Književnost.
*59
službo, samo, da more njemu koristiti. Častitljiva oseba je ded Staniša. Pošten je in značajen, in ljubi nad vse vnučico Luco, katera je ostala brez matere, a mačeha jo kakor navadno pisano gleda. Jako izvrstno je pisatelj orisal tudi življenje v malo večji primorski vasi, in pa prve osebe ondukaj in njih boj za prvenstvo v vasi. Take osebe srečavamo večkrat v  življenju.
Poštenost, nedolžnost, prijateljska in zakonska ljubezen zmagujejo naposled, vendar so semtertje nekateri razgovori preveč polzki. Paziti se mora na to, saj knjige Mat. Hrv. tudi mladež mnogo čita. Pisatelj te v „Podgorki" prav zanima; želimo, da bi nam podal še več dovršenih slik iz primorskega življenja, a njemu obilo krepkega zdravja, ker že dlje  časa boleha.                    Janko BarVe.
Češka književnost.
flistoricka mluvnice jazyk& českeho. Na-
psal Jan. Gebauer. Dil L Hldskoslovi. V Pra^e a ve Vidni. Naklddem F. Tempskeho. l8g4- 8". XII. 702 str. —- Zopet se je obogatila češka znanstvena književnost z jednim znanstvenim delom, ki-se da primerjati z učenimi deli Safafika in Palackega. To delo pa je tudi plod mnogoletnih težavnih študij, kakor piše učeni prof. v uvodu. Zakaj pisatelj je moral večinoma sam šele zbirati tvarino, za kar je treba mnogo časa pri češkem slovstvu, ki je mnogo starejše in bogatejše kakor naše. To tvarino je bilo treba znanstveno obdelati in zgodovinsko razložiti jezikovne pojave, kakor zahteva zgodovinska slovnica. A pisatelj je pri svojem težkem delu zbiral gradivo skupno za vse štiri dele slovnične, zraven pa tudi sestavljal staročeški slovar. Tako dobe Čehi obširno zgodovinsko slovnico svojega jezika, spisano po zahtevah sedanjega jezikoslovja, dobro došlo ne samo Čehom, ampak vsem, kise bavijo s slovanskim jezikoslovjem, ob jednem pa tudi staročeški slovar. Natančnejša preiskavanja bodo pač preminjala posamezne trditve, a cena delu kot celoti ostane za vedno.                                             I. B. Komljanec.
Ruska književnost.
Illirizm. I^sledovanie po istorii horvatskoj lite-ratury perioda vo^ro^denija. Platon Kulakovskij. Varšava i8q4- VIII. + 411 -f- 093. Cena 3 rublje. — Kdor hoče umeti sedanjost, mora znati tudi preteklost. Vendar pa še nimamo celotnega dela o prebujenju našega naroda niti južnih Slovanov sploh. Lotil pa se je te naloge ruski učenjak Kulakovskij ter prišel preučavat vire za slovstveno prerojenje k Srbom, Hrvatom in Slovencem samim.  Že 1. 1882.
je izdal delo o  Vuku Karadžiču in po dolgem presledku to  knjigo.
V I. poglavju (1 —49) nam pisatelj ob kratkem načrtava borbo Hrvatov z Madjari za prava svojega jezika, pričenši s Časi Jožefa II., v katerih se je začela vzbujati narodna zavest avstrijskih narodov, in končavši z 1. 1847., ko je hrvaški zbor sklenil zameniti latinski jezik — ne z usiljenim madjarskim, ampak —¦ z narodnim. V II. poglavju (50 — 81) razlaga slovstveno stanje v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji do ilirizma. Tretje poglavje (82 — 396) pa govori v 7 oddelkih o razvitju ilirizma in njegovega slovstva. Opisujejo se prvi oznanjevalci nove dobe, razpravlja se hrvaško pravopisje in različni poskusi, preosnovati oziroma zjediniti pravopisje za Slovence in Hrvate, omenjajo se spisi in razprave o nekdanji in tedanji „Iliriji", objasnjuje se stališče ilirizma pri oblastih, doma pri Hrvatih in pri Slovencih, Srbih in Cehih, njegovo napredovanje in padanje, popisuje se delovanje in pomen ilirskih društev in znamenitejših delovateljev v oni dobi. V IV. poglavju (397 — 41 1) se ob kratkem označuje ilirizem in njegov pomen. V opazkah in dodatkih (01—086) se navajajo viri, katere je rabil pisatelj (tako nam je raztreseno podano slovstvo o tem predmetu) in posamezne pripombe z dvema različnima poročiloma Lj. Gaja o svojem delovanju. Po-rabljivost knjige pomnožuje naposled kazalo osebnih imen, vendar bi vkljub obširnemu kazalu vsebine želeli še stvarnega kazala, kakor se nahajajo v večjih znanstvenih delih.
To je ob kratkem vsebina te znamenite knjige. Pisatelj se je potrudil podati, kolikor je mogel, popolno in nepristransko sliko o ilirizmu in vseh silah, ki so vplivale nanj v katerem si bodi oziru. Tudi tedanje slovenske slovstvene razmere je pisatelj dobro proučil, ne samo hrvaške, kar bi se dalo iz naslova sklepati. Zato bo po knjigi posegel tudi oni, ki hoče spoznati razvoj našega slovstvenega življenja. Seveda se je pisatelju vrinila tu in tam kaka pomota. N. pr. družba sv. Mohorja šteje „sedaj" (ko je namreč knjiga izšla) 65.000, ne pa 40.000. — Pisatelj izraža upanje, da se slovenski pisatelji približajo hrv.-srbskim in se oba jezika zlijeta. Ali ako ni bilo to mogoče takrat, pričakovati je sedaj še manj. Pa tudi treba ni tega. Potrebnejše bi pač bilo, da bi vsak izobražen Slovenec razumel bratski nam jezik, k čemur je treba le nekoliko dobre volje.
Izrazilo se je, naj bi se knjiga prestavila v hrvaščino. S tem bi se pač ustreglo veliki večini, ki ne razumeva ruščine. Želeli bi samo, da bi se pri prestavi popravile pomote, ki so se vrinile v izvirnik.                                           7. B. Komljanec.