DRŽAVNA POMOČ KMETIJSTVU NA  NORVEŠKEM
Poltitika pomoči in pospeže-vanija kmetijstva na Norveškem ima nekaj posebnih značilnosti, ki so nastale zaradi paložaja nor-veškega gos-podarstva v svetu in earadi položaja kmetijstva v njenem gospodarstvu. S kmetij-sko proi^vodn.jo, ki sodeluje v »kupnem letnem bruto produkiu Norveške z 8°/», se ukvarja sa-mo 2Q*h prebivalstva. Uvažati morajo velike količvne, 50 do 80 odstotkov skupne ka!orične vred-nostl potrošnje hrane v državi, Norveška pa ima razne težave pri uravnovešanju svoje plaiil-ne hilance. Uvoz nekaterib pri-delkov je še večgi od povprečja, kot na primer pri potrošnji kruš-nega žita, kaiterega uvažajo 90°/i>, krmilnih rastlin pa uvažajo 50 odstotkov. Zato si država priza-deva, da bi izbološala kmetijsko proizvodnjo in tako zmanjšala odvLsmost od uvoza, da bj zado-stiia domačim potrebara po mle-ku, surovem maslu, siru in jaj-cih, sadju in zelenjavi, in kar najbolj povečala p.roizvodn.jo iX~ ta in živinsfke fcrme. Čeprav od-pade 75"/» vrednosti kmetijske prolzvodsnge na živilske proizvo-
d«,vewiar država ne sili proiz-vodnjo na izvoz katerekoli pano-ge. Izvsžajo samo malo volne in morebitne sezonske preseike ne-katerih živilskih proizvodov.
Strukfurc posestev
Na Norveškem previaduijejo majhna in drobna gospodarstva. Neto dohodek od detovne ure kmetov s posestev od dveh do pet h&ktarov znaia samo 74°/o dohodkov, ki jih dosežejo go-spoda^rstva s 50 in več heltitari. Občutne razliike so tudi v učin-kovitosti dela v razaih področ-jih države zaradi raznovrstno-ati zemljepisnih in klimatičnih pogojev. Država posega v kme-tijstvo, ne samo da bi dosegla ve6jo neodvisnost od uv(>za kime-tijskih pridelkov, temveč da bi s sistemom vzdrževanja cen in raztumi subvencija^mii izboiišala življetiflske razmere malih po-sestaikov, kl v danaSnjih pogo-jih niso sposobni za življenije, niti ne zagotavljajo učinikovitej-šo zaposlitev deLovne sile.
Z »zakonom o zemljii, ki so ga sprejeli lami, so omogočili zdru-ževanje majhnih gosipodarstev. Država daje pomoč pri kupova-oju zerolje z namenom, da bi se drobna posestva povečala. S tem so podane tudi možnosti, da se prepreii delitev obstoieoih go-spodarstev m da se poveča nji-hova učinkovitost. Razen tega so poveiaU mrežo temetiijskih sve-tovalcev, tako da pride na vsa-ko občtno po eden, uvedli so pa tudi po vseh oteraj.ih posebno službo za upravljanje gospodar-stev.
S s-tstemom subvencije »1 drža-va prizadeva izbol.jšati krTieti']-sfko proizvo-dnjo predvsemiinalih kmetu). Razen sploSne subven-cije za nakup umetnih gnootl do-bivajo drobna gospodarslva še d»poilni'lne subvencije, ki naj b< spodbujale proizvodmjo žlvinske krme. Maghna posestva so fudl sicer usmerjena na živniinorejo. Država daje posebne subvencije v gorskih fcrajrh in fjordih za pTOizvodnijo mleika in k ramplrj a, ki ga uparabljatjo za kraio.
TržiSče kmetijskih pridelkovso uredili s pogodbo med vlado in kmetijskimi organizacijami na podlagi posebnega prorafuna, ki omogoča cenrtev stanja v kme-tijs-tvu in položaja kmetovalcev. S prometom s kmetijskimi pri-delfci se dejaasko ukvarjaoo za-druge. Za žito veija državni mo-nopol, cene 30 zajamčene, med-tem ko največji del prometa z drugimi pridelM opravliiaijo za-druge. Po zadrugah se proda 100 oditotkov mleka, 50 °/> mesa, ttkrog 45°/o jajc in 30 »/o sadja ln zeietijave. Cene mleka so v trgovini na drobno mafcsimalne, medtem ko c&ne za druge pri-delke svob^odno obliikujejo v okviru predpisov o ureditvi trži-šča.
Ves sistem pomoči kmetijstvu se tinansira predvsem z lastni-mi dohodiki. Na prodajo mleka, mesa, jajc, sadja, zelenjave in krzna je predpisao davek, ki se glblje od 0,5 do 2»/o taetove cene. Davke, ki jih dobijo od pm>daije posameznih prldelkov, uporabloaio za vzdrževanj« trd-
nih to določenih cen posameznih pridellcov. Razen tega pa država daje še posebno pomoč za bolj-So organizacijo trgovilnske mre-že in tržišča, za gradmjo bJadil-nikov za mlečne izde-like tn me-so, mlekam, klavnic, podjetij za spravljatije jajc, skladišč za krompir, sadje in zelenijavo, da bi tafco onemogočila sezoneke spremembe ceo in zagatovilabolj enakomerno preskrbo v vsem letu. V trgovini na drt>hno, se za prodajo žlvil plada 10«/« pro-meimega davka. Posameanl prl-deliki so zaščit&ni s carino, tak» da carinska politiika dopoto(}uo« notrandi sistem urejevan<Ja trži-šča kme.tijsikih pridelkov. Carin-s>ka zašfita se dviga do 80^*/» pri suhem svinjiskem mesu, prt svežera mesu znaša 28,9 °/o, pri siru 25%, pri jabo'*ih od 11,5 do 43»/», prl zeleajavi od 14^ do 26«/». 40,8«/» uvaza hrane ]e Vbe-ralizirano, meditem ko je uvoz konzerviiranega mesa, suravega maala, jaijc, svež&ga sadja lo ze-lenjave, konzerviranega sadja, posiišeine zelenjave In mesa koo-ttagentiran.
M.K.