St. 132 Milia ili&H i Hitrini (luli unoti tu li Hdd V Trsku, v nadaUo 4. junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI! jzhaji, Izvzetnii pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo«▼. FlranCUkl Asilkega žt. 20, !. nadstropje. Dopisi naj se pofilJaJo^gggjJ^.Nefr\akirani plama se ne sprejemajo, rokopid se ne vračajo. ol urednllf Ste fan Godina. — Lastnik tiskarna Eđinos* '"" jnaia racsct L 7. —, 3 mesece L 19.50,. Za taozemstvo mesečno 4 lire veČ. — Telefo Jt iMOSI Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo V Srokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 esač' csm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- oglasi denarnih zavodjV mm po L 2 — MaJi oglasi po 20 st. beseda, raajnanj pa L 2 — Oglu! MroČnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.' Naborna p^Mka vlade Dne 20. maja so se začeli v novih pokrajinah vojaški nabori. To sot med našim ljudstvom prvi nabori po aneksiji naših pokrajin k Italiji. Letošnji vojaški nabori so za vse nove pokrajine eden izmed trstih dogodkov, katerih važnost je velikanska, ker segajo s svojimi posledicami v najširše sloje ljudstva. Vojaški nabori spadajo v isto vrsto dogodkov kakor volitve. Kakor pri volitvah, tako se tudi povodom vojaških naborov vz valovijo najširše plasti ljudskh množic. Mati zadnje slovenske ali hrvatske drižine v zadnji naši vasici je neposredno prizadeta po tem splošnem krvnem davku. Naše ljudstvo je sprejelo vojaške nabore, kakcr je bilo pričakovati, popolnoma hladnokrvno in dostojno. Mladeniči se predstavljajo nabornim komisijam brez pretirane razposajenosti. Naši mladi naborniki se zavedajo, da se ne morejo odtegniti znanemu in večnemu pravilu: < Dajte Bogu, kar je božjega, in ccsarju, kar je cesarjevega.» Cesarjevo je pač, kar zahteva od nas država, da ji damo. Zahteve drž ve so za-povedne narave, državljani jih morajo izpolniti. Zato ni sedaj čas, da se vprašujemo, ali dajamo krvni davek, ki ga zahtevajo cd nas, radi ali ne. Tudi nismo nikakor dolžni, da bi dajali o naših čustvih komursibodi kakršnekoli račune. Vsakdo je odgovoren le za svoja dejanja in dejanja naših nabornikov, naših mladih slovenskih in hrvatskih fantov so bila dosedaj glasom poročil dostojna politično zrelega in narodno- zavednega ljudstva, kakršno je naše jugcslovensko ljudstvo v Julijski Krajini. Kljub vsej naši hladnokrvnosti in brezmejnemu samozatajevanju, ki ga zmoremo, pa nam vendar sili v obraz izraz enega čustva, ki ga ne moremo nikakor skriti. Naša naborna mladina, očetje in matere naših istrskih, trž., gor. in notranjskih fantov čutijo, da je krvni davek, ki ga zahteva od nas država in ki ga letos prvič dajamo, velikanska in najtežja žrtev, kar nas jih je zadelo v zadnjih letih, ako odštejemo par nesreč, kakor razdejanje naših krajev po vojni, zavlačevanje vojne odškodnine, požig naših kulturnih domov itcL Naše ljudstvo, ki je trpljenju in žrtvovanju vajene, bo seveda preneslo tudi to žrtev z istim samozatajevanjem kot druge žrtve, kajti na to žrtev smo biK pripravljeni fn nismo si delali nikakih iluzij. Od naborov nismo pričakovali nikakega blažila za naš položaj. Pri vsem tem pa moramo pribiti na naslov tistih, ki se jih tiče, da nismo pri vsej črnogledosti nikakor mogli misliti, da nas bodo prvi nabori tako grozno razočarali. Smelo lahkot trdimo že sedaj, da so prvi nabori med našim ljudstvom pod Italijo najkrutejši izmed vseh, kar smo jih imeli pod bivšo vladavino v vsej debi splošne vojaške obveznosti Glasom poročil z dežele, ki smo jih. prejeli te dni, potrjujejo naborne komisije takorekoč vse, kar se ji predstavi. Potrjujejo se celo taki, ki imajo vidne telesne hibe, kot n. pr. slepci na eno oko, mladeniči slabega zdravja, ki bi prej spadali v bolnišnico kot v vojašnico itd. Naborne komisije nam našo mladino grabijo v pravem pomenu besede. Pri sedanjih naborih se povprečno potrdi od 80—95 % vseh nabornih obvezancev, kar je nekaj nezaslišanega! To je tisto kruto razočaranje, ki so nam ga pripravili prvi nabori pod Italijo. Ako pomislimo, da se v ostalih pokrajinah Italije jemlje k vojakom k večjemu 40—50% mladeničev, ki se predstavijo nabornim komisijam, ne moremo niti več govoriti o golem razočaranju, temveč naravnost o premišljenem udarcu ki sta) ga zamislili politično in vojaško ohtash d proti našemu ljudstvu. Naše ljudstvo bo seveda ta nepričakovani in nezaslišani udarec krvavo občutilo. Naši deželi, ki je bila po vojni popolnoma razdejana, so posebno v sedanjem hipu mlade moči neobhodno potrebne. Brez mladih delavnih moči si ni mogoče misliti nikake obnovitve dežele. In tako bo postala naša» dežela po zaslugi nabornih komisij še večja žrtev požrešnega militarizma! Ista usoda kot našo naborno mladino je zadela po. poročilih tirolskih listov tudi tirolske naborne cbvezance. Tudi v južnem Tirolu grabijo naborne komisije brez vsakega usmiljenja. Vsled tega se nam upravičeno vsiljuje misel, da je vlada iztuhtala za novo pokrajine posebno naborno politiko! Ta naborna politika slavne vlade gre, kakor se vidi. za tem, da se vse naše moško prebivalstvo «kar leze ino grede», kakor pravi naredna pesem, uklene v vojaški jarem. Kaj hoče doseči gospa vlada s tako naborno politiko? Namen je precej prozoren in naše ljudstvo ga je takoj pogruntalo. Vlada se hoče na ta način zavarovati proti takoimenovanemu «iredentizmu« drugo-rodcev v novih pokrajinah, češ v slučaju mobilizacije ali kakršnegakoli vojaškega nastopa na severnih mejah, bom poklicala kar vse drugorodne moške pod crožje in tako se mi njihovega iredentizma ne bo treba bati! To je skriti smisel te nerodne naborne politike slavne vlade. Evo zaključek, ki sledi neposredno iz take naborne politike. Jasno je, da je ta politika izraz popolnega nezaupanja napram prebivalstvu nevih pokrajin. Naše ljudstvo jemlje to nezaupnico na znanje s pripombo, da' naj vlada nikar ne misli, da se bomo drugorodci zanjo ponižno zahvalili. Nezaupanje' bomo vračali tudi mi z nezaupanjem! Naše miroljubno ljudstvo je po tej naborni politiki globoko užaljeno in jo ogorčeno obsoja. Nemški Tirolci so proglasili dobo naborov za dobo ljudskega žalovanje. Dogodki so jim dali prav. Posledice očitnega in krivičnega zapostavlajnja novih pokrajin za starimi ne bodo mogle izostati. Dvojna mera je za ljudske množice žalitev, ki s« nikdar ne pozabi. Naborna politika vlade v novih pokrajinah je velika politična napaka! _■ J « - r Italija Nova kriza v social stični stranka. — Parlamentarna skupina in Spi. del. zbornica za sodelovanje RIM, 3. V vrstah italijanske socialistične stranke je izbruhnila nova kriza. Pristali sodelovanja stranke in uveljavljanja njene moči v parlamentu v obrambo splošnih prcletarskih interesov so napravili dva važna koraka dalje nasproti temu cilju. V četrtek predpoldne je imela socialistična parlamentarna skupina sejo, katere sta se udeležila tudi zastopnika osrednjega vodstva socialistične stranke tajnik Ficrito in ravnatelj osrednjega strankinega glasila cAvanti!» g. Serrati. Na »seji se je razpravljalo o predlogu poslanca Zirardinija, ki Se je glasil tako-le: aSklicujoč se na svoj prejšnji sklep, da hoče izrabiti svoje parlamentarno delovanje v cfcrambo svobode in proletarskih organizacij izjavlja socialistična parlamentarna fkupina, potrjujoč ta svoj sklep, da bo s svojimi glasovi podpirala vlado, ki bi zajamčila vzpostavitev zakoena in svobode in da bo v smislu tega sklepa uravnala svoje postopanje v parlamentu.» Proti tej resoluciji je nastopil glavni tajnik socialistične stranke Fiorito ter je predlagal, naj se sklepanje o tej resoluciji odloži, dekler se o vprašanju sodelo-.vanja ne izjavita vodstvo stranke in splošna delavska zbornica. Ta predlog glavnega strankinega tajnika je bil odklonjen z 39 glasovi proti 27. Nato se je vršilo gLaso-vanje o resoluciji poslanca Zirardinija, ki ej bila sprejeta s 46 glasovi proti 20, Vsled tega sklepa je prišla parlamentarna skupina socialistične stranke v spor s [strankinim vodstvom. Vsled tega se je še ii&ti večer sestalo osrednje vodstvo stranke, da zavzame svoje stališče. Na seji je ■bila sklenjena sledeča resolucija: «Vod-jstvo socialistične stranke se je sestalo dne '1. junija k seji. Spričo nevarnosti, v katero [je spravil siranko sklep večine parlamentarne skupine, ki je bil sprejet predpoldne istega dne, izjavlja, da se z nameni parlamentarne skupine ne strinja ter določa, Kfo sc nujnim potem skliče skupščina stranke.* Zborovanje strankine skupščine se bo .vršilo 10. in 11. t. m. Kriza v stranki je postala na ta način javna in obenem uradna. Borba med pristaši sodelovanja socialistov v parlamentu in nasprotniki lake taktike se vztrajno nadaljuje. Včeraj se je vršila seja vodstva splošne delavske zbornice, na kateri se je razpravljalo o istem vprašanju. Seji je prisostvoval poslanec Zirardinf, dadje Azzi-monti, Magliani, D'Aragona, Bensi, Balde-si in drugi. Razprava o tem, kakšno stališče naj zavzame splošna delavska zbornica napram sklepu parlamentarne skupine, je bila zelo živahna in udeležili so se je vsi prisotni. Poslanec Ziraidini je dokazoval tudi tu, kakor prejšnij dan na seji parlamentarne skupine, škodljivost negativne taktike socialistične stranke. Po končani razpravi, ki je trajala nad tri ure, je vodstvo zopet potrdilo svoje prejšnje sklepe v prilog sodelovanju ter je odobrilo sklep parlamentarne skupine. Vodstvo splošne delavske zbornice e zavzelo obenem položaju. Zdi se, da: se bo bila borba stva stranke v tem smislu, da bo splošna delavska zveza na sestanku, ki ga bo imela danes z vodstvom stranke, odločno zagovarjala parlamentarno skupino in taktiko sodelovanja. Po vsem tem se vidi, da je notranji razdor v italijanski socialistični stranki globok in da se stranka nahaja zares v nevarnem položaju. Zd se, da se bo bila borba med Serratijem in Turat ij ero to pat do popolne odločitve. Kljab vsej napetosti položaja pa prevladuje glede usode stranke kot takšne precejšnji optimizem. Levica in desnica socialistične stranke »ta, kakor se zdi, enake* prepričani, da ne pride do nikakega novega razkola, temfveC da se bo morala ena izmed obeh struj zopet vdati. 1 Fašisti zapuščajo Bolonjo BOLOGNA, 4. Burja, ki se je napovedovala za danes in jutri, se je polegla. Namesto prihoda 50.000 fašistov v Bolonje, odidejo tekem današnjega dne vsi iz Bolonje. Že včeraj popoldne se je raznesel glas, da je fašistovski voditelj poslal pismo, v katerem prosi fašiste, da zapuste Bolonjo in opuste začasno vsako akcijo. Mussolinijevo pismo se glasi: «Dragi prijatelji, treba je opustiti za dobo, ki ba zelo kratka, vaše sijajno gibanje. Država ie hotela pokazati prvič proti nam in po brezkončnih odpo-vedbah svojo zmožnost za obstoj in odpor. Jemljemo na znanje, toda videli bomo, kakšno bo njeno vedenje nasproti protinacio-nalnim elementom, kakšen izid bo imela preiskava, ki jo je uvedel Vitftian'. V pričakovanju iciarao eno dolžnost. Ne smemo preveč napenjati naših ponosnih čet. Prepričan sem, da se boste pokorili nadaljnjim ukazom z isto disciplino, kakor ste se pokorili ukazu za mobilizacijo'. Ta zgled bo ostal zapisan v italijanski zgodovini. Obvezujem se formalno za slučaj, da bi bila potrebna por.ovitev gibanja,, da bom prišel med vas in prevzel vodstvo gibanja. Toda to gibanje bo imelo tedaj širše polje in daljši cilj. P^ačunam na vas in vas pozdravljam. — Mussolini.» Do tega pismai je prišlo gotovo vsled Mussolinijevih pogajanj z ministrskim predsednikom Facto. Na vsak način so fašisti še tekom popoldneva dobili ukaz, tia zapuste Bolonjo in so se vsleid tega zbrali na trgu, kjer so zapeli: fašistovsko himno in se nato odpeljali vjl kolesih iz mesta. Več tisoč fašistov je ^ ostalo v mestu, toda tekom dneva bodw odidi iz mesta tudi ti Po fašisovskem odhodu je (»išla na ulico cela vojska ceetnii pometačev, ki so pobrali z ulic slamo, na kateri so ležali fašisti. Stavka korvlnarsJdk delavcev v Lombardiji MILAN, 3. Stavka kovinskih delavcev v v Lombardiji, katere se udeležuje nad 60.000 delavcev, se nadaljuje. Brezposelni bivši vojaki zahtevajo odstranitev ženskih moči iz uradov RIM, 3. Danes je prišlo veliko število brezposelnih bivših vojakov v urade ministra za pošte in brzojave. Zahtevali so, da se odpuste ženske in pretvizorične moči, sprejete tekom vo;ne in da se dajo njihova mesta brezposelnih bivšim vojakom. Minister Fulci je obljubil, da se bo zanimal za njihove zahteve, na vsak način pa je izjavil, da ne more odpustiti tistih uradnikov, ki so že pridobili odnosne pravce. Sicer pa je bil ravno denes odobren zakonski načrt za podaljšanje zakona od 13. avgusta 1921., ki vsebuje gotove prednosti za bivše vojake pri sprejemanju novih uradnikov. Obsodba atentatorjev na gledališče Diana MILAN, 3. Stavka kovinarskih delavcev zadevi atentatorjev na gledališče Diana. Devet obtožencev je bilo obsojenih na prisilno delo oziroma zapor od 5 do 30 let. Najhujšo kazen so dobili Mariani, obsojen na prisilno delo, poostreno z dveletnim zaporom v oddeljeuoi celico, Bo&drini, obsojen na prisilno delo, poostren z enoletnim zaporom v cddeljeno celico, Aguggini na 30 let zapora, 2 leti posebnega nadzorstva in 187 lir globe in Astoiit, obstojen na 15 let, 3 mieaece m 15 dni zapora, 2 leti posebnega nadzrrt.-»a in 187 lir globe. Aretiranci, posebno Mariani, so sprejeli kazen z največjim cinizmom. Mariani in Boldrini sta celo zaplesala, preden so ju odpeljali. _.___ ;■•■ Jueoslftvija Albanska deputacija pri poročnih svečanostih BELGRAD, 2. Albanska vlada je po ju-goslovenskemu odpravniku dipl oma tičnih poslov v Tirani obvestila jufoslovensko vlado, da odpošlje k poročnim svečanostim posebno deputacijo iz Tirane. Švicarska ponuja posojilo Jugoslaviji BELGRAD, 2. Iz Berna javljajo, da je biila tam konferenca bančnih ravnateljev in zastopnikov industrije pod predsedstvom ministra trgovine Scbultesa, ki je razpravljala o ponudbi glede posojila Jugoslaviji Švicarski bančniki so pripravljeni dati kraljevim SHS kreditno posojilo v znesku 50 mljonov švicarskih frankov. Konferenca je sklenila, da pozove na posvetovanja posebno dadegacijo imenovano od belgrajske vlade. . v- . - Odkritje spomenika neznanemu junaku BELGRAD, 2. Včeraj se je vrnil kralj Aleksander I. iz Topole, kjer se je pomu-dil na grobu svojega očeta. Udeležil se je slovesnosti pri odkritju spomienika in pogreba neznanega junaka srbskega vojaka, padlega na Avali. Odkritje spomenika neznanemu junaku je bilo zelo slovesno. Ob odkritju spomenika je govoril predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar, ki je v krasnem govoru kratko proslavil herojske boje srbskega naroda za osvobojenje in ujedinjenje. Na grob neznanemu junaku so bili položeni krasni venci, med drugim krasen venec ministrskega sveta in udruženja invalidov. - - , ČehosJovaSka Prihod italijanske delegacije na kongres udrnženj za Zvezo narodov PRAGA, 2. Danes je prispela italijanska delegacija, ki se bo udeležila kongresa udru žen j za Zvezo narodov. Začasni sporazum med Čehoslovaško, Rusijo in Ukrajino PRAGA, 2. Pcluradno se javlja: Kakor je že znano iz izjav ministrskega predsednika, je bilo v Genovi sestavljeno besedilo začasnega sporazuma med Čehoslova-iko na eni in Ukrajino ter Rusijo na drugi strani. Obe besedili sta si enaki. Predvsem vsebujeta dogovora določbe o vzajemni nevtralnosti, a nato določbe o ustanovitvi zastopstev v glavnih mestih obeh držav in o ustanavljanju podružnic teh zastopstev v manjših mestih^ Vprašanje pravnega priznanje sovjetske vlade je ostalo nedotaknjeno. Določeno je bilor ludi, da ne boste obe vladi vzdrževali nikakih on-cielnih stikov z organizacijami m osebami, ki bi se berile proti vladi druge države.) Pravni položaj zastopstev m urinotvft ura-' dnikov je določen po mednarodnem pravu. Pripadniki obeh držav bodo deležni največjih prednosti. Vprašanje pravnih žalitev čehoslovaških državljanov ni bilo nikakor rešeno, ker se bo z rešitvijo tega vprašanja bavila konferenca v Haagu. Bilo je nadalje sklenjeno, da se olajšajo gospodarski in trogvski stiki, določena so bila načela, na katerih morajo sloneti, urejeno je bilo vprašanje poslovnih potovanj čehoslovaških državljanov v Rusijo, kakor tudi vprašanje varnosti tja prepeljanega in tam pridobljenega imetja. Bolgarska Otvoritev bolgarskega narodnega sobranja SOFITA, 2. Včeraj je bila otvorjena izredna seja narodnega sobranja. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje reparacij. Bolgarska vlada je obenem predložila v odobritev in sprejem vseh od reparacijske komisije zahtevanih reparacijskih načrtov, o konvenciji glede finančne kontrole, glede gospodarsko - eksploatacijskih koncesij, glede rudnikov in o zakonu za popolno razoTOŽenje bolgarskega civilnega prebivalstva. Vesti o sklenitvi rusko - bolgarskega dogovora BUKAREŠT, 2. «Lupta» javlja, da je Stamboliski sklenil z Rakovskim v Genovi sporazum, po katerem se Bolgarski priznava Dobrudža, a Rusiji Besarabija'. S tem dogovorom se Bolgarska obvezuje, da bo izgnala iz Bolgarske vse Wr2ngelcvce. Rusija Rusko - poljska meja zaprta VARŠAVA, 2. Sovjetska cblastva v Ukrajini so zaprla mejo proti Poljski za promet z vozovi. Promet bo vzpostavljen v desetih dneh, ko se uvedejo zvišane carinske pristojbine, ki so naperjene proti uvažanja poljskih tekstilnih izdelkov. Ruski patrijarh Tihon obsojen. DUNAJ, 1. Iz Moskve poroča sovjetski brzojavni urad, da je bil patrijarh Tihon obsojen na petletno ječo. Vse imetje Mihajlcuvega samostana je sovjetska vlada zaplenila baje na korist stradajočih krajev. Zaplemba se je iz-vrišla baje zato, ker je samostan skril cerkvene dragocenosti. Kiiinjevski in hotinski nadškof Atana3 se je bil obrnil v imenu ruske cerkve na nadškofa v Canterburyju za posredovanje. Angleški nadškof se je res obrnil do s-ervjetske vlade ter odredi! molitve. A zaman. Boljševik? so zaprli patrijarha Tihona in popa Inocenca. _ Poljska Protipcljski atentati v vzhodni Galiciji. DUNAJ, 2. Poljski listi javljajo, da se v vzhodni Galiciji množe z neverjetno naglico napadi proti poljski vojski in njenim ustanovam. «Gazeta Porauna» javlja, da je dne 19. m. m. izgorelo v Peremyschl-B javlja U verodostojnega vira, da jc Lenina včeraj zadela kap. Vsled te vesti sta odpotovala Litvinov in Radek takoj v Moskvo. Dosedanji odgovor vlade na zahtev® vojnih oškodovancev Generalni civilni komisar je p-oslal »Stalnemu t>dboru za zaščito vojnah oškodovancev^ odgovor vlade na rezolucijo, ki je bila sprejeta na shodu dne 2. aprila t. L, in na druge tozadevne zahteve, ki so bile posebej stavljene vlada. Vsebina odgovora je sledeča i 1. Ta naredba 2. februarjia 1922 st. 115 se je že predložila parlamentu, da se spremeni v zakon, vsled česar je ne more sedaj preklicati vlada. Kar se tiče sprememb tega dekreta, se te lahko predlagajo ob priliki diskusije v državni zbornici in v senatu, kjer bodo imeli politični zastopniki Julijske Benečije priliko označiti svoje tozadevno stališče. 2. Kar se tiče 2. točke dnevnega reda, da izda neposredna navodila s katerimi bo pojasnil obseg člena 6 zakona o vojni odškodnini. Ugotovil se bo na ta način jasni namen zakona, kal eri omogočuje oškodovancu, da si nabavi po dnevnih cenah zgubljene, oziroma vničene premičnine, s pridržkom, da ostanejo predpisi glede znižanja vrednosti vsled starosti v veljavi, 3. Z ozirom na 3. točko dnevnega reda je izjavil minister, da je pripravljen privoliti v to, da znižanje vrednosti vsled slanosti ne sme prekoračili 50 odstotkov celokupne vrednosti predmetov. 4. Minister' bo dal podrejenim uradom takoj navodila, da se držijo predpisorv in naročil, ki velja-jo za vo|ne invalide, za vdove, sirote in reveže. Uradniki liqui-dacijskih uradov bodo dobili istočasno nalog, da občujejo z oškodovane« v urad-r::h ziJcr^h obzirno. • > 5. dede 5. t. đnevn^ reda, se je odredilo, da «e razSirijo uradi, ter da se zviša število uradnega osobjk, V Goric« se usta- novi nov cddelek Ločene Sekcije finančnega ravnateljstva (Sezione Staccata della Direzione di Finanza). V Trstu se ustancivi pri finančnem ravnateljstvu pesebna sekcija za izplačila. Da se doseže, na>bo!j intenzivno delovanje komisij, se bo zahtevalo, da se razbremenijo predsedniki vseh ostalih javnih funkcij, ter da jih podpirajo pri delovanju namestniki predsednikov. Nadalje se proučuje vprašanje ustanovitve dveh novih komisij za Goriško, da se razdeli in olajša delo za homologacijo kon-kordatov. Vsled teh ukrepov se bo pospešilo delovanje v taki meri, da je utemeljeno upanje, da se konča delo likvidacije približne koncem leta 1923. 6. Raztegnitev finančnih prednosti odrešenih dežel na Julijske Benečijo predvsem na težkoče pravnega (juridičnega) značaja, ker v zadnjeimenovanih krajih ni v veljavi italijanski občinski in deželni zakon in tudi davčni sestav je tukaj popolnoma drugačen. Na vsak način no s-pada ta zadeva v delokrog ministrstva za odrešene dežele, temveč tvori predmet proučevanja od strani Osrednjega urada za nove dežele sporazumno z ministrstvom za finance. 7. Proučuje se vprašanje izplačila vojne odškodnine onim, ki so postali italijanski državljani vsled opcije, in trgovskim družbam, ter je ministrstvo za osvobejene dežele naklonjeno ugodni rešitvi lega vprašanja v smislu želj Odbora. Sicer se bodo morali odrediti dotični ukrepi polom zakonodajstva, ker gre za spremeni te v, oziroma dopolnitev zakonov, ki so v veljavi. 8. Glede brezobrestnih' predujmov je vprašanje z ukrepom od strani zveznega (Hran S »EDINOST« V Trstu, dne juBip 1922* Kreditnega zavoda, vsaj kar se tiče manj-lih predujmov, ugodno rečeno. Zadeva Je V ostalem predmet proučevanja od strani ministrstva za finance, Id je izjavilo, da bo to vprašanje dobrohotno pretresalo, • 9. Tudi vprašanje odpisa davkov v prid deželi, ki je po vojni oškodovana, ima proučevati finančno ministrstvo. Začasno pa imajo pristojna finančna oblastva Jul. Benečije pravico, cfa začasno odpišejo davke v onih slučaijh, ki so vrednit da se v pošte vajo. 10. Izdajanje potrdil za homologacijo konkordatov (nulia osta) od strani zveznega kreditnega zavoda je že na tak način urejeno, da gre gladko naprej. Zvezni kre-kreditni zavod je naročil posebnemu nadzorniku, naj stalno obiskuje podložene urade, da čuva nad rednim službovanjem. 11. Zahteva, naj se raztegnejo določila za slavbinske zadruge tuđina zadruge o-Skodovancev, katerih se je oškodovalo poljedelsko premoženje, je popolnoma novo vprašanje, ki ga bo ministrstvo pretresalo kolikor mogoče dobrohotno. 12. Ponovile se bodo že izdane odredbe, ki naj zadenejo špekultante z vojno odškodnino, ter se bo zvišalo tozadevno nadzorstvo; na drugi strani pa se poopeitjo redni uradi, ki imajo smoter, da ščitijo o-škodovance. 13. Dela, ki so jih izvršili državni organi tehnične stroket in sicer po predpisih zakona. 14. Glede dopustnosti dodatnih cenitev in cenitev za naknadno Škodo so pristojne, za odločitev komisije za likvidacijo* vo^ne odškodnine, katere proučujejo vsak posamezni slučaj vp ošteva je vse okolsči-ne, posebno {o, če se naj smatrajo naknadne škode posredno alt neposredno povzročene po vojni. 16. Komisija pri ministrstvi* za Javna dela, ki določuje koeficijent za likvidacijo vojnih škod na poslopjih, se je zaprosila, da poučuje posebne okoliščine za vzpostavitev Jul. Benečije in ugotovi, če se bi moral dosedanji koeficijent zvišati. 17. Odškodnina za trgovinske škode se mora likvidirati zmerno in po zakonu, pod pogojem, da je Škoda dokazana. 18. Državni podtajnik za pokojnine je povabljen, da tečno likvidira škode, ki se tičejo oseb. NA DELO! Vsak narod, ki hoče živeti in se ohraniti, skrbi v prvi vrsti za svojo mladino. Tudi mi Slovenci smo se tega že davno zavedali, in naše šciske družbe so že stara. Nova politična meja zahteva od nas Julijskih Slovenov nove ukrepe za našo deco prilagoditi razmeram in preurediti. V ta namen se je ustanovilo za Julijsko Krajino «Šolsko društvo*, ki prevzame vso nalogo C. M. družbe. Težka je naloga, ki si jo je naložilo «Šolsko društvo», vendar smo trdno prepričani, da se bo ves naš zreli narod zavedal svoje dolžnosti in žrtvoval vse svoje moči, da si ohranimo v prvi vrsti našo slov. šolo v Trstu, ki jo obiskuje 1500 naših trek, da si ohranimo otroške vrtce, da se nam zopet odprejo vse zasebne slov,-hrvat&ke šole, ki so bile nepestavnim potom zaprte ter da se po možnosti in potrebi ustanove tudi nove. V tem vprašanju moramo biti vsi edini, vsa različna politična mišljenja nas morajo pri vzgoji naše mladine združiti in strniti: socialiste in komuniste, narednjake, krščanske sccialce i. dr. Tu ni nobenega izgovora. V izobrazbi naše mladine je naša bodočnost in komur je bodočnost naroda prt srcu, ta mora z vsemi svojimi močmi podpirali in pomagati "Šolskemu društvu*. Denarni zavodi, posojilnice in hranilnice, društva, trgovci, zasebniki, delavci, z eno besed 3 nas vseh je dolžnest, da si Ghranimo to, kar je naše! Naj ne bo nobenega sestanka, veselice, zabave, občnega zbora, krsta, birme, poroke, pogrebas, kjer bi s.2 ne spominjala našega «Šolskega diuštva»! Obenem poživljamo vse obstoječe C. M. podružnice, da skličejo takoj občne zbore ter izpremene svoja pravila v smislu, da postanejo podružnice »Šolskega društva* v Trstu. Vsa poirebna navodila dobe podružnice v uradu ♦Šolskega društva» v Trstu, ulica S. Francesco 20. I. Oni kraji, ki nimajo še podružnic, smo prepričani, da si bo naše zavedno ljudstvo takoj ustanovilo. Nobene večje vasi ne sme biti v Julijski Krajini, ki bi ne imela podružnice «Šolskega društva«. Manjši kraji se pa lahko skupno združijo v eno podružnico. Ustanovni občni zbor, ki bo veli! centralni odbor <'Šo!skega društva* ce bo vršil 2. julija v Sežani. Naj tedaj podružnice pred tcim časom skličejo občne zbore in izpremene pravila, kakor omenjeno, in izvolijo delegate za glavno zborovanje. gcvcrimo: poznani SO vsej naši x javnosti. Vsak njegov javni govor je bil za našo javnost znamenit dogodek. Misel se je nizala na misel, argument na argument, vse je bilo izklesano kakor iz granita i*n se združevalo v glas modrega in nevstrašenega borca za pravice svojega naroda in proti vsaki krivici. Njegovi nastopi in polemike v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru tržaškem in v zadnjih časih v rimskem parlamentu so nam kazale sijajnega debaterja. Vsak njegov nastop je razvnemal srca našega ljudstva, dramil v njem zavest in dvigal duha. Ljudstvo se je ponašalo ž njim ket svojim dragocenim zakladom. A drugorodci? Bili so mu neizprosni nasprotniki, morda tudi osebni sovražniki, ali spoetoranja mu niso mogli odrekati: priznati so moTali, da imajo v njem vrednega nasprotnika. Izrečno so priznavali njegovo visoko inteligenco m njegovo odkritost — mente oclta, so govorili. In v njem so spoštovali— naš narod! In ta mož je odšel sedaj z mestaj našega voditelja, ki ga je tako častno, tako vredno zavzemal skozi dobo dvanajstih let. Pcvda-riti pa moramo, da je b»J tudi že popred vrsto let zvest borec in sodelavec ob strani prejšnjega našega voditelja dra Otokarja Rybara in ga zvesto podpiral pri njegovem delovanju. - • . ; ; . Wilfan je bil vedno nam vsem jasen izgled discipline: poprej kot odbornik in pozneje kot tajnik političnega društva. Vsikdar se je pokoril sklepom vodstva, ker je vedel, da je to predpogoj vsakega uspešnega delovanja. Svota W3fanovega javnega delovanja je neizmerna-. In tu moramo nekaj posebno povdariti: njegorve delovanje ni bilo nikdar okaJjeno z madežem kake sebičnosti. Nikoli' in nikjer ni iskal sebe ali kake svoje koristi. Z glavo pokonci, vedrega čela, z mirno vestjo in čistih rok se je umaknil. Srečen je tisti, ki more tako odhajati! Nam pa je htido! Wilfanovo ime je bilo tako tesno spojeno z vsem življenjem in snovanjem našega naroda na tem ozemlju, da si tega življenja enostavne ne moremo misliti brez njega. Tega mnenja je vsa naša javnost. Povsod, kjer je nastopal, mu je narod izkazoval svoje zaupanje in svojo hvaležnost. Na občnem zboru na Općina h so mu zborovale i prirejali glasne in prisrčne ovacije in kar nič čuti niso hoteli o njegovi: odpovedi. Da-si je bala njegova izjava zelo odločna in ne je skliceval na obilne tehtne razloge, vendar — se ne moremoi resignirati, ne jemljemo slovesa, ker smo uverjeni, da morajo v kratkem času vsi priti do spoznanja, kaj pomeni osebnost dr Wilfana za narod nas v Julijski Krajini v tem težkem času. Narod potrebuje Wiifanove glave in Wilfanovega srca, in mora vse kar je v njegovi moči, storit^ da si ohrani to nepre cenljivo silo! Dr. Wl!fan Izjava dra Wilfana, da odlaga mesto predsednika našega političnega društva niče na dom. Tisti, ki imajo pnavico, da se iim skrajša službena doba na 3 mesece-, se pozivljejo, naj se takoj javijo v pristojnem uradu (ul. Sanita št. 25, anagrafični urad, II, nadstr. vrata št. 32). Tečaj o italijanskem kazenskem pravu na: višji trgovski šoli. Na predlog akademičnega sveta naše vi^je trgovske šole in v sporazumu z Osrednjim uradom za nove pokrajine ter gen* civ. komisariatom je bila izdana ministrska odredba, da se ima držati v Trstu uraden tečaj o italijanskem kazenskem pravu, to tudi v interesu sodnikov in odvetnikov, ki so poklicani uporabljati italijanske zakonike, kateri so bili nedavno upel>ani v novih pokrajinah. Tečaj o kazenskem pravu bo imel prof. Vin-cenc Manzini iz padov&ko-ga vseučilišča, obče znan kot odličen penalist. O kazenskem-pravnem redu bo predaval prof. Silvij Longhi, bivši profesor na vseučilišču v Sijeni in sedaj kasacijskš svetnik v Rimu. Ta dva tečaja se bosta po potrebi spopcinila z izvanrednimi predavanji drugih odličnih pe-nalistov. Tečaji se bodo vršili v veliki dvorani Višja trgovske šole ter l^odo začeH v torek 6. junija ob 18 uri z uvodnim predavanjem prof. Manzi-nija «o virih italijanskega kazenskega prava •■»• Šolski odsek deželne svetovalne komisije, odsek za srednje šole je sklican za v četrtek, dne 8. t. m. ob 15 v dvorani 26 generalnega civilnega kornisariaia. Dnevni red je sledeči: 1. Pravice gojenk dekliških lice je v; 2. ureditev izpitov na srednjih šolah; 3. slučajnosti. VIII. seja gospodar ako-trgovskega odseka de. želae svetovalne komisije. Seja, se je vršila pod predsedstvom koto. Moscheni-ja v pondeljek, dne 29. t. m. Zanima nas razprava, ld sc je vršila o vprašanju izmenjave avstro-ogr^Je valute. Prišlo s-eje do sledečih sklepov: i 1. Opozarja se, da ^e deželna svetovalna komisija v vprašanju izmenjave predvojnih kronik i h zadoižnac že izrazila priporočilo, naj bi se tozadevne izdane odredbe pregledale, ker se jih ne smatra kot odgovarjajoče določbam mirovnih pogodb. 2. Priporoča s-e, da hi se kmalu izdate tec uporabljale s pravičnostjo in brez strogih for-» malizmov tiste naknadne določbe, ki so bile že napovedane v kr. odloku 27. novembra 1919 (čl. 2 in 15) o končni ureditvi valute; povdarja se, da je treba fcteti med ustanove brez bi£-koooanih svrh, ki imajo glasom čl. 15 omenjenega odloka posebne prednosti, tudi druge; ustanove, ki nfeo navedene v kr. odloku-z»~ konu z dne 9. decembra 1920 št 1883, med njimi posebno kulturne zavode. 3. Povdarja se, da je treba pospešiti izvr$l« lev že objavljenih določb tičočih se izmenjave uložkov pri bivši poštni hranilnici na Dunaju. 4. Z ozirom na uredrtev dolgov in terjatev, izraženih v kronah, ki obstojajo napram ino-zerrrsklm upnikom oziroma dolžnikom se je odsek izjavil neugodno napram ureditvi potom porarvnalnice (Clearmg-house) ter priporoča: a) naj se v to svrho ne ustanavljajo novi kompenzacijski uradft, kar bi povzročilo la ogromne stroške in &kodl£vo zavlačevanje, am« T? Danes ob 5 se uorizori „Veleja" v Skednju "V Trst«, &e 4. junija »EDINOST* M UL ^at naj sc febcre bolj Jednostavno obRko Trgovskega tipaj b) naj se ne ustanavljajo odbori in udruženja Interesent crv, ker so odveč in brez koristi; c) naj se za ureditev odnošajev dolgov in tcTjafcev z nisledstvenimi državami — izvzem-Ei avstrijsko republiko — opusti poravnalnico, kJ je v teh primerih še manj opravičena glede na razmeroma skromno važnost zadev, ki se imajo uredili. — 5. Odsek opozarja vlado na lisle zneske v neprepečatenih kronah, ki so bile z dovoljenjem vlade prenesene iz krajev onstran meje in ki so položene pri Banca d'Italia; ti zneski se e; dalja se je izpopolnilo tudi 'zdravljenje članov pri zdravnikih-specialistih in pri zobozdravniku ter razširila brezplačno pomoč tudi za družinske člane glede zdravljenja, zdravil in zdravilskih pripomočkov. Končno se spominja predsednik umrlih članov: Vrteza, Bigeleja, Calligarisa in Segulina. Iz tajniškega poročila g. V. Modrijana po-sncmljemo-, da število rednih društvenih čtat-nov vkljub naraščajoči brezposelnosti vendarle polagoma in trajno napreduje. DruŠtveniki so se v potrebi zatekali v društveno ambulanco In seznam bolnih članov navaja preko 3700 dni Izplačane bolniške podpore. Blagajniško poročilo g. Lcrvrenčiča izkazuje povoljno gmotno stanje društva z ozirom na lifcjstvo, da se letni obračun zaključuje s primernim prirastkom premoženja, ,katero iznaša sedaj vkupno 85 tisoč lir. Za bolne člane se je potrošila tekom leta 1921 svota 35.M8 lir in 2 stol. Po odobrenju poročila se je razvila živahna debata o podrobnem delovanju in nada! jnKh nalogah društva. Končno je bil izvoljen stari odbor pod predsedstvom g. Hr, Čoka s podpredsedniki g. dr. Wi!fano-m in g. Fr. Kra-vosem. V pregledovoini odbor so bili izbrani gg. Josrp Bratož, g. Fr. Kcvačič ter g. dr. Povh. Ob zaključku se je predsednik zahvalil sotrnd-nikom in članom na dosedanjem uspešnem delovanju in priporočal da trdno vstrajajo v svojem zanimanju za dobrobit društva. Odmev «Sežanskih dogodkov«. Z ozirom na T»aš članek pod tem naslovom, smo dobili od g. Brelicha iz Sežane sledeče pojasnilo, ki ga objavljamo radi nepristranosti. Veselilo nas bo, nko potrdi resničnost njegovih izvajanj tudi naja posebna preiskava. Pojasnilo se glasi: ► Z ozirom na uvodni članek pod naslovom Sežanski dogodki* v Vašem cenj. listu z dne 26. t. m. št. 124, Vas vljudno prosim, da blagovolite na znanje vzeti in objaviti, da ne odgovarja najmanje resnici vest, da bi bil jaz stisni! roke *četašeni» po žalostnem dogodku v Mahorčičer? gostilni v Sežani dne 23. pr. m. — Jaz sem bil ves čas od dohoda do odhoda navedenih fašistov ali udov društva - Sempre !>rcnti> zaposlen v svoji lekarni, ki leži približno slo korakov oddaljena od omenjene gostilne, in nisem torej niti navzoč bil pri tem dogodku. To sem v stanu dokazali po pričah Ivanu Casagrande, poštarju v Divači, njegovi soprogi m dekli, dalje g£. Franu in Vale nI'uu Stolfa živ. Frana in Mariji Renčlfevi *Bctalki* iz Sežane. V cadi, da boste prepričani popolne resničnosti teh mojih navedb in tedaj rade volje de-roentirali ono vest, ki me spravlja pred javnostjo brez nikake mejo krivda v slabo luč, se Vam v. naprej zahvaljujem in beležim z odličnim spoštovanjem J Ph. M. Greg. Brelich. Nova slovenska opera. P. Hugolin Sattner je začel komponirati novo epero po besedilu pro» fesorja Preglja v Kranju. •Prosveta*. Disorijenlacija, 1:1 je nastala po vojni med našimi na novo oživelimi društvi, je imela kaj često za posledico, da niso mogla društva izrabljati sredstev za svoje delovanje iako, kakor bi želela. Gre se tu predvsem za Tazne prireditve. Še danes spe nekatera naša kulturna društva in ne najde se, ki bi jih r.živel. To je posledica disorifentaerje. Mnogi bi 2e ho tek, da bi društvo na novo oživelo in delovalo — uspehe tega so videli doma a tudi drugje — a ne vedo kaj storiti. Včasih pa tudi ni sposobne močr, ki bi storila potrebne korake. Zopet drugje bi radi ustanovili društvo, imajo dobro voljo, a ne vedŽ> kaj storiti Da se tem okolnostim koKkor mogoče odpoanore, je društvo rProsveta v Trstu otvorilo tajništveni urad. Ta urad se nahaja v Trstu, via Fabro Filzi št. 10 I ter mu je namen iti vsem društvom na roko, is tet ako pa tudi posameznikom, ki se za prosvetno organizacijo in delovanje med našim ljudstvom zanimajo. Vsa društva naj bi se tedaj za vsako zadevo obračala pismeno ali osebno (uradne ure od> 8% do 13. in od 16. do 19 vsaki dan izvzema nedelje in praznike) na omenjeni urad. Zahvala. Podpisano vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu se tem potom prav toplo zahvaljuje vsem cenjenim darovalkam in darovalcem najrazlifeiejših darov, ki so jih dali o priliki letošnjega prvega svetega obhajila za pogostitev na-šili učencev in učenk. Posebna hvala onim našim trgovcem, ki so nam dali na razpolago mleka, maHnovca, sladkorja, peciva m čokolade, da smo megli tako lepo pogostiti prvoobhajance. Presrčna hvala tudi gospem Ženske podružnice ter darovalcem denarnih prispevkov. Bog plati vsam. — Vodstvo slov. zasebne šole pri Sv. Jakobu v Trstu. skedenj. Danes popoldne cb 5. uri se ponovi v Škednju v gledafiški dvorani dramo «Veleja» ki je preteklo nedeljo tako krasno uspela. Vabimo občinstvo soeedwh krajev h» Trsta, da si ogleda to krasno delo. Vstopnina 2 L. Sedeži I. vrste 2 L, II. vrste 1 L, _ s ~ Društveno vesti Telovadno društvo Sokol, Vrđda-Sv. Ivan, naznanja, da se bo vršila redna telovadba v sledečem redu: člani, v sredah in sobotah od dalje; članice v nedeljah od 11 do I2J4 predpoldne; deški naraščaj v sobotah od 5 do 6 popoldne; dekliški naraščaj v nedeljah od do 9'/s predpoldne. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil danes ob 10. uri predpoldne v Narodnem domu pri Sv, Ivanu. Pted občnim zborom vpisovanje novih članov. Sokol pri Sv. Jakobu. Športni odsek «Sokola* pri Sv, Jakobu jma danes ob 8. zjutraj nogometne vaje. Zbirališče pred gostilno < Ivančič». Pevsko društvo «ffirijft». V ponedeljek dne 5. t. m. se vrši redna pevska vaja« točno ob 20. v navadnih prostorih. Navzočnost vseh pevcev neobhodno potrebna. Naj ne izostane nihče! — Tajnik, M. D. P. Magdalena. Danes ob 2 izle-t na Sv. Sočerb. Zbiranje pred društvenimi prostori. Prijatelji društva efobrodlešii, Odbor. Pevsko društvo «Slava» pri Sv. M. M. sp. priredi ob priliki svoje tridesetletnice v nedeljo dne 25. junija t. 1. na vrtu tamošnjega rions. društva veliko spominsko slavnost, na katero že sedaj opozarja. Ona bratska društva, katera so bila sveječasno vabljena za sodelovanje, so vljudno naprošena, da vsled sestave sporeda v najkrajšem času >avijo, ali bodo sodelovala in s katero pevsko točko nastopijo. Odbor. «Prosveta*. Tajništvo društva «Prosveta» se nahaja v Trstu, via Fabto Filzi 10, I. Uradne ure: od 8M do 13. in od 16. do 19. Vsa kulturna, kakor tudi druga društva naj se za kakršnesibodi informacije blagovolijo obrniti na ta naslov. Slovensko plaainsko društvo v Trst« priredi v soboto 10. in v nedeljo 11. f. m. izlet na Učko. Odhod iz Trsta v sobo'o ob 18. uri z državnega kolodvora. Z vlakom doLupoglave, potem peš čez Brest k gostilni pri Peruču, kjer se ostane do 3. ure zj. Pred solnčnim vzhodom na vrh Učlce (1390 m). Razstop k Peruču, odtod ali zopet v Lupoglavo ali v Opatijo. Povratek z večernim vlakom v Trst. Člani in prijatelja društva, ki se hočejo udeležiti izleta, naj se prifavijo do srede 7. t. m. pri g. dr. Kainu (Via Torre Bianca 30, I. Zadružna zveza). V slučaju neugodnega vremena, odpade izlet. _ Bz tržaškega živllenla Bi! je predrzen, a je imel smolo. Že večkrat kaznovani Marcello Dodich, star 17 let, brez stalnega bivališča, je bil včeraj popoldne okoli 1. ure tako predrzen, da je odprl s ponarejenimi ključi tobakarno Rozine Gasparijeve v ulici Valdirivo št. 27 in hotel odnesti 65 lir. Toda iaiel je smolo: ob pravem času je stopila v tobalcarno lastnica in neki odjemalec ter ga dala aretirati. !*\l&di tatič sedi sedaj v zapora Coroneo. Ukraden čoln. Tiskarju Karlu Padovanu je bil ukraden čoln v vrednosti 1000 Kr. Mrlič pred pogoriščem «Narodnega doma» u trgu Oberdaa. — Roparski umor aH samomor? Kakor blisk se je raznesla včeraj zjutraj po našem mestu senzacionalna vest, da je bil čez noč umorjen in oropan pred pogoriščem »Narodnega doma* na trgu Oberdan premožen kmet-posredovalec, doma iz benečans&e okolice. Senzacionalna vest« katero so mnogo razpletli, kakor po navadi, klepetavi jeziki je vzbudila ob prvem hipu med občinstvom veliko ogorčenje; pozneje pa, ko so izšli večerni listi, se je ljudstvo pomirilo. O tem dogodku je izvedel nas kronist, kar sledi: Včeraj zjutraj okoli 3.30 je šel nek{ finančni stražnik po trgu Oberdan. Ko jo dospel pred pogorišče «Narodnega doma«, je zagledal ob svetlobi cestna svetilke starega moža, ki je ležal, s kamenito ploščo na trebuhu, nedaleč od vodnjaka; Funkcionarja je gnala radovednost, da se je približal k moškemu. Bil fe mrtev. Finančni stražnik si ga je ogledal bližje. Tedaj je videt, da ima zagatjen v usta bel robec; zapestje leve roke je imel opraskano; v desni roki je držal zlomljeno palico. Kmalu po tem je prišla na lice mesta komisija policijskega oblastva ah uvedla se je preiskava. Mrlič je bil oblečen po kmotsko. Notranji Žep jope je imel rastrgan; na telovniku mu je visel en člen raztrgane verižice. Par metrov od njega so našli njegov, klobuk in par koščekov njegove ovratnice. Oko K 6.30 je prišlo pred pogorišče *Nar. doma» sedem mož. — Ubogi moj oče J je vzkliknil eden izmed teh mož. Neki funkcio&ar s a mu je približal Tn ga vprašal, če pozna mrtveca. Nagovorjeni je dejal, da je to njegov oče Anton Travo, star 63 let, posredovalec-lunet, stanujoč y, Miti pri Benetkah. • Anton Trovo >e odSel pretekli le3ett od doma, ne da bi povedal, kam je namenjen. Pri sebi je moral imeti veliko svoto denarja. Domači so ga iskali po vseh krajih. Toda njihova poizvedovanja so bila brezuspešna. Pred snoč-njkn okoli AJO je dobila Trovdva družina brzojavko, ki je bila oddana tri ure preje na tu-kajšnij glavni pošti. V brzojavki je bilo rečeno: »Oče je umri v Trstu. Ne poUjitf denarja. Delaj!« Kmalu po sprejema brzojavke so stopili trije posrecfovfelčevi sinovi in Štiri njegovi prajatelji na vlak in se pripeljali v Trst Hoteli so iti na policijo ii vprašati, kaj je z očetom. Slučajno »o Sli po trgu Oberdan in našli očeta mrtvega. Dopoldne je bil zaslišan na policiji poštni uslužbenec Fran Vetgoiia. (On Je napisal vse. bino gori omenjene brzojavke), PoStni uslužbenec je izjavil naslednje: «V petek popoldne okoli 5. ure se je pojavil v brzojavnem uradu glavne pošte star mož in me naprosil« naj mu napišem, ker on ne zna pisati, na brzojavko: «Oče je umrl v Trstu. Ne pošljite denarja. Delaj U «Kdo pošlje to brzojavko?» sem vprašal moža. «Jaz*— je odgovoril mož* «Kako pa je to mogoče: hočete, da napišem na brzojavko, da ste mrtev,.«Vi molči le in pišite ...» Jaz sem mislil, da se možu meša. Nič hudega sluteč sem dal odposlali brzojavko na naslov •»Trovo, Mira pri Benetkah.» Goriomenjeneon poštnemu uslužbenca je bil pokazani mrtvec. Ob prvem hipu ga je spoznal; bil je oni, ki mu je dan prej narekoval skrivnostno brzojavko. _ Kakor se vidi, je ves Sogočlek zelo zagene-ten. Položaj, v katerem je bil mrtvec najden, priča, da je moral biti Trovd umorjen. (Domneva se tudtf, da j« bil najbrž po smrti oropan). Brzojavka pa bi pričala, da gre za samomor. Smrtna nesreča t ulici XXX Ottobre. Včeraj zjutraj okoli 9.30 se je odigrala na vogalu ulice XXX. Ottobre In ulic« Valdirivo težka nesreča: Fran Pippani, star 61 let, stanujoč na Škor-klji št. 842, je prišel pod avtomobil. Pri tem je dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico. Pol ure pozneje je umrL Aretirana vloaiilca. Nočni čuvaj Kari Dusič je aretiral preteklo noč v veži bile št. 36 v ulici Rihorgo dva predrzna vlomilca, in sicer Štefana Corsija, slaTega 24 let, stanujočega v ulici L a vera tori št 203, in MakimUjana Svetina, starega 23 let, stanujočega ulici Sv. Marka št. 35,- -----^ - Vesti z GorlSkega Iz Nabrežine. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrežini naznanja, da se napovedana predstava v pjozudleljek ne bo vršila. Vzrok je ta, da fe- oblasltvo odreklo dovoljenje. Sv. birma se v Gorici vrši danes na binkost-no nedeljo in poadeljek zjartraj po mašši v stolnici ob 11. uri, popoldne pa v nedeljo ob 5. uri na Travniku, v pondeljek pa ob 5. uri r privatni nadškofijski kapelici Cez teden pa vsak dan ob 7. uri zjutraj v knezoškofijski kapelici. Koncert glasbenega in pevskega društva se je vršil pretečeno sredo cb poldevetih zvečer v prostorih Trgovskega doma v Goric!. Udeležba je bila precej obilna tudi z dežele, tudi Italijanov iz mesta je bilo precej zraven. Dru gače je koncert pod vodstvom učitelja g. Ko-mela potekel prav povoljno. ObUo priznanja je žel gosp. pevovodja ob prednaSanju njegove kompozicije «Pesem beguncev*, ki je mogočno vplivala na vse in je lahko ponosen nanjo. Želimo še večkrat sliiati kako njegovo kompozicijo. Želimo tudi pevskemu društvu najlepšega razvoja, naj kmalu zeset slišimo kak njegov koncert To |e le kratko poročilo, stro-kovnjaško kritiko naj piše kdo drugi. Tolmin. Tolminsko učiteljsko društvo priredi pri Sv. Luciji v nedeljo dne i 1. junija ob 4 popoldne v dvorani g. Mikuia koncert. Na prograirtu boder. V. Parma, E. Adame, F. Abt, A. Foertter, R. Wagner, G. Puccini, B. Godard, dr. A« Schwab. Nesreča. Iz DoL Cerova nam poročajo o nesreči, ki se je dogodila nekemu Perioda Lojzetu, ki je star 18 let. Kosil ie travo« pri iem pa je zadel s koso na ročno bombo, skrito T travi, kf se )e raznesla in ga ranila na glavi in na rokah. Seja izrednega đežslnefa zbora goriškega se je vršila včeraj v soboto. Na dnevnem redu je bilo mnogo točk; gospodarsko upravnega značaja. SVILENIH za pste mi. I 13." 25,-25,-28,- »iifIK HM?.. rotira izbira» Erw Mamam- CfifSO V. £ lil. 16 M16-81 EbIH svlteoa. v neb fearvab. L 32* MM „ i. iz&era, itajB. ris&e „ 45.- Crepe Bmi, m.. „ 55.- i trni l L lil. It m 24-24 I DOBRO ZNANA MANUFAKTURNA M. AITE Trsi — Vi« NanSni itoy. 37 (prej Via Nuova) — Trsi naznanja cen}, od jem a Ircu, da se Je preskrbela r reKko izbero blaga za moške In ženska obleke, platna, bombaicvlne, volnenih odej, žimnte in vstfranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime^ Izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da Je preskrbljena z bogato izbero vseh pctrebSčin za pomlad In poletje po naizmemejših cenah. Pri So. JakoM o čeolfirnici FORCESSIN Via G. CaprSn St. 5 (prej via Erta) dobite najmočnejše In najtrpežnejše obuvalo za ntoike, ženske in otroke« VELIKA IZBERA OBUVALA ZA BIRMO H Delavsko obuvalo po jafco zmernih cenah. Pedrulnlca s Via Udlns S«. S (pral via Btfuedere) 336 Ivanka Fabjančič Ignac Breznikar poročena Trst, 4. junija 1922. OD -r Ida Sirca Franc Narobe trgovec poročena Dutovlje-Trst, 4. junija 1922. Mali eglaii GOSTILNA, vpeljana, z obilno opremo, z dekretom za klet, najela za tri leta , se proda zaradi ocfpoiovanja. Romagna 4, gostilna. 1122 ____PODLISTEK L S. TURGENJEV; RUDIN co> flz ruščine prevedel Ivan Voufe.J Darja Miha)hsvna ni ničesar odgovorila, posadila je Aleksandra Pavlovno na divan ?n sedla poleg nje. — Filozofija, — fe nadaljeval Pigasov: .— je najvišja točka vidika! Kaico mi pre-sevajo te višje točke vidika. In kaj je mc^ goče videti cd zgoraj? Ce boš kupoval konja, ga pač ne boš gledal 6 stolpa! • — Ali vam ni imel ta baron prm c s h neko razpravo? — je vprašala Aleksandra Pavlcvna. • \ — Da, razpravo, — je odgovorila s pretirano brezbrižnostjo Darja Mihajlovna: — p odncžajili med trgovmo in obrtjo v Ru-■siji... toda ne bojte se: ne bomo je tukaj £iiali.., nisem vas zato povabila. Le baron est aussi aimable que &avant. In tako dobro govori ruski! Cest un vrai Sorrent... jI yous entraineu — Tako dobro goovori ruski, — je zamr-raral Pigasov: — da ga je treba po francosko pohvaliti. — Le pogodnija j le Se, Afrikan Semjo-nič, le pogodrnjajteTo se prav podaja razmršeni frizuri... Čudno, da ga še ni? Veste kaj, mesaieurs et madames, — je pristavila Darja Mihajlovna in pogledala okoli sebe: — pojdimo v vrt... do o-beda imamo še uro časa, a vreme je imenitno ... Vsa, družba se je dvignila in odšla v vrt. Vrt Darje Mihajlovne se je razprostiral celo do reke. Imel je več starih lipovih zlatnotemnih in dišečih drevoredov, ki so se izgubili v oddaljene smaragdne odprtine. Bilo je tudi več utic iz akacije in španskega bezga, Volincev z Natalijo In m-lte Bancourt so se podali v najbolj zaraščeni del vrta. Volincev je korakal poleg Natalije in molčal. M-lle Boncourt jima je sledila v majhni razdalji. Kaj ste danes delali? — je vprašal konc» no Volincev deklico, vihajoč konce ivoph temnoplavih brkov. Po svoiih obraznih t>oieza& ie Ynt zelo ORKESTRON za gostilno, češki izdelek, vcKk, za ples in koncert, se proda zaradi odpoio-vanja. Romagna 4, gostilna. 1123 KOVAŠKI meh, okrogel, dvojen, 87 cm premera, se proda. ViaBe Regina Elena 29 (prej Via Miramar) mlekarna, od 12—13 ure. - - - • 1120 PIANINO, svetovne znamke Kochikorselt, do-ber, se proda tekom dneva za L 4200. Ac-quedotto> 23. vrata 11. 1117 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, prah, fluid itd. Lekarna v 1L Bistrici. HISA, redilnil 28; nova, na prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, obstoječa iz devetih prostorov, vinske kleti in dvorišča, se prodi v Bazovici. Pojasnila, se dobivajo v društveni gostilni. 1094 PRODA SE pohištvo, eventuelno se odda tudi' stanovanje. Skedenj 1118. 1104 NATAKAR, govori tri jezike, z dobrim spričevalom, išče službe. Vogrinc Franc, via Madonnma 13, II. 1107, (JBIRALEC in popravtjalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coror.eo U V. nadstr. 17 POZORf Krone, korale, zlato, pklin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzini 46 (v bli-. žini drvenega trga). KRONE srebrne in alate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich Snidersich, Trst, via della Tesa 16 47 SOBICA s posteljo se odda delavcu. Kolon ja, Monte Frascone 131. 1118 DVE novi harmoniki, ročno cfcio, se prodata po nizki ceni. Rojfcn, Via S. Ermacora 1, V. (nasproti vojašnici)._1119 NOVO GOSTILNO sem odpri z današnjost v svoji lastni hiši pod krematorijem (v Cjar-boli St. 391). Točim izvrstnega belega vi-pavca, črnega is Irana in Dreherjevo pivo. Preskrbljeno je tudi za vso drugo postrežbo. Priporoča ae za obilen obisk lastnik Alojzij • Vouk. _1113 ŽENttB&NA PONUDBA. 57 leten vdovec, prikupi jive zunanjosti, brez otrok, upokojen državni uslužbenec, želi znanja v svrlio že. nitve z gospodično ali vdovo a»d 45 letno, brez otrok« Vdove imajo prednost Narodnost ni kak zadržek. Ponudbe s sliko pod e Držav ni upokojenec« na upravništvo. 1114 KULISNI MOJSTER se priporoča društvom na deželi za izdelovanje kulis in vsakovrstnih oderskih -dekoracij. Josip Bizjak, Trst/ Via dei Lavoratori 213. 639 Z0B0ZDRAVN1ŠKI AMBULATORIJ M. BIZJAK sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 ob nedeljah od 10 do 12. 391 Uia Toppe bianca štev. 39, III. podoben sestri; toda v teh poftezah rri bilo tiste krofotosti ne živahnosti, a njegove lepe in prijazne c-či so zrle nekam otožno v svet. — Nič posebnega, — \e odgovorila Natalija: — poslušala sem Pigaoovo pričkanje in vezla sem sa platnu« brala sem tudi. i , -- Kaj sle brali? ' — Brala sem zgodovino kazaskih' vojn, — je izpregovorila Natalija y nekaki zadregi. i Volincev fot je pogledali — A! — je izpregovoril končno: —. toi mora biti zelo zanimivo. Utrgal je vejico in jo začel vrteti v zra-. ku. Napravila sta še kakih dvajset korakov. • r , ^ Kdo je 6sti baron, s katerim se je sezna-, nila vaša mati? — je vprašal zopet Volincev. Neki dvorm plemič, novodošlec; mama1 ga zelo hvali, . i — Vaša mati se kaj rada navduši za vsej novosti ^ — To dokazuje, da je se mlada po duhu, — je pripomnila NataJriia, OPREMLJENA soba se odda s 15. junijem. Naslov pri upravmitvu. 1110 POSESTVO, obstoječe iz dveh hiš (v eni hiši je trgovina z mešanim blagom), vrta in dvorišča s čebelnjakom se radi odhoda da v najem. Aventuelno se tudi proda. Aston Koren Podgorje It. 37, Istra._1111 MEBURANA soba se da v najem. S. Ercna-coca 13, I.__1112 DEKLE, 15 letno, pridno, se ISče za gostiTno. Via S. Lazzaro 7. - 1H5 KOLO, novo, znamka «Viktori >, se proda pod i ceno. Via Udine 35, III. 1116 •TOMBOLA se bo vršila v nedeljo 11. junija v Nabrežini_~_1011 ^OROČNA SOBA, hrastova, masivna, slavonsko. t tremi brušenimi zrcali, se proda za - tfvklamno ceno L 1350.— draga bukova, ma- - aivaa, popolno delo, L 1400.— druge jese-nove, mahagonijeve, javorjevc po brezkon-karenčnih cenah. Tirk, Via Rosaini 20. 1108 j NOVE POSTELJE L 60, vzmeti 55, žimnice 1C i volnene 95 in drugo pohištvo se prodaja po l •ntT-ki ceni. Fonderfa 3. 1071 'DELAVCI (opekarske družine) se sprejmejo za stalno delo v LajterSperski opekami pri „ Mariboru, Jugoslavija. Stanovanje z raz-0 sTOttiara m kuifVTO na razpolago. 34/22 zobozdravnik Trst, Corso Vttf. E. III. štev. 24, I- 8—13, 15-18. (29o) VeHkanska izbora pohištva Alessondro Levi Minzi Via Rettorl 1 (Ha Nalcoaion 7-13 (v bližini Piazza UnitA) 3S9 Konkurenčne cene. Blago zajamčeno. istrsKo, zajamčeno, pristno ima z zalogi ^ Alojzij Rebec v DM t« ktltH llH L lis, iMl L 2J s Stran IV, »EDINOST« V Trstu, dne 4. junija 1922, Avtomobil je zadel v torek zvečer v kočijo pri kavarni Teatro. Sreča je hotela, da je kočija le lahko poškodovana in da hujših nesreč ni. Pač ni čuda, da se ob nezmiselnem dirjanju nekaterih avtomobilistov ne zgodi še več nesreč težkega značaja. Za liter vina sta se stepla neki Erguti Gio-vanni in neki Cumar iz Gorice v gostilni na trgu sv. Antona. Šlo je zato, kdo bo popiti li-terček plačal. Nihče ni bil voljan doprinesti take žrtve. Konec je bil ta, da je Erguti zabodel Cumarja v rebra. Psi delajo v mesta vedno večjo nadlego. Z različnimi drugimi individui so se prikazali v naše mesto tudi psi, ki se potikajo okrog brez gospodarja in sestradani ter so prava nevarnost za občinstvo, zakaj med njimi so tudi taki, ki so stekli. Zadnje dni imamo zopet slučaj, da je stekel pes ugriznil človeka. Treba je, da varnostna oblast stori vse, da iztrebi tudi to golazen, ki se je razpasla posebno na periferiji mesta in stalno ogroža ljudi. Volče. Bralno in. pevsko društvo v Volčah priredi na Binkoštno nedeljo 4. junija 1922. na dvorišču gostilne Lamljan v Volčah ob 5. uri uri popoldne veselico s sledečim sporedom: 1. E. Adamič: «Franica» romanca, moški zbor. 2. J. Ocvirk: «Njega ni», mešani zbor s tenor solo. 3. D. Jenko*. «Na moru*, moški zbor. 4. A. Sonc: Izkušnja*, mešani zbor z baritonom. 5. A. Grum: «Venček narodnih«, moški zbor. 6. Mandclc: «Pesek v oči», veseloigra dvode-janka. 7. Prosta zabava, šaljiva pošta. Vstopnina: I. sedeži L 7, II. sedeži L 5, III. sedeži L 3. Stojišča L 2. Veselica se vrši v slučaju lepega vremena, sicer se prenese na naslednjo nedeljo. X obilni udeležbi vabi Odbor. Ložice. Pevsko društvo «Zarja» v Ložicah priredi dne 11. junija (nedeljo po btnkoštih) vrtno veselico s sledečim sporedom: Igrokaz v ireh dejanjih sNa Visokem , deklamacija, ša-loigra, petje mešan zbor. Po veselici javni ples. — Mlado društvo nastopi prvič in se iadeja številne udeležbe. Med predstavo svira mešani orkester iz Biljane. V slučaju slabega vremena, se bo veselica vršila prihodnjo nedeljo z istim sporedom. Obt-ncm se prosijo sosednja društva, da ne priredijo isti dan nobenih zabav. Dramatična prireditev v Nabrežini. V nedeljo, 28. m. m. so diletantje Nabrežinske «Javne ljudf.ke knjižnice® igrali burko v štirih dejanjih Vražja misel >. Igra je lepa, za občinstvo pripravna in priljubna. Pohvaliti moram nastop diletanlov večina novih moči «Javne ljudske knjižnice*, da so častno in tako lepo nastopili v igri. Zdelo se mr je, da v resnici gledam pred •aenoj izvirni malomeščanski intimni salonček noln romantičnih zaljubljenih mladih in starih ospedov, užaljenih mladih žen in gospodičen. 'Jnazil sem, pač tudi to, da so diletantje razpolagali z zelo lepo toaleto, da je bila izpre-jilemba v oblekah nepričakovano dobro ai animirana. Gospodična tb 27. maja 17. junija in bo trajal do 2. julija. Legiti macije, izdane od zagrebškega velesejma, imajo pravico do polovične vožnje do 2. julija. Tudi ravnateljstvo južne železnice na Dunaju je dovolilo posetnikom zagrebškega velesejma pri skupnih izletih 50odstotni popust. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Boisa vogal uL Hazzial. — Lastna palaca. DetalUu fflavnica in rezervni zaklad K C. SI. 223,000.030 izvršuje katoHfno m ta&i a nesjaliifts transakciji - Ilradn« ure od 9-13 . VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. Trst m V. E. I K. IMEL, štev. 24. Gospodinje! Ali zahtevate pri svojem trgovcu vedno testenine „PEKATETE" ? Ako ne, prosimo, storite to vedno, Vesti iz Istre Pazin. U četvrtak, i, juna imalo je hrvatsko učiteljsko društvo ovde svoju glavnu skupštinu, koja je bila od ovdešnjeg komisarijata dozvoljena. Skupština, kojoj je prisustvovao kao vladin poverenik, ovdešnji kotarski školski nadzornik, započela je u 10 sati. Oko li sati provalila su u sobu medju skupšlinare 4 fašista, dok su dva čekala u predsoblju. Vodja pristupi k predsedničkom stolu s upitom, koju svrhu ima taj sastanak. Kad mu je predsed-jiik rastumačio, počeo fe ovaj vikati, da imamo čkolske oblasti, da smo u Italiji i da nam tih sastanaka ne treba. Na to ja pograbio sve spise sa predsedničkog stola i zahtevao od učiteljeva, da zapusti dvoranu. Da ne dodje do većeg zla, učiteljstvo se mirno razišlo, a poseban odbor otišao je na kotarski komesarijat, da proti tome protestira. Pred vratima zgrade, u kojoj se oJbdržavala skupština, stojala straža, ali ne zna se za koga. Zna se, da je branila izlaz nekim učiteljima, koji su h teli na poziv iašista onuda izići. Značajno je i to, da je jedan od one četice bio državni činovnik, koji bi u ono vreme morao biti u svom uredu. Pravo je rekao vodja fašista: U Italiji Književnost in umetnost Društvo «Pro®reta» v Trstu ima za naše odre na razpolago prevode sledečih iger: Molliere: <• Namišljeni bolnik". (Čas XVII. stoletje. Komedija za 8 moških in 3 ženske vloge). — Schonherr: «Satan v ženski». (Drama v petih dejanjih za dve mo&ci in eno žensko vlogo). Scribc: ^-Kozarec vode*. (Veseloigra v petih dejanjih za pet moških in tri ženske glavne ter več postranskih moških in ženskih vlog).- — Vse te igre, razea «Namišljenega bolnika®, se pri nas še niso predstavljale in tvorijo za naše odre novost. Društva, ki bi hotela eno izmed iger uprizoriti, naj se obrnejo ia tajništvo društva Prosveta^ v Trstu,via Fabro Filzi 10, I, «Sest mladinskih iger» Ribičič-Vo\k, ki so v prvi vrsti namenjene našim šolam za uprizoritev šolskih veselic in slavnosti. Opozarjamo šol. vodstva, da si knjigo takoj naroče, ker bo knjiga kmalu razprodana. Cena broširani knjigi 5 L, vezane so že pošle. Posamezni zvezki, ki so posebno praktični za učenje ulog stanejo po 1.50 L. Naroča se pri društvu «Pro-sveta* v Trstu, uL Fabio Filzi št. 10. Prodaja na otroki! Izgotovljene obleke po meri za moške in ženske iz domačega in tujega blaga, sama volna, svilenine, perilo platna, nogavice, srebrnina in zlata-nina, vzmeti, zimnice, divani i. dr. Krojačnica prve vrste za gospode in gospe. Kdor se laoče obleči po nizkih in konkurenčnih cenab, in pod dobrimi pogoji, na] se obrne vedno Ie na najboljšo in najstarejšo prodajalnico na obroke v Trstu R. JERALLA - Trsi Via XXX. ottobre 31 (prej Via Caserma) Slovenska postrežba. 33 (Maja na oM Ufa ffazzlnl 36 (Vogal L taterina) ♦♦♦♦♦♦ Za bližalo birmo velika izbera Crepe de Chine, svile, volnenega blaga, etamina, belega organdisa, pajčo-lanov, šerp, rokavic, nogavic, cvetlic in perila po iako zmernih cenab. Oglejte si prodajalno brez obveznosti za nakup pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov: Zanklfi^li Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leobsn. Velika zaloga manifaktnrnega blaga in iz-gotovljenih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke Andrej Maurll Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica. 72 Uvozna in izvozna tvrdka Đeblaslo & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti iuki št. 4 opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazlične šili šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago le češkega izvora« - Urarna m zlaSar^a Trst, Vsa Ucšlne 26. UellRa iibm toou za birmo 21 po najnižjih cenah. Vsilk do&ed bu^ISk znamke „VQ§!a" In li 11 III II11II11 ■ III lili I VffHfHf1^;^ ^^ g- -^Agrarnam ■ Pekarna in slaftltarna BllMf ®|RpP| oia Cooiinerciaie ti i tMMliiy rillA I prevzema naročila za BIRMO, kakor KOLAČEV in vsake vrste SLASUC. Velika izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV itd. itd. — KRUH pečen večkrat na dan. 301 Postrežba točna. asBSZ^ssiaa; Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domači kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Na novo oftvorjena zaloga POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin in kuhinjske oprave, vse po najnižfih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan ZupantK 55 GORICA na staram trgu. AMBULATORIJ zrn spolne* slfllitičn«, ko2n« i*i otroške bolesni 44 D.ra O. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje siftlitične bolezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. PrcizkuSnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 In od 14 do 17. eortca, Plaita NicotO Tommaseo (Piazzutta) 8 Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Marti r i štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. 19 DUNAV f| 355 Splošna zavarovalna delniška tfruiba z glavnim zastopstvom V TRSTU, VIA V. BELLINI 9, L prevzema zavarovanca proti požaru In vlomu, za življenfe, prevažanje in steklo pod ugodnimi pogoji in —■*■ ■ p-isfrojbinami. Iščejo se povsod spretni agenti. Največja priliko za Mnno! Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is ¥ Hlhi Scalinata l Francesco Beda Zobotehnitnl amtoilaiorij Trst Via Sette Fontane St 6,1 Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Delo sajamiene. (58) Trst, Via Mazzirsi It. 39, Teiefssi 29-SS Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Prodala na dr^bsto In defeelom o FRANC mm, Gorica, Gosposka ulica sedaj Via Carducci št. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalftžh Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških tosaren, Katere jamči 10 ie?. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo M. GERMAN . Trst,