C. K. pošti! Jfedostavljene številke je poslati administraciji ,JEisenbahner‘S Dunaj V. Zentagasse 3* Štev. 20. V Trstu, v nedeljo 1$. oktobra 1911. Leto IV. PgOITM VODIH potkM svobodi? nillUJIIIIIIIlIHIDJliJ 111111 n ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1ENCEV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Boschetto 5, Telefon 1570. UPR AVNlSTVO Dunai V. — Zeniacasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4'40 K za pol leta.............2'20 K za četrt leta .... MO K Posamezna številka 18 vin. Streli v parlamentu. V četrtek 5. t. m. je pri otvoritveni seji avstrijske zbornice mlad človek streljal na pravosodnega ministra viteza pl. Hohen-burgerja. štirikrat je ustrelil z druge galerije proti ministerski klopi, na srečo pa nikogar ni zadel. Ko so storilca prijeli, je povedal, da je socialist in da je hotel ustreliti pravosodnega ministra. Dejanje, ki mu manjka vsake logične zveze, se kvalificira za vsakega trezno mislečega kot dejanje blaznega, s katerega duševnim stanjem se še bode morala pečati psihiatrična veda. Toda reakcija je takoj poskusila dejanje moža, ki je šele prišel na Dunaj, obesiti na rovaš socialno demokratične stranke. Ministrski predsednik baron Gautsch je bil pi vTi, ki je dolžil socialno demokra-tičnostranko in ne samo nje, temveč naravnost sodr. dr. Adlerja, da je povzročil ta blazni čin. Dokazati je hotel baron Gautsch svojo trditev s tem, da je spravil čin v zvezo s »hujskajočim« govorom sodr. dr. Adlerja. Baron Gautsch je citiral nekatere stavke iz nekega govora, ki ga je imel dr. Adler dan poprej v desetem dunajskem okraju. Socialno demokratični poslanec je govori o razploženju ljudstva in ga je opisal po resnici. Gospod baron je citiral stavke, ki pravijo, da je ljudstvo obupano in da svetuje obup marsikomu tudi obupna dejanja. Čital je iz lista, ki ga je imel pred seboj. Čital je: »Kaj nam je življenje vredno? Preden poginemo lakote . ...« Krščanski farizeji in nemško nacionalni demagogi so zatulili svoj »Cu.jte ! Čujte!«, ekscelenca Gautsch pa je dejal: »Saj pride še lepše« — in čital je dalje: »Preden poginemo lakote, preden po-crkamo, se hočemo vsaj maščevati nad svojim sovražnikom.« Tukaj je gospod baron napravil piko in nehal Citati. Ali to ni bilo brez pomena. Socialni demokratje so ga takoj pozivali, da naj čita dalje. Še več. Klicali so mu: »Čitajte dalje, drugače ste falsifikator !« Kavalir Gautsch ni čital dalje. Prek’njeno čitanje ravno pri tej piki pa je b’la res — falsifikacija. Kdor je slišal čitati gospoda barona, je moral dobiti vtisk, da izražajo Adlerjevo mnenje. Misliti je moral celo, da je Adler naravnost pozival na maščevanje _____ Tn približno pol ure pred Gautschevim govorom se je streljalo z galerije. Naravno, če je Adler na shodu ukazoval ljudem, da naj se maščujejo ! Ali ni Adler kriv tega atentata? Ali ni Adler — morilec ? .... Malenkost. Nič druzega ni storil kavalir Gautsch, kakor da je zamolčal tiste stavke, s katerimi je bil Adler povedal svoje mnenje, ki je ob enem tudi mnenja stranke. Zamolčal je, da je bilo to, kar je čital, označenje mišljenja med množicami, da pa je Adler takoj nato proti temu mišljenju po- stavil svoj nazor in svet: »Jaz ne mislim tako in tudi Vi ne smete tako misliti«. In da je Adler ta svet obširno, z argumenti utemeljil. Samo zamolčal je baron Gautsch nekoliko Adlerjevih stavkov . .. . Znana metoda, s katero se postavlja ztnisel ’ na glavo, res-i nica izpreminja v. laž in nedolžen človek lahko spravi na vešala. Gospoda barona so opozarjali, da naj i čita dalje. Povedali so mu, kaj pomeni zanj, če ne čita do konca.. Gospod baron se ni zmenil za to in je nehal tam, kjer je bila meja med resnico in lažjo. To je bojna metoda, ki je nismo pričakovali od barona Gautšcha, četudi je med njegovo in našo družbo, med njegovimi in našimi političnimi pojmi cel svet vmes. Presenečeni smo. Baron Gautsch je kavalir — smo mislili neda\no. Smo mislili. Krivci hočejo sedaj izkoriščati atentat. Toda dim strelov se kmalu izkadi. Proletariat se ne da ovirati v svojem boju ne po zločinskih dejanjih posameznikov, pa tudi ne po lažnjivi gonji, ki bi jo gospodujoči sedaj tako radi vpiizorili. Čas je že potekel, ko so taka sredstva kaj zalegla. Sestradano ljudstvo hoče kruh in delo. Ono pozna svoje nasprotnike in ve, da ima le enega zanesljivega in neustrašnega prijatelja, svojo stranko, socialno demokracijo. Kako se z nas norčujejo. Železniško ministerstvo nam hoče na vsak način dokazati, da smo tepci s katerimi si lahko dovoljuje najbrezobraznejše šale. To je vsai uiis, ki ga na nas napravlja odlok visokega c. kr. železniškega mini-sterstva in ki ga je v svojem uradnem listu objavilo tudi tržaško ravnateljstvo državnih železnic. Odlok se glasi: Vsem službenim mestom ! Z namenom, da uslužbencem c. kr. avstrijskih državnih železnic v očigled vladajoče draginje še nadalje omogoči olajšave pri dobavi živil, je določilo železniško ministerstvo z odlokom od 14. septembra 1911 pod št. 41.744/6a, da dovoli izjemoma vsakemu uslužbencu v tekočem letu enkratno dobavo živil do skrajne teže 500 kilogramov na vseh avstrijskih železnicah in tudi na v državnem obratu se nahajajočih privatnih železnicah, v kolikor to odgovarja tozadevnim določbam in sicer prosto vsake pristojbine. V to svrho služeči zeleni pošiljalni listi morajo na glavi prve strani imeti pisano označbo »pristojbine prosto do 500 kilogramov«, štampiljo neposredno predpostavljenega službenega mesta in podpis predstojnika ali pa njegovega namestnika. Da se prepreči večkratna izraba te ugodnosti, se določa, da se ima voditi izdaja takih pošiljalnih listov v natančni evidenci pri posameznih službenih mestih. Druge za zaračun pošiljatev ne merodajne določbe inštrukcije V. IV. del kakor n. pr. one glede upravičenosti za dobavo in odpošiljatev, kakor dokazila odposlanih pošiljatev se s to odredbo ne spremene. Podrejeno osobje naj se o tem takoj in s potrdilom obvesti. Vsaka zloraba te ugodnosti se ima v lastnem delokrogu preprečiti. Ravnatelj: Galamboš, m. p. Mar ni besedilo tega odloka ironija najhujše vrste? Zdi se nam, kakor bi se lačnemu železničarju reklo: Glej vrh šen- klavške cerkve visi pečeno prase. Tvoje je če je dobiš. Tako in nič drugače si je razlagati tudi ta odlok. Radi bi poznali tistega železničarja, ki si lahko v časih današnje draginje naenkrat nabavi 5C0 kilogramov živil, recimo le krompirja. Sto kil krompirja stane danes 12 do 16 kron, petsto kil netkrat toliko torej 60 do 80 kron. To je že mesečna plača nižjega uslužbenca, ki pa poleg krom-: pirja rabi še celo vrsto drugih potrebščin. Kje je moka, mleko, fižol, zelje, repa, stanovanje, kurjava, obleka itd. Ali pa je morda mislilo železniško ministerstvo pri sestavi odloka le na višje uradnike, ki imajo take plače, da si res lahko omislijo živila v tako velikih množinah ? Če je bilo tako, potem je odlok še bolj vsega obsojanja vreden, ker namenoma žali čut nižjih uslužbencev in jih naravnost izziva. Železniškim birokratom bodi enkrat za vselej povedano, da jim uslužbenci naravnost odrekajo zmožnost ukreniti kaj tacega kar bi res uslužbencem koristilo, ker nimajo niti pojma o žalostnih razmerah v katerih uslužbenci žive. Zato zahtevamo, da se, predno se izda take očividne budalosti, ki nosijo znak provokacije že na čelu, sporazumno z zaupniki uslužbencev potrebno ukrene in nasvete zaupnikov vpošteva. Da se uslužbenci teh »blagohotnih udobnosti« ne bodo posluževali, je pač umevno ker nemogoče, zato naj pa tudi javnost zve, da je vsa humanitarnost uprave državnih železnic humbug najhujše vrste, ki nima drugega namena, kakor dokazati neopravičenost zahtev železničarjev za katero uprava itak »očetovsko« skrbi, kakor to gornji odlok jasno dokazuje. S polnim parom. Kotel je poln vode, rezervni ogenj pa, ki se je doslej v ognjišču pazno oskrboval, je razmetan in sveže plasti premoga pokrivajo elemente pričakujoč potrebne sape, da se razvije vsa njih naravna moč. Zadržane sile kapitalističnega razreda zahtevajo, od-govarjaje svoji svetovni nalogi ekspanzije in podneteni ogenj je v kotlu, povzročil fizičen proces spremembe vode v paro, ki išče duška bodisi kjerkoli. Dobro uglajeni ventili se odmikajo, kajti tudi njih naloga je omejena in peklenski vrišč ubegle pare nam naznanja grozečo nevarnost. 12. atmosfera je prekoračena in kazalo na manometru je prehitelo rdečo črtoj dokaz da tudi za kapitalistični stroj ni vse tako varno urejeno, da bi se ne dalo prekoračiti dopustne meje, preko katere seveda vse jamstvo ip vsa sigurnost odpada. Sile v ko^u sp v npjrmm razvoj p ip le vprašanje časp je, kdajj slišjpap. ip vidimo groznj pok neizogibne eksplozpe, ki ji dp danes v svetovni zgodovini ni pgpa. kapitalistični razred je priromal na vrhunec svp-jega 'razvoja in pianopieter mu kaže, da h* nadalnje oteževanje vappos.tpiji ventjlov utegnilo postati usodepolno za pjegp.v kotej, kajti na njih sedi trdovratno protintež delavskega razreda, ki ne bi več mogel preprečiti grozeče katastrofe. Stroj še stoji, toda nestrpno čaka trenotka, da mu strojevodja odpre regulator in s tem omogoči razvoj zaprtih sil. Para je dosegla vrhunec svoje moči in če dobi duška, potem bo nje sila usode-polna za tiste, ki so si vedno domišljali, da ima njih denarni Žakelj čudežnih moči katerim se nihče nekaznovano ne protivi. Nekje se je nekoč reklo: Kdor veter seje, bo žel vihar; in danes bi lahko rekli: Kdor se igra z ognjem, bo ožgan. Na kapitalističnem kotlu je začelo na vseh koncih in krajih pomenljivo pokati in skrajni čas bi bil, da kakor zakoni velevajo, pride c. kr vladni komisar za preiskavo kotlov in si grozečo nevarnost nekoliko bližje ogleda in morda odredi, da se skrajna sila pare vsaj na polovico reducira. Struna poči če se jo prenapenja na goslih, v vrču se nabira voda, toda le do gornjega roba in se potem izlije po tleh, ravno tako ima pa tudi ekspanzija pare svoje meje in neizprosno /ruši vse v prah, če varnostni ventili nimajo več namenjene moči. Še so cevi na razpolago, po katerih se da odvesti odkazanim potom preobila para v take prostore, kjer postane neškodljiva,, toda prepozno bo, če se tudi te cevi zamaše z neizogibnim vodnim kamenjem, ki je bilo že čestokrat povod groznih eksplozij, katere pa niti od daleč ne moremo primerjati z bodočo katastrofo. Strojevodja in kurjač stojita nemoteno na svojem mestu in niti z enim živcem ne zmikata v očigled preteče nevarnosti. Odločno bodeta pa odklanjala vsako odgovornost za vse nastale grozote, ko bo nepristranski zgodovinopisec z mirnim peresom opisoval eksplozijo kapitalističnega kotla in iskal pri tej nezgodi pravih vzrokov. nenavadni, toda nikakor nepričakovani pojavi. Ce vzamemo časopisje katerekoli struje in katerekoli države v roke, pa bodisi delavsko ali pa meščansko, moramo takoj na prvi pogledkonstatirati, daje običajna jedna-komernost popolnoma zginila in napravila prostor nenavadnemu vznemirjenju, katero se seveda kaže v raznih oblikah, kakor so različni tudi razredni interesi, katere to časopisje zastopa. Enoten je le pojav izvan-rednosti in to je kar nas zanima in kar dokazuje, da se v vsakdanjem življenju pripravljajo stvari, ki niso vsakdanje. Idealna vprašanja, ki so vedno polnila predale meščanskega časopisja, so odrinjena v stran in uvodniki kakor poročila in novice se pečajo z jako materijelnimi stvarmi, kar je bilo še prod nedolgim po nazorih meščanskih časnikarjev surovo in neokusno. Delavsko časopisje pa, ki je že od nekdaj zastopalo materijalistična načela in bilo vsled tega zaničevano, ima danes popolno zadoščenje, kajti preobrat v meščanskem časopisju mu sijajno potrjuje, da je bilo le ono, ki je pravočasno zavzelo pravo stališče in vršilo svojo izobraževalno nalogo tako, kakor razmere v današnjem družabnem življenju to zahtevajo. Toda vprašajmo se: Kaj je povzročilo ta preobrat? in: Mar seje zgodilo kaj izvan-rednega? Nam je odgovor na ta vprašanja lebah, kajti za nas niso nova. Da, je prišlo do preobrata je naravno, kakor je razvoj razmer, ki so preobrat povzročile, naraven in poleg tega tudi v našem kapitalističnem družabnem redu utemeljen in če danes za- sledujemo pisavo meščanskega časopisja, potem se prav nič ne čudimo če čitamo, da Se slednje deloma veseli deloma pg zgraža nad svetovnimi pojavi, ki vsaj nas ne izne-nadjajo. Italijansko-turška vojna, balkanski vulkan, špansko-portugalske revolucije, vršenje v Perziji in Kini, vstaje v severni in južnj Ameriki, krvoločna ti^ntia Rusije, mogp.čng delavska gibanja na Angleškefn, Irskem, v Franciji, Nemčiji j t. d. stremljenja izstavljenih in penastavljenih delavcev m mjužbehpev v vsep kulturnih državah, to, je tvarina s katepo se danes peča vse, kar se snjph p.riga za .javpe življenje. Toda vse Ip sp stvari, h j so sp ppjpravbale leta in leta, desetletja in desetletja in še dalje, torej stvari, ki nikogar ne iznenadjajo, kije imel odprte oči in ki je hotel zasledovati razvoj n«*ega baje »najboljšega« družabnega reda. Kapitalizem, ki je po mirni toda na-tanjčno začrtani poti stremil proti svojemu cilju, si radostno mane roke, kajti završil je svojo nalogo s tako popolnim uspehom, da je z njini prav lahko zadovoljen in pripravlja se na odločilen korak, ki naj mu popolnoma podjarmi ves .poznani svet. Njegova ekspan-zivna sila ga tira dalje in dalje, kar pa seveda ne more ostati skrito človeškim očem in kar je na mah odprlo oči tudi tistim, ki so doslej živeli le idealom — temu vzvišenemu stališču zadovoljnega človeštva. Zagrinjalo, ki je v lepih in izbranih barvah skrbno- zakrivalo svojim občudovalcem kruto resnost pravega življenja, je padlo in začudenim, od navajenih lepot očaranim očem se je pokazala nenavadna slika, 'ki vsebuje vse predpogoje opravičenega začudenja — grozne resnice. Kakor iz oblakov so padli v resno življenje tisti, ki so še pred nedolgim le sanjali o zadovoljstvu v človeški družbi, ki so gradili najlepše gradove na peščeno podlago svojih idealov in se — po njih mnenju opravičeno — zgražali nad posuro velimi, neizobraženimi množicami onega dela ljudstva, ki baje ne pojmi vzvišenih nalog človečanstva. Pojavljati so se začela mogočna gibanja v vrstah delovnega ljudstva in z začudenjem so iskali vzrokov tega pojava tam kjer jih ni bilo, vstajati so začeli narodi in to vstajanje je bilo nerazumljivo tistim, ki potreb naroda nikdar niso poznali, govoriti seje začelo o diplomatičnih težnjah posameznih držav in vzrokov zato ni bilo mogoče najti in napovedovati se je začelo vojne in nevedni svet se vprašuje: Čemu to? Kapitalistična ekspanzija pa med tem širi svoj vpliv vedno bolj in bolj, računajoč na žalibog še velik vpliv idealistov in dobro vedoč, da je edino le delavski razred, ki pojmi pretečo nevarnost, da pa moč tega razreda še in taka, da bi mu mogla zaukazati odločni: Stoj! Toda jasni se in na obzoru vstaja solnce svobode. Ljudstvo spoznava potrebo(?) rekonstruiranih topov in pušk, pojmuje potrebo!?) drednotov in vsako leto višje število rekrutov; pojmi pa tudi »visoko,politična« vprašanja francosko - maroškega konflikta, kakor dobrodelne posledice italijansko-tri-politanskega rožljanja z orožjem. In kako naj bi vseh teh faznih vprašanj ne pojmilo, ko še vendar vladajoči krogi, opore kapitalizma, trudijo na vse mogoče načine mu dokazati, da kapitalizem vse te posvečene naprave v zaščito svojega roparskega početja res zabi. D,o spoznanja je moralo priti in dobro je, da je prišlo, kajti narodi so si sedaj na jasnem. Spoznali so, da je laž, če se jim v glavo vbija narodnostne ideale, ki, so brez materijalne podlage puhla fraza, spoznali so, da je verski fanatizem zlorabna pretveza, ki nima druzega namena, kakor odvrniti por zofnost ljudskih množic od preteče nevarnosti in spoznali so svoje največje sovražnike, k.i, so jih leta in leta sleparili z umetno ustvarjenim javnim mnenjem, pod katerim so skrbno zakrivali človeštvu nevarno početje mednarodnega in medverskega kapitalizma. Puške pokajo iz »sovražnih« taborov; pokajo pa tudi v mestnih ulicah in žrtve so v enem in drugem slučaju le oni, katerih naloga je vrteti os tega sveta, ne da bi imeli zato pričakovati, zasluženo priznanje in plačilo v današnjem kapitalističnem redu. Boj torej, neizprosen boj kapitalizmu in vsem njegovim oporam, kajti to zahteva od nas naše človeško dostojanstvo in to smo dolžni našim naslednikom, bodočim generacijam,'Pojavi v današnjem javnem življenju so nenavadni, toda ker se nam niso pojavili nepričakovano je naša dolžnost, da iz njih izvajamo konsekvence in jih upora-bipio v svoj prid in v prid vsega človeškega roduv Širim0 vedo socializma in storili smo svojjo dolžnost, odpirajmo masam oči in mase bodo pripravljene tudi na take nenavadne pojave, kojih priče sipo danes vsi. .... , .. k-.g a ; — Iz personalne komisije južne železnice. (Dalje.) K 10. točki dnevnega reda izjavlja 'predsednik, da namerava gospod generalni ravnatelj na opetovano izraženo željo predložiti upravnemu svetu predlog po katerem bi se odmorne dopuste za vse poduradnike zvišalo od 4 na 5, od 8 na 10 in od 10 na 12 dni. Naznanil pa bo generalnemu ravnatelju tudi daljesežnejšo željo vlakospremljevalcev. V zadevi turnusov izvaja Auinger, da veljaj kot načelo, da mora vsaki službi slediti tudi primeren odmor, ker rabi človek po intenzivnejši službi več časa predno zaspi. Službo bi bilo torej urediti na ta način, da nastane sledeče razmerje: 30 odstotkov službe in 25 odstotkov počitka doma. Vrhutega je dovoliti dvakrat v mesecu 36 urni nadomestni počitni dan. Govornik navaja med drugim, da mora tudi železniška uprava imeti interes na tem, da se preveč ne izkorišča moči uslužbencev, ker bi vsled tega trpela bolniška blagajna in pokojninski sklad. Inšpektor Polleritzer, ugotavlja, da po sedanji, upravi od državnega nadzorstva predpisani ureditvi časa službe in počitka ena službena tura ne sme presegati 14 ur na dan, ter da v mesečnem povprečju- ne sme presegati 11 ur na dan. Le v posebno ugodnih razmerah (n. pr. na lokalnih železnicah) se jo sme razširiti na 18 ur na dan. Razmerje po odstotkih pa sedaj ne obstoja. Najprej bi se moralo preračunati, v koliko se more tozadevno zahtevo spraviti v soglasje s predpisi železniškega ministrstva. Kar se tiče zahteve za podelitev dveh 36urnih nadomestnih počitnih dni v nosecu, že obstojijo n. pr. v Ljubljani turnusi, v katerih je določen enkrat 33 urni in enkrat 35urni počitek v mesecu. Član personalne komisije Auinger pov-darja potrebo ureditve časa službe in počitka v smislu predloga z ozirom na to, da je vla-kospremno osobje v mnogih slučajih prisiljeno se javiti bolnim, da si more primerno odpočiti. Predsednik ponavlja izvajanja in pov-darja, da še- ni tako gotovo, če bi bila mogoča izvedba zahtevanega percentualnega merila brez večje pomnožitye osobjp. Nato primerja službo in počitek strojnega osobja, ki tudi nista percentualno odmerjena, ter je mnenja, da predlagateljem ne gre ravno za to točno izraženo razmerje, pač pa za tako razdelitev službe in počitka, da sledi službi primeren počitek. Član personalne koniisije Lack^er obstoja na konretni ureditvi, ker je naziranje predsednika presplošno- Turnuse naj se tako postavi, da more zaupnik y interesu osobja reči: tuje meja. Nuto povdarja govornik naporno službo vlakovodij v primeru s strojevodji, kakor tuji vlakospremljevalcev pri-manipulacijskih in osobnih vlakib, kjer morajo sprevodniki tudi oskrbovati razsvetljavo v6z, ki so opremljeni š plinavo razvetljavo. Član personalne komisije Scherbgum povdarja, d,a se je službo vlakospremnega osobja Že od nekdaj, smatralo mani vredno. Posebej povdarja pomen zapteve glede per-centualne. ureditve službe in počitka, kjer bi mogli zaupniki naglašati, da postavljanje turnusov po vodnem redu ne odgovarja stavljenim načelom. K 6. točki dnevnega reda navaja Auinger. da morajo v sedanjih razmerah sprevodniki čakati 17 let. predno se jih imennje nadspre-vodnikom, med tem ko se pri drugih kategorijah izvrši imenovanje avtomatično že pri doseženi plačilni stopnji 1200 kron. Inšpektor Polleritzer izjavlja, da je avtomatično imenovanje vlakovodij nadspre-vodnikoni pri doseženi plačilni stopnji 1400 kron enostavno nemogoče, ker se more imenovati le toliko nadsprevodnikov, kolikor je vlakovnih partij. Auinger navaja kot primer državne železnice, pri katerih so tudi rezerve v turnusih in je vsled tega treba več nadsprevodnikov. Inšpektor Polleritzer odgovarja, da je bilo svoječasno v Matzleindorfu štiri do šest nadsprevodnikov v rezervni službi, ki so na-domestovali obolele nadsprevodnike. To pa se je opustilo na željo osobja. Lackner navaja v nadaljnje utemeljevanje, da se uvršča vse uslužbence z naslovom mojster v poduradniško kategorijo, prtljagnih mojstrov pa ne. Nadalje se pritožuje govornik, da vlakovodje, ki ne dobivajo povodom ureditve vožnih pristojbin uvedene vlakovodne doklade,ako še niso dosegli plačilne stopnje 1200 kron. vkljub temu, da mnogokrat po devet mesecev v letu opravljajo službo vlakovodij prj tovornih vlakih. Končno se izreče za avtomatično imenovanje vlakovodij podurad-nikom v obliki, da se nadštevilne nadspre-vodnike vporablja kot prtljagne mojstre. Korp govori 9, točki dnevnega reda o zvišanju nadomestovalnih pristojbin ter izraža svoje mnenje, da iste, kar se tiče nadsprevodnikov, upravo skoraj nič ne sta-nejoj ker je v teh krogih redkokedaj treba nadomestovanja. Pri sprevodnikih se to že pogosteje nahaja, ker se jih vporablja za vratarsko službo, Sedaj dobivajo sprevodniki nadomestovalne pristojbine 1 krono na dan, med tem ko n. pr. skladiščni delavec v takem slučaju lahko zahteva dvojno dnino. Vsak sprevodnik, ki se ga vporablja v postajni službi, naj dobiva pristojbino 2 kroni na dan. Inšpektor Polleritzer izjavlja, da se glede nadomestovalnih pristojbin za vporabo v zunanjih postajah že nekaj namerava in pri' novi založbi predpisov o vožnih pristojbinah oziralo tudi na nadomestovalne pristojbine. Nadsprevodnik Scheibein povdarja, da nadsprevodnikom gre v glavnem za to, da je zvišanje nadomestovalnih pristojbin vsaj črno na belem, četudi je v resnici nadomestovanja redkokedaj treba, da se ne bo v vsa- ■ kem predpisu moralo konštatirati zapostavljanje nadsprevodnikov napram drugim pod-uradniškim kategofijam. Lackner zahteva odškodnino za sprevodnike, ki se morajo radi zapisniške izpovedi peljati v kako drugo postajo, ali pa ako se jih kliče kot pričo na sodnijo, ker vsled tega izgubijo na svojih spremenljivih dohodkih. Za take slučaje se dosedaj še z nobeno določbo ni skrbelo in vsi poskusi za odpravo škode so ostali brezuspešni. K točki»Slučajnosti»predlaga Scherbaum, da se vršijo izpiti za vlakovodje vsako leto dvakrat ob določenih terminih na sedežu obratnih inšpektoratov. Utemeljitev je v tem, da zaostanejo v napredovanju sprevodniki, ako se jih ne pripusti pravočasno k izpitom. Nadalje se je izrazila želja po popolnoma nepristranki presoji kandidatov. Imenovanje vlakovodij nadsprevodnikom naj se vrši po rriefi prostih mest vsako leto 1. januarja in 1. julija, ne pa kakor dosedaj samo enkrat v letu. Ravnateljski tajnik dr. Domenego odgovarja, da je intencija generalnega ravnatelja ta, da se po možnosti omeji napredovanja v januarju. Inšpektor Polleritzer izjavlja, da je izpolnitev nadsprevodniških mest po potrebi in da se to ne more vršiti vsak pol leta. Scheibein navaja, da je v navadi, da se uslužbence, ki so do 30. marca vsakega leta poklicani k vožni službi, nastavi v prihodnjem letu. Zgodi se pa večkrat, da se ljudi sicer pravočasno pokliče k vožni službi, da pa nastopijo vožno sliižbo v resnici šele po 1. aprilu ter morajo vsled tega eno celo leto dalje čakati na nastavljenje, ker postajena-čelnik, ki jih spozna za jako vporabrte, zanje nima nadomestila. Ta krivica naj se odpravi s tem, da se nastavi že v prihodnjem letu tudi iste, ki so po 30. marcu poklicani k vožni službi. Glede zgradbe personalnih hiš pride Scherbauvi na svoja prejšnja izvajanja in pbvdarja, da je na občnem zboru nezgodna zavarovalnice stavil predlog za dobavo stavbenega kapitala, ter želi izvedeti, kako daleč je že s pogajanji južne železnice z nezgodno zavarovalnico v tej zadevi. Dr. Domenego izjavlja, da so razpoložljiva sredstva pokojninskega zavoda za sluge že v nepremičninah. Zgradbo, oziroma pripravljalna dela za zgradbo personalnih hiš v Miirzzuschlagu, Zidanem mostu, Beljaku in , Franzensfeste so že v teku. Predsednik je mnenja, da je želja po zgradbi personalnih hiš jako upravičena in povdarja, da se uprava trudi, da po možnosti ugodi tej potrebi. , Korp zahteva pridelitev prtljagnih mojstrov vsem daljnim in manipulacijskim vlakom, ter kara dosedanjo malenkostno varč-ljivost. Auinger predlaga izdajo določeb, da se vlakovodje, ki se jih je iz kateregakoli vzroka kazensko odtegnilo od službe pri osob-nih vlakih, po primerni kazenski dobi zopet vpostavi v polni meri v njih prejšnje pravice. Korp se pritožuje, da vkljub opetovanim nasvetom glede službene obleke še ni opaziti znatnega zboljšanja. Kakovost oblek je vedno slabša. (Konec prihodnjič.) Obratna bolniška blagajna južne železnice. Računsko poročilo obratne bolniške blagajne za uslužbence in delavce avstrijskih prog južne železnice za leto 1910. V poslovnem letu 1910 je po dolgem boju stopila v veljavo jako važna sprememba pravil. S 1. julijem 1910 se je uvedlo obvezno zdravljenje družinskih članov. S tem se je ugodilo dolgoletni želji članov. Ker je družba prispevala tudi za zvišane zdravniške stroške, je bilo mogoče pokriti večje izdatke s tekočimi dohodki blagajne. Prej narheravfina opustitev prispevkov za porode v- korist uvedbe zdravljenja družinskih članov se je izkazala nepotrebno. Povodom ravno omenjene spremembe pravil se je razširilo tudi podporo porodnicam od štirih na šest tednov. Končno se je zakonu primerno uredilo določbe glede pravic iz dela izstoplih, brezposelnih blagajniških članov. Kar se tiče članstva bolniške blagajne, je bilo 31. decembra 1910 30.771 članov. 31. decembra 1909 jih je bilo 31.282 torej v letu 1910 za 511 manj. Tudi povprečno število članov izkazuje v letu 1910 32.653 napram 32.959 v letu 1909, torej za 306 članov manj. Na podlagi pravil § 2. lit. a) je bilo 31. decembra 1909 potom c. kr. generalne inšpekcije avstrijskih železničarjev 1350 uslužbencev (uradnikov) oproščenih zavarovalne obveznosti. Tekom leta 1910 se ni nikogar oprostilo. V isti dobi je izstopilo 70 oproščenih uslužbencev (uradnikov), torej ostane 31. decembra 1910 še 1280 uslužbencev (uradnikov), ki so oproščeni zavarovalne obveznosti. Število delovnih dni je znašalo leta 1910 ..................... 9,269.585 napram ........................... 9,302.389 v letu 1909, kar pomei\ja znižanje za . •..................... 32.804 dni Bolniških dni je bilo leta 1910 . . . 526.315 leta 1909 ....................... 585.311 torej znižanje za.............. 58.99*6 dni V odstotkih je število bolniških dni naprafti delovnim dnem 1. 1910 5*68*/0> leita 1909 pa 6*29°/0. Povprečno pride na člana 16'12 bolniških dni v letu 1910 in 17*76 bolniških dni v letu 1909. Povprečna doba bolezni je znašala 1. 18*73 dni napram 17-43 dnem leta 1909. Kar se tiče računskega zaključka za letb 1910, se ga lahko smatra ugodnim. Vkljub uvedbi zdravljenja družinskih članov in razširjenja obstoječih ugodnosti, ter kurzne izgube v znesku 15.951 kron 90 viharjev, je bilo 89.522 kron 3,3 vin. poslovnega prebitka. Rezervni sklad zhaša torej koncem leta 1910 1,291.875 kron 39 vinarjev. Sledeči pregled riam omogoča primero dohodkov leta 1910 z onimi leta 1909. Dohodki 1910 1909 t O r e j kron kron več manj 2 odst. prispevki članov . . 655 573’— 652.388-34; 3.184 66 3 odst. prispevki članov . . . 35.519-94 29.732 47 5.787-47 prisp. družbe . 327.786-52 326 194-19 1.592-33 — drugi dohodki . 6-—• — 6*— — obresti .... 51.499-80 46.490-64 5.009-16 — kuraii dobitek pri efektih . 10.578-70 10578-70 Skupaj . . 1,070.385-26 1,065.384-34 5.000-92 — Glede izdatkov bolniške blagajne v letu 1910 napram letu 1909 nam kaže njih razvoj sledeči pregled: Izdatki 1910 1909 t 0 e j kron kron več manj Bolniške podp. 516.344-12 577.405-21 6106109 stroški za zdravnike in bolniško kontrolo . 138.784-57 96.719-97 42064-60 zdravila .... 94.730-05 75.073-75 19656-30 — kirurg, sredstva 8.533-27 7.029-91 1503-36 — kopelji .... 15.088-01 14.304-23 783-78 _ — stroški za bolnišnice . . . 42.221-83 42.639-10 1 — 417-27 transp. stroški . 895-36 850-46 44-90 — pogrebni str 27.725-63 29.745-06 — 2019 43 zdrav, stroški . 35.374-43 17.871-33 17503-10 — upravni stroški 5.866-62 2-989*70 2876-92 L- porodni stroški 45.204-— 44.460 — 744-— — podpore . . . 34.110-— 62.216 — — 28106-— razno .... 33-14 75-28 — 42-14 kurzna izguba pri efektih . 15.951-90 15951-90 Skupaj . . 980.862-93 971.380*— 9482-93 — Prirastek izdatkov znaša v poročilnem letu le 0-9 odstotka napram 1-4 odstotkov v letu 1909, Precej znatnemu pojemanju bolniških podpor (okoli 10 odstotkov) je vzrok, da se je znižalo tudi število bolniških dni članov bolniške blagajne, ki dobivajo podporo v slučaju bolezni, za 49.890 dni. Povprečen znesek za en dan bolezni je bil v pretečenem letu K 1*56 napram K 1\F>2 v letu 1909. V znesku, ki je izkazan kot bolniške podpore, ni vštet znesek K 57.855,76, ki je bil sicer izplačan kot bolniška podpora, ki so ga pa prizadete nezgodne zavarovalnice vrnile bolniški blagajni. • Stroški za zdravnike in bolniško kontrolo so skupno znašali K 203.220'30. Ker je pa uprava v pretečem letu prispevala K 64.435*73, je ostal na račun blagajne samo naveden znesek K 138.784*57. Od tega pride na zdravljenje družinskih članov 28.504 krone. Od stroškov za zdravila pride na račun zdravljenja družinskih članov K 20.084*46. Stroški za kopelji so normalno narasli. Stroški za bolnišnice so ostali enaki vkljub temu, da so dunajske bolnišnice zvišale oskrbovalne takse; to pa vsled tega, ker se je zmanjšalo število slučajev obolelosti. Pogrebni stroški so se zmanjšali, ker je bilo v poročilnem letu manj smrtnih slučajev kot v letu 1909. Zdravilni stroški (v zdraviščih) so narasli vsled večjega posluževanja dotičnih ugodnosti. V zdraviščih Opatija, Alland, Baden pri Dunaju, Bad Hall, Horgas, Karlove vari, Krapinske toplice, Lipik, Laški trg, Tržič, Pištjan, Toplice na Kranjskem in Varaždinske toplice je bilo oskrbovanih vsega skupaj 170 članov v skupnem številu 0624 dni. Skupni stroški so znašali K 29.299-73. Povprečna doba zdravljenja za člana je 38-9 dni, stroškov na dan K 4-42. Razventega je veliko število članov ambulatorično obiskovalo kopelji v Badnu, Tržiču itd., brez da bi bili tam oskrbovani. Ako se primerja skupne dohodke...................K 1,070.385‘20 skupnim strošRom . . . . > 980.862-93 ostane gori imenovani prebitek K 89.522 33 to te: 31. dec. 1909 izkazan rezervni sklad .................K 1,202.353-06 se zviša na...................» l,29l.875'39 V pretečenem letu so se povodom zvišanja plač in mezd .zvišali 2 odstotni prispevki in vsled tega tudi prispevek družbe. Zopetno zvišanje 3 odstotnih prispevkov ima svoj vzrok v tem, da se v pretečenem letu nikogar ni oprostilo bolniškozavarovalne obveznosti in je zopet cela vrsta uradnikov napredovala v isto plačilno stopnjo, v kateri morajo sami plačevati polne 3 odstotne prispevke. »Obresti« v znesku K .r)l,499'S0 se-stojijo iz prejetih obresti od efektov..............K 35.081 ‘43 od kontorentnega imet- ka pri družbi . . . . » 1.915-44 in komadnih obresti efektov 31. dec. 1910 » 14.502-93 Zvišanje obstoji v pomnoženju efektov. Pod nastavkom »drugi dohodki« naveden znesek 6 kron je darilo bolniški blagajni. Izmed prej navedenih izdatkov, navedemo v sledečem pregledu posebej večje izdatke, ki so posebno važni. Večji izdatki za 1. 1910 Slu- čaji kron l Razširitev bolniške podpore na 40 tednov, odnosno na 1 leto za 50.105 bolniških dni . . . 426 92.128-23 2 Izplačevanje bolniške podpore tudi ob času oskrbe v bolnišnici 822 16.902-14 3 Določitev minimalnega zneska 60 kron za pogrebnino, zopetno uvedbo pogrebninskih certifikatov in zvišanje pogrebnine na 25-kratno dnino 395 15.207 12 4 Izvenredne podpore v gotovini : v 473 slučajih vsled obolelosti članov ... K 14.475-— v 620 slučajih vsled obolelosti družin, članov » 18.435-- v 30 slučajih zaostalim članov » 1.200 — 1123 34.110-— 5 Porodnine (§ 16, odst. 30; . 3767 45.204-— 6 Zdravilni stroški — 35.374-43 7 Stroški za špecialne zdravnike 133 10.818-71 8 Zdravljenje družinskih članov: a) zdravniški str. K 28.504-— b) stroški za zdravila » 20.084-46 v ■ 48-588"46 9 Razširitev podpore porodnicam na 6 tednov 5 60-56 Skupaj . . . 298.393-65 S tem so navedeni najvažnejši podatki računskega poročila. Poročati je še sledeče: Z 31. julijem11910 je potekla mandatna doba lota 1907 izvoljenih, oziroma imenovanih odbornikov. Pri volitvah, ki so nato sledile, niso bili več izvoljeni člani odbora ! Fran Brenkovič, Adolf Nejepza. in Kamil Vilotti. V kuriji imenovanih članov ni nastopila nobena sprememba. Z 31. decembrom 1910 sta odložila svoja mesta ravnateljski namestnik Julij Albert in kontrolni načelnik Henrik Schimak. Na njiju mesto sta bila poklicana inšpektor Evgen Mi tlet in inšpektor Fran Sbllritzer. Odbor je svoje agende rešil v 12 sejah. Zdravniško službe je oskrbovalo 105 železniških zdravnikov; zvišanje njih števila je povzročila uvedba zdravljenja družinskih članov. Bolniško 1 kontrolo so razven železniških zdravnikov in lokalnih načelnikov izvrševali izvoljeni odborniki četrtletno potom potovanja po progi, in to po nalogu blagajniškega odbora. Končno še navedemo listo odbornikov. , Od bor. Predsednik. Dr. Alfred Hermann, generalni tajnik. Člani: r Inženir Fran Berger, inšpektor: Ferdinand Kabinger, tesar: Roman Kraus, višji inšpektor: Jakob Kunst, mizar, Adam Mager, progni mojster: Matija Meisenbichler, vozovni mojster; Evgen Millet, inšpektor: Fran Polleritzer, inšpektor; Viktor pl. Šarageri, inšpektor in ob enem namestnik predsednika: Robert Scherbaum, vlakovni revizor; dr. Josip Weinberger, železniški tajnik. Namestniki: Henrik Jakobi, inšpektor; Leopold Raab. revident. Karol Bartl, adjuukt: dr. Ljudevit Gossinger, železniški tajnik; j Ivan Hop ji, nadsprevodoik: Ivan Koran,, skladiščni delavec: Alojzij Egger, progni vravnavalec: . Alojzij Nejepsa, progni mojster: Fran Nadler, strojevodja: Leopold Koppensteiner, pleskar. Provizijski sklad c. kr. avstrijskih državnih železnic. Poslovna doba sedanjega odbora tega zavoda še bliža koncu in nove volitve so pred nami. Zato morda ne bo škodovalo, če si nekoliko bližje Ogledamo delovjinje odbora I v zadnjih treh letih, vsekakor važnega I zavoda. Eno je že v naprej gotovo in sicer, da je bila porJovna doba polna težkega pa tudi uspešnega dela. Seveda našim sodrugom, ki so sedeli v odboru, ni bilo mogoče uresničiti vse že'je zavarovancev, kajti pozabiti ne smemo, da so prvič pravila tega zavoda skrajno nazadnjaška m torej otežkočujejo vsak moderni napredek, drugič pa, da ima v zavodu od'očilrio besedo železniško in fi nančno ministerstVo, torej dvoje inštanc, ki sta vse prej nego moderni in železničaijem naklonjeni. To je* bil tudi vzrok, da so naši sodrugi v odboru1 že večkrat predlagali in zahtevali preuredbo zavodovih pravil v ! modernem smislii. In tudi sedanji odbor, čegar poslovna doba se pravkar bliža koncu, je polagal na to zahtevo največjo važnost in je takoj ko se je prvič in sicer dne 17. decembra 1908 sešel, podal sledečo izjavo : »Novoizvoljeni odbor provizijskega sklada c. kr. avstrijskih državnih železnic se čuti dolžnega podati takoj na ustanovni od-borovi seji sledečo izjavo : Njegova z enajstimi dvanajstinami oddanih glasov zak'jučena izvolitev kaže nedvomno, da smatrajo provizijskemu skladu pripadajoči uslužbenci preuredbo pravil, v smislu tozadevno od prejšnega odbora podanih predlogov, nujni, ker vidijo v tem le zboljšanje njih koristi v upravi zavoda. Odbor torej obžaluje, da v času, v katerem se v državi .in deželi pri teza /jud~ stvo v sodelovanje pri zakonodaji, še nima novoizvoljeni odbor, ki zastopa člane provizijskega sklada, kateri vplačujejo več kakor dve tretjini članskih prispevkov, tistega aktivnega vpliva na upravo zavoda, ki mu po vsej pravici gre in pričakuje, da bo c. kr. ministrstvo odobrilo od prejšn jega odbora predlagano premembo pravil in posebno onih določb kise tičejo samouprave«. Ta izjava je bila gotovo umestna in upravičena, vzlic temu pa je železniško ministerstvo doslej ni uvaževalo sklicujoč se na §11. provizijskih pravil,, ki pravi, da mora v- slučaju če bi dohodki provizijskega sklada ne zadostovali v pokritje tekočih izdatkov, primanjkljaj nadomestiti na račun obratnega računa. Da to ni res bomo še svoječasivo dokazali, ker do današnjega dne ministerstvo še ni niti vinarja plačalo iz obratnih dohodkov, da je pa nasprotno premoženje provizijskega sklada naravnost imenitno, torej ugovor ministerstva popolnoma neutemeljen. Dodatno k podani izjavi je predlagal še odbornik sodr. Bonn/, da se naj vse pri c. kr. državni železnici zaposlene delavce obligatorično sprejme kot člane provizijskega sklada. Ta predlog, ki je utemeljen v § 2, štev. 4 lit. a naj bi omogočil šikane posameznih predstojnikov, ki so žalibog še dandanes na dnevnem redu in ki imajo žalostno posledico, da se z gotovih strani vstraja na nevzdržljivem stališču, da so le stalni delavci upravičeni za vstop v provizijski sklad. Imenovani § pa ne dela nikakoršne razlike med stalnimi in nestalnimi delavci, nasprotno pa točno določa, da ima vsak delavec e. kr. drž. žel. pravico do vstopa če je najmanj eno leto uslužben ?u če ni prekoračil 55. leto svoje starosti. To je, vsaj po našem mnenju, dovolj jasno in če ima dvžavna železnica v svoji službi tako omejene predstojnike, ki tega ne razumejo, potem je to gotovo žalostno in uprava bi imela vzroka dovolj, da jih primerno pouči. Več odbornikov je moralo celo,. y., seji navesti..konkretpe. slpčajg, - .kajti našli so se celo načelniki, pri katerih je bil vsprejem v provizijski sklad odvisen od tega, če .je dotičnik napravil izpit za čuvaje ali ne. Priznati pa moramo, da se je odbornikom posrečilo, da se je začelo pri vspre-jemu milejše postopati in da danes vendar nižji predstojniki ne odk'anjajo odnosno ne otežkočujejo več tako vsprejema kakor prej. Veliko truda in dela je napravila odboru tudi zadeva glede poldrugokratnega zaračunavanja službene dobe za vlako-sprenmo osobje in 40 odstotni priračun dunajske stanarine pri odmeri proviziie za vse uslužbence. Neumornemu delu odbora se je posrečilo, da ste se te dve novouredbi vpeljali, kar je gotovo jako važna in koristna pridobitev. Seveda ni železniško ministerstvo rado pristalo na to zahtevo, končno je je pa vendar odbor o nujni potrebi prepričal in tisti, ki bodo to pridobitev uživali mu bodo gotovo hvaležni, kajti njih starostna preskrba je s tem zdatno zboljšana. Odbor sam pa gotovo ne bi imel takega uspeha, če bi njegove akcije ne podpirala organizacija z neštetimi shodi, ki so se v to svrho sklicevali in zahtevo odbora podpirali. To je bjlo posebno zaradi tega težavno, ker so se žalibog našli železničarji in to v krščansko socialnem in v narodnjakarskih taborih, ki so na zavraten način skušali ugoditev zahteve preprečiti in so se pri tem posluževali najnesramnejših sredstev. Te ljudi se je-moralo še-le prepričati, da rujejo proti svojim lastnim koristim in pri znani zakrknjenosti takih elementov to gotovo ni bilo lahko delo. Početje teh sovražnikov svoje lastne osebe in vseh ostalih železničarjev nam je še v živem spominu in prišel bo čas, ko bomo tudi tozadevno še ž njimi temelj i to obračunali. Končno je bil uspeh vendar gotov in odborniki so dosegli še lepih uspehov pri olajšavah vplačevanja doneskov. Danes seveda prepoznavajo.v&i ugodnosti pridobitev in tudi nasprotniki, ki so zijali o izdajstvu socialnih demokratov, danes mirno uživajo to. kar so jim socialni demokratje izvojevali, ter si polnijo želodce iz tiste sklede, ki jo je socialno-demokratična organizacija napolnila ne meneč se zato, da to brezdelno uživanje ni poseben znak značajnosti. Odbor pa ni delal le za definitivno nastavljeno osobje, temveč je obračal svojo pozornost tudi na mezdne delavce kakor mu je to naročil drugi železničarski kongres. Zboljšati je bilo treba tudi starostno preskrbo teh ljudi in potrudilo se je tako vodstvo organizacije kakor odbor provizijskega sklada, da tudi v tej smeri doseže kar največ mogoče. Tudi ta trud ni bil zaman in na seji odbora je izjavil dne 26. oktobra 1908 zastopnik železniškega ministerstva, gospod ministerijalni svetnik dr. Pollak sledeče: Železniško ministerstvo je sporazumno s finančnim ministerstvom določilo, da se odgovarjaje povišanju provizije pri stalno nastavljenem osobju razmerno preuredi tudi podlaga za provizijsko in pristoj-binsko mero mezdnemu delavstvu, ki je včlanjeno v provizijskem skladu in sicer z veljavo od 1. oktobra 1908. Tem se poviša provizija od 70 na 85 odstotkov to pa vsled tega, ker znaša nezaračunana 60 odstotna kvota dunajske stanarine povprečno 15 odstotkov od stalnih dohodkov definitivnih na-stavljencev, torej ICO odstotkov manj 15 odstotkov, kar je enako 85 odstotkom zaračunanih skupnih dohodkov stalno nastavljenega osobja. Ravno na ta način in na tej podlagi se je uredilo odmero provizije za mezdne delavce in se jo je na 85 odstotkov povišalo. Čeprav se nam za sedaj še ni posrečilo doseči za podlago provizije 100 odstotkov, ker tudi stalno osobje plačuje od svoje polne plače prispevke, je vendar organizacija tudi na tem polju napravila lep korak naprej, ki nas je privedel že jako blizu cilja. Lep napredek je dosegel odbor tudi za nosilce prtljage, ki so že leta in leta čakali na rešitev svojih želja. Glasom odloka c. kr. železniškega ministerstva z dne 24. marca 1910, št. 57.855/5 je nosilcem prtljage dovoljeno, da počenši s 1. majem 1910 začno vplačevati v provizijski sklad prispevke od svoje fiktivne mezde, ki znaša v dunajskem občinskem rajonu štiri krone in je na postajah izven Dunaja enaka v dotičnem kraju običajni mezdi. Če je pa običajna mezda nižja kakor povprečni dnevni zaslužek nosilca prtljage, potem lahko vplačuje višje prispevke v provizijski sklad toda nikakor ne višje kakor odgovaijajo dnevni rnezdi treh kron. Tudi ti prispevki se zaračunajo od 85 odstotkov prej imenovanih mezd. ' Uvaževanja vredno je pa tudi stremljenje odbora, ki je hotel omogočiti vstop v provizijski sklad tudi tistim tovarišem in souslužbencem, ki so že leta in leta zaposleni pri c. kr. drž. žel., katerih se pa zaradi tega ni vsprejelo v zavod ker so ogrski podaniki Združenemu naporu odbora se je tudi to posrečilo in v odborovi seji dne 13. februvarja 1909 se mu je naznaniio, da železniško ministerstvo odslej dovoljuje vspre-jem v provizijski sklad tistim uslužbencem ogrskega pokoljenja, ki se zavežejo, da bodo skušali zadobiti avstrijsko državljanstvo. S tem se je odpravila s sveta velika krivica vsled ka,tere je trpelo veliko število nedolžnih ljudi, ki niso drugega zakrivili, kakor da so bili premalo izbirčni v iskanju svojih mater. Za provizorične uslužbence in delavce podržavljene avstrijske severo-zapadne železnice je bilo jako važno, da se njih provizijski sklad združi z onim c. kr. drž. železnic; in čeprav odbor provizijskega sklada c. kr. državnih železnic pri tozadevnih razpravah ni bil neposredno prizadet, ker je to delo opravilo vodstvo organizacije in izvoljeni akcijski komite uslužbencev avstr, severo-zapadue železnice, je vendar tudi odbor tudi na ta način sodeloval, da je na sejah pritiskal na hitro rešitev perečega vprašanja. Vsled te združitve se je omogočilo tisočim uslužbencev zdatne olajšave in ugodnosti. (Konec prihodnjič.) Dopisi. Iz Jesenic. Jugoslovani na Jesenicah ne morejo mirovati. Pri vsaki priložnosti se zaletavajo v socialne demokrate. Zadnja številka lista Z. J. Ž. piše, da je le par socialnih demokratov na Jesenicah, ki znajo nemški, vsi drugi so le nemškutarji in da se pri organizaciji vse le nemško govori. Da hoče posebno progni vravnavalec Eržen biti velik nemčur, zato je baje 4./IX. t. I. dobil dolg nos, ker je nekemu potniku, kateri ga je vprašal kie je garderoba, pokazal na stranišče. Na to odgovor im pa sledeče: Res me je vprašal neki popoinik kje je garderoba in jaz sem mu pokazal tja čez tire k garderobi ne pa na stranišče. Kam je potem dotičnik odšel, to mene ne'briga nič. Jaz se nisem pri tem prav nič blamiral, še manj pa dobil dolg nos. Mi socialni defnokratje se prav nič ne ponašamo z nemškim jezikom in se ne spodl;kamo nad nobenim, naj govori kar hoče. To delo radevolje prepuščamo jugoslo-vanom na Jesenicah, ker kaj druzega sploh niso zmožni. Kakor stare babure napenjajo svoja dolga ušesa in pazijo na besede socialnih demokratov in kar jim zdi količkaj primernega za njih blatiJni list, se potem tam objavi. Svetujem tem provokatei;jem, da s takimi čenčami kmalu nehajo, ker drugače sem primoran navesti imena teh hujskačev in seve zraven tudi njih lastnosti in grehe, kar jim seveda ne bode vseeno. Nobeden socialni demokrat še ni prosil jugoslovana, da mu pokaže kako se zapiše kakšna nemška črka, pač pa se je nasprotno že zgodilo. Tudi ni še nobeden socialni demokrat po nedolžnem druge v kazen tlačil, pač pa je napravil to jugoslovan na Jesenicah, ko je spustil brzovlak na napčni tir in je potem zvalil krivdo na druzega. To ste značaji! Če ne boste mirovali bodem vam pa še kaj delikatnega povedal. Eržen Franc, progni vravnavalec. Zidan most. Kakor znano, je v Zidanem mostu velikanska stanovanjska mizerija. Uslužbenci stanujejo v več ur oddaljenih kmečkih kočah in morajo še te luknje prav drago plačevati. Da se tej mizeriji deloma odpomore, so j uslužbenci leta in leta na to delovali, da se zidajo stanovanjske hiše za uslužbence, kar se jim je končno z energično pomočjo organizacije posrečilo. Uslužbenci so se že veselili, da bodo končno rešeni teh groznih brlogov. Toda človek obrača južna železnica pa obrne — sebi v prid. Čifut pravi: Kšeft je kšeft. Železnica potrebuje kasarne za vlako-spremno osobje, a kako zidati, ko ni denarja? Toda hiša stoji tukaj za uslužbence, in v starih železniških hišah stanujejo tudi uslužbenci, tiste pomečemo vun in jim rečemo naj prosijo za stanovanja v novi hiši, in prostor za kasarne bo tu. Rečeno - storjeno. Mizerija pa je ista kot je bila, uslužbenci so ostali v brlogih po kmetih, v novi hiši pa bodo nastanjeni neoženjeni brzojavni mojster, bločno signalni mojster, vsaki dobi stanovanje s kuhinjo in dve sobi. Tebi uboga para, ki imaš otroke, pa naj .žena nosi jed po 2 uri daleč in naj pusti otroke same, ali pa naj si vzame varhinjo zanje. Torej kakor vidite, zelo humano skrbi južna železnica za blagor svojih uslužbencev, kar gotovo : mnogo vpliva na njih zadovoljnost. Mi j odločno protestiramo proti taki umazanosti I in kličemo merodajne činitelje, da naredijo ‘ v tem oziru red. Vsi razočarani. Spodnja Šiška. Ko je prvega septembra prišel »Železničar« v Ljubljano in ga še nismo imeli vsi rokah, smo se začudeno vpraševali, kaj je takega, ker sta po ljubljanskem kolodvoru letala Repovš v Slatnar ter naše sodruge prosila za »Železničarja«. Zvedeli smo, da je .ves ljubljanski štab jugoslovanskih železničarjev nekdo malo potipal in pri tem opomnil, da je naše potrpežljivosti konec in da bomo hodili svojo pot, če tudi vsi jeze popokajo. Da jim pa ne bo treba si toliko brusiti pete, jim svetujemo, da se naročijo na »Železničarja«, ker s tem si bodo prihranili mnogo podplatov. Saj so vendar tudi pri tržaškem ravnateljstvu nanj naročeni. List je pa tudi res zanimiv in bo še nadalje narodnjaške kolobocije ožigosal v zasluženi meri. A še nekaj ! Beračenje je prepovedano ne samo navadnim beračem, temveč 'tudi taki visoki gospodi, kakor je generalni štab Z. J. Ž. v Ljubljani. Če pa ob sedanji draginji eden ne zmore skupaj spraviti denarja za naročnino, pa ga naj po dva skupaj naročita, n. pr. Repovš in Slatnar, Čolnik in Dežman. Capito ! Pobesneli Repovš. Mi smo že opetovano povdarjali, da g. Repovš v svoji službi ni kdosigavedi kak strokovnjak in da pri tem trpijo druge osebe radi njega, kar pa tudi ni prav. Vedeti bi moral, kedaj je blagajna zaprta in da tiste osebe, ki imajo vožni listek vstopijo v vlak. Ko bi to vedel, bi izostale take sekature, kakor jih uganja Repovš napram ubogemu vratarju, katerega kar videti ne more, ker ne trobi v njegov rog. Zgodil se je tukaj namreč slučaj, da je neki potnik, ki bi se bil moral odpeljati po nujnih opravkih, zaostal. Vratar je opomnil Repovša, da so še ljudje pri blagajni, toda on je pustil kar vlak odpeljati. Potnik se je jezil na vratarja, ki ga je poslal k službujočemu uradniku, ki je pa rekel potniku, da on ni kriv. Potnik gre zopet k vratarju in ga zmerja. Ker je pa temu bilo le že preveč, gre k Repovšu ter mu pove, da je opravil svojo službo, da on ni zakrivil, če je potnik zaostal. Repovš pa zavpije nad vratarjem: »Marš ven!« in ako bi vratar ne bil pamet-neji, bi ga bil Repovš najbrž tudi dejanski napadel. Da bi bil takim nastopom enkrat konec, bi bilo najbolje, ako bi se Repovša dalo kam v hribe, ali pa v kak drugi mirni kotiček. Eden, ki ne čuti draginje je gotovo Atila, : kakor ga imenujejo hudomušni železničarji. | Pa ne da bi kdo morda mislil, da je ta Atila še potomec divjih Hunov, o katerih so rekli, da sedem let trava ne rase kamor stopi njegov konj. Naš Atila je predsednik Z. J. Ž. v Ljubljani in kot takega se nam je resno bati, ker bo po njegovem mnenju pasivni odpor takoj končan kamor bo on stopil. Menda je slišal nekje zvoniti, da se bo delalo po predpisih. Ker pa on predpisov ne pozna, si skoraj gotovo misli, da se bo tako delalo, kakor je on delal pri dolenjskem vlaku beležke v urnik (Stundenpass), ko mu je roka odpovedala. Ne tako, to se le pravi bolan biti (?). Rekord pa je dosegel 10. m. m., ko smo ga videli, kako se je pred kolozejem razkoračil in zaničljivo gledal, kako so železničarji s svojimi ženami šli korporativno na shod zoper draginjo. Te pa možicelj menda ne čuti, ker drugače bi se nam bil pridružil in šel z nami na shod, katerega se je vdeležil ves proletarjjat od zadnjega delavca pa do uradnika. Mi bi se ne. čudili, če bi Atila odklonil zadnji izvenredni avanzmA, ker se še danes ne more pridušiti zakaj ga je dobil. Le tako naprej g. Čolnik! Domače vesti Dne 1. oktobra so imeli Jugoslovani na Jesenicah dobro obiskan shod na katerem je bilo 39 oseb med njimi pet socialistov. O tem shodu, kakor tudi o shodu v Bohinjski Bistrici spregovorimo nekoliko več v prihodnji številki. Jugoslovanski dokaz, da jih nil Dne 24. m. m. naj bi se zvršil v Ljubljani oni zgodovinski dan, na katerem naj bi presenečen svet spoznal grozno moč jugoslovanske ideje v kolikor se tiče železničarjev. Reklama je bila pravcato amerikanska in sam On — gosi). Repovš je blagohotno delil svoje skromne duševne produkte v podobi hekto-grafiranih vabil po postaji. Rešiti bi se imelo železničarje vsega zla, pokazati pa tudi, da je njih potrpežljivost pri kraju. Srce je radosti vskipevalo prirediteljem, kajti Vendar je napočil oni srečni dan — pardon, večer — r a katerem bodo lahko dokazali, da njih moč narašča in narašča podobno reki in da »Železničar« laže, ker vedno trdi, da za jugoslovanske oslarije v Ljubljani tla niso ugodna. Kazalec na uri se pomika in pomika in že parkrat je je gosp. Repovš po nasvetu gospoda predsednika pomaknil nazaj toda — brez uspeha. Grozna praznota vlada v obširnem lokalu in le z rhikroskopičnimi pripomočki se da konštatirati 26 — reci in piši: šestindvajset dolgih železničarskih obrazov, ki plaho obračajo svoje strahopetne oči po najbližji okolici, kakor je to običajno v znamenitem »risu« ob 12. uri šenjariške noči. Zunaj pa padajo debele. kaplje ob mrzlo steklo, ki nima srda za pretakanje nepotrebnih solz. V ozadju obširne sobe čaka zgodovinski napis: Veni, vidi, vici! odkritja, pred njim pa stoji orjaška^ postava rešitelja tržaških železničarjev in Šušteršič-Rybafevega agenta Jakliča. Grobna tišina vlada in le globoki vzdihi dokazujejo, da nismo zašli v grobnico starih rimskih grobov, kjer počivajo zadnji ostanki prvih žrtev katoličanstva. Na steni nasproti okna pa se megleno svetli nekaj,. kar bi morda jeruzalemski pismouki raztolmačili z znanimi besedami: MEMENTO MORI! Socialistična zmaga v Ottakringu. 6. t. m. je bila v Ottakringu nadomestna volitev za državni zbor, ker je posl. sodr. Schuhmeier, ki je bil izvoljen tudi v Leopoldštadtu, odložil ottakrinški mandat. Volitve so se vršile na podlagi starega volilnega imenika, ki je bil sestavljen v mesecu maju. Ker se je od tedaj mnogo delavčev preselilo, izselilo in je nekaj že pomrlo, je bilo pričakovati, da dobi socialno demokratični kandidat nekaj sto glasov manj kot zadnjič. Vzlic tfemu so socialni demokratje od id. junija pridobili 300 glasov, dočim so jih krščanski socialci 800 izgubili. Krščanski socialci so si mnogo obetali od krvave nedelje in so pričakovali, da bodo branjevci glasovali zanje. Volitev jih je ozdravila te misli. Socialno demokratični kandidat sodr. Sever je dobil 9883 glasov (13. junija 9567); krščanski socialec. Heigl 2132 glasov (13, junija 2999). Ves dan je bilo v Ottakringu mirno, mir so motili le policaji, ki so se kar po stotinah sprehajali v okraju; odstranili so se deloma šele po intervenciji soc. dem. poslancev pri policijskem ravnateljstvu in na namestništvu. Po končanem izidu so delavci slavili častno zmago v Delavskem domu. Železniška nezgoda v Židanem mostu. Dne 5. t. m. bb popolnoči se je pri vlaku št. 961 pripetila precejšnja nezgoda. Ko se je začel Vlak pomikati proti Hrastniku, je lahko naložen voz skoči s tira, Ker je vlak imel dve ldkomotivi, ki sta vlekli nad 70 voz in tisoč ton z ovinka na mostu, je skoraj gotovo, da je vsled prevelike teže ih dolgosti proti predpisom sestavljenega vlaka, — težko rtajoženi vozovi so bili v zadnjem in zadnji v prvem delu, — vzdignilo lahko naložon voz s tira. Pri menjalnici je zadnji del vlaka zavil na drug tir, vsled česar sta se dva voza s tobakom in moko prevrnila in razbila; prevrnil se je tudi vodovod za napajanje lokomotiv. K sreči se ni osobju nič zgbdilo, le da iščejo, kakor po navadi, krivca med zasužnjenim osobjem. Opozarjamo gospode, uradnike „napredne misli“, da v takih slučajih ni treba po nepotrebnem razburjati nedolžnega osobja! Opazovalec. Železniški roparji. Ponoči po 6. oktobru je pri Plaszovu na progi Krakov—Lvov pet roparjev napadlo tovoren vlak. Z revolveiji so prisilili strojevodjo, da je ustavil vlak, nakar so oplenili Več vagonov. Neki železničar je roparjem ušel in telefoniral v Krakov po policijo, ki je pa prepozno prišla in ni več dohitela roparjev. Zasuta proga. Na progi državne železnice med Jesenicami in Trbižem se je vtrgalo več kosov zemlje, ki So Se zValili na progo in progo popolnoma podsuli. Promet je bil takoj ustavljen. Sedaj se vrši promet na ta način, da pripelje vlak od Trbiža do mesta, kjer izstopajo potniki in gredo kake 3 do 4 km peš. Na drugem koncu pa jih pričakuje nasproti došli vlak iz Jesenic. Na ta način se vrši osebni in poštni promet na obe strani, blagovozni promet pa je seveda ustavljen. Podsipina je velika in nevarna, ker so robovi nad podsuto progo še vedno znižujejo in še vedno pada melina. Promet bo oviran več dni. Vsi trbižki vlaki imajo precejšnje zamude. Ponesrečil se ni nihče. Izpred sodišča. Priznanje petletne doklade k pokojnini po višjem sodnem dvoru. Strojevodja Ladislav Dabroivski v Stanislavu je postal za službo nesposoben vsled nezgode, ki ga .je zadela 17. avgusta 1906, ko je vozil iz postaje Lvov. Takoj pri izvoznem semaforju sta trčila skupaj vlak, ki ga jte vodil Dabrowski in pa rezervni stroj, pri četaer je Dabrowski vsled sunka padel na strojno ograjo ter bil pri tem poškodovan. Vkljub zdravniški pomoči Da-browski ni mogel več ozdraviti, dasiravno pred nezgodo ni bil nikdar resno bolan. 1. oktobra 1907 je bil od državno železniškega ravnateljstva v Stanislavu začasno vpokojen. Pri tem se mu je z ozirom na njegovo, s 1. julijem 1886 pričenšo deležno dobo pri provizijskem skladu za sluge in pomožne uslužbence avstrijskih državnih železnic štelo 25 Tet deležne dobe. Prošnjo za prištetje petih let k efektivni deležni dobi v provizijskem skladu povodom nezgode. ki je Dabrowskija zadela J 7. avgusta 1906 in katero je ta utemeljeval na podlagi § 42, štev. 3, provizijskih pravil, mu je državno železniško ravnateljstvo v Stanislavu kakor tudi železniško ministrstvo odbilo. To pa vsled tega, ker po izjavi sanitetnega konzulenta državnoželezniškega ravnateljstva v Stanislavu pri t)abrowskiju obstoječa službena nesposobnost ni bila v nikaki zvezi z nezgodo dne 17. avgusta 1606. Dabrowski je tedaj proti provizijskemu skladu za sluge in pomožne uslužbence c. kr. državnih železnic po dr. Gustavu Har mer ju vložil tožbo pri deželnem sodišču v Lvovu. V teku obravnave se* je izprašalo zdravnike dr Hackerja in dr. Rosenbauma v Stanislavu, ki sta Dabrowskija dalje časa zdravila, in pa zdravniške izvedence. Vsi ti so izjavili, da je Dabrowski prestal živčno bolezen, ki je bila v neposredni zvezi z nezgodo 17. avgusta 1906 in kaže še danes znake, ki zmanjšujejo sposobnost za delo. Deželno sodišče v Lvovu je popolnoma ugodilo pritožbi in obsodilo provizijski zavod v plačilo letnih 273 kron 60 vinarjev kot doklado letni proviziji v mesečnih obrokih po 22 kron 80 vinarjev vnaprej, ter v plačilo tožbenih stroškov. Proti tej sodbi je gališka finančna prokuratura, ki je zastopala provizijski zavod, vložila priziv na višje deželno sodišče v Lvovu, ki pa je sodbo prvotnega sodišča v polnem obsegu potrdilo. Gališka finančna prokuratura pa s tem še ni bila zadovoljna in vložila je revizijo pri višjem sodišču na Dunaju. V revizijskem pismu je navedla, da je za priznanje petletnega dodatka pogoj popolna nesposobnost za delo, o čemer se v Dabrowskijevem slučaju ne more govoriti. Po dr. Harpnerju dan odgovor na revizijo navaja nasproti stališču finančne prokurature, da za vštevanje petletnega dodatka provizijski zavod nika,kor ne zahteva popolne nesposobnosti za d^lo, temveč nesposobnost za službo; da je pa ta pogoj dan* dasihavno zdravniki priznavajo le delno nesposebnbst za delo, ker železniški uslužbenec, katerega sposobnost ža delo je priznana od ždravhi-kov kot za 50 ali 33‘/, odstotkov zmanjšana, ne more s teoretičnim ostankom zaostale sposobnosti za delo praktično ničesar začeti in ker je njega vporaba v železniški službi izključena že v interesu železniške varnosti sploh. C. kr. višji sodni dvor kot revizijsko sodišče je v svojem pomembnem odloku z dne 28. junija 1911 to zadevo definitivno rešilo v korist tožitelja, tako, da mora provizijski zavod Dabrowskiju plačevati letni znesek 273 kron 60 vinarjev kot dodatek njegovi letni proviziji in sicer od 1. oktobra 1907 zapadle zneske tekom 14 dni, zanapr ej pa v mesečnih obrokih vnaprej. V razlogih odloka višjega sodišča se natančno razmotriva pojme nesposobnost za službo in nesposobnost za službo in nesposobnost za delo sploh. Višji sodni dvor pravi v tem oziru sledeče: »Provizijski žaVod tvori zraven drugih dobrodelnih zakonov, tako n. pr. Zakona z dne 28. decembra 1887, št. 1, ex 1888 in pa razširjalnega zakona z dne 20. junija 1894, drž. zak. št. 68, del socialnega zavarovanja. Razlikuje se bistveno le glede predpogojev za realiziranje zavarovalne pravice od zavarovanj, uvedenih z gori omenjenimi zakoni. Tako pravi t? 6. prvega omenjenih zakonov o renti za dobo »nesposobnosti za delo« in označuje to rento vrhutega kot »odškodnino«. Pojm nesposobnosti za- delo se opira na predpogoj pomanjkanja zmožnosti za zbiranje gospodarskih dobrin potom dela. Ta splošen pojm, ki se v glavnem opira na pridobivanje potom dela, naravno pripušča stopnjevanje zmožnosti za delo in gori omenjeni zakon priznava rento kot odškodnino le za dobo in po meri nastale ali pozneje spremenjene sposobnosti za delo. Pride pa že tudi tu naprej, da se iz zdravniškega stališča vpo-števa le delna nesposobnost za delo. V provizijskih pravilih je. pojm »nesposobnost za delo« in pojmovanje rente kot odškodnina izostaL Pravila govore le o proviziji za člana, ki je vsled nezgode v izvrševanju »službe« postal »nezmožen za službo«. Pojm »službene nesposobnosti« pa ni istoveten s pojmom »nezmožnosti za pridobivanje«, ki je določen v nezgodno zavarovalnem zakonu.' Služba pomenja po organizatoričnih določbah urejeno delo, urejeno po času, načinu in kraju. Tožitelja se je nazadnje vporabljalo kot strojevodjo. Poveritev vodstva stroja izraža, da ima dotični vse zmožnosti, ki ga vsposabljajo za to službo. Ako je torej vsled nezgode, ki gaje zadela v izvrševanju službe, postal nesposoben za to službo, je izpolnjen predpogoj pravil, službena nesposobnost. Da je nastopivša službena nesposobnost v neposredni zvezi z nezgodo, so potrdile prejšnje inštance. Nesposobnost tožitelja za službo kot strojevodja je istotako potrjena in pri tem je vse eno če je tožitelj še toliko za delo sposoben, da lahko opravlja kako lažjo železniško službo. Železniška uprava je že z vpokojitvijo tpžitelja sama priznala, da ne more vporabljati strojevodje, ki ni popolnoma sposoben za delo. Po § 29. službene - pragmatike ji je bilo prosto, .da ga proti istim plačilnim dohodkom še nadalje vporablja za lažjo službo, ki je primerna njegovi delovni sposobnosti Ker pa tega ni storila, ga tudi ne more opozarjati na delovno sposobnost za kakšno drugo železniško službo, če mu jo ob enem odreka, dasiravno je samo ona v stanu mu jo podeliti. Ker je torej dan predpogoj § 42, odstavek 3. provizijskih pravil, namreč službena nesposobnost tožitelja vsled nezgode, je njegova tožbena zahteva utemeljena.« m litimi i , i in .. INOZEMSTVO. Generalna stavke Irskih železničarjev. EksekUtlvni odbor železničarske zveze na Irskem je sklenil proglasiti na irških železnicah generalno stavko. Od 20. sem je postala stavka že splošna Nekateri meščanski listi poročajo* da je na mnogih mestih izve-Vedena Sabotaža. Položaj je zčlo resen. Železniške zVeže so prekinjene, ha jugu Irske rte Voz(jb sploh nobeni vlaki. Povod temu gibanju je dalo to, ker so se Železničarji branili prevažati lesne pošiljatve, dokler se v lesni industriji ne poravna spor. ki je nastal med delavci in podjetniki. V Thueru so stavkujoči ustavili brzovlak in masa je nanj navalila s kameljem. Vlakovodjo in vse uslužbence so pometali z vlaka dol. Čete so poklicane z orožnih vaj. Tudi en del angleških vojakov je pripravljen, da eteotualno odkoraka v Irsko. Zmaga socialnih demokratov na Švedskem. V drugo zbornico je dosedaj izvoljenih 32 svobodomiselcev (priborili so 3), i8 socialnih demokratov (pridobitev lo), 29 konservativcev (izguba 18 mandatov). Stolipin umorjen. Ruskega ministrskega predsednika Stolipina je ustrelil neki mlad človek, po imenu Bagrov, ki je bil odvetniški kandidat. IJmoril ga je pred očmi carja in carske rodbine. Morilca so prijeli in pred dvema tednoma obesili. — Stolipin je postal ministrski predsednik pred petimi leti in takoj razgnal orvo dumo. Razgnal je tudi drugo dumo, nakar je v nazadnjaškem smislu skoval volilni red za tretjo d,umo, s katero je vladal ves čas svoje vlade. Tako-zvane reforme, ki jih je uvedel, niso bile nič drugega, nego podpora veleposestva in uzakonitev obstoječih krivic in nasilja nad narodom. Okolo 100.000 borilcev za svobodo je ta okrutnež dal obesiti in postreljati, okoli 300.000 pa jih je poslal v Sibirijo. Morilska roka je sedaj dosegla tudi tega nasilneža in sicer iz vrst protišpionaže, ki je v Rusiji v polnem cvetu. Morilec je bil v službi policije in tako mu je bilo mogoče, da je prišel v izbrano družbo dvornih in policijskih zlikovcev. Vsled tega je mogel izvršiti svoje dejanje pred očmi carja. Gospodarski pregled. Uvoz srbskega mesa. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo prvi dunajski klavnici uvoz 5000 glav goveje živine in 15.000.prašičev, tvrdki Schleifelder & Komp. 5000 glav govede in 15.000 prašičev ter belgrajski tvrdki A. (Jascau & Komp. 7000 glav goveje živine in 10.000 prašičev iz Srbije izven kontingenta na Dunaj, v Budimpešto, Grad.ec in druga velika mesta. DELAVSKO GIBANJE. Strankarski zbor finske socialne demokracije, ki je zboroval pred tremi tedni v Helsingforsu, je dokazal vzlic nesoglasjem v taktičnih vprašanjih, popolno edinost stranke v načelnih rečeh. Markizem je pognal v finski stranki globoke korenine, za predsednika je bil izvoljen eden najradikalnejših sodrugov deželni poslanec Kaufineu. Vse razprave in sklepi so pokazali, da na sodelovanje z meščanskimi strankami ni misliti. Resolucija o taktiki stranke pravi med, drugim : Delavci morajo neumorno nadaljevati boj zoper stremljenja ruskih oblastnikov, ki hočejo uničiti zakonodajalno in budgetno pravico ter državljanske svoboščine finskega ljudstva. Ampak v tem boju delavci nimajo v nobeni meščanski stranki zanesljive zaveznice. Te atranke so že neštetokrat dokazale, da zasledujejo isti cilj kot ruski zatiralci: sebično potlačenje delavskega boja. j to svrho se družijo z ruskimi zatiralci 3pper delavstvo. Delavci se morajo sami, boriti zoper tujega in zoper domačega sovražnika. Se ostrejše kot doslej moramo, opustiti v deželnem zboru in izven njega vsako zbližanje z meščanskimi strankami* ker vsako zbližam j e utegne v socialno demokratičnih vrstah zbuditi nezaupanje, ne soglasje io odcepitev. Uslužbenci in delavci c. kr. drl žel. posori člani provizijskega sklada za uslužbence in Železničarji, sodrugi, tovariši! Funkcjjska doba odbora. Revizijskega zavoda c. ki;, državnih železnic ?a uslužbence in delavce potekla in v krhkem bodo v Naravno je, da je to velik korak naprej. Vi se boste spominjal5, da so se nam leta 1908 smejnli, ko smo zahtevali 20 miljonov kron, danes pa hočej-o biti narodne stranke radikalnejše od nas v zahtevah. Za tistimi 14 miljoni je skritih še nekaj miljonov kron, kateiih vlada sedaj še noče pokazati. Mi smo serpraša1', koliko bi piislo na delavca od tistih petih miljonov krop, ki jih je vlada nazadnje ponudila. Po naših zahtevah bi moralo biti 20%, toda to bi stalo ne pet. ampak 13 miljonov kron. Radi tega nam vlada od zahtevanih 20°|o ponuja le 8°|0. Kje pa je sedaj avtomatika, ki znaša šest miljonov kron, kje dopust in druge stvari, ki znašajo zopet druge miljone? Delavec bi potem takem dobil le 12 do 14 vin. na dan Več, kar ponuja vlada. (Viharni protesti in foj kbci). K temu pa pride še nekaj drueega. Sodrug dr. Ellenbogen je v svojem poročilu povedal, da je finančni minister postavil nekak junk-tim med tem, kar vlada ponuja, in za to rabi nove davke. Da se bo novih davkov kaj nabralo, je treba obdačiti vse. Leta 1907 je sodr. dr. Ellenbogen s celim klubom socijaldemokratičnih poslancev predlagal, naj se obdači tiste, ki kaj več imajo. Naj se pogleda v trgovske knjige raznih fabrikantov, pa se bo našlo, da imajo več dohodkov, kakor so jih naznanili vladi. Kakor hitro je prišel ekspoze finančnega ministra Ma,verja, da hoče dobiti denar pri onih, ki imajo več kakor deset tisoč kron letnih dohodkov, je začela kričati avstrijska čifutska dunajska »Neue Freie Presse«, ki je pribežališče vseh bogatinov, češ, da vlada hoče obdačiti »malega noža«. Ali je to mali mož, ki ima deset tisoč kron na leto V Mi smo v stanu pokazati tem gospodom še manjšega človeka, ki ima desetkrat manj letnih dohodkov! Stališče, ki ga imajo danes nacijonalne stranke, je jako težavno; mi Se jim smejemo. . e smo na pr. mi kaj zahtevali, so oni zahtevali vedno več. Kadar pa je bilo treba glasovati 'za take njihove predloge v parlamentu ozir. zg pokritje stroškov, so se poskrili ali pa glasovali proti, kakor je to storil dr. Ploj leta 1908, ki je glftsoval proti dvajsetmiljonski predlogi železničarjev. Sedaj bodo prišli ti ljudje v parlament. — Za nas je 14 miljonov premalo. Na vrsto pridejo zahteve železničarjev in glasovalo se bode o vsaki zahtevi posebej. Naleteli bomo gotovo na odpor in takrat bomo naše gospode, ki na shodih govore za delavce, demaskirali. To smo jim že povedali. Rekli so. da bodo glasovali za nas. ,e bodo nacijonalne organizacije potom svojih poslRncev v državnem zboru glasovale za naše zahteve, pa bomo zadovoljni. Mi nimamo ničesar proti temu. Toda, ne bodimo preveliki optimisti. Mi vemo že v naprej, da bodo glasovali tako, kakor bo hotela vlada. Nacijonalne organizacije so zagrmele v svet, potem ko so vložile nebroj zahtev,, da bodo začeli železničarji štrajkati 1. oktobra. Prvi oktober je prešel, a zgodilo se ni ničesar. Zakaj? Ker mi nismo še hoteli začeti. Mislili so si, da bomo mi pričeli z odporom 5. oktobra, in preložili so grožnjo do tega dne. Kaj se je zgodilo? Zopet nič. Ker mi nismo tega dne pričeti, tudi oni niso hoteli. Zato pa so rekli, da bodo zagrmeli 15. tega mesca. Jaz sem prepričan, da se tudi tega dne ne bo zgodilo ničesar. Dali so torej že trikrat »ultimatum«! Vsled tega v njih resnost nikdo več ne veruje. Mi nismo dali nobenega ultimatuma in ga tudi ne damo. Tako ne bo nikdo vedel, kedaj mi pričnemo. Naši zaupniki bodo pač pravočasno zvedeli, kedaj se prične in takrat bo šel naš ultimatum po telefonu in telegrafu. Sestal se bo poprej še ožji odbor delegatov vseh kategorij, ki bo na seji proučil končno stališče vlade, to je, kaj je mogoče od vlade dobiti. Mi moramo seveda počakati, da se stvar v parlamentu razpravlja in da vidimo, kak konec bo tam vzela, ^e se bo pa stvar hotelo zavlačevati, bomo pa govorili drugače. Toda, sodrugi! Jaz sem uvorjen, kakor ste menda tudi vi, da vseh 69 miljanov kron nam vlada mirnim potom ne-bode v naročje položila. (Hrup: moramo jih dobiti!) V prvi vrsti dovolite, da smo si med seboj na jasnem. Premislimo, da je vlada študirala mnogo let, preduo je spravila 33 miljonov kron za svoje uslužbence in če si je vlada sedaj tako daleč pomagala, da bode dala teh 33 miljonov kron in to še celo proti junktimu, potem moramo reči, da ne bi bilo trezno, če bi rekli, da moramo dobiti vseh 69 miljonov. Sicer pa nam ni treba tukaj glihati. Gli-hali bodo v parlamentu drugi. Mi ne smemo biti preroki. Mi vemo, kaj smo predložili in kaj zahtevamo za vsako kategorijo posebej. Za vse nam vlada ponuja le 14 miljonov kron in sedaj moramo gledati, kako bodo vlada proti nam nastopila. Konferenca na Dunaju je ostala pri tem, kar smo zahtevali«. Sodrug Kopač je nadalje, zakljuCivši svoj referat, apeliral na solidarnost železničarjev. Za sodrugom Kopačem je govoril še sodr. Regent, nakar je sodr. Kopač ponovil cel referat v nemškem jeziku. Ker se ni nikdo več priglasil k besedi, je predsednik sodr. Mihevc zaključil shod. Vršijo se sledeči shodi 5 Gorica II. Dne 3. novembra 1911 zvečer se vrši v društvenem lokalu „Tirolerwirt“, ul. Čampo Santo 43 redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni vdeležbi vabi Odbor. Kavarna UNIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —— - in časnikov v vseh jezikih. — 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajno v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne iu bolniške blagajne južne železnice. Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-lezničar“. ••••••••••••••••• Izdajatelj in odgovorni urednik Jo.sip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.