IMišftfo Iß npranništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z eredništvom se more govoriti rtrk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. H S.
naročnina listo:
Celo leto..........12	h
Pol leta ......	6	K
Četrt leta..........3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St 117.
Maribor, dne 12. oktobra 1910.
Letnik II.
Kam plovemo ?
„Narodni Dnevnik“ od dne 11. t. m. (prinaša zopet, kakor piše iz učiteljskih krogov, članek o delitvi deželnega šolskega sveta, ki nam z grozo vsiljuje vprašanje: Kam plovemo?
Z drzno brezobzirnostjo pove liberalni člankar, da je liberalnemu učiteljstvu več brezversko svobodomiselstvo,kakor pa narodnost. (Brez ovinkov pove liberalni učitelj, da mu je ljubši, če vzgaja našo mladino zagrizen -nemškutar, kakor veren in naroden katolik, To dejstvo nas mora napolniti z nekim tihim strahom pred bodočnostjo, a vzbuditi mora v nas tudi gnjev pred toliko propalostjo. Edino misel, da tega stališča ne odobruje pretežna večina slovenskega u-čitelistva, da ga zagovarja samo maloštevilna klika, ki terorizira druge tovariše, nas nekoliko tolaži in nam brani, da ne obračunamo z liberalnim učiteljstvom brez pardona kakor edino zasluži tako nezaslišano pisarjenje.
Pomislimo! Vse slovensko ljudstvo je edino v boju proti nasilnim Nemcem. Akoravno je prizadeto od mnogih nezgod in že od pamtiveka na vseh poljih zapostavljeno, se vendar ne boji novih žrtev, feamo da bi doseglo svoje cilje, med katerimi je eden naj-ponosnejših:	osvobojenje slovenskega šolstva izpod
nemškega jerobstva. V teh težkih dneh pa pride liberalec in vprašuje v „Dnevniku“ s podlo nesramnostjo: „Kje je večja škoda, če se potem ti otroci vzgajajo v fanatičnem (?) klerikalnem (sie!) smislu, ali prej, ko so se ponemčevali? Z dežja pod kap.“ V tem resnem času, ko nam je treba sloge, če nočemo biti poraženi, se drzne brezvesten člankar v „N. Dnevniku“ zapisati na račun našega voditelja dr, Korošca sledeče stavke: „Ali mu je res razvoj slov. šolstva pri srcu? Ne, in stokrat ne! Mislimo, da ni med štajerskimi učitelji nikogar, ki bi verjel' v njegove poštene (!) namene,“ V tem času tako predrzno izzivati, to se obsoja samo. Za nepoštenost dr. Koroščevih namenov fne najdete nikjer nobenih argumentov, f kakor mogoče f onega znanega:	„Wie der
Schelm selber ist, so denkt er von anderen.“ Zato se more tudi liberalni člankar1 v pokrepljtenje svojih zlobnosti1' posluževati1 prostaških laži. Dr. Korošcu namreč podtika izrek: „Rajši nemškutarja, kajkor naprednega Slovenca!“ Pozivamo „poštenega“ člaukar-ja, naj se prihodnjič pod to trditev podpiše, da mu lahko damo priliko zagovarjati se v javnosti.
Se mnogo trpkih nam sili v pero, ali naj to zadostuje. Pribijemo samo: Liberalizem je svojim proti-
verskim težnjam popolnoma zapostavil narodni moment, Ker je slovensko ljudstvo katoliško in to tudi pred vsem svetom priznava, zato naj tlačani Še naprej protestantovskim nemškim nacionalcem, to načelo so si prikrojili sedaj liberalci za svoje pogubonos-no delovanje. To je žalostno in lahko postane za slovenski narod usodepolno, ter je gotovo najžalostnejše poglavje v zgodovini slovenskega liberalnega učiteljstva. Resno pozivamo vse narodno čuteče učiteljstvo, naj se vzdrami in napravi konec ' temu ' žalostnemu poglavju, če ne bo sodila naša kulturna zgodovina težko in uničujoče.
Se nedeljska zborovanja«
V zadnji številki smo že priobčili nekai poročil o naših zborovanjih (v nedeljo dne 9. t. m. Danes imamo zopet priliko poročati o nekaterih prireditvah, ki tudi pričajo,! da v naši organizaciji, politični in nepolitični, kar prekipeva navdušenja in veselja do dela.
Sv. Jurij ob Ščavnici.
Shod volilcev, ki jih je povabil deželni poslanec Robič na nedeljo dne 9. vinotoka po rani maši, je bil navzlic temu, da se ni đalg vsled kratkega časa kaj) bolj agitirati, jako povoljno obiskan.
Predsednikom shoda je bil izvoljen gospod župan Nemec, f zapisnikarjem.r pa gospod župnik Ivan Kunce.
Predsednik povzame besedo ter po kratkem u-vodu predstavi gospoda deželnega poslanca in mu da besedo.
Gospod poslanec nam je risal v jasnih besedah težko stališče naše manjšine. Povdarja, da so se naši poslanci v deželnem zboru1 kot zastopniki enakopravnega slovenskega Ijudstvai posluževali tudi slovenskega jezika. (To pa večini ni bilo prav. iZa o-brambo nemškega jezika in samo (?) nemških davkoplačevalcev so stavili predlog za izpremembo poslovnega reda, s katerim so na prav „nedolžen“ način nameravali za zmiraj zapreti pot slovenski govorici v deželni hiši. A mi kot zastopniki naroda, kateri plačuje enake davke kakor Nemci in daje ravno tako sinove k vojakom, mi tega nismo mogli privoliti. Drugi predlog poslanca Wastiana se je tikal sestave deželnega šolskega sveta. Sedaj ima večino vlada, To pa Nemcem' ni prav ! in radi bi si istega prilastili. Deželni odbor bi volil 4 zastopnike, Gradec 2, Maribor 1. Tako bi nasilna nemška večina popolnoma
razpolagala z našim učiteljstvom, in posledica bi bila zatiranje in zapostavljenje narodnih učiteljev, pouk v smislu nemških ciljev.
Tiretja točka je predlog Nemcev, da se naredi postava, : po kateri bi mesto Celje vzelo celjski okoliški občini nekaj okrajev in istega priklopilo mestu. To postavo so hoteli narediti, ker ima upravno sodišče nasprotne razsodbe. Njih namen bi se torej zgodil proti volji občine, v ukrepitev nemškega gnezda v Celju.
Ker torej mi slovenski zastopniki nismo mogli v to privoliti, smo obstruirali prvič, in ko so nas tudi drugič na umeten način hoteli zvabiti, smo zahtevali, da se deželni zbor zaključi. Pridobitev! Poko-panje nasprotnih predlogov, ni jih več! Ker upamo in smo tudi prepričani, da smo po volji naroda delali, zato je obžalovati članek gospoda župnika Šegula, v katerem pravi, da mi kljubujemo ter bi morali braniti skromno v kotu naše interese. Ne v kotu — ampak pri mizi hoče biti zastopnik slovenskega ljudstva, Odločno hoče braniti slovenskega naroda pravice. Kako pa se je zadnjič pridobila slovenska kmetijska šola v St. Juriju r in deželno-odborniški mandat? Z obstrukcijo ravno!
Po poslančevem govoru je povzel besedo gosp. predsednik. V daljšem govoru je orisal natančno vse podrobnosti nemških predlogov iri, konečno prečital sledečo resolucijo:
„1. Na shodu zbrani volilci izrekajo dosedanjemu delovanju slovenskih deželnih poslancev' v dež. hiši zaupanje.
2.	Zahteva se, da stojijo naši poslanci na bra-niku zn slovensko šolstvo tudi zarraprej, ker smatrajo za dobro bodočnost naroda dobro šolstvo na podlagi materinega jezika, ter se odločno protestuje proti vsakemu zatiranju od strani večine v dež. zboru.
3.	Zahteva se, da vlada obrača večjo pozornost na prometne zveze in vodne ceste na Spodnjem Štajerskem, kakor se je to dosedaj zgodilo.
4.	Opozori se vlada na težko stališče vinogradnikov, katere usoda posebno letos hudo tepe, da se tistim, ki imajo brezobrestno posojilo, rok za vrnitev za pet let podaljša.
5.	fže vloženi predlog gospoda poslanca Roškarja v deželnem zboru radi olajšanja obrtnih listov za zidarsko in tesarsko delo na deželi naj se podpira in na novo nujno zahteva.
6.	V korist kmeta naj. fee red za mjajndate v o-krajnih zastopih f postavnim 1 potom pravično preustroji.
PODLISTEK.
Dr. Ivan Pregelj: Romantika.
(St. M.)
S 50 pesmi na 96 straneh se je v prvem zvezku svojih poezij občinstvu predstavil dr. Ivani Pregelj-
S skromnimi koraki se je približal in s skromno, vabečo gesto gostitelja položil svoj dar na mizo, da bi čitali in uživali. Ne sodili. Sodili pa zato ne, ker pozna lastne slabosti on sam najbolje — ker kakor vsak umetnik trpi na njih težko trpljenje — vrlin pa se — kakor vsak lirik (ker vsak lirik je kot tak sramežljiva duša — iz srca sramuje. Uživati lirika, če je moč, 'odložiti ga in poiskati si drugega, osebnemu nastroju primernejšega, če ga uživati ni moč: v tem naj po receptu najmlajših obstoja kritike dovolj, kajti spremeniti flavto v gosli noben Stowas-ser ne more, razbiti instrument pa zavoljo tega, ker je flavta in ne gosli, je pa nečuveno literarno barbarstvo.
Kdor je prečital Cankarjevo „Krizantemo", si malodane ne upa več črhniti besede o tem ali onem avtorju, češ, s strogim očitkom pri njem kakor pri trmoglavem otroku ne opraviš ničesar, mehke besede pa se mu gabijo, ker jih ima sam polno dušo ■— da »lsmo od drugod 1 na vso moč prepričani o tem, da treba med gostiteljem in gostom nekogar, ki gostu na belo pogrnjeni plitvici ponudi gostiteljevih dari (od desne seveda — nikdar od leve, izvzemši slučaj, da gost puši) in mu ponudi Še enkrat, če želi, da navzlic preveliki darežljivosti gostiteljevi ne odide nena-
sičen od mize. Ce odštejemo od recenzentovih opravkov vse potrebne in nepotrebne (tudi vse tiste, ki so nepotrebnosti osumnjeni!), ostane vendarle to-le gladko serviranje strežajevo s plit’vico in v belih rokavicah . . .
Kdor prečita Pregljev lirični venec, se ne more ubraniti dveh čustev, ki se porodita obenem a se drugo od drugega bistveno razlikujeta. Prvo se tiče forme, drugo vsebine. Za enkrat je gotovo, da ! med formo in vsebino Pregljevih proizvodov ni harmonije.
Ne trdim, da nismo razvajeni po blesku, ki ga meče Zupančičev verz, ne trdim, da nismo razneženi po Cankarjevi subtilni prozi, ' ki je moderna biblija. Prav gotovo smo in sicer še bolj, nego se zavedamo. A to nas ne moti, ko uživamo priprosto, kakor Jezus v jaslih neusmiljeno revno obleko Pregljevih pesmi. Kdor ne ve, kaj je nagoth jezika, kaj je beseda brez zvoka, verz brez vonja, ta naj okusi ta sad. Bogatini, M praznujejo v razkošnih posteljah, naj ležejo na to trdo meniško ležišče, luksuriozne dame, ki plavajo v oblakih parfuma, naj poduhajo | to trpko zelišče, virtuozi in žonglerji jezika naj poslušajo te vsakdo nje (od same vsakdanjosti h premišljevanju vabeče) besede pesnika^asketa forme.
Včasih se nam resda zazdi, da bi se tainta misel dala povedati mnogo lepše, f mnogo bolj zveneče, če bi s srečnejšim ■, okusom izbirali izraz, 1 a hip za tem plane v nas zavest,,! da bi menda ne bilo lepše in bolj zveneče, temuč dekorirano mesto lepo, kričavo mesto zveneče.
Pregljeva priprosiost. ki se je je naučil v naravi, zapušča v človeku trdno vero, da je lepota tudi v preprostosti (mogoče celo samo v nji) In da ni dvoma o njeni pravici in njenem vspehu.
Ce je moto:
Tiha samota — moja ljubav, , temna bridkost — moja radost, v solzah prečute noči — moji dnevi, sivi lasje — moja mladost . . . priprost, da priprostejši ne more biti, nam je všeč. Ce je pesniška definicija bolečine kratka, da krajša ne more biti, smo zadovoljni. Ce sta epigrama na mater in ženo tesna, da tesnejša ne moreta biti, nam ugaja. A pri piecah „Iz nižin“, „Prepozno“ i. dr. pogrešamo sočnejše dikcije, ker jo zahteva premet pesmi. Pri Copee-ju ' se skoro ustrašimo brezbarvnosti prevedenih - kitic, ker Copee ne štedi z besedo in rajši vrže par lopatic več barve na platno nego premalo.
A prevod jih ima odločno — premalo. Kdor hoče primer za skladnost med formo in vsebino v Pregljevi zbirki, čitaj „Sliko“, ki nima dopadljivega napisa, in zelo lepo „Molite.“' „Prijatelju“ je premalo originalna, da bi jo šteli med najboljše Pregljeve o-troke. Gregorčičeva domorodna lirika preveč joka v nji — in talizman pokvari situacijo. (Ce pride „veliki trenutek“, je vedno boljše, iti sam na sprehod, nego s prijateljem, ki kaj „deklamuje.“)
,/Slika“ je srečno ujeta pokrajina ob sentimentalnem popoldnevu. Popotnik — ptič, ceste križema, a nobeden se ne gane nikamor. Brezvetrije — rezigr nacija.
„'Molitev“ je intimen komad iz njegovega ate-lijeja, ki bi utisnil lep spomin v uho in dušo, da ne menjava v intenzivnosti domišljije in izraza.
Ti, ki si v kamen dahnil zlato . , ,
Človeku je prijetno pri srcu, če sliši kaj tako lepega.
Ti, ki si zvezde vzidal v nebo ...
1	(Konec prih.)
7.	Naši poslanci naj v slučaju, da deluje dež. zbor, varujejo dobro gospodarstvo dežele, kar je za nas v gospodarskem oziru merodajno.
Resolucija je bila enoglasno sprejeta.
Zatem se oglasi k besedi gospod Franc Strajn-šak, posestnik in trgovec v Rožiškem vrhu, ter oriše žalostno stanje vseh boljših prometnih zvez. Občina jih ne more vsled ubožanja' po raznih elementarnih nezgodah in vničenju goric po trtni uši, kakor tudi vsled prevelikih naravnih težkoč iz lastne moči popraviti, zato prosi, da se v dež. zboru sklene potrebno za pomoč,takim občinam.
Gospod Kocuvan prosi, da se odpravi plačilo od 'prostega žganja za tiste, ki točijo pod vejo.
Gospod župan Breznik zagovarja; že označen predlog gospoda Strajnšaka in preide potem k važnemu utemeljevanju stališča vinogradnikov, ki so jih letos mnogo elementarne nezgode tako težko obiskale. Ker bode to trti škodovalo Še najmanj tri Teta, se prosi gospoda deželnega poslanca, naj stavi predlog, da se tistim vinogradnikom,',' ki imajo I brezobrestno posojilo, rok za vrnitev za pet let podaljša, kakor tudi davčna prostost, oziroma omenjena posojila popolnoma opustijo.
Gjospod' posiajnec odgovarja: (Radi cest zagotavlja, da se bode za možnost dela v dež. zboru potrudil ter stavil predlog,r da dobijo občine podpore. Radi prostega žganja omenja, da se v tej zadevi že dela pri vladi in upati je dobrega izida. Radi brezobrestnih posojil odgovarja, da bode Slovenski klub ta predlog pri zopetnih pogajanjih r z večino ! stavil med pogoje.
Konečno prosi še gospod Breznik kot predsednik tukajšnjega distriktnega odbora, naj gospod dež. odbornik pripomore, da dobi naš distrikt za vzdrževanje zdravnika namesto 600 K recimo 1000 K, kar je gospod poslanec pri tozadevnemu odseku obljubil posredovati.
S tem je bila debata končana in predsednik je zaključil lepo vspeli shod.
Sv. Trojica v Halozah.
Zadnjo nedeljo dne 9. t. m. se je vršil tukaj shod S, K, Z.
Gospod poslanec Ozmec, nam je prav poljudno razložil in razkazal trdo in boja polno delo naših slovenskih kmečkih poslancev v deželnem zboru,, razkrinkal zavoženo deželno gospodarstvo, vsled česar bi se nam kmetom zdaj od naših poslancev zabranjeni zemljiščni davek povišal, predočili nam živo na ve-čih slučajih krivice, ki se godijo nam Slovencem od nestrpne nemške večine ,v deželnem zboru, katera nima denarja ne za reke, ne za ceste, ne za kmetijske šole in ne za železnice, ne za podpore nesrečnim, in ne za nikako dobrodelno napravo, ako se gre za nas Spodnje-Štajerce, ker je ta „viničarski narod“, kakor nas tam imajo, pač slovenski, med tem ko ima Srednji in Zgornji Stajer vsako cesto popravljeno, vsako vodo regulirano in se za tiste Miheljne ! denar kar siplje. Prisiljeni so bili tedaj naši poslanci k odporu, k obstrukciji, da so tako zabranili še večje oškodovanje našega slovenskega ljudstva v gospodarskem, in celo v verskem oziru. /
H koncu nas je gospod poslanec, jasno prepričal, kako grdo lažnjivo je skovikanje -„Štajerca“, da nam je slovenska obstrukcija v Gradcu 1 le v škodo. Ravno narobe; ker se brez deželnega zbora doklade in plačila ne zvišajo, je ostalo letos šest milijonov K v žepih naših davkoplačevalcev. Obstrukcija je tedaj prepotrebna šiba 1 za sovraštvo ( in nemarnost naših Nemcev nasproti nam, ki jih bo tepla tako dolgo, dokler ne bodo hoteli pripoznati tudi Slovencem sebi enake mere pravičnosti.
Govoru poslanca je sledilo splošno ! odkrito-ve-selo odobravanje, razna vprašanja in zahvalni „Ži-vio“-klici.
Nato je govoril gospod Miha Brenčič, ki je tudi iz Spuhlja k nam prihitel, o res prekrasno-čud-nem,. vzorno-,egoističnem gospodarstvu 'f sedanjega ptujskega okrajnega zastopa, katerega po sili-gospo-dje le tiste ceste poznajo, po katerih se oni vozijo v svoje vinograde. Kake ceste pa imajo za nas kmete, kaka pa je cesta k naši farni cerkvi sv. Trojice!,
Ta zanimiv govor bi naj bili slišali pač tisti naši Trojičani, kateri Še zmiraj molijo svojega malika Ornika, sicer pa je takih tukaj že celo malo. Drugi pa si bodemo vedeli proti taki gospodi že takrat pomagati, kadar se bo reklo jih z glasi pobijati, da si bodemo potem na svojih zemljah sami gospodarili, ne pa več drugi.
Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero volilci popolnoma odobravajo f taktiko slovenskih deželnih poslancev v Gradcu in jim izrekajo ne-omajeno zaupanje.
K zaključku pa se zahvali predsednik tukajšnjega bralnega društva, gospod P. L. Vaupotič, v imenu vseh obema gospodoma govornikoma,1 da sta prišla ljudstvo budit in bodrit tudi k nam, 'posebno hvalo pa izreka Še gospodu poslancu Ozmecu za tako živo in pregledno sliko boja in truda za pravice nas Slovencev v deželnem zboru.
Res mnogo smo se poučili ti, ki smo tukaj bili, vkljub temu, da se je_ predpoldne jeden čuden gospod nad shodom tako jezil, imel pa ni srčnosti med nas priti. Temu in vsem, ki so rajši doma ostali, kakor pa prišli k poučnem shodu, bomo zložili „eno trojič-ko“, pa zelo kratko:
Kdor stare čase v zvezde kuje, za pečjo samo moleduje, na shod, k volitvi pa ne gre, ta zajčje pač ima srce;, je le za tako rabo, da gleda s fajfo v grabo.
Ptuj.
Z rednim občnim zborom kmetijskega bralnega društva v Krčevini pri Ptuju se je zadnjo nedeljo ob enem vršil v 1 ptujskem Narodnem domu ( ustanovni zbor ptujske dekliške zveze. Prihitelo je nad 200 mla-kenk iz mesta in okolice ri*a ta zbor.
O namenu in pomenu dekliške zveze je prepričevalno govoril župnik Gomilšek, o gospodinjstvu je navdušeno razpravljala tajnica Zveze slovenskih deklet, gospodična Ernestina Razlag, deklamovala je Ter. Breznik, k obilnemu pristopu k novi zvezi je vspodbujala' Mar. Veron el: in zbor je zaključila Mar. Kekec, z željo, naj bi se nova dekliška zveza kar najlepše razvijala, in vnela vse slovenske mladenke iz Ptuja in okolice za versko-narodno delo.
Voditeljstvo zveze šteje 13 deklet. Zveza bo pridno zborovala, tudi predstave bo prirejala in skrbela za vsestransko izobrazbo naših deklet.
Ker je že ta dan pristopilo 116 deklet k zvezi, smemo z gotovostjo pričakovati, da bo nad vse plodonosno nje delovanje, kar je za Ptuj in okolico itak silno potrebno.
Griže.
V nedeljo dne 9. t. m. se je vršil tukaj ustanovni shod dekliške zveze.
Na zborovanju je govoril domači gospod župnik, Marija Dreo imenom Z. S. D. in dr, Jehart kot zastopnik S. K, S. Z.
K novi zvezi je takoj pristopilo 62 članic. Odbor se je sledeče sestavil: Koreni, Julijana, predsednica, 1 odbornice: Lešer Neža, Kuder Terezija, Hri-baršek Ana in Ravnik Franica.
Dekleta so zelo navdušena za svojo organizacijo. Savinjska dolina, ki je že v naravi lepa in vabljiva, bo imela še večji sloves, ' ko bo naša mladinska in izobraževalna organizacija zbrala pod svoje okrilje vso vrlo savinjsko ljudstvo.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
„Sloveneč“ od dne 10. t. m, prinaša iz peresa štajerskega deželnega poslanca' zanimiv in zelo informativen članek ! o usodi našega deželnega zbora, Clankar najprvo konštatira, da se je zgodilo v Gradcu kakor so želeli Slovenci, potem pravi, da so z za-ključitvijo sicer odpadli znani provokatorični predlogi, da pa to položaja ni spremenilo.
„Na dnevnem redu je še ostala sedaj zahteva Slovencev, naj se jim dajo za bodoče povoljne garancije za njih mirni razvoj na Šolskem in gospodarskem polju. O teh garancijah se nadaljujejo pogajanja v Gradcu, Cesarski namestnik je zadnji čas kon-feriral s poslanci različnih strank, med drugimi tudi z zaupnikoma Slovenskega kluba, dr. Korošcem in Robičem,! Toda pogajanja ne { obetajo nobenega vspeha, fker nemška večina slovenskih zahtev noče vpoštevati ter jih a limine odklanjla. Vsled tega se nam zdi usoda Štajerskega deželnega zbora zapečatena,, Ni drugega izhoda, kakor razpust.“
Po tem zaključku meni člankar, da razpust na slovensko delegacijo ' ne bo vplival drugače, kakor da bo prišla V. L. S. z vsemi 13 mandati v deželno hišo, da bo pa imel usodepolne posledice pri drugih strankah, zlasti pri večini. Prva žrtev razpusta bo bržkone deželni glavar, pod čegar egido se je dežela tako zadolžila, da ne more ne naprej ne nazaj, ter ga zlasti krščanski socialci smatrajo za svojega odločnega nasprotnika, ki je posebno pri volitvah delal z vsemi sredstvi proti njim.
„A s tem ' Še pri veleposestvu 1 ni vseh izpre-memb konec. Od leta do leta narašča v veleposestvu Število in vpliv konzervativnega veleposestva. Nobena tajnost ni, da je vlada pripravljena, delati na kompromisno volitev ter jo bo gotovo tudi izsilila, če bo od krščansko-socialne stranke in iz vrst konservativnih veleposestnikov samih količkaj vpliva na vlado.
Izpremembe v neugodnem smislu se bodo izvršile brezdvomno tudi1 v 1 nemško-nacionalni stranki. Tako močna kot je sedaj, ne pride več nazaj, na to stavijo dobro poučeni krščanskujsocialni krogi brez pomisleka. Toda nemško-nacionalna stranka ne sme mnogo izgubiti, kajti če izgubi par mandatov, izgubi s tem tudi večino v deželnem zboru, ne gjlede na to možnost, da lahko pride v novo zbornico tudi nekaj konzervativnih veleposestnikov.
Razpust deželnega zbora štajerskega r se t nam vidi skoraj neizogiben, s slovenskega, narodnega stališča pa tudi dobro doše!i!’“
Ta „Slovenčev“ članek f je vzbudil( precej pozornosti, 'Zlasti r nemški nacionale! ' so se razburili. Njihovo glasilo „Grazer Tagblatt“1/ od dne 11. t. m. prinaša na uvodnem mestu prevod skoro celega članka in potem napada krščanske socialce, ker! se po člankarjevem mnenju iz „Slovenčevih“ izvajanj jasno razvidi zvezo naših poslancev z krščanskimi socialci.
Clankar dokazuje, da krščanski socialci podpirajo obstrukcijo, ker upajo, > da bi z razpustom pridobili nekaj mandatov,
„Grazer Volksblatt“ z dne 12, oktobra pa piše: „Usoda štajerskega deželnega zbora. Kakor izvemo, se vrši jutri (13. t, m.) konferenca strankinih voditeljev štajerskega deželnega zbora, v kateri bo padla odločitev, če bo deželni zbor v tem mesecu še sklican ali ne. Ce pride jutri do sporazuma, potem bo deželni zbor sklican k Udnevnemu zasedanju. Ker je Wastianov predlog z zaključitvijo deželnega zbora odpadel, je upanje, da se Slovence pregovori, da o-puste obstrukcijo. Kakor se sliši, bi bil Hagenhofer-jev predlog' glede sestave deželnega šolskega sveta nekaka podlaga za kompromisna pogajanja.
„iTagblatt“ se sicer trudi f v včerajšnji večerni izdaji, s ponatiskom nekega „Slovenčevega“ članka, v pogajanja zanesti nesoglasje. Najbrže 1 pa ima ta „Tagblattov“ članek namen,/ kriti retirado nemških svobodomiselcev. To bi bil pa vendar malo preveč neroden manever,“
Mesto [Praga proti vladi.
V seji mestnega sveta dne 10. t. m. je stavil občinski svetnik dr. Funke predlog, v katerem se poživlja češke poslance, üaj se upro določbi vladne predloge, s katero se Pragi kot edinemu mestu na Češkem predpisuje, ' do mora uradovati v dveh jezikih. V predlogu se povdarja, da Dunaj in Brno u-radujeta samo nemško in da tam vlada, nikakor ne zahteva,. rda naj bi uradovala tudi v češkem jeziku, akora,vno je mnogo češkega naroda v teh mestih. Ta predlog je bil sprejet.
Kdo bo novi belgradski župan?
Kakor smo že poročali, je dosedanji belgradski župan Kosta Glavinič odstopil iz zdravstvenih ozirov. Volitev novega župana se ima izvesti tekom 20 dni. Po vesteh srbskih listov je najresnejši kandidat za županski stolec dr. Mihovil, Gavrilovič, državni arhivar. , Novo Vreme“ pripominja k tej kandidaturi: „Ta kandidatura bi napravila, čast stranki in bi navdušila tudi številne inteligentne volilce.“
Protest proti sklicanju delegacij.
Vodstvo socialno-demokratične stranke v državnem zboru je imelo dne 10. t. m. konferenco, v kateri se je sklenilo, pri prvi seji delegacij protestirati proti nezakonitemu sklicanju delegacij. A znamenje protesta se socialno-demokratski poslanci ne udeleže volitev v predsedstvo in zapisnikarjev.
Odprava ministrov-krajanov.
Merodajni krogi so baje za odpravo ministrov-krajanov, ter češki in nemški minister-krajan ne bosta več zasedla svojih mest. Pozneje pa se baje odpravi 'tudi poljski minister-krajan.
Gibanje med kmeti v Bosni.
Komaj so se polegli nemiri med kmeti v okraju Gradiška, že se je pojavilo novo gibanje v Štirih vaseh okraja Banjaluka;, Gibanju se je takoj pridružilo še. >15 drugih vasi. To uporno gibanje, kateremu se je pridružilo tudi več svobodnih kmetov, 1 ima resen značaj, Kmetje se nahajajo v zelo slabem položaju. Glede izobrazbe so zaostali, oderuštvo in alkohol jih tlačita neprimerno. Pridelki pa so, Še predno da dozore, že last Židov, in drugih Špekulantov, V novejšem času postopajo bogati gospodarji glede desetine z podložnimi kmeti zelo strogo. Navadno ( preostane kmetu je borih 25% od pridelkov in od tega naj preživi sebe in svojce, pa Še plačuje razne druge davke, Srbi in mohamedanski velikaši skušajo tudi vrednost, oziroma ceno zemlje povišati. Vsled te Špekulacije bi se podražil tudi kmečki odkup. Ni torej čudo, da je zavrela kri bosanskim kmečkim trpinom. Vlada, ki gre velikašem zelo na roko,;! skuša z vsemi mogočimi sredstvi potlačiti upravičeno gibanje bosanskih kmetov.
Raznoterosti
Imenovanje. Vič. gospod kanonik in dekan Fr. Moravec je imenovan za člana f mestnega šolskega sveta, namesto odstopivšega stolnega prošta, monsig-nora vlč. g. Karla Hribovšeka.
Iz davčne službe. Višji davčni oskrbnik v Celju Leopold Hasenbühel je prosil za upokojenje. Ima že 38 službenih let.
Iz Justične službe. Cesar je podelil višje-sod-nemu svetniku v Celju Stefanu Katziantschitzu povodom upokojitve naslov dvornega svetnika.
Spomlad v jeseni. Iz Podgorja-Skal pri Velenju nam je poslal naročnik našega lista jabolčni cvet, ki ga je našel pri obiranju, sadja. Gotovo so ga zvabili nekateri prijetni dnevi zadnjega časa1 na dan. Dragemu somišljeniku prisrčna hvala za pazljivo naklonjenost, ki jo goji do uredništva. Taki znaki simpatij vzbujajo v nas novo ljubezen do dela in boja..
Iz šole. Razpisano je učiteljsko mesto na Štiri-razredni ljudski šoli pri Novicerkvi v ptujskem okraju. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 30. oktobra na okrajni šolski svet ptujski.
Strašilo. Eden glavnih argumentov, s katerim begajo liberalci vse naivneže proti delitvi deželnega šolskega sveta, je: kranjske razmere. V vseh temnih
barvali se riše „jok in Škripanje z zobmi“, ki ga baje povzroča S. L, S., med učiteljstvom na Kranjskem. Vse je seveda zlobno zavito in samo prikrojeno za liberalne agitacijske namene. [Učiteljstvu na Kranjskem se ne skrivi po krivici nobenega lasu, zlomil se je samo vsaj nekoliko terorizem, ki je vladal v, prejšnji dobi med kranjskim učiteljstvom, kakor vlada še sedaj pri nas:	par liberalnih kričačev vlada popol-
noma absolutno. [To je vse, kar se je zgodilo, a je samo v korist šolstva in učiteljstva. Prejšnji absolutisti seveda ne morejo pozabiti nekdanjih časov, ko so lahko spravili vsakega, ki se jim ni hotel pokoriti, ob kruh — slučaj Jaklič in drugi —, zato pa hinavsko pretakajo solze in, obrekujejo, v Tesniei pa so „kranjske razmere“ samo — strašilo..
Malik, znani vsenemški poslanec, ljubljenec re-negatov mariborske okolice, je imel pretečeno nedeljo dne 9, oktobra v Radvanju v Puklovi gostilni t shod volilcev. Zopet in zopet je ponavljal že zastarele vse-nemške čenče v istem tonu, kot je govoril v Pobrežju. Kak razloček je med slovenski|mi ( in f nemškimi poslanci, !se najlepše vidi na shodih. (Vsenemci a la Malik ne znajo drugega kot zabavljati čez Slovence in katoliško cerkev, naši poslanci pa se resno zavzemajo povsod za koristi svojih volilcev. Zborovanje v Radvanju je vodil sloviti župan Puki Govoril je tudi veliki mariborski „Nemec“/' s pristnim J nemškim imenom Havliček. *j?o precitanju neke resolucije je sledilo celi komediji praznenje litrov in Radvanje je bilo rešeno.
Slovenski posestniki,, pozor! Nemci nas le poznajo tedaj, kadar nas rabijo. Nemške zavarovalnice nas zasledujejo in pomagajo jim nemške posojilnice. Najnovejši lov po zavarovanju se pa upeljuje na ta način, 'da pošlje nemška zavarovalnica nekaj mesecev prej, kot se konča njena zavarovalna doba, kmetu šek, na katerega naj bi se položil neki znesek. Posestnik, misleč, da plača zavarovalnino svoji novi domači zavarovalnici, založi dotični znesek na pošti in — ujet je! Stara nemška zavarovalnica se zagovarja, da se je s tem dejanjem sklenila nova zavarovalna pogodba in dobi se tudi sodnik, kateri verjame tej pravljici. Torej pozor, posestniki! Ne plačujte na šek denarja, Če niste prepričani, ! da pride od vaše prave zavarovalnice; kajti na ta način se je že marsikateri ujel. Imamo solidne slovanske zavode, v prvi vrsti našo „Vzajemno zavarovalnico.“
Zavetišče za učence trgovskega in obrtnega stanu je priredilo Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. K vstopu je opravičen vsak zaveden slovenski učenec. Priglasi naj se do 1. novembra pri trgovcih gospodu Weixlu v .Gosposki ulici, in gospodu Berdajsu na Zofijinem trgu.
Riževa letina na Japonskem. Iz Jokohama poročajo: Riža se je na Japonskem pridelalo leta 1910 47% milijonov koku, to je 4 milijonov manj kakor leta 1909 in 2 milijona manj kot znaša povprečno vsakoletni pridelek, Vsled neugodnega vremena in velikih povodnji je cena pri enem koku poskočila za dva jena proti lanski ceni, [Torej postane tudi še riž dražji.
Kaj ho s cementom. Letos je postaj cement cenej!. Posamezne tovarne niso mogle napraviti kartela.’ Za popravo hlevov, svinjakov in poslopij je to največje važnosti. Letos so ga porabili na tisoče vagonov. |)im bolj bomo popravljali gospodarska poslopja, več bomo rabili cementa. Zdaj se sliši, da tovarne zopet kujejo kartel, ' ker pri sedanjih cenah premalo zaslužijo. Ce se jim posreči, bodo šle cene zelo kviško. Kdor misli spomladi ali poleti kaj zidati, bo najboljše storil, če napravi zdaj sklep za spomlad, to se pravi, s tovarno se zmeni, da mu pošlje spomladi ta in ta mesec toliko vagonov cementa po tej ceni na to postajo. [Tovarne take kupčije f prav rade sklepajo. Ce se pa kartel ne posreči, bodo ostale nizke cene.
Živinske cene na dunajskem trgu dne 8. okt. Skupno se je prignalo 4708 glav živine. Pitane živine je bilo 3467, druge živine 1241 glav. Prodalo se je vse. Cene so bile sledeče: pitani! voli ogrski od 72 do 112 K, gališki 84 do 102, alpski 82 do 110, pitani biki 82 do 102, pitane krave 76 do 96, živina za pašo iz Ogrskega 72 do 84, iz Galicije 86 do 90 K 100 kg žive teže. Prignalo se je 29 glav manj kot v prejšnjem tednu. Cene so bile za 2 do 4 K višje, — Svinj se je pripeljalo, mladih 4403, pitanih 6144. Cene za 1 kg žive teže: f mlade svinje f K 1,24 do 1,40, pitane 1.26 do 1.36. Cene so se zvišale pri svinjah pri kilogramu žive teže za 4 do 6 v,
Slomškov dar. Za „Slovensko Stražo“ je daroval častiti gospod Josip Skvarč, kaplan pri Sv, Lovrencu v Slov. goricah, 2 K. Živeli posnemovalci}!
Deset zapovedi o ljudskem Štetju ! za obmejne Slovence. — 1. Priglasi se edino-le k svojemu materinemu jeziku slovenskemu!
2.	Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik!
3.	Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k Slovenskemu jeziku!
4.	Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da,1 ne ( postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda!
5.	Ne ponemči in ne poitalijanči se!
6.	Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu!
7.	Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu !
‘8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški!
9.	Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti!
10.	Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in tl grozijo, In ne daj se podkupiti z denarjem!.
Imejte to vedno v mislih in na jeziku! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje svojih očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic !
Štajersko.
Maribor. (Umrl je v pondeljek dne 10. oktobra gospod Matija Sevčnik, oskrbnik: pri gospodu Girst-mayerju. Pogreb se je vršil danes dne 12, oktobra ob 5, uri popoldne.
Maribor. Drzen napad. V nedeljo dne 9. t.. m zvečer je šel kurjač južne železnice Mihael Dobnikar po cesti (ob Dravi domov v Studence, V bližini hiše štev, 4 ga je neki neznani človek napadel od zadaj. Udaril ga je z debelim hlodom po glavi, da se je kar zvrnil onesveščen po tleh. Napadalec mu je iztrgal srebrno uro. Dobnikarja so pripeljali težko ranjenega na rešilno postajo in ga obvezali. O napadalcu manjka vsaka sled,
Maribor. Trgovski tečaj v knjigovodstvu, korespondenci in trgovskem pravu priredi! Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Martboru z 1, novembrom t. 1. Opozarjamo na to gospode in gospice, ki se za to zanimajo, da se oglasijo do določenega dne pri navedenem društvu.
Hoče. Odbor katoliškega bralnega in gospodarskega društva f se je na zborovanju! f zadnjo ' nedeljo dne 9:, t. m. tako-le sestavil: iJernej Frangeš, načelnik; Franjo Rojko, podnačelnik; Anton Mernik, blagajnik; Konrad Šeško, tajnik; Ivan Baznik, knjižničar; Josip Gselman, Blaž Janžič, Franc Hergon, odborniki. Samo vrli in narodni stebri. Pri obenem zboru se je nabralo 10 K za „[Slovensko Stražo.“ Na svidenje!	■
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tukajšnji posili-nemci, njim na čelu gospod nadučitelj Moge, so ustanovili. oziroma obnovili svoj „Siinjuerbuml“. kojemu so se pridružili iz vseh kotov posilinemštva oholi haj-iovci. Petje je seveda samoobsebi nedolžno, saj ono blaži duh in srce, da se pa nas misli s petjem izzivati, to je pa naravnost nezaslišano! (Sentlovrenški meščani [malo izjem) ječijo pod nemčurskim jarmom, in tega sami ne zapazijo,ali pa iz gole trme nočejo čutiti! t „Svaka sila do vremena,“ f Ljubezen do krasne naše domovine in do ljubega maternega jezika me miče, da bi vam, soobčani, klical kakor derviš iz svojega mošejskega stolpa: Združimo se, bodimo edini, podpirajmo le svoje rojake, le tako bomo u-krotili nadute nemčurske duhove in utihnili bodo tudi jezikovni trobentači! Zavedajmo se, kako potrebno je izvajanje lepih besed v pesmi, a ki nas ' poživlja: Braniti svoj dom premili!	L.
Celje. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 23. oktobra popoldne v hotelu „Pri belem volu“ v Celju svoj redni občni zbor, predavanje in gledališko predstavo. Ob 2. uri popoldan se vrši1 v posvetovalni sobi1 f ljudske posojilnice občni zbor z običajnim vsporedom, po občnem zboru predavanje o zboljšanju čebelne .paše, in po predavanju ob 4. uri popoldan veseloigra v 4 dejanjih „Čebelarjev god.“ — Tovariši čebelarji! Grenke ure in dneve ste preživeli v tem ;nošrečnem ftetu Halleyjevega kometa. Pridite vsi na našo medeno prireditev! Tudi drugi prijatelji čebel in sladkega medu f iskreno vabljeni!
Sv. Barbara v Halozah. Posestniku Koledniku v Medribnikih je pogorela nova hiša, Zjažgali so o-troci. Skoda je tem večja, ker še. ni bil zavarovan. Komaj si je s trudom postavil letos novo stanovanje, a že je vpepeljeno. Skrivajta žveplenke! — Vinska letina ne bo tako slaba, kakor se je skraja mislilo. Vino bo razmeroma jako dobro, boljše kot lani. Brali ne bomo pred Terezijevem. Kupci pridite gledat! — Zopet so se dve nedelji zaporedoma tepli učenci tukajšnje pletarske Šole pred cerkvijo. Prosimo orožnike, naj stopijo tem fantom na prste, saj človek sedaj Še pred cerkvijo ni varen. — Pri posojilnici, kjer Ogorelc vlada, se nekaj kuha, ^Vplivni in premožni člani odpovedujejo deleže in dvigujejo vloge. Ogorel-čevo postopanje že vsem preseda. Kmalu bo dični Ogorelec general brez armade.
Konjice. V nedeljo dne 16. t. m. ima naša dekliška zveza svoj mesečni shod popoldne po večernicah. Slavne zborovalke iz Brinjeve gore, propagirajte pridno za obče zanimanje f in nov naraščaj ! Na svidenje! — Odbor,
Petrovče. Zadružni shod. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo dne 23. oktobra ob 3. uri popoldne v prostorih Društvenega doma v Petrovčah, Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika okrožja. 2. Volitev okrožnega predsedstva. 3. Predavanje nadrevizorja Vlad. Pušenjaka iz Maribora. 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Temu okrožju pripadajoče zadruge v Celju, Petrovčah, St, Petru v Sav. dolini, St. Juriju ob južni železnici, St. Juriju ob Taboru, Polzeli, NovJcerkvi;, Galiciji, Smartjnem na Paki, Dobrni in Grižah naj pošljejo člane načelstva in nadzorstva k zborovanju! Delujte za obilno udeležbo.
Sv. Jurij v Slov. gor. 'Se enkrat opozarjamo na slovesnost, ki se vrši v nedeljo dne 16. oktobra. Blagoslovi' se zastava mladeniške Marijine družbe. Po večernicah je mladeniški shod, ob lepem vreme-
nu pred župniščem, ob slabem v društvenih prostorih. Mladeniči, tovariši, pridite! Vsaka župnija naj bo zastopana. Na svidenje!
Vransko. Katoliško politično društvo za vranski okraj priredi ob priliki svojega občnega zbora na Vranskem v nedeljo dne 16. t, m. ob 8, uri zjutraj, pri Brinovcu, politično zborovanje, na katerem govorita poslanca S, K, Z. dr. Benkovič in Terglav.
Gradec. Graški Nemci se bodo učili slovenščine. !V zadnji seji graškega mestnega sveta se je sprejel predlog občinskega svetnika Stöckla, naj mestni svet prepusti društvu h,Anker“ potrebne prostore za nameravani tečaj za učenje slovenščine. Slovenščina si pridobiva celo v najbolj zagrizenih nemških krogih vedno več upoštevanja,
Stavka železničarjev na Francoskem
Dne 11. oktobra so začeli stavkati železničarji na francoskih železnicah. Delavci in uslužbenci zahtevajo splošno zboljšanje plač in en prosti dan v tednu,
Stavka se je razširila včeraj dne 11. t. m, popoldne na večinoma vse francoske proge. Le malo število osebnih vlakov vozi. Tovorni promet pa je popolnoma ustavljen,
Vlada je razglasila mobilizacijo, da bi tako železničarje, ki so vojaki, prisilila opravljati železniško službo, Strajkujoči delavci so po mnogih krajih porezali brzojavne žice. {Na kolodvorih vlada velika zmešnjava, ker je do malega ves promet ustavljen. Vojaštvo straži železniške proge med Parizom in Diinkirehenom, Službo opravlja samo okrog 10% u-službencev, Vlada je v velikih skrbeh.
Pr^kucija na Portugalskem*
Prekucija zavzema vedno bolj protiversko obliko, Vidi se, f da je bil ves ta preobrat skrbno pripravljen, ter je izšel od onih tajnih sil, ki so naperjene proti oltarjem in prestolom. Vedno bolj stopa na dan, da je revolucija na Portugalskem samo posledica sistematičnega brezverskega rovanja, ki hoče odstraniti tudi dinastije, da lažje doseže svoje cilje.
Razvoj razmer na Francoskem,! revolucija na Portugalskem in nevarnost, ki preti Španiji, so med sabo gotovo v ozki, vzročni zvezi.
Divjanje proti s a mo stanom in duhovnikom.
V Tren as so divje tolpe napadle samostan in bolnišnico usmiljenih sester, ter so jih 12 ranile. Nadalje so oboroženi banditi vdrli v jezuitski samostan .Quelhas. Sploh ne smejo duhovniki zapustiti svojih stanovanj, ker se drugače podajo v smrtno nevarnost. 'Celo lizbonskega patriarha so na neki postaji obkolili • in mu grozili, Vlada je izdala dekret proti kongregacijam. V njem se določa, da morajo jezuit je takoj zapustiti Portugalsko, ! tudi vsi samostani in verski zavodi ter naprave bodo zatvorjeni, 1 posestva in imetek konfiscirano in inventarizirano. Premoženje jezuitov postane državna last. Kaj se zgodi s premoženjem ostalih redov, se sčasoma določi.
Res, roparji in banditi imajo sedaj na Portugalskem zlate čase,:
Razgled po svetu.
Napredek Avstro-O/grske v zadnjih 50 letih pojasnjujejo najbolj sledeče številke,, ki se tičejo pred vsem obrtnije. Ta se je razvila v tem večji meri, čim več se je gradilo železnic. Ko se je rodil' cesar Fran Josip I. je bila edina železnica v Avstriji ona, ki so jo konji vlekli med Linčem in Budjevioami. Malo časa potem so gradili novo železnico. Ko je cesar Fran Josip I. stopil na avstrijski prestol, je že bilo 1400 kilometrov železnic z lokomotivami. Leta 1860 jih je bilo že 3000 kin; leta 1870 je naraslo število na 6000 km, danes jih je v Avstriji že 24.000 km. Na Ogrskem je bilo ob nastopu cesarjevem 35 km železnic, leta 1860 1600 km, leta 1870 3500 km, leta 1880 7000 km, danes je na Ogrskem že nad 18.000 km železnic. Avstrija ima 3200 lokomotiv, 17.000 osebnih vozov in
135.000	blagovnih vozov. Ogrska ima 3200 lokomotiv, 8000 osebnih in 80.000 blagovnih vozov. Plovnih vodenih cest je v Avstriji do 3000 km, na 1300 km vozijo parobrodi. Ogrska ima 5000 km plovnih vodnih cest, s parobrodi se vozi po 4500 km. !Za vožnjo na morju ima Avstrija 300 parobrodov, Ogrska 100. Avstrija ima 16.000 jadrenic, Ofgrska pa 400. Avstro-ogrska monarhija, ima 15.000 ladij fe 430.000 tonami in 40.000 mož posadke. Z razvojem železnic in pomorskega prometa je napredovala seveda tudi naša trgovina. Leta 1880 se je v Avstrijo uvozilo za 460 milijonov kron blaga, izvoz je pa znašal 2300 milijonov kron. V 1350 pivovarnah proizvaja Avstro-Ogr-ska 23 milijonov hektolitrov piva, letno povprečno 8 milijonov hektolitrov vina, okoli 3 milijone hektolitrov žganja in v 200 tovarnah 15 milijonov meterskih stotov sladkorja. Izvaža se povprečno vsako leto za 230 milijonov kron sladkorja. Kmetje imajo danes tudi bogato živinorejo: nad 4 milijone konj, okoli 18 milijonov goveđe, 14 milijonov ovac, 3 milijone koz in 43 milijonov svinj. Tudi na denarstvenem polju je zabiježiti znaten napredek. Avstrija ima 80 bank s kapitalom preko 1 milijarde kron premoženja, in Ogrska pa 560 bank s približno pol milijarde kron imetka.

Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter Ipriporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zifienice Moravslco.
80 slovanska obrt.
\Vzajenna zavarovalnica v Ljubljani| j 6 belih ^
■ Dunajska cesta 19: v Medjatovi hiši v pritličju: Dunajska cesta 19
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
IBS	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
I Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drago zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! Glavni zastopnik za Štajersko: Fabriksgasse 21, bližu Nar. Doma.
■ B ■

XXXXX i T o var niška zaloga
Uradne
— zavit
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih po» J trebščin, trgovskih knjig na debelo šn drobno pri |
Geričar & Leskovšek^ Celje |
»	Graška nlica štev. 7.	J
S Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po nt.vih pred-	?
f	>:	piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.
1	t
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrsmega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
.Zabukošek
krojaški mojster v Celju
.....- priporoča svoj .....—
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu.
Postrežba točna in stroga solidna.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
----jtsičrl® In proračune na razpolago. =====
R.
rjuh zelo debele in ::: po 2 m 14 E, po 2i/i m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 E, po 21/« m 20 E, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
Stermecki : Celje.
V VW FTvVVvVVVVVVVVFVVvvvfVVfTVfV^WVvvvff
Štefan Strašek
165 v Celju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev. Velika izbera |zai gospode : dame in otroke od najfinejše do najcenejše izvršitve.
Gamaše, ggalsš@s raznovrstne domače Čevlje, prave j&ihtne in druge športne čevlje.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
je zvišala obresti za hranilne vloge »a
4'/8 %.
I
i
»
i
i
i
I
i
t
i
i
gpOOOC Restavracija XXXX»
Narodni dom
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljon*
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
It It It
n
i
i
It It
5
It It
X
mnnmnnnmnmnmnnmmm
Poslužujte se Južnoštajerske hranilnice v Celju v Narodnem domu pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne iziroma za varovance izključno le v Južnoštajersko hranilnico v Celju. Južnoštajerska hranilnica v Celju sprejema tudi hranilne knjige drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci! Osredotočimo denarno moč štajerskih Slovencev v lastni slovenski hranilnici in rešimo svoje od ptuje odvisnosti ia na-dsljnega raznarodovanja. 152 1
c
>o
J2
s.
M
<D
S_
-O
E
0 _>
>T5
=3
-a
1
(O
'o
t-
o
IM
>
Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Brcše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
c
«K
H»
<
O
3
CD
IM
03
C*
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Stavbena in umetna* kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev). :::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	;;;
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Štajerski
konjak.
?ltinžnik ja izdajatelj: Eonzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič,
2'iak tiskarne sv, Cirila v Maribor:?.