MIM?
DBESTOV
nhznrnL
a
I L
l I
KOL
K"T~ I XX XX
LETO VI
31. MARCA 1972
Številka 54
vsebine:
POSLOVNA POLITIKA ZA 1972 # PREDSTAVLJAMO BARBARO • KOMUNISTI ŠE VEDNO SAMOKRITIČNO ® IZVOZ — DA ALI NE • PRED SPREJEMOM OBČINSKEGA PRORAČUNA ® NAŠE stalne RUBRIKE
Ena izmed izvedb programa Barbara
Nova tovarna ivernih plošč
Lansko pomlad, torej skoraj pred letom dni, se je mudila v Jugoslaviji strokovna misija Mednarodne banke za obnovo in razvoj iz Washingtona. Njena naloga je bila, da strokovno oceni predlagane posamezne projekte iz programa razvoja jugoslovanskega gospodarstva v naslednjem petletnem obdobju. Mednarodna banka kot aktivni dejavnik v po-•leševanju razvoja manj razvili dežel je v našem primeru pravzaprav že stara znanka, saj je Brest že dobil investicijska sredstva pri tej mednarodni denarni ustanovi, in sicer leta 1969 za rekonstrukcijo tovarne pohištva.
Ko smo bili obveščeni, da bo obiskala Jugoslavijo strokovna misija Mednarodne banke in s kakšno nalogo prihaja, smo se v okviru konzorcija Domis, to je šesterice podjetij industrije Slovenije (Brest, Meblo, Javor, Stol, Marles in Novoles) in v soglasju z Izvršnim svetom SR Slovenije dogovorili, da predložimo tudi naše razvojne programe v sofinanciranje Mednarodni banki.
Mednarodna banka je postavila tudi določene pogoje, ki jih morajo projekti izpolnjevati, če naj konkurirajo za kreditiranje, na primer: vrednost projekta mora biti najmanj 10,000.000 dolarjev, sredstva morajo biti porab-'ena najmanj 90 °/o za novogradnje (ne za delno rekonstrukcijo), Prejet mora temeljiti na domačih surovinah, prihodnji izdelek mora zmanjševati jugoslovanski uvoz ali povečati izvoz in seveda vse druge ekonomske kazalce, ki Potrjujejo ekonomičnost in rentabilnost naložbe.
V Jugoslaviji je bilo prijavljenih 139 projektov. Strokovna misija je po temeljiti analizi izbrala okvirno 19 projektov, ki bi jih bila Mednarodna banka pripravljena kreditirati. V ta, tako imenovani ožji izbor projektov je prišel tudi projekt Domis, in sicer Projekta Bresta in Mebla.
. V skupnem zahtevku Domisa le naše podjetje prijavilo projekt 2a gradnjo nove tovarne ivernih plošč, letne kapacitete 50.000 kubičnih metrov, pretežno gradbenih plošč. Tudi Meblo je vlo-Z,1 prijavo za novo tovarno ivernih plošč letne zmogljivosti 100 hsoč kubičnih metrov.
Naj se povrnem na naš zahtevek. Naš zahtevek znaša 4.710 tisoč dolarjev, in sicer za okroglo
4,200.000	milijonov za novo tovarno ivernih plošč, razlika pa za finalne tovarne, to je tovarne pohištva.
Osnovni podatki o novi tovarni bi bili:
Nova tovarna naj bi imela letno kapaciteto 50.000 kubičnih metrov ivernih plošč, od tega:
20.000	m3 oplemenitenih za pohištvo ,
20.000	m3 vodoodpornih gradbenih plošč in
10.000	m3 ognjavarnih plošč.
Za to planirano proizvodnjo bomo potrebovali letno okrog 90 tisoč kubičnih metrov surovin ali pri spremenjeni strukturi proizvodnje do največ 115.000 kubičnih metrov. Ocenjujemo, da je mogoče nabaviti potrebne količine surovin ob ustrezni tehnologiji, ki naj bi bila v novi tovarni. Tehnologija mora izhajati tudi iz strukture surovin, to je lesnih odpadkov in pretežno bukovih gozdnih sortimentov.
1.	Izračun nam pove, da imamo v podjetju okrog 21.000 kubičnih metrov lesnih odpadkov, ki so uporabni za predelavo v iverne plošče. Nadalje, dobave lesnih odpadkov iz štirih najbližjih tovarn računamo na približno 22.000 kubičnih metrov, kar predstavlja skoraj 50®/» potrebnih surovin.
2.	Dobave GG Postojna bukovih gozdnih sortimentov in odpadkov iz predvidenega centralnega skladišča za lupljenje iglavcev v višini približno 33.00 kubičnih metrov.
3.	Manjkajoče količine surovin je po predhodnih analizah mogoče dobaviti iz okoliških gozdnih gospodarstev. Te dobave znašajo lahko od 40.000 do 50.000 kubičnih metrov ob upoštevanju konkurenčnih cen.
V strukturo surovin, ki jih bomo predelovali, smo vključili kot prvi v Jugoslaviji tudi bukove odpadke, ki nastajajo v tovarnah masivnega pohištva. S tem bomo odprli dodatni vir surovin in računamo na večje ponudbe, kot je vzeto v izračunu, neposredno pa se bo to odrazilo v razbremenjevanju stroškov v proizvodnji masivnega nohištva. To potrjujejo tudi naknadne ponudbe za bukove odpadke KLI Logatec in DIK Ravna Gora, s katero smo se dogovorili za 10.000 kubičnih metrov lesnih odpadkov letno.
Celotna vrednost proizvodnje v novi tovarni naj bi po planirani strukturi proizvodnje znašala okrog 130 milijonov dinarjev. Ta proizvodnja bo prav gotovo pozitivno vplvala na proizvodnjo TP Cerknica in TP Stari trg, predvsem pri oskrbi teh tovarn s kvalitetnimi materiali za njihovo osnovno proizvodnjo pohištva, kar nam daje podlago za načrtovanje večje proizvodnje pohištva za daljše časovno obdobje vsaj desetih let in prav gotovo večjo socialno varnost vseh zaposlenih v podjetju.
Naj podkrepim omenjene trditve z nekaterimi osnovnimi kazalci:
celotni dohodek bomo po investiciji povečali za 2-krat, izvoz prav tako za 2-krat, dobiček za 4-krat in akumulacijo prav tako za štirikrat.
Te rezultate bomo dosegli z enakim številom zaposlenih, kot jih imamo sedaj.
Planirana investicijska sredstva za novo tovarno (v 000 din):
1.	gradbena dela skupaj 23.478
2.	oprema — uvoz	75.480
3.	oprema — domača	6.172
4.	carina	15.096
5.	montaža	13.000
6.	ostali stroški	4.000
Knjigovodska tehnika je vsaj zaenkrat pač taka, da nam lahko postreže z rezultati gospodarjenja preteklega leta šele ob koncu februarja. Takrat pa je številka Brestovega obzornika že v tisku, če ne že med kolektivom. Tako prihajamo z informacijami o našem gospodarjenju lani nekoliko pozno.
Tudi s planom smo v zamudi.
skupaj osnovna sredstva 137.226 trajna obratna sredstva 25.000
Celotna investicija bi torej znašala 16 milijard starih dinarjev.
Od celotnega zneska naj bi znašal delež Mednarodne banke 49,4 odstotka, domače banke 30,2 ®/u in lastna udeležba 20,4 "/o. Poudariti moram, da je kredit Mednarodne banke verjetno zadnja možnost Bresta, da širi svoje kapacitete s pomočjo kredita te ustanove, kajti pogoji za pridobitev kredita se vse bolj zaostrujejo, tako glede najmanjšega zneska (sedaj 10 milijonov dolarjev) kot tudi tretmaja in potreb naše re-
Zamudo je pogojevalo več vzrokov. Med izdelavo plana je bila vrsta sistemskih sprememb, sprejetih na zveznih organih, ki smo jih skušali upoštevati v planu. Letos je bil sprejet sporazum o oblikovanju dohodka ter delitve dohodka in osebnih dohodkov Bresta. Ta sporazum obravnava med drugim tudi sistem planira-
publike, ki se uvršča med srednje razvita območja; zato bodo imela pri dodeljevanju novih kreditnih sredstev določeno prednost manj razvita območja.
Glede na zahtevo Mednarodne banke o garanciji pri najetih posojilih s strani državnih organov moram poudariti, da je o zahtevku Bresta in Mebla razpravljal tudi Izvršni svet SR Slovenije in zavzel pozitivno stališče. Menim, da pomeni ta podpora veliko moralno priznanje obema kolektivoma za njuna dosedanja prizadevanja in napore v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Osebno sem prepričan, da bomo tudi v naprej opravičili to visoko zaupanje, gospodarili po načelih dobrega gospodarja v korist celotnega kolektiva, pa tudi ožje in širše družbene skupnosti. Ravno dosedanji uspehi, nabrane izkušnje in znanje so glavni poroki, da bomo v tem uspeli.
inž. Jože Strle
nja oziroma bolje rečeno, medsebojnih ekonomskih odnosov poslovnih enot. Ti odnosi so bili osnova planu za leto 1972. In končno so bili nekateri kadri, ki sodelujejo pri izdelavi plana, zadnje mesece veliko angažirani pri sestavi investicijskega elaborata za gradnjo tovarne ivernih plošč.
Nadaljevanje na 2. strani
Naše gospodarjenje lani in letošnji plan
Naše gospodarjenje
lani in letošnji plan
Program Barbara: moderna dnevna soba
Nadaljevanje s 1. strani
GOSPODARJENJE LETA 1971 USPEŠNO
Proizvodnja višja za 8 "/o, realizacija porasta za 40 °lo
Fizični ooseg proizvodnje je leta 1971 kljun težavam, Ki smo jih imeli pri proizvodnji nekate-rui izvoziun izaelKov, porasel za »"/o. uieue na to, aa je oua za leto iv/l značilna Konsolidacija novega proizvodnega programa v naši najvecji posiuvm enoti Tovarni pomstva uerumca, je porast proizvodnje zadovoljiv. Hkrati pa so dane možnosti za hitrejše naraščanje proizvodnje v letu iv/z. v siruKturi proizvodnje znaša deiez pomstva 7/ "/« m delež primarnih izucikov 23 “/o. VehKo doij smo oni uspešni na področju prouaje. ue-ta se je povečala v prnnen z letom iV/u za 40 "/o. Z uspesno prouajo v letu iV/l smo se uoKuncno otresa vpnva recesije amcnsnega trga m ouproua-li zaiuge zautcvucga programa, KI SO ogivzaie juKvnmvst puujcija 111 s tem moznosu za razširjeno re-proutiKCijo.
zaioge gotovih izdelkov, ki so znaaaie r. januarja rv/r jo,o mi-njuua Omarjev, so znašate i. januarja rviz te se zr,4 milijona. Kar pomeni, ua so se znizaie za ■tr -z u. r'urnemuno Vlogo prt /ni-zanju zaiug gutovm uuciauv je Unči uvuz. Juani blliU izvozili za u,ivy.wu uuiaijcv uia^a; v primerjavi z l. i>iu znaša porast za bo “/o. v sumu.uri icany.ac.ijc izvoza prcuai-avija izvoz lia nunverti-Oimo puurovje tiU * * * * v/e ceiomcga iz-Vuz.a, juicuicm po je ono zu "yo izvoda usuicijna vznouna tr-zisva. z uupcanu vkijuchvajo jure-sta na vzuumia trzisca ^vznouna ivemeija, aovjetsKa zveza; srno uspen preuvsem normalizirati naše zaloge. Z doseženim izvozom leta iv/l smo znova postali najvecji jugoslovanski izvozniki pohištva na konvertibilna področja. To je ugotovitev, ki nam sicer ne prmasa nobenih posebnih ugodnosti. Veliko pomembnejše je to, oa smo s pomočjo izvoza iahKo izplačevali osebne dohodke m hKrati kolikor toliko uspešno finančno obvladovali področje — nabave surovin in reprodukcijskih materialov.
Sicer pa je treba pri izvozu reči, da je stimulacija družbe slej ko prej premajhna, da bi spodbujala gospodarstvo k reševanju negativnih plačilnih bilanc s konvertibilnimi tržišči. Tudi dve devalvaciji nista prinesli v našem primeru, ko smo relativno močno vezani tudi za uvoz, nobenih bistvenih premikov v rentabilnosti izvoznih poslov, zlasti ne poslov za Združene države Amerike.
Za prodajo na domačem trgu leta 1971 lahko rečemo, da je bila še vedno konjunkturna. Končno nam je uspelo na vseh pomembnih jugoslovanskih tržiščih organizirati potniško službo. Organizirali smo tudi uspešno servisno službo. Predvsem pa lahko rečemo, da je startala tudi služba marketinga.
Lela 1971 smo še vedno prodali največ izdelKov v Sloveniji — 44,3 u/e (leta 19/U 45,7"/«), Kar pomeni, ua je potrebno napraviu v prmoonje še vemto vec na obdelavi ostalin jugosiovansKih tržišč.
KAKO SMO GOSPODARILI S SREDSTVI/
Leta 1971 smo vložili v investi-vije 0,3 nihijona tunarjev. ua lega zuesKa je znašal ueiez lastnin sreusiev- 3,/ mm j ona aniarjev. rretezm uel investicij se nanaša na uuKoncanje mvesucijSKin vlaganj v pripojeni posiuvm enoti ruvarm pomstva Stan trg.
Tudi sicer je šlo na Jtirestu preuvsem za uoKoncanje investicij, Ki so se pnceie v ooaooju l9oS—19/u. Vse aoKončane ah ne-uoKoncane investicije so plačane, Kar pomeni, ua mest nuna ne-poKrum investicij.
Omenil sem že, da smo velik del ooraimn sreustev uspesno re-ševau z izvozom, rravocasuo os-SKruu proizvomije z repioututcij-sKmn materam smo lesevan tuni s pomočjo neKaterm irgovsKtn l—ujetij, ki so nam uvtuaia materiale tuni na ironiesecin m uaij-si piaciun 10K (.sicer je treoa pii uvozu vnaprej poiagau sreusivaj.
Poprečno uosezeni koencient obračanja vsen sreustev gieuena uosezeno proizvounjo leta 19/1 je znašal 2. 10 pomem, ua so ona si čustva poujetja za Uosežem ooseg proizvounje vezana rou tun. VseKaKor tu iahKo rečemo, ua nase gospouarjenje m ono uo-oro. uieue na to, ua so luko vezavo pogojevan preuvsem oujck-uvm vziuiti (.porast zaiog goto-vm lzueiKov po recesiji v nuj, vseKa«vur uuij z. optimizmom gie-uamo na vezavo sreustev v letu 1972.
za primerjavo, kako se je do tu.ica leta 19/1 oziroma do prvm mesecev letos izboljševalo stanje iiKvionosti poujetja, nam najbolje poKazeta uva podatKa. V za-cetKu leta 19/i je ono stanje terjatev do kupcev enako našim obveznostim uo dobaviteljev. Hlede na zapauiost terjatev in obveznosti pa je bilo stanje še veliKo neugodnejše. Konec leta 1971 pa je bdo stanje naših terjatev do kupcev že za okrog 15 milijonov N din višje od obveznosti do dobaviteljev. V takem stanju nas ob-
vezna multilateralna kompenzacija ne bo prizadela, medtem ko to ugotovitev za lani, ko k sreči te kompenzacije ni bilo, ne bi mogli napisati.
DELITEV DOHODKA IN STANDARD
Celotni dohodek je leta 1971 povečal Brest za 44 u/o — na 2U4 milijone dinarjev. V strukturi celotnega tionotiKa je znašal dobi-čeK 3,4 u/o, aKumuiacija (dobiceK m amortizacija; iu,/ "/o. Toko Kot leta 19/u smo imen tudi leta 19/1 pospešeno amortizacijo. 3 topil j c amortizacije v letu 19/i so znašate za opremo 2U“/o (zivljenjsKa dooa 3 let; m za grauoene oujeK-te 3,3 -/u (življenjska uooa 30 icij. ivijuo relativno ugouni stopnji amortizacije z rezmrau gospouar-jenja ne moremo 0111 zauovoijm, Kajti zaveuau se moramo, ua je bna lam se vedno Konjunktura m ua je za cas venam mnacijsKih ninanj uspen premzeK. v euuar moram pri tem zapisati se neKaj. se mtreje Kot ceiotm uonoueK so narascan strošKi poslovanja.
Eredvsem gre za materialne strosKe, Katerih cene so se zvečine dvignile Konec leta 19/u, preu zamrznjenjem cen. Eo drugi sirarn moramo ugotoviti, oa je 011 nas zaunji porast cen v zacetKu leta 19/u m še to mimmaien, medtem pa so cene v izvozu praa-ucno nespremenjene se oa leta 1909, poieg tega je bila leta 1971 uevaivacija uoiarja. Ki je avtomatično uvignua cene reprouuK-cijsKin materialov iz uvoza za 2U
OUSIOIKOV.
čeprav je imel Brest v letu 19/u m tiemo tum v zacetKu leta 19/1 možnosti za povečanje cen, se teh msmo upali izKorisiiti. Nasprotno, izvajan smo ceio iicku-tere popuste, Kajti zaloge so Kot Damoitiejev mec ogrožale lutvid- -nost poujetja. V zaostreni kreoit-no-monetarm politim nam tudi bamte mso pomagale. Bolj Ko smo bili potreom pomoči, bolj smo bili ueiezm različnih Kontrol in lnšpeKcij.
Poprečen zaslužek zaposlenega Brestovca v letu 19/1 je narasel za 8 "/o, torej za toliko, kot je narasel obseg proizvodnje v podjetju. Poprečje neto mesečnega osebnega donodka na zaposlenega je znašalo leta 1971 1351 din, kar je 4 °Jo manj od republiškega poprečja v lesni industriji SRS. Računajoč statistično oceno porasta življenjskih stroškov 4-član-ske družine v Sloveniji za 15 °/o, so realni osebni dohodki na Brestu padli za 7 °/o.
K standardu zaposlenih štejemo tudi subvencioniranje toplega obroka. Lani je koristilo topli obrok kar 79 °lo zaposlenih. Poprečno je podjetje pokrivalo na vsakega zaposlenega Brestovca razliko do polne cene toplega obroka v znesku 37,27 din mesečno.
Za splošne potrebe podjetja in splošne družbene potrebe je izdvojilo podjetje v sklad skupne porabe 3 milijone dinarjev. Ta sredstva so v celoti namensko razporejena. Glavni znesek predstavljajo stroški izobraževanja kadrov, odplačila kreditov za stanovanjsko gradnjo in plačilo regresa za letovanje v letu 1972.
Pri razdelitvi sredstev za razširjeno reprodukcijo smo namenili približno enak znesek za osnovna in trajna obratna sredstva. Krepitev lastnega obratnega kapitala ni pogojena zgolj z gotovostjo nadaljevanja razširjene reprodukcije podjetja, temveč je postala tudi neke vrste zakonska obveznost (predpisani minimalni delež dolgoročnih sredstev v poprečno angažiranih obratnih sredstvih). Glede na to, da je bilo za Brest leto 1971 gospodarsko dokaj nemirno, mislim, da moja ugotovitev ni pretirana, če zaključim, da smo v takšnih pogojih leta 1971 uspešno gospodarili.
LETNI PLAN ZA LETO 1972 V SKLADU Z USTAVNIMI DOPOLNILI
Kot sem omenil že v uvodu, temelji plan za leto 1972 na samoupravnem sporazumu Bresta. Ta sporazum je izdelan v skladu z ustavnimi dopolnili. Brest krepi samoupravljanje poslovnih enot že vec tet. z.a Brest pravzaprav ustavni amanumajt ne prinašajo ničesar bistveno novega. Rijuo temu je napravljen v sporazumu m s tem tuui s pianom KoraK naprej v uecentraiizaciji posiovnm enot. Eosiovmm enotam je namreč uana možnost vpuvau na gospouarjenje v sienerm poslovni eno u. ia&o ousiej ne sprejemajo poslovne enote zgolj s.ojni pianov, temveč ceiotm pian puu-jetja. ce organi neKe pus.uv..e enote ne sugiasajo s ceiouinn pianom, imajo pravico »vera«, ra pravica zanteva usKiajevame puotopKe, Utiran pa tuui veiiao večjo angažiranost posiovinu eiiui in preuvsem struKoviun siuzo poujetja. ivo pisem cianeK, posiovne enote piana za leto 19/z se mso obravnavale.
PROIZVODNJA V LETU 1972 VBCJ/i ZA 31V11
Letm pian preuvideva obseg proizvomije v visim Z4U milijonov umarjev, to je za 31 “/« več kol lam. ju-eiez Koncinn izuuikuv Do znašat ze til °jo. iz tega vidimo, ua gi e za naj vec ji porast proizvodnje v 1 mamin lovarnan. iva prvem mestu po povečanem oosegu proizvodnje Do leta i>/Z 10varna pomstva stan trg. Ki jo povečuje za r/», na urugern me-siu pa 10varna pomstva venim-ca, ki jo povečuje za 33 u/e.
Erav gotovo ne bo odveč trditev, ua se oouo rezultati investicij v prelenim tren lemi poKa-
zan v pravem obsegu seie letos. Eomemona značilnost letošnje proizvounje je v sestavijivosti proizvodnega programa Tovarne pomstva cerKinca m v širjenju
zunanje kooperacije. Prav gotovo je treba pouroeje kooperacije
v prihodnje še bolj obdelovati m razvijati, Kajti s tem pridobivamo nove možnosti v izboljšanem izkoriščanju naših proizvodnih Kapacitet.
Plan proizvodnje je znižan za interno predelavo proizvodnje in znaša 2/4 milijonov dinarjev. V strukturi prodaje predstavlja izvoz 40 “/o celotne prodaje. Pri prodaji v izvozu na konvertibilna tržišča, kamor bomo plasirali tri četrtine celotnega izvoza, ostajajo slej ko prej problematične cene in izvozne stimulacije.
Tudi pri uspešnejšem plasmaju izdelkov na domačem trgu ostaja slej ko prej nerešeno vprašanje potrošniških kreditov. Razlika od preteklega leta je v tem, da se to vprašanje predvsem v sosednjih republikah zastavlja letos veliko ostreje, tako da je zato večina prodajnih pogodb še nepodpisanih. Stanje- potrošni šltega kreditiranja je prišlo tako daleč, da prerašča v zapiranje posameznih tržišč. Znano je, da je podjetje, ki nima potrošniških kreditov, ne glede na kvaliteto in povpraševanje,postavljeno v slabši položaj v primerjavi s podjetji, ki te kredite imajo. O teh
vprašanjih je bilo že veliko sestankov na najodgovornejših republiških institucijah. Zadeve se zapletajo, sami pa smo pred nepremostljivimi problemi. Brest vsekakor podpira predlog Ljubljanske banke, po katerem naj bi samo banke dajale potrošniške kredite potrošniKom, le-ti pa naj bi se sami odločili, kje in Katero blago bodo kupili.
U rešitvi vprašanja potrošniških kreditov bomo prav gotovo še pisali. Po naših izračunih bi Brest potreboval v letu 1972 najmanj 10 milijonov dinarjev dodatnih sredstev potrošniških k-ditov. Ena izmed verjetno edine možnosti za pridobitev teh sredstev je organizirano varčevanje zaposlenih. S takim varčevanjem oziroma delnim izplačilom osebnih dohodkov zaposlenih prek banke bi povečali sredstva pri banki, posredno pa omogočili na ta sredstva pridobitev potrošniških kreditov za podjetje. Zanimanje posameznikov se kaže tako v podjetju kot tudi v ugodnih obrestnih stopnjah na privarčevanih zneskih.
MINIMALNA AKUMULACIJA IN OSEBNI DOHODKI
V	letu 1972 predvidevamo, da bi stopnja dobička porasla na 6,7 odstotka, akumulacija pa na 11,1 odstotka.
V	letu 1972 predvidevamo, da nu dve novi ekonomski kategoriji: kalkulativni osebni dohoue1' in minimalna akumulacija. K kulativni osebni dohodki so v skladu s samoupravnim sporazumom Bresta v vseh poslovnih enotah enaki glede na analitično oceno delovnih mest (enaka startna vrednost točke). Ti kalkulativni osebni dohodki so enaki zadnjemu. šestmesečnemu poprečju lesne industrije SRS pred sprejemanjem plana. Poprečni mesečni neto kalkulativni osebni dohodki na zaposlenega znašajo za leto 1972 1468,00 din in se povečujejo v primeri s preteklim letom za 9 °/o. Vsako povečanje obsegov proizvodnje nad planiranim bo imelo za rezultat tudi enako stopnjo povečanja osebnih dohodkov.
Minimalna akumulacija je sestavljena iz posrednih in neposrednih obveznosti poslovnih enot iz tekočega poslovanja in do razširjene reprodukcije. Med poslovne obveznosti poslovnih enot sodijo: obvezni rezervni sklad podjetja, sredstva skupne porabe, odplačila kreditov za obratna sredstva, odplačila kreditov za osnovna sredstva, dobljena do leta 1965 (do tega leta je bilo poslovanje v smislu delitve dohodka centralizirano), pokrivanje toplega obroka, druge pogodbene obveznosti (po družbenih dogovorih v občini za komunalno gradnjo in narodno obrambo), prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij, prispevek v kreditni sklad podjetja za morebitno pokrivanje kalkulativnih osebnih dohodkov (le-ti so vsem poslovnim enotam zajamčeni).
Neposredne obveznosti poslovnih enot pa so: obresti od poslovnega sklada (sredstva, izplačana kot obvezni kredit za nerazvita območja), odplačila kreditov za Konec na 3. strani
Naše gospodarjenje lani in letošnji plan
Nadaljevanje z 2. strani osnovna sredstva, najeta po letu 1965 in tekoče investicije.
Poslovne enote, ki so uspešno pokrile minimalno akumulacijo, imajo še možnost za delitev ostanka dohodka na osebne dohodke iz uspešnosti poslovanja in na sklade. To delilno razmerje je v letu 1972 predvideno 70 : 30 v korist skladov. Vendar pomeni to glede na neizenačene pogoje gospodarjenja, da se v nekaterih enotah ustvarja tako imenovani ekstra dobiček, osebni dohodki iz poslovne uspešnosti na ne bi smeli presegati 10% izplačanih kalkulativnih osebnih dohodkov. S planom je predvideno, naj bi osebni dohodki iz poslovne uspešnosti narastli še za dodatne 4 °/o. Po planu naj bi torej osebni dohodki v poprečju podjetja porasli letos na 13 % oziroma na 1528 din mesečno neto poprečje na zaposlenega.
Vsako povečanje produktivnosti in akumulativnosti (zniževanje stroškov), pa bo povzročilo še hitrejše naraščanje osebnih dohodkov.
Glede na postavljeni plan in de-'anske možnosti, ki se kažejo že zelo uspešnem startu v januarju in februarju (poslovne enote so z obsegom proizvodnje prvič na dinamiki letnega plana),, pa bodo prav gotovo predvideni rezultati in s tem tudi osebni dohodki preseženi. Računamo, da bo celotno povečanje osebnih do-
hodkov v letu 1972 med 18 in 20 odstotki. Od nas vseh pa bo odvisno, če bomo v prizadevanjih za večjo proizvodnjo, višji rezultat in večje osebne dohodke uspeli. Zelena luč za start je prav gotovo ugodna.
Pri minimalni akumulaciji moram opozoriti še na nekaj. Za poslovne enote, ki ne dosežejo minimalne akumulacije, je treba iz-lelati interne sanacijske programe.
NAJVIŠJI IN NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK
Pri normalnem doseganju normativov ob polnem delovnem času bodo znašali najnižji osebni dohodki na zaposlenega 860,00 dinarjev, najvišji pa največ 6000,00 dinarjev. Glede na to, da sta dve poslovni enoti napravili obračun osebnih dohodkov za januar in februar še po stari analitični oceni, je dobilo v poprečju obeh mesecev pet zaposlenih osebne dohodke izpod 800,00 dinarjev. Poslovna politika in plan za leto 1972 predvidevata, da bi morali najpozneje v decembru izginiti osebni dohodki izpod 1000,00 dinarjev neto mesečno na zaposlenega.
Poslovna politika in plan za leto 1972 tudi predvidevata, da razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo točke med poslovni-
mi enotami ne sme presegati 20 odstotkov.
Poleg povečanih osebnih dohodkov bodo na standard v letu 1972 vplivali tudi regresi za letovanje in večja masa stanovanjskih sredstev za individualno gradnjo. V letu 1972 bo dobil vsak delavec Bresta regres za letovanje v znesku 300,00 dinarjev, medtem ko bo znašal skupni znesek sredstev za dodelitev stanovanjskih kreditov okrog 1,6 milijona dinarjev ali skoraj trikrat več kot leta 1971. Glede na visok porast zahtevkov za te kredite bo verjetno tudi letošnji znesek sredstev znatno premajhen.
MINIMALNA INVESTICIJSKA VLAGANJA
Da ne bi okrnili standarda v letu 1972 in da bi v prihodnjih letih omogočili vložitev kapital ne investicije v gradnjo tovarne ivernih plošč, bodo letošnje investicije relativno nizke in izpod ravni amortizacijskih sredstev. Plan predvideva, da bo znašala skupna vrednost investicijskih vlaganj v letu 1972 4,3 milijona dinarjev. Največ sredstev bo potrošenih za investicije v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg, kamor se je zadnja leta vlagalo manj sredstev kot v tovarne pohištvene proizvodnje.
Investicije Bresta v letu 1972 so namenjene skoraj izključno za nabavo opreme oziroma v modernizacijo proizvodnje. D. Mlinar
ročninski del proizvodnje,
—	terminske in kvalitetne proizvodne pogoje, ki so pogodbeno dogovorjeni med kupcem in proizvodnjo,
—	kvaliteto izdelkov v skladu z načeli solidnosti do kupcev s tem, da se število reklamacij zmanjša na najmanjšo možno mero.
ISKATI NOVE MOŽNOSTI V TEHNOLOGIJI
2.	Naloge s področja priprave in izvajanja proizvodnje so predvsem naslednje:
—	nadaljevati je treba z interno standardizacijo predvsem na področju tehnoloških postopkov, tehnične dokumentacije, vse s ciljem, da to preide na sistemsko obdelavo,
—	zagotoviti, da izsledki dosedanjih analiz najdejo ustrezno uporabno vrednost in s tem zagotovljeno uporabo standardov v proizvodnji.
nabaviti večje količine blaga skladno z večjim obsegom proizvodnje. To dejstvo nalaga, da se nabavno tržišče zasleduje kontinuirano in da se pri tem dosežejo kar najboljši rezultati, predvsem v cenah blaga, rokih in kvaliteti dobav. Zaradi trenda naraščanja cen je potrebno vsako nabavno odločitev osvetliti iz vseh tehničnih in ekonomskih vidikov.
PRIMARNA PROIZVODNJA
4.	Na področju proizvodnje, nabave in prodaje primarnih izdelkov temelji poslovna politika na naslednjem:
—	zmanjšala se bo nabava bukove hlodovine, povečala pa nabava jelove, kar bo omogočilo tudi večjo proizvodnjo mehkega žaganega lesa,
—	povečan bo nakup bukovega žaganega lesa, predvsem pa se bo novečala nabava že prirezanih elementov. Tak sistem pa za-
hteva ustaljenost proizvodnega programa, predvsem masivnega pohištva.
UVELJAVLJANJE USTAVNIH DOPOLNIL
5.	Na samoupravnem področju bo v 1972. letu dejavnost usmerjena predvsem na uveljavljanje ustavnih dopolnil, s tem pa na oblikovanje in krepitev samoupravnih odnosov v podjetju. Te naloge se kažejo predvsem:
—	organizacija poslovanja, odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela in njihove pristojnosti,
—	organizacija upravljanja podjetja in pristojnosti posameznih organov upravljanja.
— Pripraviti bo treba pravilnik o tehničnih in drugih izboljšavah, saj dosedanji ne stimulira k iskanju tehničnih izboljšav.
— Pripraviti bo treba pravilnik o razdeljevanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske graditve.
— Bolj poglobljeno bo treba vplivati na samoupavno in politično dejavnost v podjetju. Z dosledno uporabo veljavnih splošnih aktov bo treba zagotoviti večjo delovno disciplino in odgovornost posameznikov.
— Poskrbeti bo treba, da ne bo informiranje samo formalna pravica, in zagotoviti, da bo informiranost v podjetju še bolj zaživela.
Konec na 4. strani
Poslovna politika za 1972
S sprejetjem poslovne politike za letošnje leto kasnimo. Še sedaj nam niso znani vsi ekonomski ukrepi zveze in republike. Predvsem je treba pričakovati spremembe deviznega sistema, kreditno-monetarne politike, politike cen itd. Danes lahko ugo-tvljamo, da je bila opravljena -»evalvacija, ni pa bilo sprejetih mnogo ukrepov, ki morajo devalvacijo nujno spremljati (sistem premij, carina, davčna politika itd.). Ni znan postopek za od-mrzovanje cen, skratka, ni znana operativna politika cen.
V okviru republike je predvideno, da bo v letu 1972 narasel družbeni proizvod, medtem ko naj bi akumulacija porasla še hitreje. To pomeni, da bo za leto 1972 značilno počasnejše naraščanje standarda (osebni dohodki in kolektivna potrošnja) kot
naraščanje akumulacije oziroma ustvarjenih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Taka politika razdeljevanja družbenega proizvoda pa pomeni tamelje za uspešno uresničevanje stabilizacijskega programa.
Na takšni osnovi je pripravljen predlog poslovne politike podjetja za 1972.leto.
DOKONČNO SPREJETI MARKETING KONCEPT
1.	Pred dvema letoma smo se zavestno odločili, da bomo celotno dejavnost podredili marketing konceptu. Prva faza dejavnosti marketinga je za nami. Marketing koncept mora v 1972. letu zajeti vse dejavnike Bresta, kajti le tako bomo lahko zadostili postavljenim ciljem ekspanzije razvoja podjetja na vseh ravneh. S
Barbara — spalnica
sprejetim marketing konceptom prehitevamo sorodna podjetja, to pa je poroštvo za uspešnost poslovnega procesa.
S stališča marketing koncepta bo treba posvetiti v letu 1972 vso pozornost naslednjim področjem:
— Stroški in sistemi obračuna stroškov. Načelo — z vloženimi stroški čim ugodnejši rezultat — mora postati vodilo v našem poslovnem procesu. Skrb za racionalno in ekonomično poslovanje mora biti usmerjena na vseh ravneh nastajanja stroškov (direktni in režijski). Obračun stroškov mora temeljiti na realnih kazalcih ob uporabi sodobnih metod in sistemov, predvsem pa je treba razmejiti stroške na relaciji izvoz — domače tržišče.
— Sedanji proizvodni program je treba podvreči analizi vrednosti in tehnično-tehnološkim izpopolnitvam s ciljem večjega plasmaja. Nadaljevati je treba z zmanjševanjem naročilniškega sistema proizvodnje in povečati obseg lastnega programa.
— Za realizacijo lastnega programa je treba obdelati predvsem zahodna in vzhodna evropska tržišča. Z istim ciljem je treba preučiti razvoj lastnih predstavništev doma in v tujini s konkretizacijo poslovanja in ekonomskih učinkov.
— Za potrebe tako razširjenega tržišča z lastnim programom je potrebno pripraviti nov program furniranega, masivnega, kuhinjskega in tapeciranega pohištva.
— Na področju distribucije je treba razviti strategijo večjega približevanja potrošnikom, kot so lastne trgovine, skladišča v večjih mestih in potniško — servisna služba.
S prodajnega stališča je treba v 1972. letu zagotoviti predvsem:
—	prodajni potencial, ki bo sposoben realizirati večji obseg prodaje po dosedanjih in novih prodajnih poteh,
—	obdelavo vseh važnejših tržišč za prodajo lastnega programa in sprejemanja naročil zana-
Domače vzdušje — ob Barbari
Na področju proizvodnje ivernih plošč je treba v prihodnem obdobju zagotoviti povečanje sedanje kapacitete za 3000 kubičnih metrov. Študijsko je treba obdelati tehnološke novosti v razvoju proizvodnje iverk za dolgoročni načrt razvoja te proizvodnje.
Pogonske službe morajo urediti dokumentacijo investicij iz preteklih let, predvsem izvedbene načrte, načrte kanalizacije in čistilnih naprav. Izdelati je treba študijo o izboljšanju energetskih naprav (eksploatacija).
Nadaljevati je treba s študijem dela in časa. Opraviti je treba potrebne organizacijske ukrepe, ki bodo zagotavljali realizacijo tega načrta v praksi. V tem smislu je treba obdelati tudi službo kontrole kvalitete.
Mehanizacija dela na hlodišču in skladišču žaganega lesa v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je ena izmed osnovnih investicijskih akcij v tem letu. Izbrati je treba tehniko predelave odpadkov in rešiti to vprašanje iz tehničnega in ekonomskega vidika.
V tapetništvu je treba doseči organizacijo na ravni industrije izdelave tapetniških izdelkov. Preučiti je treba možnost za cenejše proizvajanje, predvsem pa urediti vprašanje režijskih pribitkov.
NABAVA NAJ BO EKONOMIČNA
3.	Nabavni potencial bo moral ob slabših nabavnih možnostih
Poslovna politika za 1972
Nadaljevajne s 3. strani
IZBOLJŠATI KADROVSKO STRUKTURO
6.	Kadrovski del poslovne politike zahteva:
— intenzivno, učinkovito in obsežno kadrovsko ukrepanje, ki se bo izražalo:
v kadrovskih, premestitvenih in izobraževalnih akcijah,
v pritegovanju novih strokovnih kadrov,
v štipendijski politiki.
Osnovni pogoj take politike je tudi prihodnja zamrznitev sprejemanja nekvalificiranih delavcev in delavcev z neustrezno izobrazbo kot pogoja za prihodnje izobraževanje.
Nadaljevalo se bo z že začeto akcijo izobraževanja v podjetju. Na področju nagrajevanja je treba zagotoviti slehernemu delavcu, da bo prejemal osebne dohodke, ki bodo primerni njegovemu delovnemu uspehu in odrazu njegovega dela na uspeh kolektiva kot celote.
S stanovanjsko politiko je treba težiti k povečanju števila individualnih gradenj, pri tem pa podpirati cenejše gradnje.
KVALITETNA OBDELAVA PODATKOV
7.	Avtomatska obdelava podatkov mora zagotoviti kvaliteto svojih izdelkov in prvenstveno utrditi sedanji obseg dejavnosti.
Organizacijsko in programsko bo pripravila nove obdelave predvsem s področja knjigovodstva in razpisovanja dokumentacije za Tovarno pohištva Cerknica.
VEČ OBRATNIH SREDSTEV
8.	Na ekonomsko-finančnem področju predvidevamo predvsem naslednje elemente poslovne politike:
a)	Izhajajoč iz politike republike, predvsem pa iz lastnih potreb po večanju lastnega obratnega kapitala in potreb novih investicijskih vlaganj mora tudi na Brestu v letu 1972 hitreje naraščati akumulacija, kot pa bodo rasli osebni dohodki in kolektivna potrošnja.
b)	Povečati bo treba poslovni sklad in se približati meji, ki jo predvideva novi zakon, ki je v pripravi in bo zahteval, da že v letu 1972 dosežemo 55 "/o dolgoročnih obratnih sredstev nasproti poprečno angažiranim obratnim sredstvom.
c)	Osebni dohodki na Brestu se bodo povečali na raven poprečnih osebnih dohodkov v slovenski lesni industriji, to pa narekuje, da se dosežejo najmanj poslovni rezultati, ki so predvideni z načrtom za leto 1972. To pomeni v poprečju podjetja povečanje za 10 °/o pri 100 "/» realizaciji finančnega načrta.
d)	Poslovna uspešnost mora postati ena izmed pomembnih oblik stimulacije.
e)	Glede na enotne cilje in enotno politiko podjetja dosežena vrednost točke vključno z izplačano poslovno uspešnostjo ne sme presegati 20 °/o razlike med naj višjo in naj nižjo izplačano točkovno vrednostjo. Več ustvarjena sredstva naj bi šla v rezervni sklad poslovne enote.
f)	Najnižji osebni dohodek je predviden s 1000 din, najvišji pa s 6000 din.
Izplačani osebni dohodki ne smejo presegati osebnih dohodkov, določenih s samoupravnim sporazumom lesne industrije Socialistične republike Slovenije.
g)	Masa amortizacije naj bi se v odnosu kljub revalorizaciji ne povečala, razen za na novo aktivirana osnovna sredstva. Ustvarjena sredstva se bodo v letu 1972 uporabljala predvsem za odplačilo kreditov in investicij v enostavno reprodukcijo.
h)	V načrtu za leto 1972 je potrebno obvezno določiti delilna razmerja, predvsem pa zagotoviti pokritje skupnih obveznosti do enostavne reprodukcije in del
sredstev tudi za razširjeno reprodukcijo.
i)	Po zaključnem računu za leto 1972 je treba dati prednost razporeditve dohodka v poslovni sklad za potrebe trajnih obratnih sredstev, ki bodo ob vzporednih investicijskih vlaganjih osnova za povečanje proizvodnje in finančnih rezultatov v prihodnjih letih.
j)	Poseben problem predstavljajo sredstva za potrošniške kredite. Za izboljšanje stanja je potrebno povečati v lastni trgovini poleg na 30 °/o, odplačilo pa znižati na leto in pol. Pridobiti pa bo treba dodatna sredstva za potrošniške kredite v višini najmanj 10 milijonov dinarjev.
k)	V interesu podjetja in posameznikov moramo že v I. polletju 1972 urediti sistem uspešnejšega varčevanja sredstev pri bankah. Hranilne vloge so namreč osnova poslovnih bank za dajanje potrošniških posojil. Tak način uporablja že vrsta podjetij, med drugim tudi nekatera podjetja v naši občini.
l)	Stroški režij se bodo v 1972. letu obravnavali kot proračunska sredstva. Vse prekoračitve bodo
Po skoraj enoletnih pripravah v Brestovih strokovnih službah smo dobili iz proizvodnje prvo serijo elementov novega ploskovnega pohištva, program Barbara.
Že pred pričetkom lanskega Salona pohištva v Ljubljani je marketing pripravil za obiskovalce salona anketo o našem pohištvu. Na osnovi temeljite analize dobljenih odgovorov in želja smo skupno s prodajno službo in službo za oblikovanje izdelali predlog za dopolnitev dosedanjega programa. Istočasno sta tehnološka služba in služba za standardizacijo opravili vsa potrebna dela pri določitvi tehnoloških in drugih postopkov in poti.
Prvi vzorec Barbare smo prikazali na Salonu pohištva v Beogradu. Ocene obiskovalcev so bile spodbudne. Odločili smo se. Program Barbara je osnovni program pohištva v Tovarni pohištva Cerknica.
Barbaro sestavlja 37 različnih elementov, ki omogočajo opremo najrazličnejših stanovanjskih prostorov. Z elementi Barbara lahko delno ali pa v celoti opremimo različne velikosti dnevnih sob, otroških in študentovskih sob, delovnih kabinetov, knjižnic, jedilnic ter klasičnih in modernih spalnic.
Elementi Barbara so konstruirani tako, da ima tudi posamez-
morali prej odobriti poslovni sveti poslovnih enot. To pa predstavlja odgovornost pred odredbodajalce.
m)	Kot obvezni sistem se bo uporabljala metoda pokritja; uporabljala se bo kot element v selektivnosti asortimenta izdelkov v letu 1972 in za leto 1973.
n)	V letu 1971 je bil sicer izdelan srednjeročni načrt do 1975. leta, vendar je treba ta načrt v 1972. letu izdelati v podrobnostih z upoštevanjem vseh razvojnih možnosti poslovnih enot. To delo bo zajelo širok krog strokovnih sodelavcev.
o)	Doseženo raven poprečnih osebnih dohodkov na Brestu v letu 1972 daje možnost, da konec leta pomaknemo mejo najnižjih osebnih dohodkov z 800 na 1000 dinarjev. Tako konec leta 1972 osebni dohodki na Brestu ne bi smeli biti nižji od 1000 dinarjev. To pa nam zagotavlja dosežena višja produktivnost in boljše izkoriščanje kapacitet.
Razširiti je treba pravilnik o varstvu pri delu, ki ga ima samo TP Cerknica, še na ostale poslovne enote.
ni element svojo funkcionalno vrednost.
Ves program Barbare je v prodaji po elementih, tako da si lahko kupec izbira opremo stanovanja po svojem okusu in tudi svojem žepu primemo. S kombi-različne višine, po dolžini pa je omogočeno kombiniranje v razmaku po pol metra. Sestavljanje elementov je preprosto, saj dva elementa veže samo sponski vijak.
Prva serija elementov je izdelana v teakovem lepljenem furnirju v nizki mat obdelavi, že v obdobju maj — junij pa bomo obogatili izbiro v mahagonij lepljenem furnirju, obdelanem na visoki sijaj.
Kljub temu, da imamo Barbaro že v prodaji, pa kasnimo z ekonomsko propagando. Vzroki so objektivni in subjektivni. Trenutno je v izdelavi enobarvni prospekt in večbarvni katalog, ki bo kupcem približal nov izdelek tudi po oblikovni plati.
Po podatkih prodaje na trgu je za Barbaro veliko zanimanje. Od nas pa zavisi, ali bomo to zanimanje in zaupanje tudi obdržali. Pri tem mislim predvsem na kvaliteto izdelkov, pravočasno dobavo zahtevanih elementov, pravočasno reševanje morebitnih reklamacij, na reklamo in podobno.
V. Harmel
Predstavljamo Barbaro
Barbara — tudi otroška soba
Uspešna prodaja BARBARE
Že v letu 1971 so začele strokovne službe pripravljati za proizvodnjo in tržišče program, ki naj bi zamenjal dosedanje kosovno omarasto pohištvo. Že prej smo vedeli, da mora biti izbira usmerjena na osnovi več smotrov in sicer: program mora biti sestavljiv, tehnološko mora biti poenostavljen, za tržišče pa mora ohraniti vse značilnosti kvalitete, ki je znana že vsem kupcem Brestovih izdelkov.
Danes lahko trdim, da smo imeli pri izbiri srečno roko, saj je sestavljivi program Barbara, ki smo ga ponudili tržišču letos v februarju, zelo uspešno startal. Pa ne samo na domače trgu, tudi v tujini se zanimajo za Barbaro. Že na prve ponudbe smo dobili v glavnem od vseh interesentov zelo spodbudne odgovore, torej že tudi naročila za dobave prvih poizkusnih količin. Od kvalitete teh pa bodo seveda odvisna prihodnja naročila oziroma posli za prodajo tega programa v tujini.
Kaj pa domače tržišče?
Program, ki vsebuje ali skoraj vse elemente za opremo ne samo dnevne sobe, temveč vsega stano-
vanja, ima seveda veliko prednost in teh se kupci — potrošniki tudi v veliki meri poslužujejo. Mnogo pohval smo poželi že v prvih dneh prodaje tega programa, saj je potrošniku res dana velika možnost za izbiro elementov po njegovi želji.
Seveda je, kakor pač pri vsa kem novem programu, tudi nekaj kritičnih pripomb oziroma, bolje rečeno, predlogov za izboljšanje in izpopolnitev. To bomo seveda upoštevali pri prihodnjem razvijanju programa Barbara. Tega nisem omenil samo zaradi predlogov, temveč predvsem zato, da bodo naši protrošniki in kupci obveščeni, da bomo tudi v prihodnje program Barbara razvijali in izpopolnjevali ter seveda pri tem upoštevali vse zahteve modernega razvoja stanovanjske izgradnje in stanovanjske opreme.
Ko torej ugotavljamo, da je sestavljivi program Barbara uspešno startal, ne smemo pozabiti, da je še veliko nedorečenega v razvoju pohištvene industrije, zato moramo dati tržišču spet nove predloge, nove modele, morda čez kakšno leto nov program.
F. Turk
Analitična ocena
spet na
Novo analitično oceno delovnih mest je sprejel centralni delavski svet že aprila 1971 s pripombo, da začne veljati istočasno s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Žal pa je bil ta splošni akt — sporazum o oblikovanju dohodka ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov izdelan šele decembra leta 1971, pričel pa je veljati 1. februarja 1971. V skladu s sprejetim sklepom centralnega delavskega sveta je s tem datumom v veljavi tudi nova ocena delovnih mest.
Od izdelave analitične ocene delovnih mest pa do uveljavitve v praksi je torej minilo skoraj leto dni. V tem času se je marsikje spremenila organizacija in tudi drugi dejavniki in pogoji, ki vplivajo na oceno delovnega mesta. Iz poslovnih enot so se pojavljale zahteve po ponovni ocenitvi delovnih mest, ki bi bile izraz dejanskega stanja. Tudi najbolj odgovorni delavci podjetja so izrazili svoje mnenje in se pridružili istemu zahtevku.
Svet za koordinacijo poslovanja je imenoval v vseh poslovnih enotah 5 do 7 dodatnih članov komisije za organizacijo in vrednotenje dela. Naloga teh članov je bila, da pregledajo pravilnost analitičnih ocen v svoji poslovni enoti in predlagajo vse najbolj
tehtnici
kritične ocenitve centralni komisiji v dokončno odločanje.
Predloge dodatnih članov so izdelali že v vseh poslovnih enotah. Ugotavljamo, da je zahtevkov za zvišanje ocen celo veliko, saj jih je kar za 23"/» delovnih mest. Seveda pa sprememba v eni poslovni enoti zahteva spremembo enakega delovnega mesta tudi v drugi poslovni enoti, zato je ta odstotek še znatno višji. Iz predlogov ugotavljamo tudi težnjo, da bi z analitično oceno reševali kadrovska in druga vprašanja, kar pa je popolnoma zgrešeno. Analitična ocena delovnih mest naj bi bila odraz dejanske zahtevnosti delovnega mesta, ne glede na to, kdo ga zaseda. Vsa druga vprašanja lahko rešujemo z že sprejetim siste^ mom napredovanja delavcev ali pa z ustrezno kadrovsko zasedbo.
Centralna komisija bo reševala predloge sprememb in pritožbe skupaj s predsedniki komisij dodatnih članov. Predlog bo dan še v petnajstdnevno javno razpravo. S tem bo omogočeno, da bodo vsi delavci seznanjeni s predlaganimi spremembami in bo tudi dana možnost slehernemu članu delovne skupnosti dati še morebitne pripombe.
J. Škrlj
Komunisti še vedno samokritično
Morda je prezgodaj ocenjevati dejavnost osnovmii organizacij Zveze komunistov v Brestovih poslovnih enotah, odkar so po sklepu občinskega komiteja Zveze komunistov te organizacije spet samostojne, enotnost njmovega delovanja pa vsaj organizacijsko zajamčena v koordinacijskem organu — v svetu komunistov. Vendar so nekatere aktivnosti v zadnjem obdobju dale nekaj osnov tudi za takšno ocenjevanje.
Prvo, kar smo lahko ugotovili ob sestankih in konierencah jeseni in pozimi, je nepreklicno jasnejše opredeljevanje vsaj do vloge in odgovornosti komunistov in njihovih organizacij. Vsi dogovori komunistov so po zapletih v Hrvatski, po plenumih zveznih in republiških organov, tudi v Cerknici in na Brestu imeli očiten odmev. Lahko zapišemo, da že zlepa ni bilo politične akcije, ki bi tako temeljito posegla v zavest vseh naših ljudi, ne le komunistov.
in kolektivi so izvolili te kandidate po demokratičnem postopku in brez kakršnegakoli pritiska. Res je.
Na ta odgovor pa samo eno vprašanje v premislek vsem subjektivnim silam in zadnjemu delavcu, ki je dal glas novim predstavnikom samoupravljalcev. Ali ne bi potrdili tudi čisto drugačnega predloga in izvolili čisto drugega delavskega sveta? Takšnega na primer, v katerem bi se delo 30 ®/o delavk (ob 45 °lo zaposlenih bi se vsaj toliko spodobilo) in morda vsaj 50 °/o res neposrednih proizvajalcev, pa ne bi bilo treba za lase vleči neposrednih proizvajalcev na kandidatno listo z izgovorom, da je tudi šef proizvodnje nenosredni proizvajalec, saj mora vendar vsak dan večkrat skozi proizvodnjo, da o inštruktorju, ki je neprestano v oddelku, sploh ne govorimo.
Da so vprašanja bolj jasna, jih
moramo tako postavljati, čeprav nimamo ničesar proti moškim ne proti inštruktorjem in šefom proizvodnje (tudi ti so samoupravljale! s povsem enakimi pravicami biti izvoljeni). Hkrati pa menda nimamo nič proti ženskam? Proti fizičnim delavcem? Proti mladini? Vendarle imamo nekaj proti njim: Ne zaupamo jim! Ne verjamemo v pravilnost njihovih samoupravnih odločitev! če je samo to, potem je to nadutost zaradi nekaj let daljšega šolanja, če pa se celo bojimo njihovega neposrednega glasu v najvišjem organu Bresta, potem pa smo njihova slaba avantgarda.
Tako se ta ocena zaključi spet doma v lastnih partijskih organizacijah, ki se same niso sposobne izkopati iz imenitne zaprtosti vase, idejne raznolikosti, besednega saglašanja z načelno politiko in kompromisarstva ob sleherni konkretni preizkušnji.
Iztepsti ta prah iz osnovnih organizaciji, vztrajno se učiti ne samo na napakah, tudi iz knjig in akcij, pogumno odpreti okna novim delavcem in mladini — to bodo tudi prve potrebne akcije komunistov na Brestu, ko bodo olitve v organe upravljanja za nami.	J. Praprotnik
Prvi uspeh je očiten: komunisti so enotno in glasno obsodili lastno zaspanost, neučinkovitost in neustrezno organiziranost. Povsod so ugotavljali neustrezno strukturo svojih lastnih organizacij, ugotavljali vzroke za tak-n sestav, vodstvom pa so očitali preveliko zaprtost v lastne kroge in predvsem premajhno obveščenost ter možnost članstva za kakršen koli vpliv na oblikovanje politike zveze same in družbenih tokov v širšem pomenu.
Na sestankih osnovnih organizacij, pa tudi na občinski konferenci komunistov v Cerknici, je bila zastavljena precej ostrejša smer v delovanju organizacij, tako s stališča lastne notranje zrelosti in idejne jasnosti ter enotnosti komunistov, njihove odgovornosti in organiziranosti, kakor tudi glede delovanja članstva in organizacij navzven — v smislu družbenega reagiranja, soočenja in ustvarjanja političnih razpoloženj.
Cilji so torej dokaj jasni: postati družbena sila, mimo katere ne sme nobena pomembna akcija, ki kakorkoli zadeva položaj
ilovnih ljudi v obsegu občine, podjetja ali kraja. Da pa bi,ta Položaj obvladali, mora biti ta sila idejno trdna, enotna, sposobna in organizirana.
Sami sebi bi delali škodo, če bi trdili, da Zveza komunistov na Brestu v tem trenutku obvladuje katerokoli od naštetih kvalitet. Priznajmo: kot organizacija bismo ne močni ne enotni in ne sposobni jasno in uspešno spoprijemati se s celo paleto različnih gledanj, od kvaziproletarskih mteresov preko zakoreninjene mojstrske miselnosti do tehnokratskih in apolitičnih obnašanj, kar poleg še drugih morda manj izrazitih ideologij lahko vse v eni sapi vdihavamo na Brestu.
Gre za opažanja in razmišljanja ob kandidiranju delavcev za nove organe upravljanja in za rnhlo predrzen poskus ocene Predlaganih kandidatnih list ozi-roma politične dejavnosti komunistov ob tem konkretnem primeru.
Napačno bi bilo očitati Zvezi komunistov v tem obdobju in ob tem primeru neprizadetost in neaktivnost. Nasprotno, dokaj živahno so organizacije same in azširjene z delavci drugih poli-*nih organizacij »pisale« te kan-mdatne liste, vendar se zdi, da i bile zelo podobne tudi v primeru, če bi jih mirno prepustili mdikatom ali kolektivu kot samoupravnemu organizmu ... Kot gotavljajo priostreni jeziki že navsezgodaj, lahko upravičeno Pričakujemo namesto centralne-sa delavskega sveta izvolitev do-re centralne obrtne zbornice.
_ Takšna je volja ljudstva, bodo . ,1 predlagatelji; kolektivi so P trdili takšno kandidatno listo
Volitve v organe upravljanja
V preteklih dneh smo imeli v podjetju dokaj živahno »predvolilno dejavnost«. V vseh poslovnih enotah so bili sklicani zbori volilcev (to je zbori delovnih skupnosti), ki so istočasno kandidacijska telesa.
Vsaka poslovna enota je sestavila po dve kandidatni listi — eno s kandidati za centralni delavski svet in drugo s kandidati za delavski svet poslovne enote.
Prve predloge kandidatov je evidentirala mandatna komisija ob sodelovanju družbeno-politič-nih organizacij v podjetju (Zveze komunistov, sindikata in mladine). O teh predlogih so nato razpravljali vsi volilci in dodajali svoje predloge. Tako so izbrali v posameznih enotah skoraj še
enkrat tolikšno število kandidatov, kot bo izvoljenih članov.
Splošna ugotovitev je, da so člani delovne skupnosti letos izredno pozorno spremljali izbiro kandidatov in pri tem aktivno sodelovali, razen v eni poslovni enoti. Ne bom zapisal njenega imena, saj so v taki druščini potem, kadar nastanejo kakršnekoli težave, navadno najbolj glasni in valijo krivdo zdaj na enega zdaj na drugega, pa na samoupravljanje ... Morebiti so pozabili, da sta prva koraka k odločanju prav izbira kandidatov in volitve.
O poteku volitev vas ne moremo še obvestiti, ker sovpadajo z izidom našega časopisa.
Z. Zabukovec
Nasi ljudje
»Čez štiri mesece grem v pokoj« so bile prve besede mojega sogovornika, potem ko sva izmenjala nekaj besed ob pozdravu. »Veš, predčasno grem v pokoj, zato, ker slabo vidim, pa tudi zato, ker imam petintrideset let delovne dobe, petinpetdeset let sem star in zakon sedaj še omogoča, da se umaknem mlajšemu — ne da čakam štrirideset let delovne dobe. Malo odstotkov bo manj — pa bo že.«
Imam vtis kot bi pisal o znancu iz sosednje ulice.
Jože Albreht
Jože Albreht, tehnolog v Tovarni pohištva Cerknica, je Cerkničan. Potem, ko se je izučil za mizarja, se je zaposlil v Cerknici in v Martinjaku, kjer je delal dve leti. Vse to je bilo pred vojno. Za delo je bilo težko, saj ni bilo razvite industrije — obrat v Martinjaku je imel okrog sto delavcev.
»Februarja 1941. leta sem se oženil. Aprila je bila kapitulacija
stare jugoslovanske vojske. V Sevnici so me ujeli Nemci in začelo se je štiriletno ujetništvo, ki sem ga preživel zvečina okrog Hannovra,« je rekel in pri tem z njemu značilno mirnostjo dal vedeti: poglej, skoraj z »ohceti« v ujetništvo. Da, tudi to je ena izmed zgodb, ki jih je spletla pretekla vojna.
»Repatriacija in iskanje dela. Našel sem ga na Jesenicah. Vendar ne za dolgo. Že delam kot kolonist v Veliki gredi pri Vršiču. Pa ne dolgo, domov v Slovenijo me vleče,« nadaljuje in se spominja mladih dni, ki izginjajo in se ne vrnejo več.
»Leta 1950 sem prišel na Brest ali LIP, kot smo tedaj rekli. Delal sem v oddelku, kjer smo delali okna in vrata za barake, ki jih je tedaj proizvajalo naše podjetja,« nadaljuje.
»Da, spomnim se te delavnice, ki je bila od vseh objektov edina, ki je bila vredna tega imena, saj je bilo vse ostalo poleg zaboj arne in .hangarja’, kot da se ima vsak čas podreti,«_ pripomnim in ga spomnim dvaindvajset let nazaj.
»Potem pa kuhinjsko pohištvo, pa šolsko pohištvo, mizice in mize za izvoz, pa ruske mize, pisalne mize za Anglijo — šivalno pohištvo, da, da takšna je bila pot do šestdesetih let. Med obnovo v letih 1959 in 1960 po požaru tovarne sem delal v proizvodnji, saj smo tedaj v improviziranih prostorih skoraj dosegli obseg proizvodnje kot pred požarom,« je hitel s pripovedjo, da bi ja ne pozabil zapisati značilnosti Brestovega razvoja.
»Kot vem, si veliko potoval,« sem ga podražil, čeprav sem vedel za vse poti v tujini, ki jih je opravil za Brest.
»Začelo se je 1957. leta, ko sem še z dvajsetimi delavci iz vse Jugoslavije delal šest mesecev v
Žene so praznovale
Švici. Delal sem v tovarni stilnega pohištva. To je bila prek sindikata organizirana izobrazba. Vendar je bil to šele začetek. Leta 1960 že montiram mize v Londonu, v letih 1962 in 1973 montiram šivalno pohištvo v New Yorku, v letih 1964 in 1965 montiram pisalne mize v Philadelfiji«, našteva počasi, kot bi se hotel spomniti vseh prijetnosti in neprijetnosti teh montaž — če jih tako imenujemo.
»Po vrnitvi iz Amerike sem se zaposlil kot tehnolog v II. strojni. Toda miru še ni. Leta 1968 sem šel še za šest mesecev v ZDA, tokrat v Californijo. Montiral sem stiskalnice, ki smo jih dobavili v ZDA. Pot v Zahodno Nemčijo, ki je bila planirana za dalj časa, se je k sreči zelo hitro končala. Upam, da je zadnja,« je zaključil in se posmejal, kot se samo on zna.
Leta 1952 je začel graditi hišo na Peščenku. Tudi tedaj ni bilo lahko. Nobenih kreditov, podjetje kreditira cement. K sreči cena zemlje tedaj ni predstavljala skoraj nobene vrednosti.
»Težko si predstavljam podjetje nekoč in danes. Kaj šele, če pomislim na 1939. leto, ko sem
iskal delo, pa ga ni bilo,« vplete v razgovor, saj želi več govoriti o Brestu kot o sebi.
»Kaj misliš da bi morali še storiti?« ga vprašam, potem, ko ugotovim, da bi prav to rad povedal.
»Mislim, da je potrebna večja odgovornost po vsej tovarni. Preveč je drugih napak, konstrukcija mora zagotoviti konstrukcijsko kvaliteto, kontrola mora biti nepopustljiva,« odgovarja in pristavi: »Nikdar me ni bilo sram našega blaga, pač pa zamerim napakam, ki bi jih lahko ne bilo. Ali pa transport! Prepričan sem, da kontejnerji lahko rešijo polovico vseh tegob zaradi kvalitete. Polovico pa drugi.«
Preveč sva zašla v vprašanja podjetja. Toda kaj hočemo, saj se ne znamo pogovarjati o čem drugem kot o tovarni.
»Prosti čas porabim za urejanje vrta okrog hiše. Lovec in ribič nisem; prej ni bilo možnosti, sedaj je pa že malo kasno. Polj-šji lov v jesen je moj naj večji konjiček,« je s težavo povedal nekaj o sebi. Tak je Jože Albreht, tehnolog v II. strojni in prav je, da smo izbrali prav njega, saj bi nam skoraj že ušel v pokoj.
D. Trotovšek
Tečaj površinske obdelave pred zaključkom
V Starem trgu je bil za obe poslovni enoti tečaj za delavce, ki delajo v površinski obdelavi lesa za dosego polkvalifikacije. Razen nekaj spodrsljajev je tečaj potekal redno v dveh skupinah. Težave so bile s tretjo izmeno v Tovarni lesnih izdelkov, ki se niso mogli vključiti v reden ciklus predavanj.
Predavanja so že mimo, ena skupina pa je že opravila izpite. Na izpitih se je pokazalo, da snov zelo dobro obvladajo, da so tečajniki vzeli zadevo resno, zato so tudi vsi izpite uspešno opravili. Kaj pa druga skupina? Ta je svoje znanje preizkusila 30. marca.
Pohvaliti moramo predvsem udeleženke-matere, ki imajo kopico dolžnosti doma, pa so kljub temu redno hodile na predava-
nja, grajati pa je treba mlade.
S tem tečajem smo si pridobili izkušnje s predavateljskim kadrom, ki se je dobro izkazal. Dobra stran je tudi v tem, da domači najbolje poznajo težave, ki nastajajo v proizvodnji in so dajali poudarek na težavnejša poglavja.
Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje motivacije, ki je osnovni pogoj za uspešnost tečajev. Ne more si privoščiti, da hodijo na tečaj le tisti, ki razumejo pomen izobraževanja. Ustvariti moramo pogoje, da se bodo izobraževali vsi.
Vsak, ki se kakorkoli izobražuje, ima jasno predstavo, kaj bo z izobrazbo osebno pridobil. To pa ni rečeno — za pridobivanje polkvalifikacij. V tem pogledu bo treba nekaj storiti.
F. Turšič
Izvoz - da ali ne?
K tem sestavku me je spod budil članek, objavljen v februarski številki pod naslovom Največji izvozniki pohištva v Sloveniji. Če bi bil članek informativen, ne bi imel do njega nič pomislekov, ker pa so v članku nekatere trditve in očitki, moram nanje odgovoriti. Pisec se opira na neko filozofijo, ki jo je zgra dil na preteklih izkušnjah in s tem povezal svoje stališče do izvoza.
Trditev opira na to, da je Brest prav na osnovi usmerjenosti v izvoz rastel in se razvijal. Mislim, da je ta trditev bolj občutek kot pa dejstvo. Na osnovi česa so se potem razvijala druga, nam sorodna podjetja, ki niso bila tako izvozno usmerjena, pa za nami v nobenem primeru prav nič ne zaostajajo. Menim, da imajo posamezna izmed njih celo vsestransko in veliko prednosti.
Poglejmo samo nekaj primerjalnih podatkov med nekaterimi največjimi, nam najbližjimi podjetni Eden izmed dokaj dobrih podatkov je delež sredstev ali stopnja zadolženosti kot se temu učeno in pravilno reče.
Brest domače	:	tuje	65	:	35	1,30
Meblo domače	:	tuje	75	:	25	0,77
Marles domače	:	tuje	94	:	6	0,29
Leto 1971 (podatki za prvih deset mesecev)
Stop-
Leto 1970 Razmerja ^a?
dolž.
Brest domače : tuje	57	:	43	1,34
Meblo domače : tuje	86	:	14	0,94
Marles domače : tuje	95	:	5	0,39
poslovno, zato so njihovi skladi polni, imajo lepe osebne dohodke in ne vem, kaj še vse. Kaj pa imamo mi? Rezultat naše usmerjenosti je, da so naši skladi preskromni.
Dokler se družba ali družbena nadgradnja ravnata tako, kot se, potem sem proti taki usmeritvi. Iskati moramo najboljši izhod zase, ker tako dela tudi nadgradnja. Naša gospodarska politika ni usmerjena tako, da bi gospodarstvu omogočala kar najboljše rezultate. Usmerjena je tako, da bi iz gospodarstva čim več nagrabila. Dokaz temu so podatki o dohodkih proračunov in sredstev za sklade, ki se zbirajo pri nadgradnji. Poglejmo te podatke:
Dohodki v proračunu Indeks
leto 1969	28.293	100
leto 1970	35.783	127
leto 1971	42.912	152
Dohodki skladov:
leto 1969	7.011
leto 1970	8.819
leto 1971	10.118
Samo dohodki od carin so se od leta 1969 do lani povečali za 95 %>. Zakaj nismo nekaj teh sredstev namenili stimulaciji izvoza? Menim, da je vprašanje ravnotežja plačilne bilance stvar vse družbe, ne pa posameznikov. Zato morajo biti bremena enako porazdeljena na vse, ne pa, da so prizadeti tisti, ki izvažajo.
Vem, da je vprašanje realnega tečaja težka in zapletena stvar, ki je odvisna od mnogih dejavnikov, vem pa tudi, da je vsaka sprememba, ki je bila storjena
na področju paritete in vzporednih instrumentov za izvoznike slabša, manj stimulativna. Poglejmo samo zadnje spremembe! Vse carinske dajatve so ostale linearne, medtem pa so se izvozne premije krepko znižale. Kdaj bomo od besed prešli k dejanjem?
Še o tovarniški slepoti... Mislim, da izvoz in tovarniška slepota nimata nič skupnega. Če bi bil ta očitek omenjen kje drugje, bi z njim morda celo soglašal, ker pa se nanaša na našo izvozno usmerjenost, takšno, kakršna je, potem bi bili tega očitka potrebni drugi. Sicer ne pod naslovom tovarniška slepota, ampak pod naslovom komercialna slepota. Kaj smo kot podjetje na področju naše zunanje usmerjenosti napravili, da bi se kot subjekt otresli nadvlad j a izvoznikov? Odgovor je, da ničesar. Kaj smo napravili na področju raziskav trga in usmerjanja oblikovalne službe, da bi v doglednem času prišli do takih programov izdelkov, ki bi jih lahko plasirali tudi na zunanji trg, z našimi ljudmi?
Bore malo. Še vedno se oklepamo naročilniških programov, ker sami nočemo ali pa nismo sposobni napraviti česa več. Žalostno je to spoznanje, vendar resnično. Ali je treba tovarišem, ki se zavzemajo za drugačen pristop, pripisati industrijsko slepoto, če opozarjamo, da naša tehnologija in za galanterijsko proizvodnjo, ampak za velikoserij-sko ploskovno? Če bi ta hotenja in pogoje upoštevali, potem ne bi bila akumulacija na zaposlenega na Brestu tako slaba. S precej manj zaposlenimi bi se upali v Tovarni pohištva Cerknica napraviti mnogo več.	T. Kebe
Do zdaj največji obseg proizvodnje
Akumulacija na zaposlenega v N din
I—IX leta 1970 in 1971 Indeks
Brest	10.707	5.909	55
Meblo	11.662	16.500	141
Marles	17.793	20.558	116
Celotni	dohodek	na zaposlenega	
v N din			
I—IX leta 1970 in 1971			Indeks
Brest	56.697	74.515	131
Meblo	120.645	164.168	136
Marles	97.827	110.179	113
Osebni	dohodki	in akumulacija	
na zaposlenega \		r N din	
I—IX leta 1970 in 1971			Indeks
Brest	22.366	23.187	104
Meblo	29.377	37.045	126
Marles	33.855	41.565	123
Še bi	lahko našteval,		vendar
menim, da je teh podatkov dovolj in da na njihovi osnovi lahko sklepamo, za kaj naj bi se odločil dober gospodarstvenik, ki sta mu poslovnost in tržnost osnovna usmeritev.
S tem, da trdimo, kako smo največji izvozniki, nismo napravili še ničesar pozitivnega. Da nas zaradi te usmeritve spremlja vrsta negativnih pojavov, pa je brez dvoma na dlani.
Logično in razumljivo je, da osebno nisem proti izvozu. Sem pa proti izvozu za vsako ceno. Če se moramo kot subjekt ponašati tržno, potem bom kot dober gospodar blago plasiral tja, kjer bom zanj več iztržil. Tako so se ravnali drugi in danes nimajo takih težav kot so pri nas. V toliko in toliko letih so si drugi nabrali toliko denarja (skladov), da danes nimajo težav z obratnimi sredstvi in z lastno udeležbo pri novih naložbah, kot jih imamo mi. Kje je potem dozdevna prednost, ki jo kot naj večji izvoznik imamo?
Nobene prednosti nimamo, imamo pa vrsto težav, ki nas spremljajo prav zato, ker smo izvozno števal, ker bi se zadeva preveč usmerjeni. Teh težav ne bom na-razvlekla, številčni podatki pašo za to naj lepši dokaz.
S svojo izvozno usmerjenostjo smo pomagali tistim, ki so bogateli na račun uvoza. Ne obsojam jih, saj jim je to omogočil naš sistem, ki je stimuliral tiste, ki so uvažali, ne pa tistih, ki so izvažali. Ti subjekti so se ravnali
Zadnje mesece opažamo, da proizvodnja v Tovarni pohištva Cerknica nenehno narašča. To kaže na popolno utrditev razmer in na večje napore delovne skupnosti kot celote.
Vsi ukrepi in napori se kažejo v rezultatih, saj je bil v februarju dosežen do sedaj rekordni obseg v vrednosti 8,66 milijona dinarjev po cenah franco tovarna, po prodajnih cenah pa več kot 10 milijonov ali milijardo starih dinarjev.
Da so vsi sprejeti ukrepi rodili sadove, kažejo tudi podatki o višini proizvodnje, ki je bila dosežena po četrtletnih obdobjih lani. Poglejmo te podatke:
I.	četrtletje 15,975.000 N din
II.	četrtletje 16,425.000 N din
Bol o van j a
Zadnje leto opažamo v Tovarni pohištva Cerknica veliko naraščanje bolovanj. Vse do lani so se bolovanja gibala dokaj ustaljeno. Bila so sicer skromna nihanja, vendar večjih odstopanj ni bilo. Lani pa je ta porast zelo občuten.
III.	četrtletje 19,567.000 N din
IV.	četrtletje 19,803.000 N din
Iz teh podatkov je videti, da je proizvodnja stalno naraščala. Večji premik je bil dosežen v tretjem četrtletju, približno enaka je bila raven v četrtem, velik premik pa je znova napravljen letos. V prvih dveh mesecih letos smo napravili več kot lani v vsem prvem četrtletju.
Še bolj razveseljivo pa je, da se taka tendenca ohranja za mesece, ki so pred nami, čeprav bodo prav gotovo določena nihanja tudi v prihodnje. Upam pa, da se kaj takega, kot je bilo lani v prvem polletju, ne bo več ponovilo.	T. Kebe
naraščajo
Poglejmo nekaj tabelarnih pregledov in videli bomo, da je temu res tako.
Skupno število ur, prebitih na delu:
v letu	1969	1,322.900	100
v letu	1970	1,269.780	95,8
v letu	1971	1,328.450	100,2
Montažni trak v Tovarni pohištva Stari trg
Skupno število bolovanj do 30 dni:
v letu	1969	66.257	100
v letu	1970	61.505	92,8
v letu	1971	82.771	125
Skupno število bolovanj nad 30 dni:
v letu	1969	55.407	100
v letu	1970	61.237	110,7
v letu	1971	73.217	132,3
Relativno vzeto smo imeli od celotnega števila delovnih ur, opravljenih na delu
v letu 1969	9,2 % bolovanj
v letu 1970	9,6 % bolovanj
v letu 1971	11,7%> bolovanj
V tem so sicer zajeti vsi bolniški dopusti, vključno porodniški dopust.
Relativno vzeto je bolovanj kar za 27 %> več kot leta 1969 in za 22% več kot leta 1970.
Ker gre večina od tega na račun rednih bolovanj, postaja to naraščanje zaskrbljujoče, zlasti še, ker je po mednarodnih merilih normalno, da se ta odstotek giblje nekje med 4,2 in 4,5%.
To je prav gotovo eden izmed vzrokov, da je naša produktivnost manjša, kot bi lahko bila.
Če računam, da je bila rast bolovanj tolikšna kljub temu, da je bil vsak tisti, ki je bolniški dopust koristil, materialno mnogo bolj prizadet kot bo v prihodnje, je nevarnost, da bodo še po-rastla. Zdravniški nadzor bi moral biti mnogo ostrejši, če hočemo ta pojav spraviti zopet v normalne meje.	T. Kebe
Avstrijski novinarji pri nas
14.	marca je naše podjetje obiskala skupina avstrijskih novinarjev; v njej so bili Kurt Kir-szen — APA, dr. Ernest Wemer Nussbaum — ORF, dr. Erich Horn — Die Presse, Wolfgang Exel — Kronenzeitung in dr. Win-fried Tschigel — Neue Zeit.
Prvi dan obiska so obiskali Gorenje v Velenju in Savo v Kranju. Bili so tudi na sprejemu pri predsedniku Gospodarske zbornice SRS Leopoldu Kresetu in na sekretariatu za informacije Izvršnega sveta.
K nam so prišli skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice SRS. V razgovoru sta sodelovala z naše strani D. Trotovšek in D. Mlinar. Novinarje je zanimalo, kako je s trgovino z Avstrijo in vzroki, da je naš izvoz v Avstrijo tako majhen. V pogojih napovedanega znižanja uvoznih carin in večje liberalizacije bo morda ta izvoz uspelo povečati. Ogledali so si Tovarno pohištva v Cerknici, Salon pohištva in center IBM. Z ogledom so bili zadovoljni.
Nova rubrika
VI VPRAŠUJETE — MI VAM POSREDUJEMO ODGOVORE
Ugotavljamo, da so naši občani premalo obveščeni o različnih občinskih, pa tudi širših dogajanjih. Časopis Delo dobivajo le redki, radio malo poroča o delu in življenju v naši občini, Brestov obzornik pa je glasilo delovne skupnosti. Na uredniškem odboru smo se domenili, da bomo začeli v Brestovem obzorniku z novo rubriko »Vi sprašujete — mi vam posredujemo odgovore«. Poskušali vam bomo posredovati odgovore na različna vprašanja iz našega razvoja iz prve roke — od odgovornih ljudi. Ta rubrika naj bi tako postala tribuna obveščanja; uspela pa nam bo, če boste sodelovali v njej. Vprašanja s podpisom (anonimnih ne moremo upoštevati) naslovite na Uredniški odbor Brestovega obzornika.
25. obletnica podjetja • jeseni
Verjetno se še spomnite prve številke Brestovega obzornika, ki je prvič izšla prav za 20. obletnico podjetja.
To je bilo 25. oktobra 1967. leta. Letos pišemo 1972. leto, podjetje pa je bilo ustanovljeno jeseni 1947. leta. Torej petindvajsetletnica! Petindvajset let v razvoju Bresta. Če smo pred petimi leti napisali v uvodni članek: Tri obdobja razvojnih poti Bresta, bi mogli ob petindvajsetletnici zapisati še o četrtem in začetku petega obdobja v razvojni poti Bre-
sta. Prav je torej, da proslavimo ta jubilej dela in uspehov!
Proslava petindvajsetletnice n?5 bi bila jeseni tega leta. Prosla naj bi povezovala vrsta prireditev, sprejemi in nagrade jubilantom in druge oblike proslavlja nja, o čemer bo treba napraviti še podroben načrt. Prav je, da te slovesnosti začnemo pripravljati že sedaj. Mislim, da gre tu za vse dejavnike, za sindikat, mladino, gasilce, športnike, kulturne delavce in da bi vsi skupaj našli enoten nastop v teh prizadevanjih.	D. Trotovšek
VtoiM 8 Beesla
Točilnica naše »menze« je imela ob zadnji histeriji — ob novici o podražitvi tobaka kar dva huda navala. Enega takoj po plači — podnevi, drugega pa malo pozneje — ponoči. Posledica prvega je čezmerno kajenje, posledico drugega pa bo določilo sodišče.
— 0 —
Salonu pohištva ni kaj reči, le najti ga je težko. Kupci imajo težave tudi s parkiranjem vozil. Zanimivo je, da ni nihče od nas nejevoljen...
— 0 —
Avtomatizirano kegljišče bo odprto 1. 4. 1972. Manjša slovesnost bo ob 19.00 uri. Obljubljajo, da bodo do tedaj uredili tudi parkirišče. Tako bodo naši kegljači lahko začeli trenirati za lesari-ado doma — ne pa v Loškem potoku, ali kako se temu Potoku že reče.
— 0 —
Brestovci se široko vključujejo v javno življenje in Cerknica ga ima nič koliko. Na zboru vo-
lilcev v kinodvorani v Cerknici nas je bilo ogromno — za pol menze. Menda so trem ali štirim pozabili poslati vabilo, bolj obveščeni pa trdijo, da neskončno zaupajo svojim voljenim predstavnikom.
— 0 —
V Planico nas je šlo še in še. Vemo za avtobus, ki jih je peljal 19 s šoferjem skupaj. Avtobus pa je bil moderen in dolg kot se spodobi, tako da ga je bilo treba v naših ovinkih malodane odnašati. Skoraj vsi so navijali za VOZIPIVA. Eden naših je šel čisto na vrh zaletišča, skakal pa ni, ker je imel težave z želodcem in vrtoglavico. Težave z želodci in vrtoglavico pa so imeli tudi Brestovci pod skakalnico ...
— 0 —
Za lesariado v juniju podjetja pridno pošiljajo prijave. Izmed prijavljenih nodjetij imamo prijavo osmih podjetij, ki imajo prijavljene vse ekipe, med njimi je tudi Brest. — Nekaj dni pred rokom je bilo že 23 prijav.
Pred sprejemom občinskega proračuna
Znano je, da je treba za pokrivanje določenih skupnih potreb zbirati denarna sredstva. Ta sredstva se zbirajo na tri načine: z davki v neposredni obliki, s prometnim davkom kot posredni obliki, poleg davkov pa se sredstva zbirajo še s prispevki in taksami.
Nas najbolj zanimajo neposredni daviti in prispevki, ki jih prispevamo za pokrivanje (financiranje) skupnih potreb.
Prispevki, ki jih plačujemo tisti, ki smo v delovnem razmerju:
U,76 %> prispevek za republiški proračun,
3.44	°/o za šolstvo (repub. izobra-
ževalna skupnost),
1.44	°/o za otroško varstvo,
0,20 "/o za zaposlovanje,
4,74 V o za oocinski proračun, ki se deli
na 3,20 uio za osnovno šolstvo,
in 1,34 u/u za občinski proračun.
Vsi, ki smo v delovnem razmerju, plačujemo torej 10,38 u/o prispevkov ou oruto osebnih do-hooitov.
Kmetje plačujejo:
6 “/» repuoiiskin prispevkov od katastrskega dohodka,
2 °/u republiškega davka od gozda, od vrednosti lesa, odmerjenega za posek na panju (okrog 40,uo din),
10«/« oocinskega davka od katastrskega dohodka za 111. skupmo zemljišč,
4 °/o občinskega aavka od katastrskega dohodka za IV. SKupmo zemijisc (višinski pretieh),
30"/« oociiisitega davka od gozda ou iste osnove kot republiški davek.
Poleg teh davkov plačujejo kmetje tuui zuravstveno zavarovanje po stopnji 34"/« od katastrskega tionuutta in 400,00 tim po guspuuuijstvu kot pavšal.
ivettuictje pa so ooremenjeni takole:
2o -/« republiški davek od vrednosti lesa, na panju odmerjenega za posek,
30"/« oocmski davek od vrednosti lesa, na panju odmerjenega za posek,
'"/o repuonski davek od katastrskega donouka od ne-gozunm povrsm,
10 °U m 4 “/« oocinski davek katastrskega donouka od negozdnih povrsm.
Iz teh pregledov je videti, da so kmetje mnogo bolj ooreme-Ujeni kot pa nekmetje.
foieg ten davkov je letos uveden uavek na premoženje. Vsi tisti, ki jim kmetijstvo m osnov-111 vir uonoukov, pa imajo pre-diozenje, oouo oouavcem, ce una-Jo nau uva milijona s tar m dinarjev uonodka na gospodarstvo, alt en milijon dinarjev na dru-^mskega ciaua po stopnji trikratnega katastrskega nonodka.
*"oleg teti prispevkov in davkov zbiramo še sredstva iz prometnega davka od blaga, prodanega na drobno in iz različnih taks.
Iz vseh teh virov se bodo le-t°s po predvidevanjih zbrala za pokrivanje občinskih splošnih po-treb naslednja sredstva:
Prispevki	7,929.000
navki	3,910.000
takse	681.000
različni drugi dohodki	1,070.000
Skupaj	13,590.000
.. i*od različnimi dohodki so miš-Jeni dohodki iz prispevka za mestno zemljišče in dopolnilno namenska sredstva za borce in °cialno ogrožene kmete.
Ce podrobno analiziramo pri-Pevke, ki so glavni vir dohod-7®v, se steče od zaposlenih >170.000 din, iz kmetijstva 840.000 m, od ostalih obrtnih dejavno-. 1 Pa 920.000 din. To so torej do-°dki občinskega proračuna.
Poglejmo še, kam se ti dohod-šijo-Smer^aj° oziroma> kje se tro-
sa osnovno šolstvo	6,140.000
za kultumo-prosvetno dejavnost	260.000
za socialno skrbstvo	1,720.000
za zdravstveno varstvo	574.000
za komunalno dejavnost	307.000
za delo državnih organov	3,352.000
dotacija krajevni skupnosti	287.000
za dotacije družbeno političnim organizacijam 339.000 za negospodarske investicije	372.000
za negospodarske posege (regres za mleko) 159.000 za razne druge izdatke	80.000
Skupaj 13,590.000
Kot vidite, so vsi dohodki razporejeni in se pokrivajo z izdatki. Potreb je mnogo več, kot je zbranih sredstev. Zlasti je pereča komunalna dejavnost, za katero sredstev skoraj ni. Omenil bi še zelo pogoste pripombe o visokih kmečkih davkih. Iz kmetijstva se v občinski proračun zbere 84 milijonov starih dinarjev davkov. Izdatkov za pokrivanje izgub pri socialnem zavarovanju kmetov, delež občme pri pokojninskem zavarovanju kme-
tov, za preživninski sklad in za regres pa je predvidenih 59 milijonov dinrajev. Torej se dve tretjini zbranih sredstev od kmetijstva vrneta nazaj v kmetijstvo. O nekih visokih davkih torej ne more biti govora. Dejstvo pa je, da je naše kmetijstvo nizko produktivno, z zastarelo tehnologijo, nizkimi donosi... Pogovoriti bi se torej morali, kako kmetijstvo napraviti donosnejše, da bodo kmetje te dajatve zmogli. T. Kebe
Krajevni praznik Rakeka
Rakek je letos ob tridesetletnici organiziranega odhoda Ra-kovčanov v partizane proslavil 13. marec še posebej slovesno. Preživeli borci so se zbrali na mestu svojega prvega tabora, nato pa obiskali vrsto naselij, kjer so preživljali prve dni in še kasneje, ko so se v različnih enotah narodnoosvobodilne vojske kot borci vračali na ta področja.
Na slavnostni akademiji je tovariš Jože Telič, predsednik občinskega odbora Zveze borcev Cerknica in poslanec republiškega zbora, nazorno prikazal zgodovinska dejstva iz obdobja pred
tridesetimi leti in govoril o pomenu množičnega odhoda Rakov-čanov v partizane. Učenci Osnovne šole Rakek in gojenci Glasbene šole Franca Gerbiča so za to priložnost pripravili kulturni program. Prvak ljubljanske drame Boris Kralj je recitiral vrsto partizanskih pesmi. Ladko Korošec pa je zapel ob spremljavi orkestra Glasbene šole pod vodstvom prof. Rebolja več prigod-nih pesmi. Zbor in orkester sta prvikrat izvajala posebej za to priložnost prof. Mirka Rebolja pesem Balon prijateljstva.
Razpis štipendij za letošnje šolsko leto
Za študijsko leto 1972/73 razpisujemo naslednje štipendije za visoke in višje šole:
splošna komerciala 1 moški 6. VŠOD Kranj
organizacijska smer 3
1.	Biotehniška fakulteta
Ljubljana — lesno industrijska	smer	6
2.	Strojna fakulteta
Ljubljana	1
3.	Ekonomska fakulteta
Ljubljana	2	moški
4.	Filozofska fakulteta
industrijska psihologija	1
5.	VEKŠ Maribor
zunanja trgovina	2 moški
Poleg označenih in splošnih pogojev imajo prednost pri dodelitvi štipendij kandidati z boljšim učnim uspehom, ob enakem uspehu pa se upoštevajo še socialne razmere in krajevna bližina.
Prošnje z osnovnimi podatki o socialnem poreklu in prepisom spričevala naslovite na kadrovski sektor Bresta do 31. junija 1972.
Kadrovski sektor
(T.. *WjMB	mt	
		
		
Za letošnjo turistično sezono se nam obeta, da bo grad Snežnik s 1. 4. 1972 odprt za obiske; tako so nam vsaj zatrdili v turističnem uradu v Cerknici. Menda bodo na voljo tudi vodiči...
6.	marca je Skupščina občine Cerknica razpravljala med drugim tudi o predlogu spremenjenega odloka o zunanjem licu (beri: videzu) naselij v občini Cerknica. Odlok natanko določa ravnanje občanov in delovnih organizacij. Med drugim govori tudi o vprašanju, kako urediti obvezno odvažanje smeti na javna smetišča. Tod se je zapletlo. En zbor je večinsko zahteval urejena smetišča ob odvozu odpadkov na lastne stroške — torej tako kot doslej — ob poostreni inšpekcijski službi, drugi zbor pa je meml, da bi morali v naseljih Cerknica, Rakek in Lož-Stari trg uvesti režim enotnega odvoza smeti, ki naj bi ga organiziral najboljši ponudnik. Ta naj bi pripravil tudi stroškovnik svojih storitev. Za
vsa druga naselja pa naj bi obvezali krajevne skupnosti, M naj bi uredile vaška smetišča o o samoiniciativnem odvozu smeti in odpadkov.
Predlog odloka je bil tako zavrnjen, ustrezne službe pa bodo morale pripraviti nov pred! ^g.
Naj bo odlok tak ali drujačen, kazno je, da imamo smeti kamorkoli pogledamo, največ ob vpadnicah, za vogali, ob vodah, odplake in gnojnica se razvijajo po vaseh, gnojišča so neurejena, podrtij je še in še, razbitih plotov ni treba posebej omenjati, okolica blokov je kriminalna.
Vse to je rezultat naših navad in splošne kulture. Kdo bo napravil red — oblast vendar!
Na našo kulturo se res ni kaj prida zanesti.
^Turistični pastorek
Tovariš Albin Milavec je že dvajset let turistični delavec. Tajnik ali predsednik turističnega društva, pa spet vodič po Cerkniškem jezeru ali po prepadih v Škocjanu — za »božji Ion« seveda.
»Nikamor se ne premaknemo, nikamor,« mi je potožil oni dan. Povedal mi je še, da je sestavil seznam kandidatov za upravni odbor turističnega društva Cerknica. Malodane z vsakim se je pogovoril, vsi so mu obljubljali, da bodo prišli na sestanek, kjer bi sestavili predlog programa za prihodnje delo. Pa — nič. Na prvi sestanek je prišlo od 15 povabljenih 5, na drugi šest ljudi. Nerodno, a kaj hočemo, danes delamo le še za plačilo.
Ali v Cerknici res ne potrebujemo turističnega društva? Ali smo z drobnim turizmom opleli za večne čase? Ni informacij, ni spominkov, ni urejenih zelenic,
kažipoti in druga obvestila skrivenčeno opozarjajo na naš odnos do teh »drobnarij«. Kdo bo številnim šolarjem povedal kaj o znamenitih kraških pojavih našega področja, kdo bo tujcu pokazal prenočišče?
Nihče. Mi smo drobnakarji. Mi rešujemo probleme načelno, velikopotezno, perspektivno. Vendar samo rešujemo in to že leta in leta. Rešili pa nismo še ničesar.
Ugotovimo vendar, ali potrebujemo v Cerknici turistično društvo ali ne! Če ga, mu pomagajmo, da bo zaživelo, da bo tudi naš kraj majčkeno turističen, malo bolj privlačen, malo bolj odprt! Če ga ne... pa ostanimo Notranjci, pravzaprav Cerkničani zaprt znotraj svojih lepot! Čakajmo sami in se veselimo dni, ko nas bo princ iz pravljice popeljal na veliki turistični bal.
Z. Zabukovec
Imate devize?
»Kaj potem?« boste vprašali in pri tem nekoliko nezaupljivo pogledali.
Kar brez strahu. Ne kanimo vam poslati v goste kakšne posebne komisije, temveč sporočamo bralcem našega časopisa (in ti naj povedo naprej svojim znancem), da smo registrirali podjetje tudi za maloprodajo za devize.
Tako lahko v našem SALONU POHIŠTVA V CERKNICI že od januarja letos dalje vse izdelke, ki jih tu prodajamo, kupite ne samo za dinarje, temveč tudi za konvertibilne valute. Plačate lah-
ko prek žiro računa ali pa neposredno pri blagajni.
Pri plačilu z deviznimi sredstvi dajemo kupcem ugodnost desetodstotnega popusta.
Lesariada 72
Dan, ko bodo v Cerknici zaplapolale zastave lesariade, se vse bolj bliža. Število prijav raste iz dneva v dan, saj je zadnji marec datum, do katerega morajo poslati prijavo vsi, ki žele sodelovati. Natančnejšega števila še ni mogoče povedati, ker je sestavek napisan pred tem dnem. Kaže, da smo število sodelujočih ekip kar dobro predvideli. V soboto 15. aprila bo v Cerknici žrebanje tekmovalnih številk, kajti celotni razpored tekmovanj bo tiskan vnaprej in naknadnih prijav ne bomo upoštevali.
Svet za finance pri poslovnem združenju Les je na svoji seji v začetku marca razpravljal in sklepal o predračunu, katerega je predložil naš organizacijski komite. Sklenjeno je bilo, da bo združenje sodelovala z zneskom sto tisoč din. Ta znesek naj bi pokril stroške tekmovanj, pokalov in plaket, zaključne svečanosti in drugih stroškov, ki so v zvezi s tekmovanjem.
Naš organizacijski komite je medtem razpravljal predvsem o poteku priprav in o pripravah na skorajšnje organizacijske naloge. Te naloge so predvsem:
—	formiranje častnega predsedstva,
—	izdelava nadrobnega načrta izvedbe lesariade,
—	priprava tekmovalnih pro-pozicij,
—	definiranje lokacij tekmovanj,
—	zbiranje dodatnih sredstev za izvedbo naloge, predvsem zaradi ureditve igrašč, dopolnitve opreme in ostalih funkcionalnih izdatkov,
—	zagotavljanje kontaktov s prajavljenci,
—	priprava tekstov za bilten.
Po navodilih glavnega načrta
bo treba opraviti v aprilu poleg omenjenih še naslednje naloge: pričeti z urejanjem in pripravo tekmovališč, oblikovati aparat za izvedbo iger in ga začeti pripravljati, začeti razgovore z zunanjimi sodelavci, zagotoviti transport, oskrbo, sodnike, definirati prostore in opraviti rezervacije. S krajevno skupnostjo v Cerknici bo treba pričeti z akcijo za olepšanje kraja in njegovo ureditev. Dela tako ne bo zmanjkalo. Vse bliže bomo 17. juniju, vse več ga bo.	D. Trotovšek
Šport - rekreacija
Koordinacijski odbor sindikata v našem podjetju je sklical posebne vrste sestanek. Takim sestankom pravijo iniciativni ali po domače:	spodbudni. Sesta-
nek je bil 14. februarja, vabljeni pa so bili delavci, za katere je znano, da se aktivno zanimajo za šport oziroma za rekreacijo.
Namen sestanka je bil dokaj jasen: razna legalna in »ilegalna« športna gibanja spraviti pod skupno streho, jih razvijati, širiti, skratka, organizirano voditi.
Ob ideji, da bi ustanovili športno društvo BREST, so imeli prisotni vrsto pomislekov. Prevladalo je mnenje, da v trenutnem položaju še ne kaže ustanoviti športnega društva iz več razlogov:
— Ne vemo, kakšen bo odziv med člani delovne skupnosti.
— Mnogi člani že delujejo v različnih društvih izven podjetja. Vprašlijvo je, če bi hoteli izstopiti in se včlaniti v naše društvo, pa tudi BREST ne želi jemati članov drugim društvom.
— Želimo povečati število delavcev, ki bodo gojili šport oziroma rekreacijo, formalnih ob-blik pa se ljudje vsaj v začetku izogibljejo.
Navzoči so menili, naj pričnemo z neformalno obliko. Dejav-
nost v prihodnje bo pokazala, kakšne pogoje oziroma rezultate bomo dosegli, in na podlagi teh bomo poiskali nove organizacijske oblike.
Soglasno je bilo ugotovljeno, da v podjetju živahne j e sodelujejo v naslednjih panogah:
—streljanje,
—	šah,
—	nogomet,
—	kegljanje,
—	balinanje,
—	odbojka in
—	namizni tenis.
Za vsako izmed teh panog so določili posebnega vodjo. Vsi vodje skupaj sestavljajo odbor za šport in rekreacijo pri sindikatu podjetja. Predsednik odbora usklajuje delo vseh panog, predlaga razdelitev finančnih sredstev, skrbi za potrebo dejavnosti in podobno. Glavna naloga v letu 1972 je vključiti v športno — rekreacijsko dejavnost čimveč sodelavcev iz vseh poslovnih enot, zagotoviti za to vsaj minimalne materialne pogoje, pripraviti tekmovalce za III. LESARIADO ... Dela več kot dovolj, s tem pa si pridobivamo tudi izkušnje.
Z. Zabukovec
Šahovske novice
—	PRVENSTVO CERKNICE ZA LETO 1972
—	OBČINSKA SINDIKALNA ŠAHOVSKA LIGA
—	DVOBOJ ŠD CERKNICA : ŠD ULAKA
— TURNIR SLOVENSKIH MEST — KOPER
Letošnji turnir za prvenstvo Cerknice je bil eden izmed najmočnejših doslej, saj so na njem
Srditi boji na šahovskem prvenstvu Cerknica
z manjšimi izjemami sodelovali najboljši šahisti Cerknice. Začetek je pokazal, da favoritom tokrat ne bo lahko, saj so nasprotniki prav nanje s podvojeno močjo usmerili svoje šahovsko znanje. Manjša ali večja presenečenja so bila neprestana. Večje izkustvo, pa tudi športna sreča sta odločali o vrstnem redu tekmovalcev, kar velja predvsem za zmagovalce turnirja (šest prvo-plasiranih).
Anton Kraševec je tokrat dokazal, da že vrsto let sodi med najmočnejše igralce v občini. Njegov uspeh je zaslužen, nekoliko manj pa točkovna razlika pred zasledovalci. Lanski prvak Ivo Štefan in prvak Notranjske Anton Simičak sta si privoščila nekaj nepotrebnih spodrsljajev. Zbrala sta' enako število točk, njuno uvrstitev pa je odločil boljši uspeh proti zmagovalcem.
Vrzel za prvo trojko, ki je bila značilna za vsa leta doslej, se polagoma manjša. Janez Brešar je presenetil z doslej najzrelejšo igro. Škoda, da sta Jože Simičak in Sergej Turk v finišu, ko sta bila na pragu svojega naj večjega uspeha, močno popustila in končno le še pristala med zmagovalci (nad 50°/o osvojenih točk). Miro Mlinar, Branko Šebalj, Miro Žu-nič, Janez Otoničar in drugi so igrali v okviru svojih možnosti. Z večjo zavzetostjo in z resnejšim pristopom k šahu njihovi uspehi v prihodnje ne bi smeli izostati. Štirje prvoplasirani so si pridobili pravico nastopa na šahovskem prvenstvu Notranjske.
I. OBČINSKA SINDIKALNA ŠAHOVSKA LIGA
Pobuda Šahovskega društva Cerknice, ki ima v svojem programu zahtevo po množični razširitvi šahovske igre, je postala ob razumevanju občinskega sindikalnega sveta uspešna. Pod njegovim pokroviteljstvom in v organizaciji ŠD Cerknica je bila prvič izpeljana občinska sindikalna šahovska liga. Razpisovalec je naslovil vabilo za to tekmovanje vsem sindikalnim organizacijam v občini. Sodelovanje je bilo manjše od pričakovanega (sedem ekip), čemur je bil glavni vzrok nezainteresiranost sindikalnih vodstev za to dejavnost. Zato so raje odgovorili na razpis negativno, kot da bi se potrudili sestaviti svojo ekipo (štiri člane).
Tekmovanje je teklo po enojnem liga — sistemu Za glavne favorite so veljali Brest, Kovinoplastika in Sob Cerknica.
Brest in Kovinoplastika sta bojevala bitko vse do zadnjega kola, ekipa občinske skupščine pa ni upravičila napovedi — predvsem zaradi slabših igralcev na zadnjih dveh ploščah. Poleg Kovinoplastike je z dobro igro presenetila predvsem ekipa BRESTA — SKS, ki se je uvrstila pred ekipo občinske skupščine.
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Karmel, Vinko Mahne, Franc Mlakar, Jože Klančar, Danilo Mahne, Franc Mulec, Dubrovka Pazič, Miha Še-pec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Žel. tiskarna v Ljubljani
KONČNI VRSTNI RED:
1.	Brest —■ I.	18,5 točk
2.	Kovinoplastika I. 18 točk
3.	Brest — SKS	13,5 točk
4.	Sob Cerknica	13 točk
5.	Brest — TP Cerknica 9,5 točk
6.	Brest — TP Martinjak 7 točk
7.	Kovinoplastika II. 4,5 točk
Za zmagovito moštvo so nastopili:
Ivo Štefan (5), Marjan Miletič (2,5), Marjan VVinkler (6) in Miro Mlinar (5). Najuspešnejša tekmovalca lige sta bila Kraševec (Sob) in Winkler (Brest I.), ki sta osvojila za svoji mesti vseh 6 mogočih točk.
Ob zaključku je pokrovitelj podelil lepa pokala, diplome, priznanja in nagrade.
Tekmovanje je uspelo. Želja vseh pa je bila, da bi bila liga prihodnje leto bolj množična.
Dvoboj ŠD Cerknica :
ŠD Ulaka (Stari trg)
ŠD Cerknica je organizirala dvoboj z novo ustanovljenim Ša-
KINO V
S prvim aprilom bodo večerne predstave ob 20. uri!
1.	aprila ob 20. uri — nemški film Zakladi Aztekov. V tem napetem filmu bomo sledili iskalcem bajeslovnega zaklada v Mehiko. V glavni vlogi Lex Baxter.
2.	aprila ob 16. in 20. uri — ameriški film Most pri Remeganu. Druga svetovna vojna se bliža koncu, edina ovira na poti proti Nemčiji pa je most, ki ga sovražnik trdovratno brani. V glavni vlogi George Sayal.
3.	aprila o 20. uri — ameriški film Krvava Mary — agent 007. Kriminalka, ki vas bo držala v napetosti do konca.
6. aprila ob 20. uri — italijanski film Blaznost. V samotni vili ob morju se poizkuša bogataš rešiti svoje ljubimke. V glavni vlogi Carroll Baker.
8.	aprila ob 20. uri in 9. aprila ob 16. uri — ameriški film Okradi svojega bližnjega. Film prikazuje velik rop diamantov v Avstriji. V glavni viogi Rock Hudson.
9.	aprila ob 20. uri — ameriški film Rebus. Mody Jeff se znajde v neprijetni akciji, v kateri mora sodelovati z gangsterji in policijo. V glavni vlogi Lavrence Harvey.
10.	aprila ob 17. in 20. uri — ameriški film Abot in Castelo srečata duhove. Stara mojstra smeha nas bosta zopet zabavala z enim izmed svojih komičnih filmov.
13. aprila ob 20. uri — angleški film Rodil se je upornik. Film prikazuje zgode in nezgode mladega novoporočenega para.
15.	aprila ob 20. in 16. aprila ob
hovskim društvom ULAKA iz Starega trga pri Ložu. Desetčlanski ekipi sta odigrali hitropotezni dvoboj po ševeniškem sistemu (vsak član ekipe je igral z vsemi iz nasprotne). Zmagali so domačini z visokim izidom 71 : 29. Poraz gostov je vendarle časten, saj je bil to njihov prvi poizkus v tem načinu igranja. Obe društvi želita organizirati še več takih in podobnih tekmovanj, kar je v obojestranskem interesu — še posebno ŠD Ulaka, ki se želi kar najhitreje uveljaviti in vključiti v sistem tekmovanj v okviru Notranjske šahovske zveze.
Najuspešnejši pri domačinih so bili:
M. VVinkler 8,5 točk (od 10 mogočih), I. Štefan., S. Turk., B. Šebalj, M. Mlinar po 8 točk itd.
Najuspešnejši pri gostih so bili: J. Juvančič 6,5 točk, J. Perušek 5 točk, F. Plos, M. Božič 4 točke itd.
TURNIR SLOVENSKIH MEST
Na letošnjem tradicionalnem hitropoteznem turnirju slovenskih mest v Kopru je bilo 39 šest članskih reprezentanc slovenskih mest. To je najbolj množična šahovska prireditev v republiki. Cerknico je na teh tekmovanjih zastopalo Šahovsko društvo, ki pa je tokrat nastopilo z manjšimi močmi. Oslabljena ekipa ni imela možnosti za vidnejši uspeh (35. mesto), nabrala pa si je veliko potrebnih izkušenj.
ŠD Cerknica je med ligaškimi klubi v Sloveniji eno izmed redkih, ki jim hitropotezni sistem tekmovanja ne ustreza. Z vrsto takih tekmovanj pa bo mogr odpraviti tudi to pomanjkljive
Za Cerknico so nastopili:
T. Kraševec (7,5), T. Simičak (6,5), J. Brešar (5,5), M. Mlinar (6), B. Šebalj (5), M. Žunič (0), J. Otoničar (3).
Zmagala je Ljubljana s 47 točkami pred Kočevjem 46,5, Domžalami 43,5 in drugimi.
APRILU
16. uri — nemški film Hura, šola gori! Peter Aleksander in Heintje nas bosta zabavala v komediji, polni smeha in pesmi.
16.	aprila ob 20. uri — ameriški film Rio Bravo. John Wayne se nam bo tokrat predstavil kot upokojeni polkovnik, ki obračunava s tolpo zločincev.
17.	aprila ob 20. uri — italijanski film Verjetno — najverjetneje. Zgodba o dveh dekletih, ki prvič nastopita službo v velemestu. V gla vlogi Claudia Cardinale.
20. aprila ob 20. uri — ameriški film Zaljubljene ženske. Film za zahtevnejše gledalce; drama, posneta po znanem romanu D. H. Lavvrencea.
22.	aprila ob 20. uri — ameriški film Odsev ljubezni. Pretresljiva drama o človeku, ki v trenutkih duševne krize pobije svojo družino.
23.	aprila ob 16. in 20. uri — ameriški film Mrtev ali živ. Film govori o revolverašu, ki se noče predati oblastem.
24.	aprila ob 20. uri — ameriški film Vrnitev v Batan. Film nas bo seznanil s teškimi boji med zavezniki in Japonci na Batanu. V glavni vlogi John Wayne.
27. aprila ob 20. uri — ameriški film John in Mary. Film govori o prvih spolnih izkušnjah mladih ljudi. V glavni vlogi Rustin Hoffman.
29.	aprila ob 20. uri — francoski film Hibernatus. Luis de Funis nas bo zopet zabaval v svoji komediji-
30.	aprila ob 16. in 20. uri — francoski film Čas volkov. Zagrizen boj med vodjo podzemlja in policijo. V glavni vlogi Robert Hossein.
V SPOMIN
1. marca 1972 je v starosti komaj 36 let podlegel zahrbtni bolezni naš sodelavec SLAVKO MIHELČIČ. Nihče si ni mogel niti zamisliti, da bo smrt močnejša od njegove volje do življenja, posebno pa še želje, da bi živel in elal med nami.
Član naše delovne skupnosti je bil več kot 12 let. Ves ta čas je bil marljiv, skromen, pošten in tovariški. S Slavkovo smrtjo je
Delovna skupnost Tovarne pohištva Stari trg
28. januarja je kolektiv Tovarne pohištva Martinjak izgubil svojega dolgoletnega člana ROKA MATIJO iz Grahovega. Star je bil komaj 44 let.
Tovariš Rok je bil v naši tovarni zaposlen od maja 1949. leta Njegovo zadnje delovno mesto je bilo pri stružnici. Ves čas si jti pri svojem delu po svojih močeh prizadeval, da je izpolnjeval zahtevane naloge.
Delovna skupnost Tovarne pohištva Martinjak