GEOGRAFSKI OBZORNIK VAROVANJE IN RAZVOJ V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU: HARMONIJA ALI ALTERNATIVA? M a r t i n Šo lar in Tea L u k a n K l a v ž e r UDK 712.23(497.4); UDK 502.4(234.323.6) VAROVANJE IN RAZVOJ V TRIGLAVSKEM NARO- DNEM PARKU: HARMONIJA ALI ALTERNATIVA? Martin Šolar, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija, Tea Lukan Klavžer, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Vedno znova se postavlja vprašanje, katera je prava pot, da so najdragocenejši predeli narave še dovolj zavarovani in da je ob tem čim manj prizadet njihov razvoj. V članku pred- stavljamo edini slovenski narodni park v povezavi s pomemb- nejšimi gospodarskimi dejavnostmi. Varstvo in razvojne možnosti v njem opredeljuje obstoječa zakonodaja in postop- no uveljavljanje mednarodnih varstvenih kategorij. UDC 712.23(497.4); UDC 502.4(234.323.6) PROTECTION AND DEVELOPMENT IN TRIGLAV NA- TIONAL PARK: HARMONY OR ALTERNATIVE? Martin Solar, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenia, Tea Lukan Klavžer, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenia There has always been the question raised as which is the right way that most precious parts of nature are protected enough and development affected as little as possible. The only Slovene natural park is presented in connection with so- me major economic activities. Protection and development possibilities in it are determined by the existing regulation and gradual enforcement of international protection categories. V zgodovini sta se verjetno vedno pojavljala dva osnovna motiva, zaradi katerih je človek želel zava- rovati posamezne dele narave: izjemnost neke po- krajine ali njenega dela in ogroženost zaradi člove- kovih posegov. Tako je skupni osnovni cilj zavarova- nih predelov po vsem svetu v prvi vrsti varovanje na- rave, ponekod pa tudi ohranitev izjemnih kulturnih vrednot vsenarodnega in mednarodnega pomena. Če gre za delno poseljene predele, pa tudi zagotav- ljanje ustreznih možnosti za razvoj naselij in preži- vetje tamkajšnjega prebivalstva. Triglavski narodn i pa rk spada med najsta- rejše narodne parke v Alpah. Prvi, žal neuresničeni predlog o parku, ki ga je zagovarjal prof. Albin Be- lar, sega v leto 1908. Leta 1924 je bilo za dvajset let zakupljeno ozemlje Doline Triglavskih jezer s po- vršino 1600 ha kot »Alpski varstveni park«. Razme- re tedaj niso omogočale trajnega zavarovanja. Po dolgoletnem prizadevanju je bil leta 1961 sprejet Od- lok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglav- ski narodni park«. Zavarovanje je bilo trajno in je obsegalo 2000 ha. Rezultat prizadevanja naslednjih dveh desetletij je bil narodni park v današnjem ob- segu, z razširjenimi nalogami in cilji. Obstaja od le- ta 1981, ko je bil sprejet Zakon o Triglavskem na- rodnem parku. Njegove meje se precej ujemajo z ob- močjem Julijskih Alp v Sloveniji. Leži na severozaho- du Slovenije, ob meji z Italijo in blizu meje z Avstri- jo. Najvišja točka je vrh Triglava (2864 m), po ka- terem je park dobil ime, najnižja pa v Tolminskih kori- tih (1 80 m). Celotna površina meri 83.807 ha, od te- ga osrednje območje 55.332 ha in robno 28.475 ha. Za zavarovanje in ohranjanje celovitosti in pestro- sti narave ter zagotavljanje sonaravnega človekove- ga izrabljanja naravnih dobrin skrbi v svetovnem me- rilu Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), neodvisna organizacija, ki deluje pod okri- ljem OZN (UNESCO) in združuje suverene države, vladne agencije in nevladne organizacije. V njenem okviru deluje več komisij, med njimi tudi Komisi- ja za narodne parke in zavarovana območja (CNNPA), ki je določila varstvene kategorije zava- rovanih območij, s katerimi opredeljuje definicijo in cilje upravljanja na zavarovanih območjih: • I. kategorija: strogi naravni rezervat, območje div- jine, • II. kategorija: narodni park, • III. kategorija: naravni spomenik, • IV. kategorija: območje zavarovanih vrst in habi- tatov, • V. kategorija: zavarovana (kulturna) pokrajina - naravni parki, • VI. kategorija: rezervati naravnih virov. Razmere v Triglavskem narodnem parku trenut- no le deloma ustrezajo standardom IUCN za zava- rovana območja. Predlog Strategije uveljavljanja in uresničevanja varstvenih kategorij IUCN predstavlja možnosti in obveznosti postopnega prilagajanja in usklajevanja varstva in razvoja Triglavskega narod- nega parka z mednarodno priznanim standardom 4 iL •i GEOGRAFSKI OBZORNIK za narodne parke, kar ¡e pogoj za mednarodno (UNESCO) verifikacijo edinega narodnega parka v Sloveniji. Cilji prihodnje ureditve na celotnem ob- močju parka so: • II. kategorija IUCN: narodni park in • V. kategorija IUCN: zavarovana kulturna po- krajina. Glavni cilji urejanja na območju druge katego- rije so: varstvo, vzgoja in izobraževanje, raziskova- nje, doživljanje in rekreacija. Upravljanje območja je odvisno od izločitve gospodarskih dejavnosti, kot so lov in ribolov, gozdarstvo, kmetijstvo, vodno gos- podarstvo, tržne oblike športno-rekreacijskih dejav- nosti in tekmovanj. V peti kategoriji pa so ukrepi za varstvo in razvoj usmerjeni k vzdrževanju in negi kul- turne pokrajine ter k spodbujanju tradicionalnih de- javnosti, ki ohranjajo značilno identiteto in zagotav- ljajo trajnost naravnih dobrin. Varovanje narave mora biti na območjih zava- rovane narave prednostna naloga. V praksi pa je ne- malokrat v nasprotju z razvojem gospodarskih de- javnosti, ki so v srednjeevropskem alpskem prosto- ru vendarle tudi na teh območjih; nekatere imajo dol- go tradicijo in velik pomen za krajevno prebivalstvo. Ob vprašanju varstva in razvoja v narodnem parku ter iskanju harmonije ali alternative se ne moremo izogniti kratkemu pregledu razmer v različnih gos- podarskih dejavnostih. Vodno gospodarstvo. Kamninska osnova parka je pretežno iz triasnih apnencev. Številne vod- ne povezave so zaradi skritosti pretakanja pod ze- meljskim površjem še nepoznane. Površinska razvod- ja niso skladna s podzemskimi. V parku izvirata So- ča na zahodu in Sava na jugu kot Sava Bohinjka ozi- roma severu in vzhodu kot Sava Dolinka. Hidrološ- ka meja med njima zarisuje razvodnico med Jadran- skim in Črnim morjem. Ti dve glavni vodni žili zdru- žujeta številne hudournike s pobočij. Zakon o Triglavskem narodnem parku in podza- konski akti, veljavni za območje narodnega parka, se dotikajo upravljanja voda v več točkah. Prepove- dujejo izvajanje posegov v vodotoke in vodna zem- ljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, raz- poreditev voda oziroma se spreminjajo naravne raz- Slika 1: Z melisa zapolnjena krnica, kotanja, ki jo plezalci zaradi oblike imenujejo »Amfiteater«. Leži med ostenji Široke peči [2497 m) v ospredju, Dovškega križa [2542 mj na desni strani in Skrnatarice [2448 m) v ozadju, nad katero se vidi del doline Vrat. [Foto: M. Šolar.) 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK mere na vodnih in priobrežnih zemljiščih. Izjeme so oskrba s pitno vodo, oskrba z vodno energijo manj- ših območij v parku oziroma v njegovi neposredni bližini, ukrepi za omejevanje erozijskih procesov ter zavarovanja proti zemeljskim plazovom, snežnim pla- zovom ter poplavam. Se strožji je režim za osred- nje parkovno območje, kjer so vodnogospodarski po- segi dovoljeni le na hujših erozijskih žariščih in v hu- dourniških koritih. Za posege na manj poseljenih ob- močjih, ki spreminjajo kamninske, reliefne, vodne in vegetacijske razmere Prostorski ureditveni pogoji pred- videvajo celo predhodno izdelavo pokrajinskoeko- loške presoje. Določajo tudi načine in vrsto dovolje- nega gradiva pri ureditvi vodotokov in utrditvi bre- žin. Dopustno je predvsem naravno gradivo, brez vid- nih betonskih površin. Obvodno rastje je treba ohra- njati. Posamezni vodotoki so še posebej zavarovani kot objekti hidrološke naravne dediščine. V teh prime- rih je določen poseben varstveni režim. Navedena so le osnovna določila, ki jih predpisu- je zakonodaja za vodnogospodarske posege v na- rodnem parku. Pristojna vodnogospodarska podjet- ja in Podjetje za urejanje hudournikov si prizadeva- jo v prvi vrsti zavarovati površine in objekte pred de- lovanjem hudournikov, erozije in plazov ter odprav- ljati posledice. Zadnja leta posegov ni bilo veliko in so se nanašali predvsem na stabilizacijo hujših ero- zijskih žarišč (na primer gradnja talnih pragov v Ko- ritnici pri hidroelektrarni, utrditev brežin Velike Pišni- ce zaradi varovanja pašnih površin). Zal pa je v naravi precej starih vodnogospodar- skih objektov, za katere ne bi mogli reči, da so gra- jeni sonaravno. Uporabljene so na primer betonske utrditve, na krajših odsekih nekaterih vodotokov so z grobo ureditvijo brežin in dna izrinili zarast iz pre- točnega profila in podobno. Taki odseki vodotokov bi bili potrebni premišljene renaturacije. Problemi so se pojavljali tudi pri načrtovanju izrabe vodne ener- gije. Konec osemdesetih let in v začetku devetdese- tih se je pokazalo zanimanje številnih vlagateljev za postavitev malih hidroelektrarn. Zadnji večji spor je bila gradnja hidroelektrarne na Krajcarici, levem pri- toku Soče. In ne nazadnje, t. i. krajinskoekološke pre- soje, ki naj bi bile izdelane pred posegi, so žal bolj teorija kot praksa. Slika 2: Pogled na Triglavsko pogorje s planine Mežakle med Malim vrhom /1388 m) in Jerebikovcem (1593 m). Na levi strani je Rjavina ¡2532 mj, na sredini Triglav (2864 mJ in na desni strani Cmir (2393 m). (Foto: M. Šolar.] 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Grbinasti travniki in pašniki so značilna prvina alpskih pokrajin. Trava prerašča neenakomerno korodirano morensko gradivo, pokrito z različno debelo prstjo. Na sliki so grbinasti travniki na planini Uskovnici nad Bohinjem. (Foto: T. L. Klavžer.j V pripravi je izdelava podrobne strokovne pod- lage za kategorizacijo vodotokov po naravovarstve- nem pomenu, pri kateri naj bi v nekaj naslednjih le- tih uvrstili reke parka glede na ohranjenost v štiri os- novne razrede in tri medrazrede. Cilj vrednotenja je ugotoviti trenutno stanje voda in določitev smernic služ- bam, ki posegajo vanje. Kmetijstvo. V Triglavskem narodnem parku je 10.255 ha kmetijskih zemljišč, od tega v osrednjem delu 5909 ha in v robnem 4346 ha. Razporejena so v pet razredov: od travnikov in njiv v dolinah do vi- sokogorskih pašnikov. S kmetijstvom se ukvarjajo pre- bivalci narodnega parka in tudi drugi, ki so lastniki kmetijskih zemljišč oziroma imajo kmetijska zemljiš- ča v najemu. Največ je živinoreje, predvsem govedo- reje in ovčereje, s poudarkom na pridobivanju mleka. Poljedelstva in sadjarstva je malo, večinoma le za last- no, domačo uporabo. Kot dopolnilna dejavnost na kmetijah se korakoma uveljavlja kmečki turizem. Kmetijstvo še ni dovolj naravnano na sonaravno gospodarjenje, redki so poskusi ekološko neoporeč- ne kmetijske pridelave, vse preveč je intenzivnega gnojenja z umetnimi gnojili in melioracij kmetijskih zemljišč, s katerimi se nesprejemljivo posega v pro- stor zavarovanega območja. Hkrati pa zaradi dejan- sko težjega dela vse več ljudi opušča ročno košnjo in vzdrževanje travnikov, košenic. Na območju Tri- glavskega narodnega parka se srečujemo z velikim problemom neurejene in divje paše. Na območju pete varstvene kategorije IUCN, v za- varovani pokrajini, ima kmetijstvo svoje mesto. Gre za ekstenzivne živinorejske in poljedelske oblike, ki temeljijo na pridelavi pristnih in kakovostnih proizvo- dov ter bioproizvodov, ki bi morali imeti zaščitno znamko proizvoda Triglavskega narodnega par- ka. Kmečki turizem naj bi postal ena osnovnih do- polnilnih dejavnosti kmečkih gospodinjstev. Država pa bo morala poskrbeti za subvencije in nepo- sredna plačila za več in drugačno delo. Zavedamo se, da je treba ljudi spodbujati in obdržati na tej zemlji, saj le njihovo delo lahko prispeva k vzdrže- vanju kulturne pokrajine in ohranitvi tipičnih kultur- nih krajin. Gozdarstvo. Gozdovi imajo v parku poseben pomen. Vseh je 56.337 hektarjev, to je 67% povr- šine parka, od tega je 9950 ha v borbeni coni alp- skih grmišč in 10.802 ha zaraslih kmetijskih površin. Trajno varovalnih gozdov je v parku skupaj 8243 ha, izločenih pa je tudi 9 gozdnih rezervatov s skupno površino 1014 ha. Lastniška sestava gozdov se z vračanjem gozdov močno nagiba v prid zasebnih gozdov. Spoštovanje parkovne zakonodaje in pred- vsem novega, varstvu narave naklonjenega Zakona o gozdovih, ki predpisuje sonaravno gospodarjenje in zagotavlja trajnost in ohranjanje gozdov, je osno- va za gospodarjenje z gozdovi. Gozdnogospodar- sko načrtovanje za narodni park izvaja Zavod za goz- dove Slovenije. Neskladnosti med varstvom narave in gozdars- tvom so bile bolj izrazite v osemdesetih letih, ko so takratna gozdna gospodarstva v hitenju za kubiki in za več gozdnih prometnic povzročala škodo v goz- dovih. Z novo organiziranostjo v gozdarstvu (Zavod za gozdove) je nesoglasij bistveno manj, žal pa se še pojavljajo anomalije, predvsem pri sečnji in spra- vilu, kjer zasebniki in njihovi izvajalci dela vidijo v goz- du le hiter zaslužek. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Gozdovi so trajna naravna dobrina, s katero je treba sonaravno gospodariti in tako prispevati k nji- hovi ohranitvi. Gozdovi parka imajo ob lesnopro- izvodni in varovalni vlogi poudarjeno tudi krajinsko, hidrološko, podnebno, zootopsko, izobraževalno, re- kreacijsko in estetsko funkcijo. Prav te morajo biti v za- varovanem območju narodnega parka pomembnej- še. Gozdovi na območju predvidene druge varstve- ne kategorije IUCN morajo biti zakonsko opredelje- ni kot gozdovi s posebnim namenom, predvsem va- rovalni in rezervatni, predvideni ukrepi pa skrčeni na kar najmanjše nujne posege za vzdrževanje narav- nega ravnotežja. Promet. Park je prometno zelo odprt, še zlasti na obrobju, koder vanj posegajo številne regional- ne ceste, ki se zaradi reliefnih razmer slepo konču- jejo v zatrepih alpskih dolin. V samem jedru parka so namreč visokogorski grebeni z nad 2000 m viso- kimi vrhovi Julijskih Alp. Prek parka poteka le ena cest- na povezava med savskim in soškim porečjem, to je cesta iz Kranjske Gore prek prelaza Vršič v dolino Trente. Cesta je prevozna le poleti, vendar je tedaj preobremenjena. Naslednja pomembna prometnica vodi po dolini Bohinja vse do izvira Save Bohinjke. Obe navedeni cesti povezujeta tudi polovico nase- lij v parku s središči zunaj parkovnih meja. Prav ta- ko so preobremenjene ceste na Pokljuko, v dolino Vrat in Tamar, po dolini Radovne, prelaz Predel in cesta, ki vodi na Mangartsko sedlo in je najviše potekajo- ča slovenska cesta (2052 m nadmorske višine). Osrednji vzrok za prometne »zamaške«, ki so naj- bolj pogosti in prostorsko obremenjujoči poleti, na primer na vrhu prelaza Vršič, v dolini reke Soče ali v bližini Bohinjskega jezera, je turizem. Obstajajo ocene obremenitev posameznih prometnic in neka- tera štetja. Najbolj zaskrbljujoče je ob poletnih kon- cih tedna. Zal se zakoni o gradnji prometnic in urejanju pro- meta še ne prilagajajo naravovarstvenim interesom in ne predvidevajo različnih načinov urejanja na za- varovanih območjih. Naravi prijaznejše rešitve so le plod dogovorov in razumevanja ob rekonstrukci- ji cest (na primer ožje asfaltirano vozišče od norma- tivov za regionalne ceste v dolini Radovne, lesene Slika 4: V Posočju so številne opuščene planine. Ena od redkih, ki jo trenutno obnavljamo in oživljamo, je tudi Planina za skalo nad Vrsnikom. Na sliki je v ozadju Kaluder (1980 m), ki se dviga v grebenu med dolinama Lepene in Vrsnika. (Foto: T. L. Klavžer.j 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK odbojne ograje ob cesti v Trenti), niso pa zakonsko določene. Spopadamo se tudi z reševanjem mirujočega pro- meta, parkirišč. Dogovarjamo se s krajevnimi upra- vami. Naravovarstveni interes je umik prometa, se- veda skupaj s parkirišči, iz nenaseljenih alpskih do- lin, bližine Bohinjskega jezera, z rečnih brežin, ob- čutljivih območij, naravnih znamenitosti. Omenjeni predeli naj bi bili dostopni z javnimi prevoznimi sred- stvi ali v nekaterih primerih zgolj peš. Doslej so bili doseženi majhni uspehi, na primer omejitev števila parkirnih prostorov v bližini bregov Bohinjskega je- zera ali na vršiškem prelazu. Letošnje poletje je bi- la uvedena tudi redna avtobusna povezava med Bov- cem in Kranjsko Goro. Negativni učinki prometno preobremenjenih cest niso le prometni infarkti in vsepovsod parkirana vozila, ampak tudi hrup, onesnaženje zraka in tal, kupi od- padkov, grozeča nevarnost izlitja naftnih derivatov, ne- nazadnje pa je ogrožena tudi varnost obiskovalcev. Turizem, obisk in rekreaci ja so med seboj zelo povezani in vsakdanji pojav tudi v Triglavskem narodnem parku. Vplivi turizma, povezani s prostor- skimi posegi in prometom v parku, so posebej pred- stavljeni pri opisu prostorskih posegov in prometa, zato na tem mestu posvečamo pozornost predvsem obisku oziroma športno-rekreacijskim dejavnostim v parku. Dejavnost turizma ločimo na gospodarsko (pro- fitno) in individualno; tu mislimo predvsem na šport- no-rekreacijske dejavnosti, čeprav je tudi tu vse več tržnosti. Turistično dejavnost, bodisi komercialno ali individualno rekreacijsko, zasledimo povsod v par- ku. Oblegane so gore, gozdovi, jezera in vodotoki. V Alpah živi 1 1 milijonov ljudi, obišče pa jih kar več kot 100 milijonov na leto. Razvoj tehnike, grad- nja cest, žičnic, hotelov, predvsem pa pomen proste- ga časa v današnji družbi so omogočili množične in zelo raznolike dejavnosti ljudi v naravi. Zaveda- ti se moramo, da je narava v alpskem svetu še po- sebej občutljiva in ranljiva. V tem prispevku bi radi opozorili predvsem na razmah športno-rekreacijskih dejavnosti, ki poteka- jo na območju parka v vodi, na kopnem in v zraku. Slika 5: Na sliki sta slikovita Loška stena in visokogorska vasica Strmec na Predelu z značilnimi alpskimi hišami. Naselje stoji ob pomembni cestni povezavi med dolino Loške Koritnice na jugu in italijansko Rabeljsko oziroma Jezersko dolino na severu. (Foto: T. L. Klavžer.) 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Športno-rekreacijske dejavnosti delimo na t. i. klasič- ne in nove alternativne. Osnova za drugo delitev je vezana na območje aktivnosti. Tako imamo vodne, zračne in športno-rekreacijske dejavnosti, ki se izvaja- jo na tleh. Med klasične štejemo izletništvo, nabiral- ništvo, planinstvo, alpinizem, smučanje, turno smu- čanje in kajakaštvo. Nove, alternativne dejavnosti pa so športno plezanje, gorsko kolesarjenje, vožnja s te- renskimi motornimi vozili, pasja vprega, rafting, ka- njoning in letenje z jadralnimi padali in zmaji. V zadnjih letih v parku srečujemo vse prej naštete oblike športno-rekreacijske dejavnosti. Lahko govo- rimo tudi o turizmu, ki se ukvarja z njimi. Vse več je namreč takih, ki so zasnovane na turistični ponudbi in trženju, kar nemalokrat povzroči okoljevarstvene probleme. Tudi rekreacijska dejavnost je v gozdu eko- loško škodljiva, in to predvsem takrat, ko je preseže- na nosilna zmogljivost nekega ekosistema. Zaradi ure- janja infrastrukture za potrebe prostočasnih dejavno- sti (počivališča, tekaške proge, vstopne in vzletne ram- pe, vstopna mesta za kajak in rafting ter podobno) so posegi v prostor večinoma izsiljeni, nedovoljeni in tudi sicer neprimerni za naravno okolje v gozdu. Pri osnovni vlogi varovanja narave, ki jo imamo v Triglavskem narodnem parku, se vsak dan sreču- jemo s turistično in rekreacijsko dejavnostjo ter žal tudi s konflikti zaradi turizma. Varovanje narave mo- ra imeti v zavarovanem območju absolutno prednost. Zaradi nepriljubljenosti izdajanja vnaprejšnjih pre- povedi in omejitev želimo za nekatere prostočasne dejavnosti, povezane s turizmom, izdelati strokovne podlage. Po njih želimo prostorsko in časovno opre- deliti in uravnavati športno-rekreacijske dejavnosti. Slika 6: Kolesarji so vse pogostejši obiskovalci Triglavskega narodnega parka. Na sliki so rekreativci z gorskimi kolesi na skrivnostnih poteh sredi obsežnih iglastih gozdov na Pokljuki, ki sodijo med najlepše smrekove gozdove v Evropi. (Foto: M. Solar.j Vhodov za izdelavo strokovnih podlag je več, pred- vsem pa bomo izhajali iz obstoječih in predlaganih varstvenih kategorij, iz funkcije oziroma namembno- sti gozdov, kategorije vodotokov in nazadnje zani- manja za turizem in njegove potrebe. Obstoječa za- konodaja, predvsem parkovna, je zastarela in nedo- delana prav pri urejanju prostočasnih dejavnosti. Mno- ge zvrsti so se razvile v zadnjih letih in zakon jih se- veda ne obravnava. Zaradi tekoče problematike smo nekatere strokovne podlage že pripravili, zakonodaj- na telesa pa so sprejela akte, ki urejajo te dejavno- sti. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo Uredbo o prepovedi nabiranja samoniklih gliv, Mi- nistrstvo za okolje in prostor Uredbo o prepovedi vož- nje z vozili v naravnem okolju, pripravljene pa so že tudi strokovne osnove za rekreacijsko in turistično ra- bo vodotokov. V smernicah IUCN je zapisano, da mora biti re- kreacija na zavarovanih območjih povsem podreje- na varstvu narave. Rekreacija v narodnih parkih se mora razvijati v smislu doživljanja in izobraževanja v naravi. Motorna sredstva niso dovoljena, zgolj te- lesno in tekmovalno izživljanje in množičnost pa pri- našata v prostor negativne posledice. Triglavski narodni park je kot edini slovenski na- rodni park posebna dragocenost. Njegove naloge so varstvo narave, vzgoja in izobraževanje, razisko- vanje ter opremljanje in urejanje parka za obisk in s tem povezano usmerjanje obiskovalcev. Prav to zad- nje, usmerjanje obiska, je seveda lahko predmet sa- mostojnega prispevka. Na tem mestu želimo pove- dati, da je usmerjanje obiskovalcev narodnega par- ka dolgoročno tista prava rešitev, ki mora zagotav- ljati ustrezno rabo prostora v turizmu. Opredelitev in uravnavanje dejavnosti naj omogoči sožitje med va- rovanjem narave in obiskovalci, za katere si želimo, da bi v Triglavski narodni park prihajali doživljat na- ravo in zadovoljevat svoje vzgojno-izobraževalne, duhovne in rekreacijske potrebe. Osnovno vodilo pri razvojni strategiji turizma za Triglavski narodni park je, da se mora večina turi- stične dejavnosti z vso infrastrukturo vred ustaviti na obrobju parka. Hoteli in druge turistične prenočitve- ne zmogljivosti naj bodo zgoščeni ob meji parka, tu se mora ustaviti večina prometa. Iz centrov na obrobju se obiskovalci pomikajo tudi v osrčje par- ka, vendar z uporabo javnih prevoznih sredstev. Vr- sta, cilj in način obiska pa morajo biti usmerjeni, vo- deni in tako še vedno privlačni za obiskovalca ter pogojno dopustni tudi z naravovarstvenega stališča. 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Urejanje prostora v Triglavskem narodnem par- ku ¡e rezultat neusklajenega uveljavljanja različnih interesov. Znotraj meja narodnega parka je 25 na- selij, od teh sta 2 na osrednjem območju, kjer pre- biva približno 2200 ljudi. Številna med njimi se praz- nijo. V to skupino sodijo prav vsa v porečju Soče. Na primer v Bavšici danes ne živi niti desetina pre- bivalstva glede na leto 1948. V istem obdobju se je razpolovilo število stalno živečih tudi v večjih nase- ljih zahodnega dela parka. Pogled na starostno se- stavo je ponekod naravnost grozljiv. V savskem po- rečju je gibanje števila prebivalcev v naseljih bolj umir- jeno, ponekod celo v porastu. Vsem naseljem pa je skupno počasno izgubljanje identitete in tipoloških posebnosti zaradi nasilnega vnašanja neznačilnih ar- hitekturnih prvin. Bolj kot z morebitno gradnjo ali predelavo sta- novanjskih objektov, namenjenih stalnemu bivanju, so problem počitniške hiše. V nekaterih primerih so novozgrajene počitniške hiše in stari objekti, spreme- njeni vanje, največje razvrednotenje kulturne pokra- jine narodnega parka, žal tudi v osrednjem območ- ju in na planinah. Kulturna pokrajina se spreminja tudi z opuščanjem obdelovanja kmetijskih površin na eni strani in z ne- primernimi oblikami intenziviranja na drugi (na pri- mer izravnavanje grbinastih travnikov, pretirana uporaba umetnih gnojil). Kulturno pokrajino siroma- ši tudi zaraščanje opuščenih pašnih planin. Zakon o Triglavskem narodnem parku in podza- konski akti, ki veljajo za območje narodnega parka, se v številnih členih nanašajo na usmerjanje posegov v prostor. Navedeni so le poglavitni. Na robnem in osrednjem območju parka je prepovedana gradnja počitniških hiš. Izkoriščanje peskokopov in kamno- lomov ter lociranje odlagališč odpadkov pa je po- gojno dovoljeno za potrebe domačinov. Na osred- njem območju je prepovedano spreminjati oblikova- nost površja z zemeljskimi deli, graditi nove gostin- skoturistične objekte s prenočitvenimi zmogljivostmi, razen planinskih postojank, graditi smučarske pro- ge in žičniške naprave, nadzemne energetske in ko- munikacijske vode. Nekatere naravne znamenitosti in objekti kultur- ne dediščine so zavarovani s posebnimi odloki, ven- dar številni še niso ustrezno pravno varovani. Zakonodaja je nemalokrat premalo dorečena. Ni ustreznega nadzora in možnosti kaznovanja spremi- njanja namembnosti nekdaj kmetijskih gospodarskih objektov (senikov, stanov, hlevov in podobno) v se- kundarna bivališča. S funkcijo se seveda spreminja tudi značilnost objektov: seniki dobivajo vodo, elek- trično energijo, asfaltirane dostope, dimnike, balko- ne, satelitske krožnike, antene itd. Uprava narodnega parka po svojih močeh posku- ša svetovati pri arhitekturnem oblikovanju novogra- denj in pri adaptacijah ter pridobivati sredstva za ob- novo kulturnih, predvsem etnoloških spomenikov, kljub skromno odmerjenemu denarju v državnem pro- računu za te namene. Že nakaj let obnavljamo Po- carjevo domačijo v Zgornji Radovni, nadaljujemo pa tudi z obnovo planine Za skalo. Lokalne upravne eno- te spodbujamo, da bi dajale več pozornosti ohranja- nju značilne stavbne dediščine, da se arhitekturno izročilo ne bi tako hitro in korenito izgubljalo. Naravovarstvenih in upravljavci zavarovanih območij v Alpah smo spoznali, da je varstvo nara- ve v tem prostoru povsem drugačno kot konzervaci- ja v velikih narodnih parkih, na primer v Severni Ame- riki ali Afriki. Naša naloga je upravljanje parkov za življenje. Prepletanje varstva narave in življenja s sonaravnim razvojem je stalnica, ki se ji ne more- mo izogniti. Zavarovana območja je treba razdeli- ti na varstvena območja, ki ustrezajo mednarodnim varstvenim kategorijam, in v njih dosledno slediti na- menom zavarovanja in ciljem upravljanja. Na skrom- nih površinah, ki so v Sloveniji posebej zavarovane, se lahko le učimo, kako tudi sicer živeti v sožitju z na- ravo in kulturno pokrajino. Varovanje narave in so- naravni razvoj pa sta za našo državo kapital za živ- ljenje v naslednjem tisočletju. Na osnovi izkušenj pri delu v naravovarstvu lah- ko zaključimo, da v naših razmerah pravzaprav ni možnosti za harmonijo ali alternativo med varstvom narave in kulturne pokrajine ter razvojem gospodar- skih dejavnosti. Dane zakonske možnosti, delovanje pravne države in veliko nevidnega dela z medsektor- skimi usklajevanji različnih interesov, kjer varstvo na- rave vendarle ostaja osnovno vodilo, pa vseeno lah- ko pripelje do rešitev, ki zagotavljajo tako varstvo in dopuščajo možnosti za trajnostni sonaravni razvoj. /. IUCN - CNPPA 1994: GuideHnes for Protected Area Management Categories. 2. Triglavski narodni park 1994: Varstveni koncept 2000. Strategija uveljavljanja in uresničevanja vars- tvenih kategorij IUCN. 3. Varstvo naravne in kulturne narodnem parku. Zbirka ve 1. Bled, 1992. nglavskem raziska-