B. 24.
i
J   T Gorici, v četrtek dne 16. aprik 1914
Izhaja trikrat na teden,   in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne, Sinile Via iSti 'K-tfl^* 78 lota    ,   t   •   »,  5»— %    »      •   •    •   » S*50
, Posamične številke,sta^.., riejo   '...''      8 vin.
Ra naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
tečaj XLIV.
Telefon št* 83.
'Vue sa narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. riadstr, na desno. IJpravnlštv«
se nahaja v Gosposki ulici §t. 1 v I. nadstr. na Javo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati locb Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru,, Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanja no vsako odgovornost. t>—---------------------—_-------------i----------_
Občinske volitve v Gorici«
Glasilo laških socialistov »11 Socialista Friulano* piše o volitvah tako-le:
»Izid prvega razreda.
V ponedeljek 6. t. m. je skoneala volilna doba z glasovanjem prvega razreda in tudi v tem razredu je sledila pričakovana___mednarodna zmaga; meščanski
»italijanško-nemški blok« je dobil okoli 390 glasov, slovenski narodnjaki okoli 150; izmed 390 gjasov zmagovaine iište je nad 70 glasov oddanih od Nemcev, gor-kih prijateljev.Italijanov in njihovega vseučilišča!                   ...
Novi. občinski svet je sestavljen iz 22 »liberalnih« italijanskih nacionalistov in iz 2 nemških nacionalistov. Tako. bo vsled začasnega statuta iz leta 1850. nacionalistična buržoazija,nadaljevala nemoteno z narobe-upravo občine v svoje več ali manj nečedne razredne interese. ' Do ke-daj? Do tistega dne, na kateri bo mogel in znal delavski sloj odpraviti sedanji zloglasni volilni red, katerega liberalna stranka, prav zato, ker je liberalna,'še ne"rnrsii vreči med staro šaro predkonstitiicioname dobe.              ......
Številke govore.     r
Ako; seštejemo Številke- vseh treh volilnih dni, dobimo okoli' 1500 glasov za italijansko-nemški meščanski blok in okoli 800 glasov za slovenske narodnjake; ako odštejemo od prvega" števila 30 0 nemški h g i a s o v,; dobimo 1200 italijanskih glasov proti 800 slovenskim.
Ne sme pa se pozabiti, da dobimo točnejši pojem o številni moči Slovencev v Gorici, kar je "pokazalo zadnje ljudsko štetje in kar je .priobčil dne 26. marca »Piccolo«: »Slovenci v Gorici — tako piše ta organ italijanskega jadranskega nacionalizma — so narastli iz raznih vzrokov, katerih ne bomo tukaj premotrivali, v 20 letih tako, da je najhujše ogrožen narodni značaj furlanskega glavnega mesta; bilo jih je v zadnjem ljudskem štetju 10.000 proti 14.000 Italijanov in dandanašnji so še narastli.« In »Piccolo« je še dostavil, da če upošteva še druge narodnosti, v prvi vrsti Nemce (nad 3000), se dobi jednakost s številom Italijanov.
Torej, ob teh dejstvih, kako si morejo poglavarji italijanskega nacionalizma misliti še dalje, da preprečijo reformo volilnega reda oziroma vstop tudi Slovencem v mestni svet? Bojno bratstvo z nemškimi nacionaici se ne more smatrati za večno (ni misliti na to!) in po drugi strani to bratstvo-ne vzroči zmanjšanja in ne ustavi realnega naraščanja' slovenskih moči, katerih zadržanje ali razvijanje je odvisno od drugih reči in ne od zvez in bojev med strankami.
Ampak če mora uvideti neizogibnost volilne reforme vsakdo, kdor ima glavo med rameni in ne med oblaki, zakaj ne izvesti jo takoj sporazumno z vsemi narodnimi in političnimi strankami, mesto ustavljati jo in odlagati v poznejšo dobo, v k a t e r i b o g o t o v o mnogo neugodnejša za italijanski del o b č i n e k a k o r b i b i 1 a s e d a j?
Umevno, da naše zahteve ostanejo brez odgovora, kajti glavarjem nacionalizma je mar le samosvoje in nekontrolirano izvrševanje oblasti in ne realno vzdrževanje p r a v e g a narodnega patri-monija »Za nami potop«; to je oblika, v kateri je obseženo vse intelektualno prizadevanje duhovnov nacionalizma.«
Proti italijanskim klerikalcem.
»II Socialista Friulano« se obrača ostro proti klerikalcem v nadaljnem članku »Ma finitela, buffoni!«
Piše: - »Kdor sledi člankom, ki jih priobčuje »L' Eco del Litorale« po občinskih volitvah v Gorici, se mu morajo___studiti.
. Znano je, da so se klerikalci pred volitvami pogajali z liberalci za konkretira-nje načrta za zvezo med njimi, pa znano., je tudi, da zadnji trenotek navzlic izdatnim koncesijam, katere jim je nudila liberalna stranka, klerikalci niso nič več hoteli slišati o pogajanjih ter so se jim odtegnili.
Še je kdo, ki ne razume, zakaj so se odtegnili klerikalci, ko so jim bili liberalci pripravljeni dati'ne le šest ampak vseh •osem zahtevanih mandatov. Pa' treba je posebne bistrosti za razumevanje klerikalnih »manevrov«!
Volilna moč Slovencev je liberalne Italijane resno pretresla, prenesli so boj na narodno torišče; pomoč, n a p r o š e -na ¦ pr i k le r i k al c i h, je skriva-lav sebi grožnjo, v slučaju, :'da jo odrečejo, da jih p r og 1 a-sijo za odgovorne zločina p roti patriotizmu, ako bi s svojo abstinenco pomagali Stf o v e h c e m v s t o p i t i v mestni svet. In onorevole Bugatto da dosti na patriotizem....
Pritisnjeni na zid so se poslužili klerikalci jedne svojih jezuitskih zvijač, delali so se, da jih skrbi nevarnost za itali-janstvo Gorice in pogajali so se za načrt, kako rešiti domovino. Liberalci so plavali v veselju pa tudi niso bili razočarani, ko so klerikalci zavrnili ponudene sedeže, ker so zagotovili, da' bodo glasovali za italijansko-nemške kandidate. In tako se je zgodilo; klerikalci v vseh treh razredih, posebno pa v tretjem razredu, so glasovali kompaktno za liberalno listo.
Pa če so se pogodili z italijanskimi liberalci klerikalci z besedami: »Nočemo mandatov, ampak iz ljubezni do domovine bomo glasovali za vas«, pa reč s Slovenci ni bila tako lahka. Pravimo »s Slovenci«, ker monsignor Faidutti jim je dolžan hvaležnost. In vse jeguljevanje klerikalcev za časa baš minolib volitev je merilo •na ostentativno izkazovanje goreče ljubezni do.... Domovine (ki je bila topot domovina Danteja in ne Avstrija!), no drugi strani pa da si ne napravijo neprilik pri sv .Cirilu in Metodu. Faidutti uporaH vse iz ljubezni do sedeža deželnega glavarja in do drugega sedeža na Dunaju!
Sedaj, ko so napravili, kar so hoteli, posnemajo klerikalci sisteme izvestnih žensk, ki skušajo potolažiti dobrega mo-žička, ko so ga prej varale; sedaj hočejo 'prepričati Slovence, da ni nobenega resnega uzroka, da bi se držali iezno.
Rekli smo, da se studi človeku citati članke v »Fco«. In ne pretiravamo. V resnici, početkom volitev je glasilo monsigno-ra Faiduttija tolklo na veliki boben za laško liberalno listo; no volitvah tretjega razreda se je veselilo zahrbtno poraza Slovencev; sedaj ko so liberalci in vse-nemci prodrli v vseh treh razredih, pa priznava »V Eco« Slovencem pravico do zastopstva v mestnem svetu in grozi, da ponovi bojni mnter?jal proti.... »kamo-rašem«.... »H Socialista Friulano« imenuje na to laške klerikalce: goljufe in sleparje.
In vpraša: »V resnici, kaj ni to goljufija in sleparija, da si sedaj skušajo pridobiti na novo simpatije Slovencev, ko so poprej proti njim se bojevali skupno z italijanskimi liberalci? Faidutti ve, da prelom s Slovenci pomeni zanj izgubo dr-žavnozbosrkega mandata. Natančno: ker 600 slovenskih glasov iz Brd je onih, ki pošiljajo Faiduttija v poslansko zbornico.
To je nagib novega zavzemanja mons. Faiduttija za stvar Slovencev v Gorici.«
*
Glede onih 600 glasov iz Brd ima člankar pred očmi število glasov iz slovenskih občin, ki volijo v državni zbor skupno s Furlani; to so občine Biljana, Kožbana, Medana v Brdih in Doberdob in Devin v tržiškem okraju. V teh krajih je dobil italijanski kandidat dr. Faidutti, oziroma dr. Bugatto, skupno 596 glasov. Volilcev v teh slovenskih občinah pa je bilo leta 1911. skupno 1228. Če Štejemo slovenske glasove še po nekaterih drugih krajih Furlanije, dobimo okroglo 1500 rlovenskih glasov.
Laški klerikalni kandidat je dobil največ 4273 glasov, laški liberalni 2901, socialist pa 1519. Med temi številkami &ra seveda 1500 slovenskih glasov važno niogo.
In te glasove odbiti od sebe — ko so že tako lepo koristno služili laškim klerikalcem! — to ni kar tako, si misli »laška ljudska stranka«, ki računa na potrpežljivost slovenskega ljudstva, pri katerem lepa beseda dosti zaleže tudi potem, ko se ?,a je nesramno varalo! Bomo videli prihodnjič, če bo vedno tako, kakor je bilo doslej!
*
Kadar so volitve za deželni ali državni zbor v Furlani ji, takrat piše glasilo laške ljudske stranke ostro proti laškim liberalcem. Ko so imeli laški liberalci pri deželnozborskih volitvah med kandidati tudi Bombiea, Pinavčiga in Venierja, je pisalo glasilo te stranke:
»Kdor glasuje za liberalce, tepta, zatajuje, izdaja svoje katoliško mišljenje, ker liberalci so nasprotniki katoličanstva.«
Letos pri občinskih volitvah v Gorici pa je mogel Bombig na javnem shodu povedati, da bodo klerikalci glasovali za laško liberalno listo; Bombig je rekel, da ima za to zagotovilo »di chi e al capo del partito elericale.«
Šli so laški klerikalci in glasovali so za liberalce, poteptali, zatajili, izdali so svoje katoliško mišljenje, ker liberalci so nasprotniki katoličanstva....
m »Eco« je pisala ob deželnozborskih volitvah dalje:
»Kdor glasuje za liberalce, glasuje za nasprotnike Avstrije (efente antiaustriaca), ker liberalci sn na vseh svojih veselicah, pri vseh svojih javnih manifestacijah, pri vseh prireditvah društva Lega Nazionale napravljali demonstracije proti Avstriji s tem. da so vpili »viva Italija!«, da so razobesili italijanske trobojnice, da so v ? volih govorih boli ali manj prikrito slavili veliko ideio odpada od Avstrije.«—
Tako! Letos pri mestnih volitvah v Gorici pa so se zarotili proti Slovencem v' ginliivi slogi tisti, ki vpijeio »Viva Ita-lia«. in tisti, ki se vračajo v Gorico hripavi ¦ vi kričanja »Viva Aiistria«! — Videli smo iih in spoznali smo jih in naše bodoče delovanje se bo ravnalo po tem spoznanju.
Ob solnčni Adriji   polagata   te   dni marki di San Giuliano in grof Berchtold nove temelje za   medsebojni   sporazum >, obeh velesil ob Adriji.   Kar je   ustvarila" ±-t Bismarckova državniška zmožnost v pro- . , speh Nemčije, to naj sedaj zastopnika držav, ki sta že toiikrat radi nadoblasti   v Adriji križale meče, znova.utrdita.
Vse nemško časopisje, od oficioznega »Fremdenblatta« pa doli do od senzacij živečega »Neues Wiener Journala« je edino v tem, da je glavni namen sestanka določiti interesne meje obeh držav v Albaniji in urediti razmere v tej nesrečni drža-ivi. Jasno povedano je torej naloga grofa Titerchtolda, da varuje avstrijski interes in da ne ponovi v Opatiji svojega slavnega umikanja, kakor se je to zgodilo na lpn-donski konferenci, da ostane končno kot avstrijski interes v Albaniji le z malariio okuženi Drač in roparska gnezda severne Albanije. Listi »državo-ohranjujočega« naroda bi lahko tudi to povdarjali že pred sestankom, da bi vsaj sedaj vedel Berchtold za svojo dolžnost.
Nasproti Berchtoldu se marki di Šan Giuliano dobro zaveda svoje naloge. V duhu laških državnikov, ki so že od nekdaj znali na račun drugih narodov graditi svojo državo, ki so znali, oprti le na poraze svojih čet in na diplomatične, nezmožnosti avstrijskih posilidržavnikov, ustoličiti v Rimu savojskega kralja, v tem duhu je prišel laški državnik v našo Opa-, tiio in v tem duhu igra z našim slabim ša-histom. Nasprotnik Berchtolda je verzi-ran diplomat, ki je znal s srečnim kole-banjem med trozvezo in trojnim sporazumom osvojiti Tripolitanijo, ki je znal s srečnimi manevri, preprečiti za časa balkanskih vojn vsako utrditev Avstrije ob Adriji. Tak mož je tudi že sedaj dobro otvoril šahovsko partijo in na njegovi poti v Opatijo ga je že spremljala »Tribuna« in urbi et orbi proglašala njegovo konciliantnost, da ve upoštevati notranji položaj Avstrije, in tako dalje. S smejo-čim obrazom, v ovčji obleki, bo govoril z Berchtoldom in med sladkim govorenjem o nerešeni italijanski fakulti, o tlačenju primorskih Italijanov trgal mesto za mestom iz avstrijske interesne sfere v Albaniji. In v malem stilu se bo ponovila londonska konferenca.
Prepričani smo, da pozna večina avstrijskega prebivalstva zadostno Berch-toldovo nezmožnost, prepričani smo, da je pač vsakdo pripravljen na zopetni poraz, prepričani smo pa tudi, da tudi znova izgubljena Albanija ne bo vrgla Berchtoda z njegovega visokega mesta in da bo Berchtold še naprej spoštovana nesreča Avstrije. Če v drugih državah nima le navadni minister večine v zbornici, tedaj odleti s svojega mesta, če bi v drugi državi delal tako grozovite nerodnosti zunanji minister, brez usmiljenja mu po-šliejo modro polo, pri nas pa dobi z najvišjega mesta priznanje, ker pri nas ne vlada ustava, pri nas je § 14 močnejši ko enoglasna zahteva prebivalstva po ustavi. Zato so pri nas najboljše,sile tlačene, zato se morajo najboljši ljudje izselievati, zato. pridejo do prvih mest le ljudje, ki imajo upogliiv tilnik in ne. ljudje, ki imajo močno volio in odločnost. Zato nam šalobarde izgubljajo bitko za bitko, zato drago plačujemo Ttaiiji Albanijo, zato plačujemo s sv$io trgovino nemško problematično ' »Nibelu.ngentreue«, zato gremo na vsej črti nazaj.
Kako dolgo §e? se vprašuje s strahom avstrijski davkoplačevalec in opa-tijski sestanek mu odgovarja, da še m konca tega sistema.
Rencontre v Opatiji je važen in zato so dali Berchtoldii pomagača, sekcijskega šefa zunanjega ministerstva grofa Forga-cha. Srečali smo že to ime, brali smo, da je bil za kazen svoje nesposobnosti premeščen iz Belgrada na brezpomembno po-slaniškd mesto v Draždanih, čitali smo, da je moral pobrati svoja šila in kopita vsled veleizdajniškega procesa. In ta mož je sedaj Berchtoldova opora. Slepec vodi slepca, v mehkih besedah pa jima nastavi laški zunanji minister nogo, da padeta oba v jamo. Tako oboroženi hodimo rni v boj.
Pa ne samo interesne sfere v Albaniji bo določeval marki di San Oiuliano, tudi denarne žrtve za Albanijo določi. In ko bo kavalir Berchtold tudi v tem oziru »varoval« stališče velesile, mi smo močnejši, mi lahko damo več, tedaj bo razpo-ložil marki še en račun, račun laške ire-dente. In ves ogorčen nad tlačenjem primorskih Italijanov, ko mu bo v luksu-dozni sobi pripovedal laški zastopnik, kako tako ravnanje slabi prijateljstvo obeh držav, bo telefoniral Berchtold Stiirgkhu, da morajo dobiti Italijani svojo fakulteto, da mora Hohenlohe umakniti svoje dekrete radi regnicolov itd.
Vse to stori Berchtold v Opatiji, kjer mu je župan mesta pokazal, kako se varuje čast in ugled naroda, kjer bi Berchtold vsaj malo lahko načrpal odločnosti. Pa star pregovor pravi, kogar hočejo uničiti bogovi, tega udarijo s slepoto. In to so storili našemu Berchtoldu.
Sestanek v Opatiji še ni končan in vendar pišemo s sigurnostjo, ko da bi že brali komunike o sestanku. Ali mi pišemo z večjo sigurnostjo. Komunike itak ne bo povedal ničesar, kakor so tudi o uspehih zadnjega pogovora med grofom Aren-thalom in markijem di San Giuliano zvedeli avstrijski narodi šele takrat, ko je bilo že vse prepozno — za časa balkanskih vojn.
S takimi občutki zasleduje danes večina davkoplačevalcev sestanek v Opatiji in vendar tudi ta neuspeh ne ho predramil Jiudi, da vstanejo in vržejo škodljivce. Tako zgubljamo počasi svojo moč in ne bo dolgo, ko bomo v enakih sestankih zgubili še večje in pomembnejše bitke. *
Prihod italijanskega zunanjega ministra Di San Giuliano.
Pozdrav v hrvatskem jeziku.
V torek sta se sešla v Opatiji grof Berchiold in Di San Oiuliano. Italijanski zunanji minister je bil pozdravljen ob prihodu na Volosko-Opatijska tla od župana dr. S tange rja.
Župan dr. Stanger je v imenu občine opatijsko-voloske nagovoril italijanskega ministra v hrvaščini, izpregovorivši le na koncu svojega pozdravnega govora nekaj besedi v italijanskem jeziku. Predsednik zdraviliške komisije, dr. Glax je pozdravil ministra v francoskem jeziku.
Gradivo razprav.
Gradivu je zelo obsežno. V ospredju ie albansko vprašanje in posebno, kako naj se spravijo v ravnotežje politični in gospodarski interesi Avstrije in Italije v Albaniji in kaj naj bi se zgodilo potem, če bi se Albanija ne mogla vzdržati kot samostojna država.
Nadalje je tudi c<*lo važno sredozemsko v p r a S a n je in to za Italijo zlasti vprašanje po njej zasedenega Dode-kaneza. Zatrjuje se. da bi Italiia hotela dati kompenzacije Avstriji v — Mali Aziji, če bi dobila od Avstrije zagotovilo Domoči za trajno zasedanje Dodekaneza. Na Du-naiu se zatrjuje v diplomatskih krogih, da Ttaliia s strani Avstriie v tem oziru ne bo imela njkakih zaprek in da morda grof Berchtold že v nrihodnjem delegacijskem zasedanju razloži dalekosežne načrte za ekspanzivno politiko avstro-ogrske monarhije v — Mali Aziji.
Grof Berchtold in marchese Di San Giuliano se bosta nadalje tudi bavila z vprašanjem Jadranske železnice, ki naj bi, kakor Je znano, preko severne Albanije prihajala do Drača. Kakor je znano, spada Drag še v takozvano avstrijsko interesno sfero, toda vzlic temu hoče imeti Italija Že pri gradnji te Že-
lezniške proge primeren vpliv, ker je, kakor se zdi, vprašanje te železnice, za Italijo večje važnosti, nego za Srbijo samo, ker pač Italija hoče po tej železnici svoji trgovini in industriji odpreti pot na Balkan,
Izžvižgan v Italiji, aklamiran v Avstriji. Avstrijsko nemško Časopisje je skušalo pri javnosti uveljaviti mnenje, kakor da bi laški Časopisi pozdravljali prihod markija Di San Giuliano v Opatijo. Pa temu ni tako. Vsi veliki laški listi nastopajo proti sestanku in spominjajo na vse mogoče avstrijske (»ukrotnosti« proti primorskim Italijanom. Upliv pisanja teh listov je moral tudi že občutiti marki Di San Giuliano. Na kolodvoru v Mestre so laški dijaki izžvižgali laškega zunanjega ministra. Ko pa je prišel v Opatijo, so ga pa že čakali nekateri nad vse navdušeni laški mladiči, ki so Di San Giuliana aklamirali z živahnimi »Evviva« klici. Okolnost, da je pozdravil opatijski župan laškega zunanjega ministra v hrvaškem jeziku in da ima vsa Opatija samo hrvaške zastave in le eno laško, ta le še pomnoži jezo na markija Di San (jiulianp in morda bo na svojem povratku spremljan od demonstracij.
Sprejemi.
Včeraj sta sprejela grof Berchtold in marki Di San Giuliano zastopnike listov, župana dr. Stangerja in drž. poslanca Spinčiča. Zastopniki listov niso dobili nobenih podatkov, le cigarete so jim.bile po-nudene. Z županom in poslancem Spinči-čem pa sta imela ministra daljši pogovor o Opatiji. Dopoldne se je vršila pri mar-kiju dve uri trajajoča konferenca.
Di San Giuliano o hrvatskem jeziku.
Včeraj pri sprejemu je rekel Di San Oiuliano županu Opatije dr. Stangerju: »Razumel sem, da ste me pozdravili v hrvatskem jeziku. Jezik mi ni tuj, ker sem se v svoji mladosti učil ruski; hrvatski jezik je sličen ruskemu«.
Di San Giuliano se je tudi informiral o prebivalstvu Volosko-Opatijske občine in Stanger mu je pojasnil, da je prebivalstvo hrvatsko in da je vmes nekaj priseljenih laških trgovcev in Nemcev. — »Piccolo« je ves iz sebe radi hrvatskega pozdrava od strani župana dr. Stangerja pravi, da je Di San Giuliano gost Hrvatov! — Kako bo šele sedaj jezen, ker Di San Giuliano ve, da ne prebivajo samo Italijani v Opatiji!
U pravice i železnicah.
Resolucija.
Slovenski železničarji, zbrani na shodu Z. J. Ž. v Trstu dne 7. aprila 1914, kar najodločnejše protestirajo proti gonji, ki jo je vprizoril nemško-nacionalni občinski svet v Knittelfeldu proti slovanskim železničarjem s tem, da se je v redni seji od 30. marca t. 1. izrekel proti nastavlje-nju slovanskih uradnikov in drugih železniških nastavljencev v Knittelfeldu.
Slovenski železničarji, včlanjeni v Zvezi jugoslovanskih železničarjev, so pristaši načela, ki ga je lansko leto izrekel tudi sedanji žel. minister, ekscelenca For-ster, da se je treba pri nastavljanju žel. OKobia ozirati na narodnost domačega prebivalstva. Kakor reklamiramo zase pravico, da se na naših tleh nastavlja v prvi vrsti sinove našega naroda, tako priznavamo tudi Nemcem, da imajo do služb na progah, ki tečejo po nemškem ozemlju, pravico v prvi vrsti njihovi ljudje. Toda naglašamo. da ie to načelo narodnostne enakopravnosti ob razmerah, ki vladajo danes zlasti pri c. kr. državni železnici, naravnost iluzoricno. Kajti konštatirati moramo, da se nri državni železnici slovenskega, oziroma slovanskega uradnika in uslužbenca še nikoli ni tako zapostavljalo, kakor se to godi v zadniih časih. Vsa w»iholi5a mesta na oroeah, ki tečeio izključno no iu^oslovntisketn ot«W|ju, 7Am sedalo dane« nemSkl uradnik ? ?« nr'»*k\ uslužbenci ki se Wi na vee moeofa n*Wne protežlra, med tem, ko se Ffov«>ii«Wa uslužbenca na vse mogoče načine izoodrl-va ali m celo odpušča.
Naj se preneha enkrat z umetno im~ portacijo nemškega elementa, da si bodo
slovanski železničarji na .svojih tleh lahko zaslužili svoj vsakdanji kruh, pa bomo zadovoljni mi in tudi Nemci, potem ne bodo imeli več vzroka se pritoževati nad nastavljanjem slovanskega železničarstva na svojih tleh.
Dokler pa so razmere take, kakoršne so danes, ko je slovanski železničar proti svoji lastni volji primoran služiti si svoj kruh med tujim narodom ravno po krivdi politike, ki se jo uganja na c. kr. državni železnici, pa je sklep, kakoršnega je storil občinski svet v Knittelfeldu, predrzna provokacija in grdo zasmehovanje vsake pravice. Na naših domačih tleh nas izpodrivajo, na svojih nas pa tudi preganjajo. Kam naj torej gremo?
Sklep občinskega sveta v Knittelfeldu je naperjen v prvi vrsti proti češkim uslužbencem. Toda stvar Čehov je tudi naša stvar, ne glede na to, da gre tu tudi za interese cele vrste slovenskih železničarjev.
Ob razmerah, ki jih vzdržujejo danes Nemci sami, nimajo le-ti prav nobene pravice, pritoževati se nad importacijo slovanskih železničarjev.
Če se je pa našel nemški občinski svet, ki je zagrešil to nestrpnost, pa priporočamo slovenskim državnim poslancem, da naj merodajnim faktorjem ravno s tem nastopom nemškega občinskega sveta dokažejo, kako nujno potrebno je, da se slovenskim, oziroma slovanskim železničarjem omogoči eksistenca na narodnih njihovih tleh.
Slovensko gledališče d Gorici.
Prihodnja predstava s e v r š i v soboto in s i c e f ti p r i z o r e
ljubljanski igralci v e 1 ez a b a v-n o b u r k o »Nevzdramljivi Izidor« z g o-spodomPovhetom v naslovni vlogi. Ljubljanska kritika je enoglasno potrdila izredno zabavni značaj te burke, zato upamo, da ne izostane od sobotne predstave noben ljubitelj smeha.
V nedeljo
dne 19. aprila pa igra ljubljan-ski-ansambl »Desetega brata«. Odveč je pisati vsebino igre, saj poznajo vsi dovolj »Desetega brata« in vedo, da je v »Desetem bratu« toliko privlačnosti, da še ni nikdo obžaloval, če je tudi večkrat gledal to narodno igro.
Goričani naj ne zamude teh predstav in naj z obilnim obiskom poplačajo trud ljubljanskih igralcev. #
Perjanica.
V torek zvečer nas je razveselil ljubljanski ansambl z lepo dramo, z Nicco-demijevim umotvorom »Perjanica«. Ko smo se divili lepi drami, smo obžalovali, da nam niso že preje nudili ljubljanski igralci slične drame, mesto dostikrat absolutno praznih burk. Tudi bi bilo lepše, če bi se vpeljali ljubljanski igralci ne samo z dobrim igranjem, temveč tudi z dobro igro. — S torkovo predstavo smo zadovoljni v vsakem oziru. Lepa igra in lepo igranje. Ponosno grofico s perjanico je igrala g.a Bukšekova. Popolna v prvem dejanju, malo manj v tretjem. G. Trampuš je s krasno modulacijo glasu izravnal svojo mladostno igro. Vlogi primerna je bila igra g.čna Wint>rove. Dosleden v igri, v maski enako dober je bil g. Skrbinšek. Vse priznanje zasluži njegova igra. Diskretno je igral g. Danilo Henrvjevega slugo. Vloga je sicer manjša in ne najpomembnejša, zato pa zahteva njena notranja vzdelanost rutiniranega igralca. G.a Juvanova in gdč. Gjorgjevičeva sta lepo izpolnili svoji vlo-
Sidro -Thymol- mazilo
Vt* lahke poškodbo (rane), noaaceljene rano '________opekline.   Doza K - 80
idro-Liniment.
Nadomestilo za 8ldrc-Paln-ExpeIler.
\ Bolet
Bolečine olajlujofco mazilo za pretalajenje, reumatlzeni trganje po udih, itd. Steklenica K -.80, 1.40, 2.-....
SIdro-Albuminat-železna-tinktura
Za malokrvnoit ta bledico, Steklenica K 1.40.
zA
^ Dobi ie ekoro v veaki apotoki ali pa dlroktuu   ]fl
¦k Dr, Hiciiter-jevi apoteki „pri zlatem levu", .JH
frfr^^Prapa I. L[liabeth8tra"» *   jM*!
gl. Tudi ostali igralci gg. Peček, Grom, Habič, Drenovec in gdč. Gorjupova so se potrudili, da je bila cela predstava lepo zaokrožena. Želeli bi več takih predstav. Obisk ni bil dober, kar obžalujemo.
Roparski napad na plsmonoSo.
Iz Ajdovščine gor na Dol-Otlico nosi pošto postaren pismonoša Janez Poljanec. Težavna je ta služba, vendar jo vrši Po-lanec že dolgo vrsto let ob vseh letnih časih; ta služba mu je prinesla bolezen v jedno nogo, da je v kolenu ne more pre-gibati, marveč stopa kar s celo nogo. Priletni mož biva v Ajdovščini in ima jed-nega sina.
V torek zjutraj je šel, kakor po navadi, Polanec navzgor v Dpl-Otlico. To pot ni šlo tako navadno in vsakdanje kakor sicer: gor in dol brez kakega posebnega dogodka. V vasi Gorenje sta se približala Polancu — bilo je okoli 9. ure dopoldne — dva markirana človeka, brez suknje (jope), napadla sta Polanca, jeden je ustrelil Polanca v nogo in sicer v bolno nogo ob peti. Polanec je padel, pobrala sta denar
par tisočakov, ki jih je imel Polanec s seboj ter jih je imel oddati naslovljencu v občini DolrOtlica. Poleg tega sta mu pa tudi segla v notranji žep pri suknji, kjer je imel vedno kak desetak svojega denarja.
Polanec je klica! na pomoč — roparja sta jo pobrisala hitro po stranski poti, ko sta storila, kar sta hotela storiti. Polanca so prenesli v Ajdovščino, kjer je dobil potrebno zdravniško pomoč in kjer sedaj leži.
Kakor čujemo, so aretirali kot osumljena roparskega napada P o l a n č e v e -gasinainnekegasorodni k a, katera baje nista živela v dobrem soglasju s Polancein.
Pripeljali so policijskega psa, da poišče krivce.
Ta dogodek je zbudil senzacijo po Ajdovščini in okolici ter po Dol-Otlici, ker ?e Polanec povsodi znan mož in ker je napad pokazal, da sta ga izvršila dva človeka, ki sta morala vedeti, da ima pismonoša oni dan več denarja s seboj m sta poznala njegovo navado, da ima v notran-niem žepu svoje suknje vedno tudi kaj svojega denarja. — Raznašajo pa se še druge nekam ču d n e vesti!
Kar še izvemo, sporočimo prihodnjič.
Politični pregled.
Delegacije so sklicane na dan 28, t. m. v Budimpešto. Za predsednika bo iz-vojjen grof Sylva Tarouca, za podpredsednika dr. Leo. V sredo prečita cesar prestolni govor, popoldne pa ima Berchtold svoj ekspoze.
Italijanski denar za istrske volitve. — Pariški list »Eco de Pariš« poroča, da se je v Italiji subskribiralo 200.000 frankov za protislovanski boj v Avstriji. Ta vsota naj nadomesti izgubo mestne uprave v Pulju. Ali so se tudi v Gorici izgubile kake lire od tega denarja!
Albanija. — Princ Wied se pripravlja za pohod v Južno Albanijo. V Drač je pripeljal laški parnik 10.000 pušk s potrebnim strelivom. V kratkem se proglasi knez , Wiljem za kralja. Proklamacija bo v kratkem izdelana.                                  "
Enoletna vojaška služba v Srbiji. — Vojni minister jeizdelal načrt, da se skrajša dosedanja dveletna vojaška služba v enoletno.
Vojna med Mehiko in Zjedinjenitni državami. — Vsled nepopustljivosti niehi-kanskega predsednika rluerte, ki ne pusti niti pozdraviti amerikanske zastave, je nastala velika vojna nevarnost med Mehiko in vlado v Washingtonu. Zjedinjene dr zave so že poslale pred mesto Tampico veliko brodovje, ki je proglasilo blokado nad mestom.
Ruski car za mirovni kongres. — Ruski car je izrazil željo, da naj se vrši mirovni kongres, ki je bil določen za leto 1917., že leta 1915. Pripravljalna dela za kongres se radi tega pospešijo.
Srblia za izvoz svojega blaga. Zveza z Nemčijo. — Srbija ustanovi v svrho svojega izvoza na sever Evrope v Hamburgu centralno trgovsko agencijo srbske
»Čitalnica na Blančah« v Gorici pri- I redi v nedeljo, 10. maja veliko vrtno ve- I selico pri »Fonu« na Solkanski cesti.       I
Italijanski napadalci pred sodnijo. — I
Kakor smo poročali, so napadli v nedeljo I 29. marca ob VU uri zvečer laški tolova- | ji dr. Luce Treota in kontrolorja državne I železnice R. Negovetiča. S palicami, bok- I hmf:^'if$vmm~iw drr^rcota in Negove- I tiča, kot besni so udarjali po njih in če ne I Jn'' pravočasno priskočili mimoidoči Slo- I 'Venci na pomoč ter poklicali policijo, bi I obležala Oba. Ko je prišla policija, so se- j veda laški junaki "zaupali* svojo hrabrost I petam in večina od njih se je tudi odteg- i nila roki pravice, štirje pa vseeno niso I j mogli zbegati in ti so se morali zagovar- I jati včeraj pred sodnijo. Razpravo je j vodil okrajni sodnik V i n c i, zasebna ob- j tožitelja sta bila dr. Luce Treo in Janko I Novak, obtoženci so: Bratuž Giuseppe iz J Trsta, Vittori Vittorio iz Gorice, Pallich I Arturo iz Gorice in Trevisan Mario. Zašli- j šane priče izpovejo po večini v smislu iz- l1 vl[ :nj zasebnih obtožiteljev, nakar obsodi j sodnik Vinci po § 431 kazenskega zakoni- | ka Bratuža na 48 ur zapora, Palicha na I 30 K, Vittorija in Trevisana' vsakega na I j 10 K globe. Proti sodbi sta prijavila zaseb- I j na obtožitelja priziv. Radovedni smo, če I I tudi okrožna sodnija tako razsodi kakor j I Leonardo Vinci. — Glede odškodnine za 1 I bolečine in škodo je zavrnil sodnik oba J I zasebna obtožitelja na civilnopravno pot. I I Za kamoro se je posebno navduše- I I val pri volitvah gostilničar na Mirodvor- I I ski ulici št. 43. Frank Tirolski.               '    I
I Ajdovska podružnica S. P. D. priredi I I v nedeljo dne 19. t. m. izlet na Čaven-Ku- j I celj. Ob tej priliki bodo nekateri člani I I okrasili sivo očakovo obleko z rudečimi I I okraski v snieri iz Potoč in Batuj, na kar I I opozarjamo zunanje člane in prijatelje, da j I se lahko pridružijo v imenovanih krajih I J zjutraj po dohodu ajd. vlaka dotičnim I I »mazačem«. Na vrhu sestanek z drugimi I I izletniki.                                                     j
I Neka 14-tetna deklica . je hodila po I I goriških ulicah. Njeno obnašanje je zbudilo I I pozornost policije. Tam je povedala, da se j j piše Marija Malovšek ter je pristojna v I I Maribor. Dekle so sprejeli pod streho J I Slov. sirotišča.
I Uloin pri Draščeku na Kornu. — Ome-I nili smo zadnjič, da ie bilo ukradenega pri I pek. mojstru Draščeku v noči na Veliko I nedeljo več denarja. Zmanjkalo je 400 K I v zlatu, 100 K po 5 K v zavoju, italijanskih I lir nad 100, potem pa tudi nekaj denarja, I okoli 20 tolarjev Marije Terezije. — De- I I narja v zlatu je sedaj malo v prometu, oni I I stari tolarji so tudi redki. — Pozor! Kdor i bi kaj zaslutil, naj sporoči policiji. — Da-I nes so aretirali nekega pekovskega delav-I ca, ker je osumljen, da bi bil kriv pri I ulomu.
I        14-letni Rudolf Stanič iz Egipta.   — | I Pred dobrim mesecem so prijeli redarji v I Trstu nekega 14-letnega fantiča, ki je bil I brez denarja in brez dokumentov. Rekel I je, da se piše Rudolf Stanič, da je rojen v I Biljah pri Gorici, od koder sta tudi njegov | I oče in mati. Iz Aleksandrije pa je moral j I oditi iz političnih (!) vzrokov. Pravi, da je ] I izučen v čevljarstvu, da je prišel v Trst i učit se slikarstva. Tega dečka   so   sedaj S poslali v Gorico in nahaja   se   na tukaj-I šnjem municipiju. Fant govori slovensko, I iaško, arabsko, francosko   in    angleško. I Fant je kožav; koze je imel v FajdUmu. I Pripovedovanje dečkovo je deloma jako I neverjetno.    .
I      »Čitalnica na Blančah« v Gorici pri- I I redi v nedeljo, 10. maja veliko vrtno ve-I selico pri »Fonu« na Solkanski cesti. I       Italijanski napadalci pred sodnijo. —
I Kakor smo poročali, so napadli v nedeljo I 29. marca ob 7x/2 uri zvečer laški tolova- | I ji dr. Luce Treota in kontrolorja državne I železnice R. Negovetiča. S palicami, bok- j fmf:^'ifim&m~iw drr^rcota in Negove-I tiča, kot besni so udarjali po njih in če ne I Jn'' pravočasno priskočili mimoidoči Slo-I 'venci na pomoč ter poklicali policijo, bi j obležala Oba. Ko je prišla policija, so se-I veda laški junaki "zaupali svojo hrabrost [ petam in večina od njih se je tudi odteg-I nila roki pravice, štirje pa vseeno niso I mogli zbegati in ti so se morali zagovar-I jati včeraj pred sodnijo. Razpravo je I vodil okrajni sodnik Vinci, zasebna ob-I tožitelja sta bila dr. Luce Treo in Janko I Novak, obtoženci so: Bratuž Giuseppe iz I Trsta, Vittori Vittorio iz Gorice, Pallich I Arturo iz Gorice in Trevisan Mario. Zasli-I šane priče izpovejo po večini v smislu iz-I vl[ :nj zasebnih obtožiteljev, nakar obsodi I sodnik Vinci po § 431 kazenskega zakoni-I ka Bratuža na 48 ur zapora, Palicha na I 30 K, Vittorija in Trevisana' vsakega na I 10 K globe. Proti sodbi sta prijavila zaseb-I na obtožitelja priziv. Radovedni smo, če I tudi okrožna sodnija tako razsodi kakor I Leonardo Vinci. — Glede odškodnine za I bolečine in škodo je zavrnil   sodnik   oba
Narodna obramba.
»Deutscher Schulverein« je bil ustanovljen leta 1880. Društvo šteje dandanašnji 2000 podiužnic in ima okoli 165.000 članov. Letnih dohodkov je nad 1 milijon kron. Društvo upravlja tudi znani Ro-seggerjev fond, ki je dosegel svoto 3 milijone kron. Delovarfje"tfega V glavnem proti Slovanom naperjenega društva se razteza na celo monarhijo, seže pa tuM že na Balkan.
»Sudmarka« s sedežem v Gradcu je bila ustanovljena leta 1889. Ona podpira v glavnem gospodarske interese Nemcev v južnoplaninskih deželah, tako na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. To društvo ima nad 800 podružnic in x\lA 80000 članov. Letnih dohodkov ima okoli 750.000 kron. Sudmarka steza svoje kremplje na Primorje.
|-     Dopisi.
Iz ajdouskega okraia.
Dolenja Branica. — V nedeljo, t. j. 19. aprila 1914. ob 3. uri popoldne se bo vršil v čitalnici osmi redni letni občni zbor bralnega in pevskega društva »Branica«. Dnevni red po pravilih.. — Odbor.
h goriške okolice
Iz Prvačine. — V nedeljo, dne 19. t. m. priredijo Prvaški fantje v Sokolskem Domu javni ples. Svira Sokolska godba, ki nastopi z novimi komadi.
Gospodarske vesti.
Pozor, živinorejci! — Dne 2. maja t. I 1. bo v Sežani, dne 5. pa v Komnu >r azsta-I va goveje živine. Pokazati Vam bo, v koliko je napredovala naša živinoreja. Razstava je zvesta slika živinorejskega stanja v okraju   in   deželi.   Taka   prireditev I združi cvet živinoreje, saj je na njej zastopana le najlepša živina med najboljšo. K razstavi je pripusčena le živina, ki kaže v vsem svojem telesnem vstroju   znake vpeljane   rujavo-sive   švicarske   pasme. I Marljive živinorejce čakajo lepa darila, ki | se razdele za najlepše živali med udelež-nike. Da se olajša kolikor mogoče velika udeležba tudi iz oddaljenih občin,   vdobe udeležniki na ime potnine od L—4 krone ( za vsako glavo prignane živine, ki odgo-j varja pasmi in to z ozirom na oddaljenost kraja.
Vsaka živina mora imeti zraven številke, katere dobi od županstva, tudi svoj i živinski potni list (certifikat).
Deželni odbor.
države; od te centrale bosta odvisni agen- I ciji v Berolinu in Monakovern. Vse izvoz- I no blago iz Srbije za Ameriko se bo pre- I važalo preko .Hamburga.   Srbska   vlada I ustanovi pa tudi v   Solunu   veliki   tržni I urad, ki bo odvisen naravnost od srbske- I ga trgovskega ministerstva. Srbska vlada I se pogaja. ,.3, jamčijo-tudi za^redno paro-brodno vbZffi^mV^Solfe gom. Ti parobrodi bi prevažali jedino le srbsko blago. Tako je znala Nemčija pridobiti zase   Srbijo v   trgovskem   oziru. Nemčija bo imela od   tega brez   dvoma. \ obilne dobičke — Avstrija bstafoeob strašni! »Mi skrbimo za Albanijo«. Tam je naša balkanska politika, ki nas tepe in stane mliijone!
Domače vesti
Odlikovanje Slovenca. — Cesar je podelil ministeriainemu svetniku dr. Ivanu ?. o 1 g e r j,u naslov in značaj sekcijskega šefa. Žolgelf je sedaj najmlajši sekcijski šef. Dr. Žolger slovi kot najboljši poznavalec nagodbe in kot strokovnjak državnega prava.
Za avskultanta je imenovan sodni praktikant A. Zei.
»Zgubljeni« zemljevidi Balkana. — Na oglas knjigarnž A. GabršČek so naročili razni rojaki na deželi novi zemljevid Balkana. Knjigarna je naročilo izvršila obratom pošte v navzočnosti dveh oseb; zemljevid ie bil brez dvoma odposlan — ali naročnik ga ni dobil. Taki slučaji se boli pogosto ponavljajo ob vsaki zanimivejši priliki. Ni težko uganiti, zakaj se tako godi, — z vso gotovostjo bi se lahko izrekle točne obdolžitve, a vendar je treba na vse šele lepo molčati, ker ni dokaza, kam je izginilo odposlano blago. Ni sicer nikakega dvoma, da take poši-Ijatve, ki izginjajo na pošti, ne gredo na škodo odpošiljalca, marveč vselej le na škodo naročnika, vendar je podpisana knjigarna doslej take izgube nadomestila. — V bodoče pa ne več. To naj si zapomnijo tisti, ki so -— krivi, da je tako.
Knjigarna A. Gabršček.
Radi tatvine so aretirali znanega Fio-revante Clede-ta. .V zaporu je udaril iz jeze po steklu ter se je močno ranil na roki.
Vremenske spremembe. — Po toplih polemih dneh je včeraj prišel dež in burja, ki je divjala po Gorici še v noč; bila je izredno močna iii te napravila tuintam škodo. Po Vipavskem in Krasu burja ter dru-godi močan veter je vzročil na sadnem drevju občutno škodo. Danes sije zopet solnce.
Central Blo predstavlja še danes in jutri krasno igro »Tannhauser« po operi Riharda Wagner-ja. Ta fihn je izvanredni umetniški proizvod in se ga slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Iz tolminskega okraja.
Iz Sv. Lucije. — (Vodovod — nem- j ška predrznost.) Občinsko starešinstvo je na seji dne 5. t. m. soglasno sklenilo in oddalo izvršitev del novega vodovoda za Sv. Lucijo domačemu podjetniku Durja-vi, kar je edino prav in umestno. Omenje- j m* podjetnik je izvršil že 5 vodovodov v popolno zadovoljnost, kar ga še posebno j priporoča. Med ponudniki je bila tudi j nemška tvrdka Riunpel. Ker se je starešinstvo izreklo za domačina, je nastal ogenj v strehi nemškega Dunajčana. Svojo jezo si hoče ohladiti s tem, da je vložil protest proti oddalji dela na pristojnem j mestu češ, da je bil najnižji ponudnik. Ta- I ko predrzni morejo biti le Nemci. — j Skrajni čas, da se emancipiramo, kjer le J moremo, od tujih tvrdk in postavimo vsepovsod na lastne noge. Pogumno naprej na tej poti!!
Rihenberg. — Čebelarska podružnica bo imela v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri pop. občni zbor v prostorih g. Josipa Ko-driča, gostilničarja na železniški postaji v Rihembergu. Dnevni red po društvenih pravilih. K obilni udeležbi uljudno vabi podružnične Člane in prijatelje Čebelarstva odbor.
Razne vesti.
Italijanski zločinec   P.   Feruglio pri
! Vidmu je sovražil poljskega čuvaja . Al. Rossija. Baje ga je ta večkrat ovadil in J baje je bil Feruglio tudi ljubosumen. Šel J je v stanovanje k Rossiju ter ga prebodei, j potem je opit ubil svojo ženo in svoje dete; na to se je vstrelil.
Dalmatinska železnica se slavnostno i otvori 16. maja. Slavnosti se udeleži tudi J član cesarske hiše.
(Dalje na četrti strani.)
Vozni red. veljaven od 1. rriajnika Tiaprei, izda »Goriška Tiskarna« tudi letos. Opozarjamo naše trgovce in obrtnike v mestu in na deželi, da ako hočejo imeti uspešno reklamo, je oglas v voznem redu jako pripravno sredstvo za to. Naše ku-puioče občinstvo moramo seznaniti z vsemi našimi trgovci in obrtniki in potem šele lahko zahtevamo, da nas bo tudi občinstvo podpiralo. Čas je kratek, zato prosimo, da.se nam pošlje besedilo oglasov čim preje.                                            ! »Goriška Tiskarna«,     j
Koncert Češke filharmonije bo danes zvečer v Trgovskem Domu. Pričetek točno ob 8Vs! — Sedeži so bili do opoldne •izvzemši par foteljev, razprodani.
Državna podpora za olajšanje bede. Od 229.000 K za Primorje določenih je za g tf,r i š k i pol. okraj 60.000 K, za s e ž a n-ski 40.000 K. Ostanek dobi Furlanija in Istra.      "
Vedno več vojaštva v Gorici. — V Gorico prideta baje še 2 kompaniji kolesarjev. Na gradu bo brigadna sodnija. Zato so šli saperji z grada v poslopje starega deškega semenišča. Pri brigadni sodnijj bo fungiral nadporočnik Strel 47. pešp. kot nekak, javni obtožitelj.
Italijarisko-neinško prijateljstvo gre v klasje! — V ponedeljek je neki tujec poizvedoval pri slov. železničarjih, kje je oni razupiti »Deutscher Gesangsverein«. Prirediti misli zopet v Gorici meseca julija vsenemško slavnost ter so v ta namen povabili več nemških društev, med njimi tudi pevsko društvo aus Wien Westbahnhof, kakor se je izrazil tujec. Dostavil je še, da je prišel osebno po informacije na izrecno povabilo hajlovcev,
-' sedaj tega društva ne   more   najti.__
Škoda, da ga niso naši žel. poslali na Grad k zaveznikom, morda bi bil v temi še kakšno informacijsko bunko ujeM
Mi pravimo pa že danes: Iz tega kvasa ne bo kruha, tudi če da »italijanski« magistrat ves svoj aparat Švabom na razpolago! — To naj bo našemu občinstvu v prednaznanilo.                        T.
Znani Božičev urad (Bosizio) na Vo-Krskem je kupil angleški plemič Jakob baron Čope. ki se je v njem nastanil s svojo obiteljo.
I. MEDVED ~ fiorica
Krojačnico vodi prikrojač prve vrste tedaj na Dunaju (Braben)c Za vsako delo se jamči.
Celemu   svetu je  znano,   da   so   čevlji   mnihograške   tovarne (zaloga pri tvrdki J. Medved) nedosegljivi v tormi in kakovosti.
I              Cene 12"50, 16'50 in 20'5G.
DeCek z očesom mladega p. ^šlča. -- 1
»New~Y6rk-Amerikan« poroča, da je bila I izvedena na nekem dečku zanimiva očes- | na operacija.  Dečku je bila implantirana ; na slepo oko mrena z očesa mladega pre-šiča.   Operacija se Je posrečila in   otrok | vidi na oko precej dobro. Poskušali so, če kaj vidi, tako,   da je zdravnik   približal prst očesu, oko se je zaprlo. Oko pa tudi sledi goreči.sveči.   To kaže, da so ameriški zdravniki dobro pomagali otroku z očesom mladega prešiča.
Koliko tehta človek v zlatu? — »Zlata vreden človek« se čuje cesto, »moj zlati otrok«, »moja zlata ljubica«, včasih tudi »moja zlata žena«, pa to bolj redko-ma. Pri tem pa se ne mišji, koliko bi znašala cena na tehtnici v zlatu. Cena zlata; se giblje nad 95 do 100 K za jedno unčo,, dvanajst unc da jedno libro, 24 jeden kilogram. Ako stane unča zlata 100 K, stane 1 kilogram 2400 K. Ako kdo tehta 75 kg, je njegova cena v zlatu v tem slučaju 180.000 K. To bi bilo torej »kapitali-ziranje« telesne teže. Ako tehta žena 60 kg, tedaj ima »zlata žena« vrednost 144.000 K. »Zlato dete«, ki tehta 5 kg, ima v zlatu ceno 12,000 K. Torej poklon z »zlatom« ni tako bajen, kakor se prerado misli.
Francoska družba za gradbo hotelov v Srbiji. — Kraljevi ukaz daje neki fran-cosko-srbski družbi dovoljenje za zgradbo hotelov v mestih osvobojenih provinc. Večina teh zgradeb ima biti dovršenih tekom dveh let.
"  Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici.
Tisfca: »GorKka Tiskarnac A. OabrSSek (odgov. J  Fab5i6)
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«.
Praktična naznanili
Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne.
Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoidne do 1. popoldne.
Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan od 9. zjutraj do 1. popoldne.
Deželni muzej, na Kornu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v.
Magistrat: od 9. dopoldne do 12.30 pop. in od 3—6 popoldne.
Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne.
DavkarPa: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne.
Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do 6. popoldne. Urad za vrednosti ii; poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč.
Državno pravdništvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1—6 popoldne.
Okrožna sodnija je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Trgovska in obrtna zbornica: od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Gozdni In domenski urad: od 8—12 dop. in od 4—6 popoldne.
Okrafna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne.
Goriška ljudska posojilnica, Gospos-ska ulica, od 8-^12 dopoldne.
Goriško kmetijsko društvo, na Kornu. od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne.
Z. lfižintin
primorska  industrija - - za pletarstDO - -
ii Sciiodnjah pri Gorici.
gi-3
Najmodernejše
mOBIUJE
-  za vele, verande,-
-   balkone, vrtove, -kopališča   Itd. itd.
-    Edina tvrdka  te vrste   na celem  jugu.
pozor! Pfaffov šiv. stroj prekosi vse druge.
Pfaffov šiv. stroj je najbolj  pripraven za  vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje.  Poduk za  umetno vezenje
se daja v trgovini!! Pfaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma ! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76-. Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140.                   o?-20
Kdor  je pameten, takoj mora vedeti  kaj   ima  storiti potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča
JOS. DEKLEVA in sin     oomcfl
ako
Dia ITIunicipio šieu. t
spi. delniška družba     -.—     §mlmg%m%mM%
za zavarovanje         Uši     AklllEJlELIVJlEft
vrhovno zastopstvo o Trstu.
Prua češka
o Pragi,
17sJiv«Tk     ki kolekuje police in pisma z narodnim kolekom       RHini}     ki sprejema zavaro-
ILUincl,   po 1 k, oziroma po 20 vin. v prid'-1,D. G. M."       ... l-»Ullia,   vanja za „D. C. M.'
FHirm     ki nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine  zopet nr.ed Slovenci  ter posluje
JLUIIul,   jjot domač slovenski zavod.
Edina primorska tovarna dvokoles   : -------—  »TRIBUNA«-----------------
Mad oglasi.
¦ajmugit pristojbina stane 60 vin. Ako je oglet obsebejll se rafiuna sa vsako besedo S vin. lajprlpravnejlo Inserlranje is trgovce in obrtnike.
Koliko Jo manJSih trgoTcev In obrtnike* ˇ Gorloi katerih na daiali (in celo t mastn) nihia na poni«, ka: nikjer na iaoailrajo. Skodt nI mnjhn«.
iSVni nlflQ prirede 19. aprila t. 1. na Belo Uollll M*"«« nedeljo fantje v Gojačah. Plesa željna mladina se uljudno vabi.
Odlikovana pekarija in sladčicarna
Karol Draščik
v Gorici, na Kornu v (lasni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah °"3SWS
Gorica, Tržaška ul. 26.
prej pivovarna Gorjup.
Zuloga dvokoles, šivalnih ii tijskili strojev, gramofonov, strijonovj. t. d.
F. BATihL - GORICA
Stolna ulica ši. 2—4.
Predaja na obroke. Ceniki franko.
Herman Konz   !
pooblaščen instalater za električno razsDetffaoo, motorje, strelooode, električne zvonce itd.
Gorica, ulica Municipio štev. G
se uljudno prip.oroča slavnemu občinstvu.             aa_a
Adolf Urbancič,
mssar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7
priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrsta in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Resnica je moderno in higienično opremljena. Na zahtevo strank se : : : : pošilja meso na dom. : : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši I. nadstropje.
Kupujte saito dvokolesa „fierlCLM in »Alfena",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejSe
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOrUi  bo najprak-Henejši za vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno Šivanje in Stikanje (vezenje).  Stroj
teče brezStunno in je jako-trpežen.
Puške, samokres?, slamoreznice*in vse^v to
stroko spadajoče  predmete~se~dobi  pojto-
varniSki ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
SONCA, m Stilnem trnu it. 9. GORICA.
napredek uede!
NajcnertfiPnejSc In gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
fORUBIN CASILE
Stotino zdravniških potrdi) potrjuje, da se nre-tralna zoienja. prostati tis. nreiriti* in moli. katarji   korenito oz.lra-
Konfctf Gasile nrejajo uriniranje, no da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinpe) popolnoma odpravljajo in ublažnjejo pečenje in pogosto nriniranje: edini korenito ozdravijo uretralna zoienja (prostatitis, uretritia, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Casile K 4 —.
Iorubin Casile, najboljSe protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi. anemiji, impotonci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorabina Casile K 3'50.
Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Lto.vd za g. (jasilo Trat, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj In z vso rezervo. Priznani mediclnnlni izdelki CASII.K so prodajajo v vseh akreditiranih lo-karnah, — V Gorici v lekarnah Cristofoletti fn Trombu,
Pristna zdravila CuhHc morajo imeti od zunaj lastnoročni podpis N, (tonile.'           rt   24
-  Najfinejše -
mOBILIJE
iz Peddlg In indijske
ceul, Bambusa Itd.
-   po načrtih prof h -
-   -  nmetnikoo - -
pristni Haučukov -podpetniK1
..Hdtel Union"
reslnvi-nciia prve vrsle O Gorlrf QlS-dališka UllCa Št 10, dunajska in itji-lijiinska kuhinja, izborim- namizna in hoteljska vina, originalno plzensko in bavarsko pivo v sodčekih, lepo kegljišče, o) širen senčnat vrt, cene zmerne, postrežba lačna. Za obilen obisk se priporoča 45 3                               O. Baumgartcii.
Anton potatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
Na sredi HaSte^Ja 7.
TRGOVINA. NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje  kupovališCe. nirnbcrškega In  drobnega blaga ter tkanin preje in nitij.
.POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne' stroje.
POTREBŠČINE.
H         za krojače in čevljarje.
Svetinjice.   —  Rožni  venci.  —   Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne časo.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje, krošnjarje, prodajalce   po   sejmih in trgih ter na deželi. K1
Glavna zaloga
alma podpetnikov
A. Orufovka
Gorica. Raste:j 3. Zaloga usnja.
A. vi Beriiii
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velikazaloga = = oijkinega olja
prve vrste najtiiljJih tvrlk Iz Istre, Daliaeiji Maifette. Bari In Niče
s prodajo na drobno In debelo.
Prodaja na drobno: Kron —"96,1'04, 112 1-20, 1-28, 1-8G/M4, 1'60, 1"80, 2'-, 2"40
za luči po 72 vin. -------Na debelo eene ugodne.    ------
Pošilja  poštnine prosto aa dom. Poaodo se pušf;a kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis iti  navaden. Zaloga
-----------------mi}a jn sveč.---------------
Cene zmerne.
Naročajte se na »SOČO" In
„Prsmorca".