marija, kajžarjeva žena iz Potoka št. 4.; Bernard Marjana, gostja pri Sv. Duhu št. 47.; Kokalj Franc, vžitkar iz Rovt št. 35.; Kržar Marija, kolarjeva hči iz Železnikov št. 28.; Demšar Elizabeta, zasebnica v Železni-1:0’ št. 11.; Miklavčič Marija, prevžitkarica v Kopačnici št. 3.; Dolenc Apolonija, vžitkarica v Gabrovem št. 2.; Kalan Jera, vdova dninarja v Sv. Barbari št. 12.; Platiša Jera, posestnikova žena v Stanišah št. 4.; Hafner Franc, vpok. progovni mojster na Suhi št. 37.; Florjančič Neža, vžitkarica v Škofji Loki št. 18.; Prevodnik Fr., posestnik v Breznici št. 4.; Hartman Katarina, vžitkarica na Suhi št. 22.; štajer Katarina, posestnikova žena na Suhi št. 9.; Rihtaršič Elizabeta, posestnikova žena na Trbiji št. 16.; T-v-čar Peter, gostač v Podobenem št. 1.; Križnar Ernesta, pose^nikova hči iz Delnic št. 4.; Krj-žnar Metod, posestnikov sin iz Delnic št. 17.; Peternel Alojzij, pos. sin v Gorenjem Brdu št. 4.; Dolenc Ana, posestnikova hči iz Gabrške gore št. 4; Jenko Marija, posestnica v Gorenji vasi št. 19.; Alič Jožef, posestnikov sin na Godešiču št. 11.; Krajnik Tomaž, posestnikov sin na Godešiču št. 46.; Bertoncelj Helena, delavca žena na Codešiču št. 13. in Škrt Emilijan, posestnikov sin v Volaki št. 20. O starološkcin spomeniku in njega izdelavi izvemo naslednje podrobnosti: Vojaka in pieta na podstavku ni izdelal ing. art. I. Pengov, temveč njegov brat kipar Božidar Pengov. Pri tvrdki Alojzija Vodnika v Ljubljani je bil kip samo spunktiran; čista izpeljava figure, kakor kakor tudi pieta v kamnu pa je izključno delo g. Pengova. Toliko ugotavljamo resnici na ljubo. — V ostalem pripravljalni odbor ža postavitev spomenika v Stari Loki s predpripravami pohiteva, da bo žalna manifestacija čim lepši izraz toplih čustev, ki jih gojijo preostali do vojnih žrtev. Izdelan je podrobni program, ki ga pravočasno objavimo v informacijo številnim zunanjim gostom, ki prihite iz vsega škofjeloškega okraja k svečanosti. Pozdrav in slavnostni nagovor bo Imel vojni kurat gosp. Bonač. Jesenice Popravilo ceste. Državna cesta proti Hrušici Ima sila strm klanec, tkzv. Kopavnik, ki je združen s precej močnim ovinkom. Tu so sedaj cesto nekoliko razširili, kar bo vsekukor zmanjšalo opasnost pri vožnji po tej cesti. Delo jeseniškega Sokola. Sokolsko društvo na Jesenicah je izdalo v zadnjih dneh načrt zimskega dela, ki je zelo pester. Poleg redne telovadbe se ho gojil tudi šport najrazličnejših panog kot n. pr.: nogomet, odbojka, hasena; dalje speci-jelno zimski športi: smučanje, drsanje in sankanje. Iz načrta je razvidno delovanje godbenega in dramatičnega odseka ter knjižnice. Deca bo našla razvedrilo v pripovedovanju pravljic, ki jih bo gotovo z zanimanjem poslušala. Pozdraviti je treba tako zamisel, tako sistematičnega in harmoničnega dela. Gradnja na Jesenicah. Vprašanje carinarnice je končnoveljavno rešeno. Licitacija gradbenih del se ho vršila v soboto 25. t. m. pri banski upravi v Ljubljani. S tem bodo Jesenice pridobile novo Impozantno stavbo, ki bo v kras in ponos Jesenic. — Leseni most čez Savo v Kurjo vas bodo nadomestili z novim železobetonskim mostom, katerega licitacija del se bo vršila prihodnjo sredo 29. t. m. v pisarni mestnega magistrata. Dalje bodo enako zamenjali leseni most čez Jesenico v Plavški rovi. Cerknica Nedeljska kronika. Dasi je bilo zjutraj zelo oblačno, se je vendar naredil lep jesenski dan. Sc razume, da so ljudje pošteno izkoristili to lepo jesensko nedeljo. Morda je bila zadnja letos. — Zvečer so vprizorili v dvorani Prosvetnega društva veseloigro v treh dejanjih »Veleturist«. Igro je zrežiral g. Kirar. Ker je bila to v letošnji sezoni prva dramska predstava v Cerknici, je bila dvorana popolnoma razprodana. Igro bodo v nedeljo 26. t. m. ponovili. V tujino! Pred nekaj dnevi je odšlo več tukajšnjih domačinov nazaj v Ameriko. Vsi ti so pred nekaj meseci prišli malo pogledat v staro domovino. — V prihodnjih tednih bo odšlo tudi več tukajšnjih kmečkih fantov v Francijo. Kajpada, da gredo vsi za zaslužkom. Delo bodo dobili v raznih rudokopili In v raznih tovarnah. Vsem želimo obilo sreče v tujini! Uradno poročilo o dogodku na jezerskem Ljubljana, 22. oktobra. Danes 22. oktobra je preiskovalni sodnik sodni svetnik dr. Kresnik v Podlogu izvršil lokalni ogled pri gostilni »Kanonir< in zaslišal mnogo prič, ki so si istočasno ogledale ubitega neznanega napadalca. Izgleda, da bodo Izjave zaslišanih prič pripomogle k nadaljni razjasnitvi zločina. Identiteta ubitega napadalca na orožij^fa šnuderla in Megliča trenutno še ni ugotovljena bo pa na podlagi uvedenih ukrepov v najkrajšem času dognana. Sedanje stanje žandarmerijskega narednika Šnuderla in kaplarja Megliča je po-voljno. f"*' '>y Truplo ubitega ncznanca dvignjeno v svrho fotografiranja Pozeba razširile ceste skozi Zagorje Zagorje, 20. oktobra. Še pred kakimi dvajsetimi leti je bilo Zagorje, rekli bi, neznatna vas, znana sicer po svojih črnih zakladih, drugače pa tiha in odrezana od ostalega zemeljskega vrveža. Zadnje čase pa se jc marsikaj izpremenilo, kar dokazuje živahen promet na naših cestah. Vsak čas slišiš drdranje lahkih vozov, vpitje voznikov nad živino, ki vozi težko naložene vozove. Dan za dnem prevažajo težke tovore lesa na žege, premoga, apna in drugo. Koliko pa je obrtnikov, ki dovažajo b kolodvora svojo robo. In promet z motornimi vozili — avtomobilizem? Ta je vedno večji, saj imamo v dolini dvoje avtobusnih podjetij, ki stalno vzdržujejo promet med Zagorjem, oziroma Izlakami in železniško postajo. Tudi luksuzni avtomobili križarijo sko-z našo vas, bodisi po trgovskih potrebah, bodisi za zabavo in šport. Nazadnje pa ne smemo pre1 zreti številnih pešcev, katerih je na cestah vedno vse polno, kar je pač razumljivo v kraju, ki Ima skoro 5.000 prebivalcev. Sedaj pa nastaja vprašanje, če je naša cesta primerna za tak promet, če ga lahko vzdrži. Kontur so krajevne razmere znane, mora vsekakor reči, da ni. Res je, da naredi sreski cestni odbor sv°jo dolžnost in skrbi za ceste v našem okolišu v toliki meri, da so že v precej boljšem stanju, kakor so bile v prejšnjih časih. Le pomislimo, kako je bilo pred nedavnim, ko je bil človek v stalni nevarnosti, da utone v cestnem blatu, kar danes ni več. Toda cesta, ki pelje skozi vas, tudi sedaj ne odgovarja krajevnim potrebam. Na neka' terih mestih jc tako ozka, da jo skoro popolno ma zavzame široki avtobus in je srečanje z vo zovi silno težko, mestoma skoro nemogoče. Ulio gi pešci pa, katerih je tudi ob slabem vremenu vse polno na cesti, so na ozkem cestnem terena popolnoma izpostavljeni avtomobilom in drugim vozilom, ki mečejo daleč naokoli cestno blato, Pridrvi avto in poškropljeni so tako z blatom, da izgledajo, kakor da so ležali v obcestnem jarku. Umakniti se ni mogoče, na levi strani hiše, na desni hrib, torej je treba sprejeti blatni blago-•lov, ali pa biti hvaležen šoferju ali vozniku, k* se mu pešec zasmili in vozi počasi mimo nje-ga. Seveda so vozniki v takih slučajih v neprijetnem položaju, kajti njihova vožnja bi bila po' Kolemaln< upokojen? Po Kamniku se že dalj časa vztrajno širijo govorice, da bo po vsej širni domovini Zaradi svoje izredne počasnosti znani kamniška vlak, ki nosu tudi ponosno ime »kofemaln«, v kratkem upokojen in da bodo pričeli voziti na progi Ljubljana— Kamnik motorni vlaki, ki bodo rabili za pot samo pol ure itd. Nekateri vedo povedati celo datum, kdaj bodo ti vlaki pričeli voziti. Seveda so to zaenkrat samo še pobožne želje Kamničanov, res pa je, da je bila pred kratkim na pobudo tukajšnjega tujskoprometnega društva odposlana na pristojno mesto prošnja za uvedbo teh vlakov, kar bi bilo za Kamnik brezdvomna velika pridobitev, zlasti v tujsko-prometnem oziru. Če kje, potem bi se ti vlaki gotovo izplačali na kamniški progi, ki je do danes, kakor je razvidno iz uradne statistike, najbolj trekventirana proga v Sloveniji. Ribnica Listi in knjige med ribniško mladino. Na agitacijo tukajšnjega učiteljstva so se tudi letos odzvali naši učenci in učenke. Največ naročnikov ima »Vrtec in Angeljčck«. Sledi mu »Naš rod« z »Mladinsko matico«, potem »Mladi junak« ter »Zvonček«. »Mentor« je zastopan le po nekolikih izvodih med gojenci meščanske šole. Škoda, da se je temu lepemu dijaškemu listu ravno pri nas odzvalo tako malo število učencev. Knjižnice so tri. Narodna, prosvetna in pa dijaškega počitniškega društva. Prvi dve imata največ mladinskih, dočim je dijaška polna nemških znanstvenih knjig, s katerimi si srednješolci izkoristijo počitnice. Tako vlada med mladino še precejšnje zanimanje za našo literaturo! Meščanska šola. Učiteljskemu zboru tukajšnje meščanske šole manjkajo po odhodu prejšnjih učiteljev učne moči. Sedaj uče g. ravnatelj Trošt, gdč. Zupan in gdč. Rus, ki pa uči tudi na ljudski šoli. V kratkem pridejo en učitelj in dve učiteljici. S tem bo učiteljski zbor spopolnjen in bo pouk zopet reden. Scfdi© Ljubljana, četrtek, 23. oktobra: 12.15 Plošče (uverture, ruska glasba) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ra-dio-tetka. 18.00 Kuharjev šramel-kvartet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Jože Bohinec: Geografija domače zemlje. 20.00 Pero Horn: Vzgoja otrok. 20.30 G. Stanko igra n? harmoniko. 21.00 Prenos iz Prage: Beethoven: Simfon. III. 22.00 Časovna napoved in poročila. Ljubljana, petek, 24. oktobra: 12.15 Plošče (opera »Seviljski brivec«; slovanska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester: Flavta-solo. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Franooščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Oiilka Krekova. 20.00 Drago Ulaga: Športna ura. 20.30 II. sonatni večer (prof. Jeraj, v.ijolina, dr. Švara, klavir). 21.30 Plošče. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četetek, 23. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Popold. koncert lahk glasbe. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Lahka večerna glasba. 21.00 Prenos simfonič nega koncerta iz Prage: Beethoven: Tretja simfonija. 22.00 Dnevne vesti in vreme. 21.10 Prenos zvočnega filma. Zagreb, petek, 24. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhiinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne Corso. 18.30 Dnevne vesti. 18.45 Higiijensko predavanje. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Dnevne vesti in vreme. 22.40 Spre hod po tujih postajah. Beograd, četrtek. 23. oktobra: 10.30 Plošče 12.45 Radio kvartet. 13:10 Dnevne vesti. 17.05 Predavani 17.30 Narodne. 19.30 Franrošči.ia 20.30 Zdravstveno predavanje. 20.30 Jugoslov pesmi, poje g. Turinski. 21.00 Prenos iz Prage 22.00 Čas in novice, 22.15 Plošče. Beograd, petek, 24. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Radiio kvartet. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Narodne na harmoniko. 17.30 Tamburaški kvartet. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne, poje ga. Aleksandrovič. 20.30 Koncert komorne glasbe (Mozart, Beethoven). 21.30 »Dva svežnja ključev«, komedija v enem dej. 22.30 Čas in novice. 22.45 Večerni koncert Radio kvarteta. Umetno gnojenje s kali-fosfatnimi gnojili Iadatoo gnojenje a kalifosMnimi gnojili pri ozimiaik žitaricah je predpogoj za zvišanje kakovosti in količine žilnega donosa. Toko gnojenje pa tudu zvišuje asanacijo žita in tudi znatno vsposobi žitaric^ za »trojno žetev; poleg tega pa ta gnojila povzročajo kar najbolj uspešno predelavo dragocenega dušika. Da pa postane teko gnojenje v resnici uapešno, moramo predvsem paziti, da se izvrši pravočasno in tudi v dovoljnd meri. Kali in fosforjeva kislina morata pravočasno do koreninic, torej že v jeseni in pred setvijo. Le če smo tako postopali laihko računamo, da se bodo rastlinice močno in dobro zakoreninile, odporno prestale zimo, 6e do dobrega učvrstile in svojo odporno silo zvišale. V svrho preizkuševanja, kdaj naj se vrši kalijevo gnojenje, pred setvijo (t. j. v jeseni) ali 1» setvi v zgodnji pomladi, je nemška poljedeljska družba priredila večje število preizkusov, ki so dokazali, da je bil donos pni jesenskem gnojenju pred setvijo za 20. odrt. večji kakor donos pri pomladanskem gnojenju. Tudi na Danskem, v Švici in sosedni Avstriji so priredile razne poljedelske organizacije več tovrstnih poskusov, ki so vsi pokazali enake rezultate. Gospodarske vesti X Agrarni krediti za povzdigo madjarskega izvoza. Za osiguranje izvoza agrarnih pridelkov v Madjarski je sklenila Deželna osrednja zadruga v Budimpešti z Madjarsko kreditno banko, oziroma njenimi inozemskimi afilijacijami finančno pogodbo, na podlagi katere se je finančna skupina imenovane banke obvezala, da stavi madjarski izvozni kampanji na razpolago 8 milijonov dolarjev za letošnji izvoz. X Zasedanje jugosloransko-italijanske železniške komisije. V Reki je pričelo zasedanje mešane jugoslovansko-italijanske železniške komisije. Komisija se bo v prvi vrsti ukvarjala o ureditvi železniške službe na mednarodni železniški postaji v Reki. Vporaba te železniške postaje je predvidena po netunskih dogovorih. Konferenca, ki bo uredila tudi druga važnejša prometna vprašanja, bo trajala kakih 10 do 12 dni. X Nakupi plemenske živine v inozemstvu. Posebna komisija poljedelskega ministrstva za nabavo plemenske živine je odpotovala v Pre-darelsko. V komisiji se nahaja svetnik poljedeljskega ministrstva Pozaič. Komisija bo nakupila za pol milijona dinarjev plemenske živine. X Notranja kolonizacija v južni Srbiji. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je v sporazumu ministrstva pravde odredilo nakup 4000 premičnih hiš na račun vojne škode, katere se imajo razdeliti med posamezne koloniste v južni Srbiji. Izgotovljen je načrt, po katerem bi se imelo kolonizirati do 5000 družin v okolici Kočane, Carevega sela, Dojrane, Ohrida in Radoviča. X Naš izvoz meda v zastoju. Radi ostre ameriške in ruske konkurence je nastal v našem izvozu meda znaten zastoj. Najvažnejše naše izvozne dežele Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Švica so v zadnjem času preplavljene z ruskim in ameriškim blagom. Cene, ki jih nudijo imenovani konkurenčni državi, se gibljejo franko Hamburg 10—12 dinarjev za kg. Med je pakovan v pločevinastih zabojih. Medtem pa pri nas znašajo cene pri producentu 14 Din za kg, tako, da naše blago za izvoz sploh ne prihaja v poštev. Zagrebški listi poročajo, da razpolaga samo Hrvatsko čebelarsko društvo z nad 20 vagonov meda, namenjenega za izvoz. X Znižanje ceno kruhu tudi v Zagrebu. Zagrebški peki so sklenili, da znižajo cene belemu kruhu za 50 par pri kg. Cena črnemu kruhu ostane še nadalje neizpremenjena. X Zadružni zakon. Dela na osnutku novega zadružnega zakona so v glavnem dovršena. Osnutek, ki ga je izdelalo poljedeljsko ministrstvo, bo že v najkrajšem času predložen zakonodajnemu svetu v pregled in odobrenje. X Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja zu čas od 11. do štetega 20. oktobra sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašujo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjcni konkurzi: v Dravski banovini 1 (1), v Savski banovini 1 (3), v Primorski banovini 2 (4), v Dunavski banovini 4 (5), v Moravski banovini 1 (3), v Vardarski banovini — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Savski banovini 1, v Drinski banovini 1, v Dunavski banovini 4. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 4 (1), v Savski banovini 2 (4), v Drinski banovin 2 (6), v Zctski banovini 1 (—), v Dunavski banovini — (8), v Moravski banovini 3 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Drinski banovini 1. X Nova organizacija tekstilne industrije na Balkanu. »II Sole« poroča: Radi pomanjkljive ekspanzivnosti nemške tekstilne industrije na Balkanu nameravajo najvažnejši eksponenti nemške tekstilne industrije organizirati velikopotezno akcijo v svrho kar najširšega pospeševanja prodaje nemških tekstilnih izdelkov v balkanskih deželah. V to svrho nameravajo interesirane tekstilne tvrdke v Nemčiji stopiti v tesnejšo interesno skupnost. Vse te tvrdke bi bile obvezne podvreči se skupnim prodjnim dogovorom, tako v pogledu količine, kakor tudi plačilnih pogojev. Nova organizacija naj bi prevzela ves izvoz v Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo. X Dostavuina in obvestnina zit poštne pakete. Poštno ravnateljstvo razglaša odlok ministrstva, ki se glasi: Ugotovljeno je, da si posamezne stranke jemljejo v krajih, kjer se vrši dostava paketov na dom, predale samo zato, da bi jim ne bilo treba plačevati za vsak paket dostavnine, ki se plačuje pri dostavi paketa na dom. V takih primerih morajo pošte strankam odpovedati predale. Ako bi se ooiavil orimer. da bi stranke z istim namenom prejemale iz inozemstva pakete, ki so naslovljeni na poštno ležeče, morajo pošte za take pakete izterjati dostav-nino. Samo oni naslovniki, ki dvignejo osebno pakete na pošti ne po svoji želji, ampak na poziv ali v interesu poštne ali carinske uprave, ne plačajo za tiste pakete dostavnine, temveč samo obvestnino. Dobave Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave sveč, platna, strešne lepenke, prašnega olja, izolatorjev, bakra, kabijevih glav, razklopilcev in razdelilnih baterij. Oddaja zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane III. del se bo vršila potom pismene licitacije dne 5. novembra t. 1. pri Okrajnem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta št. 26, II. nadstropje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. oktobra t. 1. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev; pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 13.212 kg modrega kamenja; pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede naprave raznih naprav sistema »Robel«; dne 31. oktobra t. 1. pa glede dobave železnih nosilcev in matic; pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 820.000 kg kartona. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 28. oktobra t 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani ofer-talna licitacija glede dobave 180.000 kg portland-cementa in 5000 komadov umetnega strešnega škrilja; dne 31. oktobra t. 1. pa glede dobave 1000 ma strešne lepenke, 2000 kg lesnega cementa, 2500 kg karbolineja, 1000 kg katrana, 200 kg mizarskega kleja in 1000 kg lanenega firneža. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa in žice; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za čiščenje tal itd.; dne 4. novembra t. 1. pa glede dobave denaturiranega špirita in karbolne kisline. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dne 28. oktobra t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 25.000 komadov porcelanastih izolatorjev. (0-glas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Dobava pohištva. Dne 23. oktobra t. 1. se bo vršila pri Tehničnem oddelku Sreskega načelstva v Dubrovniku pismena licitacija glede dobave pohištva za železniške postaje na progi Lastva-Bileča; dne 28. oktobra t. 1. pa pri Tehničnem oddelku Sreskega načelstva na Sušaku glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih). Predmetno-komercijelni oddelek Direkcije držanih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2100 komadov brezovih metel, 1400 komadov signalnih zastavic in 4000 kg dekstrina. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbo glede dobave 50 komadov ročnih žag, 100 komadov pocinkanih posod za vodo, 3000 m bakrenih vrvi, 10 komadov kladiv, 100 komadov kolen peči, razne konjske opreme, žebljev, železa in sekir. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg žveplene kisline za akumulatorje, raznega orodja in potrebščin za merjenje ter glede dobave 500 kg tovotne masti. Borzna poročila dne 22. oktobra 1930. Devize. Ljubljana, 22. okt. Amsterdam 22*735, Berlin 13'455, Bruselj 7*874, Budimpešta 9*855, Curih 1094’40—1097-40, Dunaj 7'966, London 274'32, Ncwyork 56*33, Pariz 221*59, Praga 167 06—167 86, Trst 294 30—296 30. Zagreb, 22. okt. London 273*92—274'72, New-york 56*23—56*43, Pariz 220*59—222*59, Bruselj 787*40 bi., Milan 294*4421—296*4421, Curih 1094*40 do 1097 40, Berlin 13 44—13 47, Dunaj 795*10 do 798*10, Praga 167 06—167 86, Budimpešta 987 do 990*—. Beograd, 22. oktobra: Berlin 13 44—13*47, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 795*10—798*10, London 273*92—274*22» Milan 294*25—296*25, Newyork 56*23—56*43, Pariz 220*59—222*59, Praga 167*06 do 167*86. Dunaj, 22. oktobra: Amsterdam 285*58, Beograd 12*5625, Berlin 168*89, Bruselj 98*90, Budimpešta 124*10, Bukarešta 4*2113, Kopenhagen 189*55, London 34*4525, Madrid 74*60, Milan 37*1075, New-york 708*85, Pariš 27*8225, Praga 21*0225, Sofija 5*1365, Stockholm 190*20, Varšava 79*43, Zurieh 137*64. Curih, 22. okt Beograd 9*1275, Paria 20*2150, London 25*03, Newyork 514*975, Bruselj 71*85, Milan 26*965, Madrid 54*25, Amsterdam 207*45, Berlin 122*74, Dunaj 72*65, Stockholm 138*30, Oslo 137 80, Kopenhagen 137*80, Sofija 3*73, Praga 15 2725, Varšava 57*70, Budimpešta 90*20. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 22. okt. Drž. papirji 7% inv. posojilo 88 25 bi., voj. škoda ar. 430—431*50, voj. škoda kasa 431*50 bi., voj. škoda dec. 430—432, 4% ag. obv. 52—54, 7% Bler. pos. 82*75—83*875 (83—82*75), 8% Bler. pos. 91*75—92*25 (92*25), 7% pos. hipot. b. 81—82. Banke: Hrvatska b. 50 d., Praštediona 924—926, Udružena 192—195, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 8000—8100. Industrije: Šeferana Osijek 298—300, Trboveljska 373—375, Slavonija 200 d» Vevče 124 d. Beograd, 22. oktobra: 7% inv. pos. 87*50 (30), 4% agr. obv. 55, 7% pos. drž. hip. b. 81*50 do 82*25, 7% Blaire 86—87*50 (5000 dol.), 8% Blai-re 97, 6% begluške obv. 75, vojna škoda 450 do 451*50 (830), uit. dec. 455*50-^57*50 (7400), Tobačne sr. 28, Narodna b. 8000, Zemaljska b. 20. Dunaj, 22. oktobra: Benkverein 17*45, Kreditni zavod 47*20, Prioritete 88*60, Trbovlje 44*75, Lcykam 3*22. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 22. okt. 7% Baire 82—83. Newyork, 22. okt. 8% Blaire 90*50—92, 7% Bluire 81 50—83, 7% pos. drž. Hip. banke 79*23 do 81. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca nestalna, promet 1 vagon koruze. Novi Sad, 22. okt. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, ječmen 5 vagonov, koruza 33 vagonov, moka 4 vagone. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta, 22. okt. Tendenca: čvrsta. Promet: šibak. Pšenica: okt. 15—15—01 (15—15*01), marc 16*10 (16*10—16*11), maj 16*40—16*41 (dtto). Rž: okt. —'—■, marc 9*45 (9*45—9*46). Koru: z a : maj 12*33—12*40 (12*31—12*33). Trs. 10*30 do 10*40. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca mlačna, brez prometa. Sporf PRVENSTVO BREZ ILIRIJE? Zadnja številka v Ljubljani izhajajočega »Športnega lista« javlja senzacijonalno vest, da namerava SK Ilirija odstopiti od nadaljnega prvenstva. Ker je stvar velike važnosti za ves slovenski šport, smo se obrnili na merodajne čini-telje, da hi zvedeli kake podrobnosti. V vodstvu kluba splošno prevladuje mnenje, da je prvenstveno tekmovanje, kakor se danes izvaja, brez vsakega pomena. Današnji I. razred ne zasluži tega naziva. Razven dveh, treh tekem so vse ostale manj vredne, ker sodelujejo klubi, ki niti od daleka ne dosegajo višine, ki bi se lahko imenovala prvorazredna. Da na tem trpi tudi obisk t. j. blagajna, je jasno. Naša športna publika prav rada poseča tekme, a za katere ve, da je zmaga z najmanj osmimi ali več goli razlike sigurna, bo le malo gledalcev, ki bi prišli gledat strelske vaje enega moštva. Načitn razdelitve izkupička tekem je edinstven in ga ne najdemo v nobenem drugem podsavezu. Celokupno režijo bi morali imeti klubi sami in bi si izkupiček delila oba nastopajoča kluba, gotov odstotek bi pripadal podsavezu. Ta način prvenstva, v katerem bi sodelovalo približno 6 najmočnejših klubov v banovini, bi bil v prid tako klubu, kot .podsavezu in gledalcem. Najmočnejši naši klubi bi se morali boriti za vsako točko — saj bi se srečala domala enakovredna moštva. Kdor bi hotel v tem tekmovanju uspeti, bi moral biti dobro pripravljen in to je že tudi pot k napredku. Izidi tekem bi bili večinoma nejasni, kar bd povzročilo močnejši dotok gledalcev. Blagajna bi bila vedno polna, kar bi dalo klubom možnost, da prirejajo tudi večje tekme, podsavezu bi se dohodki zvišali in s tem bi bila dana možnost, da dobijo manjši klubi podpore, kar je sedaj nemogoče. Slabši klubi bi imeli še to korist, da bi se pri gledanju močnejših tekem mnogo naučili in napredek bi prišel sam od sebe. Današnjemu sistemu manjka vsega tega. Resne izglede na prvenstvo imata v Ljubljani edino dva ali kvečjemu trije klubi, vse ostalo se bori za zadnje mesto. Da tak način ne more kor':titi in da le škoduje klubom, ni treba dokazovati. To in pa današnje nevzdržne razmere so privedle vodstvo SK Ilirije do resnega razmotrl-vanja, da li naj še sodeluje v prvenstvu in to neglede na posledice, katere bi novzročil ta korak. MARIBORSKI ŠPORT. Lahkoatletski miting ISSK Maribor in SK Rapid priredita v nedeljo, dne 26. oktobra t 1. ob 830 na igrišču SK Rapida svoj klubski miting. Tekmovanje se vrši v sledečih disciplinah: tek 100 m, met diska, tek 200 m, skok v daljavo, tek 800 m, skok v višino, tek 3000 m, met krogle, štafeta 4 krat 100 metrov. Lahkoatletske naprave so od JLAS odobrene. Tekališče meri-460 m in ima 2 nedvignjena zavoja ter je posuto z žlindro. Tekmovanje se vrši brez handikapa po pravilih JLAS. Start je dovoljen le verificiranim atletom klubov JLAS. Prijavni rok je do 25. oktobra do 12. ure na naslov Sport-Roglič ali Hoffer Edmund, Koroščeva ul. 2. Poznejše prijave se sprejemajo le v izrednih slučajih do 8. ure dne 26. oktobra t. J. Tekmovanje za pokal LNP. Medklubski odbor LNP v Mariboru je izžrebal termine za odigranje tekem za pokal LNP in sicer: 16. novembra SK Železničar; SK Svoboda in ISSK Maribor: SK Rapid na igrišču SK Rapida; 23. nov. finalna tekma na igrišču ISSK Maribora. Mariborski pokal. Na igrišču SK Rapida se vrši v nedeljo dne 2. novembra t. 1. nogometni brzoturnir, na katerem bodo sodelovali vsi mariborski klubi. Vsaka tekma bo trajala le 45 minut in se bo tekmovanje vršilo po sledečem redu: ISSK Maribor : SK Svoboda, — SK Železničar : SK Rapid in finale med zmagovalcima iz obeh tekem.* Končni zmagovalec dobi pokal medklubskega odbora LNP v Mariboru. Mali o Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5"—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. 23 Trboveljski premog 23 Špecijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Dunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95. Vilo 640 popolnoma novo. eno-stropno, s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni solnčni legi blizu Leonišča v Ljubljani oddam v najem. Vilo se eventuelno tudi zamenja z enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo Din 3.000.—. Pogoje in naslov pove g. dr. Treo Luce. odvetnik v Ljubljani, Dunajska 29 dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matik Trebar Ljubljana Sv, Petra cesta št. 6 Telefon 2059 Premog suha drva Pogalnik, Bohorileva ulica 5 Heio Cenj. občinstvu naznanjam, da zopet pričnem prodajati na stojnici prvovrstno prašičevo meso. Za obilen obisk se priporoča Franc lavieiar Holandske gomolje prve velikosti, ločene po Imenih in barvah: Hijacinte . h Din 6.- Tulipane Krokuse . Narcise , Anemone . Iris hispa-nica h Din 3.— h Din 2.50 k Din 3.50 k Din 1.75 k Din 2.— nudi SEVER & KOMP. Ljubljana Miza iz hrastovine za jedilnico s štirimi stoli radi preselitve poceni na prodaj. Ciril-Meto-dovi ulica 16.-1I. Svetlo, opremljeno sobo z eloktriko in posebnim vhodom iščeš 15. novembrom akademik. — Ponudbo na upravo pod „Točen plačnik11. 646 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka gospoda Franca Szaninerja bivšega trgovca in za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, zadrugi obrtnikov, stanovskim tovarišem in končno vsom številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 24. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Trnovo. V Ljubljani, dno 22. oktobra 1930. Žalujoči ostali Guzelj Mici roj. Detela naznanja v svojem in v imenu svojega sina Leona ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog ozir. oče, brat, stric in svak, gospod Janko Guzelj sodni nadsvelnik v pokoju v sredo, dne 22. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 24. t. m. ob 16. url iz tukajšne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1930. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. (Službene Razglasi kraljevske banske uprave VI No. 21794. Sprememba v Imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Ahčin Marijan, sekundarij splošne bolnice v Ljubljani, dr. Hribar Franc, pro-sektor bolnice v Mariboru, dr. Kreuziger Bogomir, sekundarij bolnice v Mariboru, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Ljubljana, dne 14. oktobra 1930. Kralj, banska uprava Dravske banovine. Po naredbi v. d. bana. Zdravstveni inšpektor: dr. Mayer 1. r. * 2479 Razglas. Nižja gozdarska šola v Maribora se ne bo otvoirila, kakor je bilo prvotno razglašeno v listih, dne 3. novembra temveč dne 20. novembra t. 1. Vsled tega 00 tudi podaljša rok za vlaganje prošenj do 5. novembra 1930. Razglašeni pogoji ostanejo nespremenjeni. Prošnje je nasloviti na gozdarski odsek kr. banske uprave (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole) v Ljubljani. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. Razglasi raznih uradov in oblastev 1 V 806/30—12. 2469 Oklic. katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Huber Josip, zasebni uradnik iz Maribora je umrl dne 5. julija 1930. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, ee pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 15. novembra 1930. dopoldne ob 10. uri v sobi št. 6 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sdcer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadailjne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 15. oktobra 1930. B 470/80 2476 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1930 dopoldne ob P°1 10. uri bo pri podpisanem sodišču v ®obi št. 5 dražba nepremičnin: poslopja, darsko poslopje, zemljišča: zemljiška l k. o. Reka, vi. št. 7.344. nllna vrednost: 62.596-45 Din; vrednost pritikline: 5.946 Din; najmanjši ponudek: 41.731 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 7. oktobra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev T. No. 1070/4-30 2447—3—8 Razpis. cestarskih mest na državnih cestah. Po nalogu kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, I No. 8262 z dne 20. septembra 1930., razpisuje sresko načelstvo v Mariboru na osnovi čl. 2 in 3 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z dne 21. maja 1921., št. 14633 mesta državnih cestarjev in sicer: 1. na drž. Trojanski cesti št. 50 za progo od km 114-5 do km 119 0, s sedežem v Zg. Polskavi; 2. na drž. Trojanski cesti št. 50 za progo od km 124-0 do km 129-0, s sedežem v Radizelu; 3. na drž. Trojanski cesti št. 50 za progo od km 138 0 do km 141’0; 4. na drž. Ptujski cesti št. 17 za progo od km 13-0 do km 19 0; 5. na drž. Ptujski cesti št. 17 za progo od km 19-0 do km 24-0; 6. na drž. Varaždinski cesti št. 47 za progo od km 93-93 do km 98-17. Mesta so v prvem letu začasna z mesečno plačo 600'— Din in prostim stanovanjem za prvo in drugo progo (sedež Zg. Polskava in Radizel). Za ostale štiri proge ni prostega stanovanja, a je namesto tega mesečna doklada 100-— Din. Stalnost se pridobi po enoletni zadovoljivi službi po položitvi predpisanega izpita. Prošnje s prilogami, pravilno kolekovane v smislu taksnega zakona, je vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru do 10. novembra 1930. Prosilec mora priložiti prošnji dokazila o državljanstvu (domovnico), o dovršeni osnovni šoli (šolsko izpričevalo), o dosluže-nem kadrskem roku (vojnička isprava), o duševni in telesni sposobnosti (zdravniško izpričevalo), o dostojnem vedenju (nravstveno izpričevalo), ter, potrdilo pristojne oblasti, da ni bil obsojen zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja. Ne sme biti mlajši od 23 let in ne starejši od 30 let, kar je dokazati z rojstnim listom. Prednost imajo oni, ki so bili zaposleni najmanj eno leto pri vzdrževanju cest ali ki so obiskovali tečaj za cestarje in položili izpit, nadalje železniški delavci, zidarji in oni, ki so služili pri inženjerskih četah. Sresko načelstvo Maribor, levi breg, dne 14. oktobra 1930. Prva javna licitacija bo 8. novembra 1930. ob 11. uri na licu mesta. Pismene ponudbe naj se glase v obliki popusta na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dvoje zajetij v Sopotu 26.412 Din, za en rezervoar v Sopotu 40.764 Din. Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobe proti plačilu v kaplaniji ali šoli. Vodovodna zadruga na Sladki gori. * 2453 3—3 Razglas o licitaciji. Vodovodna zadruga na Sladki gori razpisuje dela — prvi del — pri zajetju in rezervoarju. Razne objave 2473 Vabilo na 8. redni občni zbor delničarjev »Greinitz«, industrije in trgovine železa v Mariboru, ki se bo vršil dne 11. novembra 1930. ob 16. uri v pisarni gosp. dr. Ivo Sorli-ja, notarja v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta (v smuslu § 70 pravil) in nadzornega sveta (v smislu § 38 pravil); 2. predložitev bilance in računa izgube in dobička za poslovno leto 1929. s predlogom, da se odobre in podeli upravnemu in nadzornemu svetu absolutorij; 3. sklepanje o izkazani izgubi; 4. predlog na znižanje akcijskega kapitala družbe od Din 5,000.000 na Din 3,500.000 potom pretiskanja akcij od sedanje nominalne vrednosti akcij po Din 50-— na Din 35-— in tozdevna sprememba akcijskega formularja; 5. sprememba društvenih pravil v §§ l5 7 in 45; 8. volitve v upravni svet; 7. volitve v nadzorstveni svet; 8. slučajnosti. * Delnice, potrebne v smislu §§ 46 in 35 pravil za izvrševanje glasovalne pravice, se morajo založiti do 5. novembra 1930. pri blagajni Hranilnega in posojilnega društva r. z. z n. z. v Celju. § 53 pravil se glasi: >Na glavno j skup-štini imaju prava glasa oni akcionarji, koji najmanje 6 dana prije glavne skupštine deponuju akcije, na kojim osnivaju svoje pravo glasa, na mjestu, označenom u obje-lodainjeinom pozivu. Akcionarima, koji na ovaj način iskažu svoje pravo glasa, izdaju se legitimacije, glaseče na njihovo ime, i u njima se na-značuje broj deponovanih akcija i na njih odpadajučih glasova.« § 52 pravil se glasi: »Svakih 10 akcija daje pravo na jedan glas, a uza sve to pripada svakom posjedniku i manje broja akcija pravo, da osobno učestvuje na glavnoj skupštini. Pravo glasanja na glavnoj skupštini može akcionar da izvršava ili osobno ili preko punomočnika, pa bili ili ne bili oni akcio-nari.< 4 V smislu § 26 objavljamo naslednjo od nadzornega sveta pregledano bilanco za 31. decembra 1929. Aktiva: 1. Nepremičnine Železarna Muta 1,510.883-52 Din; 2. blagajna in pošt- na hranilnica 117.267-64 Din; 3. oprava in pribor 3,254.026-04 dinarjev; 4. dolžniki 2,395.145-99 dinarjev; 5. zaloga robe Muta 3,600.499 34 Din; 6. prenos izgube iz leta 1928. 1,017.934-59 Din, izguba v letu 1929. 481.154-48 Din, skupaj 12,376.911-60 Din. Pasiva: 1. Glavnica 5,000.000; 2. odpisi do konca leta 1928. 1,640.759-22 Din, odpisi za leto 1929. 398.856-78 Din; 3. upniki 5,337.295-60 Din, skupaj 12,376.911-60 Din Račun dobička in izgube za 31. dec. 1929 Izgube: 1. Prenos izgube iz leta 1929. 1,017.934-59 Din; 2. splošni stroški 620.498-37 dinarjev; 3. odpisi 398.856-78 Din; 4. pri-dobninski davek Muta 8.127, Zagreb 48.400 dinarjev 38 p; 5. terjatve nastale dubiozne odbivši plačila dubioz 116.560-20 dinarjev: 6. obresti 439-867-02 Din, skupaj 2,650.244-54 dinarjev. Dobički: 1. kosmati dobiček 1,151.155 dinarjev 47 p; 2. prenos izgube iz let« 1928. 1,017.934-59 Din, izguba v letu 1929 481.154-48 Din, skupaj 2,650.244-54 Din. Nadalje objavljamo v smislu § 26 pravil poročilo za občni zbor o poslovnem letu 1929 Poslovno leto je pokazalo glede obrata železarne Muta miren razvoj. Račun fužin se zaključuje z majhnim dobičkom pri zadostni amortizaciji naloženih vrednosti. Likvidacija je napredovala, zlasti je Ferrum d. d. Sarajevo s prodajo skladišča in po obračunanju z dolžniki in upniki skoraj popolnoma likvidiral. V teku je samo še proces radi nekega komisijskega skladišča v znesku od ca. Din 100.000, pri katerem se vrši v novembru razprava. Ko bo ta proces končan, se more pristopiti k brisanju te firme. Udružene gvozdjare, d. d. v Brodu na Savi (odnosno v Tuzli), ki je likvidirana do davčnega zaostanka, glede katerega je vložena prošnja na odpis. Tudi Jugoslavenska industrija motora, d. d. (Jim) v Zagrebu, stoji pred brisanjem firme. Bilanca za poslovno leto 1929. izkazuje tedaj znatno reducirane številke nasproti letu 1928., in sicer je glavna redukcija pri dolžnikih in upnikih. Zaradi izgube pri prodaji skladišča v Sarajevu izkazuje tudi račun izgube in dobička izgubo od dinarjev 481.154-48, radi katere predlagamo občnemu zboru: 1. da se izkazana izguba za leto 1929. po Din 481.154-48, prištevši’ prenos izgube iz leta 1928. po 1,117.934-54 Din, skupaj Din 1,499.089-07, izknjiži potom odpisa sedanje delniške elavnice po dinarjev 5,000.000 za 1,500.000 Din in preostali saldo v računu dobička in izgube po Din 910-93 prenese na novi račun. 2. da se sedanji no-minale po Din 50- —za akcijo nretiska na Din 35-— in da se izvrše tozadevne spremembe § 7 pravil. Maribor, dne 20. oktobra 1930. UPRAVNI SVET GREINITZ, d. industrije in trgovine železa, Maribor. * 2449 Razid kluba. Strokovni klub frizerskih pomočnikov v Celju se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšel. Celje, dne 2. oktobra 1930. Josip Kučan, s. r Franjo Fraslč, s. t. bivši tajnik. bivši predsednik. 16 Conan Doyle: Pozna osveta (l» angleiHne prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulačch.) Toda pred nami je ležal mrtvi pes, ki je priča, da Je bila njegova domneva pravilna. Bilo mi je, kakor da se megle pred mojimi očmi polagoma razblinjajo in resnica se mi je začela svitati. >Vse to se vam gotovo zdi čudno,« je nadaljeval Holmes, »ker niste Že takoj izza početka preiskave razumeli važnosti edinega pravega sledu, ki se vam je nudil. Imel sem to srečo, da sem ga jaz prvi opazil in vse, kar se je od tedaj zgodilo, je samo potrjevalo mojo prvotno domnevo in je bilo sploh logična posledica onega. Zavoljo tega so okolnosti, ki so vas zmedle in vam naredile ves primer še bolj nejasen, služile v to, da so mene nekako razsvetlile in me potrdile v mojih zaključkih. Napačno je zamenjavati čudne ali posebne okolnosti s skrivnostjo. Najbolj navaden zločin je pogostokrat najbolj skrivnosten, ker ne nudi nobenih novih ali posebnih znakov, iz katerih more človek sklepati. Ta umor bi bilo neskončno težje razjasniti, ako bi bilo ležalo truplo žrtve zunaj na cesti, brez vseh onih čudnih in senzacionalnih okoliščin, ki ga delajo pomembnega. Te čudne podrobnosti pa primera niso komplicirale, marveč so imele pravzaprav baš nasproten učinek.« Gregson, ki je precej nepotrpežljivo poslušal te besede, se ni mogel več vzdrževati. »Glejte, gospod Sherlock Holmes,« je rekel, »vsi vam prav radi priznavamo, da ste zmožen človek in da imate svoje metode za svoje delo. Mi pa potrebujemo sedaj kaj več kakor •ame teorije in propovedi. Gre za to, da primemo mo- rilca. Ves dogodek sem si tolmačil po svoje, in pokazalo se je, da nisem imel prav. Mladi Charpentier ni mogel biti zapleten v to drugo zadevo. Lestrade je šel zopet za svojim možem, za Stangersonom, in zdi se, da tudi on ni imel prav. Vi ste namigavali sem, ste namigavali tja, in vse kaže, da veste nekaj več kakor mi; toda prišel je čas, ko čutimo, da imamo pravico, da vas vprašamo naravnost, kaj veste o vsej tej stvari. Ali nam morete označiti človeka, ki je vse to storil?« »Reči moram, da ima Gregson prav, gospod,« je pripomnil Lestrade. »Obadva sva poizkusila, toda obema se je izjalovilo. Dejali ste več ko enkrat, odkar sem v sobi, da imate vse dokaze, ki jih potrebujete. Sedaj nam jih gotovo ne boste še dalje prikrivali.« »Vsako odlašanje z aretacijo morilca,« sem se oglasil, »mu utegne dati čas, da izvrši nov zločin.« Z ozirom na splošen pritisk nas vseh so se pri Holmesu pokazala znamenja neke neodločnosti. Stopal je še nadalje po sobi gori in doli, povešal glavo na prsi in gubančil obrvi, kakor je že bila pri njem navada, kadar je bil zatopljen v misli. »Umorov ne bo več,« je dejal navsezadnje in se nenadoma ustavil pred nami. »Tega ni treba več upoštevati. Vprašali ste me, ako poznam morilčevo ime. Poznam ga. Vseeno pa je samo poznanje njegovega imena malenkostno v primeri s tem, da je v naši moči, da ga primemo. In nadejam se, da storim to prav v kratkem. Mnogo upanja imam, da se mi to posreči s pomočjo mojih ukrepov; vsekakor pa je to stvar, v kateri je treba ravnati oprezno, kajti opraviti imamo s prebrisanim in obupanim človekom, ki ga podpira, kakor sem mogel dognati, drug prav tako prebrisan in zmožen človek, kakor je on sam. Dokler ta človek ne sumi, da bi mogel imeti kdo kako sled, ga je mogoče prijeti; ako pa bi le količkaj zasumil, izpremeni ime in izgine, kakor bi trenil, med štirimi milijoni prebivalcev tega velikega mesta. Reči pa moram, ne da bi hotel žaliti koga izmed vas, da sta ta dva človeka po mojib mislih več ko kos policiji in da se baš iz tega vzroka nisem hotel obrniti do vas po pomoč.. Ako mi stvar ne uspe, vzamem seveda vso krivdo na svoje rame; toda na to sem pripravljen. Za sedaj vam pa prav rad obljubljam, da takoj ustreženi vaši želji, čim mi bo to mogoče, ne da bi spravil svoje kombinacije v nevarnost.« Gregson in Lestrade po vsej priliki nikakor nista bila zadovoljna s tem zagotovilom in omalovažujočim na-migavanjem na detektive. Prvi ja zardel do ušes, majhne oči drugega pa so se svetile od radovednosti in nevolje. Vendar ni imel niti prvi niti drugi časa izpregovoriti. Na vratih se je začulo trkanje in načelnik pouličnih deča-kov, mladi Wiggins, se je prikazal v svoji neznatni, zoprni osebi. »Prosim, gospod,« je rekel, dotaknivši se svojih sprednjih kodrov, »voz imam spodaj.« »Vrl dečko,« je rekel Holmes prijazno. »Zakaj pa ne vpeljete tega vzorca na Scotland Yardu?« je nadaljeval in vzel iz nekega predala dvoje jeklenih lisic »Glejte, kako krasno deluje vzmet. V trenutku se za-klopijo.« »Stari vzorec je dovolj dober,« je pripomnil Lestrade, »samo da najdemo človeka, ki mu jih nataknemo.« »Pa dobro, jako dobro,« je odvrnil Holmes in se nasmejal. »Voznik mi čisto lahko pomaga pri mojih kovčegih. Reci mu, Wiggins naj kar pride.« Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihšlek. — Urednik Janei Debevec, e- Za Inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani. Poročna obleka italijanske princozinje Ivane. Italijanska princenzinja Ivana, hči italijanske kraljevske dvojice, se bo 26. oktobra poročila s bolgarskim carjem Borisom v Assisi-ju. Slika nnm kaže vezal je pri njihovem delu za poročno obleko. ZSarfo y ustili Kialbor poroča neki nemški zObozdravniškd strokovni list, gre skoro polovico zlata, ki ga nosijo ljudje v ustih v obliki zlatih plomb, v nič, ker doslej še ni navada, da bi mrtvecem pobirali zlato iz ust. Za zobozdravniške namene porabijo v Nemčiji na leto okoli 7000 kg zlata. Od te količine pokopljejo vsako leto zlata za 00 milijonov mark ali skoro za 150 milijonov dinarjev. Vrednost zlata pa, ki ga nosijo ljudje v Nemčiji v ustih, pa cenijo na 800 milijonov mairk (1 marka je 14 dinarjev). Ločtive zakonov na Angleškem Kakor po vseh drugih deželah tako je tudi na Angleškem število ločitev zakonov po vojni silno naraetlo. Na Angleškem razsoja o ločitvah zakonov posebno sodišče, in za mesec oktober je bilo stavljenih temu sodišču 800 predlogov na ločitev zakona. Število predlogov na 501etnica stolnice v Kblnu. Znamenito veliko stolnico v .Kolnu (v »Kelmo-rajnu«) so začeli zidati leta 1248., dogradili so jo pa šele 15. oktobra leta 1880. Zidali so jo torej 632 let. V spomin na 501etnioo dograditve te veličastne cerkve, ki je zidana v gotiškem slogu, so priredili preteklo nedeljo v cerkvi veliko svečanost. Naša slika nam kaže prizor te svečanosti v cerkvi. Hudiča moli|o in časle V Varšavi, glavnem mestu poljske republike, so te dni prišli na sled posebni verski sekti ali bolje rečeno, neki tajni družbi, ki se je sama imenovala »satanista«, ker so njeni člani oboževali hudiča in mu služili kot »svojemu najvišjemu gospodarju«. Človek bi mislil, da je takih čudnih sekt ali družb dandanes vendarle že konec, pa jih le še ni. Čarovništvo je sicer izginilo, vsaj na veliko, toda oboževanje satana še danes ni prenehalo, ampak ima samo drugo obliko. Še v 17. in 18. stoletju, ko je nastopila že »prosvetljena« doba, so se našli ljudje, ki so se posvetili »satanu« in ki so njemu v čast brali »črne maše«. Take »črne maše« je obiskovala tudi znana markiza Pompadour, »prijateljica« francoskega kralja Ludvika XIV., »solnč-nega kralja«. Proslule so bile zlasti »črne maše«, ki jih je opravljal neki odpadli duhovnik Guinsbourg, kjer so padale' mesto molitev le same najbolj bogokletne besede. Celo to trdijo, da so nalivali pri teh čudnih mašah v kelih mesto vina kri umorjenih otroki Tudi proslula zastrupljevalka markiza Brinvilliers se Je ude- dovolj »vernikov«, da Je na njihove stroške prav udobno živel. Končno se je preselil v Varšavo, kjer si je kupil hišo, potem pa je takoj začel organizirati družbo »satanistov«. In zopet se mu je posrečilo najti dovolj praznovernih, histeričnih deklet, od katerih so se nekatere same pomorile v svoji divji razbrzdanosti. Sedaj pa je tej slepariji varšavska policija napravila temeljit konec in Je celo družbo deloma razgnala, kolovodje pa je zaprla. »Zeppelin« na tračnicah Te dni so preizkušali na železniški progi Hannover-Oelle, kjer so preizkušali tudi znane od tvrdke Opel izdelane raketne vozove, novo vrsto voza, ki ga goni propeler. Poskusi so se dobro obnesli; kajti novo vrsten voz je dosegel hitrost 160 km na uro. Voz je nekakšna mešanioa med zrakoplovom Zeppelimove vrste in pa med dirkalnim avtomobilom, kakor ga je izdelal major Segrave. Izgleda res, kakor »Zeppelin« na kolesih. Tudi notranja oprava voza je podobna opravi v zrakoplovu. Z novim vozom hočejo brzino v prometu znatno povečati, kajti dandanes velja bolj kot kedaj prej izrek, da je čas zlato. Novi voz je voz, ki razvija prav tako hitrost kakor letalo, ie pa pri vsem tem veliko bolj varen, in tudi cenejši je. Motor ima 400 konjskih sil, a že 200 konjskih sil zadostuje, da že n6 26 metrov dolgi in 18.500 leg težki voz s sprevodniki in 40 potniki vred z brzino 160 km na uro. Nov voz bo delali resno konkurenco avtomobilu in letalu in vse kaže, da se bomo še dolgo vozili po železnici, seveda z novim vozom. Za 100 km vožnje potrebuje voz na propeler le 60 litrov bencina, pa ta količina se bo dala še znižati. Brzima pa upajo zvišati še na 250 kilometrov. Dvodnevni zakon Nemški listi poročajo o nekem zakonu, ki je trajai samo dva dni, kar je celo za naše brzo živeče čase prav lep rekord. Neki trgovec v tipskem se je namreč poročil in mlada žena bd bila morala takoj prevzeta gospodinjstvo. Toda o gospodinjstvu 26-Jetaa gospa ni imela niti uajmaujšega pojma, ker je bila vajena le pisarniškega dela. Kadar je prišla is pisarne domov, ji je njena mati postavila na mizo kosilo ali večerjo, da se hčerki za take stvari eploh ni bilo treba nič brigati. Ker pa sedaj naenkrat ni bilo matere pri roki, se je pokazalo, da mlada »gospodinja« če kave ni znata skuhati, kar zna danes že vsak hlapec. Tako je prišlo, da si je »srečni« mož skuhal prvi dan svoje kosilo sam. Naslednjega dne je kupil svoji ženi kuharske bukve, pa zopet ni šlo. Mlada žena se je nato tako razjezila, da je možu izročila ključe od stanovanja z 'besedami! »Jaz sem sl zakon drugače predstavljala« — in je šla. Tako je bilo »srečnega« zakona brez kosila in večerje v 2 dneh koneo. leževala teh maš. Tako so se »črne maše« ohranile vse do danes na Angleškem, na Francoskem in brali so jih baje celo v sovjetski Rusiji. V Rusiji sta vodila to sekto neki bivši pop Elija in neka gledališka igralka iz Odese. Tudi v Varšavi so sedaj našli, kakor rečeno, prav številno družbo »satanistov«. V Varšavi jih je vodil neki 85-letni starec činskjr, ki pa je kljub svojim letom še vedno čvrst in ki gleda živo kakor 30-leten možak. Ta človek je že pred vojno znal zbrati okoli sebe večjo družbo v Petrogradu, kjer je slovel kot odličen hipnotizer. Družba se je zbirala v sobi, ki je bila prevlečena z rdečim damastom, stene so bile okrašene z raznimi praznovernimi znaki, pred sliko Luciferja, »nosilca luči«, pa je gorela večna luč. V tej sobi so se zbirale mlade deklice, oblečene bolj tako in tako, in so polagale cvetje na Luciferjev žrtvenik. Nato je sledil divji ples ... Činskjr je našel dosti privržencev tudi v Nemčiji, kjer se je z neko bogato plemkinjo celo poročil. Rodbini pa se Je posrečilo moža razkrinkati in ga spraviti v zapor. Po prestani kazni je odšel činskjr v Pariz, odkoder se je vrnil zopet v Petrograd, a povsod je znal najti Ras Tatari na nemškem poslaništvu. Ras Tatari, ki bo začetkom novembra kronan za abesinskega cesarja, je obiskal te dni nemškega zastopnika v svojem glavnem mestu Addis-Abebi. Slika nam ga kaže, ko odhaja iz poslopja nemškega 'poslaništva, na desni in levi pa stoji častna straža. Kak © je danes Nova Amerika — Sibirske »Atene« ločitev od »Irani žen je dvakrat toliko kakoi število predlogov od moževe strani. Leta 1928. in leta 1929. je bilo v Londonu ločenih nad 2800 zakonov vsako leto, za letos pa pričakujejo, da bo to število še narastlo. Na deželi pa je bilo ločenih nad 2000 zakonov, tako da je vseh ločenih zakonov bilo lani na Angleškem nad 5000. Leta 1912. pa je bilo v celi Anglijt ločenih le 650 zakonov. Berlin ima 100.000 avio Nedavno so vpisali v Berlinu v register za avtomobile številko 100.000. Razmeroma še več avtomobilov kakor v Berlinu pa je v Monako-vem, kjer pride že na vsakih 26 prebivalcev 1 avtomobil. Na drugem mestu stoji Stuttgart, Berlin pa tozadevno šele na 21. mestu. Nemški železniški materijal za Egipt. V pristanišču v Hamburgu nakladajo železniški materijal na neko norveško ladjo, ki bo blago peljala v Egipt in še dalje v vzhodno Azijo. Za prevoz so ladjo tako preuredili, da lahko nalože 20 lokomotiv in 50 vagonov. Slika nam kaže, kako nakladajo po dva vagona naenkrat. Med svetovno vojno je živelo v Sibiriji na stotine naših rojakov v ruskem ujetništvu. Skoro vsi so živeli tam po več let, nekateri tudi v različnih krajih. Zlasti te, pa tudi druge ljudi bo torej gotovo zanimalo, kaj pripoveduje o današnji Sibiriji poseben poročevaleo uglednega nemškega dnevnika »Frankfurter Zeitung«. Ta piše: »Kdor slišu ali bere besede Sibirija, si predstavlja pri tej besedi navadno deželo večnega ledu, deželo volkov in deželo neizmerne samote. Tako je nekdaj mogoče res bilo, toda danes je to vse drugače. Treba je le pogledati na kakšen kolodvor in strmel boš in se neverjetno čudil, kakšna gneča je vedno na kolodvorih v Sibiriji. Potovanje je namreč v Rusiji danes zelo poceni; kmet potuje v samotne, neobljudene kraje, da se tam naseli; delavci se vozijo v nova industrijska središča, ki rastejo v Sibiriji kar iz tal kakor gobe po dežju, med temi pa se gnetejo in prerivajo Tunguzi in Sibirjaki sploh v svojih pisanih kožuhih in potujejo s svojim dragocenim sObotekim in hemme tinskim krznom na znana krznarska tržišča, dijadui pa potujejo v daljno Moskvo. iibirija je široka in prostrana dežela, kjer mora človek potovati in če kmetje in delavci potujejo, to ni nikoli slabo. Med kmeti pa potuje tudi precej šolanih ljudi. To pisano in živahno življenje lahko opazuješ vsak dan na »magistratu«, kakor imenujejo veliko prekosdibdnsko železnico. V »Kus-bas«-u (»Kus-bas« je okrajšava za »Kusnatak-bazen«), ki leži v južno-zapadnem delu Sibnije, se poraja nov svet. Dolina ali »bazen« je 300 kilometrov dolga in 100 kilometrov široka. V tem bazenu leže največji premogovniki sveta. Tu kopljejo premog vseh vrel, od najslabšega rjavega premoga do najboljšega antracita (čmosvetel premog). Tu leži premog komaj 20 metrov globoko pod zemljo, premogovne plasti ali žile pa so debele po 12 metrov. Vso količino premoga, ki je skrit« v tej dolini, cenijo na 480 milijonov ton. Zaradi bogastva te pokrajine na premogu nastaja tukaj nova Amerika. Mesto Kusneck, Leninsk, Telbes itd. obstoji danes še iz lesenih hiš, jutri bodo pa že velemesta. Vsa ta industrijska mesta grade sistematično, po načrtu, vsako mesto za 10.000 ljudi. Urejeno je seveda vse na skupnost, centralistično. V rove se vozijo delavci z avtomobili, in ravno tako se vračajo. Načrt računa z vsemi mogočimi zdravstvenimi in sooijolndmi javnimi napravami. Glavni oskrbnik in upravitelj vsega tega sto- iki stomilijonskega bogastva, ki leži tu pod zemljo, pa je nekdanji nemški delavec, ki je bil v Nemčiji v mestu Bochura svoj čas pri-prost ključavničarski pomočnik. Drugačna pa je zopet slika življenja v Tom-aku. V »tonih učnih knjigah je etalo: Tomsk, 80.000 prebivalcev, leži na desnem visokem bregu reke Tom, ima vseučilišče in tehniko, kulturno središče Sibirije, sibirske »Atene«. To je bilo sicer lepo povedano, ampak mnogo premalo, zlasti kar se tiče šol. V Tomsku je namreč danes toliko šolskih prostorov, da lahko tam mirno študira 18 do 19 tisoč dijakov. To je nekaj velikanskega, ampak temu se ni čuditi, ker ruska vlada raba ogromno število tnženerjev, tehnikov in sploh »špecijalistov«. Tehnološka zavod v Tomsku je silno bogato opremljen. Samo knjig ima nad 150.000; v vseh svetovnih jezikih, naročene pa imajo »ploh vse tehnične časopise, kar jih izhaja na svetu. Tako se poraja v široki Sibiriji čisto nov svet — nova Amerika... Nov svetovni rekord v teku. Kakor je znano, je dosegel nemški tekač dr. Peltzer svetovni rekord v teku a tem, da je pretekel 1000 metrov dolgo pot v času 2,25,8. Ta rekord pa je preteklo nedeljo prekosili izvrstni francoski tekač Ladoumčgue, kd nam ga kaže slika, In ki je pretekel isto razdaljo v času 2,28,6.