L- v It O L li"TA h M rr JE i delavski lFst za misleče čitatelje PROLETAREC Officiul Organ \ ugunlav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveae - glasilo — prosvetne matice j, s. z. ST. — NO. 1468. * »»■•». ■« m» •tnmm _. 4 ■ »*«•» (k* Ar« mt ( »»artM »f M »rek »rSTlHn.. CHICAGO, ILL., 30. OKTOBRA (October 30), 1935. >•!• NfclUfcM WMkl; mt LETO — VOL. XXX. VEDNO VEČ TOLOVAJSTEV V AMERIŠKIH MESTIH Poostrevanje odnosajev v severni Aziji & POGUBNI VPLIVI KRIZE NAD MLADINO RODE POSLEDICE r Obetanja oblasti za odpravo zločinov sov zločinskem sistemu brez vrednosti Poboji v Neu) Yorku, Chicagu, Denverju, Gary-ju in drugje. — Naraščanje prostitucije V NOBENI civilizirani deželi na .svetu ni v mestih toliko roparjev in zločinstev, kakor v Zed. državah. V ameriških mestih ni nihče varen pred napadi. V Nevv Yorku Je najmanj 100.000 aktivnih zločincev, v Chicagu nad 50.000. Ropr.rrki-napadi najdrznejših vrst se dogajajo pri belem dna« vu v naiprometnejših delih mesta, v velikih železniških postajah. v bankah, trgovinah itd. Mali trgovec je v neprestani nevarnosti za svoje življenje, kajti roparji — večinoma novinci — se pri njih pogosto oglašajo. Bordel^ka obrt. ki je bila v skor/ vseh amerišk h mestih "odprav-!------ ljena" že pred svetovno vojno, do na davkih, je še vedno veli-cvete in uspeva nepostavno, z ko. Igralnic za denar nešteto vednostjo in protekcijo pod- — kljub temu, da jih v vsakem kupljenih policijskih oblastni-. velikem mestu "odpravijo*' po- Nova F.-L. stranka v Oregonu Unije v Oregonu, farmarske organizacije in socialisti so si ustanovili stranko, katero so in-korporirali pod imenom Ore-gon Farmer-Labor Association. Si^rTalktična stranka v Ore-goiui Ji po spre jetju »edanJ« načelne deklaracije odstopila Zaradi oregonskega zakona, ki strank s takimi izjavami ne dovoljuje. Etiopijski živ NOVI ITALIJANSKI MISIJONAR ti v rijskih kov. Tisoče mladih deklet, ki prihajajo iz malih me t in larm v velika mesta .skati si služb, je vsled brutalnih okoiščin vrženih na pota, ki ponavadi do-vedejo v prostitucijo. Illinoiski zdravstveni komi>ar dr. Frank J. Jirku pravi, da bili » evrop šitve. kajti nasilni smrti nej«kil» deželah pred revolucijami bur-/ v» , , . . . . ivazije in ponekod dolgo pozneje, (Nadaljevanje na 4. strani.) lpo.ebno >• ur.dn« oklice. SPORI MED EVROPSKIMI SILAMI VODA NA MUN JAPONSKIH NAKAN Preteča nevarnost za vnanjo Mongolijo. — Prodiranje japonskih armad ob sibirski meji Presenetljiv ekonomski razmah sovjetske Unije Industrializacija uspeva. — Reformiranje agrikulture. — Poleg sveUih tudi temne strani Ogromen napor za zgraditev | kakor sedanji, z manjšim šte-velike industrije v sovjetski i viiom delavcev. Lniji se je sijajno posrečil, pi-1 _ še Louis Fischer, moskovski' Cemu sovjetska Unija ne od-; korespondent ameriške liberal-'Pre mej naseljevanju, Louis Fine tedenske revije "Nation". 'sc-her v tem članku ne pojasni. Fischer, ki opisuje delo in raz- Nedvomno je vzrok ta, da je mere v Rusiji vedno simpatično i »mela sovjetska oblast z delav-in s stališča prijatelja sovjet- ----- 'časopis' ske Unije, tudi kadar kako Jm Pn I stvar v nji kritizira, pravi, da ni na svojem nedavnem potovanju po prostrani državi nikjer opazil stagnacije, pač pa re- ci iz drugih dežel večinoma slabe skušnje. Delavci v" USSR imajo sicer privilegije, kakor v nobeni drugi deželi, in njihov življenski standard je bil posebno letos znatno izboljšan, Bazna za i n proti «aiikeijjam Socialistična delavska internacionala je za sankcije proti Italiji, in to pod okriljem delavskih organizacij ter skupne akcije lige narodov. Enako stališče zastopa Mednarodna zveza strokovnih unij in komunistična internacionala. Sovjetska Unija je za sankcije pod Dalje pravi večina eksekuti-ve soc. stranke, da je proti uki-njenju dovoza živil v Italijo civilnemu prebivalstvu. Pošilja naj se mu jih kolikor povprečno v prošlih petih letih. Ustavi pa naj se dovoz vojnega materiala, in to vsaki sili. ki je zapletena v vojno. Eksekutiva ob nes ne samo producirajo, ampak so tudi dvignile produkcijo. Sicer je na pov prečnega delavca še vedno znatno nižja ka «--------------n v. , 1't.v |M« 1 V- » konstrukcijska dela v polnem tof,a je še vedno nižji kakor na zamahu. Tovarne, ki so jih I)r- v Angliji, na Češkem, v Bel-zgradili v prvi petletki, da- ffjji ali državah. Stano- vanjski problem ni še rešen, četudi je bilo zgrajenih tisoče nota h dela vs k i h J *ta nova n j sk i h hiš. Vzelo bo leta. predno bodo vsi ruski delavci dobili dovolj prostorna, higienična stanova- in ob enem ovirajo akcijo za kolektivno preprečenje vojne. Delavski razred sam ni in ne bo v stanju preprečiti,ali pa u- kor v Zed. državah, vzrok te-staviti Mussolinijeve vojne, ne« j mu pa je še nezadostna izvež-glede na proglase delavskih in- banost delavcev v sovjetski in- "ja- Vsled teh življenjskih raz-ternacional. Sankcije lige naro- j dustriji. Tovarniške uprave gol mer je sovjetska Unija opustila dov, ako se jih bi resno lotila, vsled tega ustanovite posebne pa bi to gotovo dosegle. Le boj- učne tečaje, da se delavci teh- _ _----1 — jv --- •< —---- J I---. »WJHWI unovnuuin v/v |/n vj I LV/ ((tlllft U J^CKIC. liC UUJ" 11V OJ t, u« nc UCliHll LCII- o kril jem lige narodov. Angle- j enem izjavlja, da so njene šim- kot pod pokroviteljstvom lige nično čimprej dobro usposo-ska delavska stranka ie za natiip na «fr«ni F.tinniip nurnrlnv Ki nmtiiul ška delavska sankcije. stranka je za 1 patije na strani Etiopije. Glasilo "militantov" "Social- narodov bi omajal Mussolinijev bijo. režim in ustvaril motnosti s« Fischer pravi, ja eni izmed zaprek, ki jih ima ruska indu- Naiprotujejo na jim fašisti-'^1 CaI1" je proti H^inim sank" njegovo strmoglavljenje. . . _________________ ______ - - 1 cijam. Glasilo "stare garde" Argumenti George Lansbury- strija, je pomanjkanje ne samo ioa gibanja v vseh deželah. Fa listi v Franciji* so priredili proti njim velike demonstracije, in premier Laval stori vse v svoji moči za odlaganje sankcij. Pacifistični socialisti v Angliji so Proti njim, češ, da bi sankcije pahnile Evropo v novo vojno. Proti sankci jam je podala izjavo tudi večina eksekutive a-meriške socialistične stranke, v kateri pravi, da naj bojkotira Italijo d elavski razred samo-«tojno, ne pa pod pokroviteljstvom lige narodov, v kateri pašujejo imperialistične sile. tednik "Nevv Leader" pa je za ja in večine odbora soc. stran- sankcije, istotako komunistično ke v Zed. državah — pa če so glasilo "Daily VVorker". Komu- še tako resnični, Mussolinijevo-, nisti pravijo, da nasprotniki mu početju ne bodo napravili j polniti ali pa iznajti nove stro- sankcij pomagajo Mussoliniju kvara. |je, ki bodo izvrševali več dela izvežbanih delavcev, ampak delavcev sploh. Vsled tega se sovjetski inženirji trudijo izpo- na mero, da bi v svoje tovarne uposlila tudi velik odstotek delavcev iz inozemstva, pač pa je najela inženirje iz drugih dežel, neglede na njih politično prepričanje, JIH drago plačah za njihove skušnje in zmožnosti, ki so si jih razvili v ameriških, angleških in nemških o-bratih, in pod vodstvom teh in sovjetskih inženirjev so velike (Nadaljevanje na 5. strani.) Značilna triumfalna zmaga socialistov na Danskem \ • SHOD V DVORANI SNPJ v petek 1. novembra CiUjte naznanilo na 5. in 6. strani. Fašisti na Danskem, ki ima-jjo zaslombo največ med kmečkimi posestniki, so v prošlih par letih priredili proti koalicijski vladi, ki ji načeljuje socialist Torvald Stauning, velike demonstracije. Prošlo poletje je prišlo v Kopenhagen 25,000 kmetov, ki so se zbrali pred kraljevo palačo in zahtevali, da naj Stauningovo vlado odstavi. Kralj jim je odgovoril, da je ustaven monarh, zato nima pravice odstaviti vlade nihče drugi, kakor parlament. Kmečko fašistično gibanje na Danskem zahteva devalua-cijo krone, kajti čimmanj bi bila vredna na mednarodnem trgu. večja bodo naročila iz ino- zemstva za poljske produkte, je njihov argument. Socialistična-koalicij.ska vlada je na zahtevo ekstremnih agrarcev odgovarjala, da je njena dolžnost upoštevati koristi dežele v celoti — in dokazovala, da je v interesu Danske, ako se vrednost krone (danska denarna enota) nič več ne zniža. Toda fašisti so vpili, da vladni argument nima za sabo večine ljudstva. Njim so pritrjevali komunisti in drugi opozi-cionalci. , "Dobro," je rjkel premier Stauning, in nato razpustil parlament ter razpisal nove volitve. Marsikdo je smatral, da je storil v teh časih naraščajoče 'fašistične reakcije zmotno dejanje in da bo socialdemokrati-čna stranka poražena. Volitve so se vršile 2Z. oktobra. Premier Stauning je dobil zaupnico in socialisti so izšli zmagoviti iz boja. Dobili so 760,000 glasov, 100,000 več, kakor pri prejšnjih volitvah, in 6 poslancev več, kakor so jih imeli prej. Komunisti so dobili 27,000 glasov. Na izid danskih volitev je javnost čakala z velikim zanimanjem. Bile so barometer, ki naj pokaže, ali val reakcije resnično narašča, ali pa je njen zamah že dosegel vrhunec in I bo moral navzdol. Fašistično gibanje v Danski je dobilo ve- NAiPETO razmerje, ki sta ga v Evropi povzročila fašistična diktatorja Mussolini in Hitler, služi japonskemu imperializmu kakor nalašč. Prvič v zgodovini so evropske velesile J in Zed. države proti njemu brez moči. Japonska se bi do 1. 1914, | niti ne do I. 1929, nikakor ne upala podjarmiti ogromno Kitaj-, sko, kakor si jo osvaja sedaj. Liga narodov, ki skuša v slučaju Etiopije uveljaviti sank-I cije proti Italiji vsaj na papirju, ni-storila proti Japonski, ko je udrla v Mandžurijo in si osvojila ta velik kos kitajskega ozemlja, drugega, kakor da je poslala tja komisijo, da preišče, kako in kaj. Komisija je mogla ugotoviti le to, kar je bilo znano vsa-! kemu, ki čita liste. Japonska armada je udrla v Mandžurijo, da i si jo osvoji in izkoristi za Japonsko. Apetit japonskega imperializma ni odnehal. Japonske čete so bile poslane nato še v druge province severne Kitajske in zavladale nad njimi. Danes so v Tokiu odločno mnenja, da imajo Japonci priliko, kakor še nikdar prej, zavladati nad Azijo. Uprti v ta cilj, so se Japonci lotili tudi Vnanje Mongo4ije. To je dežela na severozapadu Kitajske, ob meji sovjetske Unije — edina takozvana kitajska provinca, katero dominira Moskva. Pod njen vpliv je prišla 1. 1924, ko se je proglasila za mongolsko ljudsko revolucionarno republiko. Kitajska že prej ni imela z vnanjo Mongolijo tesnih stikov. Od leta 1924 pa je ostala kitajski teritorij le še na zemljevidu. Površina vnanje Mongolije je približno 714,000 kv. milj, ali več kot še enkrat tolikšna kot je površina Etiopije, katera je zdaj sporna točka Italije in lige narodov. Večina vnanje Mongolije je gorata in zelo redko obljudena. Ima pa bogate priro-dne zaklade, med njimi velike plasti zlate rude, ki še niso načete. Prebivalstvo je primitivno — večinoma nomadsko. Glavno mesto Urga ima 30,000 prebivalcev. Vsa vnanja Mongolija ima kljub svoji prostranosti le kakih 800,000 prebivalcev. Ampak sovjetski Uniji služi za prehod na Kitajsko, in ob enem za varnostno mejo med njo in Kitajsko. Ako vzamejo Japonci *e Mongolijo, bo meja med USSR in Kitajsko odpravljena. Imperialisti na Japonskem so se zavzeli izdreti to zagoj-zdo in se z osvojitvijo Mongolije pomakniti ob ruski sibirski meji skozi do Bajkalskega jezera. Krajina ob tem jezeru, ki je na sibirski strani meje, je za USSU strategična točka. Ako se dogodi, da Japonska zavlada nad vnanjo Mongolijo in si tu zgradi svoj teren za vpad v Sibirijo, nastane resna nevarnost, da odreže železniškemu prometu polovico Sibirije. Dokler je bila Japonska le pomorska sila, sovjetski Uniji ni bila nevarna. Militaristično brezmočna Kitajska je bila za Sibirijo najboljše jamstvo, da se ni bati hudega. Japonska bi sicer lahko vzela kos obrežne Sibirije, z Vladivostokom vred, a to ji bi več škodilo kakor koristilo, zaradi trgovine in izmenjavanjem blaga z USSR. Zdaj se je stvar spremenila, kajti japonski militarizem si je osvojil ob Sibiriji že ogromno krajino in ima očividno v načrtu iztrgati sovjetski Uniji ves njen azijski teritorij (Sibirijo). (Nadaljevanje na 3. strani.) USPEH KANADSKIH SOCIALISTOV V PR0ŠLEM VOLILNEM BOJU liko finančno in moralno oporo v Hitlerjevi Nemčiji in v reakciji svoje dežele. Kljub temu je doživelo silovit poraz. , Sodrug Stauning je prišel prvič v vlado 1. 1924. V kabinet je imenoval same socialiste. L. j 192f> je bil pri volitvah poražen, 1. 1929 pa mu je ljudstvo •spet dalo mandat in od tedaj je neprestano na čelu danske vlade. Pod njegovim režimom so bile izvedene velike ekonomske reforme ki jih ljudstvo u-p ošteva. Ojačanje socialistične stranke na Dan-kom, ki ga je dosegla pri prošlih volitvah, je v vzpodbudo zavednemu delavstvu vseh dežel. Cooperative Commonwealth Federation, v kateri so politično združeni socialisti in druge organizacije, ki so za socialistični ekonomski red, je dobila pri volitvah dne 14. oktobra v Kanadski parlament nad 620,-000 glasov in devet mandatov. To je bila prva njena kampanja v takem obsegu. 620,000 glasov za socialistični program ni malo, ako jih primerjamo z glasovi, ki jih delavci oddajajo za socialistično stranko na vsaka štiri leta v Zed. državah. Komunisti v Kanadi so dobili ori teh volitvah 26,000 glasov. Kanadski volilni red določa, da mora vsak kandidat v parlament položiti $200 kavcije. Ako ne dobi predpisani minimalni odstotek glasov, ostane denar državi. Ker je odstotek visok, so socialistični kandidati izgubili na poroštvih $15,400. Federacija, ki je v stanju financirati kampanjo in poleg tega izgubiti še tolikšno vsoto v jamčevinah, je skozi svojega predstavnika J. S. VVoodsvvor-tha podala popolnoma upravičeno sledečo izjavo:- "S svojo borbo smo šele "pričeli. 2e prihodnje leto bo videlo močno, dobro organizirano, delavno socialistično stranko." M a «a ker n u a m r i s k i 11 I a li in_ii I ira li I,. 1934 jo bilo nu amerinkih rentah in ulicah ubitih v kolizijah motornih vozil in povoženih 33,769 lju*lav Workmeti'a Puldishing Imc. ' E^tablished 11)00. ^ Editor................................K ran k Zaiti. Buaineas Manager.................Charles Pogoreleo. Assistant Business Manager.......,.....Jehn Kal; Jr. SUBSCfclPTlON RATftS: Uftited States: One Year $3.00; Six Months $1.75;. Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec J639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. T.fepk.M: ROCKWCLL »64. Socialistična sredstva _Socializem kaže delavstvu, kakšna je moč njegovega nasprotnika. za to da more proletariat organizirati svoj boj proti kapitalizmu in ga uspešno voditi. Kajti če se hočem bojevati, moram poznati nasprotnika, njegove namene, čete, sile, trinjii-\e, njegovo orožje in njegove metode. In nasproti mu moram »topiti na tistem bojišču, na katerem ga najdem. Če ima kapitalizem politično moč, pa me z njo tepe, ovira moj razvoj, onemogoča mojo organizacijo, tedaj je logično, da se mora proletariat postaviti tudi politično na svoje noge in si osvojiti moč na tem polju; kajti to je eden izmed pogojev končne zmage. Kadar se bojujejo sile v Aziji, ne bo ne ena ne druga poši-Ijala svojih čet v centralno Afriko z namenom, da tam premaga sovražnika; vsaka bo gledala, da ga poteče v njegovi deželi in da obrani svojo od napada. S politiko prodira kapitalizem neprenehoma v področje delavskih pravic. Kakšna logika je to, če pravim tedaj, da me politika nič ne briga? Pravijo, da je politika postala kupčija. Prav zato jo je treba iztrgati kupčevalcem iz rok in napraviti iz nje to, kar mora biti, da bo koristila ljudstvu in ščitila njegove interese. Zanikava se lahko vsaka reč, le da se s tem nič ne doseže. Ako je nebo vse črno, pa trdim, da ni oblakov, ne boni s svojim utajevanjem preprečil strele, da mi udari v hišo. Politika je velika sila, in če tajim to dejstvo, ne opravim nič drugega, kakor da mi bo še bolj nevarna. Politična moe \ kapitalističnih rokah koristi kapitalizmu. V delavskih rokah bi koristila delavstvu. Sovražna armada vozi proti meni težke topove. Naznanijo mi to. Jaz pa skomizgnem: "Kaj me to briga? Sklenil sem, da grem z bajonetom v boj; topove zaničujem." Potre« v Heleni, glavnem mestu Montane, ki se je dogodil najprvo 12. oktobra, je storil veliko škode. Po-tresni sunki so se nadaljevali 9 dni. Najhujši je bil v pe- tek 18. oktobra. Skoro va poslopja so poškodovana. Nekatera so čisto porušena. Padajoča (»peka je ubila dve osebi. Dve sta umrli vsled poškodb. VPRAŠANJE SANKCI IN DELAVSTVO Zaradi sankcij proti Italiji, 1 (žita) doma, vendar se dežela ki bodo neučinkovite ne jam) avtarkično še ne bi mogla pre-vsled križa jočih se interesov hran je vati. Močno je zaradi te-inaperialističnih sil, pač pa še ga odvisna od uvoza iz inozem-poaebno vsled napačnih taktik stva. Obenem pa je finančni izvedbe sankcij proti napa-dalki. Ta podpora vsega delavstva po vseh državah članicah Dru- siva narodov mora sedaj ožive- Vsak pameten človek bo prepričan, da sem tepec, ako to , in domnev struj-in strank de- položaj Italije vedno kritičneji, ti. Povzročiti mora, da napa-rim. Ravno tako nespametno je, če svetujem delavstvu, da Uvskega razreda, je v javnosti ki utegne onemogočiti nadalje- dalka ne dobi nikakršnega bla- govorim naj se ne briga za politiko, ampak naj jo zaničuje. Tako kakor v politiki, kaže socializem delavstvu povsod kapitalistične postojanke in mu jih pomaga spoznavati, da se mu ni treba na slepo zaganjati v nasipe, katerih ni mogoče osvojiti z golo roko; kaže mu nasprotnikove sile, da se ne bi zgodi'lo, da osvoji delavstvo trdnjavo, do katere ga je kapitalizem namenoma izvabil, potem ga pa za hrbtom napade z ne-opaženo silo in ga pobije. Za obrambo demokracije v buržvaznih deželah Nemška socialnodemokratična stranka na čehoslovaškem je nedavno med drugim razpravljala tudi o kongresu komunističnih strank, ki se je vršil prošlo poletje v Moskvi. Z ozirom na demokracijo je sprejela posebno resolucijo, poudarjajoč korektnost socialističnega stališča, katerega je moralo koncem konca priznati tudi vodstvo kominterne. Dasi so prej socialiste napadali prav radi tega, ker so branitelji demokracije, se zdaj prestavljajo kot nekaki njeni posebni branilci, katerih naloga je "mobilizirati vse demokratične sile za borbo v prid obvarovanja vsaj ostankov demokracije v buržvaznih deželah"! Dasi so nemški in češki socialisti v čehoslovaški republiki ogroženi, kajti fašistična nevarnost jim preti na znotraj in zunaj, so vzlic temu sklenili, da v očigled skušenj, ki jih imajo s" komunisti, tudi njihovih sedanjih ponudb ne morejo vzeti za nič drugega kakor nov manever, "šele ko v praksi dokažejo, da so iskreni, bo z njimi mogoča stvarna in pametna beseda ter vzajemna skupna akcija," pravijo socialisti nemške in češke akupine. veliko razpravljanja. Kajti sankcije, kakor jih predlaga liga narodov, so prvi svetovni poskus za preprečenje, oziroma za skrajšanje in uničenje vojne, ki jo je podvzela Italija proti Etiopiji. Starokrajska "Delavsk^ Po- več tuo: z vso resnostjo i litika" je objavila k temu pred- jo. Po statutu Društva narodov metu članek, ki je značilen za- je vsaka članica Društva"tiaro-to. ker je bil napisan oprezno, dov dolžna sodelovati pri sank-kakor mora biti v deželah een-jcijah. Ce napol fašističhi vladi Politične stranke v Kanadi Glavni politični stranki v Kanadi sta "konservativna" in "liberalna". Obe sta reakcionarni —s to razliko, da se je v pro-*li volil ni kampanji oglašala konservativna, ki je bila na vladi do nedavna, za bolj liberalno, kakor pa "liberalna" stranka. Zmagala je "liberalna", kar pomeni toliko, kakor zmaga republikanske stranke v Zed. državah. "Tretje" stranke so v teh volitvah za poslance v kanadski parlament dobile le malo mandatov. Socialistična lista je dobila sicer 620,000 glasov, toda samo 9 mandatov. Boljše je izšla kreditna liga, ki obljublja po $25 dividende na mesec — in to je vsota, ki skoro vsakega mika. Glasov je dobila mnogo manj kakor socialisti. Po poskusih z "liberalnimi" strankami in z gibanji, ki obljubljajo dividende, bo delavako ljudstvo Kanade nedvomno uvidelo, da se te vrste "politika" ne izplača, razen magnatom in privilegiranemu sloju. Napredek V Fordovi tovarni so instalirali stroj, ki vrta 90 lukenj hkrati v ogrodje za avte modela Ford V-8. Vsak tak stroj izvrši več dela na dan, kot pa bi ga moglo izvršiti 90 delavcev z ročnim orodjem v enem mesecu. Izborno! Vse, kar zdaj še rabimo, je stroj, ki bo izvrtal luknjo, kamor bomo spravili teh 90 delavcev. — "A. G." Največji sovražnik človeka je svojstvo, da so njegove,misli navadno stoletje zadaj za časom, v ka erem živi. —* "A. G." zure napisana vsaka stvar, ki prihaja iz vrst opozicije. Glasi se: "Socialistična internacionala in mednarodna strokovna zveza sta od početka očividnega pripravljanja vojne proti Abe-siniji z vso iskrenostjo pozivali Društvo narodov, da stori vse, da prepreči vojno. Močna nasprotja med silami v Društvu narodov, ki se prijavljajo v nasprotujoči si francoski in angleški politiki najjasnije, so onemogočila učinkovite ukrepe, ki bi preprečili italijansko vojno. To je spoznal Mussolini, ker je imel že podobne zglede. Svet in plenum Društva narodov sta pa ugotovila, da je smatrati Italijo kot napadalko in da je bil tudi kršen pakt Društva narodov s to vojno. V zmislu sklepa avtomatično slede tudi sankcije po paktu proti napadalki. Vse dežele so obvezane izvajati sankcije, če se je to vprašanje v Društvu narodov obravnavalo dalje, se je zgodilo to, da se določijo enotni ukrepi, ki naj bi bili najučin-ko\ i tej si. Pr. un sankcij ni v tem, da se It .1 i jo kaznuje. Opravičene so šele potem, če onemogočijo nadaljevanje vojne. S tem ni rečeno, da je takoj izpočetka treba rabiti vojaške ukrepe. Potrebno pa je, da se izvedejo vsi potrebni gospodarski in finančni ukrepi z vsemi konsekven-cami. Društvo narodov, kolikor se odloči za čimprejšnji konec vojne v vzhodni Afriki, napram Italiji bo na ta način vsekakor v ugodnejšem položaju. Italija ima malo surovin. Premog, mineralna olja, pavo-lo in baker mora dobivati skoraj izključno v inozemstvu. Čeprav je Mussolini poizkušal dvigniti v zadnjih letih pridobivanje življenjskih potrebščin vanje vojne, če ne dobi inozem- ga in orožja, sankcije morajo ske finančne pomoči. V tem ob- j postati gospodarski bojkot, ki stojajo tudi sankcije in njih bo ustavil vojno. Vera, da bodo moč, s katerimi lahko Društvo dežele v gospodarski krizi spe-n aro Jo v nastopi proti Italiji. kulativno skušale delati vojne' Seveda bodo učinkovita le dobičke, ne sme sramotiti nobe-| tedaj, če se ne le složno, mar- ne dežele. Tembolj, ker so vse izvede- te vojne kupčije zvezane z velikim rizikom, in eventualno c,gro*n«imi izgubami za vojne ve; „ '*e. Sov V.stična delavska internacionala in mednarodna strokovna zveza hočeta braniti in sodelovati pri sankcijah za mir v Evropi in po svetu." v Av.nriji in na Ogrskem izjavljata, da pri sankcijah ne bosta sodelovali, pomeni to kršitev prevzetih aolžnoati. Vodilni sili Anglija in Frrncija bi imeli dovolj pomoč kov, da prisilita k izvrševanju obveznih pogxib obe deželi, ki se k u jata. Obe sta finančno jako odvisni od inozemstva. Nimata pa tudi ne I Govornik na priredbi v Wau-moči, da bi učinek sankcij pre- keganu v nedeljo 10. novem-prečili. Ne Avstrija in ne Ogr- bra, po končani konferenci, bo ska ne moreta nuditi Italiji po- Joško Oven. Bil je izvoljen v trebno finančno pomoč. klubu št. 1 tudi za delegata na Znano nam je, da zlasti An- konferenco, in Chas. Pogore- Konferenca in priredba v VVaukeganu glija zahteva izvedbo sankcij ter tudi ve, da francoska vlada temu le proti svoji volji sledi, čeprav obe vladi trdita, da njiju politika služi le miru, vendar lahko smelo trdimo, da prilfajajo za obe še drugi pomisleki v poštev. Zato obstoja nevarnost, 4 da sankcij kljub stremljenju po enotnem postopku, vendar ne bodo vse vlade izvajale tako, da bi bile Italiji preveč nevarne, če bi se to zgodilo, potem bi se cilja, ki naj bi mu služile, nikdar ne doseglo. Mussolini bi lahko nadaljeval vojno proti Abesincem in Društvo narodov bi doživelo težak poraz. S tem bi pa obenem dobili vsi oprezujoči imperiali-sti za svoje načrte svobodne roke. Delavski razred izvedbo san- ona društva in organizacije, ki kcij ne more torej prepustiti so aktivna na dramskem polju lec. Finega delegata pa pošlje klubov angleški odsek, in enega "Sava". # Društvo Pioneer bosta zastopala Oscar Godina in John Rak, Slavijo pa Filip Godina. Nedvomno pošljejo na to konferenco v Waukegan zastopnike tudi druga čikaška društva Prosvetne matice in klubi JSZ. Dober poset konference, ki se prične ob 9. dop., se pričakuje tudi iz Milvvaukeeja in Sheboyigana. Prosvetna matica Prosvetna matica JSZ je izdala seznam vseh dram.kih del. ki jih ima na razpoiago za samo vladam. — Mednarodna strokovna zveza in socialistična delavska internacionala sta na skupni seji obeh izvršnih odborov početkom prejšnjega meseca sklenile zahtevati, ne le da Društvo narodov odredi sankcije proti Italiji, marveč sta, zavedajoč se svoje mirovne misije, tudi izjavila, da sta je pri- in so včlanjena v tej ustanovi. Razposlan bo v prihodnjih par dneh. Z izdajo tega seznama našega dramskega arhiva bo delo organizacijam zelo olajšano, ker so vse igre opisane in jim bu to v pomoč pri izbiranju primernih iger. Tajniki naj hranijo ta seznam v arhivih O tem in onem Papež ima vezane roke Canterburški nadškof v Angliji je na svoji nedavni škofijski konferenci poročal, da se je obrnil na visoke cerkvene dostojanstvenike po svetu z apelom, da naj podpro ligi) narodov v njenih prizadevanjih za sankcije proti Italiji Potipal je tudi papeža. Iz Vatikana so nadškofu odgovorili, da za enkrat nima sveti oče k svojim prejšnjim izjavam ničesar dodati. Nadškof je k temu omenil, da upošteva težke okolščine, ki-uklepajo papeža. Ta "okolščiim" je Muasolini, ki ima danes nad cerkvijo v Italiji veliko večjo moč in vpliv, kakor papež. Standard Oil korporacija in novice Mogočna Standard Oil kompanija oddaja po radiu štiri-" krat na dan novice. To je slabo za novice in posebno še za ljudske koristi. Vigilanti, demokracija in sila Vigilanti v Minneapolisu so dne 21* oktobra navalili na urad komunistične stranke in ga razdejali. Njenega organizatorja Sam Davisa so pretepli. Vigilanti so proti organizacijam, ki "propagirajo nasilja" in nasilno strmoglavljenje ameriške vlade, ob enem pa se navdušujejo za obvarovanje ustave. A v praksi počno baš to, kar drugim očitajo. Vigilanti ne samo verujejo v nasilja nego tudi uganjajo nasilnosti. S tem gasijo tudi ustavo, v kateri so prebivalstvu te dežele garantirane civilne svobodščine in demokracija. Kadar govori Hitler, ni dovoljeno »pati Hitlerjeve govore po radiu mora poslušati čimveč ljudi. V tovarnah in pisarnah, v gostilnah in kjerkoli, se zberejo pri zvočniku in poslušajo ter ploskajo. Delavci morajo potem zamujeni čas nadomestiti z nadurnim delom. V uradu pruskega finančnega ministrstva je neki nacij zadremal, namesto da bi pazno poslušal grmenje der f-iihrerja. Njegovi tovariši so ga vsled te nelojalnosti zatožili šefu, ki mu je dal oster uk jr in ga spodil iz službe. — -—i — Čikaiki župan za moralo Čikaški župan Kelly je prepovedal vprizarjanje igre "Tobacco Road", potem, ko so jo v tem mestu igrali že dva meseca. Gledišču, v katerem je imela svoj dom, pa je odvzel licenco. V Nevv Yorku jo igrajo že osmi mesec. Kelly pravi, da je "Tobacco Road" vulgarna in "pohujšlji-va" igra in ne spada na oder v dostojnem mestu. Federalni sodnik, kateremu so se vprizoritelji pritožili, pa je izjavil, da "Tobacco Road" portretira življenje v Georgiji tako kot je in igra je umetniško delo. Zupanov odlok je začasno razveljavil, med tem pa se lahko obe .stranki pripravita za sodno obravnavo, ki naj odloči, kdo je v pravem. A kljub razve-ljavljenju si ni upalo v Chicagu nobeno drugo gledišče vzeti te igre, ker se vsako boji zamere županu. Kajti policija in požarna bramba bi se nad tako "neprijateljsko" gesto maščevala z uveljavljanjem raznih ordinanc, ki se tičejo higijeničnih naprav in varnosti proti ognju. In tako bi oblast gledišče spet lahko zaprla, češ, da nima varnostnih in drugih naprav v takem smislu, kot jih zahtevajo ordinance. Morala v Chicagu je torej prilično zavarovana. Ampak mnogim čikažanom se čudno ^di, kako da se je župan lotil bas te igre, dočim je dopuščal na ozemlju svetovne razstave vsake sorte "grešne šove" in jih dopušča še danes v kabaretih, v bur-lesque teatrih in še marsikje. Ako bi Kelly hotel varovati prebivalstvo pred nemoralnimi predstavami in akti, bi moral storiti veliko več kakor pa samo prepovedati vprizarjanje igre "Tobacco Road", kateri je dal s svojim dekretom ogromno za-stonjske reklame po vsi deželi. Town*endova konvencija Dr. F. E. Townsend je dne 24. oktobra otvoril v hotelu Ste-vens v Chicagu svojo prvo konvencijo. Udeležilo se je je okrog 6,000 pristašev njegovega načrta, ki določa $200 penzije na mesec vsakemu, ki je dopolnil 60. leto. Ljudi, ki so stari nad 60 let, je v Zed. državah približno osem milijonov. Zborovanje je otvoril dr. Clinton VVunder iz Nevv Yorka, ki je med drugim dejal: "Mi verujemo, da je v tem gibanju (za penzije) Bog na naši strani, in z božjo pomočjo je vse dosegljivo." "Amen", so vzklikali mnogi delegati. Tovvnsendova organizacija j« nakolektala v prid propagiranja njegovega programa $600,000. Dr. Tovvnsend je dejal, da če bi mogla nabrati pol milijona dolarjev na mesec, bi deželo prepregli z armado plačanih agitatorjev, ki bi pridobili večino ljudstva za njegov načrt. Townsendovo gibanje ima že zd&j precej plačanih ljudi. $600,000 je pač vsota, ki miče. Na konvenciji je bilo poročano, da prejemeta dva glavna voditelja, dr. Tovvnsend in R. E. Clements, vsaki po $150 na teden in sicer $50 plače, $50 za stroške, in $50 za vožnjo. Dr. Tovvnsend je prejel do zdaj $7,532, in Clements $7,517.To seveda nista edina plačana odbornika, kajti gibanje, ki je v tako kratki dobi zbralo že nad pol milijona dolarjev, lahko plača marsikoga. Nekateri delegati so zahtevali računsko poročilo v tiskani obliki, kajti tajnik Clements ga je le čital in pri tem pojasnjeval, da tisti, ki trdijo, da si on in Tovvnsend polnita žepe, ne vedo kaj govore. Molitev na tej konvenciji je opravil Rev. Joshua Oden, D. D. Delegati so prepevali tudi nabožne pesmi o krščanski ljubezni in medsebojni pomoči. Amerika je res čudna dežela. Velik del njenega ljudstva je z razmerami skrajno nezadovoljen. Toda leto za letom se vedno oprijema takih posameznikov, strank in .gibanja, ki mu bodisi vsled utopičnega programa ne bi mogli pomagati tudi ako bi moč dobili, ali pa se to naivno ljudstvo zateka k dema-gogičnim politikom v republikanski in demokratski stranki. V stranko, ki ima program za ljudstvo, pa nočejo iti, čeprav je njen program izvedljiv in so pod njim tudi dostojne penzije ne samo mogoče, ampak zajamčene. Abraham Lincoln je dejal, da je mogoče blufati vse ljudstvo le nekaj časa — ampak ta "nekaj časa" v tej deželi silno dolgo traja. ' . " Milijoni za cerkvene zavode •Kljub depresiji so si razne konfesije baš v teh letih krize zgradile velika poslopja — bodisi cerkve, šole, dvorane itd. "Cerkev ne porajta, ali bo kriza še trajala ali ne. Mi rajše vidimo ,dk ne. Ali vzlic nji gremo naprej." čudno, kako se svet briga za "posmrtno zveličanje", dočim "izveličanje" na tem svetu zanemarja. pravljena popolnoma izvršiti in nr«ani™c}>* a,i Pa ** k- nuditi Društvu narodov dejan- rmp nn,m k' ,m*wl v ft*V*M sko podporo delavcev in de- lavk, ki je zastopata, v svrho roče onim, ki imajo v oskrbi dramsko režijo. Tajništvo P. M. Negotova, toda zelo draga "sekuriteta" Poljska potroši polovico svojega proračuna za militarizem — to se pravi, za "obrambo" dežele. Ljudstvo ječi pod bremenom in plačuje. — - ANDREAS LATZKO: * SEDEM DNI » ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. | BITKE NA AMER1SK>H CESTAH ar t Nadaljevanj *\) Zvest svojemu sklepu, je začel doktor sv )-je vsakdanje delo res z obiskom pri Abtu ter je bil prvi hip prenričan, da jo bil zamenjal nadstopje. Že se je hotel opravičiti, ko je spo-xnal Abtov zakrpani suknjič in progaste hlače; takoj je radoveden zaprl vrata za sabo. Baronovim kratkim, osornim odgovorom se ni čudil nič: bil je vajen, da in sprejemajo ne-jtupno — tu sta zadostovala že ščipalnik in trd ovratnik, da si jim postal sumljiv. Baronu bi moral biti obiskovalec njegove omikanosti kakor odrešitev, toda na zaprašeni deski, ki je bila pač nalašč v ta namen pritrjena v kotu, so ležale različne tiskovine, knjige, zapiski in prospekti, oklici delavskih izobraževalnih šol s seznamom večernih tečajev _indicije, ki so naknadno pojasnjevale nabuhli patos gospoda Abta. Kdor prihaja ubit od težkega telesnega dela zvečer iz to-iSift* domov, ne filozof i ra o sv.oji usojj in - človeštvu. Jfc'se kaže, da je tale suhi, zanemarjeni možakar s ščipalnikom eden tistih kričavih gobezdačev, ki s prilizovanjem in obljubami, ščuvajo delavce k puntanju, da jim priborijo kakšen foteljček v parlamentu. Doktorju Landauu pa je bilo nasprotno všeč, da ima nekdo, ki je brezposeln in niso niti cunje, ki jih ima na sebi, njegove, toliko vsega spoštovanja vrednega ponosa. Strahopetcev, ki iz same vdanosti skoprnijo pred slehernim bolje oblečenim meščanom, takšnih strahopetcev Landau ni mogel videti. "Dalj kakor do pondeljka vam Abt pač ne more pustiti svoje delavniške obleke." je dejal, "stopite z mano, le nekaj bolnikov ob-iščem, potem pojdete z mano domov. Mogoče vam za prvo silo lahko pomagam iz zadrege. Kikšen star plašč bova že našla." Baron bi bil najrajši odgovoril s kakšno ro-batostjo. Ubit od neprespane noči, razdražen, ker je bil primoran v pretvarjanje, česar ni bil vajen, ni bil take volje, da bi lahko jemal svojo prigodo humoristično. Vsiljiva dobrot-ljivost tega zdravnika bolniške blagajne mu je potrjevala sum, da ima duševnega povzročitelja svoje nesreče pred sabo. Kaka bi se preprost tovarniški delavec upiral vplivu študirane ga gospoda? A kakorkoli neprikupna je bila misel, da bi smuknil v obnošeno, zamazano ol)leko tega zopernega, zanemarjenega "ljudskega osre-čevalca": mož je vendarle preživel del svojega življenja med izobraženimi ljudmi. Torej le proč iz te neprijetne, nevarne okolice! Abt ne bi bil mogel imeti nič proti temu, da se druži z nekom, ki se je ostentativno izdajal za njegovega "prijatelja", ni se pregrešil proti dogovoru: da bo namreč do nedelje občeval le "z njegovimi znanci". Bilo je neprijetno presenečenje za barona, da je smel sesti v avto, ki ga je imel Landau najetega za dopoldneve. Doktor pa je nasprotno presenečen opazoval občutljivost krojaškega pomočnika, njegovo nenavadno upiranje, da bi bil šel z njim v stanovanja bolnikov. Nekaj mora biti narobe s tem človekom, kije sramežljivo stal ob strani, namestu da bi željan senzacij, stegoval vrat kakor ljudje njegove vrste. Družba kakor nalašč za Abta — Landauu se je zdelo čudno, da ne ve prijatelj prav nič, kje je njegov gostitelj in s kom se je dogovoril za božični večer. "Kaj vam res ni naročil, cla ga opravičite pri meni? Veste zatrdno, da ni pustil nobenega pisma za doktorja Landaua? — Skrbi me, res skrbi!" Baron je v zadregi pogledal v tla. Landau? — Doktor Landau? —Ga že imam! Se pred kratkim je nekdo po seji nadzornega sveta ironično predlagal, naj pošljejo predsednikov stenografirani govor njegovemu sinu. To je torej tisti burkasti tič, ki so pravili o njem, da mu manjka kolešček v glavi. Oprezno od strahu je Mangien radovedno proučeval zgodaj oveneli obraz, kakršnega imajo ljudje, ki tiče zmerom v sobi. Podobnost z očetom je bila očitna. Kakšna burka, da mu bo sin gospoda generalnega ravnatelja landaua podaril suknjo! Ko je avto spet obstal, se je Mangien prvič »pozabil. Čutil se je osvobojenega kakršnekoli primoranosti, odkar jc vedel, da ima poleg sebe svaka sodnega svetnika Rille, izgubljenega sina trdega, starega Žida iz Zemljiške banke, človeka iz svoje okolice. O okusu ni da bi se prepiral, če je Landauu mlajšemu v*eč, da se plazi po polzkih, smrdljivih za- kotnih ? :opniiah pr >sim! — naj ima svoje ve Ail je — toda .sam." "CVjareto pokadim in vas počakam tu. gospod doktor!" To-izmikanje doktorju ni ugajalo, zato /a je odbil: "Ne. I a* kar z na 110 stopite! Motgole vas bom potreboval. Ve mu človeku tu zgoraj je železna plošča suoraj la zmečkala nogo, in njegova žena se že tri leta ne more ganiti s svoje slamnice. Zdi se mi, da ste kakor noj. Zapirate oči. ter mislite, da pomanjkanja ni več, ker ga ne vidite." "Zakaj mi to govori?" je spreletelo barona. Menda me vendar ni začel sumiti? Nemogoče. (se bi bil čudaški kujon vedel, koga vlači s sabo skozi najtemnejši Berlin, ne bi bil mogel bolj izzivajoče razlagati svojih prenapetih nazorov in razkazovati izbrano odurne primere. —-U4 mladih razvajen z bogastvom in udobnostjo, ni bil Mangien ne ozkosrčen ne trd, samo površen. — Zakaj ne bi tudi tistim, ki stoje ob njegovih strojih, privoščil življenja? Njegovo bogastvo je bilo preveliko, osebno ne bi bil žrtvoval ničesar, ne bi se mu bilo treba odpovedati nobeni želji in ničesar^ pogrešati — toda vsi v prek ien 5 novembra 1855 Umrl je lažje vodili boj za naše delavske pravice. Tukajšnje delavske razmere so srednje. V naši naselbini je dosti delavcev brez dela. Je pa precejšnje število delavcev zaposlenih v rudnikih na VVashoe 1 in Bear Creeku, ki tudi precej stalno obratujejo. Koliko časa bo tako ostalo, se ne ve. .20. oktobra 1026. koledar Vabila na naročbo koledarja letnik 1936 so bila poslana klubom JSZ, raznim rednim društvom in posameznikom ta teden. Na vse te apeliramo, da naroče čim več izvodov. Koledar izide koncem novembra, in če le mogoče, ga bodo društva imela že na prvih sejah v decembru. Cena za posamezen iz-tis je 75c, pri večjih naročilih znaten popust. Oglasi. Na vse one, ki zbirajo oglase v koledar, apeliramo, da jih pošljejo najkasneje do 5. novembra. Uprava Koledarja. HOLC prodaja domove HOLC — vladna ustanova, ki jc dala posojila tisočem hišnih posestnikov, ima pri iztirja-vanju velike težkoče. Mnogi posestniki bi baje lahko plačevali, pa zastajajo zato, ker se nadejajo, da jim bo vlada koncem konca dolg odpustila. A namesto tega jim je pričela prodajati hiše. Mnogo jih je že prevzela. To jesen je vložila tožbo vsled neplačevanja obrokov proti par tisočem dolžnikov. Proletarčevo slavje v Red Lodgu • Red Lodge, Mont. — Kakor je razvidno iz poročil, je v raznih naselbinah precej zanimanja za slavje 30 letnice Proletarca. Tudi naš klub št. 35 JSZ (Red iJodge-Bear Creek) se je odločil, da priredi plesno zabavo na 30. nov. v Slovenskem domu v Scotch Couleeju. Ves dobiček je namenjen v agitacij ske svrhe. Obenem se vabijo vsi sodrugi in ^sodružice na prihodnjo klu-bovo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 3. nov. ob 3. popoldne -beh kapitalističnih strank, ki si delita med seboj oblast in vlado. Pošten politik je v njima bela vrana. Kdor skuša biti pošten, ga kmalu zavržejo in izrinejo. Ako bi ameriško ljudstvo ne bilo toliko zavedeno, bi fyre» truda zapopadlo, da prvo, kar mora storiti za obrambo svojih interesov, je pridruženje k socialistični stranki in izvolitev socialistov v javna zastopstva. Dokler ne stori tega, bo "kriminalni val" raste!, ne pa se nižal. "SAVIN" DAN -24. NOVEMBRA Chicago. — Na zadnji konvenciji se je Ameriška delavska lederacija prvič v zgodovini ameriškega delavskega gibanja izrekla za gojenje delavske kulture v pravem pomenu besede. Indorsirala je Labor Stage Inc. (Delavski oder), katerega so ustanovile napredne krojaške unije in priporočala unijam, naj podpro to ustanovo z aktivnim udejstvovanjem. To pomeni, da je tudi ameriško organizirano delavstvo pričelo dozorevati in da bo skušalo nadomestiti veliko vrzel v svojem žilavem gibanju. Da je delavstvu potrebno lastno kulturno udejstvovanje, je bilo že dostikrat povedano — in tudi je treba to stalno poudarjati. Med evropskim delavstvom je dobro razvito (v fašističnih deželah je bilo razbito z drugimi organizacijami spas in bolj "neodvisni" pa za zadatek svojih teženj, ki so lahko zgolj pevske ali tudi drugačne. Med redkimi delavskimi pevskimi zbori je tudi naša Sava, ki je bila prvotno neodvisna, pred nekako osmimi leti pa se je zbor priključil soc. klubu Št. 1 in postal njegov pevski odsek. Kot je bilo že prej povedano, bo njrn josenski kono-rt 24. novembra v dvorani SNI M in da bo na tem koncertu gostoval tudi soc. pevski zbor Naprej iz Milvvaukeeja, ki bo teden prej imel svojo 25-letnico. Tega slavja se udeleži tudi Sava. Naši koncerti se po vsebini mogoče dosti ne razlikujejo od drugih koncertov, ker slične ali pa iste pesmi slišimo lahko tudi na drugih. Je pa razlika v tem, in sicer velika razlika, da Sava obstaja vsled naših delavskih teženj in načel. Znana pa je tudi radi svojih lepih in privlačnih koncertov in si je ž njimi pridobila veliko prijateljev. I>ep in privlačen koncert bo tudi prihodnji. Torej ga ne zamudite. Sezite tudi po vstopnicah v predprodaji. Cena je jako nizka. A. Garden. vred). Tudi inozemski delavci ročilo in marsikatera resnica ji smo prinesli s seboj smisel za bila konstatirana v njemu na primer zveze policijskih -or-. ših odrih in oboje razvili v No- ganov s kriminalci, protekcija, ki jim jo nudijo aldermani, župani, državni pravniki, šerifi, sodniki, kongresniki itd. Časopisi so poročilo komentirali, duhovniki protestantov-skih cerkva so ga nekaj tednov uporabljali v svojih pridigah— nato pa je postalo zastarelo, "nezanimivo", kajti v ameriških dnevnikih je treba prostora za opisovanje kriminalcev in njihovih "drzovitih" činov. Ko je prevzel predsedniško kulturno udejstvovanje na na- vi deželi v pravcu naših razmer, zmožnosti in pogojev. Ta ideja zdaj prodira tudi med ameriško delavstvo, kar je gotovo razveseljivo. Kar se ameriških Slovencev tiče, imamo svoje kulturno gibanje prilično razvito. Lahko bi bilo seveda bolje bodisi glede obsega ali pa kvalitete. Ampak se borimo s težavami, ki so znane vsakemu, ki se na tem polju udejstvuje. So težave s programi in tudi pri prodaja- službo Franklin D. Roosevelt, | nju vstopnic. Vendar pa rine-je med drugim ameriškemu mo naprej zdaj z večjim pa zo-ljudstvu obljubil temeljito pet z manjšim uspehom, zmanjšanje "kriminalnega va- j Striktno delavskih kulturnih la". Namesto tega Vidimo nara- priredb je tudi med nami malo. ščanje korupcije in izrabljanje na debelo vladnih relifnih akcij za koristi in blagajne graf-tarjev v javnih služ-bah. Ni je velike civilizirane dežele na »vetu, ki bi imela tako korumpirano politično upravo, kakor jo imajo Zed. države, čemu? Zaradi tega, ker ameriško ljudstvo noče, ali pa ne zna zgraditi stranke, kakor so v Evropi socialistične stranke, s svojimi skupinami zastopnikov v zbornicah, ki s svojim časopisjem in drugimi sredstvi vih-te meč kritike, ob enem pa lz-vojevale socialne zakone in reformirale sodno in policijsko olflast toliko, da je korupcija v nji potisnjena na minimum. Temeljni vzrok zločinstvom jc kapitalizem, ki je sam na se- Tak program je najložje postaviti na oder s kakšno delavsko igro, katerih pa je tudi bore malo. In če je dobro izvedena, kar se vselej ne zgodi, je namen dosežen. Zanimiv program z delavskim ozadjem je naj-laglje postaviti na oder, če daš nekaj tega in nekaj drugega — dramsko skico, petje, govor, deklamacijo, godbeno točko in podobno. Važen del našega kulturnega udejstvovanja so naši pevski zbori. Petje je pač del življenja vsakega naroda — nekakšen "prlboljšek". Mogoče ga je gojiti le v večjih naselbinah. In gojimo ga vsak po svoje: naši delavski zbori ga goje z vidika proletarskega spasa, cerkveni za promocijo verske stvari, narodni za narodnjaški Dopis s potovanja Podpisana sva dne 5. sept. zapustila družino v Oaklandu, Calif., ter se podala na potovanje po širni Ameriki. Danes, ko to pišem, 18. okt., sopiha lokomotiva z našim vlakom proti znanemu mestu Reno v Nevadi. Vlakovodja je zelo korajžen, saj nas pa pelje proti domu. Večkrat slišim njegovo vriskanje, vagoni se pa zibljejo sem in tja, da se mi roka, ko pišem, še bolj trese. Poleg mene sedi moja žena. Pa sem jo pobaral, če hoče, da se ustaviva v Renu, "kjer bova dobila divors". Z glavo je odkimala, kar je zna-čilo, da ne. Danes se vračava zdrava in vesela po dolgem potovanju k svoji družini v Oakland. Tja grede sva obiskala mnogo starih prijateljev v Denverju, Colorado, Kansas Citvju in Pittsburgu, Kans., kjer sva obiskala vse sorodnike, prijatelje in znance v okolici. Povsod sva jih zelo iznenadila z najinim prihodom, ker ga niso čisto nič pričakovali; povsod so naju gostoljubno sprejeli in težko se je bilo posloviti od dobrih prijateljev, posebno pa od tistih, s katerimi smo pred več leti skupaj delali na polju delavskega napredka. Spet sva se odpeljala proti Kansas Cityju, kjer sva zasedla vlak železnice Santa Fe, s katerim sva se odpeljala v Chicago, kjer so nas tudi prav tako gostoljubno sprejeli, četudi i tam niso vedeli za najin prihod. Povsod sva jih iznenadila. Obiskala sva gl. urad SNPJ, v katerem sem se "prav dobro iz-kričal". Ogledala sva si jedno-tino poslopje, ki nama ga je razkazal predsednik Cainkar; "ogledala" sva si tudi vse jed- j notine uslužbence in sem do-i mala vse poznal. Bili so vsi zelo zaposleni, kar se mi je do-; padlo. Saj sem jim pa tudi re-I kel, če ne bodo pridni, da jih bom "kvital". Napotila sva se v urad Proletarca. Spet iznenadenje nad nenadnim, nepričakovanim obiskom. Tudi pri Proletarcu so pridni fantje in sem jih že enkrat prej pohvalil. Bili so zelo veseli najinega poseli. Tistega dne sva posetila družino Testen, pri kateri sva dobila začasni kvartir. To je bilo v petek. Naslednji dan, kakor vselej, je bila sobota in 21. sept. Zvečer se je vršila veselica brezposelnih v prostorih njihovega kluba. Udeležila sva s v tudi midva. Udelež.ba je bila dobra, vsepolno veselih obrazov. Zaigral sem par komadov na mojo koncertino in bilo je j^štno. Da, tudi v Chicagu je bilo fletno, zato pa se je bilo težko posloviti od prijaznih rojakov. Iz Chicaga naju je peljala pot v Detroit, kjer je bilo tako luštno. da vsega na tem mestu ne morem opisati; to storim prihodnjič. Seveda ni tudi v Detroitu nihče vedel za najin poset, ki jih je presenetil. Zato so nama pa Detroitčani pred najinim odhodom priredili prav prijetno presenečenje ali *sur-prajs\ Tudi v Detroitu sem srečal več mojih starih prijateljev in znancev iz Kansasa ;,tudi od njih sva se težko ločila, od gostoljubnih Detroitčanov. Morala sva naprej^ in vlak naju je pripeljal v ameriško Ljubljano — Cleveland. Tam sva obiskala vse. v kolikor nama je čas dopuščal. Pa so naju stari in mladi pomilovali, da je škeda. ker nisva prej prišla, da bi bila videla tisti velikanski rompompom, ki se je vršil na čast Baragi po St. Clair ave. in v park, kjer so odkrili omenjenemu škofu spomenik. Baje je bilo to strašansko lepo. Kaj pa je vendar bilo tako lepega, sem jih pobaral. "Ja, kaj ne veš, da so bili škof tukaj, škof iz Ljubljane! Več ko 40 tisoč jih je korakalo (škofov?) po St. Clair cesti v procesiji v kulturni vrt." Zagotovil sem jih, da nisem ničesar zamudil ter pripomnil, da talce-prireditve so največja coklja napredku človeške družbe! Iz Clevelanda sva odpotovala v Bridigeport, O., na obisk k Jožetu Snoju, kamor naju je s svojim avtom peljal Frank Somrak. Le škoda, ker nama ni čas dopuščal, da bi pri Snoje-vih ostala par dni. Snojevi so bili zelo veseli najinega prihoda in so naju gostoljubno sprejeli. Pot naju je peljala nazaj v Cleveland, kjer s^a sedla v vlak in se odpeljala proti domu v Californijo. Najiskreneje se zahvaljujeva vsem za gostoljubnost in prijateljski sprejem. Ostanete nama v trajnem spominu. Anton in Mary Tomiič. Spreminjanje nazorov PuoMo, Colo. — "Delavske zadruge,"—pod tem naslovom je izšel dopis v Prosveti št. 203, ki ga je napisal znani dopisnik J. H. iz naše zapadne metropole. Čitatelji Prosvete, ki radi či-tajo dopise, so se gotovo vprašali: "Tako v kratki dobi pa taka razlika?" Dopisnik J. H. je zapisal v za 1 n j i h par dopisih v Prosveti, da socializem je neizvedljiv v tej deželi. Gotovo ne bo nikdar prišlo do zaželje-nega cilja, ako bodo dopisniki v polemiki vsakih par tednov pobijali sami sebe. Pregovor pravi, da tak človek sam v svojo skledo pljuje. Toda prišel je J. H. v javnost s svojimi dopisi, s katerimi pobija sam svoje argumente. Opisal je zadružno gibanje v skandinavskih državah oziroma na Švedskem. Dopisniku moram dati priznanje, da je tudi v tem dopisu pohodil Vse, kar je pisal o socialistih pred par tedni, namreč to, da je socializem neizvedljiv v tej deželi. V dotičnem dopisu pravi, da je socializem izvedljiv pod pogojem, če se delavske mase združijo, kot so se na primer na Švedskem. Ekonomski razvoj na Švedskem v zadnjih 40 letih da se je pospešil potom u-čenja in organiziranja, kar je socialni ali socialistični razvoj. J. H. naj se spomni malo nazaj ko je na gotovi seji prinesel v debato tudi to, da "naj socialisti pokažejo, kaj so naredili za 'delavski razred." V tem dopisu pa je sam priznal ogromno delo škandinavskih socialistov. O pač, takrat se je J. ogreval še za komunizem! In sedaj, ko je prišel Townsendow načrt v ospredje, naj se gre pa tudi komunizem solit!* Med drugim piše, ako bodo slovenski volilci volili republikanske in demokratske kandidate, da ne bodo nikoli prenehali javni škandali. Kaj neki J. H. misli s tem, ga je pač težko razumeti. In baš dopisnik propagira z zagovarjanjem Town-sendovega načrta, ki ga je odobril californijski governer pa tudi senator Borah iz Idahe, ki sta oba republikanca in oba se ogrevata za omenjeni načrt, re-publikansko-demokratsko robo. J. H. se zelo ogreva za "načrt" in s tem porabi dragocene kolone v delavskem listu kot je Prosveta, kar je pač res žalostno. Boljše bi bilo, če bi dopisnik pustil take argumente doma pri peči. Med drugim dalje navaja, da v škandinavskih državicah so v javnih uradih, v postavo-dajah v večini socialisti; vse to pomaga zadružništvu. To je lepo, da J. H. prizna, da so vse to zgradili socialisti, če pogledamo v dopis v Prosveti, bomo čitali, da "kaj boste vi socialisti", ako bi izvolili večino v naše postavodaje. Piše dalje, da imamo Sloven- ETIOPIJO "CIVILIZIRAJO" Z OGNJEM 1910 1935 OB MOJI PETINDVAJSETLETNO! 25. oktobra je poteklo 25 let od kar *em odprl »voj zavarovalninah urad. Od tedaj zastopam najzanesljivejše zavarovalne družbe. tej priliki se iakreno zahvaljujem vsem svojim biv#'m in sedanjim kli~ jentom za naklonjenost. Zagotavljam vas, da bom kot do zdaj tudi v bodoče nudil vsem najboljfto postrežbo. Priporočam se vam za obnovo potečenih zavarovalninskih polic. JOSEPH STEBLAY 2634 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO, ILL. Phone: Lawnda1e 2344. A ci v Pueblu zadrugo, ki je ostala domalega na istem mestu kot je bila pred desetimi leti. Kdo je temu kriv, tega ni zapisal. Zapisal naj bi bil, da je brezposelnost kriva, da zadruga ne uspeva kakor bi morala. Tukajšnja zadružna prodajalna je imela v sedanji krizi težak boj za obstanek. Dosedaj se je pokazalo, da s sposobnim poslovodjem kot je M. Miklich zadruga še danes dobro uspeva, in, upam, da bo tako tudi v bodoče. J. H. piše, da bi take zadruge morale imeti učne tečaje. Strinjam se z dopisnikom glede tega, priporočal pa mu bi, da na prihodnjih volitvah* ki** bodo vršile v decembru, sprejme urad; morda se bodo tudi dopisniku želje izpolnile. Samo pisariti v listih je brez pomena. Morda se motim, ko zapišem, če bi tukajšnja zadruga imela kakih $30,000 gotovine, da se bi delničarji tepli za urade. Sedaj je pa težko dobiti odbornike. Mogoče še kdaj pride do tega, ako se razmere izboljšajo, da se upeljejo podučni tečaji o zadružništvu in se ustreže splošno vsem tukajšnjim zadru-garjem. — Frank Boltezar. KONFERENCA JSZ IN PROSVETNE MATICE 10. NOV. V WAUKEGANU Seznam do 26. okt. prijavljenih delegatov. — Popoldne dober spored, zvečer plesna zabava. Piie FRANCES ZAKOVSEK, Konferenčna tajnica Dasi konferenco klubov JSZ in društev Proevetene matice, ki se bo vršila v Waukeganu v nedeljo 10. novembra, do pred dobrim tednom nismo dosti o-glašali, smo jo omenjali v oči-gled drugih važnih prireditev vendarle toliko, da smo držali nanjo pozornost javnosti. Vsem pridruženim organizacijam v severnem Illinoisu in VVisconsi-nu so bila poslana posebna va-bilna pisma za izvolitev zastopnikov. Prvo je prijavilo zastopnika društvo št. 104 SNPJ v West All.su, ki bo Math. Musich. Klub št. 37 JSZ, Milwuakee, bo zastopal Jacob Rozich, mil-vvauški pevski zbor "Naprej" pa naš konferenčni "old timer" Leonard Alpner. Sheboygan-sko društvo št. 344 SNPJ bo re-prezentiral Ch. Chuck; dramski odsek SND v VVaukeganu Andrej Možek, klub št. 45 JSZ pa John Zakovšek in Rudolf Skala. DruMvo Pioneer št. 559 SNPJ bosta zastopala Oscar Godina in John Rak, Slavijo pa naš stari Filip Godina. Delegata kluba št. 1 bosta Joško Oven in Chas. Pogorelec, poleg nju pa izvoli zastopnika tudi angleški odsek kluba (Social Stu-dy Club) in pevski zbor "Sava". To store ta teden. Naravno, da pričakujemo zastopnikov tudi od drugih pridruženih društA' in klubov, toda imen mi do prošle nedelje še niso sporočila. Konferenca »e prične ob 9. dopoldne. Potrebno je, da pričnemo točno, kajti popoldne bomo imeli veliko prireditev v gornji dvorani pod pokroviteljstvom kluba št. 45 z izbranim sporedom. Naši mladi Rdeči sokoliči se pridno vežbajo za nastope v točkah, ki so jim dodeljene: v petju, igranju na klavir in v deklamacijah. Socialna drama v enem dejanju "Stric Gašper", ki bo vpri- zorjena ob tej priliki, je zelo primerna sedanji dobi. Gotova sem, da bo napravila na gledalce velik vtis. Glavni govornik na popoldanskem programu je Joško Oven. On je na odru vedno dobro došel, pa naj si bo v govorih, ali v igrah. Govoril bo o 25 letnici JSZ. Po programu bo večerja in zabava v spodnjih prostorih Slov. nar. doma. Igral bo Jack Nagode. Konferenca v nedeljo 10. novembra torej ne bo samo dan za delegate, ampak za vse naše delavsko občinstvo Naročite ti Proletarca, ki je edini pravi delavski list. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI a* 99 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Slaaa aa celo letu $«.00, pol lata #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov (le) je treba sa novo druitvo. Naslov sa list i" sa tajništvo i« t 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Nothin* was ever made but that some one could not make it worse and seli it for le9s. A modernized good hou»ewife and careful mother« will bmj t Wencel*s Dairv Products Producera of Hifhett Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 chicago, ill. 2380-82 Blue Island Avenue Who don't make it wori« — But make it »ave va ni*«*-« . m m ■ mm BARETINCIC & SON Tel 147S POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. iMMMHNMMMMRii Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOlJRk: At 3724 W. 26th Street 1:80—3:30; 6:80—8:80 Dsily Tal. Cr.wford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Dsily Tel. Canal 1100 Wedn*flday and Sunday by •ppointments only Rezidence Tel.t Crawford 8440 If mo aaswer — Call Aattia 5700 Na aliki ja oddelek italijanskih metalcev plamenov v Aduwi. Njihove obleke to is aabestoaa, ki je negorljiv. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. BRATSKE PODPORNE ORGANIZACIJE IN SOCIALNI PROBLEMI ČLANSTVA Važen shod v petek 1. novembra v dvorani SNPJ SLAVJE 10 LETNICE DRUŠTVA "PIONEER" SNPJ IN V SOBOTO IN T NEDELJO 1. IN 2. NOVEMBRA 1935 STRAH MUSSOLINIJEVIH FANTOV Občinske volitve in seja Na površje jugoslovanskih vembra v dvorani SNPJ. Prične podpornih organizacij prihaja se ob 8. zvečer. Sklicuje ga an« tu rojena nova generacij«. To ffle&ki odsek kluba si. 1 (Social je edini vir, ki ga imajo v agitaciji za pridobivanje novih članov, kaiti priseljevanje je ie več let popolnoma ustavljeno. Bodočnost podpornih ustanov tujerodcev je torej odvisna predvsem od tega, kako si bodo pridobile in vzgojile člane, ki so sinovi in hčere priseljencev. Tu rojena naša mladina živi v povsem drugih okolščinah, kakor pa so živeli njihovi očetje in matere v dobi naseljevanja. Povečini ta mladina nima niti z daleč toliko skrbi in tež-koč v boju za obstanek, kakor so jih imeli njihovi roditelji, ker so bili od visni skoro vsi edino od samega sebe. Zato ni čudno, da ta mladina, dokler je pri starših, ne pozna socialnih prvMemov, poleg pa je navdani* še z vzgojo v šoli, ki je vso kmj dragega kot delavska, tn s phjpagando, ki jo zajema v lcapftaliričnem tisku, v radiu ia v takozvani "ameriški" družbi, v kateri se gfblje. Kam bo ta mladina okrenila naše napredne podporne organizacije? Ali obstoje možnosti, da bo tndi ona v stanju prav tako, kakor njih očetje in matere, nadaljevati njihovo delo na polju bratske vzajemnosti, delavske prosvete ter razredne zavesti? To so vprašanja, na katera boste čuli odgovore in argumente na shodu v petek 1. no- Study Club). Govorniki bodo Flstok Menton iz Detroita. John Lungerhol^ iz Johnstovvna, Mary Jugg, John Kak, May-nard Krueger, Frank Zaitz in drugi. Predsedoval bo D. J. Lo- trich. Vstopnina je prosta. Po l več shodu bo domača zabava. 1 Vsi, katere razvoj naših or dale Ave. Govorniki bodo, Oscar Godina in Donald J. Lotrich. Pel bo operni in koncertni biiritonist Anton 6ub.il j iz Nevv Vorka. V duetu nastopita Anna Miško in Anton Medved, v solospevu pa A lice Artach. Dalje bo na sporedu živa slika, dramski prizor "Pioneerja' in drugih točk. Po končanem programu bo plesna zabava v obeh dvora- ganizacij zanima, ki so delali v njemn, In ki jim bodočnost ni deveta briga, io vabljeni na shod. nah. V gornji bo igral Keith Btecher in njegov orkester, v spodnji pa Puc^jcv trio. V stopnina na nedeljsko pri- reditev je 50c v predprodaji in 60c pri blagajni. Kombinirana vstopnica na banket v soboto in na prireditev naslednji dan je iSl .75. Društvo Pioneer je izdalo k svojemu slavju tudi lično revijo na 52 straneh. V 10. letih svojega obstoja je postalo eno izmed največjih društev SNPJ, in se po pravici ponaša, da je tudi eno najdejavnejših. Je včlanjeno /v Prosvetni matici skoro od početka in sodeluje tudi v raznih drugih delavskih akcijah. Pričakujemo, da se ga udeleže tudi številni delegati in gosti, ki pridejo ta večer v Chicago na zborovanje angleško peslujočih društev SNPJ. Njihova konferenca se prične v soboto. Trajala bo en dan. V soboto 2. novembra zvečer ( se prične tudi slavje d-u-Uv-t) Pioneer št. 559 SNPJ, ki je prvo angleško poslujoče društvo v tej je-dnoti m nu n la tudi na jstarejše izmed vseh angleško poslujočih društev v jugoslovanskih podpornih organizacijah. Slavnost se prične v soboto z banketom v hotelu Auditorium, 480 S. Michigan Ave. Prične se ob 8. zvečer. Nastopi Anton Šu-belj in razni govorniki. Predsedoval bo J. D. Lotrich. Vstopnina na banket $1.50. Prijave sprejemata Lotrich in J. Kak. V nedeljo 3. novembra ob 2:30 popoldne pa se vrši velik slavnostni spored v dvorani Sokol Havlfček, 2619 So. Lawn- Ivan Topli kar: FRIDERIK Presenetljiv ekonomski razmah sovjetske Unije (Nadaljevanje s 1. strani.) gradnje izvršili domači delav-,mestili z električnimi; ci in domače delavce so inženirji vežbali tudi v industriji, čim so bile tovarne dograjene. Izmed novih podvzetij, ki bodo dogotovljena v tem letu, našteva Fischer elektrarne s kapaciteto 817,000 kilowattov, 41 novih premogovnikov, 1,292 novih oljnih vrelcev, 23 ogromnih oljnih refinerij, železoli-varn in plavžev, mnogo topilnic in tovaren za izdelke iz bakra, cinka aluminija, svinca, niklja, tri nove tekstilne tovarne, mnogo malih tovaren za obleke, dve veliki tovarni stekla, dve cementni tovarni, ki bosta producirali 270,000 ton cementa na leto, sladkorne tovarne, velike ledene shrambe za Zaloge mesa, klavnice, tovarne za konserve, 1,740 kilometrov tlakovanih cest, 397 kilometrov novih železnic, na 1,-9»0 km proge pa so dodali še en tir, večinoma ob sibirski železnici; na 52S milj dolgih pro-£ah so parne lokomotive na io- v Niž- nem Tagilu so zgradili tovarno, v kateri bodo producirali 27,-000 tovornih vagonov vsako leto. Dalje so dogradiili tovarno za izdelovanje ogrodij za mostove, v Ufi tovarno za motorje, tovarna v Lugunski pa je izpopolnjena toliko, da zdaj lahko producira že 470 lokomotiv na leto. V tem letu je že ali pa bo do-gotovljenih mnogo stanovanjskih his s površino posameznih nadstropij skupno 8,300,000 kvadratnih metrov. Dogradili so tudi 34 hotelov. Poleg tega je dograjenih, aH pa bo dokončanih v tem letu, nešteto manjših podvžetij, poroča Fischer in pravi, da je gradnja v Rusiji šele sedaj dobila svoj pravi zamah. Velikanski uspehi so doseženi tndi v agrikulturi, ki pa potrebuje še velike reforme in izpopolnitve. Članek o njegovih izvajanjih in poročilu bomo nadaljevali v prihodnji številki. V nedeljo 10. nov. f > konferenca klubov JSZ in društev < i II Prosvetne matice v Slov. nar. domu VVAUKEGAN, ♦ j PRIČNE SE OB 9. DOPOLDNE Popoldne spored in po končanem programu plesna zabava v spodnji dvorani (Nadaljevanje) 4. Polit ie-na in socialna učna »oba v Angliji Kdor študira Engels a ne sa-to, kakcr so ga opisali različni živi jen jcpisci, nego tudi iz njegovih del in predvsem iz njegovih pisem, napisanih prijateljem, mora nenehpma postavljati primerjave s celotnim delom tega znanstvenega socialista in pa s socialističnim delom v naši dobi. Ko je Engels odkril socializem, je bilo to morda največje odkritje njegovega tako bogatega življenja. Engels je bil intelektualec, čeprav je bil na zunaj samo trgovski sotrudnik. Sedaj bi pričakovali. da bi se kot intelektualec takoj čutil poklicanega, da se s svojega intelektualnega stališča deli nauke na levo in desno. (Tako delajo danes premnogi intelektualci, ki so prav tako "odkrili" socializem; čudom se moraš čuditi novim marksističnim zvezdam, ki se nenadoma pojavijo na našem obnebju, dele takoj nauke, vedo vse bolje, pri tem pa ne poznajo ne delavca, ne njegovega življenja, ne njegove duševno-sti, sede po kavarnah in kujejo visoke načrte, ki jim nedostaja samo eno, toda poglavitno, namreč stvarne podlage, ki ne pridejo nikoli iz kroga "svobodnih" in ki končno klavrno ugasnejo v kaki službiei, da ostane kasneje samo še Spomin na "nerodna" leta.> Pri Engelsu ne najdemo nič takega. Ko je odkril socializem, je zapustil družbo "svobodnih" romantikov študentov, literatov in žurnalistov ter se je šel socializma učit — k angleškemu chartizmu. Doba njegovega prvega bivanja v Angliji je bila njegova rekrut-ska doba socializma; šel je v Anglijo študirat delavca, njegovo življenje, njegove nazore in gibanje, ki si ga je z žrtvami ustvaril. Res je, da je vrhu tega gnala Engelsa v Anglijo tudi mladostna iluzija, da bo tam v najkrajšem času sodoživel socialno revolucijo. Engelsov oče je bil solastnik velike predilnice Ermen in Engels v Manchestru. V kontor te tvrdke je prišel novembra 1842 mladi Engels. Anglijo imenujemo klasično deželo kapitalizma, ker je v njej kapitalizem najprej vzcvetel in se razvil, tako da so druge dežele v tem razvoju dolgo zaostajale za Anglijo; zato pa so se v tej deželi tudi najprej pokazale v najbolj žarki luči vse posledice tega gospodarskega sistema. Suhoparnim Anglež« m se v dobi kapitalističnega napredka ni niti zdelo potrebno, da bi boj za svoje interese maskirali s frazami, in tako je tam vsak razborit človek že prvi hip lahko spoznal, da --o gospodarska dejstva gonilna sila vse^a zgodovinskega dogajanja in da pri vsej borbi ne gre za borbo načel, nego za borbo različnih interesov. V Angliji je vladal tedaj dvojni ENGELS kapital: veleposest in industrijski (mobilni) kapital. V političnem življenju so bili zastopniki prvega konservativni tories, ki so prevladovali na deželi in vprezali v svoj politični voz poljske delavce, zastopniki mobilnega kapitala pa so bili vvhigs, ki so prevladovali v mestih. Borba med obema smerema se je vršila predvsem radi carin: tories so bili za carine na žito, kar je s stališča njihovih koristi docela umljivo, dočim so bili whigs proti carinam in za svobodno konkurenco. V splošnem se tudi whigs niso odlikovali po posebni naprednosti — celotna angleška vladujoča družba je bila močno konservativna in pobožnjaška. Engels jo prav dobro označuje, ko < pravi o njej: "če bi si izobra-l žen Anglež upal v družbi reci, da je chartist ali demokrat, bi mu vsa družba pobegnila ali pa bi mislila, da je znorel." Kadar Mussolinijevi črnoarajčniki v Abrsiniji tir*«««.- M.v. •o na tej sliki, jim gre mm p« Života. Ako aiao v Varatvu tankov, topov tn vojnih letal, jo uberajo. Zato ja italijansko poveljstvo določilo, da naj se itrlijanska ofenziva vrši na j Vač s teknuniaii pripomočki. Vojaki naj "oka-pirajo" kraj iele ko ga vzamejo t a tAi, fopničarji is daljave, in avijatiki s pomočjo bomb is aeroplanov. FRANK S. TAUCHAR: MOLITEV SPARTAKOV Oče naš, ki si baje v svetih nebesih — zakaj vihtiš bridki meč po naših telesih? Nič hudega nismo nikoli storili; ne spomnimo se, da bi kdaj bili grešili. Kljub temu, svečeniki vedno trde, si dobri bog; po tisočletjih se nam zdi da si kruti trinog! Zakaj par svojih otrok tako silno obdarjaš, ogromni večini pa vse njih življenje skvarjaš? V tebi ne vidimo prav nobene dobrote, dokler boš dovolil tlačitelje in sirote. Zakaj spravljaš naš rod na ta grešni svet, ki je že zdavnaj prej skoro ves preklet? če ima ostati, kot je bilo in je, še vnaprej, uniči, če imaš res moč, vse skupaj čimprej! Ako človeštvo mora tudi v bodoče tako živeti, bi se nas svet ne smel nikdar spočeti! Duhoborci pa vozijo naprej na treh kolesih — po starih potih, da bo ja vedno temno po vseh skrajnih brlogih in kotih . . . In ko se jim še tretje kolo končno sname, . pa naj izmišljeni hudi} vse skupaj \zan.e! < Bridgeport, O. — Ker se bodo naše lokalne občinske volitve vršile na 5. nov. in ker so vsi kandidatje označeni na "neodvisni listi", zato se priporoča vsem Slovencem v tej občini, da glasujejo za Francis Rey-noldsa in Ludvika Hoge, ki kandidirata za občinska policaja ali konstablerja. Oba sta naša simpatičarja. Hoge, ki je že star konstabler, je šel veino društvom in klubu na roke, tako tudi posameznim delavcem, Reynolds pa je član soc. stranke ter dober agitator za brezposelnostmi organizacijo in za soc. stranko. -Povejte svojim prijateljem o teh dveh kandidatih. Seja kluba št. 11 JSZ na 20. okt. je bila do£>ro obiskana. Prihodnja seja se bo pričela že ob 9. zjutraj, kajti ob 10. uri grem© vsi na državno konferenco strankinih tajnikov in članstva, katera se bo vršila ves dan dne 17. nov. v Madžarski dvorani na Center st. v Martins Ferryju. članstvo naj si, zapomni ta datum in naj pride zgodaj na sejo.- Joseph Snoy. klofuta Nemčiji Med organizacijami, ki so za bojkotiranje olimpijskih iger, ketere se vrše drugo leto v Nemčiji, je tudi A. F. of L. Proslava 25 letnice JSZ v klubu srbskih sodrugov Anglija je poznala v oni dobi prav močno, res delavsko gi- Chicago. — Klub št. 20 JSZ banje: chartizem. To gibanje bo proslavil 25 letnico JSZ z je bilo demokratično in se je banketom in plesno veselico v borilo za splošno volilno pravi- nedeljo, dne 3. nov., v svojih co, 1. 1842. pa je organiziralo prostorih na 2250 Clybourn splošno stavko, ki je zlasti uspela v Manchestru. Chartizmu se je tudi EngeLs javno pridružil in se je seznanil z mnogimi njegovimi voditelji. — Poleg chartizma pa je obstojalo v Angliji še socialistično gibanje, ki je bilo manj močno in čigar začetnik je bil vdiki idealist Robert Ovven, apostol zadružništva. Owen je odklanjal razredni boj, bil je mnenja, da je treba najprej preobraziti človeka, nakar se bo dala šele preobraziti družba. S takimi nazori Engels, kajpada, ni soglašal, vendar pa je štel Ownu v dobro, da se je dvignil proti lastnemu razredu — Ovven je bil namreč sam industrijalec —, da bi odpravil škodljivi sistem, ki je izžemal zlasti žene in o-troke, obenem pa je Engelsu imponiralo Ovvnovo odklonilno stališče napram veri, kar je bilo v tedanji Angliji nekaj nezaslišanega. (Dalje prihodnjič.) ave. Pričete k banketa ob 2. popoldne. Vstopnina na banket 60c za osebo; samo zvečer k plesu in sporedu 25c. Igral bo orkester Crvena Zvezda. Spodobi se, da proslavimo ta jubilej tudi v krogih srbske sekcije, kajti JSZ je zgodovinsko važna ne samo v razvoju slovenskega priseljen istva, ampak tudi hrvatskega in srbskega. JSZ je v teku svojega obstoja izvršila ogromno prosvetno delo in ob enem veliko pomagala i na političnem in indu-strialnem bojišču. Sodrugi in somišljeniki na severni strani, pridite v nedaljo popoldne na naše slavje, da jubilej JSZ dostojno proslavimo. Prireditveni odbor. Nova komunistična taktika Chicago. — V petek 25. oktobra, po redni seji kluba št. 1 se je vršila razprava o novi komunistični taktiki. Otvoril jo je Anton Garden, ki je v daljšem referatu navajal spremembe in pa vzroke, radi katerih so po njegovem mnenju nastale. Govorila sta dalje Frank Zaitz in Frank Alesh. Bivši zvezni senator Wat$on v škripcih Zvezni davčni urad je po naključjih izvedel, da je bivši zvezni senator James E. VVat-son iz Indiane prejel — še ko je bil senator — od lobistov neke korporacije, ali večih korporacij, v dar delnice in da si je poleg tega z lobisti razdelil še posebejLvsoto $150,000. Davčnemu uratTu je te izredne dohodke pozabil navesti. Večanje dobička Dobiček General Motors korporacije je znašal v 3. četrtletju tega leta $30,753,081, ali približno $8,000,000 več kakor četrtletje prej. Townsendovo glasilo izhaja v 220,000 izvodih Dr. Townsendov tednik, ki propagira njegov načrt za pen-zije po $200 na mesec vsem, ki so dopolnili 60 let starosti, ima že 220,000 naročnikov. Razprava o sankcijah Priredbe društev CLEVELAND. O. "Mir", st. 142 SNPJ. Srebrni jubilej v nedeljo 3. novembra v Slovenskem domu na Hol- mes ave. PRIREDBE KLUBOV Je Si. /jm V sledečem aeznamu so priredba alubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih peVskib zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. NOVEMBER. CHICAGO. — Shod v petek 1. novembra v dvorani SNPJ. Sklicuje ga angleški odsek kluba št. 1 JSZ. CHICAGO, ILL. — Klub št. 20 pri-?di slavje 25 letnice JSZ v nedeljo 3. nov. na 2250 C1ybourn Ave. .Popoldne banket. Zvečer plesna zabava. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu. MILWAUKEE, WIS. — V nedelje 17. nov. prireditev zbora "Naprej* v S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba št. 1 vprizori dramo "Rdeče reze". CHICAGO. ILL.—Koncert "Save" v nedeljo. 24. novembra v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert "Zarje" in 25-letnica kluba št. 27 JSZ v četrtek (Zahvalni dan) 28. nov. v avditoriju SND na St. Clair Ave. BRIDGEPORT, O. — Prestava 10-l:tnice kluba št. U JSZ, 30-letnice Proletarca in 25-letnice JSZ v soboto 30. novembra v društveni dvorani na BoydsvilIu. RED LODGE, MONT. — Slavke 25 letnice JSZ priredi klub št. 35 v soboto 30. novembra v Slovenskem domu v Scotch Couleeju. DECEMBER. MILVVAUKEE, WIS. — Proslava kluba št. 37 k jubileju Proletarca ia Zveze v nedeljo 15. decembra. CHICAGO, 1*~L. — Silvestrova zabava kluba št. 1 JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Silvestrova zabava kluba št. 47 JSZ v torek 31. decembra v Slovenskem domu. MAREC 1936 CHICAGO, ILL.—Prireditev v ke rist Proletarca v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ. APRIL 1936 CHICAGO.—Koncert "Save" v ne. deljo 19. aprila v dvorani SNPJ. Chicago, III. — V četrtek 31. oktobra se bo v Labor liceju, Ogden in Kedzie Ave., vršila konferenca članstva soc. stranke. Predmet razprave bo vprašanje sankcij proti Italiji. Enkrat pozneje se bo vršil javen shod, na katerem bo govorila Metta Berger o svojih vtisih v sovjetski Uniji. Na potovanju po Rusiji se je zelo navdušila zanjo — in za enotno fronto. Na istem shodu bo dana prilika izraziti mnenje tudi drugima dvema skupinama v soc. stranki — namreč tisti, ki jo tvorijo bivši komunisti in mi-litanti; ta gleda na Stalinov režim z zelo kritičnimi očmi, navdušuje pa se za sovjetsko Upi-jo kot tako, in pa struji, katera obsoja ves sovjetski sistem zaradi njegovih diktatorskih me-tnton fo, wh!.,h to aoolisn Classes. I ne oocial- I Deb« wn« mimi te need to ten years in ists are the only people who t>p*on, his speseh to th? jury reitera-are trying to abolish classes. hi* »tesdfs/t ©ppositon to m- The capitalist clliss and ali niraHat wsr in the fare of a ,ail aen. vvill end. We shall at last be a homogeneous people. Classes are abhorrent to the | death of Rugene Socialists. That is the reason DISCONTENT IN ITALY -- vvho help to maintain capitalism, by vvord or act. by voting the Democratic and Republič-an tickets, thereby help to con-, tinue the« existence of classes and the bitterxiass struggle. The Milvvaukee Leader. ilie lOili Anniversarv o( Pioneer Lodge This year marka the lOth an- tem. That the problema arising niversary of the founding of from the breakdown of thia English Speaking lodges in the ayatem of private profit are SNPJ. We congratulate the alao problema that effect their SNPJ uoon their accompliah- organization. Since the bcginnio* of the Tepiea- *££ a • j* i sion-puhlic l!brar:es al! over the coun- menta and effort. in spreading | Jhe roo| of a|, evil ,ief in try have „tn a trc€hendoua incie.se the fraternal me..ag< the American bom Slovene.. May this nevv generation of Pioneer, in the SNPJ follow the tradition., uphold the prin- ciple. and ideal, of the very founder. cf thi. large fraternal organization. On them re.t. the future re.pon.ibilitie. of leadership and carrying on of j the noble tark for a cause that is worthy of their efforts. Let them be conscious of this fact always. In connection vvith this an-niversary an aH English speaking conference of lodge dele-gates has been called. Young men and vvomen from aH parts of the countrv vvill meet in a one day session to diseuss joint-ly various problems to promote more interest for their organization. May their deliberations be fruitful and may they carry away nevventhusiasm for greater vvork. In order to prosper and grow and understand the prob (Note: The Nofrontier News Service .state* that the f jllowii»g dispateh comes from a most dependabte and authoritative correspondent, without icnsorship, and is based upon truth-worthy first-hand observations of its Italian informant in many parts of the country.) # No dou'>t you in Anieri.a hear much about the enthusia«m of the llslian people for the vvar vvith Ethio-pia. Take it with a hcavy done of salt. Of cotirse, there are cheers vvhen uol-dier« parade or when they leave on the troop transporta, but vvho would not wave to a »on, svveetheart or hus. band? Moreover, the Fascist nvlit a can always b«* depended upon to leai any cheering. Under this -surface enthu«ia*m, havvever, runs a deep diseontent, and there are ample rea.sons for it. Every- ------- ;; „., .. "T , -- I wher* ther« are eompVaint?* about the The .vounirer jceneratlon ha» one hi|fh cost of livintf. The ntcessitles of advantajce over the old one. It vvill ! life, su^ar, butter, etc., are very ex-outgrtkvv vrhat ail* it. penuive and many eannot afford tenee, and hin statejnenl to vhe court. 1 • Hi-h srp .t^ in th" Life of Dd, " j»n I — the Msn IJnsfrid". Als> •>rint«d in this pnnv>hi4t 's the ponl-t on of Soc alifU auainst wa. jnd the rt solution on usr a lopted by the nation« I exi»cutlve committee of the purty at its meetinjr in Chicajro. The priče |hm- sinile copy is and fifteen copies for $1. Ordurs | «hould be »ent to the S >cialiat Party, 54U Randolph St., Chieajfo. III. THE NEED OF CULTURE them. Ga*oline ha« now Kone up to Italians would like to *ee ICthiopia ad- $1 a uallon, which middle clasa hard. Exper:enc«d travelers from foreiKfl eountriea vvho have not secn Italy for several yeara frem to fiifht in Ethiopia. Almost any youn^ man, employed or unemployed, can think up a dozen reason« in no time as to why he doen not want to gu to vvar. They vvant to jfet an education or learn a trade, and novv is the time. Or they worry about their hom^s. How can their parents or their wivei and little ones live on K cent« a day, the allovvance made fjr a aoldier'* fam ly? Many hundred« have trie d 10 sneak away carly in the summor, by havinjc themselves appjinted to the foreign offices of their firms or by Koing abroad to learn a trade. But they vvere too late. No pasRports vvere jfranted. This diseontent has not yet crystal-lized into an organized oppo«ition, but the open grumbling everywher« groans from the_unmarried. Meat ,in ^pit^ „f the rfanger it invohres does taxes for footljall team« make others furious. Various kinds of vvar taxes have already been passed and more are comminK. Many Italian people to- not auffcr vvell for Mussolini if the coming war last« lonjf. Already there are ani?ry flashe« of rebellion whcn fever-burning boys are brou?ht home aH. Those vvho are convpletely with-out funds find -the ltbrary doors open and the vvealth of literary enjoyment message among I ihe greedy system of eaploiting in for readin^r material, jtheirs for the taking, vvhile other C. the toilers. We hope the young neW U' «nforced on the mil-.«ources of education and enjoyment , .. "I . . ' " lion« or unemployed ha« driven them are closed to them by forbidaing members realize this tact and t0 je are scarchinu for the a n- wer to ents, many others of equal merit are formipg a noble task for the the many que«tion« Tvhieh.arise—from left out in the cold sinip!y because preservation of themselves and ,he pre.ent pfi'.ht of our failinR they are not safe "bets*' for the ccononvc system. promoters. their Society. l hat more people ere readinK, and At thia time vve also congra-Uhoosinsr those boiks vvhich jrive fscts on rconomi' n^Sierts {< « vnificant. tulate the Pioneer lodge for their fine record of fraternal vvork. They vvere the first English speaking lodge in the SNPJ and always a stauneh support-er of labor principles. On November 2 and 3, they celebrate their lOth anniversary vvith a tvvo day program. -In connection vvith this two-day event the lodge has published an in-teresting souvenir journal, THE PIONEER, revievving their past activities and vvork. We vvish the Pioneer lodge a successful "Production for use" must slso include "srt for enjoyment" and not profit of a fevv merconary for the Public library ficil t es are free to artisls and Rrabbinjf promoters. A day remember Mus.solini's sayin« that ialniost «e who fa»ll for fi r.-d >m, They vvho die for truih, They hsve found th« secret Of eternal youth. ( From each K'lowintf, atom, That the svvorj relea-sed. Come nevv legions thrcat'ning Tyrants at the feast. Mortal i« not freedom, Mortai is not truth; They alone are worthy Of your service, youth!" fine large celebration is carded. To start out vvith Friday n ghls »ym- Ilotel and enjoy a good meal. — Re posium and end in the Sunday pro- SCrvations are stili coming in for this gram and dan;e our comrades and l,anquet. The last day for reservs vsst number of peoiple go hungry for.friend* are due for some real serious tions is Friday, Nov. 1, 1935. — Af-t?-p»r'tual and aeathetic enjoyment be- 'business and, I hope, a lot of pleasant ter the meal we'll have talks and a cau«t' thJey eannot pay the exhor- hours. The hours in betvveen the g0od program including vocal seleč-bitant prices ayment; the flesh i.s ea«ily satisfied.—John I^avv-rence, in The Industrial Democrat. A DREAD OF THE UNEMPLOYED The End of Warm Days The mass meeting for this Frida.v at lems are problems of aH fraternal m>- the SNPJ Hali promises a fine dis-cdsion oft' Labor FraVernalism, a sub-ject that should interest ali aetive members of the fraternal and Socialist movement to be present. The meeting is sponsored by the Social Stud.v Club of braneh No. 1 JSF. There vvill be no adm ssion chargo. The speakers for that meeting in-cludes several out-of-town comrades. Detroit vvill be represented by E»tok Menton vvho is aetive in both the fraternal and Socialist movement. Estok has been invited to debate our Chicago comrades several timss but vvas unable to accept because of other duties and vve feel quite fortunate in having him for this meeting. From Johnstovvn, John Lanfcrholc, Jr., has accepted to give his opinions on this important subjeet. The Chicago speakers are ^.comrades M«ry Jugg, Frank Z* i t s, John Rak and Maynard Krueger. Ali of the above speakers vvill give a good account of the labor movement and its attitude to fraternal organizations. Since both the labor and fraternal movements have in common the same objeetives, brotherhood, se-curity, its educational funetions and demands for a better standard of living, it is vreli that we diseuss them and enli-ghten ourselves about the task vve must perform to earry out these ideals. Since the economic problems of thc capitalist «ystem forced the workers to organize and protect themselves against lovver standard« of living. against further exploitation, lovver vvages, long hours, sickness and death, poverty and unemployment, it becomes the chief concern in aH fields of the labor movement, political, industrial and fraternal to unite their forces against these evils. Some erities fisualize such aetion on the part of fraternal organizations as politics, joh-aeeking and personal glory. They either do not knovv nor care to knovv that the economic prob- cietics. That th -ir members have to face these economic i«sues vvhich I makes it a concern of th:? fraternal , soc eties. Novv then if a fraternal organ zation adopts the principle that it is a vvorking cla.^s organization, re-cognizes the economic strugirle of itn members and strives thru its educational funetions to enlighten its mem-bership of these issues, urges and supports them not only in time of sickness and death but in their struggle for their very existence, is it job- } seeking, personal glory or politics i when the society or Socialists act in this manner? Are they not aeting in the interest of the siciety and its membership as a vvhole? No one vvho has vvorked or held a positjon in fraternal societies or the labor movement thttf vvas true to its [ princ:ples has inherited a fortune. I They vvorktd for small vvages, saeri-ficed t mp and money, shouldered responsibilities and faced criticism because they have principles and the interest of the vvorkers at heart. in both the fraternal and the economic field. The criticism by tnose vvho novv profess to save us from the evil of "politics" has only been direeted to the Socialists. Their illusions vvould have us believe that the economic problems have nothing in common vvith fraternal societies. But as long as the capitalist class w th its brecd-ing of social inju^tice for the vvorkers, the efforts of these 'evil ehasers' condemning such vvork as politics vvill be in vain and do nothing but harm to thc *oeiety as vvell as their