V sredo in saboto izhaja in velja: Zn celo leto . 6 for. 20 kr. n pol leta . 3 „ 30 „ n četert leta . 1 „ 70 p i mesec . . — „ 60 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 60 kr. n pol leta . 3 „ 80 * n četcrt leta . 2 „ — „ it mesec . • — n 70 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskujc; veže pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (štempelj) z a 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. $t# g1?« V Celovcu v sredo 31. oktobra 1866. TCĆ&j II* Še enkrat naš program. A. Jz Kranja, Naj nam sl. vredništvo za zlo ne vzame, ako Se enkrat o naSem slovenskem politi-škem programu ktero povemo. Ta reč je važnejša, nego si morda kdo misli. Trdni politiški programi dajejo edini narodu samo-zaupnost, bivajo, mu v burnih časih varno priBtanišfc'iiM^pomnožujejo krepost njegovega delovanja. Primeri najnovejšo prusko politiko ! Nasproti pa negotovi programi vzrokujejo nezaupnost naroda do samega sebe, jemljejo dejanju krepost in hitrost ter ves vspeh termastej sreči in okolnostim prepuščajo. Žalosten izgled nam dajejo naši brati Hrvati. Saj z narodi ni drugači nego z posameznimi ljudmi; iž njih moralične kreposti ali slabosti izvirajo, kakor iz majhnega vrelca, vse njih sreče in nesreče. In ako na sedanje politiške razmere pogle-gamo, bogme ! nam je treba moralično prav dobro se okrepčati, treba nam složnim in trdnim stati, da o svojem času ne postanemo •grača svojim sosedom in pa brezvestnej politiki. Trdnega politiškega programa nam jo neobhodno, neogibljivo, krvavo treba! Kar vsi naši dosedanji rodoljubni programi zahtevajo, to je obseženo v malo besedah : Vsestrano blagostanje slovenskega naroda. Vsi hočemo, da bi naš narod postal izobražen, bogat, slaven in čislan. V teh mislih se slagamo vsi, samo potje so različni, po kterihjjbi to bilo doseči, in teh je do sedaj troje zazna-•»enovanih. Prvi politiški program našega narcda, Začrtan pred letom dni v Mariboru, meri na združenje vseh dežel, koder Slovenci stanujejo (razun Ogrskega in Benečanskega), veno, tako imenovavno notranj e - av-s t r i j a n s k o skupino. Po tem programu bi se imelo gledati na zedinjenje Kranjskega, Primorja, Koroškega in Štajerskega celega v eno skupino, ki bi obsegala tri različne narodnosti: Slovence, Nemce in Lahe, ki bi imela eno deželno vlado in en deželni zbor, oboje v Ljubljani. Ta program je prvi nasvetoval „Slovenec11, in kakor se iz lista 81. vidi, je „Slov.11 še sedaj teh misli. Toliko bi gotovo bilo pri tem programu doseženega, da bi vsi Slovenci pod eno upravo prišli. Drugi program, razodet v več dopisih „Slovenca11, nasvetuje narodno slovensko skupino, to je zedinjenje vseh Slovencev v eno deželo z enim deželnim zborom in eno vlado, kterej bi pripadalo celo Primorsko, celo Kranjsko in pa slovenski deli Koroškega in Štajerskega. Ta skupina bi torej bila skorej popolnoma slovenska. Gotovo bi se po tem programu Slovenci lože po narodno izobraževali in omikali nego po prejšnjem. Tretji program, v „Slovencu11 priobčen in tudi letos v Ljubljani zbranim rodoljubom priporočan, sega še za en korak dalje nego drugi, j;er hočo iz Hrvaškega in cele Slovenije eno deželo napraviti, tako imenovano jugoslovansko skupino, ki bi obsegala južno Štajersko , južno Koroško, Kranjsko, Primorje in celo trojedno kraljevino z Dalmacijo in Granico vred; o Srbih v Vojvodini ta program ne govori. Dobrota te velike skupine bi bila dvoja, prvič združenje Slovencev z brati Hrvati, in drugič močen jez proti Madjarom, Nemcem in Lahom. — To je kratek pregled dosedanjih politiških slovenskih programov. Vpraša se: Kterega se naj držimo, da svoj cilj dosežemo ? Pred vsem drugim moramo si pred oči postaviti, da Nemci, ki imajo sedaj našo osodo v rokah, nijednega teh programov prostovoljno ne bodo potrdili. Ako torej kdo pri kterem programu na to misli, kteri bo Nemcem bolj všeč, ta so po mojih mislih gotovo moti. V notranje-avstrijansko ali „ilirsko11 skupino ne bodo Nemci po tem, kar sedaj mislijo, nikdar stopiti voljni. Oni bodo sicer vedno na to merili, da si koroške in štajerske Slovence v starej sužnosti obdržč, ali za Kranjsko in Primorsko se več ne brigajo, ker je njih politika sedaj — vsa druga. Do sedaj so še namreč bili gospodovali celej Avstriji in so na podlagi nemškega bunda posebno našo Slovenijo za nekako svojo domeno ali državno posestvo imeli, ali odslej so jeli svojo lastno nevarnost spoznavati in se med seboj ože združevati za kake bodi mogoče zunanje eventu-alitete. Ausse-jski in Beški dogovori , mislim, so nam oči dovolj odprli. Torej menim, da s to skupino ni nič. Ali vzemimo, da bi se res kedaj osnovala. Kaj mislite, da bode tedaj za nas bolje ? Jaz mislim, da ne; ampak vse bi pri starem ostalo. Mi bi se z Nemci morda še huje boriti morali nego do sedaj, ker oni čisto kam drugam težijo nego mi, ker je njih politiški ideal, njih bodočnost vse drugej, nego naša. Ta zveza bi za naprej isto tako nenaravna bila, kakor do sedaj. Pustimo torej jalove misli raji koj pri priči nego kasneje, in nastopimo pod krilom avstrljanskega orla svojo pot, ker se to storiti mora, ako mislimo sploh kedaj kak svoj namen doseči. i a s e d rt i k. Govor pervosednika Zupana v seji kupčijske in obertnijske zbornice I?. septembra 1860. (Konec.) Gospoda moja, terdi se sploh, da je zgodovina učiteljica. Ta važni izrek se brez dvombe da tudi oberniti na kupčijstvo. Kdor ie le količkaj, gospoda moja, v angleško kupčijsko zgodovino pokukal, ta bo pač vedel, kako zelo važne in na vse strani Uspešne da so bile tedaj primerne hranilne siateme t. j. čolne obrane, ker le ž njih pomočjo bilo je mogoče, kupčijo na Angleškem tako visoko povzdigniti, kakor je zdaj. Vendar pa to tukaj samo omenjam in kislim, da me nihče ne bo napčno razumel ah cel6 menil, da hočem vedno škodljive Prepovedne postave braniti. Bog obvaruj! V načelu sem res za vse svoboščine; za take svoboščine pa, ki jih človek ne more Prenašati in ki mu, kakor se večkrat v Življenju dogodi, le škodujejo, za tako svoboščine nisem bil nikdar in tudi nikdar ne bom ter zdaj le prašam, kako se more n. Pr. desetletnemu fantalinu ravno taka svo- boda dovoliti, kakor 24 letnemu mladenču ? Tako pa tudi menim, da ste me dobro razumeli. — Jaz tudi mislim, da se ne motim, če terdim, da, kolikor bolj so nemške čolne zavezne deržave v blagostanju napredovale, toliko bolj je Avstrija obožala. Nemške čolne zavezne deržave, zlasti pa Prusija, imele so obilo glavnic ali kapitala iu bile izobražene na vse strani, mi pa smo reveži bodisi kar se tiče kapitala ali stručne omike. In pri tacih okoliščinah naj sc naša obertnija z neenakim orožjem vspešno bori !? Kako jc to mogoče ? Gospoda moja, kdor se s kom v boj poda, ta naj materijalno in duševno orožje svojega nasprotnika dobro prevdari in natanko pozna, sicer jo bo — staknil! In zdaj prašam zagovornike svobodno kupčije, kje v Avstriji je ves tisti blagoviti sad najti, ki so nam ga v nemški kupčijski pogodbi s tako lepimi besedami napovedovali? Kje je neki? Veliko, da, prav veliko, gospoda moja, bi se dalo o tem govoriti, ali jaz nočem dalje truditi s tem častite skupščine in pravim samo, da se moramo iz djanske skušnje v vsakem oziru veliko učiti, ne smemo se pa nikakor na limanice zvabiti dati zunanjim naukarjem, ki svobodno kupčijo čez vse zagovarjajo in priporočajo in ki vsi skupaj, kakor je nekdo prav rekel, niso v stanu z vsemi svojimi načeli 0 svobodni kupčiji toliko tisoč in tisoč naših lačnih de-lalcev nasititi! — Prav zel6 je želeti, da bi ravno slavne kupčijskezbornice v gospo-darstvenib zadevah perve kaj zdatnega sprožile. Živa in neogibljiva potreba je pa tudi, da se kupčijske zbornice popolnoma prestrojijo, da vendar enkrat nehajo biti začasne in da 3e jim tudi posvetovavna in sploh veča dolalnost odloči. Naš kupčijski okraj, gospoda moja, zdi se mi eden izmed najvažniših celega cesarstva. In zakaj ? Zato, ker smo prav blizo pristanišč in od zdaj za naprej pervi mejači Italijanom, kamor sc mora pred vsem kupčija naša oberniti. Ravno tako sem že pred več leti v tej zbornici tudi za to govoril, da se svobodna pristanišča odpravijo, kar je tudi eden naših najumniših obertnikov v deržavnem zboru nasvotoval bil. Beržkone se bode zdaj tudi pametna kupčijska pogodba z Italijo sklenila, vendar je tu treba velike previdnosti, ker je zdaj Italija nekako posestvo ali domena Francoske obertnije, in lahko se zgodi, da postane iz založišča neko ineddeželno zalo-žišče. Gospoda moja, neko posebno pomembo, v moraličnem kakor v političnem oziru, ima pomorska bitva pri Visu, ktere slavni dobitnik Tegethof je za častnega meščana našega glavnega mesta izvoljen. Mi se nadja-mo in tudi pričakujemo, da bodo za naprej Ali tudi Hrvatom bi se mi no smeli sedaj pridružiti, da bi se tudi mogli. Kaj Hrvati hočejo, kdo to veNjim samim manjka se bolj nego nam edinega programa. Ena njihova stranka — madjaronska — teži po vsej sili v Pesto, druga — samostalna — sama ne ve, kam. Dokler so hervaška politika — od pamtivcka žo nestalna — na nobeno stran trdno ne v leže, dotlej nam Slovencem ni mogoče njim se pridruževati. Hrvati bi morali se le sijajno pokazati, da so složni, da so zares Slovani po politiki, da hočejo nas prid. Tega pa Hrvati do sc-dej niso še pokazali, timveč je njih poslednji sabor ali zbor bil pravi kaos (zmešnjava) popolnoma navzkrižnih mnenj. Torej mi ne moremo na njih pomoč računiti, mi jih ne moremo in ne smemo v svoj politični kalkil ali račun jemati. Ali vzemimo kakor optimisti, da smo njim pridruženi. Kaj bi od tega imeli ? Jaz — odkrito reč — bi se bal za'pravo bratovsko ljubezen, za slogo, za bodočnost nas vseh. Ako Hrvati s svojimi po krvi in jeziku sorodnimi brati Srbi tako slabo jedinstvo imajo, kakega se je še le nam od njih nadjati ? Naj me Hrvati krivo ne razumijo; oni morajo prej med seboj složni in združeni, s Srbi prijazni, pravi slovanski, a ne madjarski ali ka-kovi koli drugačni politikarji biti, — ondaj jim mi srčno radi podamo bratovsko roko v vedno zavezo. Dotlej pa hočemo ž njimi samo simpatizovati, udati pa se jim še nikakor nočemo. Vsled teh razmišljenj se mora vsakemu realnemu pohtikarju belodano in jasno videti, da naša domača politika za naprej ne sme in tudi ne moro druga biti nego ex-clusivno slovenska. To pa če reči, da mi moramo, kar se naših domačih zadev tiče, z vsemi močmi in po vseh postavnih potih n a-rodno slovensko skupino dosegati. Vsa neslovenska pritiklina, izvzomši peščico Lahov in Kočevarjev, mora se po vsej mo-gočosti odstranivati, ker bi nas le motila v našem narodnem in izobrazivnem napredku. Mi združeni ne potrebujemo za naš prvi napredek drugega nego milega solnca ravno-pravnosti in rosice božjega blagoslova. Vse drugo je od n a s odvisno ; naša korist, naša sreča bo našega truda sad. Ne strašimo se tega dolgotrajnega prizadevanja za narodno, obiteljsko združenje! V povestnici narodov stoji zapisano: Narodom je treba z dolgim trudom in s potrpljivostjo boljšo srečo si prislužiti ! Zaupajmo pravičnosti vlade, kterej se bodo tudi enkrat oči našo avstrijsko pomorsko brodovje več veljave zadobilo in da se ne bode tako po-mačehinsko kakor do zdaj ž njim ravnalo ; zatorej zakličem junaškemu Tegethofu navdušeno : Slava ! Mi se tudi odkritoserčno nadjamo, da bode vendar enkrat prava, svobodna, narodna avstrijska politika sprevidela, da more le jadransko pa černo morjemoč in veličestvo Avstriji spet pridobiti. Da bi bila nesrečna avstrijska diplomacija bolj na Avstrijo, kakor pa na Nemčijo gledala, prepričala bi se bila že lahko davno, da so naravna pota za našo kupčijo in obertnijo. proti jutru in jugo — izhodu, in to tolikanj bolj, ker nam teče najlepša reka na svetu, Donava, iz poglavitnega mesta ce-sarovine v izhodnje kraje. Da, gospoda moja, kar se moramo v zapadu učiti, moramo si v izhoduv prid obračati. Staro pravilo „pro domo sua“ — za se najprej ! — je gotovo zel6 pomenljivo in verb tega še gotovo tudi prav lahko izpeljati, vendar pa nastopijo, gospoda moja, v človeškem in posebno še v deržavnem življenju taki časi, v kterih je vzajemno, skupno delovanje tako rekoč nekako životno vprašanje. In ravno v takem stanju se nahajamo zdaj tudi mi. Če se n. pr. v kaki vasi ogenj vname in vsak gospodar le okoli svoje hiše leta, da bi svoje blago in premoženje rešil, tedaj — 350 — odprle, da bo bolje hranila vselej zvesto Slovence; zaupajmo tudi duhu časa in pa mo-gočnej ideji narodnosti, ki je že dandanašnji čuda storila. „Krilna Slovenija11— te dve besedi naj bodete v vsako slovensko srce zapisani; one nas naj navdušujete h krepkemu, neutrudnemu delovanju! Edina Slovenija — to je prva pogodba, to je conditio sine qua non vsega našega napredka; daljna pridodnjost pa je v božjih rokah! A v,s (rija nsko cesars Lvo. IV« »in« «ju 27. oktobra. «-« (M i n i s t e r Beust. Cesarjevo potovanje. Zrinjsko v a svečanost in S t r o s s m a j o r. Praška „Politi k“ in drugi ne m š k i časopisi. Hasne r.) Pruska pa Saksonska ste tedaj vendar sklenile mir. Pa tudi nas bo beržkone nekaj doletelo. Cesar namreč smo so dolgo bali, bode se vendar le vresničilo ; poprejšnji saksonski minister pl. 11 e u s t prevzel bode pri nas ministerstvo cesarske hiše in zunanjih zadev. Ni še to sicer po uradniških časnikih razglašeno, pa vendar trdijo vsi drugi časniki, da jo cesar že včeraj v Pragi Beusta imenoval za svojega ministra. Mi tega nikakor še ne moremo verjeti; kajti prečudno bi bilo, da bi v enakopravnej Avstriji tako znani Velikone-mec minister postal, ki je, kakor časniki pravijo, za Avstrijo goli centralizem priporočal. Ako bi se pa vendar to zgodilo, mi Slovenci zmiraj ostanemo federalističnemu programu zvesti, dobro se spominjajo, da ministri pridejo in gredč, narodi pa ostanejo ! Žal bi nam tudi zelo bilo, če bi se yres-ničile besede pruske „Schtesischer Ztg“,ki je nedavno pisala to le: „Če bode Beust v Avstriji ravno tako delal, kakor na Saksonskem, srne ga Prusija že naprej vesela biti!“ — Misli vseh prebivalcev našo care-vino se gotovo zdaj obračajo na dežele češke korone, k ter o so tako srečne svojega kralja in gospoda v svojej sredi imeti. Je ti pa tudi to cesarsko potovanje res veličastno, inajestetično. Cesar se je podal sam v dežele, v kterih je ljuti sovražnik tako sirovo razsajal in ni druzega nič zapustil, kot grozovito moiivko — kolero. Cesar se je podal sam na pot, da bi tolažil in pomagal globoke rane celiti. Povsod, kamor koli je prišel, sprejeli so ga s tako odkritosrčnim veseljem in spoštovanjem, da se res vidi, da pogorijo gotovo vsi; misproti pa ko bi so bili vsi skupaj ognju v bran postavili, pogasili bi ga bili gotovo kmalo. To je sicer prav majhna ali živa podoba slepega egoizma ali sebičnosti, ki so ga v Avstriji od-gojili in nam tako v družbi s kukavno in slepo poddanostjo v resnici specifično avstrijsko uboštvo nakopali. Vlada naj torej za naprej ne posluša več tako imenovanih do-brcmislečih, ampak take možč, ki so v stanu brez samopridnosti in strahu vladi če tudi najbritkejšo resnico očitno povedati, take možč, pravim, ki imajo zares serce za cesarja in domovino, naj vlada za naprej posluša. Pervi in glavni pogoj za podlago mate-rijalnega razvoja pa je in ostane vodno prava, resnična politična svoboda, kajti vse dohaja iz politike. Ustavna svoboda in nji doslednja kupčijska politika je storila, da so obertnijske dežele dandanašnji to, kar so. Da bo tedaj srečno vse izteklo, mora se vsa deržavna mašina popolnoma z nova prenarediti. Pred vsem pa nam je treba popolnoma in zares svobodomiselnega narodnega m inis t e r s t va ! — Gospoda moja, naj so le vojske sem in tje potrebne, ali vendar ostane vedno res, da so gledč na gospodarstvo zmirej velika nesreča. V nekem oziru pa je tudi glede na gospodarstvo zadnja pruska vojska zelo češki narod zares ljubi svojega kralja kot svojega očeta in ga ne bode nikoli, tudi v največih stiskah in zadregah ne, zapustil. Cesar je pa tudi povsod se svojim prijaznim obnašanjem si srca vseh pričujočih pridobil in le en glas gre po celej deželi o njegovej velikej dobrotljivosti in prijaznosti. Na Moravskem v Brnu in Olomucu — bil je prav navdušeno sprejet in se^ pogovarjal sč spričujočimi; tako tudi na Bloškem. Povsod razdelil je imenitne darove, pa tudi mnogo redov in svetinj. Vso vendar pa je prekosil y sprejem Nj veličanstva v zlatcj Pragi; starodavno mesto sč svojimi sto stolpi obleklo se jo v praznično obleko, vsa društva in korporacije pričakovale so preljubega svojega kralja v kolodvoru. Ko je hlapon pri-pihal, zadonelo je iz tisoč in tisoč grl Slava“! in utihnilo je še le zbrano ljudstvo, ko je praški župan dr. Belsky cesarja nagovoril v češke j besedi in tudi cesar je po češki odgovoril. Tisočerna slava je zadonela zopet na koncu' govora, ko se jo cesar v pripravljenih vozovih v kraljevi grad Hradčin peljal. Cesar bode ostal več dni v Pragi in že zdaj se sliši, kako skrbno za svoje ubogo in zelo stiskane prebivalce skrbi. Ubogim V Pragi dal je 20.000, narodnemu gledališču 5 000, narodnemu muzeju, kterega predsednika : grof Clam-Martinic in Palaeky —• zgodovinar — sta mu vse po češki razlagala, 10.000 goldinarjev i. t. d. Jutri se pričakuje oznanilo tistih, ki jih je cesar za vredne spoznal z redi in svetinjami obdarovanim biti; njih imena bodo neki 20 strani napolnila. Prihodnjič še več o tem. — Zdaj se po Hrvaškem Zrinjskijeva svečanost kaj sijajno obhaja. V Zagrebu bodo se pa še le prihodnji mesec. V Djakovu se je slavil spomin Zrinjskega 21. t. m. in prevzvišeni gosp. vladika Strossmajer poklonil jo na spomin te svečanosti 50.000 gld. za jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu. Zagrebški „Pozor“ima pri tej priliki znamenit članek: Imamo sveučelište. Praška „Politik" ima zdaj na enkrat I tiskarnih pravd; ravno, ko je Belcredi, ki s cesarjem potuje, v Prago prišel, dobila je dve. Oudno! — Nemški časniki so si zdaj zelo navskriž, posebno Graški „Telegraf11, ki zastopa Blagotinšekovo dualistično stranke z Ausee-skim programom, in stara „Presse11, ki zastopa Skenetevo centralistično stranke s Ilasnerjevira programom. Znabiti prihodnjič o teh časniških prepirih kaj več povem Znani predsednik pokojnega „Reichsratha*1 in poslanec praškega deželnega zbora, Ve- pomenljiva, namreč zato, ker je po njej aprilska t. j. nemško-avstrijska kupčijsku pogodba ob veljavo prišla. Pred vsem drugim pa bi bilo zdaj avstrijskej vladi svetovati, naj hitro, kar najbolj more, sposobne može v kupčij skl zbor na Dunaju skliče, da bi neutegoma nemško-avstrijsld kupčijsko pogodbo po zdanjih potrebah predrugačili. Tu pa gre pred vsem na to gledati, kako da bi si avstrijanski deržavljaU opomogel, kako da bi premožen in dobro-miseln postal. Gospoda moja, zgodovina na3 pač zadosti uči, da bogatinec ni bO nikdar demagog, pač pa r evež. Vlad9 naj torej pred vsem pomisli to, da je le tista deržava bogata, terdna i® močna, kjer podložniki tudi kaj premor e j o. Daši pa tudi moram iz vc^ izrokov h koncu hiteti, vendar si ne more1” kaj, da ne bi tu spomnil besedi presvitleg” nadvojvoda Albrehta, zmagovalca pri Ku' stoci, ki je rekel: „Serčnost velja!11 — be tisti je zgubljen, ki obupa, — in gospoda moja, ravno o tem visi prihod n j Avstrije. Na noge tedaj ljudstvo in vlada z združenimi močmi, in dobrotljivi Bog bode razlil svoj blagoslov na novo Avstrijo, k®1’ imamo zdaj Avstrijo. Blagoslovi, ohrani j° Bog! (Splošno pravo Dobro!) likonemec H as n er, je svoj mandat kot Poslanec praškega mesta nazaj poslal. Da bi le Ilasner edini ne ostal in dosti posnemovalcev imel! Srečna jim pot! Dežele notranjc-avstrijanske. ,lse Celovca. (Deželni zbori; Kla-^ pa da bode spet vladala cesarica in se tak privadila težavnega posla, ki jo čaka, «( Napoleon res danes ali jutri oči zatisne. •" d Znani nekdanji minister Tho uvenel, v« ji liki prijatel Napoleonov, je oni dan v 4« v letu svoje starosti umeri. Bil je kaj ene« c gičen mož in velika podpora zdanjemu c« j sarstvu. — Zastran M e h i k e se pa to p°' z roča, da je šel gen. Castelneau res tje1 g namenom, cesarja Maksa pregovoriti, naj «!i 1 cesarstvu odpovč in v Evropo nazaj vernt ker mu Napoleon ne more nič več potu« ( gati, zraven pa da se tudi ali z Juarezo® ^ ali s Santo Ano ali pa z amerikansko vlad1 zastran prihodnje vlade zmeni. Po nekteri« sporočilih Johnson res misli v Mehiko vdari® da bi se domačim zadregam enmalo odtegnil Amerikanski vojaki bi se v veča mesta posadko postavili in tako sčasom Mehik zedinjenim deržavam pridružili. Cesar Mak pa menda noče še nič od odstopa slišati i" je neki terdne volje v Mehiki ostati, doki«1 bo le mogoče. Res velik vitez je Maks ! Ilazne novice. * Generali Benedek, Ilenikstein ij1 Krizmanič so bili oni dan v pokoj djai" Pravda je tedaj dognana; vendar pa se še po' roča, da bode zdaj več oficirjev pred sodb0 poklicanih. Le-tem pa bi znala druga zapeti * Teržaški mestni župan g. Porent* je, kakor piše „II. Primorjan44, toliko oprft' vil, da se učenci za laško gimnazijo morejo zapisovati. Sklenili so tudi v seji mestneg9 odbora deželnega poglavarja prositi, naj ji®1 pove, zakaj da je vzelo ministerstvo tej gin1' naziji pravice očitnih šol. — To bi pač lahko že vedeli, če niso še vsega spomina zgubil1 — ljubi teržaški mestni očetje! * Dr. Hurban, znani slovaški rodoljub in župnik, izvoljen je na mesto rajnega dr«' Kuzmanya za protestantovskega superintefl' denta na Slovaškem. Verniki so povsod s to volitvijo kar zelo zadovoljni. * Kolera zgrabi v Ljubljani, kakor p<>' ročajo „Novice44, še zmiraj kterega, gotov® pa vsak pondeljek največ, ker ob nedelj«® popoldne in ponoči so kerčme najbolj polo6 tacih ljudi, ki zmernosti ne poznajo! Loterija. Gradec, 24. oktobra: 35 5» 90 88 91. Prihodnje srečkanje je 7. novembra 18G6. -____________________________________...-----' Danajska borsa 30. oktobra 1866. 5 V0 metalike . . . . . 59.30 6% nacij onal . 66.40 1860 derž. posoj . . 79.60 Bankine akcije . 707.— Kreditne „ . . . . . . 15.6 London .... . 128.20 Novi zlati .... 60» Srebro .... . • . 127.— Lastnik A. Einspielar. Odgovorni vrednih J, Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerj a odgovorni vodnik R. Bertachinger,