62. §tev. Foštnina plačana v ptouini. Oelje, čeirfek 2. junija 1927, Leto IX. Izhaja v torek, čcirtek in soboto. Stane mesečno Din 7"- za inozenistvo Din 20'—. posamei:na števiika 1 Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. UredniAtvo in upravniätvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. Naša indnstrija in trgovina, Nekaj fepih bßted. nan.vnjenih nasim industrijoem in trgovcem, je napisal v »Trgovskem listu« znani strokovni pisec Fr. Zelenik pod gor- njim naslovom. Članek, ki prihaja v sedanji splošnl krizi, kateri cesto ne vemo pravega vzroka, ravno prav, po- dajanio čitateljiem v celoti: Z veliko živahnostjo so se us ta- il avljalc po prevratu v naM mladi dr- žavi razne Industrie. To \iistanavlja- nje je pod/pirala najugodnejsa kon- junktura in pa nas optimize) a da bo v novih carinskih miejah dobro šlo. Napraivile so se razne napake, ki so s,e pokazate s časom. Najbolj ohcutna ie bila ta, da mnagc rove induistrije niso razpolagale z lastno zadostuo glavni- co. ajnpak so slonolo n.i kreditu, kate- rega je pozneje zmanjkalo ali pa se je /.iiatno skrčil. Nastale so pa tudi tež- koče, s katerimi noben pameto človek ni računal. Ves čas daviijo našo indu- strijo ogromni davki, s katerimi odjc- ma država delniškim družbam veei.no dobička, tako, da znatnejše odpisova- nje ali amorliziranje dra:.i»ih naložb ni bil'o mogoče niti v dobi naiboljše konjunktiirc in so razne industrije pp- šle z dra^imi i.nvestici.iami v slabe ca- se. Qcroni.ne težaive so bile s rannsko upravo. Večje birokratske okornosli m netividevnosti si ni moffoče mifcliü. Mnogo neprilik je prizadejal niladi in- dusrtriju, neiirejen.i: iielez-niški prompt. Z nralima izjemami je vse te težave in nadloge prenesla in prestala naža in- dustrija, kar na.ibolj.se dokazuje njeno življenskc sposobnost in pa žilavost in vztrajnost našega človeka. Izdei'ki na«e industrije so .-r iz- boljšali in pocenili, da s»o sposohni konkurenco in jih tuji iz&elki kako- vostno redkokdaj nadkrRiujejo; goto- vo pa je, da je doinatt. izdelok xeciw- ma bolj pošteno izdelan. kakor tuji, ki je nasvndno le na oko lepšh kakovost- n0 pa zaiostaja za nasimi. In venda1' sp uvažajo y volikih količinaih tudi taki izdelki, ki jih ima-mo dovolj doma. To- ga pa je kriv ne le naš trßwec. ki iz stare navade naroča pri grvoiih dolgo- l'ftnih zvezaib, in ne 1jaäki parlamentarni odbor sktenil, da naj> se erta kredit, ki je bil doloeen za angleškega. generala Sirdar ja. vrhovnega powljni'ka egip- lovsko armade. Po prizadevaiiju na- cioiiaJistov se je tudi število eg-iptov- skih narodnili öet pominoziJa v zadnjih letih :od a()(X) na JO.(XX) mož im se ob- enem znižalo število angleških east- nikov. Angleski vrhovni komisar lord. Lloyd je sporocil egiptovskemu mini- slrskemu predusednikir, da angi'eska vlada zaliteva. da mora mesto vrhiov- hega vojask'Gga poveljnika še nadalje obdrmti kak viSji an^leSki' častnik. Kralju Fuadu pa-je izročil protestno nolo, ki ^ih.teva, da tako.f preneha. nrotiangleška politika v vprašanju or- Taniizacije armade. Sirdar mora ob- - rzati vrhovno aruiad.no povelistvo in pravico zaslopati kralja v anuadi. Ako Egipt zalitevam angleške vlade ne ugodi. se bo smatraJa An,glija za upra- viceno. da preklice samostojnost Egip- ta, ktaero jo prisaiala f. 192?. iv znova vpoisla'vi prolektorat. Nota ne vseboije nikakega roka, v katerem naj egiptov- ska vlada odgovori na angleške za- hteve. Anglija je odposTaJa v Egipt tu- di nekaj vojjiih ladij. da. da svojim be- ^edam priineren poudarek. p VOLITVE NA BOLGARSKEM. Minolo nedeljo so se v Bolgariji vrštfe državnozborske volitvo. Izvoljenih je Ijüo 273 poslancev, od katerih je 172 Pristctšev demokratičeskegia zgovora, ki ga tvorijo rniniistra Ljaipčev in Bu- i'ov ter b.ivši ministrski predseclnilc Cankov. Koalicija zemljoradnikov ima 67 mandatov. V toj skupini ,so zlasti narastli manclatL pravih zemljoradni- kov. Druge stranke so zelo slabo za- stopane. — V razigovoru z novinarji je mimistrski predsednik Ljapčev izjavil, da je z izidonn volitev popofnoma za,- dovoljen. Ministrski predsednik je zla- sti povdaril dejstvo, da je zagotovljena vlaidi absolut na vecina. Vlada niti ni zelel'a, da bi imela ogromno večino, kajti dobro pozna slabe posledice nc- odvJsnega rožima. V Bolgariji je na- praviilo v sploSnem ntijvecji vtis dej' stvo, da je ekstrennm frakeija porje* delske stranke popolnonia zmaigala. p DVA JUBILEJA V VATIKANU. Drža\Tii tajnik kardinal Gasparri jo bral v pondeljek v baziliki sv. Petra svojo zlato mašo. Po maši se je v Va-* tikanu vršil svečan sprejem, na kate- rem je braziljanski poslaivik in sta- rostni doye.n diplomatskoga zbora pri Sv. stolici v daljsem govoru ces.ti.tal ju- bilarju in miu izrociT v imenu diiplo- miaitsikega zbora srebrn kelih in perga- ment s podpisi posamezniih zastopni-* kov. Državni tajn.ik se je zabvalil v daljšem odgovorii-, v katerem je med dnigim omenil. da st je stevilo diplo- matskil] zastopni kov pri Sv. stolio za- radi njenega objektivnega zadržanja skoraj poclvojilo. Kardinalu Gaspari- ju je brzojavno costital tudi nemski zunanji minister dr. Streseihann. — V torek pa so v Vatikanu obbajafi pa- peževo sedemdesetletnico. Ob tej prili- ki je kardinal Gasparri blagoslovil te- meljni knmon za češkoslovaški kolegi'j. Celjska kronika. c KRAJ. ORGANIZACIJA SDS ZA GELJE-OKOLIGO poziva clane, da ] se 7. ane.s'tjiivo udeleze demokratskega družabnega večera v sredo, 1. junija ob 8. zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Predavanje se priene toc-no ob osmiihi. c DEMOKRATSKI DRUŽABNI VEČER v Celjskem domu obeta posta- ti zopet lepa prijateljska prireditev narodno in demokratsko eutec-ih Ce- Ijanov. Predaval bo g. prof. dr. Ko- vačič o sarajevskem atentatu. Pri za- bavnem delu sodeluje orkester Celjske- ga godbenega drustva. Somišljeniki in prijatelji demokratske stranke se naj družabnega vecera s srvojimi rodbina- mi polnoštevilno udeleže. c KLAVIRSKI VECER GLA- SBENE MATIGE. Opozarjamo še en- krat obeinstvo na kfaviTski večer go- jencev višje stopnje Glasbene Matice, ki se vrši v sredo 1. jumija v mestnem gledalisöu. Izvajanje proigrama bo mi- dilo vsakomur lep užitek. Magarac (Fokcurena studija dr. Er—«¦) ... ^.Vo^čatsno so nam profesorji VDiijiali v glavo, da je za stihe saimo- glasnik, a vt$0 blaigoprlasen. Menim, (la bo to res, ker so se tudi meiii. ki sem precoj poetiški nadarjen. vedno dopadali predmeii ?. imeni, poln imi a-jev kakor: Ana. Bara, mačka, sra- ka. žaJ>a, Ska-tlja. Nie omluega tedaj. da sem se odlocil spisati epopej-o bitju, kojega ime tudi vsebuje toliko lepih. sladkodoneeih visokih a-jev. Ko sem z vel'ikim trudom prilczel v gimnazijo, se je glasil prvi pozdrav mojega razrednika: »Mars v lj.ml.sko solo nazaj, ti magairac neumni,!« Me- ni se je pa ta koniplimient tako dopa- del, da. sem nalasc «e naprej ostal v JJri'mnaaiji, seveda na veliko žalost pro- fo.sorjev. In tako sem sklan.ial maprej rana — ranae, rnesto da bi bil od.ja- dral »v reber vole past«. Ntiko leto sem prinesel domov v lolnem izpricevalu iz pridnosti red :>clovoljr^o«, kar doslovno vzeto ne po- meni nič napačnega, a za mojega oee- ta je to pomenifo odrin it i J5 goldi- narjev šolnine. Še dames se čudim, za- kaj mi jihje mesto 15 naštel 25 z be- sedami: »Čakaj ti magarac nemarni!« In sigurno bi se bila ta muizika še na- daljevala, da ni posegla vmes mati. I V mojem zivlj-enju toraj magarac I ni predstavljal nie prijetnega, eet.udi | je v beisedi toliko sladki'h a-jev. Isto- j tako je že marsitkdo mojih rojakov rao- j ral to besedo slišati v drugem pome- | nu kakor se je to ravno njernu doym- ! dlo. a ravnotako jo je morda tudi sam svojemu sosedu namenil v neprijetni obliki, če ne druigace — na tiliem. Po dosedanjem Se tedaj res ni ra2?oga opevati magarca; baš na- sProt7io so ž njim vezani le neprijetni ^Poniini1. Toda .samo malo potrp]jenja se! Kakor c-itamo v Svetem pismu je Jeznšeek ])ožal pred Herodorn v Egipt. A kdo je nosii njega i;11 Mamko božjo? Ni bil to ne avto, ne slon, ne konj. temvec bitje — sioer res cetveronožno. a ideal popolnosti in lepote, koje je pri vsern^ tern še skromno, potrpezljivo. ponižno. Ne znam hebrejski, a neki rabin mi je pravil, da so imeli Izrael- ci za njega i!me »a,zra«. ki istooas'no pomeni pomladansko rožo. Če so tedaj napredni Izraelei našega rjubimca primerjali s pomladansko rožo, so t)i- li siigurno uiverjeni o njegovem sime- tri'enem stasu, slikoviti zunanjosti in nežnem utisu. Pra,v nic se toraj ne eudim, da je tudi poetični Juigosloven to bitje nazval magarac. Trikratni a v besed'i: koliko je to blagoglaisja in harmonične topline! Ko sem bil še solareek mi je cer- kovnik iz protekcije dovolil, da sem nosil pri procesiji bandero. Kako vi- sokega in vzvi'senega sem se takrat ču- tii' nad driiigimii! Koliko bolj ponosen bi mogel biti naš mili prijaMj, ko je veil dar nosil Boga sameiga! A vendar je tako priprost iR ponižen. Konj je n. pr. pri jaslicah le dihal v Jezuscka in ga tako grel, pa je vendar tako oša- ben. da mm ni primera. Kako viisoko in ponosno noisi svojo fflavro, ali ko- likokrat ga ta prevzetnost kaznuje! Torej je dokaza.no, da je naš Iju- bimiec vzor skromnosti in iepote. Pa še en dokaz za njegovo prikupljivo zu- nanjost. Imeli smo zelo strogega profesor- Ja za matemat'iko. Dvojke so padal'e ko brinje z grma. Toda veasi se je le pri- petilo, da je ta profesor prijel dijaka1 od posebne naklonjenosti za uisesa, ga Popel jal taiko k tabli in mu tarn nasli- kal entre noiis siu&nc organe naSega prijatelja. In to je bilo že dobro zna- nienje. to se praivi: bil je naijmanje pr- vi red. Človiek, ki logično miisli, mora uv-i'detii,, da so bifa za profesorja uisesa našega prijatelja objekt lepote, prod- met uiz'itka, da je s to »poeticno fi.gu- ro« izražal svoje dobro razpoloženje, svoje zadovoljistvo. Prajvijo, da običaj- no pesnik sklepa na lepoto dekleta po utisoi očesa:. Po istem principu »pars pro toto« mora naš prijatelj, ker ima tako srekana us-esca, biti tud'i v osta- lem srekan. Moj draigi ritatelj že uvidi, da sta toraj moj razrednik in oco bila na na- paciii poti, ko sta poetično ime naše- ga ljliubljenca vezala z miojrmi nepri- jefcnimi svojstvi; nase magarce ni ne grdo, ne neuimno, ne nemarno. Vrhu tega razpolaga tudi s finimi obfikamii. Kadar ga srecas te kot gen- tleman lepo pozdravi s tern, da ljubko s-kloni ušescai. Osobito srčkano to iz- vede, ako je s tabo dober prijatelj. Konecno je pa tudi muzikalicen in dovršen cavaliere d' amore. Koliko- krat sem v krasndh. majskih noceli vstal in poslušal njegove melodicno popevke z refrenom »hijo«, kar je »krajsano iz besede »holadrijo«. In s to melodijo zove on v toplih noceh svojo druiico, ki mai nežno odgovarja »jiohi«. Toda znano je, da prednret še ta- ko lep izgubi na svojem earn, če ga owkmreoiž preveč v detajfih. Radi te- ga mi slim», da sem že dovolj opeval M'liine sinu naSega juga; odvisno je le so od mojih rojakov, da si i sami prl- voščijo tako majsko noč na jiigu, kd iz mnogiilh grl evenfcualno.istoeasno za- doni rnogočni magarČev koral: Hijo — johi. 8t ran Z. »Nü»VA DÜlJAt _ stev. t>2. Schichtov nacin pranja Narnočitj v ekstraktu za ^ prainje „Ž ef> s k a h v a I a" Izprati s Sehiohtövim Terpen tinoyim mi19rpv c IZ UÜITELJSKE SLUŽBE. I 'Ministrstvo proswte je sprejelo v dr- žavno sluižbo in pastaviio v Gelje na deško osnovno šolo uičitelja-vojaka ir. Mihaela Preioga. c ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Okrož- ni urad za zavarovanje- delavcev v Ljlubljajni razpisuje službo pogodbene- ga zdraivnika za sp'tosno prakso v aiu- bulatoriju ekspoziture v Celju. Inlere- senti se opozarjajo na razpis v Urad- nem list 11. c OPOZORILO INOZEMSKIM NAMEŠUENCEM IN TVRDKAM. Po odredbi: miinistra za socijalno politiko se v.sa zaca.sna dovolila za zaposlenje. izdana po odloku rninistrstva za soci- jalno politiko, aivomiatieno podaljšajo do 1. julija 1927. V slueajih, kjer za- poslovanje inozemicev ni bilo do^otjeno in je bil odrejen rok za odpiust do 1. junija, se rok s to odredbo ne podalj- šuje. c PREDLOŽITEV ZDRAVNI- ŠKIH SPRIČEVAL pri sprejemanjn vajencev. Clani Sreskagia gremija tr- govcev v Celju se ma podslavi občnega zbora, fci se je vršil dne 24. miaja t. 1. v Geljiu, opozarjajo, da se bo od sedaj niaprej sprejemanje vajencev dovolilo le, če se pri prijavi vajenca predloži zdraivtniško spriöevalo 0 telesni in du- ševni sposöbnosti vajenca za priuče- nje trgovskega obrta. Zdravniška spri- čevala smejo izdaja.ti sanio di.stri.ktni zdrawiiki. c TRGOVCI-TOČILCI! Sreski gre- mij trgovoev v'Gefju poziva člane tr- govoe-točilce, ki so prejeli od pristoj- niJi sreskih poglararstev odlok, da jim je počenši s 1. julijem t. 1. zabranjeno točiti alkoholne pijače, da bi se radi rekurzia obrnili na gremij, ki bo ela- 110m s potrebnimi pojasnili na razpo- lago. e DIJAŠKT KUHINJI V OELJU je dar oval g. Karol Jančič, trgovec v Mariborui, 300 Din names-to venca na grob g. Francu Gajšeku, nadueitelju v pokoju v Gelju. c NOV OBRTNIK. Svojo fastno delavnico v SamosfcarLski ulici st. 4 jp otvoril ključavničarski miojster g. An- drej Rozman. c DIJAŠKI ROK ZA ABSOLVEN- TE TRGOVSKIH SOL. Absolvent', dr- žavnih dvorazrednib tngoviskih sol v Ljuibljani, Mariboru in Celiu se obve- sčajo, da imiajo v smislu odl oka mini- strstva vojske in mornarice z dne 18. naarca 1927 pravioo na dijaški rok vsi absolventi 'imienovanih zavodov, bodisi da so prod vstopom na tr.govsko solo dovrsili TV. razrod srednje sole ali pa IV. razred mesca-nske sole. Enako imajo v smiistn rešenja koroande drav- ske divizijske oblasti v Ljiu'bljanj z dne 28. marca t..l. pravico na dijaški rok tisti absolventi zigoraj nažtetih trgov- skill sol, ki pred vstop'om na trgovsko solo n'feo dovrsili IV. razreda srednje ali me.šran.skc sole, pač pa so absolvi- rali pripraviljalni raizred. c CELJSKE BRIVNICE bodo na binkoslno nedeljo ves dan zaprla v pondeljek pa od pol 8. do 11. ure do- poMne odprte. c RED MORA BITI! Nekateri imiajo kowi'odno navado, da mstavljajo kar na cesti znane uslnžbencfe tiiskar- ne, v kateTi se tiska naš list, ter jim 'dajejo naročila. Gredo celo tako dialec, da j'im ka>r uistno narocajo, kaj bi mo- ralo iziti v listui, ter so lmidwjejo ako je kdo na narocilo pozabil. ali ga pa ni prav izvršil. Drugi pa imajo zopet ra^- vado, da pošiljajo kdo ve komu roko- pise kakor bi res bilo treba za po sebi dobro stvar kake proiekcije ati ovin- karstva. S tern se zadeva sajno_ zavle- ce ali pa sploh oneimogoci. Prispovki se naj dajejo naravnostf urodnistTUi, ki. niora 0 vsem vedeti! c »ZA yOJAKE JE.VSE DO- BRO«. Da bi izpustil svojo jezico ali dal duška kakemu druigemai čutu nam je tak nekaternik spravil v zadnj:O štc- vilko lista brezpomerobno notico pod gornjim naslovom. Kakor bi. bilo kaj čudnega, oselna sliiižkinja Ilona Kiihar, rojena v Andi'ejcih, srez Murska Sobota in tja pristojna, je bi- la izgnana za dobo deset let iz območ- ja sTeskega poglavarst\na v Celju, 25- Tetna Ana Žitnik, rojena v Ljubljani in pristojna v Trbovlje, pa kot nepo- boljišljiva tatica za dobo 10 let iz raa- riborske obl aßtii. c NAJDBA. Dne 31. maja je bila colj'ski. policiji prijaivljena najdba zne- ska 1350 Din. Denar so našli v Ga- berju. c PRODAJA PREDMETOV ZA BIRMO NA STOJNIGAH. Obrtniki, ki imajo svoje i>rebi\ališce iz\-en me- sta Gelje, se opozarjajo, da snic.jo o , priliki letosnje birme postaviti stojni- j co na SloinÄkovem trgu (t. j. na trj-,ru ; pred" cerkvijo sv. Danijela), cdnosno j Glaivnem trgu le, ee so bii'i svojcctisno i prijavili pri obrtni oblasti za mesto Gelje obrat na stojnici v Gelju kot fi- lijalko s-vojega glaTiiega obrata. Novih pri'jav filijailk v zgorao navedeni na- men podpiisani mostni magistrat kot obrtna oblast za mesto Gelje letos ne ' bo mogel vzeti na znanje, ker po za- j slišanju. tirkajšnjega tržnoga nadzor- stva t. č. ni vec prost or a za postavitev novih stojnic. c BORZA DELA V GELJÜ. DeTo je na razpolago za poljedelske delav- , ce, kosce in Mapce, kanmoseke, kova- j če, klj-ueavnioarje. elokü-ol-insialater- je, mizarjeu sodarje, pletarje, tkalca za i rolete, krojaee, peke, slaiščičarja. ko- ' njskeiga mesarja, natakarje. zidarje. ! tesarje. sliikarje-i>leskarje, težake, va- ( jence raiznih obrti. — Delo išeejo: j oskrbniki. pol j ski deTavci in hlapci. 1 vrtnarji, rudarji, tlakovalni mojster, j kanimosekL, pecar. koivaei. klijncavni- carji, kleparji, zla.tarji', mebanik, elek- tronionterji, miz.,,]c 1>o nedofžn.e.m dolzitl Fr;i i. da mat je iz- pil stekleniru pn.i. .uiatnik .ga je hotel z lepim odpraviti, a Sedlaček je sitna- ril naprej in zacel tresti Blatnika za rani'O. Medtem je prisitopil k Sedlačku Petkovnik in mu zasodil nož v trebuli, tako da je izstopifo 1 m dolgo crevo. Tik pred tern je ndaril Franc Ločicnik Sedlaeka z zaprtim nožem po glavi. Sediaček se je vsled bodljaja zgrudil in čez nekaj ut je izdihnil. Petkovnik popolnoma priznava svoje dejanje. Poi'otniki so zanikali vpraša/nje glede hudodelstva nboja, nakar je bil Petkovmik oprosven. Celje, 1. junija. Razpravi predsediije dss dr. Le- vičnik, votanta sta vdss dr. Flerin in okr. sodnik dr. LenaTt. Prve štiri ob- tožcnce zagov.ar.ja dr. Goriran, Kosn pa dr. Oigrizek. Pozigi. Danes do]>oldne se je pričela raz- prava proti 38-letneniu posestniku Ja-" kobu Beletu iz Gornjevasi pri Rogat- ou, proti njegovi 35-letni ženi! Alojziji Beletovi, proti 50-letne.mu malemu po- sestniku J-osipu Škrablu H Zahenber- ca pri Rogatcu in njeg^i 50-retni zeiu Neži Škrablovi. . . Sredi oktobra 192G .ie prisel k Alojziji Betetovi v Gornjivasi posest- nik Jasip Škrabl, ki je bote? Beletovih otrok i"- z Beletovimi v daljnem sorod- stvu, in ji zaupno svetoval, naj. bi dala ona, in njen mož svoj'ti poslopja visoko zavarovati, potem pa naj bi jib zažga- la. Na ta nacin bi prisla do zavaroval- nine in ž njo poplačala dofgovo, z ostankom pa si postaviila hišico. Dru- ßi dan sta se Beletova posvetovala o »^krablovem predlogu in res je dal Be- lo dne 31. oktobra 1920 zavarovati svoja poslopja za ,56.000 Din. Dne 1.1. decemibra 1926 zjutraj je odšel Belo z doma, poprej pa je, rekcl ženi, naj stori iako, kakor ji je »Skrabl swtoval. Beletova je po moževem od- hodu močno zakuril'a pec, posiavila na otgcnj ponvico z mastio in odšla v so- bo. Ko je priSla nazaj, so že fforeie tri prste debele plasti saj. Belotova je sto- pila nato na podatreSje gospodarskega - -, 62 »NOVA DOB A « ^fai 3. nositi Palma znači nikdar iskrivljene pete irnetL poslopja in položila na kup »lame po- leg slamnate strehe zerjavico. Kmalu sta bila hiša in #ospoclarsko poslopje v piamionih. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Zaninwo je, da hi bilo moralo priti Beletovo posestvo dne 19. janu- arja t. 1. na dražbo. Beletova prizria- viata S'voje dejanje, dočim Škrnbl taji. da bi bil nasvetoval požiff. Dne 30. oktobra 1926 opoldne, to- rej 14 dni nato, ko je Škrabl govoril z Beletovo zaradi paziiga, je izbruhnil požar v Skrablcvi hiši v Zähen bereu. Z&orela sta toiša in ffaspodarsko ]>o- sfopje. Ko je požar nastal, je bila Skrablova žena sama doma, docim je mož sekal v flozdu- drva. Škrabl je dva tedna poprej rekel Beletovi. da si bo tindi sam požgal, ker sa stiskajo veliJci dolgovi. Škraibl niti premije za wi-va- rovanje ni mogel placovati in pen .a> moral a zavarovaln ica tožiti za placi- To. Za škodo vtsled po/ara bi bil dobil od zavarovalnice 34.130 T)in. a je za,- htev;al vso zavarovaln in o v znesku 4G.0O0 Din. Škvabl in nje&ovn žona od- ločno tajita. krivdo na pozaru'. (Ob sklepu lista še ni sodbe.) Hmelj na Češkem. Žatec (Ö. S. R.), koncem maja 1927. V primeri z d'ruiffimi leti je letos hmeljska rastlina dosedaj v rasti zefo zaostala. Stanje himeljskih nasadov je pi'av neenako. PriibHžmo polwica rast- lin starib nasadov je 1—2 m visoka., poleg njiJi so pa velike ploskve, kjer &e hineij ni zxastel iz zwnlje in kjer so bode privezovanje pričelo šele meseca ju-nij-a. Vobc-e je stanje zffodaj obrezo- va-nih nasadov bolj.se od pozno obre- zovaniih in sicer deJama zaradi ne- lugodnega vreinena minulega tedna, delomia zaradi poškodbe po bolliaču. Njegovo poškodbe se opaizujojo skoro povsod, posebno pa v takozvanih »bol- hašl$!h legah« ob spodnjih legaih reke Qffre in v srodmji in zgornji dolini »Goldbacha« in tudi druigod. Zelo neugodno je stanje druigolet- nih nasaidov, v katerih je mnogo sa- dežev izastalo in sicer zaradi preobile niokrote v minulem letn. Vsled neena- fcoga stanja nasadov, se tudi njib. ob- tlelovanje ^ ni mogfo enakoinerno in istocawno izvTSevati. Nekateri že obsl- pavajo svoje nasade, druffi pa se s privezoviaiiijem ne morejo prioeti. Prav ncug'Odno je na hmeljske ZA BIRMO priporočam cenj. občinstvu svojo bogato zalogo moder- nega obuvala vseh vrst. Velika izbira lak, boks platnenih in druge vrste Čevljev za birmance in b i r rn a n - • ke- Cene znižane! ^Cene ?nlžanei ^\LO6A ČEViLJEV St. Strašek CELJE, Kovaška št. 1. Ustanovljena 1.1875. Ustanouljena 1.1875. . Ogiejte si Izložbe Jn zalogo! nasade vplivala nizka teuiperatura od dine 10. do 13. t. m. Miimogrodc je bilo nekaj toplih dni, vendar so jim kinalu sledili mrzli. Zelena barva listov se iz- preminja v rimienkasto, kar povzro- čuje, da so nasadi videti kakor bolani. Skoro ves himeljski okoliš trpi tu- di zaradi suše, kajti od Velike noči nisnio imeli izdatnih padavin. Mokro- j ta in toplota so našim naisadom nuj- no potrebni. Izmed drmgiili škodijivicev se jp ])oja:vila v nekaterih občinah, posebno pa v drvi'goletni'h nasadih Aphis muha in peronospora. V starih nasadiih se le j tu/intam naijde nova bolözen. Hmeljar- i je smo pozvali, da škropč nasade s triOetrt-odstotno -galično-a.pnovo bro- zgo. Jednota hmeljarskih drnštev. \ 1 Vrtnice ubranite pped mrčesotn s iobačnim izvlečkom. | Dobi se stalno v drogeriji Sanitas, Celje Sirom domovine. ä OüLIKOVANJE DOLGOLET- : NEGA KMEOKEGA ŽUPANA. V Pa- mečaili pri Slovenjgradcu žnpanuje že nad 40 let kniet Luka Pogač, ki je star danes svojdh 72 let, pa š© vedno stoji na čelu občine. Na predloig oblasti mu je krailj podelil' red Sv. Save V. stop- nje, kater.i miu je v n^deljo 29. t. m. dopoldne v prostorih srezkega pogla- varstva v Slcv\ienj^radcu bil slovesno pripet na. prsa. Slavnastnemu akbu so prisostvovali zasitopiiiiiiki tanioänj'ili oblasti ter nunogo županov iz ^celega okraja. S PRI VELTKIH KONJSKIH DIRKAH V ČAKOVGU je v ravni j?a- lopni dirki na 1800 in zmagal ueitelj jahamja Ijufcljaiiiskoga Kola jiahačev in vozačev podpolkovnik Milan Zajec s svoj.im znanim štiTiletnim angleškim žrebcom »Cullinanioni« ter tako odne- we! 2000 Din nagrade. Favoritka za to dirko je bila 6-letna »Boneta«, vendar je »Ciullinan« dasegol cilj pred njo z dvema dolžinaina. V splošnem je vče- raijšnja dirka v Čakovcu izralno lejio us]>ela. Iineli so lepo vreme in je po- sebno ud^ležba iz Zagreba bila pre- cejšnja. š PRIJETI VELETATOVI. Lani je bilo izgi^ilo iz bfeigajne na kolodvn- ru v Velikem Bcčkereku 800.000 Din. Kljub vsem prizadevanjem policija ni mogla izslediti tatov. M.ed tem je kri- minalni šef v Vol. Bečkereku na last no pest nadaljeval poizvedova.nja in zdaj se mil je res posrečilo najl'i tatove. To so železniški uradniki Miloje Vasilje- vic, Rado BjesošeAiič in Slavko SaboT- ljevic ter strojoviodja Laza Radonko- vic. ViS'i štirje so bili aretirami \\\ pro- da ni državncMiii odvatnistvu. 5 BO.T Z VOLKULJO. Kakor po- rocajo beograjski litsi, je iniel kinot ^file Rakic iz Paračina v Srbiji te dni z«lo noprijioten doživljaj. Vračal se je s Polja dornov iin je srečal v gozdu vol- kuljo, ki j,e vodila seboj oscan ndadi- oev. Volkulja se je takoj zakadita v mioza in se zagrizla v njegoYo levo ro- ko. Rakieu., ki je bil brez orožja, je z naporom irsfpelo, da je vrgd zwr in jo s koleni tiščal k zemlji, dokler mu ni na vpitje prihitel na pomoč drug kmet in s sekiro žival u-bil. Volčiči so se med tem porazginbiJi v ^ozdu. Na- padeni krnot^ki inia. roko hudo razme- sarjemo, se je takoj sain od prav it v bolnišnico, volkuljo pa bodo preiskal^ re ni bila morda stekla. Š UJET MILTJONSKT EDPRAV- DANT.. Beograjski policiji se je po- srecilo zdaj izslediiti Grka Nikolo Va- silopubsia,, ki je prod štirimi leti kot blagajnik v dawni direkoiji v Atenah poneveril preko 4 milijone drahem in pobegnil. Kakor je pri aretaciji pri- Naramnice od . . . . .... On 7 50 Dokolenke z ali brez stopala od ,. 34. _ ^odne srejte z duema curatnikoma od „ 9»*— oC. putan, Celje znal, se je v Beogradu skrival že trl mesece pod tujiin imenorn; prepotoval j pa je bil v teh letili skoro vso Evropo in Aineriko. Denarja ni'so dobili pri ' •• niera. STO-pasto jezüzoiiBnfljüöljzfl! Š K FILMU JE ŠLA. Pred casom smo čitali v zagnebsfci-h casopisih, da se je vrnila domo'v zagrebska krasotica Štefka Vidačiceva, ki je poskušala svo- jo sreco v Berliim pri filnm. Toda bila je zelo razocarana in se je vrnila 1 ozdravljena od filmske bolezni domov. Tudi mlada ljuü)ljansba krasotica Ida Kravanja, ki jo je pred kratkim re- klama proslavila kot bodočo filrasko zvezdo, je sklenila, dia odide k fiifrmu. Pred nekaj dne.vi je izjavila svoji ma- teri v Rožni dolini pri Ljnbljani, da je povabljena v neko korosko zdravi- lišee, v res/nici pa je odšla naravnost v Berlin, kjer bo poskušala svojo sre- co pr-i filnuu. Š LOPOVT SO POD KLJUČEM. Zngvebskii policija je arotirala dobro organizirano vlamilsko tolpo, ki-je iz- vrsii'a v zadnjem času na progi Za- greib-Zidanimost in Zaigreb-Sisak nad 12 velikih vloniov, pri eenmir je bilo ukradenoga blaga za nad četrt mili- jona dinarjev. Bilo je aretiranih 21 oseh, med njimii tudi v.ec trgovcev. ki so kupovali ukradeno bla^o. š P0M.NITE? Gim dalje itna Zen- ska hf\rala casa, da razkraja nesnago, tem lažje jo bo odpraWlo Sdüchtovo milo. š RADE PAŠIČ OBSOJEN. V pondeljek se je vršila zakljucna ob- ravnava v znanih tiskovnrh pravdah nied sinom pokojnega Pašioa Radom Pašicem in inspektorjem Dargišo Sto- jadinoviicem. Ternu se je posreeil do- kaz resnice za trdvtev, da Rade Pašič ni pTaoal sest let niti pare davka, in je bil zato oprošoen. Pač pa je bil Bade Pašic obsojen radi razzaljenja in k!(i- vete na 10 tednov zapora, 5000 Dir. globe, 20.000 Din odskodni'ne dr. Sto- jadinovicu in na povračilo sodnih stroškov. Razsodba je vzbudila v Beo- gradu ogromno pozornost. š Z N0ŽEM V SRCE. V torek zjutraj je bil prepeljan v mariborsko bolnico 34-letni delavec Ferdinand Broznik iz Vunnata pri Selnici ob Dravi. V moči od ponedeljka na torek je bil riapaden od neznaniih zločincev I in eden ga je zabodet z nožem v sree. j Dasi ima na sreu težjo rano, vendar so ga še živega prepoljali v bolnico. š Z DREVESA PADEL IN SE TJBIL. V Cresnjevcih pri Gornji Rad- goni je padel z drevesa kakih 20 in globoko sodarski vajenec Lojze "§tel- car. Plezal je na drevo, da bi izpraznil srakino gnezdo. Prav blizu gnezda &e mu je odtrgala vejia, za katero se je držal in padel je na tla. V.sI'ihI padca je dobil take notrauje poškodbo. tla Te uinrl. š STRAŠNA SMRT P01J \ La- KOM. Vožnja letošnjih sezonskih de- lavcev v Prekmurju v Vojvodino je bi- la žalostna, ker je zahtevala* človesko I žrtev. Pod vlak je padel Aleksander Mikola iz Bokrača pri Puconcih. Vlak gia. je naravnast prerezaf in je bil na mestu mrtev. Za njim žaluje žena in sedmero otrok, katere caka bridka U'soda, ker nrnrajo nič zemlje. Razširjajte „Novo Dobo"! , OblEhe moderne dam- \skt, moške in lotroške, bluze, ! krila in plašče, lastne izdelke in I dunajske mo- \dele, nadalje jklobuke, perilo, Jnogavice, kra- 1 vate invsemod- ne in galante- rijske predmete kupite po naj- nižji ceni in v velikanski'~zbiri samo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne oči prepričate. Zbirajte listkeza nagrado! Dva mala hladilnika (Eiskasten) na prodaj. Kino Gaberje. Terienski izkaz mestne klavnice 0 klanju In uvozu od 23. V. do 29. V. 1927. Zaklana 2ivina l)V02til!0 llieso V kfl Ime L=Sllfssil!l 1 s a i op«"""» |o^-:ot->oO'>ia) > > 0 0 x'ia>^f-hwo^y^h w 0 5 ž Dečman Ferdinand 2------,--------------------------1— — — — _ _ Esih Matija . . . . 1------3------2 2 - - -1 - 44 - - - ~ Friedrich Ivan . . .--------------2— 1-------— 1 — loO — — — _ Gorenjak Josin .?----------21 26 — -~ 251— - - - -Gunžer Fridrlk .. 2---------------------------_— — ___„ Hole Martin ....------2------------------—-------209103 — — — Hohnjec Viktor . .------1-----------3---------------88 45-- -Hohnjec Stefan ..------1------21 —-----------— — - _ — Janžek Marija ..--------------1 1 — — — 1 — — — — _ — KrofliČ Alojz ....--------------1 1 - _ — - — — — — _ _ Lapornik Ivan ... - - 2—j----------_-_-98--__ Leskošek Ivan . ..----------1|------,— _ — __— 47 — — __ _ Lebič Fani.....------------------------------ - - - 61 ~ _ _ _ Rebeuschegg Franc - 2 710— 9 9 - - - 206481 — — _ .... Reicher ;van ....------1 3— 1 1 — — — 61 — — _ _ _ Urbančič Adolf . .------3'-------1 2 — — — — 183 — — _ — | Voisk Rozalija . . . - 1 2 1|— — 2--— - - - _ - _j Zany Viktor . . . .*------_i 2j------10---- - - __ - _ | Zavodnik Alojzija .------2,------2 1 ------------151 -- — - — 1 Gajšek Franc ...------l|-------21 — —-------48 — _ — _ Permozer Ant. ...------_i----------!-----------— — _ — _ — _ Plešivčnik Ana . . — - —;-------------------------------248— -- — — Reberšak Anton . — — -J—------1---------------— — _ — — Bernard! Drago . , — —'—•'—------— —1------------45 __ — — | Robek Anton . . - . - 1 - - 1 Kus Miha.....--------------------------______________ - - — . Skoberne Fric . , .------------------1 1----------112 49 — — — — Zasebne stranke .--------------------------1—------__ _ ____ Perc Karl ....-------------- - il Skupno . . . || 4 3 2519 5 25 41------1 i||63OJI852|i48|--------------1| Stran 4. »NOVA DOB Ac §tev. 62. Pupilarnova^en in javnokofisten denarni zavod celjskega mesta Celjska mestna hranilnica Ustanovljena leta 1864. V lastni palači ppi kolodvopu. Vsi liranllničnl posli se lzvršu)e)o nalknlantneje, liltro tnloč- no. Ugodno obrestovanje. Pojasnlla in nasveli brezplačno. Pod trajnlm drž. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocjo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da smo naši trgovini s steklom in porcelanom v zvezi s stavbnim steklarstvom priključiu še zavod zza. obloživanje zrcal in jedkanje na SOE.IN in zrcalno steklo ter prevzamemo vsa tovrstna dela, kakor tudi nove nabave bruSenih in navadnih zrcal ter nove obloge starih zrcal, ki so izgubila vrednost. — Naš zavod za obloživanje je po najnovejšem postopku najmoderneje urejen ter zamorem vsem zahtevam cenjenih strank najbolje ustreči. — Vsa naročila se izvršujejo hitro in poceni. 19. IBRICa. CEbSE, PrešenHM d. 4. HonaurarshadBlagnicflBGafaBrj u SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Gaberju « hiSi 145 (Tkalčič) urarsko delavnico Vsa popravila izvršujem precizno natančno, solidno in po nizkih cenah. — Za obilna naročila se vljudno priporoča Anton Kožefij, ump Gaberje pri Celju. Trgovshi lokal zraven klet, ugodno za vsako obrt, se takoj odda. Vpraša se pri J. Raišter, Celje, Detkov trg 6. Vajenec za mesarsko obrt se sprejme takoi pri Ivanu Svetel, mesarju in gostilničarju v Gaberju pri Celju. Narodna brivnica na Kralja Petra cesti štev. 27, Celje. Dobra in snažna postrežba. Lastnik : Matija Bukovčan. Za dijake in otroke za striženje poloviČne cene. Sprejme tudi britve v brušenje. Priporoča se brivnica „PEP IN A" Gosposka ulica 4 z dobro in snažno postrežbo. V zalogi ima prvovrstno brivsko milo, britve, stroje za striženje itd. 2enske, etroci in dijaki za striženjepolovičnecene. Spreimesetudi britve v brušenje. Lastnik: MATIJA BUKOVČAN. Sfavbni tehnik dober risar, sestavitelj proračunov in statik, se i S Č e. Ponudbe pod »Teh- nik« na upravo lista. Stalna služba hotelshego slugo se nudi marljivemu, poštenemu in vljudnemu samcu. Motel «Beli vol», Celje, Kralja Petra cesta. Malo rabljen, dobro ohranjen šivalni slroj levoročni, znamke »Pfaff«, ugodno na prodaj. Naslov v upravj. Zu 81. BlfiMO priporočam svojo veHko zalogo verižic, ur, uhanov, zlatnine in srebrnine. Nizke cene! Solidna postrežbs2 R. SALMIČ, CELJE. Radi takojšnje izprnznitve stanovanja je poceni naprodaj: kompletna salonska garnitura, različne j omarc, postclja z žičnim vložkom in žim- nico, veliko zrcalo, gugalna banja in drugi predmeti pri Tereziji Bergmann, Celje, Miklošičeva ul. 2, 1. nadstr. 2-2 uMm, \\M0 in useli drugili rudnikou tlobaclja in dostavlja na dom v meslu in Gkolici Franjo Jost, Celje, Aloksandrova ul. 4 Zahvala« Gosp. lekarnar Blum, Subotica. Cast mi je Vas obvestiti, da so mi Vaše Larucin kapsule zelo pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje docelo prenehalo. S spoštovanjem M. L., Leskovac. — Larucin kapsule se dobivajo po ceni Din 20'— v I vseh lekarnah. Glavna zaloga : Apoteka I Blum, Subotica. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega dragega gospoda pranea Žoharja posestnika, gostitniearja in mesarja na Teharju se najsrčneje zahvaljujemo čč- duhovSčini, teharski in gaberski požarni brambi ter vsern, ki so pokojnika v tako obilnem Stevilu spremili na zadnji poti. Srčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Teharje, dne 31. maja 1927. ŽaEujGČi ostali. iMtseriralte v ,NO VI DOBS' ! Franjo Dolža„^ ^ije Kralja Petra cesfa Kleparstwo in napi*a«a strelowodov. Pokriwanje streh in zvtcmikov. Vocflovodne inštalaoije, naprava moderno* higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravsfv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Dclaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! t ASTN I DOM Obrestuje hranilne f^ /O vloge po ^LJ ' VcčjG stalne vloge po dogovoru naiugodneje. jamstvo za vloge uad 2,000.000 I>Iri- Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnostil Pri naloibi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. \z malega raste veliko! Pisarna v Celju, Presernowa ulica 6. Zvf>/na tlslcanna v Celjn izvršuie VSa v fiskarsko stroRo Sp«€toio€5a dela solicUio, olciMi«^-•• »aJWtreJe Cene acitieriiel Prepri^l*e se saml! Waimodcrncic urcjena |cw|IgOV«Mll<«» ------¦---------------------------"-------------------^-----------""I--------......—: 7T} iisi-« ^«itina I za redakcijo Vinko W. Gabero. — Oba v Celju. Tiska in Izdaja Zvexna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan Catina i