Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor — Uredniški odbor časopisa: Anton Miklavčič — predsednik, inž. Franc Indihar — namestnik. Člani: Marija Lam-bergar, Tine Rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Kadoič, inž. Alenka Korče, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. — Telefon številka 2881 do 2884. Tisk: ČP Gorenjski tisk v Kranju LETO VI. • 25. XII. 1963 • ŠT. 11 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Bolj odločno v novo leto Iz vsebine 0 Bolj odločno v novo leto • Njim v čast in slavo • Važno 0 Zaščitimo otroke v prometu • Dejstva, ki jih bomo v prihodnje morali upoštevati • Priporočila za izvajanja družbenega plana in gospodarsko poslovanje v letu 1964 • Proizvajavci sprašujete • Kuhanje gostil v votatorju • Organizacijske oblike izobraževanja • Tujke, ki jih pogosto uporabljamo • Avtomatizacija v predilnici • »Ali ni škoda,« je dejal inšpektor • Povest o Nivesu v čast 1. RAZPRAVA OKROG PROIZVODNEGA, FINANČNEGA, INVESTICIJSKEGA PLANA, ZA LETO 1964, DALJE PLANA DELOVNE SILE, IZVOZA ITD. 2. RAZPRAVA OKROG OSNUTKA STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE, KI GA BOSTE DOBILI SREDI JANUARJA, IN TO TISKANEGA V OBLIKI BROŠURE. Verjetno se zavedate, da sta obe zadevi izredno važni in odločujoči za naše bodoče delo in življenje v letu 1964 in tudi v prihodnjih letih. Ne bom zato posebej poudarjal, da je dolžnost nas vseh, da v omenjenih razpravah sodelujemo, in to resno in preudarno, da povemo svoja mišljenja, svoje dodatne in spreminje-valne predloge, svoje želje in zahteve. Potrebno je, da jih povemo na samih razpravah, ker bodo pozneje spremembe teže izvedljive. Lahko sicer trdimo, da so se člani glavne komisije in podkomisij resno trudili, da bi v osnutek zajeli vse tisto, kar mora vsebovati, vendar je neizpodbitno tudi dejstvo, da neikaj ljudi le ne more poznati vseh zadev najbolje in v podrobnosti, pa zato obstoja verjetnost, da bomo ostali člani kolektiva na razpravi lahko še marsikaj spremenili v našo korist in v korist kolektiva ter skupnosti. Sedaj gre za to, da končno dobimo tak statut, ki bo dovolj življenjski in popoln, da bo lah- Vinko Hafner odkriva spomenik tekstilcem iz bivše Jugobrume, ki so padli v NOB bo stal, ko nas več ne bo, še vedno bo nosil njihova imena, ko se naših ne bo nihče več spominjal. Na podstavku pa bo kratek verz pičal o njihovem boju in uspehih, o njihovi veličini. Ponosen v svobodi je delavski rod. Naša smrt ni zgolj spomin, življenje, ki tu zdaj kipi, se poji iz naših korenin. P. G. Res lep je bil pogled na svečanost 28. novembra v obratu I, ko jje bil odkrit spomenik do vprašanja kvalitete proizvodov ter tako zagotovil uspešno rešitev tega perečega problema. V obratih bo treba odpraviti samovoljno spreminjanje operativnih planov, tako v pogledu količine kot asortimenta. Prodajna služba bo morala izvajati postavljeni operativni plan proizvodnje po asortimentu, sprememba posameznih artiklov pa bo možna le ob zagotovitvi vsaj enake,' če že ne večje rentabilnosti. Utrditi bo treba barvno karto osnovnih fondov in preje Za nami je leto 1963 in z njim vrsta težav in problemov, ki so spremljali proizvodnjo in poslovanje našega podjetja. Z doseženimi uspehi smo lahko zadovoljni, obenem pa bogatejši na izkušnjah, katere bomo morali uporabiti in koristiti pri prevzemu in izvrševanju nalog v letu 1964. Ko govorimo o izkušnjah, mislimo pri tem, predvsem oa odpravo vseh tistih subjektivnih proizvodnih im organizacijskih napak, ki so nas v preteklem letu v določeni meri ovirale doseči še boljše gospodarske uspehe. Prav zato so se letos samoupravni organi pri prevzemanju proizvodnih obvez za leto 1964 mnogo bolj poglobili v samo proizvodno problematiko ter smeleje prevzeli naloge za bodoče leto. Pri tem jih je vodila misel doseči čimboljše gospodarske uspehe, ugodnejšo delitev dohodka ter ustvaritev možnosti za prehod na skrajšani delovni čas. Sjprif« Da to dosežemo, bo potrebno na podlagi osnovnega proizvodnega I plana med letom postavljati take I operativne plane, ki bodo zagotav- BHft’’g'-ljali doseganje največjih gospo- I danskih- uspehov. Pri tem bodo '-vJKiv morale proizvodne ekonomske I enote skrbeti za najracionalnejše I izkoriščanje kapacitet. Podvzeti HH bo treba odločne organizacijske fvjV in tehnološke ukrepe za izboljša- ' \ nje kvalitete izdelkov. Zato bo HjHjHV potrebno izdelati sistem in pravil- —jR--------fiBSIL nik o nagrajevanju, ki bo zaostril v proizvodnih ekonomskih enotah Janez Božičevič, predsednik CDS, in pri samih proizvajavcih odnos po poklicu tehnik VAŽNO! Verjetno ne bo napak, če vas, ko služil tudi vsem tistim stva-člane kolektiva tudi preko glasila rem, ki doslej niso bile zajete opozorimo na izredno važni razpravi, ki stojita pred nami v me- (Dalje na 2. str.) seču decembru in januarju, in to: za posamezna letna obdobja, pri čemer bo morala prodajna služba usmeriti svojo dejavnost izključno na prodajo izdelkov po tej barvni lestvici. Nadalje bo treba uvesti kategorizacijo desenov po posameznih skupinah artiklov ter pri tem razširiti razpon cen, upoštevaje število barv. Pri uvajanju novih artiklov v proizvodnjo, bo treba predhodno ugotoviti njihovo stopnjo rentabilnosti. Odločneje bo treba pristopiti k proizvodnji tkanin iz sintetičnih vlaken po opravljenih raziskavah in ugotovitvah v preteklem letu. Teh nekaj misli in priporočilo našega upravnega odbora za izvajanje družbenega plana in gospodarskega poslovanja v letu 1964 Njim Kranj, 28. novembra 1963. leta. Praporščaki so nagnili prapore v pozdrav, ko je točno ob 14.10 tovariš Vinko Hafner, državni podsekretar za industrijo, potegnil za vrvico in tako odkril spomenik tekstilcem iz bivše Jugobru-ne, ki so dali svoja življenja v NOB. Bil je to res lep in veličasten trenutek, ko je pregrinjalo zdrsnilo po bronastem kipu in odkrilo čudovito delo akademskega kiparja Staneta Keržiča. Pred nami je stala preprosta, vendar ponosna žena, delavka in borka za svobodo, enakopravnost in bratstvo. V BOJ ZA ZMAGO, pravi njen nemi obraz, ČEPRAV ZA CENO MOJEGA ŽIVLJENJA, poudarja njena drža. ZA LEPŠO IN SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠIH SINOV IN HČERA, NAŠIH NAJMLAJŠIH, SMO DALI delavskim svetom ekonomskih enot, naj bo vodilo vsem članom delovne skupnosti pri njihovem delu v bodočem letu. Predsednik CDS: Janez Božičevič • Sem in tja po sestankih • Moj konjiček • Tudi otrok zahteva primerno oblačilo • Nagradna križanka • Itd. Vsem članom kolektiva želimo veselo novoletno praznovati je, v letu 1964 pa mnogo sreče in delovi uspehov in slavo NAŠA ŽIVLJENJA, bi dejala Rezka Dragar jeva, narodni heroj, ena izmed sedeminpetdesetih tekstilcev, katerih imena so vklesana v spomenik, v njihov spomenik. Bilo mi je tako čudno pri srcu; verjetno je bilo vsem, ki smo tam stali. Prej izrečene lepe in globoke besede tovariša Hafnerja so mi zbudile spomin ria tiste težke dni, ko so se eni hrabro in ponosno borili za našo domovino, ko so drugi ječali v krutih kleščah okupatorja. Brez pomisleka so mnogi dali takrat svoja življenja, ker so bili prepričani, da ne bo zastonj. Bilo mi je hudo, ker niso vsi dočakali cilja svoje borbe, hkrati pa sem bil na vse ponosen in globoko v srcu hvaležen, ker so nam oni, padli in preživeli junaki in rodoljubi, dali vse to, kar danes imamo in uživamo. Obrazi okoli mene so bili resni in svečani, obrazi nekdanjih borcev mrki in trdi. Tedaj sem pomislil na besede našega mladega pesnika Kajuha, ki je v svoji pesmi, MATERI PADLEGA PARTIZANA, dejal: »Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.« Tudi tisti, katerim je bil ta spomenik postavljen, bi rekli tako, če bi lahko dvakrat živeli. Zato smo nanje ponosni, zato jih cenimo, zato jih ne bomo pozabili niti mi niti poznejši rodovi. Med grmički stoji njihov spomenik. Tam bo stal in kljuboval vetru, dežju in soncu. Še vedno Spomenik v spomin padlim tekstilcem iz Jugobrune v NOB Važno! (Nadaljevanje s 1. str.) ko služil tudi vsem tistim stvarem, ki doslej niso bile zajete v raznih pravilnikih, če pa so bile, potem ne v taki meri in obliki kot bi morale biti. Jasno je, da bo statut tembolj popoln in vsestransko zadovoljiv, čmibolj bomo sodelovali in čim več prispevali. Razprava okrog plana seveda ni nič manj pomembna, saj nas razmere in dosedanje slabosti silijo, da začnemo odpravljati vrsto nepravilnosti, če hočemo, da bomo ostali na isti ravni osebnih dohodkov, če hočemo, da se bomo tudi v prihodnje lahko še zgovar-jali o raznih rekonstrukcijah, o gradnjah stanovanj, o povišanih dohodkih in še vrsto tega, kar je za nas važno in potrebno. PRIPRAVITE TOREJ ŽE VNAPREJ SVOJE PREDLOGE, DA JIH BOSTE LAHKO NA SESTANKIH IZNESLI IN UTEMELJILI. NE MISLITE, DA SE NE DA VEČ NIČ SPREMENITI! VSE ŠE LAHKO SPREMENIMO, ČE BODO NOVI PREDLOGI BOLJŠI IN UČINKOVITEJŠI! Uredništvo Sodeluj tudi ti! Zaščitimo otroke v prometu Še mesec dni bo zvezna prometna vzgojna akcija »Zaščitimo otroke v prometu«, Občinska komisija za vzgojo in varnost prometa, ki vlaga vse sile, da bi bilo delo te akcije čim bolj uspešno, je s skrbno sestavljenimi programi in izkušnjami spomladanske prometno vzgojne akcije zajela in organizirala večje področje dela, in to: 1. V posebno tekmovanje so vključene vse štiri, pet in osem-razredne šole v občini Kranj — to je skupno 30 osnovnih šol s 7.200 učenci. V akciji sodelujejo vsi učenci. 2. V akcijo so vključeni tudi vsi otroški vrtci v občini, kjer naj bi naši najmlajši med igro spoznavali osnovne prometne znake, prehode za pešce in podobno. 3. Akcija je posegla tudi v Prešernovo gledališče v Kranju, kjer bodo na vseh nedeljskih oddajah »URA PRAVLJIC« za otroke, vnesli tudi posamezne točke s temo »Zaščitimo otroke v prometu«. Ker bo imenovano gledališče gostovalo tudi v krajih, kjer imajo primerne gledališke odre, bo tako zajetih veliko število gledavcev, predvsem otrok naše občine. 4. Komisija je pritegnila na pomoč tudi vsa Avto-moto društva občine, podružnice Zveze šoferjev in avtomehanikov, podkomisije pri stanovanjskih skupnostih, gospodarskih organizacij in krajevnih uradov. Akcija traja! Programi so skrbno sestavljeni in bodo zlasti šole v medsebojnem tekmovanju opravile ogromno dela na področju prometne vzgoje. Najboljše ekipe medšolskih tekmovanj bodo ob zaključku akcije na javni oddaji v Kranju pokazale opravljeno delo, ko bo odprta tudi centralna razstava uspehov te akcije. Lepe nagrade za trud pa bodo dopolnile prometne kabinete po šolah. Aktivno sodelovanje vseh udeležencev v tej akciji, ki bo trajala do konca tega leta, je porok, da bo akcija uspešno opravljena. Delo na področju prometne vzgojne dejavnosti bo imelo velike koristi, kar je predvsem namen občinske komisije za vzgojo in varnost prometa TOM Dejstva, ki jih bomo v prihodnje morali vsi upoštevati Predstavnike naše obratne ambulante smo naprosili, da nam odgovore na nekatera vprašanja v zvezi z njihovim delom, odnosih z bolniki in o problemih, ki jih imajo, oziroma, ki jim jih ^povzročajo bolniki. Ker so bila vprašanja v glavnem med seboj povezana, smo namesto odgovora dobili sestavek, ki v celoti odgovarja, na postavljena vprašanja. Upamo, da bodo pojasnila, ki jih sestavek navaja te slabosti odpravila, ker bo to v korist prizadetih in kolektiva, obratni ambulanti pa bo olajšalo težavno delo. Obratna ambulanta je zdravstvena ustanova, ki se v marsičem razlikuje od običajnih ambulant v Zdravstvenem domu. Razlika je že v tem, kje se nahaja; vedno je v sklopu podjetja, katerega delavcem in uslužbencem nudi zdravstveno varstvo, medtem ko ima zdravstveni dom svoje ambulante popolnoma ločene in tudi povezava s kolektivi podjetij je mnogo slabša kot pri obratni ambulanti. še bolj je opaziti to razlikovanje v načinu dela. Obratna ambulanta izvaja poleg običajnega zdravljenja tudi stalne sistematske in periodične preglede. Zaradi sodelovanja s kadrovskim oddelkom in socialnim delavcem v podjetju, mnogo laže priskrbi laže obolelim in okrevajočim razne olajšave in premestitve na delovnih mestih. Iz istega razloga in zaradi boljših stikov s posameznimi člani kolektiva preko službe patronažnih sester, je tudi reševanje problemov v družinah in okolju bolj uspešno. V sodelovanju s komisijo za HTZ ima možnost predlagati izboljšave ali odpraviti nepravilnosti na delovnih mestih, posebno, če te povzročajo bolj pogosta obolenja ali celo obratne nezgode. Poleg vseh teh pravzaprav strokovnih posebnosti, ki gotovo veljajo za vse obratne ambulante pa tudi pri nas v Tekstilindusu opažamo, da ima kolektiv OA s kolektivom celega podjetja zelo dobre odnose. To je posledica dolgoletnega sodelovanja in stalne pripravljenosti za medsebojno pomoč. Pri večini članov kolektiva opažamo ob vsakem prihodu v ambulanto zdrav odnos, razumevanje in visoko zavest, ki odklanja vsako izkoriščanje. Poleg tega, da delo s takimi ljudmi ni težko, ker pri zdravljenju tudi radi sodelujejo, pa pomaga njihova dobra volja tudi nam samim. Niso redki primeri, ko pride bolnik in odkloni bolniški stalež. Do tega lahko pride takrat, ko bolezen ne povzroča zelo slabega počutja, vendar le pri bolnikih, ki so dobre volje, potrpežljivi in prizadevni. Čeprav se mora zdravnik včasih resno potruditi, da takega bolnika prepriča, naj ostane doma — sicer bi se mu bolezen lahko poslabšala — ta trud ni težak, ker lahko upravičeno pričakuje, da se bo bolnik, ki ima toliko volje, zdravil dobro in res uspešno. Kot se povsod najdejo izjeme, lahko tudi mi rečemo, da so med člani kolektiva Tekstilindusa posamezne izjeme, ki jih je malo, povzročajo pa razmeroma velike težave. Predvsem so to »bolniki«, ki prihajajo v ambulanto zaradi vsake malenkosti, in to običajno iz dveh razlogov. Prvi je lahko pretirana občutljivost za vsako najmanjšo bolečino, ki si jo povprečen človek ne razlaga kot znak bolezni, drugi pa je iskanje bolniškega staleža ali drugih ugodnosti. V obeh primerih zdravnik ne more ugotoviti bolezni niti s pomočjo laboratorijskih preiskav niti s specialnimi pregledi. Za ves trud in prizadevanje ga potem taki »bolniki« nagradijo z godma-njem, z oceno, da je slab ali celo, da ne zna opravljati svojega dela. Niso^ pa tako redki primeri, da taki »bolniki« postanejo grobi in so razočarani, če zdravnik ni pripravljen prenašati njihovih jezičnih napadov. čeprav smo o tem doslej zdravniki že precej slišali, pa nismo še nikoli ugotovili, da je kdo podvomil v resničnost izjav takih nergačev. Morda bi bilo pametno vedeti, da neko delo lahko pravično ocenjuje le človek, ki o tem delu ve vsaj približno toliko kot oni, ki ga opravlja. Z drugimi besedami: vsakdo verjame nezadovoljnežu, ki godrnja in slabo ocenjuje delo ambulante, ne pomisli pa kako bi izgledalo, če bi n. pr. zdravnik poskusil ocenjevati delo delavca ali tehnika v tovarni. Verjetno bi zdravniku hitro povedali, naj se briga le za svoje delo, ne pa za stvari, ki jih ne razume. Vzroki takih nesporazumov so skoraj vedno v odrejanju bolniškega staleža ki ^ poteka po strokovni oceni in v skladu z zakonitimi predpisi. Zato je najbolje, da napišemo tiste člene iz zakonov zaradi katerih pride največkrat do hude krvi, ob njih pa še kratka pojasnila. 1.) Člen 37. iz pravilnika skupnosti zavarovancev KZSZ Kranj: če izbrani zdravnik ugotovi, da je potreben bolniški stalež, je to treba takoj javiti zdravniku, ki je pristojen za priznavanje bolniškega staleža. Če iz zdravstvenih razlogov tega ni mogoče storiti takoj, ga je (Se nadaljuje na 6. str.) Od leve proti desni so: Vinko Hafner, državni podsekretar za industrijo, Stane Keršič — akademski kipar in tov. Janez Bajželj Priporočila za izvajanje družbenega plana in gospodarsko poslovanje v letu 1964 Kuhanje Člani upravnega odbora podjetja so na svoji 12. seji sprejeli priporočila, ki bodo razmere lahko bistveno izboljšala, če jih bomo uspeli izvajati. Naj zato ne ostanejo zgolj na papirju, kot razno razni ukrepi in koraki doslej! V cilju, da bi dosegli čimbolj ši gospodarski uspeh v prihodnjem letu in ugodnejšo delitev dohodka ter si s tem ostvariti tudi možnosti za prehod na skrajšani delovni čas, daje komisija za rentabilnost ob sprejemanju družbenega piana naslednja priporočila za smotrnejše in gospodarnejše poslovanje v prihodnjem letu: 1. Na podlagi osnovnega proizvodnega plana naj se med letom postavljajo taki operativni plani, ki bodo sproti zagotavljan doseganje optimalnih gospodarskih možnosti. z. Gorati morajo skrbeti za maksimalno izkoriščanje kapacitet. Kolikor teh ni mogoče v polnem obsegu izkoristiti, mora komercialni sektor v soglasju s tehničnim sektorjem oskrbeti potrebni obseg proizvodnih uslug, in to predvsem v nesezonskem času. 3. Obrati morajo izvesti najbolj energične organizacijske in tehnološke ukrepe za izboljšanje kvalitete izdelkov. Prav tako naj se izdeia sistem in pravilnik nagrajevanji,, ki bo zaostril pri posameznih obratih in delavcih odnos do vprašanja kvalitete in zajamčil uspešno rešitev tega starega in perečega problema. 4. Obrati ne morejo sami niti količinsko niti po asortimentu dzpreminjati postavljenih operativnih planov brez predhodne odobritve tehničnega sektorja. 5. Tehnični sektor je dolžan izdelati količinske normative dovoljenih viškov oziroma rezerv po artiklih za v izvoz namenjene proizvodnje in proizvodnje po ekskluzivnih naročilih, v okviru katerih mora obrat brezpogojno zagotoviti realizacijo naročenega posla. Posamezni obrati se morajo teh normativov brezpogojno pridržavati. Kolikor bi praksa pokazala, da se jih ne, naj se ta problem vključi v sistem nagrajevanja. 6. Komercialni sektor se mora striktno pridržavati postavljenega operativnega plana proizvodnje po asortimentu, s tem, da je izmenjava posameznih artiklov možna le v okviru njihove grupe pri zagotovitvi vsaj enake — če ne večje — rentabilnosti. 7. V plemenitilnicah je treba organizirati proizvodnjo tako, da bodo vse variante posameznih desenov izdelane istočasno. Ako iz opravičljivih razlogov ni mogoče vseh variant dokončati naenkrat, mora komercialni oddelek počakati s prodajo toliko časa, dokler niso deseni v skladišču komple-tirani v polnom obsegu z vsemi variantami. Izjema je možna samo pri izvozu in ekskluzivnih artiklih, če kupec na to pristane ali tako želi. 8. Komercialni in tehnični sektor sta dolžna določiti barvno karto osnovnih fondov tkanin in preje (za tkalnico 2) za celo leto oziroma posamezno sezono. Komercialni oddelek se mora te karte strogo pridržavati, izjema je možna le v soglasju s tehničnim sektorjem ob obsežnejših naročilih. 9. Komercialni sektor je dolžan v okviru postavljenih količin po operativnem planu dati tehničnemu sektorju de-senske dispozicije brezpogojno v pravem času, to je do 15. v mesecu za naslednji mesec. Od tega roka je možno odstopiti le v izjemnih slučajih, vendar pa v nobenelm primeru preko 20. v mesecu. lu. Komercialni sektor je dolžan skupaj s tehničnim sektorjem izvesti kategorizacijo desenov po posameznih grupah artiklov. Prepovedano je odstopanje od postavljene Kategorizacije pri proizvodnji za domači trg, pri proizvodnji za izvoz pa je dovoljen odmik le v slučaju, če to zahtevajo značaj, obseg in rentabilnost posla samega. 11. Razširi se razpon cen — pri nanovo uvedenih artiklih — tudi na nižji asortiment po posameznih artiklih na osnovi desenov, pri čemer je upoštevati število barv, težo deseno’' in tržno imteresantnost. To načelo je potrebno na vsak način uveljavljati pri izvoznih poslih. 12. Tehnični seKtor naj skupno s komercialnim in eko-nomsko-anaiitičnim sektorjem postavi normative za minimalno proizvodnjo po artiklu, desenu in varianti. Odstopanja od teh normativov so možna le pri odgovarjajočem povišanju cene. To načelo je potrebno na vsak način uveljavljati pri izvoznih poslih. 15. Po postavitvi obeh kolekcijskih aparatov je potrebno pristopiti k sistematičnemu delu in organizaciji pripravljanja kolekcij vnaprej. 14. Pri uvajanju novih artiklov oziroma pri eventualnem obnavljanju že uvedenih, a opuščenih artiklov, mora komercialni sektor pred zaključevanjem poslov imeti predhodno soglasje gospodarsko-analitičnega sektorja glede rentabilnosti. To načelo je upoštevati tudi pri poslih izvoznega značaja. to. Gospodarsko-analitična služba mora praviloma pri kriterijih rentabilnosti jemati za osnovo pri kalkuliranju osebnih dohodkov staro stanje v tkalnicah pred uvedbo avtomatizacije. 16. Proizvodnjo v prihodnjem letu je v predilnicah pripraviti in organizirati tako, da se s česano prejo pokriva podjetje predvsem iz lastnih virov, iz tujih virov naj se oskrbuje le eventualni primanjkljaj pri potrebah kandirane preje. 17. Komercialni sektor mora utrditi svojo notranjo organizacijo tako, da bo omogočeno pravočasno, smotrno in enotno predajanje dispozicij tehničnemu sektorju. Komercialni sektor naj nadalje obdela problem prodaje v taKi obliki, da bo mogoče ukiniti sedanji način obiskovanja in sprehajanja strank po skladišču gotovega blaga. Svoje zaključKe in predloge v tej smeri je komercialni sektor dolžan predložiti upravi podjetja najkasneje do konca polletja. 18. Komisija za rentabilnost naj se v bodoče sestaja v rednih obdobjih, pri čemer naj predvsem zasleduje izvajanje danih priporočil ter razvoj in uspeh dela v tej smeri z namenom utrditi solidnost poslovanja in boljše gospodarske rezultate. 19. Plemeni-tilnici morata v I. polletju dodelati vse tkanine iz nedokončane proizvodnje, ki jih ni v planu 1964. Komercialni sektor mora dati zanje dispozicije. 20. Tkalnica II mora zaloge barvane preje predelati v tkanine izven ekskluzivnosti. Proizvajavci sprašujete Vsa leta, odkar izhaja tovarniško glasilo, smo v uredništvu zastonj prosili in čakali na vprašanja iz vrst neposrednih proizvajavcev. Zaradi tega smo bili presenečeni in veseli, ker smo končno le -dobili kar več odgovarjajočih vprašanj, na katere smo pri ustreznih članih kolektiva poiskali tum odgovore. Vprašanja in odgovore objavljamo v celoti v tej številki, hkrati pa prosimo, da nam v prihodnje pošljete se več takih in podobnih prispevkov tudi tisti, ki doslej v glasilu sploh še niste sodelovali. Razumljivo je, da vprašate lahko anonimno, če se bojite posledic in neprilik. VPRAŠAJTE KARKOLI ŽELITE! Uredništvo VPRAŠANJE: Kmalu bom postala mati, pa pa žalost ne vem, koliko porodniškega dopusta mi pripada, kdaj ga moram nastopiti in kako dolgo bom po porodu delala po štiri ure. ODGOVOR V naši socialistični družbi imajo pravico do posebnega varstva žene nas-ploh in še posebno nosečnice in matere v delovnem razmerju. Takšno varstvo je predpisano z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 17/61). — Žena, ki je v delovnem razmerju, ima ob nosečnosti in porodu pravico do porodniškega dopusta, ki traja 105 dni. — Porodniški dopust se mora dati na zahtevo nosečnici, ko da zdravnik javne zdravstvene službe izvid in mnenje, da je pričakovati porod v 45 dneh od pregleda. — Med porodniškim dopustom ima žena, ki je v delovnem razmerju, pravico do nadomestila za osebni dohodek oz. plačo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. — Žena v delovnem razmerju, ki je pred pretekom porodniškega dopusta pridobila pravico do letnega dopusta, ima pravico izrabiti ta dopust takoj po izteku porodniškega dopusta. — Če nosečnica odide na porodniški dopust ob koncu -koledarskega leta, pa ni 'bila v tem letu na letnem dopustu, do katerega je imela pravico, ima pravico izrabiti letni dopust takoj po izteku porodniškega dopusta v naslednjem koledarskem letu. —- Mati ima pravico delati skrajšani delovni čas šest mesecev po porodu, da bi mogla hraniti otroka. Izjemoma I-aJiko traja po mnenju zdravnika javne zdravstvene službe tak skrajšan delovni čas tudi dalj, vendar naijveč do konca osmega meseca po porodu. — Skrajšani delovni čas iz prejšnjega odstavka traja polovico rednega delovnega časa to je 4 ure na dan. — Delo s skrajšanim delovnim časom je praviloma nepretrgano v teku delovnega dneva. ■— Skrajšan delovni čas se prizna v delovno dobo ‘kot reden delovni čas. — Za ča-s ko v okviru rednega delovnega časa ne dela, ima mati pravico do nadomestila za osebni dohodek oz. plačo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. To je nekoliko obširnejši odgovor na gornje vprašanje. Pripomnil bi le to, da je delavko, ki dela skrajšani delovni čas, moč razporediti na delo ob kateremkoli času, le ne na delo v nočni izmeni, ker je nočno delo za matere z otrokom do enega leta starosti itak prepovedano. VPRAŠANJE: Zanima me -naslednje: -kje moram biti ob 6. uri zjutraj (ob 14. uri ali ob 22. uri) ko grem na delo? Ali pri vratarju ali že na delovnem mestu? ODGOVOR Pravilnik o delovnih razmerjih podjetja »Tekstilindusa« na ta vprašanja daje jasen odgovor ko v svojem 48. členu določa: »Ob začetku delovnega časa mora biti delavec na svojem delov- nem mestu pripravljen za delo. Delovno mesto more zapustiti šele ob koncu delovnega časa. Da je delavec na svojem delovnem mestu pravočasno in da ga predčasno ne zapušča ugotavlja neposredni starešina. Med delovnim časom delavec ne sme zapustiti delovnega mesta in podjetja. Če delavec med delovnim časom zapusti podjetje, mora imeti pismeno dovoljenje vodje sektorja, vodje ekonomske enote ali od njih pooblaščenega starešine.« Tisti torej, ki je ob 6. uri zjutraj šele pri vratarju oz. je ob 14. uri že pri vratarju, ravna v nasprotju s prej citiranim členom Pravilnika o delovnih razmerjih. Ker gre v takih primerih za kršitev določb Pravilnika je delavec lahko klican na odgovornost in tudi disciplinsko kaznovan. Tu gre za stotine in tisoče izgubljenih ur v mesecu oz. na leto in tudi tu so še znatne rezerve delovnega časa. Prav lahko bi trdili, da imajo nekateri delavci pri nas že sedaj krajši delovni teden kot 48 ur na način, ki pa ni dovoljen oziroma opravičljiv. VPRAŠANJE: Na masovnih sestae-kih smo se pritoževale čez 24-statveni sistem, ker nas prekomerno utruja. Povedano nam je bilo, da imajo v drugih državah celo 50 statveni sistem, ki jim — namreč tkal-kam — ne dela posebnih preglavic. Kako je to mogoče, mi ni jasno! Prosim za pojasnitev in obrazložitev vzrokov, ki pri nas onemogočajo gostil v votatorju Kuhanje gostil v odprtih kotlih z indirektnim gretjem in hlajenjem ter s planetnim mešalom ne zagotavlja vedno enakih gostil glede njihovih tiskarskih lastnosti. Mešalo namreč nikoli popolnoma ne posname -gostila od notranje stene kotla. O-o stenah kotla sprijeta tanka plast -gostila deluje izolacijsko in otežkoča toplotno izmenjavo pri 'kuhanju in prav tako -pri hlajenju. Tudi čas ogrevanja je razmeroma dolg, medtem ko izparevanje vode med kuhanjem stal-no spreminja -koncentracijo gostila. Temperaturna razlika mase na steni kotla in v sredini je v fazi vrenja precejšnja in znaša okoli 10—15 stopinj Celzija. Večina delcev gostila se ogreva le posredno in ker so gostila slabi prevodniki toplote, je toplotna izmenjava zelo počasna in neenakomerna. Posledica je neenakomerno kuhanje gostil, pri škrobovih gostilih pa -neenakomerno zakle-janje škrobovih zrnc. Posamezne šarže so vedno različno sestavljene glede stopnje zaklejaeja. Kuhanje v kotlih je -diskontinuirano. Mnogo časa porabimo za polnjenje in praznjenje in to je osnovni vzrok neenakomernosti posameznih šarž gostil. Tudi delovni pogoji so težki, ker so delavci izpostavljeni vročini, viagi, bpekliinam, kili, strupenim Hlapom itd. Kotli pa zavzemajo tudi velik delovni prostor. Sedanji komtinu-irni način kuhanja z avtomatizirano napravo — votator, 'ki je izdelek tvrdke »The girdler corporation kantucsy« ZDA pa ima naslednje prednosti: — zavzema majhen delovni prostor — zagotavlja enakomerno kvaliteto gostila — čas kuhanja je kratek — kapaciteta 600—1000 kg gostila na uro. Ker je votator zaprt sistem in zrak nima v-stopa v ogrevalne in hladilne cevi, dodamo poleg vseh kemikalij tudi redukcijsko sredstvo (npr. natrijev sulfoksilat formaldehidi-Ro-n-galit) v primeru priprave gostila za redukcijske barve. Redukcijska sredstva se pri kuhanju v votatorju ne razkrajajo in to zaradi: — odsotnosti zraka — kratkega časa ogrevanja — stalnega odstranjevanja gostil od vroče notranje ogrevalne cevi s strgalom — noži — hitrega ohlajevanja kuhanega gostila. Stik Ron-galita C z vročo^vota-torjevo cevjo je torej izredno kratek in Rongalit C se zelo hitro ohladi pod kritično temperaturo njegovega razkroja. V naplavino gostila za redukcijska barvila lahko dodamo tudi že kar redukcijsko barvilo v testasti ali fini disperz-ni prahasti obliki. V enem -postopku tako lahko -pripravimo za tisk odgovarjajočo barvo. Redukcijsko barvilo se sicer nekoliko prej reducira, toda trajnost tako izdelane tiskarske barve ne zaostaja za trajnostjo po klasičnem načinu izdelave. Votator sicer ni prišel -nov v obrat. V mehanični delavnici so uspeli obnoviti popolnoma zarjavelo napravo v stroj, ki danes obratuje brezhibno. Za svoje prizadevanje zaslužijo vse prizna-nje. enak uspeh. Prepričana sem namreč, da smo tkalke vsaj tako delavne in toliko sposobne, kot povprečne drugje. ODGOVOR Vzroki, da ne pridemo na več kot 24 statveni sistem Dosedaj kvaliteta preje ni v celoti odgovarjala vsem predpisom, saj smo opažali odstopanja v številkah, neenakomernosti in nečistost preje, posebno pred rekonstrukcijo mikalnikov. Dalje bi omenil, da se trdnost preje mora na avtomatih bistveno povečati (Dalje na 7. str.) Organizacijske oblike izobraževanja m *oina, da tudi — slaba opremljenost šol s sred- vsemi kadrovskimi problemi (pia- lahko izdelajo plan izobraževanja 5. Zagotoviti stalnost zaposle- pravilno in smiselno izobraževa- stvi za praktični pouk (orodja, iuranjem kadra, izobraževanjem posameznih profilov kadra in pro- nih (preprečevanje fiuktuacije de- nje zahteva določene organizacij- stroji, naprave, objekti), s pro- itd.), roleg tega pa je osnovna gramov izobraževanja, kot so: lavcev, zaradi nizkega strokovnega ske oblike, če naj bo koristno in grami in učbeniki itd., napaka ta, da je že v načetih go- — član finančnih in materialnih znanja m nižjega osebnega do- predvsem efektno. — slabe in zastarele oblike ter spouarsklb pianov delovnih orga- potreb, hodka). metode izobraževanja (mladine), nizacij bilo zgrešeno, da piani go- — organizacijo izvedbe izobra- g. Zagotoviti uveljavljanje propri obravnavanju teh vprašanj — šolanje brez predhodnega spodarskega razvoja (investicij v zevanja, in to: izvajavca, kot resničnega uprav- ugotavljamo, da se izobraževalna planiranja kadrov na osnovi pro- opremo, material itd.) nikoli niso . preko šol v okviru centra in ijavca v kolektivu, hkrati pa raz- dejavnost izvaja v več oblikah in gramov oziroma načrtov gospo- upoštevali pianov kadra, oziroma za katere poklice, vijanje in krepitev družbenega in le-ti niso bili sestavni del plana _ preko usposabljanja kadrov delavskega samoupravljanja, gospodarskega razvoja delovne or- ozkih profilov na delovnih mestih, tem pa ustvarjanje pogojev za gamzacije. V naših programih m- - preko izpopolnitve že pridob- formiranje novih, boljših odno-kjer nismo zasledili analiz, ki bi ljenega znanja, sov v proizvodnji, vsebovale: . preko izvajanja izobraževalne — kakšne kadre bomo potrebo- dejavnosti v obliki tečajev, semi- 7- Zagotoviti sta7n0 ra*t splos- vati, narjev, predavanj. nfga; družbenoekonomskega m — do kdaj, Ugotovitev, da je potrebno iz- strokovnega znanja, kar omogoča — kje in kako jih bomo izobra- delati podroben program oziroma v|ecje angažiranje slehernega zapo- 2. Preko tehničnih oziroma sred- kadrovske zasedbe v gospodar- zib itd. načrt izobraževanja na osnovi go- ^^itóbmo^^XkihnrobS njih šol s teoretičnim in praiktič- skih organizacijah, hkrati pa po- To so zato osnovni vzroki, da spodarskega razvoja, ki je podla- družbenem rlvlieniu v nod- nim poukom v šoli vzroča tudi to, da večina absol- VS1 obstoječi centri niso našli svo- Sa za planiranje potreb po kadrih kraievni skunnosti in ko- — v srednjih šolah samo s teo- ventav stremi za tem, da po kan- jega mes,ta v organizacijski struK- (kar je že omenjeno v prejšnjih .’ retičnim poukom. čanem šolanju ali nadaljuje šola- tUll gospodarske organizacije, odstavkih) zahteva proučitev, v • točke nredstavliaio usposabljanjem v proizvodnji, nje na višji stopnji ali pa se za- ODenem pa tudi ne svoje prave čem je bistvo planiranja strokov- SVoiein nnmenu in vsebini iz-V srednjih šolah smo s teore- P°sl1 v drugi stroki oziroma v vpojne aeia. To je tudi vzroK, da neSa izobraževanja, ker prav to . ... nlaniranie «strokovnega službah in ustanovah izven stroke „»mnsiarsiro ArmmfeariiP ti «s.* omogoča, da amprej spoznamo bodisce za planiranje strokovnega načinih, in to: darskega razvoja: 1. Preko poklicnih šol za mladi- - podjetja no, in sicer: - komune — poklicne šole s teoretičnim in - okraja praktičnim poukom, - republike — poklicne šole s teoretičnim Vse naštete slabosti se odražajo poukom in praktičnim usposablja- bolj ali manj v vseh izobraževal-njem na delovnih mestih v pro- nih oblikah, kar povzroča veliko izvodnji itd. neskladnost v notranji strukturi -----^--------- .... , . se gospodarske organizacije, ki SO omogoča „„ ----------j„„hi-aževani» v fmsnoriarskih or- 3. Na Visokih in višjih šolali, m poklica, za katerega se je uspo- se zadovoljevale z obstoječim sta- nujnost in odgovornost pri po- izouiazevanja v gospouarssm ur rodno delitev dela in nazadnje hitrejše uveljavljanje ustavnega določila: »Samoupravljanje v delovnih Organizacijah obsega zlasti pravico in dolžnost delovnih ljudi (med ostalim): — da organizirajo proizvodnjo ali drugo dejavnost, skrbijo za razvoj delavne organizacije in določajo načrte ter programe za tičnim poukom. 3. Na visokih in višjih šolali, m poioiva, za saie.ega se je uspu- se zadovoljevale z obstoječim sua- ------ -- —=------------ -- eanizaciiah hkraitli na n„le„ vseh predvsem s teoretičnim poukom, sabljal. ... - njem kadrov niso močneje anga- stavljanju planov, oblik in metod d ih činitel iev omoaočafo do- 4. Preko izobraževalnih centrov _ Vzrokov za tako stanje je vec, zlra|e v razvijanju lastnih centrov, izobraževalne dejavnosti. seganie boliših rn-nizvorlnih in v gospodarskih organizaoijah za ln slcer so: . » roleg tega gospodarske organiza- _ Namen planiranja strokovnega eko Q kih rezllltatov omogoča odrasle in mladino s teoretičnim i neplanski sistem ^izobrazeva- niso čutile potrebe in odgo- m družbeno-ekonomskega izobra- . .. ... . . ' in praktičnim poukom, ”ia na osnovi dejanskih potreb, vomosti za razvijanje tistih stro- zevanja v gospodarskih organiza- a „ J — v centrih za strokovno izo- — slaba usposobljenost kadrov kovnih šol, ki naj bi jim žago- cNah je: braževanje samo s praktičnim za opravljanje konkretnega dela v lovile kader, kakršnega zahteva ^ Zagotoviti pravočasno plani- poukom na delovnih mestih itd. gospodarski organizaciji, zaradi njihova perspektiva, upoštevajoč ranje proizvodnje glede na: 5. Preko ostalih institucij, ki se starih programov, ki ne upošteva- vse novitete, ki jih uvajajo v teh- — količino ukvarjajo z izobraževanjem od- ]q nove tehnologije, mehanizaci- noiogiji proizvodnje, organizaciji — kakovost raslih (DU, Zveznih centrov po je, avtomatizacije itd., in pripravi dela, avtomatizaciji, strokah za usposabljanje instruk- _ razmestitev ka specializaciji in kooperaciji, torjev, Zavodov itd.). drov v delovnih oreanizaciiah v VzporecLno gospodarske orga- Vse te oblike izobraževanja ozi- , . . .. . ® J ’ nizacije (vsaj nekatere tudi m- roma šolanja kadrov, pa se izva- katenh Pnimmjkuje poklicnih de- „k. luiiiil dDuuija Attuiti», ua ot u-va- . i .. „ » v . . SO izdelale Ustreznih analiz O ob- **• t'‘»6vlu'1"4,u uim imi ciac puntu , i , . , * jajo pod dokaj različnimi pogoji, ’ nride do nlita stoječih kadrin, niso planirane per- obratovanje z vsemi kapacitetami njeno delo m razvoj; vendar pri vseh lahko ugotovimo S oS„ihgLPavcel Z = *P*™e potrebe na osnovi izdela- oziroma zmogljivostmi nove stroj- ~ da izboljšujejo po- — asortiment — stroške proizvodnje — čas nabave — itd. 2. Zagotoviti čim hitrejše polno naslednje slabosti: tehnikov inobrat.hTuo ne notranje nomenklature in pro- ne opreme ali naprav, ki jih uva- goie za svo-!e del°, da organizira- — pogoji šolanja so zelo različ- °v ® «^atno, pa tudi do fHov_ Da res takQ nam trju. jamo v proizvodnjo. J° varstvo pri delu m počitek, da ni, enako tudi rezultati izObraže- s^okovnl ka ->e dejstvo, da imamo gospodarske 3. Zagotoviti uvajanje in vse- zagotavljajo pogoje za svoje izo- ^i hežfio Tz i Z organizacije z enako gospodarsko stransko izkoriščanje novih teh- ZZTZZl ^ T™*1* OSebllega — Me in institucije nam ne da- S? 1Z deiatf z enakim^rocescm^proiz” noloških postopkov," ki jih plani- in družbenega standarda, jejo zadostnega števila predvsem ... J J nrnizvnrlnii w vadnje, vendar z zelo različnim rajo oziroma proučijo razvojne in Upoštevajoč vse omenjene zah- kvalitetnega kad,., Ä SZ i «>«■. ^™»■ *** «V*»-. . S',1 — pouk m programiran na vdsitem» irohra^^vania im v^iik^a ne orgamzaciije, ki pa so spoznale, 4* Zagotovita pravočasno m sim- . .. ,nosti v deiovmii or osnovi dejanskih potreb posamez- nomanikania no kadrih S da je dvig proizvodnosti dela in selno uvajanje boljših in novih gamzacijah obsegati: nih profilov kadra, kakršnega po- v’ razvijanje ter krepitev družbeno °bltk in metod v pripravi proiz- ugo ovl ev: kolikšno znanje trebuje gospodarstvo, temveč se V ta namen so se začele formi- ekonomskih odnosov v proizvod- v°dnje in organizacije dela. Dalje na 7. str.) šolska dejavnost odvija na osno- ral' nove institucije, kot so centri nji odvisna ne le od stopnje lie- vi kapacitet učnih prostorov in za strokovno izobraževanje v go- hanizacijo in kvalitete surovin, kadrov ter materialnih oziroma spunarskih organizacijah, ki pa se temveč da je v enaki meri po- flnančnih sredstev, šolanje ka- še ne razvijajo tako hitro, kot bi memben in važen činitelj v proiz- drov je bolj orientirano na pre- se morali z ozirom na potrebe. vodnji tudi človek oziroma pro-stopnjo izobraževanja, manj pa na Dejstvo je, da proizvodnost de- izvajavec, so v svojih programih kvaliteto znanja za tisti poklic, la ne raste vzporedno z mehani- razvoja programirale tudi kadre, za katerega naj bi se slušatelj zacijo in opremljenostjo naših go- sicer: usposobil, spodarskih organizacij. Vzroki za — kakšne kadre bodo potrebo- — v vseh strokovnih šolah, pa tako stanje So v pomanjkanju vali z ozirom na vse zahteve per- ... . s----- — -------------------- tudi v centrih je čutiti pomanj- kadrov v vseh strokovnih službah spektivnega programa gospodar- ’ m na aejah. sa' d™gace popolnoma zadostuje, pa kanje učnega osebja (po sistemi- gospodarskih organizacij, zlasti pa skega razvoja „ p avnih °r!gan°v. so dokaj ob- nimajo slovaroka tujk, da bi lah- zaciji delovnih mest in kvaliteti), tistega kadra, ki bi se ukvarjal z — katere kadre je možno dobi- sezna ia tezka- Ua Pa so se težje ko_ razumeli »kunštne« ljudi. ti iz šol in iz katerih ter v kakš- razu™1Jlvf’ uporabljajo poroce- Nekaj podobnega smo sicer že nem času vavci vedno pogosteje in vedno objavili pred leti, vendar so bile — katere kadre mora usposobi- VCČ tuik’ čeprav imamo zanje sko- takrat zajete večidel tehnične tuj- ti sama gospodarska organizacija raj ve. no °PfT domače besede ozi- ke in spačenke, kaj jim mora nuditi za izpopolni- 1Zrafe' Navada p,a zelezna Prosimo bravce, da nam za pri- tev njihovega znanja in do kdai f ?“1 z,at>v vsa e™ p ® ] 4 mikalnikov celo do raztezalke ze po par p f t z enim odvodom. čela prepuščat, kopalnica tako, Nekatere firme so pokazale avto- da nam je odpadna voda cur o-matično izmenjavo loncev na mi- ma tekla na proizvodnjo v viagal-kalnikih in raztezalkah, kjer upo- nici’ obenem pa nam je ob dezev-rabljajo lonce s 16 do 36 eolskim iu prodirala tudi skozi strop. Kar premerom, (naši lonci imajo 9 in pa nas najbolje bode v oci so na-12 col). Transport praznih in pol- ša stopnišča, ki so bila prav ob nih loncev med prvo in drugo raz- zaključku dela uničena zaradi tega tezalko »Ingolstadt« je tudi avtomatičen. montirana snemalna naprava snema samo na enem stroju. Te naprave še ne delujejo zanesljivo in so izredno drage. Odsesalne in odpihovalne naprave so bile montirane na vsakem prstančevem stroju. Iz navedenega je razvidno prizadevanje posameznih strojnih tovarn za avtomatizacijo in pospeševanje predilskeiga postopka od čistilnice do prstančevega stroja. Na Japonskem obstoji predilnica, | kjer je transport polproizvoda do prstančevega stroja popolnoma avtomatičen. Moderni rahljač bal »Ali ni škoda«, je dejal inšpektor Pred dnevi je sanitarna komisija tehnično prevzela novo stavbo tovarne »Tekstilindus« v obratu I v Kranju. To zgradbo so začeli graditi pred dvemi leti. Ker je bila takrat velika stiska za prostore, so se morali v komaj dograjene prostore' vseliti člani dveh ekonomskih enot. Komisija je ugotovila, da je stavba solidno zgrajena, začudilo pa jo je vzdrževanje, posebno sanitarij. Zaradi zamašene kanalizacije v nadstropju, je voda preplavila več prostorov in napravila dokaj škode. Razbite in polomljene pravkar vgrajene vodovodne naprave v umivalnicah, kopalnicah in straniščih ne delajo časti uporabljajočim. Posebno pa preseneča stranišče v predilnici, kjer so ste- ne premazane s človeškim blatom, kar je redkost v naših krajih. Tam zaposlenim, kii jih je komaj 50, priporočam ogled sanitarij gradbenih delavcev »Slovenija ceste« na letališču v Brnikih, kjer je zaposlenih okoli 450 delavcev, ki so veci del iz raznih krajev naše države, sanitarije pa so vendar na dostojni višini. Vodstvo tovarne bo moralo strožje postopati proti takim pojavom in nepobolj šljivce prisiliti na kulturnejši odnos do naprav v tovarniških prostorih. Kranj, 24. 11.1963 Sanitarni inšpektor Štiglic Franc Pripombe k članku : »Ali ni škoda« Na članek sanitarnega inšpektorja »AH ni škoda« Imam sledeče 1. Zavračam trditev o solidnosti ker so se gradbeni delavci vozili s samokolnicami po stopnišču navzdol — verjetno niso vedeU, da tega ne bomo mogli nikoli več popraviti in so zato zapustili vtis o svoji solidnosti sedanji in bodoči generaciji. Vrhunec vsega pa je, da kopalci, željni kopanja, ča- vainicah s sanitarijami ima pisec članka prav, le to je prezrl, da pravzaprav v tej zgradbi živita dva gospodarja — predilnica in tkalnica. Ne želim trditi, da so morda prvi boljši od drugih. Mislim pa, da bi prav mojstri, ki točno poznajo kvaliteto in kulturo vsakega posameznika, morali biti tisti, ki stalno pozivajo svoje ljudi h kulturnemu ravnanju s sanitarijami. Breobzirno uničevanje školjk in odtočnih lijakov nam res ni v ponos. Zlasti bi poudaril, da odtočni lijaki v kopalnicah ne služijo za umivanje »nog«, temveč za umivanje »rok«, še večje gorje nam brezobzimeži delajo, ker uporabljajo za umivanje »prejo« ali »bombaž« ter s tem zamašijo odtočne cevi in zaradi tega povzročijo poplave v kopalnicah in umi- kajo klub mnogim intervencijam že leto dni, da bi razmere uredili. Nastopa vprašanje, katerega se bo treba oprijeti: »Kdo? Kako? in »Kdaj« bo to uredil za uporabo. Komisija ob prevzemu zgradbe je vse to verjetno prezrla — zlasti je odveč izraz »s o 1 i d n o s t«. 2. Glede malomarnega ravnanja Ni dvoma, da je »človeško blato po stenah stranišč za nas »kulturne Slovence« prava sramota. — Mar bo res potrebno izdelati še poseben predpis o uporabi toaletnega papirja? Vse kaže, da drugače ne bo šlo. V zvezi s člankom »Ali ni škoda« in pripombami priporočam, da bi bilo potrebno proučiti tudi na delavskih svetih obeh ekonomskih Videli smo mikalnike z jeklenimi oblogami, ki proizvajajo 15 do 20 kg na uro; to je za 3 do 4 krat več, kot na starih mikalnikih z elastičnimi oblogami. Ker je delovna hitrost teh strojev velika, imajo vgrajene odsesalne naprave za prah, kar prepreči zaprašenje delovnega prostora in pogosto čiščenje mikalnikov. Tudi na novih raztezalkah so vgrajene odsesalne naprave za prah, ker imajo tudi ti stroji visoko odvajalno hitrost 120 — 150 m/min. (Naše nove raztezalke »Zinser« delajo 70 m/min, naša stara raztezalka »Ingolstadt« pa komaj 45 m/min). Razstavljeni flajerji so imeli še večje navitke kakor naši novi Zinser — flajerji in tudi v.retenski obrati so višji (do 1200 obratov na min.). Nekateri flajerji so bili opremljeni z napravo za odsesava- . , . nje prahu, za odsesavanje pretr- Vsakdo izmed nas je ze bral ka-ganih niti ter za zaustavljanje ko povest. 'Preberite se tole, v ka-stroja, čim se pretrga predprejna ter* nastopamo mi vsi 'kot glavni nit, junaki. Čudna povest, bo kdo mi- Na pnstančnih strojih je bilo za- slih V vsaki povesti je vendar en . . nimivo avtomatično snemanje pol- sam junak. Pa ni tako. Nekaterim eni izmed mnogih tkanin ki jih izdelujemo v našem podjetju s svojimi lastnimi silami in stroji. Nives je na videz preprosta, ka-rirana tkanina. Izdelana je iz mikane bombažne preje Nm 60 po osnovi in votku. PREDILNICA enot vprašanja, in sicer: sanitarije, kopalnice in garderobe, ki jih bo treba temeljito urediti in prepleskati (zadnjikrat na stroške podjetja), ob prvem naslednjem pojavu kakršnekoli škode ali umazanije po stenah sanitarij, pa naj se dosledno ureja in pleska v »breme uporabnikov teh prostorov!« Samo tako bomo našli nesramneže, zaradi katerih nam priporočajo ogled sanitarnih prostorov v drugih podjetjih. Obratovodja predilnice I PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Verjetno to ni edini primer v našem podjetju. Ne bo napak, če bi pogledali podobne naprave in prostore tudi v drugih oddelkih. Morda nam bodo kaj povedale čistilke teh prostorov. Pričakujemo od njih, da bodo napisale kratka poročila in nam jih poslale. Kolikor pa v omenjenih prostorih in povsod drugje ne bodo uspeli te nekulturne pomanjkljivosti odpraviti, bomo predlagali, naj se za pravilno uporabo teh naprav organizira poseben in specialen tečaj s temo: »Pravilno in kulturno uporabljanje sanitarnih naprav« s praktičnimi vajami! ! ! Sicer žalostno, vendar resnično potrebno! Uredništvo Povest o NIVESU izmed nas bo morda povest pre-vsakdanja, toda za tiste, 'ki o njej manj vedo ali pa nič, bo vsekakor zanimiva. Povest govori o našem delu, o Pramen, ki ga dobimo raztezalkč, Ima številko Ne 0.15. Flajerji: Poznamo grobi, srednji in fini flajer. Skozi vse tri predemo le predivo za nekatere artikle. Za naš primer bosta zadostovala grobi in srednji flajer. Prvi mora raztezalkin pramen raztezati in mu dati prve zavoje, da bi bil stenj (stenj je tretja oblika bodoče niti) .močnejši. Iz Ne 0.15 dobimo 'Ne 0.75. Srednji flajer opravlja podobno delo. Razlika je v tem, da predeluje stenj grobega flajerja namesto pramen raz- V predilnici bomo izdelali pre- tezalke. Številka je Ne 1.6 jo. Za to so potrebne nekatere za- Prstančni stroji: To je prediini nimive faze dela. Ustavimo se ob strojj jz katerega dobimo četrto nPh- in zadnjo olbliko niti. S pravil- Čistilnica: Bale bombaža odpre- nim raztezanjem in pravilnimi žarno in jih vlagamo v stroj, ki bom- voji dobimo prejo Nm 60 mikano, baž čisti, rahlja in napravi iz del- ki jo bomo potrebovali za naš ar-no vzporejenih vlaken prvo obliko tikel Nives. Spredeno prejo od-bodoče niti. To je svitek, ki ga po pošljemo v tkalnico, stroju baterju imenujemo tudi ba-terjev svitek. TKALNICA Mikalnica: Mikati pomeni ne- V tkalnici bomo iz te preje iz-vzporejena vlakna vzporediti, po- delali tkanino. Tudi tu se ustavi-česati. Mikalniik pa obenem bom- mo pri najbolj zanimivih opravi- stožčaste cevke. V barvarni preje jo bomo v tej obliki lahko po-oarvali s stalnimi barvili v določenih barvnih odtenkih. Po barvanju in sušenju prejo vrnemo nazaj v navijatmco, kjer jo ponovno previjemo v križne navitke na lesene stožčaste cevke. Iz približno polovico teh navitkov 'bomo na votkovnih previjainih strojih napravili manjše navitke, imenovane katere bomo pozneje lahko vložili v čolniček in z njim tkali. Ostalo polovico križnih navitkov porabimo za osnovo. Snovanje: Snovalo je stroj, ki snuje. Pred samim strojem je velika eevčnica (stojalo za cevke), kamor nataknemo križne navitke, nitke pa napeljemo skozi porcelanasta očesca in greben na snoval-ni valj. Ker bo osnova, kakor tudi votak, vsebovala 75 odstotkov barvane preje, bomo že tu razporedili barvane in :bele niti tako, kakor to predvideva desenska karta. (Desenska karta je dokument, po katerem se ravnamo). Dobili bomo lepo pisano osnovo, ki jo bomo oddali v škrobilnico. škrobljenje: Pri tkanju osnova močno trpi, zato jo moramo predhodno ojačati. To dosežemo s škrobljenjem. Osnova potuje skozi škrobilno maso in sušilno komoro na osnovni valj. Vdevanje: škrobljenju sledi končna faza priprave. Osnovo vdanemo v liste in greben. To delo je zelo zamudno. Paziti je treba na barvni vzorec, ki nam ga narekuje desenska karta. Tkanje: Za tkanje kariranega blaga imamo posebne vrste statev, in sicer so to statve z revol-yZ n Je*®2 verJi- Revolverji so vdelane vrtljive skrinjice. V nje lahko namestimo šest čolničkov z različno barvano prejo. Posebna naprava suče to skrinjico in pošilja skozi cev čolniček s tisto barvo preje, ki odgovarja desenu. Osnova dela barvane proge po dolžini, votek pa po širini. Tako nastane kari-rana tkanina. Čistilnica surovega blaga: Iz tkalnice dobimo tkanino v surovi obliki. V čistilnici jo predvsem očistimo daljših in krajših niti, ki visijo od nje. Strižni stroj nam to hitro in temeljito opravi. Sledi še merjenje na merilnem stroju in pregled. Avtomat za snemanje kopsev In natikanje cevk baž tudi čisti. Proizvod tega stroja je druga oblika niti, in sicer pramen v mikalnikovem loncu. Raztezalka: Ime samo nam pove, da ta stroj pramena iz mikalnikov razteza. Obenem z raztegovanjem na grobi in fini raztezo- lih. Navij alnica: Nives je, kakor smo že rekli, kàrirano blago, če hočemo, da bo res karirano, imo-ramo nekaj prej (v našem primeru 75 odstotkov) pobarvati. V ta namen bomo na križno navijalnih valki se vlakna tudi vzporejajo.strojih navili prejo na kovinske PLEMENITILNICA Plemenitilnica je tretji in zadnji oddelek. Še njene zanimivosti poglejmo. Smojenje: Surovo tkanino smodimo. Plamen na smodilnem stroju posmodi krajša in daljša vlakna, ki neenakomerno štrle iz tkanine. S tem dosežemo gladko površino tkanine. Razškrobljenje: V naslednji fazi tkanini odvzamemo škrob, ki smo ga dali osnovi pred tkanjem. Pravimo, da tkanino razškrobimo. Merceriziranje: Z mercerizira- njem in spiranjem damo tkanini lepši lesk in mehkejši otip. (Dalje na 6. str.) Sem in tja po sestankih Dogaja se. Kaj? Pran) o tem vam bil kriv za neuspehe. Smatram in potem pa je prišlo do debate gle-ielim nekaj napisati. To so naši upam, da tudi vi smatrate, da bi de delitve OD. Postalo je zanimivo, prezanimkn sestanki, sejice, razgo- od danes (če ne pa v bodoče, mo- vsakemu se gre pač za denar, meni voti, seminarji in morda politične goče šele čez nekaj let) morali za- tudi. Dvirnil sem ušesa, odprl šole’ »Le kaj ti tu ni všeč?« se bo četi s konkretnejšim delom. Prisot- usta, da ja ne bi kaj preslišal. Kdo mogoče kdo spraševal in sam pri ne prosim, da s predlogi začnejo z , t. uosa prav govorili Bili so trije, sebi razglabljal o tej stvari. »Pro- diskusijo, ter s tem vnesejo v moja ostali pa so molčali. Prav tu je stori so topli, ogrevam, mraza ni, izvajanja vse tisto, kar pač manj- prišla najbolje do izraza ta misel prav prijetno se človek počuti, še ka do popolnosti sestanka.« Mol- glede razdelitve dela: eni naj go-posebno, če zapusti delovno mesto, čal sem, steril sem se zadaj, zakaj vore, drugi naj glasujejo. Gledal za njim ostaneta ropot, vročina, bi govoril, ko nisem glava za te sem jih: nemi obrazi, zamišljeni, vlaga in potem padeš v svet miru, stvari, pa tudi tako konstruktivno poslušajo in čakajo kdaj bodo moki ga ruši le sem in tja kak ne- ne znam misliti, sploh nisem dozo- rali z dvigom rok glasovati za do-mirnež. Sicer človek rad postane rei za tak razgovor. »Tudi jaz sem ločeno stvar. Nobene pripombe ni zaspan, toda prisotni te kaj radi takega mišljenja,« se oglasi nekdo slišati. »Saj to sploh ni seja DS«, zbode iz globokega {razmišljanja, tam spredaj, vstali prikimajo, ne- se rni porodi misel, potem pa to Sestanek je tudi mesto, kjer si člo- kateri se nasmehnejo, nekdo pa je brž potlačim. Bila je to moja prva vek lahko ustvarja avtoriteto. Le skoraj zaploskal, tako ga je pač sela> toda dovolj sem videl. Udsel kaj je potem temu tipu do tega, ganila misel govorečega. In govor- sem domov m začel razmišljati o da piše o tem, saj so to same ugod- nik — morda se je čutil odgovor- vsem tem. Treba je delati m mol- —j— —^-----, — . ------- . notti. nega, da nekaj pove, mogoče je c»U, steer ti kdo na leztLk stopi, časopisu že izhajal članek s stro- vane. Prišel sem v službo kot običajno, mislil, da bo kot prvi diskutant potem je pa hu... Moje zadnje kovniml navodili. Svetovala vam še lepši jn zanimivejši konji- toda danes z dežnikom, deževalo postal slaven, morda se je želel le besede so misli marsikoga izza bj le o zbiranju motivov in shra- ček pa je barvna fotografija. Deje namreč. Nič kaj prijetno, toda olajšati. »In še to,« zacvili neka omizja seje UUS. nisem nievanJu fotografij. Amater začet- lamo lahko barvne fotografije — kaj hočemo, ko pa še nimamo vre- tovarišica, »kot progresivna sila bi Bn vsem tem mi je zai, aa m nlk fotografira vse, kar mu pride kar je precej drago, ali pa barvne menskih regulatorjev. Sicer pa se morala naša mladina pokazati več eden tastu), ki Hodijo tz pod roke. Ti posnetki so pač, ka- diapozitive, ki jih potem projici človek tako vsega privadi. Vse je zainteresiranosti, nobene revolucw- ban s seje na sejo, kjer uživajo i SQ jjajveč najdemo pone bilo še kar v redit, samo v moje namasti ni več, treba se bo afir- rw ivno vp• ivajo n g , srejtenjb skupin z izletov in do- Fotografiranje in se prilega kot knjižica v platnice. Poizkusite! Ko boste hoteli pokazati nekomu svoje slike, boste poiskali samo ustrezno malo O fotografiranju vam ne bom knjižico ali album in slike bodo dajala napotke, ker je v našem vedno shranjene in nepoškodo- umirjeno delo je p.osegel nepriča- mirali, treba bo pac nekaj storiti.« kovan dogodek. Dobil sem vabilo, dopet je bilo slišati pritrjevanje, naj se udeležim sestanka. Vabilo je videti prikimavanje. Bilo je še ne-bilo še kar jasno pisano, vidljivo kaj takih in podobnih predlogov, za človeka, ki še ne nosi očal, ob- seveda nadvse koristnih za potek lika moderna — angleška, besedni diskusije in hkrati za uspeh sestan-zdklad pa še posebno pester, poln ka, ki pa se je zal v dveh urah izbranih sodobnih besed, tako da kar prehitro končalzakaj niti se mi je jezik skoraj zavozlal, ko najmanj se mi ni »Instalo« delov-sem ga prebiral. Šlo je vse po sre- nega mesta. »Torej, da zaključim či. Odšel bom na sestanek, posku- sejo. Zmenili smo se in stoprocent-šal bom ugoditi tistim, ki SMA- no smo vsi za to, da je bil danai- le-ti pa na ostale člane kolektiva. Res škoda! Jožek Povest o NIVESU (Dalje s 5. str.) Beljenje: Z beljenjem doseže- - rate na steno in tako pripravite svojim prijateljem in znancem pustov. Nikar ne slikajte skupin, lep večer. V tej zvrsti je toliko ki so se vam postavile pred apa- različnih možnosti, kot nikjer rat kot četa vojakov, trdih in drugje. Na izletih, sprehodih in krčevitih potez. Če vas kdo prosi, na dopustu, ob raznih slavnostih da bi ga slikali, mu ustrezite, ’n kulturnih prireditvah je toliko vendar ne takrat, ko se vam bo priložnosti za lepe barvne posnet-postavil v trdo pozo. Ne, malo ga ke’ da ie veselje. Kar pomislite: goljufajte. Delajte se kot da ga P01"ladansko cvetje, morje, naslikate, ko se bo pa sprostil, pa rodne noše, uniforme, jesenska pritisnite in slike bodo naravne, barvna prelest in še mnogo dru-sproščene in lepe. Ne slikajte vse m°tivov. da so vse prirodne barve po vrsti, temveč izbirajte motive. TRA/O. da bodo moni KON- nji sestanek neabhodno potreben in mo, — — — .-- —; - - - • . . , KRETNI in KONSTRUKTIVNI koristen, seveda pa smo vsi tudi bombaža enako v bele. Tkanina Lepe so zbirke znamenitih ^ Podlog: SUBJEKTIVNO vplivali enotne misli, da moramo nekaj sto- p^topkilo uspešne^ goiovJ jih°£5 uredite. na izboljšanje česarkoli. K sreči ,e uti O tem ^ borno pa pomenih “^^anj^ ^etlranatkanina Ne valjajte jih okrog po predalih, z$n 7 Ä-435 & ää ä harms at stirtsr« tSTZlOrtPirSTTSS, SWSÄ TJ.£t' «M» i» » —* * uuu. Zbiranje razglednic šega opravičila. Da bi nam dajali novib idej, optimističnoi razpolože honorar, bi predlagal, da se stivilo nl,y saj smo vedeli in^ čutili, dat je kamo na kalandru. Adjustiranje: Tkanina ima je naslednji: Najbolje je, da se Ze nase stare mame so imele al- že navadite na slike vedno iste veli- t?ume za> razglednice, ki so strašili sestankov poveča. Trstih nekaj uric naša naloga, da MORAMO začeti, Wtrebnoje'TpL ?^ah v »boljši lobt«. « do sestanka je kar bure mtntlo, steer ne jemo na^ ^sennacm, “anfe! oksteanjevanje defekt- Vzendte potem fotografije z ene- baržunaste s kovinskimi Iponkami, Ü. * tto. da Lo ‘tornii do zaključka: «ega blaga, merjenje in zavijanje ga izleta, potovanja ah druge pri- *e?dar govor. Zapel sem si gornji gumb to, 'smo prisl: do zaključka pri srajci, poravnal lase, da bi vsaj MORAMO ZAČETI. Vrnil sem se s tem malo doprinesel k popolnosti v abrat. Počasi se je zopet vse v papir. Vsak kos mora biti ozna- like in jih zlepite v lično hanno- 50 tuu: ti nuditi razvedrilo takrat-čen s številko in imenom artikla, niko. Naj vam povemo kako: po- n,m mladim deklicam, ki se niso Zato dobi poseben karton, na ka- trebujete prozoren lepilni trak. smele udejstvovati izven doma in predstojece seje. S polurno zamudo že čez dvet terem ie poleg tega zabeležena Odrežite tak kos lepilnega traku rušo razen vezenja, kuhanja m po se je pneelo, sicer pa kaj ,e pol se>a‘ mo«oce ze cez dva tudi metraža in še nekatera važ- kot meri fotografija po daljši denega imele me, kar hi jih za- ure proti večnosti. Glavno je, da se meseca ... na oč;la potroänjkom. stranl. Prvo fotografijo prilepite Seveda danes ne poznamo je začelo. Lahko se sploh ne bi. Danes sem se odločil, Ja grem Naš Nives je gotov. pOVest o po narobni strani na polovico ši- vec teh “^Utnov, poznamo pa zbi-Btl je to mladinski sestanek. I n- malo pogledat kako poteče seja n jem se bo za nas končala, ko ga rille lepilnega traku. Nato vzemi- ran>e razglednic. Po svetu obstaja- prava za mladinsko konferenco. ODS. Bilo je se kar zanimivo. Na- bo ,trg0vec odpeljal iz skladišča te drugo fotografijo in jo prile- 1°. razim klubi zbiralcev, znane re- Zadimili smo sobo, čakali in po- dolgočasil sem se v vsakdanjosti, gotovega blaga. Na tak način in pite na drugi del traku in tako vfe tvojih rubrikah brezplačno tem: »Smatram, da nas je dovolj, punce me tako ne marajo, pravijo, podoben način izdelujemo še p{M1avljajte dokler imate foto- ob!avijajo njihove naslove, med Ta je, ta je, tega m (me hudega, da me je usekala muha Ce-Ce da mnoge tkanine. Nekatere zahteva- grafije Seveda se ne smejo po- nltmi tudi na\s list Mladina in tako za glasovanje bo dovolj rok, lahko sem preveč miren, zaspan. Odpra- j0 več druge manj faz predelave, poinolna dotikati ker jih ne bo- se,. l^e 'P° sve'tu spoznavajo in dvignem tudi obe). V redu, naj za- vil sem se od doma. Prišel sem med vse pa mnogo dragocenega časa ;t ogli zložitl v harmoniko Na MePal° prijateljstva. Pustite svo- čnem. Dosedanje naše delo je bilo prvimi, ker pač nisem član ODS mlatenje napol prazne slame, od in nisem hotel, da bi kasneje motil, danes naprej pa moramo začeti de- Vsedel sem se v kot in napel asciati s popolnoma drugačno taktiko, sa. »Sklepčni smo«, začne predsed-Seveda, to si bomo kasneje istmi- nik in z očmi poleti preko pris-ot-slili, časa je dovolj — celo leto. nih. »O,tv ar jam X-redno .sev« ODS. Delati bo treba, in to konstruktiv- Pozdravljam prisotne. Dnevni red no, analizirati moramo, zakaj naše je naslednji.« Prečka ga, glasujejo delo ni rodilo sadov, iz subjektiv- zanj in potem se je začela razpra-nih ali objektivnih razlogov, kdo je va. Govorili so o raznih stvareh, in mnogo truda od nas vseh. V. Z. Bravec, poizkusi tudi ti prispevati kaj podobnega sie mogli zioziii v narmoiuKu. iva •• - ■’.v ' y . - —— vsako fotografijo napišite zadaj , ’ da, sf dopisujejo datum, kraj in motiv Za vsako tako harmoniko napravite še ovi- st>ravnat; ,L 'Pa v mor?mo nekam tek iz lepenke, ki ga preoblečete J*’ l ■ ^at ze receno, albumi s pisanim blagom. Prvo fotogra- 7 hrlmh^1’ fS poceni. fijo prilepite na platnico, previd- / • nastl?, razglednic naj i„ r.« nn r-rfl «liki. primerne škatle. Poznamo v glavnem tri velikosti razglednic: harmonika lahko tudi debelejša no seveda in ne po celi sliki. Platnice naredite s hrbtom, da je Standard ni'\ s ~i l lahkr. t..A: standardne n X10,f cm, male ozke in veltike podolgovate in nič kaj praktične tako zvaine panoramske «p # ■ • • • - - - • • 1 1 • v , i • razglednice. Vzamemo škatle pri- Deistva, ki jihbomo morali v prihodnje upoštevati žejno z lepilom iz \tube) in pohon- {Nadaljevanj e z 2. str.) Odvzem staleža, ki je posledica takega prekrška, privede^ navadno eno vlagamo vanje razglednice. Ko treba obvestiti po pošti ali na drug primeren način, najpozneje v do zel° hudUl izPadov na račun zdravnika. Zelo naivna in skoraj je ena škatla polna, vzamemo dru-4g urah vedno izrečena zahteva prizadetega je, da mu zdravnik ne bi smel go iste velikosti in jo preoblečemo Pri‘nas je izbrani zdravnik, dežurni zdravnik ali zdravnik, ki odvzeti staleža za nazaj, čeprav je brez posebnega razmišljanja jasno, v drugo pisano tkanino. Prav lepo predlaga stalež za nego otroka ali zakonca. Neredno javljanje v da v takem primeru uk.mtev staleža za vnaprej ni rnoma ker zdrav- i videti celo vrsto enakih škatel ambulanto in odklonitev staleža zaradi tega je pravzaprav najbolj nik Pac ne more Prej vedeti’ kdo kdaJ bo naredd Prekršek. Opo- ena bol, p,sana kot druga. In če pogosto, povzroča nam pa tudi največ težav. Le malokdo v takem na to, da v takem primeru zavarovanec ki je med bolova- nekdo začne zbirat^ razglednice, ko primeru razume, da zdravnik ne more priznati staleža, če gre za ni*m napravil prekršek, odgovarja materialno in moralno za vse solo in jih po- tante* predpisov, ki to urejajo. Prizadeti skoraj vedno krivi za to Posledlce> ki bl zaradi te«a "»stale. V skrajnem primeru bi ZSZ imel tem zbira vse življenje, verjemite, zdravnika saLga ta mu to tad^ovc - navadno nrpreccj nlp^ Pravico odkloniti plačilo stroškov za nadaljnje zdravljenje, ki bi bilo teLLi Zb rTLÌL ren način. p še potrebno, vendar doslej še ne vemo za noben tak pnmer. aje vrsti zmranja. Zbiramo ra;z- 4 \ *1" , _ _ v _ _ 5.) Člen 48 — točka 2: Denarno nadomestilo (stalež — bolniška) Sie“mce, ki so prispele na naše ime ^len 2l tótefPra“? Pravi; da sf stalež za ne8° bolnega pri ada zavarovancu tudi za opravljanje pregledov vendar le takrat, in Prame razglednice, ki pb ku-dr^afkeka labko..dodel1 le ‘fkrat- «e “ neSo ne zadostuje & tega ne more opravltl v svojem prostem času. P">em° n<* izletih in potovanjih. PH n.c ..a ne8ovalka. ... Tu niso mišljeni le tisti neresni člani kolektiva, ki so že kar narav- b a . Prazne napišemo samo datum, . . , . ama ne8"va ke, ki gredo na dom v času, ko je zavaro- nost p0vedali, da določenega pregleda ne bodo opravili, če zato ne ce. !e °stalo ze tipkano na raagled- c“„ekdn LS h m do®a,.2a nei° zakonca otf|>ka. "a d«*»- bodo dobili staleža, ampak tudi tisti, ki popolnoma avtomatično mCl' ""°h mm* e“boao ‘° uia,i'nl’& ,to ,dra"“ “ ti VraZ ^,ZadnJeI" čas" S"1“ opazili nekaj primerov pri katerih je sem spadaj0 tudi spremljevavci za preglede ožjih družinskih šlo za kršitev obeh navedenih predpisov obenem. Iz zakona o zdrav- članov, predvsem otrok na otroški dispanzer v ZD Kranj. Otroški stvenem ^varovanju so v glavnem sporni naslednji členi: člen 48, dispanzer dela dvakrat tedensko tudi popoldne, prav zato, da bi matere točka S in či. 22 ožji družinski člani zaradi tega ne zamujale dela, seveda pri tem niso mišljena akutna 3.) Stalež (ali negovalko) lahko dobi zavarovanec le za nego ožje- obolenja s temperaturo, bruhanjem itd. ga družinskega člana, torej zakonec za zakonca, starši za svoje ali sod- Z navedentali težavami se srečujemo v ambulanti vsak dan, in to n . sss.s asasTÄ-afÄ sät Razne zbirke vse ostale sorodnike, ki morda žive v skupnem gospodinjstvu z zava- zaupanje v člane kolektiva, ki nam jih povzročajo. . r“I=LZa pa staleža n® mora dob,ul. č.e Je v skupnem Morda se bodo čutili nekateri prizadeti, morda nam bo kdo očital \l 9 Ih II lil ih neguje Jedtem ko j^zavar^neT na“ deta ’ “ b0l"lka ^ da ,smo preveč pogledi. Obojim bi lahko odgovorili, da je bilo po-’ ” HID U ITI IN Zbiramo lahko razglednice na splošno ali pa posamezne vrste. Nekateri zbirajo filmske igralce, drugi pokrajine, rože, živali, smešne razglednice, spomenike itd. -V saka ' zbirka je po svoje lepa in zanimiva. (stalež 4.) Člen S3 iočka 2: Zavarovane pripada denarno nadomestilo Xcgnirob^‘^c boH pa^to^ker tudi^želimo driffl W 86 ^ vrst zbirk v albu- dež - bolniška), če ne izpolnjuje navodil zdravnika ta s tem nih pogojih bL nepoteeM^ u "°™al- rnih Kaj pa je spet t.o, boste preprečuje ali ovira zdravljenje. Sem spadajo primeri, ko bolnik hodi članek malo prispeval k temu, da se bo zmLjšalo število Ustib bo“ Kun! Tm .kratf 0P^ Jakih zbirk. v javne lokale, v kino, ali celo dela, takrat ko bi moral ležati doma. nikov, ki od na. zahtevajo to! čes^r jtaTemoremodaU.OA ? W ^ZljeZ^Lani) Moj konjiček je ... (Dalje s 6. strani) iemu otroku, ko potrebujejo v pisarnah za vlaganje praznik in smo aktov in navaden bel-papir za piša- voljen, ko se ga -očka »naleze« ali zelo lepa in zanimiva. Zgodovina nje na stroj. In začnemo zbir aiti! se prijateljici prepirata in se in še. posameznih jugoslovanskih narodov Kaj pa, porečete? Vse, kar nam Toda pri predvajanju bodimo pre- ie pravi eldo-rado za vnetega raz- pride pod roke oziroma panoga, za vidni imamo kakšen datke po starih arhivih, podstrešjiposebno dobre jih itd. Ko je zbirka urejena, je ~_ lavina narodov pri predvajanju bodimo pre- je pravi eldo-rado za vnetega raz-„ . in premislimo dobro, kdaj iskovalca amaterja. Kar na delo, katero se zanimamo. Pri vsaki hiši je pravi trenutek da ne bo prepira če vas veseli, so časopisi, revije. V njih pa so ali užaljenosti. S-o pa tudi lovci na slike vseh vrst. In tako se začne, druge zvoke. Npr.: nevihta, kaplja-Izrezujemo npr.: slike državnikov, j-oča voda, smeh in vrisk otrok, umetnikov, znanstvenikov, pisa.te- ptičje pelje. Spretni amaterji pa Ijev ali pa samo posebno lepe in znajo razne zvoke tudi posnemati, posrečene fotografije in ko jih Gozdni požar imenitno imitirajo s imamo nekaj zbranih, jih lepimo -v celofan papirjem, korake v snegu primerni ab-liki na čiste liste. Ver- s škrobom, avtomobilske zavore z jetno si lahko predstavljate, kako vilicami po steklu in razne druge, lepo je videti, ko imamo z leti Poizkusite z raznimi kozarci, plo-zbrane vse pomembne ljudi pre- čevinastimi posodami, lesenimi za- teklosti in naše dobe, reprodukcije boji in ustvarili si boste čudovite elektromagnetnimi valovi, umetnin, špo-rtniike ali slično. Pod posnetke. ^ si je zgradil detektor, se nato aa-tje Prilepimo tiska- Precej nenavaden konjiček je izpopolnjeval, zgradil radioaparat Kaj pa radioamaterstvo? Ali ni velik čar tudi v tem, če si sami napravimo sprejemnik ali pa še celo oddajnik in se potem lahko pogovarjamo s celim sve-t-omš Še kot mladenič se je naš radioamater zanimal za vse, kar je v zvezi z Najprej . - -gradil detektor, se nato dalji vsako sliko lahko Prilepimo tiska- Precej nenavaden konjiček je izpopolnjeval, zgradil radioapara no besedilo iz časopisa ali pa sami tudi zanimanje za staro kulturo zase, za teto, brata, znance. Danes napišemo isto. ali folkloro kateregalkoili naroda, pa je vodilna oseba in iskan stro- žja primer naj navedemo še nekaj Koliko skrivnosti in zanimivosti se kovnjak v električni industriji, takih zbirk. Neka tovariška zelo krije v -takemle starem gradu, raz- Toda še vedno je na skrivaj doma rada potuje. In veste kaj dela ona. vaiini, v »tari kmečki hiši. Uredi-Na potovanju zbira vse, kar je s mo si kar malo knjižnico o stvari, ki nas zanima. Z vnemo iščimo po- tem v zvezi, fotografira in ko se vrne, vse to -lepo uredi v eno mapo — zbirko. Na prvo stran nariše traso potovanja od kraja do kraja, doda prospekte, vozovnice, vstopnice za muzeje, vmes pa uspele fotografije in razglednice, ki jih kupi in verjemite, da je takale mapa zelo zanimiva. Neka mama je vsakemu svojih oti\pk namenila po i en - album. Najprej vpiše, kdaj se je rodil, koliko je tehtal, kdaj mu je pogledal na dlesni prvi zobek, kdaj je shodil in kar je še podobnega, očka fotografira, kdaj pa kdaj pripišejo kak pomemben dogodek, nezgodo, uspeh v šoli in pri športu in ko je mali že šolar, vpisuje dalje sam, npr. vse izlete, prilepi razglednice tistega kraja, pritisne žig planinske koče, svoje lastne fato-posnetke in na moč zanimiv je takle album, ko je fantu 21 let ali več. Kaj pa zbiranje šal — vicevf Morda bi vam bilo to všeč. Izrezujemo šale iz časopisov in jih lepimo v mape. Ali pa karikature, pesmi, posrečene reklame in še in še. Kolikor ljudi toliko raznih map lahko nastane. In vsaka prinese la-tniku obilo zabave in razvedrila. njegov konjiček poslušanje in oddajanje poročil amaterjem po vsem svetu. M. H. Organizacijske oblike izobraževanja (Nadaljevanje s 4. str) diva, ki sta namenjena za priuče- je potrebno glede na zahteve de- vanje ob normalni proizvodnji, lovnega mesta — trenutno in per- — center samo za teoretično iz-spektivno (nomenklatura poklicev obraževanje, usposabljanje za ter profili) praktično delo pa poteka na de- — kakšen obseg znanja mora lovnih mestih, imeti proizvajavec na določenem medtovamiški center, ki ima doslej naštete oblike z razliko, da je namenjen manjšim delovnim kolektivom, ki nimajo pogojev za formiranje in vzdrževanje lastnega centra. Navedel sem dokaj ugotovitev, dejstev in svojih misli, ki so brez dvoma pomembne in za sleherno gospodarsko organizacijo tudi potrebne, oziroma enako važne kot proizvodni problemi, finančna sredstva in podobno. Ni dvoma, da bodo morale gospodarske organizacije tudi temu Lojze Bernik Lojze Bernik dolgoletni nočni čuvaj je odšel v zasluženi pokoj Čeprav nekoliko pozno, moramo vendar povedati, da je junija letos odšel v pokoj naš dolgoletni nočni čuvaj Lojze Bernik. Lojze je bil v podjetju od leta 1947. Vsa leta je vestno opravljal svoje delo, sedaj pa naj v miru in zdrav uživa med svojimi prijateljicami čebelami. Želimo mu, da bi še dolgo let v njihovi druščini lahko vlekel svojo nepogrešljivo ■fajfo. Dragi Lojze, še enkrat hvala za tvoj trud in še na mnoga leta! Uredništvo delovnem mestu (program) iz: - praktičnega znanja - teoretičnega - družbeno-ekonomskega in - splošnega znanja. Pri tem pa mora plan vsebovati še: - kaj je potrebno takoj izvršiti in kaj v perspektivi oziroma v daljšem časovnem razdobju, - kakšne so možnosti za izvedbo glede na potrebe proizvodnje, časa, materiala in pogojev, ki jih imamo na razpolago, - kakšno je stanje ljudi, ki naj vprašanju dati tisto mesto, ki ga bi izvršili izobraževanje (teorem zahteva in določa, če bodo v pri-tično, praktično) in kakšen kader hodnje hotele korakati vzporedno Gramofonske v perspektivi še z vedno večjimi in težjimi zahtevami industrije. KADROVSKA ZASEDBA v Centrih delovnih ORGANIZACIJ Če hočemo zagotoviti izvršitev vseh naštetih nalog je potrebno bomo v centru potrebovali, - kateri organ bo odločal o izobraževanju z ozirom na to: - koga izobraževati po prioriteti, - kakšno znanje naj se posredu- je, praktično (na delovnem mestu, v posebni delavnici, izven , r, . ■ , j. , . nodietia itd.) ali teoretično v ali Posvetiti vso pozornost kadrom, Današnja mladina najraje zbira . podjetja W naj’ bl organizirali, programi- gramo jonske plošče s popevkami začne «li in izvrševali izobraževalne m modernimi plesi. Tudi m napac- . konča naloge v centrih delovnih organino, vendar precej drago. Lahko pa m_Jntrola ^b^vanja in re- Strokovni kader, M naj bi zbiramo plošče z -operno m komor- zulltatov; kdaj kdo kalkšna mora delal na delovnih mestih organino glasbo. Če zbiramo plošče, mo- ^ komu ^ 0 rezultatih kontro- Sitarjev, planerjev ziobraževanja ramo imeti^ za to posebno omarico, . ’ )rox„ ter programerjev, bi morali biti da se piosce ne prase in ne posko- £ ^ na&tete naloge danes že strokovnjaki določene strokovne dujejo. Spreten moz ah brat vam ima praksi več oblik centrov Pant>ge z dopolnilno izobrazibo na ,o lahko sam naredi iz vezanih ^XXot^TciS in sicer: VKSŠ v Kranju, medtem ko bi in-pt°pc- , ,. . , , — center s posebno delavnico, struktorji za stroke morali poleg ov na, kjer imajo tak značaj dela, dà tičneSa ™anja dobiti še dopolnil-izmed Kjer ,J” ________no znan e ali Dreko VK SS ali magnetofonski 'trak. Ena - , . __. .r no znanje au i mnogih možnosti prijetno izkoristi- XokJh invesüdj v opremo, Zveznih centr°v ti prosti cas ,e v tem, da se zapo- z dJelavXo in uspo no znanje ali preko VK SS ali za stroko posa- , - - — čemer z ueravinco un mezne panoge. V centrih delajo s imo s posnemanjem na magneto- wj j na delovmem mestu se prmčevalci, h so strokovni» fcmski trak Simfonije, jazz, dra- ““i ... ,. . najbolj sposobni delavci za oprav- rne, komedije, opere, recitacije, £ fred- Jjanje določenega poklica v pro- pevski zbori, we kar nam je po- ^ hTh — sebno viseč, lahko posnamemo in PodJetJa poslušamo kadarkoli in kolikor- — center s posebnim kotičkom krat želimo. Neopaženi vključimo za usposabljanje delavcev v pro-magnetofon, ko mamica poje sv o- izvodnji, kjer je samo en stroj ali Delovno mesto: ročni graver, je natančno in zahtevno Proìz va j avci sprašuj ete člani kolektiva in gostje pri odkritju spomenika izvodnji, katerim je zato prav tako potrebno nuditi predhodno znanje iz metod izobraževanja odraslih. Za izvedbo opisanih nalog bi bilo potrebno organizirati strokovno službo pri gospodadrskih zbornicah, ki bi načrtno spremljala formiranje in razvijanje izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah, njihovo kadrovsko zasedbo, ki bi nudila pomoč pri planiranju izobraževanja itd. Prav tako pa pri tem lahko nudi veliko pomoč Republiški zavod za strokovno izobraževanje, ki se je načrtno študijsko lotil izdelave nomenklature poklicev, na osnovi katerih bo možno hitreje in kva-litetneje izdelati profile in programe za posamezne vrste kadrov, ki jih bo izobraževala delovna organizacija v sklopu lastnega centra ali zuastanove, ki bodo izobraževale kader za podjetja. Naštete naloge pa bodo uspešno izvedene le, če bodo našle primerno mesto v 7-letnem planu gospodarskega razvoja naše republike. Dušan DJUKANOVIC (Nadaljevanje s 6. str.) od tkanja na navadnih statvah, kar pa pri nas v celoti še ne odgovarja. Vidne izboljšave opažamo v zadnjem času v predilnici obrata I, ker je izvršila rekonstrukcijo mikalnikov, na drugi strani pa je ta obrat šel v pogon z vrsto novih strojev, ki delajo kvalitetnejšo prejo. Ena izmed ovir je tudi oddelek škrobilnica. Tu so namreč zastareli stroji brez vsakršnih merilnih naprav. Stroji so grajeni na sušenje s sušilno komoro, medtem ko so moderni stroji izdelani na sušenje osnove z bobni. Škroblje-nje pri naš torej ni še tako tehnično razvito kot v drugih državah. Navij alni stroji tako za osnovo kot za votek niso opremljeni z ustreznimi napravami, to je z elektronskimi čistilci, ki so pri preizkusu pokazali, da kardirana preja sploh ne prenese (vsled množičnih pretrgov) take kontrole. Tu smo zasledili še vedno preveč neenakomernosti preje in nečistočo. Česana preja je bila v tem pogledu nekoliko boljša, vendar je še vedno opaziti veliko stenjaste preje. Zelo pereča ovira za prehod na več statveni sistem so gotovo ne- kvalitetne domače utenzilije, in sicer: 1. čolnički: slab les, neenakomerna inpregnacija, slabe armature, slabi vijaki in slabo montirane konice. Prav tu imamo veliko malerjev in seveda tudi zastojev, 2. Lučalnice — so neegalizirane, kar povzroča večje število pretrgov osnove. 3. Pickerji iz Konjic — so premehki in masa ne odgovarja temperaturi ter zato ne obdrže oblike. 4. Udarne pete so tudi slabe, se raztegujejo in prekomerno rabijo. če si ogledamo navedeno problematiko vidimo, da so v glavnem sledeče ovire: kvaliteta preje, še vedno neodgovarjajoči strojni park v pripravi in slabe utenzilije. Pripominjamo pa, da se navedeni problemi izboljšujejo, saj že opažamo, da imajo tkalke nekaj prostega časa oziroma manjšo obremenitev na novih statvah. Upamo, da bomo v letu 1964, posebno še z novodošlimi stroji v pripravi in z boljšim škrobilnim strojem, prešli na več statveni sistem. V. K. »Očka moj!« Tudi otrok zahteva primerno oblačilo Navadno imamo doma premajhne obleke ali pa plašč starega kroja, ki smo se ga naveličale, imamo pa tudi na razpolago blago, ki ga izdelujemo v našem podjetju. Mogoče vam bodo narejene skice koristile pri uporabi navedenega ter vam olajšale delo in prihranile denar. mo iz belega krzna, kar da plaščku poseben poudarek in naša deklica bo v njem zelo ljubka. živahnim desenom ail pikami, se lahko odločimo za predpasnik na skici. Služi lahko seveda le v toplih dneh. f', - V t u*'/ ' 1. Dekliško oblekico, primerno za jesenske in zimske dni, naredimo lahko iz drobnovzorčastega barhenta rdeče ali modre barve. so nenadoma postali vsi moji sovražniki. Jaz tega vsega nisem mogel razumeti, pa sem pobaral nekdanjega prijatelja: Kaj je da ste postali vsi tako čudni, spremenjeni? Odgovor je bil kratek, zadel pa me je kot krogla iz puške: »Saj nam ne moreš več koristiti!« Pa sem vendar garal za tri, pa sem jim skušal vse ugoditi, vsem ustreči, zaupal sem jim, imel zanje vedno razumevanje in bil sem jim resnični prijatelj. In za vse to, sem dobil odgovor: saj nam ne moreš več koristiti! Bilo je tik pred Novim letom, ko sem se strt in razdvojen zgodaj vračal domov. Bil sem premagan, potolčen in žalosten, žalosten predvsem ob spoznanju, da sem lažnim prijateljem in lažni lastni veličini žrtvoval svoj nekoč tako srečni in svetli dom, in svoje drage. Bilo mi je prvič po treh letih hudo ob tem spoznanju. Vstopil sem sklonjene glave, skoraj odsoten. Bal sem se očitkov in vsiljivega spraševanja, bal tiste tišine, ki je zadnje čase postala tako moreča in očitajoča. Bal sem se tistih lepih otroških oči, ki so me gledale skoraj kakor tujca. Pa je pristopila žena, mi odvzela klobuk in plašč, me oojela čez pas in peljala v toplo sobo, posedla na divan in ... začutil sem dvoje mehkih in nežnih ročic, ki so se oklenile mojega vratu, na uho pa mi je nežen glasek zašepetal: »Očka, moj ljubi očka, kajne, da te je meni zopet prinesel nazaj dedek Mraz?« Kalto toplo mi je postalo nenadoma pri srcu. Vse razočaranje, vse ponižanje je odpadlo. Čutil sem le rahlo bitje srčka svoje mate Mojce in nežno iroko žene, ki je prisedla. »Ja očka, vse premočene čevlje imaš«, je vzkliknila moja mala nenadoma, in odhitela po copate. Sam sem se ozrl v obraz svoje žene. V njenih očeh sem bral vso njeno veliko ljubezen, nežnost in dobroto, ki sem jo tri dolga leta zamenjal za puhlo prijateljstvo, za navidezno srečo. Poslej nisem več stremel za minljivo slavo, za praznimi pohvalami in za navideznimi prijatelji. Na prvo mesto je stopila zopet moja družina, na drugo moja služba, vse ostalo pa je bila le še preteklost. NN 5. a) Če imamo kakšno blago 6. iz barhenta, moltona ali vel-primerno za predpasnik, izdelek vetona naredimo tople hlačke za iz našega podjetja z drobnim in našega najmlajšega. Če pa imamo na razpolago tanjše enobarvno blago, potem hlačke lahko ob-šijemo z drugobarvnim cik-eak trakcem. 2. Navadno imamo na zalogi ostanke različno barvane volne, iz katere včasih ne vemo kaj narediti. Če imamo veselje do pletenja, laihko za našo punčko spletemo enostaven brezrokavnik z gladkim vzorcem, vpletemo pa pisane proge. Lahko so poljubne širine. 3. Moigoče imamo premajhno plisirano krilo s karo desenom. Naredimo krilce po skici 3, tako imenovano »škotsko krilo«. Spredaj v sredini je brez gub, pri strani v šivu pa naredimo resice. 4. Tudi za plašček lahko uporabimo staro blago, če pa denarnica dopušča, kupimo novega. Ovratnik, kapico in cofke naredi- Rad bi vam povedal resnično zgodbico, ki me je pred leti zelo pretresla. Škodovati ne more, marsikateremu očetu pa bo lahko koristna. ! »Tako sem zopet našel samega sebe, zopet sem postal njen ljubljeni očka,« je zaključil moj prijatelj, ko mi je pripovedoval o najtežjih trenutkih, o drami svojega življenja. »Našel sem prisrčno in ljubko ženo. Uredila sva si prijeten dom, ki ga je kar hitro napolnila in osvojila mala, razigrana in ljubka Mojca, s prijetnim žiobudranjem. Srečen sem se dz službe vračal aomov, med svoje drage brez katerih bi bilo življenje tako pusto m prazno. Minila so štiri leta, polna sreče, uspehov in zadovoljstva. Zaradi svoje marljivosti in prizadevanj sem moral na drugo delovno mesto, in ker je bilo tam dela preveč, sem dostikrat moral delati tudi popoldne. Sodelavci so me hvalili, predstojnik še bolj, jaz pa sem postat zelo občutljiv, m se gnal, da je bilo veselje. Popoldansko delo je postalo vedno pogostejše in daljše. »Prijatelji« so me cesto zvabili s seboj na kozarček in na »služben« pogovor, češ: »Saj se ti bo prileglo malo pokramljati, se sprostiti in nabrati novih moči!« iudi ti pogovori so postajali nujni in daljši, dostikrat pozno v noč. In doma? Imel sem spočetka slabo vest, pa sem skušal ženi dopovedati, da zaradi službe in sodelavcev moram tako deiati, da to ne bo trajalo večno itd. Žena me je poslušala, me razumela in mi no tela pomagati, jaz pa sem njeno dobroto začel izrabljati v korist osebnega zadovoljstva in potreb. Pri vsem tem nisem niti opazil, da je žena postala resna, tiha in žalostna, da je tudi Mojca pozabita na svojega ljubega očka. Zopet so minila tri leta. Zopet so prišle spremembe v službi. Dobil sem novo delovno mesto, kjer naj bi se malo spočil po napornem delu na prejšnjem. Šef, moj ljubljeni šef, pa se je zelo spremenil. Nič več me ni hvalil, nič več vabil na prijateljske in »službene« razgovore, nič več ni poudarjal, kako sem nenadomestljiv in strokovno sposoben. In čudno! Tudi sodelavci so se spremenili, kot da NASVETI Obleko, ki jo nosimo, moramo od casa do časa osvežiti tudi z likanjem. Razumljivo pa je, da jo moramo pred likanjem dobro očistiti prahu m vseh madežev. Zelo važno je, da je temperatura prilagojena materialu, iz katerega je tkanina. Pri likanju z regulacijo nam to ne dela težav, ker ga lahko naravnamo na zahtevano toploto in nimamo skrbi, da bi nam vročina zdrknila navzgor ali navzdol. Poznati pa moramo tkanino, ki jo likamo, in vedeti, kakšno toploto prenese oziroma, katera ji najbolj prija, da dobimo lepo in gladko polikano obleko. VOLNENO BLAGO likamo vedno čez vlažno krpo. Neposredna vročina namreč preveč izsuši volnena vlakna in jih s tem poškoduje, da niso po takem likanju več tako elastična (priporočljiva temperatura 16} do 190 stopinj Celzija). PRAVO SVILO likamo tudi nekoliko vlažno, ker ima podobne lastnosti kot volna, saj je tudi živalsko vlakno. Priporočljivo je likanje na narobni strani (priporočljiva temperatura 140 do 16} stopinj Celzija). REVONSKE TKANINE IN TKANINE IZ CELVOLE likamo skoraj suhe in z malo toplim likalnikom. Prehuda vročina tkanino zgr-banči, v hujšem primeru pa tudi stopi (priporočljiva temperatura 11} do 140 stopinj Celzija). 7. K plisiranemu ali navadnemu krilcu naredimo joipico iz velve-tona. Dopolnjujejo jo drugobarv-ni gumbi. Jopica je praktična za jesenske dni in šolo. Tudi letos bodo smučarji prišli na svoj račun Ste bili zopet razočarani in hudi, kaj? V tolažbo naj vam bo, da niste bili niti prvič niti zadnjič; takšno* je pač naše življenje. Ste pa malo tudi sarmi krivi, ker mi nič uporabnega ne pošljete. Mar mislite, da lahko sam vse ob-letam in izvoham? Tega še komarček ni zmogel, čeprav je imel špičast nos in brzino, da ga je bilo veselje gledati. Bodite v prihodnje bolj uvidevni* in pridni, pa bo zadevica kar v redu. Veste, posebno z užitkom grem ob trinajsti uri v našo ljubo men-zico v obratu I, kjer najdem vse polno tistih, ki nimajo osem ur kaj delati. Tam lepo ob dobrem kosilu prebijejo* do tričetrt na dve, nato pa se hitro še »nagvantajo« in — nasvidenje. Pri vsem tem mi je žal to, da jih ne smem imenovati, ker bi bilo to v korist podjetja. Če bi bilo v njegovo škodo, bi pa morda uredniški odbor le pristal in mi izpolnil dolgoletno željo, da bi tega ali onega lahko ovekovečil. Sicer je pa še ena možnost: tiste, ki so posebno zagnani, bo dal urednik naslikati, pa bo. Fino, kaj? Vsem, ki hodite v podjetje čez savski most svetujem, da si kupite gumijaste škornje, ker brez njih v dneh brozge in vode ne boste mogli preko njega, škornji se dobijo, vendar so zaloge pičle, pa zato pohitite. Res je, da ste nekateri namazani z vsemi »žavbami«. Mislim tiste, ki ste jo* nekega jutra, ko ste odhajali domov iz podjetja, mahnili kar za ambulantnim poslopjem po še svežem cementnem tlaku. Čudno* se mi zdi to, da se vam je takrat tako mudilo, kar se dobro vidi na dolgih korakih, ko so se vam noge vtisnile v še svež beton. Pa ja niste šli dvakrat po prepovedani poti, kaj? Veste, takšni podvigi so kaj lahko nevarni in usodni. Nekaj pa moram napisati tudi o našem športu, ki sedaj tako hitro in masovno napreduje. Kot veste, smo dobili nove prostore pod obratno ambulanto v obratu I kjer se sedaj navdušeni športniki še zvrstiti več ne morejo. Tja do 29. novembra je še nekam šlo po sreči, sedaj je pa vsak dan taka gneča, da bo treba uvesti še tretjo izmeno tudi za namizni tenis, za streljanje in za šah. Naš urednik je imel čisto prav ko je trdil, da bodo novi prostori zanesljivo poživili športno dejavnost v našem kolektivu. Mi pa prav zares ne ugaja, da sekcije nič ne obveščajo članov, kdaj, kje in kakšen turnir je, bo itd. To bi pač morale, saj je veliko članov, ki bi radi sodelovali. Hudobni jeziki sicer pravijo, da je tam doli zopet vse tiho in mirno, da bo* zopet vse zaspalo, da so bila sredstva za prostore vržena stran in še mnogo tega vedo povedati, vendar jaz tega ne verjamem, ko iz zanesljivih virov vem, da bodo šahisti že v začetku januarja izvedli turnir za prvenstvo* podjetja, namiznoteniška sekcija tudi, strelci pa so sploh tako agilni, da jim ni para. Vse kar je res, komisije, ki delajo na osnutku statuta je pa treba pohvaliti. V zadnji številki sem bral, da so končno svoje delo naredile, da so se potrudile in nasejale, da kaj takega že dolgo ni bilo. Jaz jim kaj rad verjamem, da so imele ogromno dela, saj je bilo treba sestaviti osnutek, ki se mora skoraj v celoti razlikovati od tistih naših zastarelih pravil, ki smo jih iz leta v leto vlekli s seboj kot težko coklo. Tista stara pravila so se mi zdela nekako taka kot umetni zobje. Greš k zobozdravniku, pokažeš svoje razvaline, ti pomerijo gobec sem in tja, gor in dol, te mrcvarijo kot v Dachau, nato pa čakaš in čakaš, upaš in obupaš, in ko ti končno beli čekani zasvetijo v prejšnji praznini pa ugotoviš, da so* se medtem razmere tako spremenile — namreč v ustih — da so zopet potrebne meritve sem in tja, gor in dol, potem pa zopet »jovo* na novo«. V tem pogledu bo, upam naš novi statut izdelan tako, da ga ne bo treba čez mesec dni zopet popravljati, spreminjati, izpopolnjevati* in ne vem kaj vse še. Tokrat bomo lahko statut koristno uporabljali, če se seveda razmere ,z .raznimi predpisi in spremembami ne bodo zopet spremenile. (Ta primer ne velja za našo zobno ambulanto!) Takole mimogrede bi opozoril določene člane kolektiva, naj le dajo potrebne obrazložitve na rubriko: VPRAŠANJA, KI ZAHTEVAJO ODGOVORE. To je nji-nova dolžnost! Člani kolektiva majo pravico, da dobijo potrebne m ustrezne odgovore! Če teh pojasnitev ne bodo dobili v uredništvo po vsaki številki, sem prepričan, da bomo doživeli še marsikaj zanimivega in razburljivega, ker urednik in uredniški odbor tudi nista kar tako. Zadnjikrat sem bil na seji Obratnega delavskega sveta e. e. splošna uprava. Povem vam, da je oila seja izredno zanimiva, in sicer predvsem zato, ker so člani ugotovili, da imajo pravzaprav izredno obsežne kompetence za svoje delo. Le-te obsegajo določanje vrednosti točke za mesečna izplačila osebnih dohodkov, določanje izrednih plačanih in neplačanih dopustov ter sem in tja branje kakega pravilnika. To je res izredno široka dejavnost tega /samoupravnega organa, ki kaže, da je delavsko samoupravljanje res na najboljši poti k še večji in globlji decentralizaciji. Ker pa ta delavski svet dostikrat ni sklepčen (ostali niso mnogo boljši!), pa razne nujne primere rešuje namesto njega kar Upravni odbor podjetja. Tako si eden drugemu pomagajo iz zadrege in zagate. V slogi je moč, pravi pregovor. Da je to res vam lahko potrdim tudi sam, saj imamo pri nas doma dokaj podobne odnose, m sicer: imamo velikega ovčarja in majhno mucko. Zelo sta prijazna in iskrena prijatelja. Posebno pride to prijateljstvo do izraza pri jedi. Takrat — jesta namreč skupaj — ovčar lepo poloka mleko, mucek pa poliže skodelico*. Sultan n Maca, tako jima je ime, živita zato v miru in zadovoljstvu. Čudno je le to, da je Sultan vsak dan bolj debel, Maca pa kar naprej hujša. Če se ne bo popravila, smo doma sklenili, da jo bomo prodali. Meni bo zares hudo, če je ne bo več, ker je vsem domačim v razvedrilo* in korist, saj pridno lovi miši in celo podgane. Svetujem vsem, da preberete tudi sestavek: SEM IN TJA PO SESTANKIH. V njem pripoveduje eden naših mladih o svojih vtisih, in to odkrito in kritično, hkrati pa tudi duhovito. Odslej ne bom več trdil, da mladinci ne znajo nič drugega kot čvekati. Zanima me le, če je še kaj takšnih, kot je pisec tega sestavka? Čudno* pri vsem pa je to, da se v tem pogledu čudovito ujemata z našim urednikom, ki ocenjuje naše sestanke prav tako, če ne še slabše. Mnogi namreč trdijo, da urednik nima prav, da je preveč kritičen in premalo objektiven. Pa ne mislite, da spadam med te tudi jaz. Po mojem je urednik vse premalo kritičen in korajžen, čeprav bi marsikdaj lahko koristno posegel v boj. Sicer je pa nekoč tudi David premagal Goljata, seveda šele potem, ko so ga razjezili*. Zadnje čase pogosto obravnavajo v našem podjetju kvaliteto izdelkov, ki zopet pada. To tudi ni nič čudnega, saj večidel o potrebnih korakih samo govorimo in lrazarimo. Kvaliteta je približno taka zadeva ko*t zobje, ki gnijejo. Nekateri vedo, da jih je treba popraviti, pa nimajo* možnosti, nekaterim se ne ljubi, ker so preleni, tretjim se ne zdi potrebno, četrte je strah, pete preveč boli. Zobje pa gnijejo, povzročajo razna obolenja, velike izdatke, še večje bolečine in na kraju je tu posledica za malomarnost, za brezbrižnost, za odlašanje, in sicer ta, da ti izpulijo razvaline in vstavijo nove, lepe umetne domine. Ko bo naša kvaliteta tako daleč, kaj bomo takrat vstavili pa res ne vem. Morda bi našim izumiteljem kazalo skonstruirati osla, ki bi rigal dolarje, vendar krepko dvomim, da bi se spustili v tako tvegane poizkuse, ko pa za zelo uspele in že v proizvodnjo dane izboljšave še vedno niso dobili po pravilniku predvidenih nagrad. Hi, za druge ljudi, ta pregovor pa nič več v modi. v današnjih časih. Kdor je s preveliko žlico na začetku leta, mu seveda zmanjka tudi za najmanjšo na kraju. To je morala ugotoviti tudi naša mladina, ki je živela prejšnje mesece prav po grofovsko, zadnje mesece pa na imela niti najpotrebnejših sredstev za prireditve in obiske. Morda jim bo ta izkušnja v prihodnje le koristila. Takole, dragi moji, sedaj sem povedal skoraj vse, kar sem imel na.jeziku. Nekatere zadevice boste morali verjetno večkrat prebrati, da jih boste razumeli, nekaterih pa verjetno sploh ne boste razumeli, vsaj vsi ne. Mi bo pa prijetno pri srcu, če jih bodo razumeli vsaj tisti, ki so* jim namenjene. Vesel bom, če mi boste za prihodnjo številko zopet poslali kak namig, ker mi je vsak v pomoč in orientacijo. Lep pozdrav vam vdani L. C. Tole bi pa skoraj pozabil. Če slučajno kaka gospodinja potrebuje vrelo vodo, naj jo naroči pri naši avto-šoli, ki jo ima dovolj na zalogi, kadar so poskusne vožnje. Tudi odjemalci oziroma potrošniki pare bi lahko prišli na svoj račim. Izid nagradnega razpisa na temo: »MOJ DOPUST« Na razpis za sestavke s temo »Moj dopust«, ki je bil objavljen v avgustovi številki »Tekstilca«, smo prejeli šest prispevkov, objavili pa štiri. Za prispevke so bile razpisane tri nagrade, in sicer 2000, 1500 in 1000 dinarjev. Posebna komisija Uredniškega odbora je ocenila objavljene prispevke in razdelila nagrade takole: 1. nagrado 2000 din — Vidi Zagoričnik za prispevek »Naših lepih 8 dni« 2. nagrado 1500 din — Marici Hrovatin za sestavek »Morje, naše lepo sinje morje« 3. nagrado 1000 din — Alojz Mrak za sestavek »Kako sem preživel svoj dopust«. Zadnji podatki Svoj osnovni proizvodni plan (količinski) so naredile naslednje osnovne enote: Predilnica I v efektivnih kg, dne 20. decembra 1963 Tkalnica I v tekočih metrih, dne 18. decembra 1963 Plemenitilnica I v kvadratnih metrih — 13. decembra, v tekočih pa 16. decembra Plemenitilnica II v kv. metrih 20. decembra. Nagradni razpis Za naslednje tri številke Tekstilca razpisujemo pod istimi pogoji tekmovanje, in sicer je tema: Pomemben dogodek iz mojega življenja v podjetju. Upamo, da boste tokrat poslali več prispevkov! Uredništvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici in članom delovnega kolektiva v obratu I in II, in to vsem tistim, ki so prispevali sredstva meni v pomoč ob priliki požara. Posebno lepo se zahvaljujem tistim, ki so dali po 500 dinarjev. Vaša skupna pomoč mi je pomagala, da ni bila izguba zame pretežka in prevelika, zato vam vsem še enkrat srčna hvala. Angelca Pikš Nagradna križanka Vodoravno: 1. začetek tekmovanja, 6. majhno vesoljsko telo, repatica, 1*1. makedonsko* glavno mesto, prizorišče katastrofalnega potresa 26. julija letos, 12. maroško pristanišče, kj ga je popolnoma uničil potres leta i960 in po- ziv, ki označuje prvo stopnjo plemstva, 31. red, odlikovanje, 32. naziv za kos preprostega kamnitega orodja, kot so ga uporabljali ljudje pred staro kameno dobo, 33. mestna četrt, 34. samodejni stroj, 36. konjski »lasje«, 37. znan 1 ? 3 4 5 I 6 7 8 9 10 11 LJ 12 15 L 14 » (5 m 16 17 .18 a 19 a 20 21 a 22 a 23 24 S » 25 a 26 L""— 27 223 29 a 50 r 51 a 32 33 a 34 35 L_ 36 a 37 a a 38 39 40 a 41 a 42 43 44 a 45 a 46 47 » « a 49 50 51 52 r 53 54 r S vzročil smrt 12.000 ljudi, 14. drugo ime za* turško pristanišče ob Egejskem morju Izmir, 15. samo enkrat /preganjena pola, 16. začetnici velike Prešernove ljubezni, kateri so posvečene skoraj vse njegove pesmi, 18. portugalska kolonija na obali južne Kitajske blizu Hong Konga, 19. psevdonim sodobnega slovenskega esejista Filipa iKumbatoviča (iz Istih črk kot KANAL), 20. himalajska koza, 21. polet, zanos, navdušenje, 22. ime znane ameriške pevke popevk Day, 23. znanstvena trditev, 24. srednji del besede IHTA, 25. krmilo za upravljanje avtomobila, 26. hitra kretnja z roko, 27. kovina srebrnobele barve, ki skupaj s svincem in kositrom sestavlja zlitino za tiskarske črke, 30. na- norveški skladatelj resne glasbe, letos poteka 120 let od njegovega rojstva '(Edvard, suita »Peer Gynt«), 38. simbol za najlažji kemični element litij, 40. domača pernata žival, 41. ladijska priprava za merjenje vodne globine z jekom, 42. prvi letalec iz starogrškega bajeslovja, 44. čebeli podobna žuželka s pekočim pikom, 45. odprto ognjišče v stanovanju, namenjeno za ogrevanje, 46. mesečni prejemki za opravljeno delo, 47. avtomobilska oznaka okraja Bitolj, 48. neuspeh, propad, fia/sko, 49. pripadnik ogromne narodnostne iskupine, ki živi v vzhodni in srednji Evropi, 50. ime ruskega skladatelja Ljadova, 52. naziv za človeka z veliko glavo, 53. veliko industrijsko mesto na Gorenjskem, 54. prekop. Navpično: 1. začasen načrt, osnutek, 2. mlajši španski šahist z naslovom mednarodnega mojstra, iz istih, črk kot NOTAR, 3. gradbeni material, ki ga dobimo z žganjem apnenca, 4. železov oksid, 5. avtomobilska značka za oikraj Tetovo, 6. rudnina bele barve, kj nasta/ne pri prepereva-nju živcev in je važna surovina za porcelan, 7. notica v časopisu, 8. reka v Zahodni Nemčiji, ki teče skozi Frankfurt, 9. moško ime, 10. osebni zaimek, 11. modro barvilo, 13. industrijsko mesto ob reki Oki jugovzhodno od Moskve, 14. zunanji izraz veselja ali radosti, 15. prebivalec župnije, župljan, 17. drobceni delci nesnage v zraku, 19, dedni najemnik posestva, pripadnik kolonata, 20. temina, temačnost, 22. razdalja, do katere orožje še uspešno* deluje, 23. največja reka v osrednji Aziji, ki izvira pod Karakoru-mom, 25. vrsta kune, ki živi ob stoječih in tekočih vodah in katera koža predstavlja dragoceno krzno, 26. kraj pri Ljubljani z znanim obratom mesne industrije Emono, 28. sveža, nova vest, 29. najbolj razširjena rastlina, 30. kum, 32. francosko mestece, kjer sta Francija in Alžirija sklenili sporazum o prekinitvi qgnja, 33. strnjena kri na rani, 34. nemški pisaltelj na prehodu v 19. stol. (Achim von, iz istih črk kot MIRAN), 35. grajski podložnik v srednjem veku, 36. zadnje počivališče, 37. del /krompirja pod zemljo, 39. država v .Prednji Aziji, znano potresno ozemlje, /kjer je zadnji potres leta 1062 zahteval 10.000 žrtev, 41. velika sprejemna soba, 42. levi pritok Lonje iz Slavonije, 43. karta pri taroku, 45. z merjenjem .določena in označena višina kake točke, 46. načrt, umisilek, 48. dvojica, 49. strast, 51. kratica za »Nogometni klub«, 52. soglasnika s srede abecede. Rešitve pošljite najkasneje do 10. januarja 1964. KUPON 2