17. štev. V Kranju, dne 27. aprila 1907. VIII. leto. Političen in gospodarstvi lisi Uhaja vsak« soboto *v«6ar in stane za Kranj 4 K., po pošti za celo leto 4 K, za pol leta t K, za druge države »tane ft'GO K. Posamezna številka po 10 vin. — Na n^ročbe brez istodobne vpoftiljatve naročnine te ne ozira. _ Uredništvo In upravništvo Je na pristavi gosp. K. Floriann v »Zvezdi*. Mesečna priloga „SloVcifli Teta«" loierati ae računajo za celo itran BOK, za pol četrt atranl 20 K. Interati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila ie plačuje za petit-vr» to 10 vin., če ae tlaka enkrat, za večkrat znaten popust — up ravni* t tu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ae izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Politični del. □ □ □ □ □ Podržavljenje šolstva. V dobi, ko se tudi pri nas večkrat čujejo glasovi in zahteve po podržavljenju šolstva, ne bode odveč opozoriti na brošuro, katero je o stvari baS izdal rektor H. Wigge (Staats- oder Gemeindeschulen? Berlin, Gerdes&HOdel, 60 pf. Državne ali občinske Šole i. t. d.). Wigge po pravici Opozarja na to, da bode nastajajoče velikansko tekmovanje posebno med Nemčijo, Anglijo, Rusijo, Japonskim in združenimi državami severoamerikanskimi predvsem tekmovanje duha, tekmovanje večje narodnogospodarske inteligence, v katerem bode čisto naravno najboljše orožje — šola. Čimbolj torej narodi narodnogospodarsko napadajo drug druzega, tembolj stopa šolstvo v ospredje državnih koristi Ta pomen šole je Anglija predvsemi spoznala: dočim Prusko s svojimi najnovejšimi za* koni naravnost veže šolo na cerkev ter vstvarja konfesijonalno šolstvo, prizadeva si Anglija z vsemi silami, da bi nasprotno oprostila Šolo iz področja cerkve ter jo postavila v službo svoje svetovne politike. Anglija je prva razumela, da leži na poti svetovne politike kulturnih držav Čisto posvetna šola, prosta šola, katera prepušča vso skrb za versko kulturo popolnoma cerkvi, ki se pa zato stavi z vso svojo močjo v službo narodnogospodarske zdatnosti ljudstva. »Čisto posvetna šola, to je šola bodočnosti, morda že bližnje bodočnosti". Wigge se tu ne boji izraziti svoje prepričanje, da bode v bodočnosti edino le državi pri-tikala skrb za vnanjo uredbo šole, za zidanje poslopij, preskrbovanje učnih pripomočkov in plače učiteljstva, kakor hitro prodere in zavlada baš oni narodnogospodarski namen šole. Danes pa — v prehodni dobi — ni še ta zahteva ne politična, ne akutna: danes je treba še to skrb poveriti občinam, ki so nekake države v državah in kar mora biti nekaka priprava, dokler bode mogla drŽava sama prevzeti izvrševanje te naloge. Proti temu pokazuje Wigge s posebnim po-vdarkom in prepričevalnimi razlogi, da se nikakor ne smemo potegovati za podržavljenje notranjega šolskega Življenja, torej da ne smemo zahtevati enotnega razvoja vsega šolstva, predvsem kar se tiče učnega načrta. Očitno proglaša, kaj bi se porodilo iz takega podržavljenja: veliki šolski referati in majhna dejanja, mnogo pisanja in krika, malo razuma in mišljenja, mnogo formalnosti, malo življenja, ali na kratko, kakor je rekel minister Miquel „kitajstvo" (Chj:t£sentum), t. j. otrplost, smrt. Šola bi postala proprišče strankarskih političnih bojev in okolnost, da bi bil ves njen razvoj zvezan z eno samo vsemogočno ministrsko osebo, morala bi dosledno vesti k temu, da se vse šolstvo zmehanizira in zbirokratizira. .Notranje življenje šole ne sme biti vezano na dolgi, papirnati vod centralne uprave, pač pa potrebuje prostega gibanja, prostega razvoja/ Zato predlaga Wigge, da bi se to notranje življenje ne urejevalo po uradnih ukazih, da bi je marveč vodili in upravljali šolski sveti, v katerih bi imeli odločilno besedo voljeni zastopniki učiteljskega stanu. Ideal VViggejev je torej jasen: sprijaznil bi se v bodočnosti s tem, da bi šola bila državna po vnanji, gmotni strani, hoče pa, da bi v tem okviru ostala neodvisna in svobodna* ter da bi se sama upravljala. Ako se zdi morda komu ta predlog presenetljiv in čuden, treba pokazati samo na tako bližnjo nam analogijo sodništva: Država vendar plačuje tudi sodne organe, a v svoji delavnosti so ti, ali bi vsaj po zakonu morali biti, od države neodvisni, v resnici avtonomni. Posebno se pa nikakor ne da dvomiti o tem, da je opravičena zahteva, da bi imelo učiteljstvo večji upliv na notranji ustroj šole nego dosedaj, saj je vendar edino le ono poklicano, da bi presojalo s svoje skušnje potrebe in zahteve svoje stroke. Na Francoskem so se začetki in poskusi take šolske avtonomije že zdavnaj prav dobro sponesli. Ker se pri nas rabi izraz .svobodna šola" samo kot strašilo, s katerim se naivnim ljudem, ki nimajo o tej stvari najmanjšega pojma, brez vse potrebe naganja strah ter se jim moti politične pojme, bode marsikomu ta referat o VVig-gejevi brošuri dobro došel. Kdor se za stvar v resnici zanima, dobi v knjižici sami natančnejšega poučenja. Dom. V Kranja, dne 27. aprila. Nagodbeno vprašanje. V ogrskem časopisju se pojavljajo odločni glasovi, da se ustvari med bančnim vprašanjem in drugimi nagodbenimi vprašanji junetum 'kot vidno poroštvo ca ustanovitev samostojne ogrske banke 1. 1910. PODLISTEK. Kranj. (Zgodovinske črtice. Posneto po knjigi «Reiseerinnerungen aus Krain. [Potni spomini iz Kranjske], spisal Henrik Gosta, leta 1848.) Mesto stoji na višini odbitega griča, ki ima zanimivo obliko; grič namreč tvori kreraenec in nekak naraven omet, ki se jo sprejel v trdno, ne-razrušno tvarino. Pod mestom drvi Sava. Ob njej sem s posebnim veseljem ogledoval stroj, ki goni vodo v mestni vodnjak 22 sežnjev visoko. Iznašel je ta stroj neki jezuit. Naprava je zelo enostavna in zategadelj tem več vredna. Sredi malega poslopja se nahaja kolo z lopatami (v premeru 24 črevljev), ki ga goni Sava; na njegovem vretenu je pritrjeno drugo kolo (z zobovi na zunanjem obodu), ki sega v grebenasto kolo; vreteno tega kolesa ima leseno elipso (elip-soid), katere obod nosi železen obroč z robovi, ki mole naprej; po tem žlebu se premika kolo (2 črevlja v premeru), katerega blazini ležita v neenakomernem vzvodu; na ta način se premika vzvod (navor) gorilndol. Na drugem koncu vzvoda se nahaja batni drog sesalnice in stiskalnice, ki zajame pri vzdižni višini šestinpol palcev v enem potegljaju dvainpol maselca vode in jo žene do imenovane višine. Pripomniti je treba, da teče voda, preden pride v recipient sesalke, skozi veliko, s peskom napolnjeno omaro. Iz Kranja sem dospel kmalu po cesti, ki vodi proti Škofji Loki, v vas S t r a ž i š t e. Vas ima nekaj lesenih, s slamo kritih koč; zato se zdi popotniku zelo vsakdanja. Vendar sera občudoval z notranjim zadovoljstvom vsakovrstna, mala in večja sita, ki jih ondi kaj lično napravljajo iz konjske žime. Različnost vzorcev in mnogoterost najfinejših barv, natančnost tkanja so posebne prednosti teh izdelkov. V mali stanici je bilo za 50.000 gld. žime, katero so dobili iz Penije, Rusije in s Francoskega; žimo v Stražišču najprvo očedijo, pobarvajo, napravljajo iz njo blago in je pošiljajo nazaj v jako oddaljene kraje, odkoder je prišla žima. Videl sem mnogo sodcev, pripravljenih za odposiljatev, katerih vsak je imel vrednosti nad 2000 gld. V teh kočicah, na katere sem gledal ispočetka nekako pomilovalno, izdelujejo to odlično blago, pri čemur pomagajo možje, ženske in otroci, vsak po svoje. Eden izbira žimo. drugi jo zlaga po barvi v posebne oddelke, tretji tke, in to neverjetno ročno in natančno. Tako nadomešča človeški duh pomanjkanje krajevno-ugodne lege ondi, kjer ne daje narava stanovalcem nič razen skromnih sredstev za življenje. Kdor se ne zanima samo za minljivo sedanjost, ampak tudi za častito preteklost, ta ne bo šel brezbrižno mimo Kranja, kjer je stal grad in stolica mejnih grofov kranjskih. V a 11 i 1 o, drugi mejni grof kranjski, je baje tu stoloval že leta 989; kje pa bi bila stala njegova stolica, je nerešeno vprašanje. Grad Kieselstein, ki zre na most, Savo in na prelepo okolico, jo sezidal leta 1262 Henrik II. Ortenburžan; grad je modernizirana stavba srednjega veka. Starinoslovec najde v Kranju pri hiši štev. 3 poleg župne cerkve rimski kamen, ki naj priča, da je bil kraj znan že za Rimljanov; ne more pa ta kamen veljati kot dokazilo, da je tukaj stal stari Santicum, katerega sledove iščejo v kranjski okolici. Razne predpravice so podelili Kranju deželni knezi: Friderik, Maksimiljan in Ferdinand. Sedanja blagovitost mesta pa izvira iz živahnosti njegovih prebivalcev, ki so jako vneti za obrt Na tedenske sejme v Kranju hodijo celo sosedje s Koroškega. Reka Sava in deroča Kokra delata tu nekak zemeljski jezik, na katerem se dviga Kranj; strmi, do 15 sežnjev visoki, nedostopni bregovi (zlasti Kokre) so mestu naravna hramba in utrdba. Znamenitosti mesta smo si kmalu ogledali; nismo se pa mogli navziti nenavadno lepega razgleda, ki se nudi z iupne^a zvonika, visokega 208 dunajskih sežnjev ali 1250 črevljev. Po daljšem času smo se šele ločili od tega razgleda, dasi je čas priganjal, kajti Zgornje Gorje, kamor smo bili namenjeni ta dan, so bile » >oH..UJ7 Poslanec Lecter o sTstre ogrski nagodbi. Na volilnem ihodu v Brna je bivši poslanec Lerher. eden najodkrHajftih meščanskih bojevnikov za splošno in enako volilno pravico, izrekel obžalovanje, da avstrijska vlada prav malenkostno skriva vse podrobnosti pogajanj. Avstro-ogrska nagiba te sklada iz dveh delo', s poli Učno-vojnega in gospodarskega. Odločilni avstrijski krogi to preveč precenjevali poNticno vojni-del nagodbe. Prvega pogajanja se ni udeležil ne finančni, ne trgovski minister. Gospodarska stroka je veljala za nekak komp»nzaci)«ki predrmt, tukaj so st jemale koncesije, s k sterilni se je kupovala zmernost ogrske vlade v vojaških In političnih vprašanjih. Napačna politika! Moč modernih držav Uči na gospodarski in socialni dobrobiti. V moderni državi mora politična In vojna moč tratiti gospodarskemu blagostanju. Armada in politika so le sredstva; glavni smoter pa je: iiviti in odevati državljane. Nagodba z Ogrsko je predvsem gospodarsko vprašanje. Če se avstro-ogrska nagodba no posreči na gospodarski podlagi, je izgubila država svojo eksistenčno upravičenost. Taka raznarodna država, ki bi imela edini smoter družiti narode v eno armado, četudi jih pahne s tem v medsebojni gospodarski hoj, je nesmisel. Nagodba z Ogrsko se mora skleniti na podlagi carinske skupnosti; koncesije Ogrom pa se smejo gibati le na vojaškem in drzavnopravnem polju. Katoliška ljudska stranka na Češkem. Klerikalna stranka na Češkem je postavila svoje kandidate v 44 okrajih. Mladočehi, doslej najmočnejša In najvplivnejša češka stranka, so si kar šiloma tiščali oči pr^ed prodirajoči m klerikalizmom, dasi so jih pozivale druge napredne stranke večkrat na skupen boj proti skupni nevarnosti. Bili so prepričani, ka kloriknlizem v kraljestvu Češkem nikakor ne more pridobiti tal. «Tu smo drugi ljudje, kakor na Moravskem,* so govorili prezirljivo. Sedaj pa imajo 1 Naslednik dr. Gregra. Češki socialni demo-kratje kandidirajo v Holesovicah, kjer je bil poslanec pred kratkim umrli dr. Edvard Gregr — dr. S o u k u p a. — Združeni Staro- in Mladočehi kandidirajo tam dr. Š a m a n k a iz Liberca. Kancelparagraf na Ogrskem. Justični minister predloži zakonski načrt o volilnem sodstvu v kraljevski kuriji. Zakon obsega kancelparagraf, po katerem je volilno sčuvanje v cerkvi razlog, da se uniči mandat. Ljudska stranka skuša doseči, da se izbrise ta paragraf. Spor med hrvaško in ogrsko vlado. Hrvatska vlada je sporazumno z izvrševalnim odborom koalicije poslala ogrskemu ministrstvu spomenico, ki obsega v 18 točkah hrvaške zahteve. V slučaju, da bi ogrsko ministrstvo tem zahtevam ne ugodilo, pod-ban N i k o 1 i ć odstopu — «Agramer Zeitung* je objavila oflcijozen članek, ki kaže, kakšna je razlika med obljubami onikraj Drave in med tem, kar se je v resnici izpolnilo. Če je ogrska politika osvojila si reško resolucijo, mora tudi nje vsebino vršiti. Madjarizacija Šol na Ogrskem. Pri razpravi šolskega zakona je stavil posl. Bozokv, kateremu se zdi predloženi načrt Apponvjev premalo naroden, predlog, da se določi madjarščina na vseh, tudi nedržavnih šolah kot izključni učni jezik. Ta se je zdela celo vodilnim šovinistom presurova in Bozokvjev predlog je padel. Nato je Bozokv izstopil iz neodvisne stranke, ker se ne more skladati s to še daleč in vrhutega smo se Želeli še nekoliko po-muditi v mestu Radovljici. V župnem stolpu v Kranju vise štirje zvonovi, vsi iz Samasove livarne v Ljubljani. Zanimiv je napis na velikem zvonu, ker omenja grozovitega požara, ki je leta 1811 pokončal velik del mesta. Latinski napis se glasi v slovenščini: «Ko je bil Avguštin Sluga župnik - dekan, Natal Pagliaruzzi župan, Tadej Josek in Blaž Trpinec cerkvena ključarja in ko jo bil prejšnje leto pokončal mesto požar — so napravili ta zvon z drugimi meščani leta 1812.» Pod vratom velikega zvona pa beremo napis: •Posvečen cerkvenim zavetnikom sv. Kanciju, Kancijanu, Kancijantli in Protu.* _ Opat Saba. Spisat Joiip Premk. I »ulje, Sobica Pepotova je bila precej prostorna, a bilo ni v njej druzega, kakor miza in postelj. Le stare puške, handžari in raznovrstni meči so viseli po stenah. Kmanucl je ogledoval to orožje in spoznal, da mora biti Pepo velik prijatelj lova ali — boja. Med tem se je povrnil Pepo, odložil puško, samokresa in se odkasljal. «Torej povabil sem vas, da vam povem nekaj stvari, katere vas bodo gotovo zanimale — zanimale že raditega, ker ste bili v « volčji votlini* in poznate meniha Sabo. Povem pa vam to tudi raditega, ker ste se danes tako srečno ognili nevarnosti, da prihodnjič več ne za-blodite vanjo. «slabotnottjo». — Naučni minister Apponji je v svojem izvajanju dejal, da se bo dalo s poraočj > predloženega zakona v nekaj letih, iztrebiti vse «nepatrioUCne šole*. Kaj pomenja ta oznaka v besednjaka madjarskega politika, si je lahko raztol-' mačiti. Apponjri se je zavzel tudi za Nsgyj-v predlog, da se uvede tudi v šolah s nemadjarskim učnim jezikom pouk madjarsčine. Nova poljska politična stranka. Nova stranka se snuje v Krakovu — nekak odcepek naprednih elementov iz konservativne stranke, v kateri odločuje poljska žlahta. Stranka si je postavila nalogo širiti narodno-demokratična načela s Krakova po deželi. Prejkone postavi svojega kandidata že pri letošnjih državnozborskih volitvah. Konec radikalnega sistema ▼ Črni gori Komaj lest mesecev je bila na krmila radikalna stranka in že se jo je knez Nikolaj naveličal. Strah mu je stopil v ude, da bi mu s radikalci ne iz-podkopali tal pod nogami. Novo ministrstvo je prevzel Tomanovič, mož avtoritarnih nazorov. Knez je odgodd skupščine, toda zelo verjetno je, da bi tej odgoditvi v kratkem sledil razpust. — Tiskovno svobodo je knez Nikolaj že uničil na jako uspešen, toda nič manj hribovski način. Tiskarno v Nikšiću, kjer je izhajalo edino glasilo radikalne stranke, •Narodna Misao-, je bataljon milice razrušil. — Zanimivo je, kako se bo razvil nadaijni boj med radikalno stranko in knežjo dinastijo. Liberalno ministrstvo na Ruskem. tPolitische Korresp.* poroča, da je poziv liberalnega ministrstva že gotova stvar in so razglasi čim prej. Monarhisti zahtevajo garancij, da ne pridejo radikalni elementi do vlade. Spletke proti finskemu guvernerju. Koj po smrti predsednika ruskega drž. sveta Frischa, se je raznesla vest, da bode imenovan njegovim naslednikom sedanji generalni guverner na Finskem, Gerard. Znano je, da ima mož obilo sovražnikov v Peterburgu; nazadnjaški življi mu očitajo, da je postala Finska pod njegovim režimom pravo revolucionarno in iredentislično semenišče. V zlo mu štejejo tudi izid sedanjih olitev, ki so prinesle soci-alno-demokratični stranki tako nepričakovano zmago. Kombinacija — pobožna želja ruskih reakcionarcev jo je rodila — je neosnovana, ker Gerarda, ki vživa na Finskem resnične in odkrite simpatije vsega finskega naroda, srce nič kaj ne vleče v gnezdo svojih protivnikov. Žid je nameravajo osnovati v Avstraliji veliko kolonijo; zastopnik londonske teritorijalne organizacije se pogaja z avstralsko vlado. Gospodarski del. □□□□□ ^-- Prvo poročilo o delovanju »Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem". Dalje. Glede reklame, ki jo je delala zveza, nam je omeniti, da se v poslovni dobi v podrobno reklamo po časopisih nismo dosti spuščali; tudi z izdajo reklamnih predmetov nismo mogli pričeti, ker nam je primanjkovalo denarja. Pač pa srno • Še predno nego ste zagledali vi luč sveta, sem bil Že jaz služabnik v tem gradu, a bilo je takrat vse bolj veselo, kakor danes, dasiravno so se dogodili napadi na grad, a gospod Viktor si je kmalu preskrbel toliko služabnikov, da je živel lahko brez vsakega strahu in nevarnosti. A po izgubi dobre soproge, za katero je meni še danes žal, se gospod Viktor tudi ni več bal roparskih čet, katerih po naši deželi seveda ni premalo. Mnogokrat je ostajal po cele dneve z doma, blodil s konjem bogve kje in meni se je zdelo, kot da išče, da se zmaščuje radi ljubljene soproge, vase matere, katero so odpeljali v noči. Gospod Viktor se je odpeljal — ne vem že kam in gospa je bila sama v svoji sobi. Ko se je naredila noč, sem jaz zaklenil vrata in odšel k počitku. Bije okoli polnoči, ko začujem lajanje psov. Hitro vstanem, si zataknem samokrese in hiUm s puško v roki na dvorišče, kjer je že bilo zbrano mnogo služabnikov. Psi so lajali, dirjali od enega kota do druzega, a mi nismo videli in čuli ničesar. Čakali smo tako kaki dve uri, ker da hi bilo kaj v gradu, o tem ni bilo misliti, ker psi bi zalajali takoj, ko bi se kdo približal obzidju in vrata so bila zaprta.* •Zakaj vendar niste pregledali gradu?» je nemirno pripomnil Emanuel. •Počakajte, da povem. Ko smo videli, da na dvorišču in pred gradom ni ničesar, smo jeli preiskovati grad. Drugi so drli na raznovrstne strani in sobe, v stolp, v kleti, a meni se je čudno zdelo, kako da o gospej, ki je vendar Čula lajanje in naše govorjenje, ni nikakega sledu. Zatorej sem se napotil z dvema služabnikoma v njeno spalnico. Vrata v večjem obsegu delati reklamo, in sicer bodi najprej omenjena avstrijska razstava v Londonu. Niijeavstfysko obrtno društvo na Dunaju je S materijelno podporo avstrijske vlade priredilo od maja do novembra 1900 v Londona razstavo, ki je imela namen pospeševati izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov na Angleško. Pri tej razstavi sta bili rezervirani dve dvorani za rwtovajoo avstrijsko razstavo, ki naj bi po slikah, fotografijah, kipih i. t d. pokazala angleškemu občinstvu najlepše kraje nase države ter tako privabila angleške turiste v avstrijska letovišča. Naša sveta se je te razstava udeležila v veliki meri in je takorekoč med prvimi zvezami za promet tujcev na Avstrijskem, ki je veliko žrtvovala, da pridejo krasote in zanimivosti naše dežele do veljave. Zvezo so pri udeležbi vodile različne misli. Najprej je bil to njen prvi nastop in odbor si je mislil, da bo prvi nastop odločilen in mora priti do veljave, ako je lep in uspešen. Oiborn namreč ni bilo samo za reklamo pri angleškem občinstvu, bilo mu je tudi veliko na tem ležeče, da si naša zveza že s prvim nastopom pridobi ugled in zaupanje pri ministrstvu in pri avstrijskem občinstvu. V ta namen se je odbornik g. dr. Valentin Krisper šel osebno informirat k razstavnemu odboru na Dunaj glede naše udeležbe. Konfcriral je v tem oziru zlasti z voditeljem razstave našim rojakom prof. dr. K. Fabijanijem ter z ministerijalnim tajnikom dr. Beneschem, ki je uredil potovalno razstavo. V zmislu teh razgovorov je dal odbor za razstavo v Londonu naslednje stvari napravitti. Slikar Grohar je naslikal veliko oljnato sliko Postojnske jame ter Se dve sliki, predstavljajoči Ljubljano z gradom in Triglavsko pogorje. Kipar Berneker je izvršil dva 70 cm visoka kipa: kranjsko dekle v narodni noši in kranjskega kmetu tudi v narodni noši. Dalje se je razstavilo tudi več fotografij Postojnske jame ter drugih znamenitosti kranjske dežele, katere slike je izvršil fotograf Berthold v Ljubljani in fotograf Pavlin na Jesenicah, eno tudi davčni kontrolor g. F. Z a z u 1 a v Idriji. V večjih londonskih časopisih se je objavilo tudi pet člankov o najlepših krajih kranjske dežele, katere je spisal učitelj g. G&rtner in je prevod preskrbel razstavin odbor. V zvezi z našim odborom je poslala jamska komisija v Postojni na londonsko razstavo šest kapnikov, dva po 3 m visoka in štiri manjše. Napraviti se je dala tudi miza s stekleno ploščo, pod katero so bile na ogled pokrajinske slike. Slika Postojnske jame bi se kmalu prodala na razstavi, ker se je neki londonski odvetnik zanimal zanjo, toda pogajanja so se razbila, ker se je slika zdela kupcu predraga. Zaznamovati moramo pri tej razstavi tudi moraličen uspeh. Geologični muzej v Londonu je namreč prosil zvezo, naj se mu prepuste po končani razstavi stalaktiti iz Postojnske jame, da jih uvrsti med svojo zhirko. V sporazumljenju z jamsko komisijo v Postojni smo to dovolili ia vsled tega nam je angleško naučno ministrstvo izreklo najtoplejšo zahvalo. Navedena okolnost je velikega pomena, kajti stalaktiti v geologičnem muzeju v Londonu bodo tvorili za nedogleden Čas veliko reklamo za našo Postojnsko jamo. čo bo v muzeju pri stalaktitih še nekaj drugih slik iz jame na ogled, kar nameravamo storiti, bo ta spalnice so bila široko odprta in ko stopimo z lučjo notri, vidimo, da gospe — vaše matere, ni nikjer. Blazine so bilo razmetane, vse je bilo v neredu, a pri postelji je ležal cingulum in neka knjižica opata Saba, kajti on je stanoval v gradu, a njega samega nikjer. Jaz poberem cingulum in knjižico, ne da bi kdo kaj izmed onih dveh opazil in spravil. Potem pa smo osedlali konje in dirjali na vse strani, a prepozno smo zasledili, našli nismo ničesar. Drugo jutro smo našli v stolpu opata zvezanega in trdil je, da so ga zvezali roparji, ko je hotel pomagati gospej in ga vlekli tja. Povedal je tudi, da je izgubil pri tem boju cingulum in neko knjižico in naročil mi je, da me bogato poplača, ako mu najdem knjižico, ali meni se je vsa stvar zdela sumljiva. Opat ni imel zavezanih ust, to smo videli in zakaj bi ležal torej celo noč tiho brez vsakega glasa. Drugič, ako bi ga zvezali roparji, bi mu gotovo tudi zamašili usta.* •Pepo, lepo vas prosim, preskrbite mi tisto knjižico, ker jaz jo moram imeti. Notri so samostanske stvari, katerih ne sme vedeti nihče drugi, kakor redovnik,* me je prosil, a jaz si mislim: — Prijatelj; ti nisi tako nedolžen, kakor se delaš in pri tej stvari je bila tvoja roka — v pomoč. — Cingulum sem mu oddal, a knjižico sem pridržal, dasiravno mi nI rabila in nisem razume), kaj je pisano v njej. Moje sumnje tudi nisem nikomur razodel, ker nisem bil gotov, dasiravno me je Saba sam še bolj o tem prepričal, kajti dva dni po leni dogodku jo izginil brez sledu. Dalje prih, I. prilog« „Gortnjcu" it. 17 I; 1.1907. brezplačna reklama š> vspešnejša. HazUavg t Londonu naui je povuočiU res velike sirotke, (oda pomisliti se mora, da smo si pri tem nabavili lep inventar za podobne razstave in da imajo vsi predmeti stalno vrednost. Dalj« prih i Tedenski sejem ? Kranja dne 15. aprila i L Prignalo sc je — konj, 365 glav goveje živine, 12 telet, 339 domačih prašičev in 2 ovci. — Pšenica po K 8-—, proso po K 7—, rž po K 7 — oves po K 8 —, ajda po K 8 75, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 250 za 50 kg. Novi vins'-i zakon. Prejšnji državni zbor je v svojih zadnjih dneh. proti koncu febr. t. 1. sklenil takozvani „vinski zakon", ki stopi v kratkem v veljavo Ker imajo tudi občinski uradi pri izvrševanju tega zakona opraviti, podamo v naslednjem njegove glavne določbe: Pod imenom .vino" imenuje nov zakon pijačo, ki se dobi z alkoholnim vrenjem vinskega mošta ali zmečka-nega svežega trtnega grozdja. Sadno vino, vino iz grozdjiča in iz sladu ter medica se ne smatrajo kot vino. Po § 3. se sme dostavljati vinu samo one dodatke ki so v rabi pri racijonclnem kletarstvu. Sem spadajo mehanično delujoča Čistila, žveplanje. prevrenje. osveženje z ogljen-eevo kislino, razbarvanje z očiščenim živalskim ali rastlinskim ogljem. Nadalje jc dovoljeno mešanje vina. jemanje kisline s čistim vapnencem, dodatek do 1 g vinske kisline na 1 1 in do 5 g natriumsulfita na hI vina barvanje s svežimi črnimi tropinami ali s karamelom (Žganim sladkorjem). Alkohola se sme dodati vinu en odstotek. Pri napravi sladkih (desertnih) vin in šampanjca sme se uporabljati čist sladkor, cibebe in alkohol, ta poslednji pa samo do 221 y vol % alkohola. V ta vina se zamorejo dajati tudi razni dodatki, da se doseže zaželjeni okus. Kdor hoče pa delati taka vina za prodaj, mora naznaniti to okrajnemu glavarstvu. Dodatek sladkorja vinu ali moštu je po § 5. prepovedan. Okrajno glavarstvo pa sme dovoliti od slučaja do slučaja posameznikom ali v slabih letinah celim občinam dovoljenje, da smejo rabiti sladkor za zboljšanje vina. Drugih primesi se ne sme več prodajati pod imenom „naravno" ali „originalno vino" ali „naravni mošt". To velja tudi za sladka (de-zertna) vina. Prepovedano je za prodajo naprav-Ijati vinu podobne pijače razen zgoraj imenovanih in take. ki imajo vino v sebi ter priprave, ki bi služile za napravo vinu podobnih pijač. V smislu tega zakona imajo vino v sebi: tropin-sko vino, vino, zmešano z vodo, mešanica vina z pijačo, ki ima vino v sebi, sadnim vinom, vinom iz grozdjiča in sladu, medico in vinu podobnimi pijačami. Naprava tropinskega vina (pet-jota) je za svojo domačo potrebo (za družino, služinčad nastavijence) dovoljeno, vendar se mora to naznaniti županstvu ter navesti koliko take pijače se je napravilo. Posoda v kateri se napravlja in hrani tropinsko vino, mora se jasno zaznamovati z napisom Da se določila tega zakona izvršujejo in nadzorujejo, pregledale se bodo kleti in drugi prostori vsako toliko časa uradno. V ta namen se nastavi v vsaki deželi po eden ali več državnih kletarskih nadzornikov, ki so podrejeni namestništvu. Vsakdo ki ima vino naprodaj, obesiti bode moral na vidnem mestu v kleti natisnjen zakon od § 2. do 13. Konjerejski odsek namerava nakupiti več vročekrvnih in mrzlokrvnih, 3—6 letnih plemenskih kobil (arabskega in angleškega, oziroma pinegavskega plemena) za nakupno ceno 700 do 1000 kron ter taiste dobrim in zanesljivim konje-rejcem za približno ceno 400—700 K prepustiti, ako se dotični zavežejo prevzeti kobilo skozi 6 let za pleme rabiti. Nadaljni pogoj je, da se sme dotična kobila pred šestimi leti le z dovoljenjem konjerejskega odseka, toda le zopet konjerejcu na Kranjskem prodati. Konjerejci. kateri želijo eno ali več tacih kobil prevzeti, naj najkasneje do 1. junija 11. to konjerejskemu odseku v Ljubljani naznanijo ter objednem na-vedo, katerega plemena kobilo želijo in katero vsoto približno so pripravljeni za kobilo dati. Brzojavne karte. Poštna uprava namerava uvesti neko novost: Brzojavne karte. To bodo listi menda v velikosti današnjih dopisnic. Stale bodo te karte po 50 vinarjev in se bo smelo z njimi oddajati brzojavke, ki nimajo preko deset besed. To bo torej prva ugodnost teh kart, da se bo oddajalo brzojavke z desetimi besedami za 50 namesto, kakor doslej po 60 vinarjev. Tudi adresatu, komur bodo brzojavke iz teh kart namenjene, bo dobival brzojavke, pisane na odprtih kartah. — Uporabljale se pa bodo nove karte tudi lahko za večje telegrame, ne samo za deset-besedne. toda v tem slučaju se bo moralo plačati od besede po 6 vinarjev, kar se bo storilo s tem, da se poleg Že vtisnjene znamke za HO vin. prilepijo znamke do višine navadne brzojavne pristojbine. Pošti se bodo karte oddajale na ta način, da se jih prinese na pošlo, ali vrže v poštno tružico ali pa izroči poštnemu setu. Obdaćono zemljišče na Kranjskem. Po izkazih statističnega urada na Dunaju je bilo leta 1906 na Kranjskem 122.015 davek plačujočih posestnikoV z 1,711.918 parcelami. Vse parcele merijo 949.900 hekt. Avstrijska dmiba zlatega križa za gradnjo in vzdrževanje zdravilišč lx državne uradnike. Pred kratkim se je vršil zadnji občni zbor društva zlatega kriza, na katerem so se z izvolitvijo kura torija •Avstrijske družbe zlatega križa» storili prvi koraki k izpremembi društva v družbo samostojnih deželnih društev. Kuratorij obdrži vrhovno vodstvo vseh podjetij deželnih društev. Najvažnejša naloga bližnjega časa je zgradba zdravilišča v Karlovih varili, ki je že v delu in bode dovršena proti koncu poletja t. 1. Stroški zgradbe iznašajo 300.000 kron brez stavbišča, ki je stalo 75.000 kron, k čemur pridejo še stroški za notranjo opravo 65 sob s prostorom za 90 oseb, za potrebne gospodarske prostore, jedilnico i. t. d. Dosedaj obstojita že dve zdravilišči zlatega križa v Opatiji in Badnu, katerih se uradništvo tudi prav močno poslužuje. L. 19015 je imalo društvo 2666 članov ter so iznašali njegovi redni dohodki 20.609 K 60 h. redni stroški 13.431 K 20h, izredni dohodki40.855K,stroški 31.419 K02h; vse društveno premoženje, vstevši posestva, je sedaj vredno čez 600.000 K; vendar so posestva močno obremenjena. Ako naj družba izpolni svojo nalogo, potrebuje najkrepkejšo dejanjske podpore vsega uradništva. Kuratorij se je nedavno konstituiral tako-le: Prvomestnik: Dr. Rib. Hasenohrl, sekcijski načelnik v c. kr. ministerstvu za trgovino; njegova namestnika: dr. Rud. Schindler, ministerijalni tajnik v c. kr. ministerstvu za trgovino, in arhitekt Jul. Deininger, c. kr. stavbeni nadsvetnik in profesor na državni obrtni šoli; tajnika: Ferd. p). Gorup Besaneški, c. kr. policijski nadsvetnik ter osrednji nadzornik policije, in Vladimir pl. Praž&k, c. kr. ministerijalni svetnik v c. kr. ministerstvu za poljedelstvo; blagajnika: Jos. Hadrboletz, ces. svetnik, ravnatelj pomočnih uradov c. kr. namestništva in Henr. Wagner vitez Kremsthal, c. kr. namestniški svetnik; člani: Osk. Beyer, ravnatelj umetno-obrtne šole, dr. Avg. vitez Kngel Mainfeldenski, sekcijski načelnik v c. kr. finančnem ministerstvu; Peter Fellner pl. Feldeški, c. kr. predsednik deželnega sodišča; Jul. Giegl, c. kr. sodn. nadsvetnik in predstojnik trgovinskega okrajnega sodišča: dr. Ferd. IIIing, zdravstveni nadsvetnik, ministerski svetnik v c. kr. ministerstvu za notranje zadeve; dr. Karol pl. Kelle, minist. svetnik v c kr. naučnem ministerstvu; Jos. Kiessling, c. kr. računski ravnatelj v pok.; dr. Jos. Kiinstler, min. svetnik v c. kr. finančnem ministerstvu; Adolf pl. Odelga, sekc. načelnik v. c. kr. domobr. ministerstvu; Jos. Pop, sekcijski načelnik v c. kr. ministerstvu za poljedelstvo. — Sedež družbe je na Dunaju, L, Herren-gasse 11. Iz ministrstva poslano. Umetnost in književnost □ □ □ □ □ ^fjj--- Velika koncerta «Glasbene Katice*. «Glas-bena Matica* bo dne 7. in 8. maja (v torek in sredo) izvajala v veliki dvorani hotela «Union» v Ljubljani svetovnoslavni Verdijev «Requiem» (črna maša), ki se je izvajal dosedaj že v vseh velikih mestih z največjim uspehom. Vseh sodelujočih bode pod vodstvom koncertn. vodje llu-bada 289. Solo pojo: sopran gospa Jeanetta pl. dr, FOdranspergo v a, alt gospa Ivica dr. Wagnerjeva, tenor gospod Ernesto vitez Ca nima r o t a iz Zagreba in bas gospod Julij Bete t to. •Glasbena Matica* vabi na obilno udeležbo pri izrednem glasbenem dogodku, ki bo zopet pokazal, na kako visoki stopnji smo na glasbenem polju. Ker bo koncert dva dni po vrsti, in je pričakovati obakrat mnogobrojnejšega obiska, zato naj bi si občinstvo, osobito z dežele, pismenim potem pravočasno osiguralo vstopnice, ki se jih dobiva v trafiki gospe Češarkove v Šelenburgovih ulicah. Sedeži v parterju, na bankonu in galeriji po 2, 3, 4, 5 in 6 kron, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 60 h. Dopisi, b h b □ □ □□□ fQ- Novice Iz radovljiške okolice. — Volilni shod neodvisnih in narodno-naprednih volilcev, ki se je vršil preteklo nedeljo v Wuchererjevi gostilni v Lescah, se je obnesel nad vse sijajno. Prostorni salon je bil natlačeno poln volilcev iz leske, begunjske, radovljiške ter sosednjih občin. Otvoril je shod posestnik g. Go-gala iz Nove vasi, ki je povdarjal važnost združitve vseh kmetov, opozarjal, da volitve niso verska, temveč politična zadeva, in opominjal zbrane volilce, da naj volijo vsak po svojem prepričanju neodvisno od duhovskih jerobov. Nato je kandidat g. Ivan Čop iz Most v daljšem govoru razvijal svoj program, ki se strinja v programom norodno-napredne stranke. Zbrani volilci so mu živahno pritrjevali in ko jc dal predsednik shodu g. Župan Vilfan njegovo kandidaturo na glasovanje, dvignilo se je do 200 rok. Nasprotno ni glasoval nihče. Želeti bi bilo, da napravi g. Cop še več shodov po raznih vaseh volilnega okraja. Ljudstvo, ki postaja vsak dan bolj samostojno, mu bode gotovo hvaležno. — Število volilcev v radovljiškem okraja znaša okoli 7000. Radovljiška občina šteje 137, leika 159, begunjska 1*3 in pred trska 63 volilcev za državni zbor. Ogromna večina v teh občinah je naprednega mišljenja. — Načelnikom radovljiškega cestnega odbora je bil pri volitvi 19. t. m. izvoljen g. Rudolf Kunstelj, posestnik in gostilničar v Radovljici, njegovim namestnikom pa g. Ivan /ark. župan v Lescah. — Vodovod je razpisan! Te besede so šle pretekli teden od hiše do hfce, od vasi do vasi! Povsod si lahko opazil, s kakim veseljem ljudje brez izjeme pozdravljajo to nad vse važno gospodarsko podjetje. Zupanu g. dr. Vilfanu in vodovodnemu načelniku g. Homanu gre vse priznanje, da sta se s tako vnemo in požrtvovalnostjo zavzela za vodovod, od katerega je odvisno v prav veliki meri gospodarsko stanje mesta in okolice. — Osebni vesti. Za suplentinjo za radovljiško čveterorazredmeo je prišla gdč. J. štebi; g. c. kr. okrajni gozdar Alojzij Bar le je premeščen iz Radovljico v Ston v Dalmaciji. — Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priredi svoje letošoje glavno zborovanje v Radovljici, in sicer meseca avgusta. Betnloa na Gorenjskem. Čudne razmere vladajo pri nas. Težko jih je razumeli. In županstvo imamo, ki je tudi klerikalno. Župnika imamo, ki je seveda klerikalen. Prebivalstvo občine pa je tudi tako. Ali v laseh so si, da je kaj in bojev ni konca ne kraja. Sedaj so vložiti ljudje na škofa prošnjo, naj prestavi župnika. Za ilustracijo razmer je ta prošnja zanimiva. Povedati pa je treba, da je med ljudstvom kakor povsod, kjer je vse klerikalno, velikanska nevednost, zato se pokate tudi inarsikak dogodek v čisto nepravi luči. Ne da bi se identificirali s prosilci, ki nimajo z nami nič skupnega, objavljamo glavno vsebino pisma, da se vidi, kakšne sadove rodi klerikalizem po deželi. Prezviteni gosp. knezoškof! Podpisani se predrznemo, Vaši Prezvišenosti poročati sledečo: Kakor Vam znano, imamo pri nas za dušnega pastirja — župnika g. Franc Pokorna, s katerim smo pa zelo malo zadovoljni, ker jc tako sovražen proti faranom, da se vsaki boji predenj priti s kakšnim opravkom. Ako je kak bolnik v fari in pride kdo ponj, da ga previdi, ga ozmerja in vpije: «Zakaj ravno zdaj, ko imam toliko opraviti? Zakaj nisi poprej povedal? Mora se priti kdovc. kolikokrat po njega, preden gre k bolniku. Tako je pred nekaj leti umrl star mož. Prišli so po njega večkrat, pa si hotel, češ, da je pijan in nazadnje je brez sv. zakramentov umrl, pa je šele m rt v< ga s sv. oljem mazilih Ravno pri tej hiši je nekaj let pozneje umrl 14 1. fant; prišla je mati 7krat po njega, da ga previdi, pa ni hotel iti in fant je umrl brez sv. zakramentov. Ravno tako se je zgodilo še pri enem. Sli so po župnika po noči k Sv. Joštu, a ni hotel iti, češ. kaj bo neki tak revež imel greha ? Njegov crkovnik in organist je pa njegov pes, pa psa ima gospodar rad, ako ga uboga, ali on ga pa sovraži iz dna srca, ako-ravno ga vse uboga in mu naredi vse, kar zahteva. Sedaj ga hoče še iz službe spraviti, ter se laže in pravi, da je pijanec in da ga ne more več rabiti, kljub temu, da že službuje tukaj kot organist 38 let in kar mežnari, je 24 let po njega očeta smrti. Pred sedmimi leti je vzel crkovniku ključ od cerkve iz mežnarije, da ni mogel 2' dni nič zvoniti, in potem so prišli g. župan in ključarji v župnišče in prašali, zakaj da ne zvoni. Jim je odgovoril, naj pa zvoni. Rekli so. Saj ne more, saj nima ključa. Odgovoril jim je: Ali sem jaz vaš pudel? Med tem je ključ sam prišel v crkvena vrata. To dela samo zato, da bi crkovnika še farani začeli črtiti in sovražiti. Lansko leto je crkovniku zaklenil zvonik cel mesec ter ga potem obdolžil, da je uro pokončal, čez mesec dni so nekateri farani najeli želez, delavca Kovača, da je zvonik s silo odprl in mu je pri tem še en želez, čuvaj pomagal, za kar ju je župnik tožil ter so se vršile tri obravnave in pozvanih je bilo kakih osem ali devet prič, zraven tudi župan. Bila sta pri zadnji obravnavi kazni oproščena in župnik je pota plačeval za priče. Pred nekaterimi tedni, ko je župnik crkovniku službo odpovedal, za kar so se pa farani za njega potegnili, se je na prižnici zgrozil ter vpil: •Tako,zdaj sem jaz vaš pudel in crkovnik pa frakcij.« Pa saj na prižnici ne oznanjuje božje besede, ampak samo občinski odbor graja in zabavlja, zato ker mu vse ne privoli ter raditega pravi, da se pri sedanjih volitvah ne sme več ta župan voliti, ker ni verskega značaja, kljub temu da ima naročene tiste liste, katere Vaša Prezvišenost zahteva, namreč •Slovenca* in «Domoljuba*. Za cerkev se on malo zmeni za olepšavo, njomu je bolj mar župnišče in njegova štala in so mu bolj mar krave, kakor Bog. Lansko leto je vzdignil konkurenčno obravnavo za popravo župnišča, hleva in napravo nove kapnice, kateri stroški bi bili znašali 3000 K. Privolili so mu vse, razun da so v pritličju ne smejo okna in sedanji kamni izbiti, s tem pogojem, da se bo kapnica napravila na mežnarijski strani in da bo crkovnik ravno to pravico imel do vode, kakor župnik. Zato je rajši popustil vso konkurenčno obravnavo ter sam na svoje stroške napravil kap-nlco In na drugI strani župnišča iz same nevošlji- krojaški mojster Radovljica it- 41 JtttniM it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu stojo delavnico v izdelovanje vrst oblek M gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek ll O0rti|tl teT havelekOT. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in braskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno In poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist ▼ izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlkl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 184-41 Naj cenej i* in naj večja domača, eksportna tvrdka. Raj potil janje švicarskih ar na vse kraje svata I Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih 1kTt kakor najbolj slo većih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine In srebrnlne, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski i. t d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da ]o mo|e blago zares fino in ceno, |e to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam od-lemalco tudi urarje in zlatarje glavnih mest Nikelnaeta anker- Bt 601 remontoar kolesje, gid pravega srebra gid lita z dvojna tim trliro »rebrnim JS'2rS*. kateri te pošlje zaslon) ta poštnine Sul, gfi prosto. VSSStJmSr' MoSke H*J naravne velikosti. St SOS. Prava srebrna tilin-trpeino ko-urovi, gid. rim anker-koleajem gid. 596 in naprej. 6—16 ZobOtehnUni d!tl\]i Oton 5«yil! pri gf. dr. E. Globočniku v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje luo-44 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. are. * Ijttbljana (Kolinj) t\. £atig Marije Terezije cesta i9 26-16 zalagatell društva Bogata zalogi pohištva vsake vrste v vseh mah. Ogledala, slika v vseh velikostih. je,«*" lil vj.MtRD -J .§S &e«a J8i c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. Modroel Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gid. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju. Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po 411 o 2 10 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«7o, na menice pa po 60/o. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-88 Pohištvo Iz železa, otroške postelje in vozički po vsaki ceni. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledajo. .Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec. Škofjl Loki g. M. 2igon,trafika,gl. trg; Tržiču g. J. Ali a- čič, trgovec; Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HruŽlCl g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, trafika; LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. St.52, in trafika v Še-lenburgovih ul., št. 6. Izdaja konaorcij «Goreojca», Odgovorni urednik Lavoilav Miku s. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lanapreta v Kranju. 17. štev. V Kranju, dne 27. aprila 1907. VIII. leto. Političen in gospodarski list la-haja vsak« aafcot« xvc6ar in »tane za Kranj 4 K., po po4ti x* celo leto 4 K, ta pol leta ¥ K, ia druge države stane 6'G0 K. Posamezna številka po 10 vio. — Na narodne brez istodobne vposiljntve naročnine te ne otira. — Uredništvo in upravnifttvo je na pristavi goap. K. Floriana v «Zvezdi*. laierati se računajo za celo tiran 60 K, ta pol strani 80 K, ta četrt strani 20 I. I ostra ti se plačujejo naprej. Za maajfta oznanila se plačuje ta petit-vrvto 10 vin., če te tlaka takrat, ta večkrat tratita popust. — Upravniatvu naj m blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, »ploh vse uprava« zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ta itvolijo frtnkirati. — Rokopisi ta ne vračajo. Politični del. □ □□□□ Podržavljenje šolstva. V dobi, ko se tudi pri nas večkrat čujejo glasovi in zahteve po podržavljenju šolstva, ne bode odveč opozoriti na brošuro, katero je o stvari baš izdal rektor H. Wigge (Staats- oder Gemeindeschulen? Berlin, Gerdes &Hčdel, 60 pf. Državne ali občinske ^ole i. t. d.). Wigge po pravici Opozarja na te, da bode nastajajoče velikansko tekmovanje posebno med Nemčijo, Anglijo, Rusijo, Japonskim in združenimi državami severoamerikanskimi predvsem tekmovanje duha, tekmovanje večje narodnogospodarske inteligence, v katerem bode Čisto naravno najboljše orožje — šola. Čimbolj torej narodi narodnogospodarsko napadajo drug druzega, tembolj stopa šolstvo v ospredje državnih koristi. Ta pomen šole je Anglija predvsemi spoznala: dočim Prusko s svojimi najnovejšimi zakoni naravnost veže šolo na cerkev ter vstvarja konfesijonalno šolstvo, prizadeva si Anglija z vsemi silami, da bi nasprotno oprostila Šolo iz področja cerkve ter jo postavila v službo svoje svetovne politike. Anglija je prva razumela, da leži na poti svetovne politike kulturnih držav čisto posvetna šola, prosta šola, katera prepušča vso skrb za versko kulturo popolnoma cerkvi, ki se pa zato stavi z vso svojo močjo v službo narodnogospodarske zdatnosti ljudstva. »Čisto posvetna šola, to je šola bodočnosti, morda že bližnje bodočnosti". Wigge se tu ne boji izraziti svoje prepričanje, da bode v bodočnosti edino le državi pri-tikala skrb za vnanjo uredbo šole. za zidanje poslopij, preskrbovanje učnih pripomočkov in plače učiteljstva, kakor hitro prodere in zavlada baš oni narodnogospodarski namen šole. Danes pa — v prehodni dobi — ni še ta zahteva ne politična, ne akutna: danes je treba še to skrb poveriti občinam, ki so nekake države v drŽavah in kar mora biti nekaka priprava, dokler bode moglr drŽava sama prevzeti izvrševanje te nalogo. Proti temu pokazuje Wigge s posebnim po* vdarkom in prepričevalnimi razlogi, da se nikakor ne smemo potegovati za podržavljenje notranjega šolskega življenja, torej da ne smemo zahtevati enotnega razvoja vsega šolstva, predvsem kar se tiče učnega načrta. Očitno proglaša, kaj bi se porodilo iz takega podržavljenja: veliki šolski referati in majhna dejanja, mnogo pisanja in krika, malo razuma in mišljenja, mnogo formalnosti, malo življenja, ali na kratko, kakor je rekel minister Miquel »kitajstvo" /Chj-iMentum), t. j. otrplost, smrt. Šola bi postala proprišče strankarskih političnih bojev in okolnost, da bi bil ves njen razvoj zvezan z eno samo vsemogočno ministrsko osebo, morala bi dosledno vesti k temu, da se vse šolstvo /mehanizira in zbirokratizira. »Notranje življenje šole ne sme biti vezano na dolgi, papirnati vod centralne uprave, pač pa potrebuje prostega gibanja, prostega razvoja." Zato predlaga Wigge, da bi se to notranje življenje ne urejevalo po uradnih ukazih, da bi je marveč vodili in upravljali šolski sveti, v katerih bi imeli odločilno besedo voljeni zastopniki učiteljskega stanu. Ideal VViggejev je torej jasen: sprijaznil bi se v bodočnosti s tem, da bi šola bila državna po vnanji, gmotni strani, hoče pa, da bi v tem okviru ostala neodvisna in svobodna* ter da bi se sama upravljala. Ako se zdi morda komu ta predlog presenetljiv in čuden, treba pokazati samo na tako bližnjo nam analogijo sodništva: DrŽava vendar plačuje tudi sodne organe, a v svoji delavnosti so ti, ali bi vsaj po zakonu morali biti, od države neodvisni, v resnici avtonomni. Posebno se pa nikakor ne da dvomiti o tem, da je opravičena zahteva, da bi imelo učiteljstvo večji upliv na notranji ustroj šole nego dosedaj, saj je vendar edinole ono poklicano, da bi presojalo s svoje skušnje potrebe in zahteve svoje stroke. Na Francoskem so se začetki in poskusi take šolske avtonomije že zdavnaj prav dobro sponesli. Ker se pri nas rabi izraz »svobodna šola14 samo kot strašilo, s katerim se naivnim ljudem, ki nimajo o tej stvari najmanjjega pojma, brez vse potrebe naganja strah ter se jim moti politične pojme, bode marsikomu ta referat o Wig-gejevi brošuri dobro d osel. Kdor se za stvar v resnici zanima, dobi v knjižici sami natančnejšega poučenja. , Dom. V Kranja, dne 27. aprila. Naoodbeno tpralanle. V ogrskem časopisju se pojavljajo odločni glasovi, da se ustvari med bančnim vprašanjem in dragimi nagodbenimi vprašanji junetum 'kot vidno poroštvo ta ustanovitev samostojne ogrske banke 1. 1910. PODLISTEK. Kranj. (Zgodovintke črtice. Posneto po knjigi «Rei min. zjutraj v Trst, vožnja nazaj nespremenjena. Razen lega bodo od 1. maja 1907 direktni vozovi I. in II. razreda med Trstom in Inomostom vozili. (Odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 9, uri 5 min. dopoldne, prihod v Inomoat ob 8. uri 10 min. zvečer.) Dalje se je pri poletnem voznem redu oziralo na ugodno H. prlloj« ..Gorenjcu" it. 17 I* I. 1907- zvezo iz Trata v Ajdovščino in nazaj. Na progi Trst«Herpclje-Kozina se bo osebni vlak, ki sedaj ob 11. uri f> min. predpoldan prihaja, opustil in bo namesto tega z zvezo na novi ob 11. uri 2 min. predpoldan iz Pulja odhajajoči osebni vlak vozil nov vlak, ki ho prihajal v Trst ob 3. uri 40 min. popoldnem. Zaradi kasneji ga odhoda popoldanskega osebnega vlaka iz Pulja (od 1. maja 1907 odhod iz Pulja ob 2. uri 40 min. popoldan) bo tudi njegov zvezni vlak iz Herpelje-Kczina kasneje vozil in ob 7. uri 25 min. v Trst prihajal. „Splosno kreditno društvo" v Ljubljani je darovalo dijaškemu podpornemu društvu .Rado-goj" ob računskem sklepu 50 K. — Odbor je izrekel temu denarnemu zavodu zahvalo in želi, da bi vsi slovenski denarni zavodi odločili vsako leto vsaj nekaj svojega dobička redno v dijaško-podporne namene. Simon Gregorčičeva javna knjižnica, katero so ustanovila društva «Akademija», «Prosveta> in • Sokol», začne delovati 1. maja. lin la bode tudi javno čitalnico. Odbor * Dramatičnega društva* v Ljubljani se je konstituiral v svoji prvi seji dne 22. t. m. takole: Predsednik: g. dr. Karel vitez Blcivveis-, Trs teniski; podpredsednik: g. dr. Fran Novak; intendant: g. prof. Friderik Juvancič; tajnik: g. Milan Paternoster; blagajnik: g. Fran Rosman; odborniki: gg. dr. Anton Dermota, dr. Fran Ilešić, Fran Jančigaj in Etbin Kristan. — Zajedno se je sklenilo, otvoriti pričetkom majnika t. 1. dramatično šolo: kdor želi v to vstopiti, prijavi naj se kakor mogoče kmalu odboru »Dram. društva*. „Radogoju" je pristopil kot ustanovnik gosp. ravnatelj dr. Lovro Požar. — Društvo izda v kratkem poročilo o vsem svojem dosedanjem delovanju. V zadnji odborovi seji se je med drugim sklenilo, da se načelno nikomur več ne jamči pri kakem denarnem zavodu za posojilo. Odbor je storil končne ukrepe glede uvedbe narodnega koleka v prid dijaštvu ter čaka le Še odgovora »Družbe sv. Cirila in Metoda", s katero želi v tem oziru sodelovanje. Idejo, da založi pomladanske razglednice v prid »Radogoju" je odbor z ozirom na razglednice „Družbe sv. Cirila in Metoda" letos opustil. Iz pisarne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se nam piše: Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Velikih Laščah se je oživila nanovo. Novi odbor, kateremu načeluje gospa Ter. Grebenčeva s pomočjo tajnice gospice Marije Somrakove, v katerem nabira in hrani bla-gajničarica gospica Kristina Grebenčeva redne prispevke in darove glavni družbi, nam je zanesljivo jamstvo, da bode znova vzbujena podružnica lepo vspevala, budeč slovensko zavest v svojem okrožju in pospešujoč „Družbo sv. Cirila in Metoda", po njej pa naše slovenske namene. Velike Lašče slede vzvišenim idejam Levstika, Stritarja in drugm velikih mož, katere nam je dala ta pokrajina. Kaj pa mnogi drugi kraji po naši domovini? So jim neznani naši narodni buditelji, da ne sega do njih budilni njihov glas, neznane naše narodne potrebe ? Ne bodite, rojaki, ravnodušni v boju za ohrano in prosveto našega naioda^ Z novo spomladjo pomlade in ožive se naj v nas tudi naša srca v delavnem rodo-Ijubju! * * * V Celovca so stali dne 25. aprila asistent L e d e r e r, oficial Niedermaver in vla-kovodja Š t u r m z južne železnice zaradi železniškega k a r a m b o 1 a dne IG. septembra 1. 1. med postajama Krumpendorf in Portschach ob vrbskem jezeru, pred sodiščem. Dva potnika sta bila takrat ubita, 85 ranjenih, med njimi 13 težko. Med Beljakom in Celovcem je bila takrat taka nevihta, da je bil vsak sporazum po telefonu ali z brzojavom nemogoč. Senat je obsodil Ledererja in Niedermaverja na dva meseca zapora. Državni pravdni k je ulo-žil ničnostno pritožbo, ravno tako zagovornik. Koliko polt je na svetu? Severo amerik. Zedinjene države imajo največ pošt, namreč 77.000. Za njimi pride Nemčija, ki ima 56.260 pošt, Angleško ima 22.000, Angleška Indija 14.000, Rusija 12.000, Francoska 11.000. Druge države imajo pod 11.000 pošt. Poštnih nabiralnikov ima Avstrija nad 31.000, poštnih konj pa okrog 8500. a Rusija ima za pošto nad 29.000 konj. Nova luč. Na londonski motorski razstavi je sedaj razstavljen nov svetilni plin, ki utegne izpodriniti elektriko in navadni plin. Novo izumljeno svetilo sestoji iz navadnega zraka in ll/>°/o petroleja. Užge se le tedaj, ako je napeljano skozi poseben stroj. Luč je rdeče modrikasta, če se pa plamen obda z belo zaveso, postane luč jako močna in bela, vendar pa ne utrudi oči, in prekaša celo elektriko in plinovo luč. Novi svetilni plin si lahko vsakdo sam v svojem stanovanju pripravlja s strojem, čigar cena je odvisna od njegove velikosti. Pri tem pa se prihrani 70 odstotkov. Stroj zavzema prav majhen prostor, stoji lahko na mizi in daje razsvetljavo za 20 sob. Tisoč kubičnih čevljev plina stane le 50 pfenigov. Narodi brez ognja. Skoraj neverjetno se nam zdi, da je mogoče človeku živeti brez ognja. In vendar je to resnica. Rimski pisatelj Plinii poroča, da stari Egipčani ognja niso poznali in ra- bili in da so se zelo čudili, ko jim ga je pokazal zvezdogled Euksedur. Tudi Grki, Perzijci in Kitajci prvotno niso poznali ognja. Ko je prišel kapitan Magelan leta 1551 na Marianske otoke, niso poznali tamkajšnji prebivalci ognja in neizmerno so se čudili, ko so mornarji na obrežju zakurili. Mislili so, da je ogenj žival, ki se redi od lesa. Na prej španskih, sedaj severo-ameriških otokih tudi niso poznali ognja in še dandanašnji so v Afriki nekateri zamorski rodovi, kateri ne vedo popolnoma nič o ognju. Vsi ti ljudje seveda uživajo surovo hrano. Samomor vojaka v navzočnosti nadvojvodo Rckrut huzarskega polka št. 1 v Budimpešti II. K h on seje obesil v hipu, ko jo prišel nad vojvoda J ožef nadzirat vojašnico, kar bo imelo za njegove brutalne predstojnike zle posledice, kajti nadvojvoda je takoj odredil najstrožjo preiskavo. — Khon je bil kakor so dognale poizvedbe — marljiv vojak toda slab jezdec; daljša ježa mu je povzročila redno pekoče rane in vnetje; a vzlic vnetju je moral jezditi dalje, ker ni stal k obrazu strogemu gospodu stražmojslru Kunu. Pred nekaj dnevi so imeli vojaki v jahalnici pod vodstvom bar. Kemenvija vaje in Khon jih je moral delati vzlic najhujšim bolečinam. Naenkrat so ga pogrešili. Ko sta ga šla dva vojaka iskat, sta ga našla na žeblju obešenega. Poklicani vojaški zdravnik ni imel druzega posla* kot konstatirati smrt. Komandant je hotel to »malenkost* po stari navadi zakriti, toda nesreča je prinesla nadvojvodo Jožefa isti trenotek v vojašnico in ta je videl transport mrtveca. Takoj je izdal povelje, da dotična eskadra nastopi; v svojem ogovoru je obžaloval žalostni slučaj. Hkrati je ukazal, da naj se javi, kdor kaj natančnejšega ve o samomoru, /glasili so se štirje, in te je major Yull v prisotnosti nadvojvodovi koj zaslišal. Izpovedali so, da so predstojniki strogi in brezobzirni do brutalnosti; zlasti so se pritožili nad ritmojstrom H u 11 m m e r j e m, nadporočnikom bar. Kemen vijem in stražmojstrom Kunom; slednji je moštvo neusmiljeno pretepava! in ravnal zvojaki nečloveško: jezditi so morali brez sedla, in če se je kdo javil m a rod ni m, je bil kaznovan. Nadvojvoda Jožef je dal med zaslišanjem ponovno duška svoji ogorčenosti ter zahteval najstrožjo preiskavo glede ravnanja z moštvom in eksemplarično kaznovanje krivcev. NaroČil je tudi, da se mu po končani preiskavi predlože vsi zapisniki v pregled. Predvčerajšnjem so pokopali nesrečnega vojaka. Nadvojvoda je položil venec na njegovo krsto. Brutalnost straž-mojstra Kuna potrjujejo vsi vojaki. Izboljšanje komisi. Vojno ministrstvo namerava vpeljati namesto dosedanjega rženega vojaškega kruha (komisa) boljši tečnejši kruh, ki bo polovica iz ržene, polovica pa iz pšenične moke. Novi kruh ne bo tako črn in bo imel večjo redilno moč. Ker pa bo dražji, bodo se porcije zmanjšale. renske — policaji. V Bruselju se nastavijo že jeseni ženske za policaje ter je tozadevni načrt že izdelan. Mladih deklet ne bodo sprejemali v naporno službo, temveč le krepke samice ali vdove med 40. in 50. letom. Za sedaj še ne dobe uniforme, temveč le legitimacijo, ki jim odpre vstop povsod ob vsakem Času. Razglasila mestnega županstva v Kranju. Ker konjederka Marija Sporn v Brezji noče svojega rorhovinskega prostora na svojo stroške tako uredili, da bi se še na tistem zanaprej brez nevarnosti okuženja lahko zagreblo za kužnimi bolezni poginjene živali, se je konjaštvo v Brezji s 1. aprilom t. 1. opustilo. K temu konj a šivu spadajoče občine so se pa qddelile že obstoječim štirim konjaštvom, in sicer tako, da se priklopijo konjaštvu v Tržiču občina Naklo, konjaštvu v Poženiku ob- 9 čine Kranj, Predoslje in Preddvor konjaitvu v Suhi pri Skofji Loki občine Stražišče in Sv. J ost in konjaštvu v Smledniku občine Mavčiče in Hrastje. Konjaška opravila toraj opravljajo od 1. aprila 1907 naprej v občini Naklo konjederka Maiija Pola riše k v Tržiču; v občinah Kranj, Predoslje in Preddvor konjač Simon Bolka v Poženiku; v občinah Stražišče in Sv. Jošt konjač Jakob VVasch v Suhi in v občinah Mavčiče in Hrastje pa konje-ii« rka Frančiška \Vaithauser v Smledniku. To se daje na splošno znanje s pozivom, da občinstvo vsak pogin domače koristne živali naznani takoj dotičnomu konjaču, da ta zamore pravočasno odpeljati mrhovino v konjaštvo. * * I Izpred deželnega sodišča. — Ugodno priliko je porabil .luži F Jeglič, črcvljar v Ribnem, znan kot delo-mržen in tatvini podvržen človek. Prodajalka Katarina 1 lainrihar je izročila usnjato torbico, v kateri je bilo gotovine 23 K in nekaj drobiža, krčmarju Franu Golmajerju. Ta je vso skupaj spravil v nezaklenjenem predalu omarice, nahajajoče se v gostilniški sobi. Navzoči Jeglič je to videl in si prilastil denar, katerega je zapil in zaigral. Obsojen je na šest mesecev težke ječe. — 1) o m u s c j i m a j e m u d i 1 o. 7. januarja dopoldne sta peljala Jakob Hribernik in hlapec Fr. Završnik vsak z enim konjem gnoj s polja proti Virmašu. Ko sta prišla do prehoda preko tira državne železnice, sta bili obe prečnici zaprti. Klicala sta čuvaja, naj odpre, a ga ni bilo blizu, pač pa je prišel posestnik France Porenta in jima dejal, naj počakata, da prinese žago. Nato je Završnik obe prečni ji prežagal, Porenta mu je pa pri tem pomagal. Obdolženca pravita, da sta to zaradi tega storila, ker sta se bala, da bi se konja ne prehladila. Završnik in Hribernik sta bila obsojena vsak na 14 dni zapora. — Napadnacesti. Dne 8. februarja t. I. sta posestnika Janez Kotnik in Lovrenc Podjed na potu med Šentjursko goro in Poženkom srečala posestnikova sina Jurija in Blaža Škerianca iz Šentjurske gore, ki sta se vozila na saneh. Blaž Šker-janec seje brez povoda lotil Podjeda in ga sunil, da je padel. Ko je Kotnik Podjedu priskočil na pomoč, sta oba obdolženca planila nanj. Ta se je spustil v beg, a napadalca sta ga dohitela in ga jela obdelavati vsak s svojo palico, obenem pa pripomnila, da ne odnehata, ako jima ne da 3 krone. Ko jima je dal Kotnik 1 krono, sta ga pustila. Juri Škerjane je bil obsojen na dva meseca, Blaž pa na Sest tednov ječe. — Ribji tat. Užitkor Jakob Urh iz Srednje vasi ljubi zelo divjačino, a se Hudi rib, zlasti postrvi ne brani. Miroslava Stohr ima potok Ribnica v zakupu, in ravno iz te vode je bilo mnogo rib pokradenih. Ko se je neki večer zasledovalcem posrečilo ujeti Jakoba Arha, ki je še z dvema tovarišema v tem potoku ribaril, se je ta sicer izmuznil, a to mu ni pomagalo, ker so ga zasledovalci spoznali. Na licu mesta so našli devetinpol kg ujetih postrvi, vrednih 57 K. Pri hišni preiskavi se je našlo mnogo orodja za ribji lov. Vzlic tajenju je bil Arh obsojen na 6 mesecev težke ječe. — Z motiko je udaril fant France Dolničar iz Srednjih Gamoljnov fanta Franceta Zamena iz Sinkovega turna in ga zadel na glavo nad levim očesom. Tepež se je vršil 7. oktobra m. I. v Šmartnem pod Šmarno goro med domačimi fanti ter fanti iz Sinko vega turna, Dobruš, Sela in Repenj. Štirje fanti so zadobili lahke okvare. Dolničar, ki taji dejanje, je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Loterijska srečka dne 21. aprila 1.1. Trst 69 74 2 3 58 Trbiž—Ljubljana juž. kol. VOZNI RED veljaven od 1» metla 1DOT. Ljubljana juž. kol. — Trbiž. ▼-t en (M OJ t- l- —• r- ■ M. a S a a _z. 3! % i O O O o Postaje 405 4 u JR 48 bJJ m 541 1" G1* ftis 6« 6« AM flM 818 8»» 858 8*8 ()06 !»'* 'ti' {»»* : »40 y*7 ijM 10«» 10"» 10« 10«« 10*« 10** 10** 1108 11» 1(15 [37 1*» 1m 218 2*» 217 2*o 2*6 2-')3 ;jo* 310 8» 8«« 88« 3*7 40» 4™ 488 4.« 431; r,oi f>0« 6» r>88 r>« 6** I™ i>2 500 r>»* r»«° r»si fi*8 sj 6*7 fig J« 733 74T HU 8« «2 8*» 8** 8*5 1)58 0M i>2 J)" ioJj lOS 1080 109 K " K)" iog lig ug in« 11B !!S priti. n.lh. Trbiž Bel;: peć Bnteee - Bela per-KrmiJMka tfora Dovje Mih icft Jesenice Javora k Žirovnica Lfluce - Bled Kadovljira Oloce Hod nart—Kropa Sv. Jo«t Kranj Skofialoka Medvode Vitin;tr B Ljubljana drž. kol. Ljubljana juž. kol. odli. priti. 80« 1033 303 7*1 10«« — 2" 747 im» — 2*« 735 100* 2*8 71s s*s — 2»* 700 ys« — 2« G** — 155 6*7 f)OT 1108 140 6*« 110» l3* (js3 8» 10** i*7 l6»» 8*8 10*8 1" G" 10» 1<* — 8*3 10«« 1255 IJOO 8» 1 10» 12*° — HO* 10°* 12»e 6*0 758 •v 956 12" 5l 7*3 0 9*« 12" bJ 7*9 !»-"•' 12«* 71» Jd » H54 M 711 y» ]14« 45I1 70» t»06 71-' 788 0*8 6jJ G«! 5*» 6** 6*» f>«» 5*0 &07 &m 4*7 4*« 4« 413 401 »8* 3*5 11» 112 10S 10** iog IO« io£ 9*8 m 95 8*« sS 7J5 7J8 2U> l9 l8 iS 12S 12*0 i»S 12«i 122 1»S5 II** 11» "8 11» u« 10M IO*« 10« »■HHaVHIBSHPMHB ■ rT)đ$tir) doklorja pl. TroWayja k.miloo varatveao ire4-v dobiva pmtno >ri trgovcih I* pod imermn Mastili. hevidii kmetovalec pa primesi krmi v*.«kl donu i liv Ji- Najvišje medalje na razHtavah in liaotfi zahvalnih pisem prirejo o velikih unpehih, ki «e bO*eiejo i maatinom. Tovarn i-ki ral. ura : 2Hfi-ll Lekarnar Trnk6ccy, Ljubljana. Večjo množino oddaja VINKO MAJDlC, KRANJ. slani in nova in vse, kar zraven spada, potem harmonike vsake vrste tudi stare in nove, rakete in vsake vrste umetal-negaognja, dežnike, galanterijsko blago, ženski predpasniki iu Se veliko vrst drugih reči, skoraj vse, kar si kdo želi, se dobi pri meni po zelo nizkih cenah. SEME, TRAVE deset najboljših vrst, lucerno pravo francosko ^^^^= kosteno moko za gnojilo prodaja TI 2 Franc Omersa, Kranj. •U. Se priporočam 70 8-2 pavel gizjak Kranj, štev. 102. jI Kani V Kranj« Kr. hrv-slev-ilnlm. d^J vlada Odlok Od 31. Jul. 1woo| ••.v. J7o7. Velecenjena gospodinja! Nikar si ne pustite dopovedovati, da med pridatkom in pridatkom ni nobenega razločka, --ter ostanite pri kakovosti katero ste že sami preizkusili in katero že od popreje poznate, namreč pri i pravem : Francko vem: pridatku za kavo v lesenih zabojčkih ali pa v papirnatih zavojih, izdelanem iz surovin domačega poljedelstva, od domačih delavcev v domači t O Vel m j : Zagreb. — Pravi : Franck: | pridatek za kavo :| pridobil si svoje sloveče ime nikakor ni skoz hrupno reklamo, ampak istinito le skoz svojo :izborno kakovost: ter je zategadelj njegova priljubljenost v polnej meri utemeljena. priporoča slavnemu občinstvu v nakup otroške vozičke od 5 gld. — do 20 gld. 66 12-4 košarice in kovčeke kakor tudi razno galanterijsko ln špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Nadalje opozorim slavno občinstvo na prsne „CARAMELLE", najbolje sredstvo zoper kašelj, naduho in razne notranje bolezni, kom. 10 in 20 kr. Fateol redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr. Andropogon steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast ln proti izpadanju las. Milossnvo. Karte za Igro. Palice. Srajce in nogavice. Čepice /a dečke in odrasle. Pipe za sode najboljše kvalitete (Eibenberen), Najboljše strune za gosli, citre Id kitaro. Pelinkovac liter 1 gnldinnr 20 krajcarjev, Preblavioa (Preblau-Sauberbrunn) 1 zah.j gld. 6f)0. Blagovolite toraj pri trgovcu zahtevati ne kar na kratko: „Pridatek za kavo" ampak izrecno : Franck: namreč staroznani pravi : Franckov: pridatek za kavo iz zagrebške tovarne ter ne glejte pri zabojčkih in zavojih le na barvo papirja, temveč pazite natančno na ta natisnjeni podpis: in te varstvene znamke: v ud ST<> Zagreb. Vami v ena znamka. Varstvena znamka. Varstvena znamka. kajti le v tem slučaju imate polno jamstvo, da uporabljate istinito dobro blago. — ^ >-- * ir ft.ZBIB4l.il. ¥ JaVna Ijndslja Mlžitlca JtatUtoe fltalnice" V Kranja. ¥ Knjig* m izpomjujejo raak lorek in eobolo ob • 48. do 8. ure zrećer. dama« |>a vsako uredo ob i*ti uri. Za v*ako knjigo je pla.'ati 4 vinarje, ki »e porabijo za nabavo novih nji Vsa i-j^n.l.i daj* knjizni^r ob navedenih iir.ih. kjer je razpoložen tudi imenik knjig. Vrhutega je raelittuiu oWin*lvu na rui>nbg.> en prepis imeniki v kavarni »lager* drugi p* v kavarni «Splirhal*. Ljubljana rnove ulice 9. Gričar $ Mcjač Ljubljana l uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata » * za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. ...... 74 r,-i Ceneno čc$Ko ^ r^i posteljno perje t kilogramov: novo razcepljeno K 12*—; belo, mehko kakor puli, razcepljeno K 18*—; snežno belo .mehko kakor puh, razcepljeno K 30'—,K36*—. Razpošlja franko proti povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnino. A3 Benedikt Sachsel I obes pri Plznju, Češko. = HrepHa učenca = sprejme takoj Ivan Kralj, mizarski mojster ▼ Tržiču. 76 2-: Nn\/a frnni/ina galanterijskega, norimberškega ter modnega blaga. IlUVd U (jUVIIId ^j^j jfa drobno in debelo! Anton Adamič v Kranju nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl. priporoča svojo veliko zalogo priznano najboljših M 62- 6 tržnih tašk znamke „Ernol", ročnih in potovalnih kovčegov in korbic. Tovarniška zaloga otročjih vozičkov od 450 gld. do najfinejše mtf. d Venoe ia šopke, mašne knjižice, rožne vence, verižice za na vrat ter vse druge potrebščine za M po najnižji cen*. Slamniki za damo in gospode, dečke in deklice v bogati vsakovrstni izberi, istotam se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni. J v Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima veliko zalogo različnih krst (mr*va^h trug) katere bode od danes naprej vedno siuujjjiu i fjiUuu ji po najnižjih cenah prodajal. ; k" Ste Obenem še omenja, da ima tudi Za cenj. naročila proseč, zagotavljajač najsolidnejšo postrežbo, beleži . .'I (s r/j odličnim spoštovanjem Cl-4 1 r 1 r nton Drukar = mizarski Mojster V Kranju = h. itev. 56. \ r i ? 1C 0V ifc^l šAlimđmššAŠ te Uni Prodajalka dobro izurjeia v aesani trgovini, nt pod »» let iun in učenec t nobrlmi tolikimi sprieevfli, nemUmc v»*č, iz poltene bi-«* na deleli, sprejmeta se pri tvrdkt «7 3 -H 3. Razboršck Šmartno pri Litiji. Šivalni stroji in kolesa Tovarniikt zaloga 22« - 2»". Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajski cesta 17 priporo#i svoje najbolj priznun« šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj urar na Jesenicah štev. 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalj- budilke, ure na niha prstan« in verižice, po najnižjih cenah. M Popravila M •o izdelujejo v Ustni delavnici, ter s*m zmožen po ruoji hlizu 20lrtni »kuJnjI vsaka ludi najlo/j:i popravil:« izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljaj'* ic budilk« po 80 vin. do 1-40 K. 2«'pne ure od K 120 naprej. - Zaradi kakovosti priporornm po-ehno precizijsko uro „INTACT". Kolesarske potrebščine NH. Ako idite imeti uro re.s dobfo popravljeno jo np dojnjt'1 takim, ki urarij«- niti izučeni nlao. HOTEL „ILIRIJA n9 6 Naznanilo. Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnomu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja i. I. svojo urarsko o1bi*t na Savi pri Markotu. Priporočajo so zlasti popravila. Uro budilke so popravljajo po 1 K 10 h, žepne are po 2 K in ceneje. Večja popravila so zaraj&unijo po najnižjih conah. Vsa popravila sc izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Ceno za popravila so kljub veliki draginji brez konkurence. tetotako se popravljalo tudi živalni stroji točno ln ceno. Priporočujoč sc vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem 14 -14 Otokar Jedlička. Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) ■e priporoma v izdelovanje vsakovrntnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jauutvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro iivrtuje. Vse puško so na c. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene. 204 52—29 Iluatrovanl oenlkl aaatonji krojaški mojster tm v Radovljici it. 41 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek sa gospode, uradniških uniform, salonskih ln tmrlstovsklh oblek ter ogrinjala, katera so vedno v zalogi. Bogata zaloga angleškega, francoskega ln brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljšo postrežbo glede mere hi za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov ln salonskih oblek. Večletno izvrševanje obiti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, so dokaz za strokovnjaško izpeljavo v krojaško obrt Upadajočih del. m.^> Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvrSujein že več nego 80 let, se ml je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo aa raat brk, brada In las, proti izpadanju brk ln las iu to je KAPILOR at. I. On deluje, da laaje In brke postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vsako drugo kožno kolesen glave. Naroči naj si ga Vtuka družina. Imuni Mnogo prlinalnlc in lahvalnlo, — Stane franko na vsako posto I lonček 8 K 60 h, 2 lončka 3 K. • Natočajto ramo pri meni pod naslovom 10 20 — IT* PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji. Najbolje Je najceneje. O) o o p Pod to znamko je spoznati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji I SingerKo akc. druž. za šivalne stroje Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šivank ln posameznih delov. Nad 5000 fllljalk po vsem svetu. 5« 3fi o2-17 o O« C/3 sr CD M 0» B CD pa "o $8 X Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarn.Ski praksi, ki jo izvršujem že več ne^o 30 let, se mi je pntrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR atev. 2. Povzroča, da pootsnejo lasje dolgi In gosti, odetrsstja prahaj in vsako kožno boleaen na g avl. Nmonla nnj bi al ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in priznalnic. Slane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 L 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča n j se ramo od meue pod naslovom 10 20 -lf> PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji. 69-44 Tonnies tovarn* u stroje, tefteto in kovinolivarna v LJubljani priporoča kot posebnost iage ln stroje za obdelovanje lesa. Kranc is-turbi ne osobito za tagine naprave iveiane neposredno i vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 3 v. za konjsko silo in uro. Zlili rtrtlilt: Berila,Pariz,Hi«itd Najboljše kosmetlčno ZObOčIstllno sredstvo SJub/j JzdtlovaUlj 0. Sey dl ena, Spital.-SMtor. ul. 7 Večkrat premiranol Glinaste peči 13* 4M štedilniki, bule za kopeli, kaktf tudi kipe, vaze bi droge glinaste Izdelke ? vseh barvah, trpeine ln eeai priporoči Avgust Drelse prva in največja tovarna peći in glinastih izdelkov v LJubljani. 17). ^odkr«j$ck frizer za dame ln gospode Izubijana, Sv. Petra cesta 30. Filijalka na-140-88 iproti hotela Union" priporoča za gojitev laa in za umivanje gUve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sulilni aparat Sual brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zilom vtakovrtun vpierk strizcui ■ zadani lis Oddelek za dame s separatnim vhodom. Aleksander Ambrožič nrar ln trgovec na Bledn dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verilio, prBtanov, tihanoy i. t. d., vse po naj-79_5i nitjih cenah. tsSBBi Sav? £K Sfc^ *3Bs *5ev? ZSRS Trn rvn i as 1 «cr* * ™** 1 n 1 1 n ♦ r^n rm J0S. W£1BL J. Sprcitzorjov naslednik LJUBLJANA, Nloitiskove vtlloc* akt* Stavbeno-ometao li kosstitkciJsKo klloCtvilCirslr«. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omreije, Tesna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike 1.1, d Specijaliteta: 74-86 valjični zastori (Uo 11b al k en). Ia vsakovrstna ključavničarska dela Ukor štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove i. t. d. 11 d. 86 10—8 se priporoča Rudolf Florjančič ključavničar KRANJ, prednostjo, Pungrad štev 32. ?o pr a V'! a je izVr^ctočno ii solidno. k*rf» BanaV* \ ? f a f f'oVi mni m no najbolji! sa družinsko rabo. Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedoseini za obrtne svrhe. — Šivale naprej ln nazal. — gjajr Teko na krogljloah! Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 131—42 Kočevje na gradu. Najcenejša ln najhitrejša vožnja Je s parnlkl ,Sevornonomškogra I*loyda' iz Bremena v ]few-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm n., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega pnrobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Izubijani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorshlh ulicah št. 35 nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tislerju». Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al de« ton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal tim ore in na vse ostale dela sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenos Airea, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—84 Knpnjen stare zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni. Fr. Č»»ten. urar LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana ' priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnino, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov. Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom. Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačne ln poštnine prosto. avasanaaa^a* s^**af * ;at ,— Kupujem »taro zlato ln srebra po najvišji dnsval osni. ■ovo I ■ovo I Itajcenejla in največja domaća •kiportna tvrdka. Raspeti 1 janje Irioaraktli mr aa vsa krajt ivttal Urar in trgovoo = Flolal= lasdelane i a moćne kovine, fino ponikljane. Luč Je kraana in polovioo oenejia kot petrolejska. Priporoča te gostilničarjem , obrtnikom in sploh Tsa-komur. 179 f$—R Kdor si hoće prihraniti oći, naj kupi Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u Ljubljana. Bolna ulioa, li. 8. H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slovečih znamk Safhauscn, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, veriiice, uhani, prstani, obeski i. t d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokai, da )e moje blago sares fino in ceno, |e to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glav *. nsw.i„« i l nifl mest. Si 506. Prava srebrna oilin- KM R*«o i« Mel najnovejši veliki cenik, £££ ^".^"•.mknterl se pošlje zastonj ln poitnme S^j*.*SBkP lit lita i dvojnatim trtim are- psuoiv. ^ttffimSir" MoSke ure» 2lretJini ™ravne velikosti. prosto. kolesjem gld. 5 n.'i in naprej. 6-17 4 fjnbljaiia ftolizcj) £ a It g Marije Terezije cesta MSMana o« juatv hom comcoum* ZobotckBKsi atclj*! Oton $«y»l pri ff. dr. E. Olobočniku v Kranju ZOBOVJA, tudi ne de. bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH, PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 10046 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo ed 8. do 8. nrt. Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh oenah. Ogle dala, slike r vseh velikostih. is 2»;-u zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. specijalitetu: Gostilniški stoli. Modrocl Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. špeoljalltete v ne-veetinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1. 1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadrnga z ometenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po * trlo brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V*%, na menico pa po G°/i. — Eskomptirajo so tudi trgovske menice. U raduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do G. ure popoldne, izvzemši nedeljo in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun St. 46.8G7. 151-89 Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozllkl po vsaki 00/?/. čudovito pooeni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za aobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna m/za, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ,Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Flori ari, knjigo-tržec. Škofji Loki g. M. Ž i gon, trafika, gl. trg; Tržiča g. J. Aha-čič, trgovec; Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika; Bleda g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušici g. Štefan Po d pac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G ro bo tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. st.52, in trafika v Še-lenburgovih ul., št. 6. Izdaja kunsorcij «tiorenjca»* Odgovorni urednik Lavoslav Mik u s. Lastnina in Usek Iv, Pr. Lampreta v Kranju. 2431