PoBtnloa platen* » gotovini. Leto XVIL št. 74 Ljubljana, sobota ž8, marca 1936 Cena 2 Dir Upravništvo; i-juoijana, tUiafljeva ulica 5. — Telefon St. al22, 3123. 3124. 3125, 3126P Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ui. 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Finančni zakon u senatu spremenjen glasov ie senat sprejel spremembe v finančnem zal tega še enkrat pred narodno skupščino Beograd, 27. merca. p. Za današnjo sejo senata je vladalo izredno veliko zanimanje v vseh političnih m parlamentarnih krogih. Ker je bila sinoči zaključena razprava o vseh oddelkih proračune je za današnjo sejo ostala le še razprava o finančnem zaikonu ter definitiv-no glasovanje o proračunu. Vprašanje o odnosu sil med klubom senatorjev JNS in novo formiranim delovnim klubom je bilo predmet mnogobrojnih komentar jev in kombinacij. Kakor znano se je klub senatorjev JNS postavil na stališče, da glasuje za poročilo večine finančnega odbora senata, ki je predlagal spremembe prj 12 točkah v finančnem zaikonu. Delovni klub senata pa je sklenil glasovati za predlagani finančni zakon v ctoliki, kaikor ga je sprejela narodna sfcupščina. O razmerju sil je vladala negotovost do zadnjega trenutka in se je zato z največjo napetostjo pričakovalo prvo glasovanje, do katerega je prišlo pri 5 35 finančnega zaikona. Pri današnji debati sta se oglasila k besedi le dva govornika, predsednik vlade in senator dr. Albert Kramer. V presledku med njuni-na. govoroma pa je dal osebna pojasnila še senator Javo Banjajndn. Po govoru dr. Stojadinoviča in dr. Alberta. Kramer. :a je senat taikoj prešel na glasovanje. Na galerijah senata je biio zbranih ;elo mnogo narodnih poslancev in tudi ied ostalim občinstvom se je cpazillo prav posebno zanimanje za današnjo sejo senata. Novinarska loža je bila po. polnoma polna, tako da ni bilo niti najmanjšega prostega mesta. Oba današnja glavna govornika predsednika vlade dr. Stojadinoviča in senatorja dr. Kraanerja, so poslušaili vsi prisotni z napetim zanimanjem. Pri glasovanju so bili z večino glasov sprejeti spreminjevalni predlogi finančnega odbora. Ko je predsedujoči objavljal rezultate glasovanja, je v dvorani vladal popoln mir. Za poročilo večine senatnega finančnega odbora so glasovali med drugimi: dr. Albert Kramer, dr. Grga Andjelinovič. Jovo Banjanin, dr. Bogdan Gavrilovič, dr. Uroš Desnica, Miljutin Dragovič, Radosla/v Djurič, Jeremija Zivanovič, dr. Peter Zec, don Frane Ivaniševič. Toma Jalžabetič, dr. Milan Marjanovic, dir. Drago Marušič, dr. Uroš Kralj, dr. Josip Nemec, dr. Miroslav Ploj, Ivan Pucelj, Daika Popo-vic, Kosta Timotijevič, dr. Dinko Trma j.. stič, Ivan Hribar. Atanasije Šola in drugi. Za poročilo manjšine finančnega odbora, to je za nespremenjeno odobritev finančnega zaikona so glasovali vsi trije ministri, ki so senatorji, ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, trgovinski minister dr. Milan Vrbamič in notranji minister dr. Anton Korošec. Od slovenskih senatorjev je za poročilo manjšine glasoval tudi dr. Gustav Gregor rn. Govor predsednika vlade Kritika o govoru senatorja Banjanina — Zaščita skupščinskega predsednika čiriča — Argumenti proti spremembam finančnega zakona Pred pričetkom seje je predsednik dr. 1'omašič prosil še narodne poslance gle-ie ne to, da se bo daines vršilo v senatu petovano glasovamje z vstajanjem in se-Lenjem o proračunu i>n finančnem zaikonu, da bi, dasi so v senatu vselej dragi jostje, kakor so tudi senatorji v dvorani "Narodne skupščine dobro došli, drnes izjemoma zapustili dvorano in zavzeli mesta na galerijah, da bi se mogel točno ugotoviti rezultata glasovanje. Po odobritvi zapisnika je predsed. med tekočimi zadevami sporoči, da so senatorji Ivan Hribar in tovariši vložili zakonski načrt o osebnih imenih. Ze proučitev te-sja zakonskega načrta bo na prihodnja seji senata izvoljen poseben odbor. Senat je končno prešel ne dnevni red, to je ne podrobno razpirajo o finančnem zakonu. Debato je otvori predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. ki je v eno urnem govoru poda! stališče vlade. Med drugim je izvajal: Odgovor na izvafanfa senatorja Banjanina Ko smo pred koncem proračunske razprave, sem kot predsednik vlade dolžan, da odgovorim na posamezne očitke, v kolikor tega že nisem storil v svojem prejšnjem govoru. Posebno pa bi hotel danes pojasniti, gg. v čem se razlikuje naziranje kraljevske v'ade in onega dela senata, ki podpira politiko vlade, od nazorov in stališč tistega dela senata, ki je svoje mnenje pojasnil z naziranjem finančnega odbora. To naziranje je najbolj obširno opisal naš spoštovani tovariš Banjanin. Njegov govor je bil precej oster jn se je ponekod dotikal meje, kjer prehajta kritika v žalitev. Kot zunanji minister oznanjam idejo miru med narodi. Kot ministrski predsednik zagovarjam mir in pomiritev v državi. Tudi osebno sem za mir in zato ne želim, da bi zašel z Banjaninom v oseben spor. Upoštevati moramo, da je g. Banjaninu poleg vsega ugleda, ki ga uživa v poetičnem življenju, naložila visoka oporoka visoko dolžnost in da bi mogla usoda nekega dne hoteti, da jo tudi izvršuje. Gre za moža, ki ga je bkgopokojni kralj v svoji oporoki določil za zamen i ka kraljevega namestnika. Če pa b; torej senator Banjanin ravnal tako, kakor je pokazal s svojima dvema govoroma in prišel v nasprotje z vso javnostjo, z vsemi voditelji, šefi in podvoditelji, vseh bivših, sedanjih m bodočih strank, tedaj se bojim, da bi, če bi ga usoda poklicala na njegovo visoko mesto, zašel v neda more minister pravde postavljati in premeščati sodnike«. Na vprašanje. kaj se je s to točko mislilo, je pravosodni minister jasno odgovoril, da so sodišča v vardarski banovini, kjer ni zadosti sodnikov in se ne more sestati sodni kolegij, ker finančni minister ne dovoli novih mest ne novih imenovanj. To pomeni,, da 5e ima pravosodni minister preveč sod- nikov v enem kraju, da sme odvisne sodnike premestiti v vardarsko banovino, kjer jih ni dovolj. Mnogi gg. senatorji so se bali, da se to premeščanje ne bo vodilo tudi po 3. septembru t. 1., ko sodniki dobijo stalnost. Mi smo izjavili v finančnem odboru senata in to ponavljamo tu v plenu-mu, da vlada ni mislila pogaziti ustavno določbo, temveč da gre samo za premestitve, ki se lahko vrše do 3. septembra. Vzlic temu je ta pripomba ostala in naših pojasnil niso hoteli gospodje sprejeti. Mislim. da se glede te točke senat ne more strinjati s finančnim odborom. Državna tiskarna V čl. 43. se pooblašča minister prosvete, da po odobritvi ministrskega sveta izda uredbo z zakonsko močjo o uredtvi državne tiskarne. Nekateri gg. senatorji so hoteli, da se to zgodi s soglasjem finančnih odborov narodnega predstavništva. Kraljevska vlada z zadovoljstvom izjavlja, da bo rada sodelovala na tem, da izda uredbo s soglasjem finančnih odborov senata in narodne skupščine. To ne more biti razlog, ki bi nas delil, in kraljevska Vlada bo zmerom želela defliti svojo odgovornost z vami Danes ponavljam, da je vlada pripravljena izdati to uredbo sporazumno z obema finančnima odboroma narodne skupščine in senata. Zatorej tudi ta pripomba ni upravičena. Komasacija občin Naslednja pripomba je v čl. 50. točka 4. Tam se bere, da se notranji minister pooblašča, da more izjemno od čl. 6 zakona o občinah v roku 6 mesecev z uredbo izvesti nove komasacije občin. To spajanje in razdeljevanje občin se že vrši po istem zakonu m po istem čl. 138. Tu ne gre za kakšno novost, ki bi še ne obstajala, nego gre samo za to, da potrebuje kraljevska vlada še nekaj časa, d« mogla izvršiti novo razdelitev občin. Gre za nekatere nemogoče stvari, M danes obstoje v posameznih občinah. Vlada je mislila, da bo ustregla potrebam prebivalstva, da se izvrši, kar ljudstvo želi. To se tiče po. pravkov v raznih krajih, kjer so se s temi razmejitvami storile velike krivice. Prišli smo v nemogoč položaj v posameznih občinah, morda prav tam, odkoder prihaja največji protest proti temu členu, a to je s strani našega tovariša dr. Kra-merja. A baš zaradi primerov iz dravske banovine je treba omogočiti novo razmeji, tev. Pod prejšnjimi vladami se je izvršila komasacija občin v vardarski banovini v 75 primerih, v moravski v 6, v vrbaski v 5, a pomišlite, v dravski banovini je bilo 353 primerov! 353 primerov razdelitve in preureditve se je izvršilo v dravski banovini. Senator Pucelj: Zakaj ne poveste, da je obstajala potreba? Notranji minrster dr. Korošec: To je strankarska politična potreba. Senator Pucelj: Občina z 260 ljudmi! Ali veste to, g. Korošec? Senator dr. Andjelinovič: Zdaj je demokratski režim, naj narod sam odloči. Dr. Korošec: Nemogoče, ko odbor ne pusti. Predsednik dr. Stojadinovič: Gospodje, vidite, če imate takšen primer, da se je v eni banovini izvršilo toliko razdelitev, v drogi banovini pa le nekoliko, po pet ali šest primerov, mora kraljevska vlada vpoštevati, kar je bSIo prej in kaj je potrebno in v interesu prebivalstva. Gospodje! Zdi se mi, da ta opozicija, ki se je pokazala tu v finančnem odboru, s stran' g. dr. Kramerja in od našega tovariša g. Puclja, da tu obstoji čisto politično ozadje, (PuceJi: »To ni res«) da gre tu samo za poPtične interese. Rok za občinske volitve Nadaljnja pripomba je v či 51. točka 10, kjer se bere, da se bodo prihodnje redne obč. volitve vršile ne v roku 2 mesecev, temveč v roku 6 mesecev po razipustu občanskih odborov M; bomo imeli v roku 6 mesecev redne občinske volitve in vlada ne misli, da je modro in smotreno, da se v enem letu dvakrat po vrsti vrše občin, ske volitve. Lahko vam rečem, da se to tiče, kakor smo poučeni, v glavnem savske banovine, torej pokrajine, kjer nikaki posebni poPtični strankarski računi ne morejo voditi vlade pri razpisu teh vOMtev. Občinski nameščenci Naslednja pripomba je pri istem čl. 51 točka 12, kjer stoji, da se občinski nameščenec mora odstranit , če iz važnih državnih interesov to zahteva pristojna oblast. Važnim državnim interesom v občinski službi je treba posvetiti pozornost in tisti, k? ne vpoštevajo najvažnejših nacionalnih in državnih interesov, se morajo odstraniti. Mi ne moremo tega izvršiti, če nimamo takšnega pooblastila. V tej državi nihče ne uživa stalnosti: ne ministri, ne drugi državni funkcionarji, samo nekateri občinski nameščenci! Vlada danes ne more zaščititi državnih in nacionalnih interesov, če jih kateri teh nameščencev prekrši. Mi smo dali pojasnilo temu zakonskemu pooblastilu in smo povedali, kateri državni interesi so mišljeni. Toda ko smo želeli braniti državne interese, večina finančnega odbora ne da tega pooblastila! Pušča nas brez moči nasproti ljudem, ki so se pregrešili zoper najvišje državne interese! zbornice Osma pripomba govori o ustanavljanju kmetjsko zbornic. Ideja kmetijskih zbornic je splošna potreba in želja in jo je izredno toplo pozdravil sam finančni odbor. Večina finančnega odbora misli, da je to zelo dobra in koristna namera, toda ona se ne strinja z določitvijo: kdaj in kako naj se ustanove kmetijske zbornice, to je treba prepustiti posameznim banovinam. V pooblastilu pa ne stoji, »kako«, nego samo »kdaj«. Kako se bodo sestavile te gospodarske zbornice, ni stvar posameznih banovin, temveč pravosodnega mrnistrstva in ministrskega sveta. Mi smo rekli samo, da se bodo te zborn"ce ustanovile 'le po skle pu bana in po zaslišanju banskega sveta. Gre samo za »kdaj« in ne za »kako«. Na osnovi te zmote nam finančni odbor dela pri pombe in pravi: Zaradi »kako« tega pooblastila ne dam! Ženska bolnica v Ljubljani Točka 8 čl. 92 finančnega zakona je posebno zanimiva. Mislim, di vas bo najbolj zanimala. Glasi se takole: Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani se prideli kot oddelek splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Gospodje, ali bo bolnišnica za ženske bolezni prideljena oddelku splošne državne bolnišnice v Ljubljani ah ne, je »veliko državno vprašanje« Zato se ves ta proračun od 10 milijard ima vrniti narodni skupščini, da bo ponovno razpravljala o njem. Zdi se, da so neki slovenski senatorji posebno nastopili zoper te določbe. Podvomil sem tu celo o kolegi dr. Korošcu. Mislil 3em, da gre morda za neko novo obračunavanje z dr. Kramerjem ali kater m drugim iz Slovenije. Pogosto se je tako mislilo in zato sem pogosto bil tudi jaz v takšni zmoti in sem si dejal: Glej, spet slovensko obračunavanje! Poinfor-miral sem se o stvari in reči vam smem, da nma minister notranjih zadev dr. Korošec absolutno nobene zveze s tem spajanjem bolnišnic v Ljubljani. Prečital sem ta akt in glejte, kako je do tega paragrafa prišlo: Tedanji ban dr." Marušič, ki je tu prisoten, je izdal sklep, da se bolnišnica za ženske bolezni združi s splošno državno bolnišnico v Ljubljani. Ko je bil dr. Marušič ban dravske banovine, je izdal ta sklep popolnoma v duhu zakona. Po zakonu o bolnišnicah mora vsaka državna bolnišnica imeti tudi oddelek za ženske bolezni. Toda minister ste socialno politiko dr. Novak je rekel: Ne! Ne! To je vse res in lepo in to bi se moralo izvršiti, vse to je v redu in po zakonu — toda se ne more izvesti brez nove zakonske določbe. Vse to je bilo leta 1934, torej prej, kakor je prišla vlada dr. Stojadinoviča Moja vlada je našla te spise, ki so tako zelo narasli in je videla sklep bana Maru-šiča in videla sklep sanitetnega sveta. Prepričana je bila, da bo ustregla našemu tovarišu iz opozicije dr. Marušiču če to zadevo uredi. In zaradi ženske bolnišnice, naj se ves proračun vrne narodni skupščini in naj bo ves državni proračun ogrožen! Politični zakoni Pri točki 3 čl. 97 se nam je postavil rok za sprejetje političnih zakonov. Kar se volitev tiče, izkazujete vladi popolno zaupanje' da določi dan za te volitve, toda zakon o zborovanjih in zakon o tisku, o tem pravite, da se moramo podvizat', ker v šestih mesecih vam moramo že dati več svobode. Toda gospodje, mi smo ta zakon o tisku in zakon o zborovanjih in društvih podedovali. To so vaši zakoni, to so zakoni vlade v ka-teri je sedel dr. Andjelnovič, v kateri je sedel dr Kramer, v kateri je sedel g. Pucelj (medklic: Tudi Korošec). Minister dr. Korošec: Jaz jih vsaj lojalno vršim, a vi ne. Dr. Stojad;novid: Vi nam v svoji interpelaciji neprestano očitate, da je v časopisju dovoljeno pisati o vsem, kar je svetega v držav4, da je dovoljeno i spodkopavati avtoriteto, rušiti državno oblast m majati zakone. Po drugi strani pa pravite v finančnem odboru: Majhna j« ta svo- boda. potrebujemo še več svobode! Bojim se, da bi največ trpe'i t;sti- ki pripadajo stranki JNS in klubu JNS, če bi dovolili še več svobode. Lahko izjavim, da so bila moja navodila glede nadzorstva nad časopisjem taka, da je treba napram vladam, zlasti pa napram vladam po 1. 1931. imeti nujne ozire zaradi splošnih interesov, ne pa zaradi interesov te ali one stranke. Kraljevska vlada, ko že govorimo o političnih zakon-h. ne more sprejeti nobene omejitve te vrste. (Sfera tor Banjanin se smeje). Meni je drago, ko vidim, g. Banjanin, da se smejete. Senator Banjanin: Saj se tudi vi smejete! Dr. Stojadinovič: Toda moj smeh ni redek, pri Vas pa je smeh zelo redka stvar. Upam, da bo to znamenje boljših časov jn boljšega razmerja med senatom in vlado. Imovina bivših političnih strank Nadajnji očitek je naperjen proti § 100: »Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog pravosodnega ministra izvzetood zakonskih določb izdati sklep o tem, kako naj se definitivno likvid;rajo arhivi in lastnine bivših političnih strank«. Verujte, da sem bil prepričan, da bo senat to pooblastilo pozdrav-'!. Misli! sem, da boste vi, ki nas obtožujete, da smo obnovili stare stranke, z nami istih misli glede likvidacije starih strank in da končamo delo, kr ste ga vi začeli. Vložil sem velike napore in s podporo spoštovanega dr. Korošca in dr. Spahe smo vstvarili veliko politično stranko. V:, ki ste nekoliko ostreje nastopili proti mojim tovarišem v vladi, morda ostreje pnoti njim, kakor proti meni, pomislite, kaj bi bilo, da sta dr. Korošec in dr. Spaho na drugi strani barjere. Hotel-' smo likvidirati premoženje starih strank. Nobena politična stranka nima premoženja, razen bivše radikalne stranke, in sicer hotel! »Pariz« na Terazijah. Zahtevali smo pooblastilo, da to stranko likvidiramo. Razmišljal5 smo o tem, kako naj se to premoženje izroči ljudstvu ali pa državi ali komu drugemu, ali pa JRZ Zahtevali smo pooblastilo za rešitev tega vprašanja, zavedajoč se odgovornosti. ki jo imamo napram stranki, napram državi in napram vsemu ljudstvu. Hoteli smo, naj bi $i!o to, kar bomo storil-' pravično, pravilno in dobro. Vi pa, ki ste proti starini strankam, nam ne dovoPte, da likvidiramo premožen je starih strank. Vi veste, v kakšnem položaju je sedaj JRZ. Ona je samo najemnik v hotelu »Pariz«, najemnik bivše radikalne stranke, premoženje bivše radikalne stranke pa opravljajo uprava beograjskega mesta im dva varuha. V- nočete dovoliti, da ukinemo to stanje, ki ga je treba likvidirati. Razlog vašega ravnanja mi ni jasen. Senator dr. Andjelinov-'č: Saj vam ni treba biti tam najemnik. Lahko greste tudi v kako drugo poslopje. N. pr v »De-vanho« (hišo g. Uzunoviča), kier lahko vzamete v najem vse prvo nadstropje. Minister dr. Korošec: Tam ni več mesta, zavzeP ste ga vi. Dr. Stojadinovič- Gospodje, to je navada. Mi iz JRZ smo se navadili na hotel »Pariz«. Gospodje iz JNS so se navadili na »Devanho«. Vsak ima svoj okus. Mi vas v »Oevanh-« ne nadlegujemo. Pravite, naj bi sc to vprašanje uredilo pred sodiščem in govorite o spoštovanju zasebne lastnine. Kdo pa posega v zasebno lastnino? To se jc zgodilo pred prihodom naše vlade. Posvetoval sem se s pravniki in ti so mi izjavili, da ni zakonske osnove,. da bi sod;.šča razpravljala o sporu rn da bi ta stvar prišla pred sodišče. Če obstoji sodna pot, jo kraljevska valda z zadovoljstvom sprejme. Zaradi tega ne bom delal vprašanja. Če je samo to tisto, kar nas loči, potem ste lahko prepričan4, da kraljevska vlada tega pooblastila ne bo nikoli izvajala. Senat in vlada Odgovoril sem od točke do točke, na vse očitke finančnega odbora. Dokazal sem, da nobena teh točk ne prenese objektivne kritike, in da ni niti ene točke, ki bi nas mogia prepričati, da gre tu za državne hi nacionalne interese, za višje dr-terese našega ljudstva ali za vprašanje državnega narodnega edinstva. Pač pa so v razpravi drobne zadevice. neznatne stvari, proti katerim nastopate z očitki in zarad1 katerih predlagate,naj b; se ves proračun vrnil narodni skupščini. Če pa vaši očitki niso objektivn4, če ne prenesejo kritike, jc mogoče samo to, da je po sredi kaka druga želja. Bojim se, da gre pri vas, ki ste pri vsakem koraku branitelji ustave, za kritiko, ki ni v duhu ustave. V ustavi je določba, ki je zanjo zelo značilna, in sicer § 1, k: pravi, da je kraljevina Jugoslavija dedna in ustavna monarhija. Nikar ne ustvarjajte s svojim ravnanjem, s svojim4 govori in izjavami iz ustavne monarhije parlamentarne monarhije. Ne govorite, gospodje o zaupanju ali nezaupanju kraljevski vladi, ne stavljajte tega vprašanja, ker bi vas. ustavne brani-telje, dovedlo v očitno nasprotje s samo ustavo. Nikjer drugod vlade ne padajo po pravilih parlamentarizma pred senatom. Redki so vzroki in posebni in izjemni razlogi, ki zahtevajo padec vlade v senatu. Po pravnih parlamentarnih držav zadošča zaupanje krone m spodnje zbornice. Če boste ravnati tako, se bo^im, da boste 6ami kršili i načela ustavnosti in da boste sami največ grešili s tem, da vrnete budžet ne gilede na zaupnico narodne skupščine. To je veliko in sporno vprašanje, efin »me senat vrniti proračon. To je veliko vprašanje. Slišali ste mnenje našega tovariša Si-nwnorr6a. SPša+i in čitflili etc "tudi mnenja :ih profesorjev, ki niso s proraču-* nom aii z vlado aild s senatom aH z JRZ v nobena zvezi. Po naznanjal vseučiliških profesorjev senat nima pravice vrniti proračuna narodni skupščini. O sporu med senatom in skupščino ni mogoče reševati. Ce pa ni rešitve, tedaj je treba ta spor preprečiti. Tu se dela razdor med skupščino in senatom. Ne jamčim, kakšno stališče bo v tem sporu zavzela skupščina. Kot predsednik knailljevske vlade izjavljam tole: Tri: lcraovedal podpis Anglije, prav tako pa tudi poudarjajo naslednje njegove izjave: 1., da se Anglija ne pridružuje francoski zahtevi po prisilnih ukrepih proti Nemčiji; Z da je angleška vlada sicer pripravljena izpolniti svoje obveznost? iz lokarnske pogodbe, da pa preko tega noče skleniti s Francijo nobenega vojaškega sporazuma; 3. da angleška vlada ne smatra londonskih predlogov za ultimat in da stremi za tem, da bi se pričela z Nemčijo pogajanja na podlagi Hitlerjevih predlogov; 4. da omejuje angleška vlada svoje obveznost5 izključno na za-padno Evropo, iz česar nastaja možnost, da bi Anglija osta'a nevtralna, če bi se Francija zaradi sporov na vzhodu Evrope zapletla v vojno z Nemčijo. Hlinka odklonil vstop v vladno večino Pogajanja niso uspela, ker vlada ni mogla privoliti v ustanovitev ministrstva za Slovaško Praga, 27. marca. b. Slovaška ljudska je včeraj odgodila svoje zasedanje do 21. aprila. Takoj po včerajšnji seji poslanske zbornice je bilo prvo večje posvetovanje zastopnikov Slovaške ljudske stranke in vladne koalicije. Dočim je doslej pri razgovorih s Slovaško ljudsko stranko zastopal vlado ministrski predsednik dr. Hodža sam, Je včeraj pritegnil k posvetovanjem tudi člane političnega ministrskega odbora. Razgovori niso uspeli, ker so se pojavile nove težkoče Gre predvsem za vprašanje, kateri resori naj bi se odstopili Hlnkovi stranki. Kakor se čuje, je Slovaška ljudska stranka izrazila željo, da bi dobila prosvetno ministrstvo, vlada pa ji je slej ko prej ponujala ministrstvo za unifikacijo ter mesto ministra brez port_ felja, pri Čemer bi se msgr. šramek prav tako zadovoljil z mestom ministra brez portfelja. Glede na nove težkoče, ki so se pojavile, je politični ministrski odbor sklenil, da se vprašanje imenovanja novega finančnega mnistra obravnava posebej. Odločilna seja Hlinkove stranke Praga, 28. marca b Slovaška ljudska stranka je na današnji seji strankinega predsedstva, ki so se je udeležili tudi strankini poslanci in senatorji, odklonila vstop v vladno večino Svoj sklep je pred- sedstvo stranke utemeljilo s sporočilom, da dosedanja pogajanja z ministrskim predsednikom dr. Hodžo niso nudila do. voljnega jamstva za ureditev slovaškega problema. Od merodajne strani se k temu izjavlja, da so bile diference med ministr_ skim predsednikom in Slovaško ljudsko stranko osredotočene na vprašanje ustanovitve posebnega slovaškega ministrstva, ki bi po predlogu Slovaške ljudske stranke združilo kompetence vseh resornih ministr. stev izvzemši ministrstva za narodno obrambo in zunanjega ministrstva, v kolikor se nanašajo na ozemlje Slovaške. Predsednik vlade iz ustavnopravnih in tudi iz političnih vzrokov ni mogel privoliti v usta_ novitev takega ministrstva. češkoslovaška vlada je odločena nadaljevati svoje delo glede decentralizacije uprave brez ozira na to, ali bo Slovaška ljudska stranka zastopana v vladi ali ne. Deceru tralizacija bo zajamčila slovaškemu elementu enakopravno sodelovanje na vseh poljih. Kdo bo naslednik finančnega ministra Trapla Praga, 2". marca, g. Pričakujejo, da bo za finančnega ministra imenovan sekcijski šef v finančnem ministrstvu dr. Kalfus. S tem bi bilo zagotovljeno nadaljevanje dosedanjih finančno-političnih smernic, ki temeljijo na ravnotežju proračuna in na stabilnosti valute. Z abesinskih bojišč Italijani razvijajo na vseh frontah izredno živahnost Pričakovati je novih hudih bojev Rim, 27. marca. o. Po najnovejših vesteh s severne fronte v Abesiniji se doznava. da se bo italijanski glavni stan. ki se sedaj nahaja v Makali. preselil v Amba Alagi, čim bo zgrajena strateška pot, kar je pač najboljši dokaz, da ne grozi Makali nobena nevarnost več. Nasprotno je točno, da se pričakujejo za najkrajši čas veliki boji v pokrajini okoli jezera Ašangija, kjer se sedaj nahaja neguš s svojim glavnim stanom in kjer je zbran glavni del abesinske vojske, da se upre nadaljnjemu italijanskemu prodiranju. Doznava se, da razpolaga neguš sedaj s 70.000 vojaki Vštevši gardo ter vojake iz pokrajin Harar. Šoa in Volo. Ta vojska je dobro oborožena in razpolaga s 50 topovi, 2000 strojnicami in precejšnjim številom protiletalskih topov, dočim ima le par letal. Neguš sam bo vodil svojo vojsko v bitko. Vesti s severne fronte tudi poročajo, da je že prenehala mala deževna doba in da prodirajo italijanske čete v notranjost Ahesinije ob najlepšem vremenu. Nova razmestitev abesinske vojske na severu Adis Abeba, 27. marca. AA. Na abesin-skem severnem bojišču je zadnje dni prišlo do velike pregrapacije sil. Abesinci so zgradili zelo utrjene postojanke. Vsa ta dela vodi osebno abesinski cesar. Obstreljevanje Gondarja Adis Abeba, 27. marca. A A. Danes dopoldne so italijanska letala obstreljevala Gondar, ki leži severno od Tan&kega jezera. Vrgla so več kot dvajset bomb. Podrobnosti še niso znane. Italijani zasedli mesto Sasabano Adis Abeba, 27. marca. o. Včeraj popoldne so Italijani poslali zopet 25 trimotor-nih bombarderjev, da očistijo ozemlje za nadaljnje prodiranje italijanske vojske. Prebivalstvo Džidžige se je pravočasno skrilo na varno. Ko so prispela letala nad mesto Fiamparo je bilo že popolnoma pripravljeno za napad. Letala so sprejeli s streli iz protiletalskih topov. Eskadrila je nadaljevala svoj polet čez mesto Harar, ki ga pa niso bombardirali. Letala so odvrgla le veliko količino letakov, ki pozi-i vajo prebivalstvo, naj do 1. aprila zapusti j vse naselbine, ker bodo potlej brezobzirno j bombardirane. V pričetku prihodnjega meseca se bo najbrže pričelo bombardiranje Hararja in vseh starih važnih mest v sme-! ri proti Adis Abebi. V ogadenski fronti se je že začela italijanska ofenziva in so askari zasedli me-i sto Sasabano, ki pa ga Abesinci niso nameravali braniti. Abesinske prve črte se na^ hajajo 40 milj severno od Sasabane, kjer bo italijansko vojaštvo naletelo na hud odpor. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za soboto« Večinoma oblačno, od časa do očasa deževno. temperatura bo nekoliko padla, zapedno-vzhodni vetrovi. Naši kraji fn Ifudje Skrivnosti morskih globin Jadranska Straža priredi vrsto zanimivih predavanj Ljubljana, 27. marca. Pod okriljem krajevnega odbora Jadranske straže je bilo sinoči v restavraciji »Zvezdi« predavanje o skrivnostih morskih globin. Privabilo je izredno množico poslušalcev, da je bila dvorana skorajda premajhna. Predaval je eden naših najbolj zaslužnih prirodoslovnih delavcev, vseučiliški asistent dr. Ljudevit Kuščer. Večer je otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom predsednik JS generalni tajnik TPD Pogačnik, ki je hkratu sporočil, da Jadran- Billinghurst: Na morskem dnu ska straža otvarja s tem predavanjem daljši ciklus popularno znanstvenih večerov, ki bodo poslej gotovo vedno vzbujali zasluženo pozornost. Predavatelj je ob seriji pestrih, mestoma kar fantastičnih skioptičnih slik in z živo, nazorno besedo očrtal prizadevanje znanstvenega sveta, da razišče skrivnosti življenja. ki ga krijejo morja na svojem poslednjem dnu. Opisal je, kako so se drzni raziskovalci včasih pogrezali v morje s potapljaškim zvonom in kako so pozneje iznašli sedanjo potapljaško uniformo, ki omogoča človeku vstop do 18 m pod gladino. Sredstva, ki so potrebna za raziskovanje morskih globin, so se vzdržema modernizirala in pred nekaj leti so nekatera zasebna podjetja v Ameriki, ki imajo dovolj smisla za pomen kulturnega dela. dala nekemu znanstveniku na razpolago finančnih sredstev, da je organiziral ekspe-dicijo, ki je prodrla do rekordne globine 953 m. V ta namen so izdelali posebno kroglo, imenovano batisfero. ki je urejena tako, da vzdrži tudi največje pritiske pod vodo in ki s posebno stekleno steno omogoča razgled po okolici. Z batisfero se lahko raziskovalci zadrže do 3 ure pod vodo. Ekspedicija. ki se je prvič pred kakšnimi šestimi leti pogreznila na dno morja, je prišla do senzacionalnih odkritij. Kakor je znano, vlada pod vodo od 400 m dalje popolna tema. Rib? in druge vodne živali, ki prebivajo v nižjih globinah, so zavoljo tega pogostokrat opremljene z lučkami po životu in po tipalkah, da se lahko gibljejo po prostoru. Predavatelj je prikazal celo vrsto pravljično lepih slik, med njimi tudi mnogo koloriranih. ki so podale občinstvu vsaj približno sliko o tem, kako pestro in bogato je življenje na morskem dnu. Pogled po globinah oceana je podoben pogledu na bajni vrt. kakršnega bi si ne mogla izmisliti niti najbolj drz- ■HBaHnaBHHnBni Danes Marta Eggerth sijajni, razko Griša Koritnik: Dirka za zamudo Junaki te smešne povesti so bili doma v Ribnici. Povest sama pa se ni dogodila v Ribnici, kjer se je zgodilo že toliko veselih in zabavnih reči, marveč na poti med Ribnico in Ljubljano. Spotoma se sploh rado kaj nenavadnega nameri, bodisi po naključju ali pa tudi namenoma- Ljudje, ki nosijo suho robo po vsem svetu, vedo to iz lastne izkušnje. Stari Urban je imel dva sina: Tineta in Toneta.. Brata sta bila po življenjski dobi komaj dobro leto vsaksebi, po svojem značaju pa sta si bila prava dvojčka. Tine se je zgledoval v Tonetu, a Tone v Tinetu, oba pa sta zrasla staremu očetu Urbanu s svojo domišljavostjo in sodobnostjo trikrat čez glavo. Med tem ko si je sključeni starec pomagal v cerkev in krčmo z berglo, sta se razposajena mladca na blestečih kolesih, ki sta si bila podobna kakor dvojčka, podila iz kraja v kraj ter raztresala svoje muhe povsod, kjer ju ni bilo treba. To je staroko-pitnega možakarja bolelo in skelelo, toda možato je prikrival svojo nejevoljo in čakal pravega trenutka za maščevanje- Kadar mu je prvi ali drugi izmed sinov kolesarjev na vsa usta poveličeval svojega samogibnega osiička in ga prepričeval o svojih dirkalnih vrlinah, se je prebrisani starec samo pota-jeno muzal in pritrjeval, mislil pa si je drugače. Presedalo mu je kolo, presedala novo-tarska mladina. Pod jesen po svetem Mihajlu je Urbana zgrabila pljučnica in dobrih deset dni nato je potrkala smrt na njegova vrata. Oče je čutil, da se bo moral posioviti od sveta, zato je hitel urejevati, kar še ni bilo v redu. Iz prešitega telovnika je potegnil ogoljeno na fantazija. Vsa bitja, ki tu žive in ki so za preprostega gledalca mnogokrat podobna rastlinam, prišteva znanost svetu živalstva. Kakor se to dogaja povsod v naravi in družbi, tudi na morskem dnu žive večji in močnejši od tega da uničujejo manjše, samo da zavzema ta borba tu še mnogo bolj drastične oblike. Ameriški prirodo-slovci so pri svojem delu v morju prišli na idejo, priporočati bogatinom, naj bi svoj weekend obhajali kdaj pa kdaj s kratkim izletom z batisfero in bi tako s finančnimi prispevki podprli raziskovanje v morskih globinah. Kakor se ta reč malo čudno sliši, utegne morsko dno prej ali slej vendarle doživeti svoj tujski promet. Na koncu je predavatelj, ki so ga poslušalci nagradili s krepkim aplavzom, opo- Ljubljana, 20. marca. Lani 15. novembra prekinjena razprava proti 40 letnemu carinskemu uradniku Franu Dubroviču zaradi poneverjenih 396.633 Din se je nadaljevala danes ob 11. pred malim senatom in je bila končana točno ob 14. Ves skrušen in vdan v usodo je sedel obtoženec na zatožni klopi in senatni predsednik je kratko ponovil rezultate prve razprava, ko je obtoženec svojo krivdo popolnoma priznal. Nato so bile po vrsti zaslišane priče, katerih izpovedbe so od vseh strani osvetlile nervozno naravo in močno živčno razrvanost obtoženca. Ze dva njegova brata sta izvršila samomor, a obtoženec je nasproti prijateljem večkrat tožil, da mu bo glavo razneslo in da svoje trpljenje komaj prenaša. V splošnem pa je bil dobrosrčen, uslužen in kadar ga je prijela muha, neznansko lahkomiseln. Njegov šef Božo Vukmirovič ga je vedno smatral za poštenega in zelo sposobnega uslužbenca. Obtoženčeva soproga je obširno opisala družinske razmere in povedala, da je bil mož miren in dober, njegovo obupno živčno stanje pa je posledica trpljenja, ki ga je prestal, ko je študiral. Trli so ga dolgovi, ki so zrasli v 400000 Din. In te skrbi so glodale v njem. da je tu in tam planil in ga je n. pr. nekoč krik starejšega sina tako razburil, da se je onesvestil. Mož se je svojega stanja prav dobro zavedal in je bil več let abstinent. Tovariši so ga opisali kot tihega, skromnega. Nikdo ni slutil, kako usoden bo za Dubroviča 21. junij, ko je komisija od njega zahtevala knjige. Takrat je v sosednji sobi potegnil samokres in se obstrelil. Šele 17. junija mu je potem preiskovalni sodnik lahko v bolnišnici objavil, da je proti njemu odrejena sodna preiskava. Izprva so ugotovili, da si je pridržal od denarja, ki so ga vplačali dobavitelji blaga v glavni carinarnici. 90.733 Din. potem se je ugotovilo. da si je pri manipulacijah s taksnimi markicami za igralne karte in domine prilastil 305.900 Din. Šoferji, s katerimi se je France Dubrovič nekajkrat peljal na izlete, so navedli to in ono o njegovem lahkomiselnem početju. Nekoč je v gostilni pod Šmarno goro razmetaval otrokom denar, po 20 in po 50 Din. Gosposke so bile tudi njegove napitnine po 20 in 100 Din. Nekoč je plačal za avtovožnjo 840. Din. drugič na ga je stal izlet z buteljkami vred 2.000 Din. Ko mu je natakarica v Mednu potožila, da ima 160 Din izgube pri gostih, se mu je takoj zasmilila in je izgubo poravnal. Na izletih je pil samo pivo. ko so drugi praznili buteljke. Zlasti pa je srebal črno kavo. tako- lietnioo in vzel iz nje svojo oporoko. Ze zdavnaj jo je bil napisal na močan pisemski papir, ne da bi bil kdo za to vedel. Urbanu se je zjasnilo lice in poklical je Tineta in Toneta in jima rekel: »Tu vama zapuščam svoje zemsko imetje. A da se ne bosta prič-kala in tožarila, kakor sta delala to za mojega življenja, da se ne bosta po moji smrti trgala in kosala, kdo bo prvi dedič, sem napravil svojo poslednjo voljo v tem smislu, da bodi moj naslednik tisti od vaju, kdor bo dirkajoč s kolesom iz Ribnice v Ljubljano privozil zadnji čez mitnico pr} Dolenjski postaji. Venomer sta mi grenila ure življenja z bahanjem, da sta prva dirkača v ribniški dolini, zato sem vama prihranil za pokoro tako oporoko.« Stari Urban je priporočil svojo dušo Bogu in svojemu nebeškemu patronu in izdihnil-Tine in Tone pa sta se jokala in tarnala nad izgubljenim dobrim očetom, ki sta mu z razposajenostjo in bahaštvom prikrajševa-la zadnje ure kratkega življenja. Ko so Urbana pokopali in opravili posmrtni no, sta se Tine in Tone dogovorila, da se drugo jutro odpeljeta e kolesom v Ljubljano. Resno in slovesno sta se zavihtela vsak na svoje kolo. A komaj sta dobro sedela v sedlih, že sta pozabila kar jima Je bilo naloženo v oporoki. Noga jima je bila vajena hitrega vrtenja, oko bežnega mimohoda pisane pokrajine. A obema je v ušesih sladko brnela obljuba očetove oporoke. Kako vse drugače bi bilo fantoma pri srcu, ko bi bil starec volil prvi delež najboljšemu dirkaču! »Goni, Tine!« bi klicalo in izpodbujalo srce Tineta. »Za njim. Tone, ne daj se!« bi podžigalo Toneta. Tako pa se jima je srce nejevoljno obračalo v prsih in mrde so jima pačile kisli obraz. Po grapavi gramozni poti je že še šlo kolo previdno iu počasi, tudi v zoril še na dragoceno pomembno delo našega Prirodoslovnega društva, ki z veliko vnemo skrbi za redne stike med našim kulturnim zatišjem in mednarodnim znanstvenim svetom. Za »Proteusa« in druge znanstvene publikacije, ki jih izdaja, sprejema društvo v zameno množico tujih prirodoslovnih revij, ki jih potem stalno prepušča naši univerzi in pa licejski knjižnici. Zaradi skromnih dotacij, ki jih imajo naše, znanstvene ustanove na razpolago, si niti univerza niti knjižnica iz lastnih sredstev ne bi mogli nabavljati te literature, ki pa vendarle predstavlja skorajda nepogrešljiv del njunih zbirk. Lani je društvo izročilo tema našima dvema znanstvenima zavodoma za približno 108.000 Din knjig in revij. Naša javnost bi storila samo svojo kulturno dolžnost, če bi Prirodoslovnemu društvu vsaj s skromnimi žrtvami omogočila nemoteno delo. le včasih kar po 20 skodelic. Kadar se je spomnil, da ga preganjajo upniki, je bil ves strt in srdit obenem, da je v avtu streljal s samokresom. Za vožnje jo potrošil okoli 13.000 Din, nekemu šoferju pa še dolguje 3.000 Din za vožnjo in poškodovano streho na avtu — Neko poročilo trdi, da za Ciril-Metodovo cerkev ob Tvrševi cesti ni daroval 10.000 Din. marveč samo zneske do 200 Din. Predsednik senata je prečita! mnenje psihijatrov dr. Stanka Zvokija in univ. prof. dr. Alfreda Šerka: Psihopat, močno razburljiv, dedno obremenjen. Ko nastopijo finančne težave beži pred družino in išče utehe po gostilnah in kavarnah. Sam vase zaprt se oprijemlje vsake rešilne bilke. Dr. Zvokelj je obtoženca tri mesece Škofja Loka, 27. marca ( V Škofji Loki in njeni okolici je zbudila mnogo vznemirjenja svojevrstna afera z električnimi števci. Posamezniki so namreč plačevali dolgo vrsto let mnogo več toka, kakor so ga taktično porabili. Zanimiva zadeva je prišla na dan takole: Kolarski mojster v Stari Loki Jože Če-mažar je že dalje časa opazoval, de v raz-merno enakem obratu plačuje znatno več toka kakor njegov brat Ivan Cemažor. Zadeve si ni znal razložiti in mož je potrpel v dobri veri, da njegovi stroji res požro tedrko več električne energije. Ko pa je pred kratkim prispel k njemu v goste neki kolar iz Bohinjske Bistrice, sta v pogovoru dognala, da. plačuje le-ta pri enakih strojih znatno manj električnega toka. Če-tnažar je nato obrazložil svoje pomisleke pri elektrarni. Podjetje ie sklenilo zadevo preiskati in je instaliralo Čemažarju poseben kontrolni števec, ki je res pokazal manjšo porabo toka. Da se o zadevi le ne bi motili, so nnnestili tjakai še tretji števec, ki je tudi pokazal manišo porabo toka, kakor jo je Čemažar plačeval. V zadevo je posegel še bvši uslužbenec e'ek-trarne g. Zimrnemian. ki ie izrazil mnenje. da je števec bržčas druge konstante, kakor pa 6e je zaračunavala. Čemažarievemu primeru so se pridružili kaj hitro še drugi, zaikaj elektrarna je ta- klanec - ampak, niz klanec ali pa po gladki beli cesti, kjer ni bilo ne kamenja ne ko-lesnic... Oče, oče, hujše kazni si nisi mogel izmisliti za naglična sodobna otroka! Kadarkoli se je zamišljeni kolesar izpo-zabil in dal vetra svojemu privzgojenemu nagonu in se nato prestrašeno predramil v kruto resničnost, se je samogibno okrenil proti tovarišu, ki je bodisi pred njim ali pa za njim tonil v isti brezupnosti. In zelo redki so bili trenutki, ko sta Tine in Tone vozila vštric, tik drug ob drugem, kot brata, kot enako vredna upravičenca do dediščine. Na mah je prvi ali drugi spet zaostal, težka! nogo na pedalu, leno obračal krmilo in zbujal predniku strah in škodoželjnost. Tako sta trata vsa znojna in zaprašena privozila do večera do Velikih Lašč. V bližini vasi sta kakor po dogovoru hitreje pognala, da se jima Laščani ne bi smejali in brili' norca iz njiju, češ: »Glejte, glejte, ribniška štorklježa« Naravnost k »Veseli krčmarici« sta jo zavila in brhka Micika jima je na mah prinesla na mizo liter rdečega cvička. Tam sta bila že stara znanca. Kadarkoli so ju opravki ali pa kake druge potrebe zanesle v Velike Lašče, vsakokrat sta se oglasila pri lepi Miciki. To vam Je bila tako prikupno in tolažljivo dekle, da si zraven nje hipoma pozabil vse križe in težave tega burnega mladega življenja in si ob slovesu olajšan na duši in telesu vriskajočega obraza hitel po klancu navzgor proti postaji. Saj je bila Micika pristna dolenjska deklina z romantičnim temperamentom in bistrim, umevajočim pogledom. Prav ni? ni izbirala med Tinetom ali Tonetom vsakomur privoščila prijazno besedo, vsakogar povabila na veselo svidenje.-. Tokrat pa je Micika sedela med dvema opazoval in ugotovil: Duševno stanje je bilo na početku gotovo ie take prirode, da je obtoženec popolnoma doumel vso težo odgovornosti za svoje dejanje. Sčasoma pa je razsodnost tako trpela, da ni več imel jasnega vpogleda in ni bil zmožen točno presoditi situacijo. Nikakor pa osumljenca ni smatrati za nerazsodnega v smislu § 22. k. z. Državni tožilec Branko Goslar je z močnimi poudarki izvajal: V naših sodnih dvoranah so taki primeri redki, malokdaj sodimo javnega nameščenca zaradi tako hudega dejanja. Obtoženec trdi, da je živel v veliki stiski, da so ga trli dolgovi in tožbe. Zato je segel po državnem denarju. Toda v enakem položaju živi sto in sto državnih nameščencev. Ce bi ravnali vsi tako, bi bila država mahoma na kantu. Obtoženec ni porabil prisvojenih zneskov za dolgove, potrošil jih je na izletih in z napitninami. Ni zakrivil samo zločina proti državi, marveč tudi proti lastni rodbini. — Dr. France Baje se je v imenu državnega zaklada pridružil in predlagal, da prizna sodišče državnemu zakladu odškodnino 323.961 Din. — Branilec dr. Ivo Cesnik je skušal razbremeniti obtoženca na podlagi mnenja psihijatrov. Obtoženec je imel i.-»zne fiksne ideje. Med drugim je hotel pri banski upravi ustanoviti filmski oddelek, ki bi ga sam vodil Sanjal je o holandskih kolonijah, kamor je hotel odpotovati kot lecionar. Sodba naj bo takšnemu človeku mila. Eno uro je trajal posvet senata, nakar jc predsednik Tvan Kralj razglasil sodbo: Fran Dubrovič se obsodi v snvslu obtožbe zaradi zločina utaje po čl. 319/1 k. z. in zločina falzificiranja uradnih zapiskov po čl. 379/TT k. z. z vporabo čl. 62 k. z. na 2 leti in 6 mesecev rohije. v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta in naposled v izgubo javne službe. Državnemu zakladu ima povrniti 323.321 Din. Zi ostanek se državni zaklad napoti na civilnopravdno pot. V kazen se mn všteje preiskovalni zapor od 21. junija 1935. Po kratki utemeljitvi Rodbe je drž. tožilec prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Obtoženec si je pridržal tridnevni rok za premislek. Sodba je močno vplivala nanj, da ni mogel spregovoriti niti besede. koj storila vse, da dožene še morebitne druge pogreške pri števcih za motorni pogon (ne za razsvetljavo). Prišlo je na dan, da je instaliranih takih števcev po mestu v raznih obraitih še 10, eden nj bil v rabi, pri treh pa se je zaračunavala poraba toka pravilno. Najemniki števcev naravno saino s to ugotovitvijo niso brli zadovodj-ni. marveč se je vzporedno s tem pojavilo vprašanje vrnitve preveč vplačanih zneskov. V svojih knjigah je posegla elektrarna za dobrih 14 let nazaj v leto 1921.. ko so prišli ti števci v Škofjo Loko. Po dosedanjih dognanjih bo moraila vrniti elektrarna znesek preko 70.000 Din, ki se je najannikorn delno že iziplačal. Samo eden izmed najemnikov dobi okrog 20.000 Din preveč vplačanega denarja nazaj V ospredju zanimanja jc pri tem vprašanje, kako je moglo priti do te fatalne pomote. Kakor smo izvedeli, je elektrarna v 1. 1921. naročila iz Nemčije serijo števcev. izmed katerih »o bili trije označeni s konstanto 0.5. ostali pa s konstanto 1. V veri, da števci ustrezajo tem oznakam, so se instalirali m tok se je po tem ključu tudi zaračunaval. Prav v tem je obstajala velika oomota. zakaj vsa pošiJjaitev je obsegala števce s konstanto 0.5, oa so bili vsi dotičniki. ki 90 imeli instalirane števce z 0.5. a so oflačevali tok na števce s konstanto 1, odškodovanj za po'ovico vplačanega zneska. stoloma. Tine ji je potožil svoje skrbi in bolečine, Tone svoje. To pa se je seveda zgodilo samo med štirimi očmi. Tine je izkoristil priliko, ko se je bil Tone izmuznil iz sobe, a Tone čas, ko ni bilo Tineta zraven. Oba sta Miciki dopovedovala svojo zagato in jo vpraševala za svet, kaj jima je storiti, da bi dobila dediščino po očetu. Micika pa je prvega kakor drugega lepo potolažila, naj gre kar brez skrbi spat, drugo jutro se bo že vse dobro izteklo. Pa so iztočili liter za litrom, odkresali burko za burko, tako da sta brata nazadnje pozabila dediščino in nesmiselno dirko in prepustila svojo prihodnost usodi in Mici-kini bistroumnosti. Po naporni vožnji in blagodejni vinski kapljici sta mirno in vdano zaspala na mehkih žimnicah »Vesele krčmarice«, kakor je bil mirno in vdano zaspal na veke stari Urban ob zavesti, da je razposajenima sinovoma zapustil trd oreh za njune grehe in samopašnosti.-. Polteno sta se prespala in se drugo jutro dobro okrepčala za nadaljno naporno dirko. Ko pa sta se spomnila včerajšnjega dneva, se jima je obraz nakremžil, da ju je bilo kar grdo videti. Brhka natakarica se je nejevoljno hudovala nad njima, češ da takih kislih fantov ni v vsej laščanski fari. a kaj šele v ribniški, kjer ljudje, baje saine okrogle zbijajo. To pa je govorila samo na oči. kajti srce se ji je na tihem smejalo nad nerodnima dirkačema, katerima Je bila čez noč izmislila nenavadno, a povsem zanesljivo rešitev. Ko sta Tine in Tone stopila po zajtrku na cesto in vprašala po spravljenih kolesih, se je MScika po svoji navadi zvonko zasmejala. Stekla je t koknoo in se na saah vntBa, 90- j Prvo i m ♦ zjutraj- i zadnje ♦ zvečerl l SARGOV 5 KALO DO NT »Društvu Slovencev v Beogradu« delovati akademski odsek, čigar člani pa so upreženi tudi v vseh o6talih društvenih odsekih, smo imeli v soboto, 21. t m-, njegovo prvo javno prireditev, slavnostno akademijo, katero moramo šteti med najodličnejše prireditve, kar so jih kdaj priredili beograjski Slovencu Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vi6. kraljeviča Andreja in častnega damskega odbora v prostorih >Privred-nika«. Akademijo je otvoril načelnik akademskega odseka, cand. med- Jože Benisrar z govorom, v katerem je pozdravil številne goste, potem pa očrtal v krepkih potezah življenje slovenskega visokošolskega dijaka v prestolnici z vsemi njegovimi zelo redkimi sladkostmi, zato pa s tem večjimi bridkostmi in težavami. Sledil je nato zelo skrbno izbran spored, na katerem sta operna pevka gdč. Anita Mezetova in vokalni oktet ljubljanskega akademskega pevskega zbora žela kar najobilnejše priznanje. Lajov-čev > Tkalec«, prav posebno pa pavčičcva »Uspavanka« sta naravnost navdušila občinstvo. Za klavirjem je sedel naš stari ljubi znanec prof. Srečko Kumar, s katerim je naša slovenska naselbina dobila nov dragocen prirastek. Oktet ljubljanskega akademskega pevskega zbora je nastopil v narodni noši in nam podal kitico narodnih pesmi, ki so nas užigale druga za drugo. Le žal, da so ljubljanski pevci morali tako zso-daj oditi, že z večernim brzovlakom. Al«, med. Lojze Stranear se je izkazal kot pravi mojster na violini in dipl. iur. Valens Vo-dušek mu je bil najprimernejši spremljevalec. Ostali del sporeda se je zaradi nepredvidenih ovir moral v zadnjem hipu nekoliko izpremeniti, ali je vendarle ostal na pričakovani višini, pa" naj ga je izvajal glasbeni kvartet ali pa recitatorji. Omenimo naj tu vsaj zborno recitacijo Levstikovega »Ubež-nega kralja« pa Zupančičevo >Pesem mladine«. Po dovršenem programu se je razvila kar najprijetnejša domača zabava s sodelovanjem dveh jazz-orkestrov. Porebno živahno je bilo v baru kjer so skrbele za dober prigrizek in primerno tekoče okrepilo naše odlične slovenske gospe, stregli so pa akademiki sami. Udeležba je bila prav lepa. Prisostvovali so prireditvi predstavniki vseh slojev naše slovenske prestolniške naselbine in kar je gotovo najbolj zadovoljivejše. tudi tisti, k] si drugače, po svojih nazorih, stoje daleč narazen. Prireditev naših akademikov, njihova slavnostna akademija je v prijetni domači družbi združila vse. pa je zalo tudi dosegla neoporečno iep uspeh, moralen in gmoten pri čemer naj še dodamo, da je poleg znatnega daru. ki so ga prejeli prireditelji z visoke pokroviteljske strani, prispeval tudi zastopnik >Trboveljske^, g. dr. Vrhunec, lep znesek 1000 Din. Akademski odsek »Društva Slovencev v Beogradu« je s tako 6plošno naklonjenostjo gotovo dobil iz-poabudo za nadaljnje delo in smo prepričani. da bomo v kratkem zopet imeli priliko, da mu čestitamo k novemu uspehu. ■KINO SLOGA, tel. 27-30" Praga se je smejala 4 tedne — Ljubljana pa se krohota že 4 dni In zakaj? Ker ga zopet lomi stari nepoboljšljivi »feldmaršal« topot korvetni kapitan VLASTA BURIAN v sijajni burki kapitan korkoran SAMO ŠE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri._ deč v vsaki roki po eno kolo- Potisnila je prvo Tinetu kar pod sedalo, na drugo pa privzdignila Toneta, tako da sta bila oba hkratu na kolesih. »Zdaj pa jo kaT po polževo urežita proti Ljubljani, in tisti, kdor bo prišel zadnji, naj se v kratkem z Urbanovimi cekini oglasi pri meni«, je zaklicala in se nagajivo zasmejala. Kolesarja pa sta pognala hitro, kakor da sta pozabila očetovo naročilo, in šele daleč za bližnjim gozdom sta pričela zaostajati drug za drugim. Nista pa vozila več tako počasi kakor prejšnji dan, kajti^ sklenila sta in se sporazumela, da to dediščino dobil tisti, kdor bo zadnji privozil čez dolenjsko mitnico, ne pa tisti, kdor bo počasneje vozil do nje. Okoli treh popoldne sta privozila do cilja. Tik mitnice, ko je prišel za dirkača najusodnejši trenutek, pa je Tine imel smolo. Bog si ga vedi odkod je pritekel za njima zeleni birič in zavpil na Toneta: »Halo, kaj pa imate v nahrbtniku?« Iznenadeni Tine je pri teh besedah krepko pognal kolo preko mitniške tehtnice, Tone pa je pokorno obstal in začel dajati odgovor mitničarju. Tine je zaškrtal z zobmi. Izgubil je. Tone je bil za njim. Zavila sta jo na dvorišče bližnje gostilne. Ko sta skočila s koles, je Tine nenadoma pogledal na številko kolesa in opazil, da drži za krmilo bratovega kolesa. Obraz mu je zavriskal od veselja. Povedal je Tonetu neveselo pomoto. Tone je zaklel. »šmentana punca!« »Zamenjala nama je kolesi!« »Dirka ne velja!« >Oporoka tudi ne!« je vzrojil Tine, ki ga ni veselilo še enkrat dirkati. »Rajši si razdeliva zapuščino. Na 6pol? Si za tq?« »Velja!« je pritrdil Tone. Dve in pol leta za ponever jenih 300.000 Din Carinik Franjo Dubrovič je skrušen sprejel sodbo I LEO SLEZAK in IDA W V S T Glasba: Fr. Lehar DANES PREMIERA ! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Vsa Ljubljana bo govorila o tem KINO UNION filmu - vse bo navdušeno - očarano! Telef. 22-21 izredno zabavni in melodijozni opereti HANS MOSER Iz slovenskega dijaškega življenja v Beogradu Beograd, 26. marca Slovensko visokošolsko dijaštvo v Beogradu je vse do letošnje zime živelo nekako križemsvet po vsej naši prestolnici. Tupa-tam se je pač pojavljala kaka ožja njihova prijateljska skupinica na prireditvah kakega našega slovenskega društva, o kakem njihovem sodelovanju v našem društvenem življenju ali kakem njihovem samostojnem skupnem pojavu v naši javnosti pa ni bilo nikdar niti najmanjšega glasu. Sele sedaj, ko se je v »Društvu Slovencev v Beogradu« ustanovil poseben akademski odsek, se je videlo, da je bilo treba samo majhne, neznatne izpodbude. da se zberejo tudi ti j raztreseni udje naše prestolniške slovenske naselbine in pokažejo, da jih nI samo lepo število, temveč da tudi žele in hočejo sodelovati pri našem skupnem prizadevanju za poglobitev duha naše domače družabnosti med nami in presajevanje naših slovenskih kulturnih in prosvetnih vrednot na beograjska tla. In je to njihovo sodelovanje še tem dragocenejše, ko s svojim mladostnim poletom prinašajo novega življenja v one naše ne toliko po letih kolikor po delu stare kroge, na čijih ramah je vse doslej slonelo skoraj izključno vse breme našega javnega dela v prestolnici. Po komaj dveh mesecih odkar je začel v Afera z električnimi števci Domače Testi * Prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je te dni sporočili preko svorfe pisarna o»redmiku »Jutra«, publicistu B. Borku priznanje za njegovo studijo »Dr. Edvard Beneš«. ki je izšla v drugi številki letošnjega letnika revije »Misel in delo«. Ta spis je prva slovenska študija o dr. Benešu in je bil sestavljen še pred njegovo izvolitvijo za prezidenta. Prezident dr. Beneš ga je prečita! v češkem prevodu. * Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Kodrič Albin iz Brji pri Rihembergu in Kovačič Štefan iz Nedeljice v Prekmurju. Čestitamo! » Državni strokovni izpit je te dni položil v Beogradu g. inž- J. Škrlavaj. znani delavec za jugoel- poljsko zbližanje in prejšnji tajnik Društva prijateljev poljskega naroda v Ljubljani. * Razstava aeroplanskih modelov. Jutri ▼ nedeljo bo v Beogradu otvorjena prva državna razstava aeroplanekih modelov, ki so jih izdelali naši srednješolski dijaki. Otvoril jo bo njen pokrovitelj general g. Nedič, poveljnik vojnega zrakoplovstva. Na razstavi bo okrog 200 modelov raznih dimenzij iz Beograda, Zagreba, Maribora, Sušaka, Skoplja, Niša, Kruševca in drugih krajev. Razstava bo odprta 20 dni v novem drmu Sokola Matice v Deligradski ulici št. 27. PLANICA DOM ILIRIJA 1000 m 20 min od žel. postaje. Višinsko solnce. Krasna alpska lega. Sneg do kraja aprila. Lepe sobe. Komfort. Krasni smučarski izleti in ture v Karavanke, Triglavsko pogorje, Koroško itd. Izkušeno vodstvo brezplačno! Od 20. marca cena pensiji 40 do 50 Din. — Prikladno za one, ki žele okrepitve in miru! BOLNIKI SE NE SPREJEMAJ O ! * Sadjarjem v preudarek. Pomladansko sajenje drevja gre h koncu. Razveseljivo je dejstvo, da so oddale naše najpriznanejše drevesnice do sedaj skoraj vso sadno drevje, določeno za oddajo. Iz družbene drevesnice je bil odjem precejšen, kakor že dolgo let ne. — Narekuje nam dolžnost da pravočasno opozorimo vse naše cenj. odjemalce sadnega materiala, da pazijo pri saditvi drevja Med najvažnejša dela pri sajenju naj bo omenjeno zlasti letos, zadostno zalivanje, posebno, ako ne pade v kratkem izdaten dež. V to smo primora. ni opozoriti sadjarje, da ne bo pozneje mo_ rebitnrih pritožb glede kakovosti dobavflje. nega sadnega materiala. Kmetijska družba v Ljubljani. * Zgodovina Bosne in Hercegovine. Letos ob 500 letnici ustanovitve Sarajeva bodo ne samo v središču Herceg-Bosne, marveč tudi po drugih krajih razne prireditve obujale spomine na pestro preteklost Bosne in Hercegovine. Tudi v inozemstvu je veliko zanimanje za bosansko zgodovino. Kakor že znano, zbirajo v zadnjem času posebno vneto bosansko zgodovinsko gradivo znanstveniki iz turške republike, fe dni je prispel v Sarajevo tudi avstrijski zgodovinar Ludvik Kalmos. ki zbira gradivo za veliko zgodovino Bosne in Hercegovine. —--t trtttfli Velika umetnostna razstava slik In kipov v Celju, Hotel Union. Razstavo otvori v nedeljo 29. t. m. ob 11. uri akad. slikar Franc Tratnik. * Polovična vozuiua za delegate Aeroklu-ba. Zveza za tujski promet v Sloveniji javlja: Odobrena je polovična voznina po naših železnicah delegatom Aerokluba iz vse Jugoslavije, ki se udeleže skupščine Aerokluba -Naša krila« v Beogradu 28. in 29-t. m. Popust velja do 2. aprila. * Prijave za izlet v Grčijo. Ker je za veliki iPuhiikov« izlet v Grčijo še vedno dosti zanimanja, je društvo podaljšalo rok prijav udeležencev še za danes. Vsi uradi »Putni-ka« bodo še danes do 19. sprejemali prijave udeležbe tar dajali vsa pojasnila o zanimivem in cenenem potovanju. * Ženska podružnica CMD v Ormožu je nabrala za družbo 200 Din v počaščenje umrle predsednice ge. Pavle dr. Omulčeve. Iskrena hvala! * Za veliko noč dva avtomoiblska izleta! Benetke-Padova 340 Din, Sušak-Crikveniea 175 Din. Informacije izletna pisarna Okorn, hotel Slon. Ljubljana. * Arheološka najdba v Bosni. V Ustikoli-ni pri Foči so vaščani kopali temelje za novo cerkev in pri tem odkrili ostanke starega zidovja in tudi večio ploščo z ornamen-ti in napisi. O najdbi je bila obveščena uprava sarajevskega muzeja, ki bo tja poslala svojega strokovnjaka. Ker so v Bosni in Hercegovini odkrili že dosti ostankov starih krščanskih cerkva, domnevajo, da je tudi pri Foči odkrito kako staro svetišče. * Zanimiva stava v splošno korist. V Pe-trinji so se do zore zamudili v gostilni gostilničar Batinič. opančar Maglič in trgovec čačič. Dobre volje so o marsičem razpravljali in, ko je pogovor nanesel na zanemarjenost ulic, je prišlo do zanimive stave. Gostilničar Batinič in opančar Maglič sta trgovcu čačiču zatrjevala, da bosta domov grede pometla dober kilometer ulic- Stava je znašala 180 Din. Možakarja, ki nista bila baš trdna na nogah, sta stavo dobila, delala sta dobre tri ure in vsa Petrlnja je z velikim veseljem motrila vneta pometača. 180 Din sta izročila skladu za podpiranje prebivalstva pasivnih krajev- V originalni stavi je bilo dokaj ironije na račun občinske uprave, ki se premalo briga za ulice, a ker je bilo med pometanjem po ulicah dosti hrupa in smeha, sta morala pometača plačati 200 Din globe. * Dedič milijonov razkrinkan kot slepar* Ruski begunec Andrej Mustafin, ki je star zdaj 26 let, je bil lani opisan v mnogih listih kot dedič velikanskega premoženja, katerega naj bi mu bil zapustil v Švici umrli nekdanji ruski politik Nikola Šahov. Pisalo se je. da je znašala njegova zapuščina 130 milijonov švicarskih frankov in 700 milijonov funtov šterlingov in da odpade na mladega Mustafina znaten del tega ogromnega bogastva. Srečni dedič se je lani spomladi pojavil v Zagrebu baš v času, ko je bila njegova bajeslovna sreča še vsem v spominu. Rad je pripovedoval, da si bo v Zagrebu poiskal življenjsko družico ter si v Tuškancu za srečno življenje zgradil vilo- Baje je obetal mnogim tudi razne podpore in posojila, menda pa' je tudi sam marsikaj »dvignil« na račun takih obljub in svoje ogromne dedščine. O srečnem dediču se dolgo časa ni ničesar slišalo, včeraj pa so zagrebški dnevniki obširno opisali, kako je bil razkrinkan kot slepar. Najel je nekega šoferja, da bi ga peljal v Ljubljano in Beograd, ker mora kot »banovinki inženjer« potovati v važnih in zaupnih misijah in prevažati tudi 100 milijonov državnega denarja. Šofer ga je nekaj časa vozil po zagrebški okolici, da bi odlični potnik preizkusil avtomobil. Ko sta se vrnila v Zagreb in dogovorila sestanek za vožnjo v Ljubljano, pa je šofer iz previdnosti le vprašal pri policiji, če kaj vedo o >banovinskem inženjerju« Mustafinu in o njegovih misijah. Policija je mladeniča zaprla in sedaj bo skušala ugotoviti, kaj je vse počenjal, odkar je bil proglašen za dediča ogromnega bogastva. * Osumljenci zaradi dvojnega dražgoške-ga umora so izpuščeni. »Jutro« je že dvakrat poročalo o novi preiskavi zagonetnega dvojnega umora, ki je bil pred štirimi leti izvršen v Dražgošah. Nekaj osumljencev so že v začetku nove preiskave izpustili, ostale pa je včeraj izpustilo okrožno sodišče v Ljubljani, ker ni proti njim nobenih dokazov in so bili osumničeni samo zaradi ljudskih govoric, ki pa si v marsičem nasprotujejo- Umor stare trgovke Lobričeve in njene hčerke Genovefe je še ravno tako zagoneten, kakor je bil pred leti. Domačini pretežno sploh niso bili nikdar prepričani, da bi bili nedavno v Dražgošah aretirani ljudje storilci. * Rekonstrukcija ponarejanja kovancev. V Kovnici d.d. v Beogradu je Boškovič spet koval petdeeetake. a tokrat ne po svoji volji, marveč zaradi rekonstrukcije ponarejanja. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju prič začel sortirati zaplenjeni material in v>Kov-nici« je bila izvršena rekonstrukcija ponarejanja. Boškovič in Djordjevič sta bila tja privedena iz zaporov in preiskovalnim organom sta morala pokazati, kako sta kovala denar. Stroji v »Kovnici« so bili zaradi tega v pogonu. * Krvava otmica. V Kašicah pri Peči je kmet Abdulah Rraimovič prodal svoje posestvo, ker 6e je hotel izseliti v Albanijo. Večer pred odhodom je bila v njegovi hiši poslovifaa gostija. Z Abdulom bi mOTaila odpotovati tudi njegova sestra Zada, v katero pa je bil zaljubljen Said šuljevič iz sosednje vasi Starodvorcem. Zaljubljenca se nista mogla poročiti, ker Said ni imel denarja za odkupnino. Svojo izvoljenko je nagovarjal, naj ne gre z bratom v 'Albanijo. Ker je oklevala, jo je sklenil s svojimi prijatelji odvesti. Ko so se Abdulah in njegovi gostje gostili, se je Said oborožen s puško priplazil v hišo in se skril, v temnem hodniku, dočim so njegovi tovariši čakali zunaj. Opazila ga je mala Zadina sestra, ki je prestrašena zavpila. Iz sobe, kjer je bila gostija, je pritekel neki domačinov sorodnik. S Sai-dom sta se spopadla in Said ga je ustrelil. Medtem so prihiteli še drugi z gospodarjem na čelu. Ta je s sekiro udaril Sai-da, ki pa je imel še toliko moči, da mu je nož zabodel v prsa. Oba sta ramam podlegla. Tako so bile pri nesrečni otmi-oi v nekaj minutah tri smrtne žrtve. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Pogreb Marije Stuzzijeve. Ko je bilo po obisku sorodnikov v mrtvašnici pri Devici Mariji v Polju ugotovljeno, da je utopljenka, ki so jo našli v Ljubljanici pri Fužinah, nesrečna ga. Marija Stuzzijeva. soproga. zobnega tehnika iz Domžal, so včeraj dopoldne prepeljali njeno truplo v Ljubljano. Ob 16. so med največjo tišino opravili pri Sv. Križu pogrebne svečanosti, ki jim je poleg hudo prizadetih svojcev prisostvovala tudi množica občinstva. Nagrada 10.000 Din, ki so jo sorodniki obljubili najditelju trupla, pripade brezposelnemu čevljarskemu pomočniku Antonu Rantn iz Vevč, ki je z nekaterimi drugimi domačani prvi opazil utopljenko v vodi. u— Za potovanje v Bolgarijo, ki ga or. ganizira Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani, je še nekaj mest praznih Zato se rok za prijave podaljšuje do vključno 2 aprila. Pozneje došlih prijav se v ncbe. nem primeru ne bo moglo vpoštevati. Stro_ ški vsega potovanja (vožnja, prenočišče in prehrana) znašajo 1300 Din za osebo. Na račun tega zneska morajo vsi tisti, ki so se že prijavili in ki se nameravajo še prijaviti, plačati znesek 420 Din, ostanek pa pred odhodom. Vsakdo si mora tudi sam nabaviti potni list ter ga skupno z gornjim zneskom do omenjenega dne predložiti liginemu tajniku g. V. Bučarju (Miklošičeva cesta 22b/II), ker bo bolgar. ski vizum preskrbela JB liga O dih od iz Ljubljane bo 14. aprila z brzovlakom ob 4.19 zjutraj; povratek 26. aprila. V programu je ogled Sofije, Plovdiva (pevski festival in velesejem), St Zagore, Trnova, Varne in na povratku event. Rilskega sa. mostana. — Odbor JBL. u— Na prvi letošnji produkciji šole Glasbene Matice v ponedeljek 30. t. m. nastopita šolski orkester in mladinski zbor šole Glasbene Matice. Mladinski zbor, ki šteje okrog 80 mladih pevcev, zapoje Kogojeve »Zvončke«, Premrlo vi >Luč z neba« m »Tri kaplje krvi«, Adamičevo > Večerno« in »Cigansko«, dalje Jenkova zborčka »Lipa« in >Ti-ha luna«, Sattnerjevo >Putko tutko« in Adamičevi »Pleši kos« in »Posmehulja ne-umiti deklici«. Orkester pa Bullovo »Melanholijo«, Jerajevo skladbo »Tožba za umrlim kraljem« ter Stamiztevo »Simfonijo v d-du-ru«. Orkester vodi g. prof. Karel Jeraj, mladinski zbor pa prof. Sonc. Ravnateljstvo vabi k posetu produkcije, vstopnica je program. ki stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— Slavni skladatelj Liszt je napisal celo vrsto simfoničnih in oratorijskih del izmed katerih se njegov oratorij za soli, zbor in orkester »Kristus« najpogosteje izvaja. Prvi ga bo pel v Ljubljani pod vodstvom ravnatelja Poliča pevski zbor Gl. Matice s 90listi: Župevčeva, Golobova, Verbič-Štruk-ljeva. Drmota in Betetto. Orkester, ki šteje 70 članov, je sestavljen iz orkestralnega društva Glasbene Matice, orkestra drž. konser-vatorija in vojne muzike. Obligatne 90 orgle. na katerih sodeluje mons. Stanko Premrl. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice od ponedeljka dalje. Koncert bo v Elitni kino Matica - TeL 2124 Danes ob 4., 7% ln 9% uri PREMIERA SVETOVNEGA MILIJONSKEGA VELEFILMA po znanem romana L. STEVENSONA ZLATI OTOK (OTOK ZAKLADOV) Največja senzacija sezone. — FIlm krasote JUŽNEGA revije »Naš val«. — — — Rezervirajte si vstopnice ! pustolovščine, zlato In gusarji. — Delo, ki ga poznate iz MORJA. — Veledelo za staro in mlado. — Romantika, veliki unionski dvorani v ponedeljek 6. aprila. u— Društvo Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor 5. aprila ob 10. v restavraciji >Zvezdi< v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Prijave delegatinj in sorodnih društev ter njih nameravane govore kakor tudi govore in poročila ostalih članic je predložiti odboru KJS najkasneje do 1. aprila, da jih bo mogoče predložiti oblasti. Pozneje predloženi govori in poročila, izvzemši društvenih funk-cionark. se ne bodo upoštevali. u— Uprava Šentjakobskega gledališča prosi vse ki so si rezervirali vstopnice za Bučarjevo igro z godbo in petjem »Na Trški gori«, da jih vzamejo do 16. ure pri dnevni blagajni, ker se bodo sicer prodale. Glede na velik naval naj posetmiki pravočasno zasedejo svoja mesta, ker med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. Začetek točno ob 20.15. u— Same izbrane slike lepot Slovenskih goric bomo videli drevi ob 20. na predavanju o Prlekiji v dvorani Delavske zbornice. Vstopnine ne bo. u— Prva pomladna modna revija je v vsej naši javnosti po pravici vzbudila nadvse živahno zanimanje. Doslej je imela že okrog 2500 obiskovalcev, ki so vsi odšli z najlepšimi dojmi. Ker se revija vrši samo še danes in jutri, opozarjamo občinstvo. naj ne zamudi prilike, da si to najzanimivejšo prireditev sezone ogleda. u— V lepi starosti 79 let je umrla v Židovski ulici 1. gospa Franja Belina Pogreb bo jutri ob pol 15. na viško pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! PRI LENTVEM ČREVESJU IN SLABEM ŽELODCU Z NERAZP0L02ENJEM ZA JED ZARADI ZAPEKE naj se uporablja že oddavna poznana naravna FRANZ JOSEFOVA grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je FRANZ JOSEFOVA grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. __Ogl. rog. a br. 16465/36 u— Redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek 30. t. m. ob 6. zvečer v beli dvorani hotela »Uniona«. Člani se vabijo k obilni udeležbi, drugim vstop ni dovoljen. Odbor. u— Društvu slepih sta darovala Velena in Jožko Mežek 100 Din namesto cvetja na krsto pokojne gdč. Pavle Šerčeve- u— Za velikonočna voščila uporabljajte Ciril Metodove razglednice. Dobe se po knjigarnah, trafikah in v pisarni, Beethovnova ulica 2. u— Za nedeljo dopoldne nameravani mladinski koncert odpade. Prihodnji mladinski koncert bo na belo nedeljo 19- aprila. u— Nič strahu pred malo maturo! Treba je samo strokovnega ponavljanja učnih predmetov, ki pridejo pri maturi v poštev. To pa znajo najbolje opraviti pri dijakih profesorji. ki prirejajo tečaj za malo maturo v Beethovnovi ulici 7. pritličje desno. Začetek tečaja bo 1. aprila. Vpisuje se vsak dan od 3- do 4. ure popoldne. Sprejelo se bo le gotovo število dijakov, zato vpišite dijaka (injo) takoj. u— »Butarice in pirhi« je naslov velikonočne pravljične ure TKD Atene, ki bo 2. aprila ob pol 17. v Delavski zbornici. Prispevek za dvorano 3 Din za osebo, sicer prosto vstopnine. u— Velika pomladanska modna revija t Kazini samo še nocoj ob pol 2i. in jutri ob pol 16. in pol 21. ari. u— S strehe je padel. Včeraj je 75-letni posestnik Peter Grilc v Podkorenu na Gorenjskem popravljal streho na svoji hiši, pa mu je spodrsnilo, da je padel na tla in si zlomil nogo. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. u— Eksplozija bencina. Na kirurškem oddelku so včeraj sprejeli 36-letno služkinjo Heleno Usenikovo iz Ljubljane, zaposleno v neki lekarni. Ko je včeraj dopoldne imela opravka z bencinom, ji je nevarna tekočina eksplodirala, da je Usenikova dobila precej hude opekline. u— Podražitev mesa. Z današnjim dnem so se dvignile cene mesu in sicer stane sedaj: govedina I. 12—10, govedina H 10—8, govedina. JU. 8—6; teletina 12, 14, 16, svinjina 16 in 18. Cene so se pavi. šale zaradi znane kmečke akcije tn je Ljubljana zadnja s poviškom cen. iz Celia e— Javna zahvala. G. Ivan PrekorSek, narodni poslanec celjskega sreza, se večkrat spomni z darom tega ali onega človekoljubnega društva ali kake občekorist-ne ustanove. Tako je v nedeljo 22. t. m. podaril gasilski četi v Skofji vasi 500 Din. Ker je znano, da se gasilske čete borijo z vedikimi denarnimi težavami, je ta, za današnje čase lepi znesek četi v veliko pomoč. Narodnemu poslancu g. Prekoršku izreka uprava gasilske čete v Skofji vasi po tej poti najiskrenejfio zahsvaio. e— Jadranski dnevi. Jadranska Straža je svojo vsakoletno prireditev jadranskih dnevov, ki so bili napovedani za 13. in 14. junij, preložila na 3. in 4. oktober, ker bo 14. junija v Celju zlet celjske sokolske župe. Program prireditev bo obsegal leto« le večerno akademijo s primernim Izbranim sporedom in tombolo. Opozarjamo ostala društva na ta dneva. e— Gasilsko predavanje. V mestnem gasilskem domu-bo predaval v sredo ob 20. učitelj Branko Zemljič o resnih in veselih Zgodbah iz flosarske dežele. Vabljeni so tudi negasilcL e— Na vinsko razstavo v Draroljah bo vozil mestni avtobus jutri iz Celja ob 7.45 in 14. uri, iz Dramelj pa ob 13. in zve_ čer na željo gostov. Razstava je bila otvorjena v sredo dopoldne. Po nagovoru drameljskega župana Mastnaka jo je otvoril sreski načelnik dr. Zobec. Razstava je lepo urejena ia bogato založena. V sredo je poleg mnogih drugih gostov obiskal razstavo tudi narodni poslanec Ivan Prekor. šek. e— živ modras v steklenici. V četrtek zjutraj je našel policijski stražnk na mostu čez Koprivnico pri rudarski šoli v papir zavito zamašeno steklenico, v kateri je bil živ modras. Očividno si je nekdo dovolil neokusno šalo. Modrasa so izročili rudarski šoli, ki ga bo uvrstila v šolsko zbirko. e— Avtomobil jo je povozil. V nedeljo je neki avtomobil in Mozirja povozil 8 letno hčerko dninarice Marijo Vrabičevo z Brezja pri Mozirju. Deklico so notranje hudo poškodovano prepeljali v celjsko bol_ ni^nico. Tam se zdravi tudi 32 letini Marko Lesjak iz Jezerc pri Planini, ki ga je neki moški zabodel z nožem v srčno stran. Neki vinjen moški pa je v Vojniku napadel 57 letnega delavca Franca Lavrina iz Ljubljane, udaril ga je s palico po glavi in mu prebil lobanjo. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm >Variete« in dve predigri. Iz Maribora a— Abrahamove«. Danes obhaja v krogu svojcev 50 letnico rojstva g. Gašpar Trpin, podnadzornik policijskih agentov. V vseh krogih priljubljenemu slavljeneu prisrčne čestitke! a— Komisar. Nedavno smo poročali, da je občekoristna in naselitvena zadruga na Dunaju, ki ima v Mariboru dve železničar. ski stanovanjski hiši svojo tukajšnjo imovino prodala, ne da bi se pri tem upoštevali interesi jugoslovanskih zadružnih čla,. nov, katerih število v Mariboru je še pre. cejšnje. Tudi ni hotela zadruga ničesar vedeti o tem. da bi se hiši prodali kaki novi organizaciji svojih jugoslovenskih članov, oziroma posebnemu odboru interesentov. Z ozirom na to je sedaj banska uprava na podlagi členov 270 in 273 sen-žermenske mirovne pojrodbe postavila za_ drugo z ozirom na njeno jugoslovensko imovino pod kontrolo in je Imenovala za državnega komisarja obrtnozadružnega nadzornika J. Založnika Obenem je izrečena prepoved odtujitve ali obremenitve obeh hiš. a— Mariborski mizarji, včlanjeni v Združenju mizarjev v Mariboru, so imeli te dni svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik Alojzij Munda. Po uvodnih formalnostih je v svojem poročilu orisal vse težave, ki tarejo obrtnL ški stan, zlasti pa mizarje. Združenje šteje 146 članov. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da znaša premoženje združenja 45.394.18 Din. Proračun za leto 1936 izkazuje 19.430 Din dohodkov ter prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil z majhnimi izjemami izvoljen dosedanji odbor z g. Alojzijem Mundo na Čelu. a— Sladkovrški dogodki pred sodiščem. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obravnaval znani gostilni, ški pretep, ki se je vršil dne 26. decembra 1935 na Sladkem vrhu. Stepli so se fantje s Sladkega vrha in iz Selnice ob Muri. Bila je pravcata bitka, ki je zahtevala več žrtev. Nekateri fantje so bili lažje ranjeni, smrtnosne poškodbe pa je dobila Frančiška Reiterjeva, ki je nekaj dni zatem umrla v bolnišnici. Razprava je bila danes ponovno prekinjena v svrho zaslišanja novih prič. a— Mariborska opereta. V nedeljo zvečer je zadnjič v letošnji sezoni predstava Kozinove operete »Majda« po znižanih cenah. Pripravlja se popularna češka opereta Jare Beneša >Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«. a— Košajno št. 2. na varnem. Včeraj so aretirali v Studencih orožniki 27-letnega Ferdinanda Praha nevarnega strahovalca konjiškega sreza, ki ima na vesti nešteto drznih vlomov in ki so ga varnostne oblasti že dolgo iskale Pri zasliševanju je Prah priznal sedem vlomov, dočim glede nekaterih ostalih vlomov krivdo taji. Včeraj so ga ves dan zasliševali in bo Prah danes izročen okrožnemu sodišču. a— Nevarna pijača. Onasveščenega so prepeljali v bolnišnico tkalskega mojstra Karla Ruperta, ki je preveč zavžil nekega zdravfla. a— Cerkveni nabiralnik sta iz.ro pala v frančiškanski cerkvi mlajša fantiča. Ime. Ia sta pa smolo, ker ju je pri tem zalotil opozorjeni stražnik, ki je enega paglavca prijel. a— Orjaška pižmovfea. Pri nagačevalcu Ciringerju si Mariborčani z zanimanjem ogledujejo 32 cm dolgo in 2.10 kg težko pižmovko, ki jo je ustrelil g. Alojzij Korn-hauser ▼ St Juriju v Prekmurju. Iz Škofje Loke šl— Upravni odbor Oficirskega doma v Škofjj Loki priredi dreva v prostorih 5o-kolskega dioma poslovilni večer oficirjem I. planinskega bataljona, ki odhajajo na Bohinjsko Belo. šl— Gostilničarji škofjeloškega okraja so imeli pred kratkim v salonu pri Kavčiču 23. redno skupšJino. Zbor je vodil predsednik g. Kavčič Ivan, tajniško poročilo je podal g. Kavčič Pevel, za blagajno pa je poročal g. Igor Guzelj. Iz poročil je razvidno, da je upravni odbor izda! maksimalni cenik, in se mnogo bo-ril proti šusmarstvu. Združenje ima 20.829 Din premoženja. Za delegate za zvezno skupščino so bili izvoljeni gg. Kavčič, Hafner Josip in Ziherl Matevž. V imenu Zbornice TOI je pozdravi! zborovalce zbornični svetnik g. Hafner Anton. Poročal je o deilu gostinskega odseka in pozival k vztrajnosti v borbi za dosego enakih javnih dajatev z drugimi stanovi. Zvezni ravnatelj je poročal o trošarini, o akciji za znižanje davkov, točilnih in ostalih taksah, o podeljevanju novih koncesij in o dragem. Posamezniki so se izjavili proti prosti žganjekuhi, ker se žganje potem na drobno prodaja. Iz Kranja r- Lep pogreb ge. Florjančičeve. Dne 19. t m. je v Kmnju umrla ga. 'Alojzija Florjančičeva, soproga fcišpektorja finančne kontrole v pokoju. Pokojnica je bila priljubljena v Cerknici, Mengšu, Litiji, Ljubljani in Kranju, kjer je služboval njen .■soprog kot starejšina finančne kontrole. Na njeni zadnji poti so jo spremljali številni Kranjčani, med katerimi smo opazili mnoigo odličnih osebnosti z županom g. Cirilom Pircem na čelu. Zel le. da se njene prijateljice iz Ljubljane in z dežele pogTeba niso mogle udeležiti, ker posmrt-nica ni bila pravočasno objavil jena (ne po krivdi g. Florjančiča. temveč se je pismo z ofmrtnico iz neznanega vzroka zakasnilo na pošti; op. ur.). Vsem, ki so priljubljeno gospo spremili na njeni ratdrrii poti, se žalujoči soprog ker naiiskrenejše zahvaljuje! r— Sokolska župa Kranj priredi tudg letos v okviru prosvetnega dnev v nedeljo 3. aprila ob 16. uri v Narodnem domu v Kranju skupni koncert, kakor prejšnja leta. Letos je koncert v prvem delu posvečen spominu Davorina Jenka. Sodelovali bodo najboljši zbori sokolski ed?n:<- jn godba Prvega planinskega polka iz Škofie Loke. Tudi letos bo koncert oddaja ljubljanska radiopostaja. Vse sokoisko članstvo šjrom naše domovine že danes opozarjamo na ta koncert. Oni, ki ste v bli-ž,n'-. pribit i'te v Kranj, drugi pa ne zamudite prilike in ooslušaite na radiju. Z Jesenic S— Zvočni kino Radio predvafa dane« in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm >Bosovi se zabavajo«. Dodatki običajni. Sledi velefilm »Žene štra ikajo«. s— Sokolsko drnštvo Jesenice ponovi v nedeljo 29. t. m ob ool 3. pop. priljubljeno opereto »Mamzelle Nitouche« Železniške zveze so ugodne. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo dvojni spored, veleopereto »Fraskvita« in kot dopolnilo Mavnardov senzacionalni film ^Neukrotljivi mustans«. Z. K. D. Danes ob % 3 uri Pavel Robeson BOSAMBO Film, ki ga mora videti vsak. Iz Litije i— Litija je dobUa svojo župnijo. Po obvestilu, ki ge je dobil iz Beograda tukajšnji župni upravitelj g. Vinko Lovšin, je v ministrstvu za pravosodje podpisan dekret o ustanovitvi litijske župnije. Zarodi tega se je v poslednjih letih pretočilo že precej črnila in razvnelo obilo debat, prirejene pa so bile tudi javne konference in shodi. Podrobnosti glede nove župnije še niso znane. Zdaj bodo morala še obla-stva določiti novi župniji mejo in odrediti vse ostalo potrebno. Ustanovitev bo zvezana tudS s stroški. Litija je spadala doslej kakor znano pod župnijo Šmartno, ki je lani praznovala 800 letnico obstoja. Kolikor nam je znano, dekret o ustanovitvi litijske župnije še ni dospel na bansko upravo. i— V Sokolskem domu v Šmartnem so gostovali v nedeljo igralci Sokola Ivančna gorica — Stična. Nastopili so z burko »Vaška Venera«, ki jo je pohvalno izre-žiral br. inž. Fedrao. Gostje so se predstavili številni publiki kot prav dobra igrailska družina. Kakor čujermo, se pripravljajo zdaj šmarski sokolski diletantje, da bodo vrnili našim Dolenjcem obisk. Iz življenja na deželi SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri dva filma: >Bič človeštva«, znanstveni kulturno-poučni film o raziskovanju in zdravljenju sifilide. in »Džungla smrti« RIBKICA. Sokolski zvočfo' kino predvaja danes ob 8. zvečer in jutri v nedeljo ob %4. popoldne in 8. zvečer zvočni film »Uspavanka«, (Španska romanca). Kot dodatek nov Paramountov zvočni tednik in zvočni film »Evharisrični kongres v Ljubljani«. srečke dri. razr. loterije ! 5. aprila bo ie prvo žrebanje ! ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19 Gospodarstvo Aktualni problemi naše industrije Zanimiva izvajanja preds. g. Antona Krejčija na skupščini Zveze industrijcev Včeraj popoldne se je vršilla v sejna dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani letna skupščina Zveze mdustrijcev za dravsko banovino, na katera je predsednik g. Anton Krejči podal obširno poročilo o aktualnih problemih naše industrije. Iz tega poročila posnemamo naslednje: Večkrat se poudarja, da je naša država izrazito agrarna država in da živi 75 aLi celo 80% prebivalstva od kmetijstva. To pa je enostransko pretirano, zlasti kar se tiče Slovenije, kjer je industrijske in obrtna delavnost dokaj razvita. taiko da je prebivalstvo dravske banovine, lahko rečemo, do polovice odvisno od zaslužka, ki ga najde v industrijski in obrtni delavnosti. V resnici pa ne moremo skoro nikjer potegniti točne meje, ki bi ločila agrarni živelj od industrijskega, kajti agrarna produkcija na eni strani ter industrijska obrtna produkcija na drugi strani se vezete m dopolnjujeta. Gotovo je v nasi državi kmetijstvo zelo važen faktor in je brez dvema ves gospodarski organizem oslabljen čim so eksistenčni pogoji agrarnega živi je ogroženi. Odločno pa je treba ugotoviti da poslabšanju eksistenčnih pogojev kmetijstva ni kriva naša industrija, ki je v veliki meri interesirana na tem. da so eksistenčni pogoii vsega narode ugodni in urejeni. Zato ie bile industrija ves cas pripravljena sodelovati pri naporih da se premaga agrarna krize. Žail ie državna uprava reševala problem agrarne krize preveč enostransko in je bil velik del žrtev ki je bil naložen splošnosti. brez uspehe Odločujoči faktorji so prezrli, da tvorijo vse panoge gospodarske delavnosti nedeljivo celoto in da ni mogoče ozdravit! ene panoge same brez ozira ali celo na škodo drugih panog. .. _ V oospndarskern življenju Slovenije so vedno" vršili važne funkcije naši denarni zavodi, od velikih bank in regulativnih hranilnic do podeželskih hranilnih zadrug. Naše gospodarstvo ne mOTe ozdreveti. dokler ne bo zajamčeno normalno funkcioniranje denarnih zavodov. V zadnjem času je šle žal vsa tendenca ze tem. da se denarna sredstva odvaja jo v centra ne institute, namesto da bi se nudila smotrena podpore denarnim zavodom izven' centra - Naraščanje armade brezposelnih je po znatnem delu posledica repatriiranja izseljencev in posledice okolnosti. da prehajajo v industriio kmečki ljudje z dežele dočim kvalificirani tadustrii*k: d^vri uporabi je i" ko' težaki pri javnih delih Pri nas ima industrija še dovoli razvojne možnosti. k bi mogla nuditi zaposlitev znatnemu številu ljudi Problem se da rešiti le s poživiien'em vsega gospodarstva, zlasti s povečan j m javne in privatne gradbene delavnosti. Za oživljenje gospodarske dejavnosti. pa ie vezna smotrena gospodarska politika in zdrava davčna politika Obdavčen* dobička po neposrednih davkih b' bilo še razmeroma znosljivo. če bi se vršilo vsej približno enakomerno v vseh delih države Finančno ministrstvo je poklicano in dolžno, da čuva zakonske odredbe svojega resorja. Davki naj se redno pobirajo v izmeri, ki je v zakonu predvidena, toda enotno in z enako toc-noSfio po vsei državi in od vseh pridobitnih podjetij, ne samo od industrije Donos skupnega prometnega davka ;n luksuznega davka daleč zaostaja za rezultatom, ki bi ustrezal dejanskemu prometu. Ze to ie dokaz, da se ta davek ne plačuje in ne pobira jx»vsod v enaki izmeri Kar se tiče državnih neposrednih davkov je splošno mnenie. da so sedanje davčne stopnie previsoke, pa se še skoro z vsakim nov-m finančnim zakonom povišujejo. Posodice tege ie, da se _pri določanju davčne osnove dohodki večkrat nižje oeeniujeio. nego bi ustrezalo dejanskemu stanju, ker bi bile sicer davčna obremenitev mnogo previsoka. To oa e zelo škodljivo za davčno moralo in bi bilo tudi v interesu te davčne morale, da se stopnje znižajo Nevzdržno je tudi sedanie stanje, da mora samo industrija do zadnje pare pokazati vse svoie dohodke. d»v čim se ori drugih davčnih zavezancih to-lerira. da znaten del svojih dohodkov zatajijo. V neši davčni politiki pa so bile napravljene tudi usndne pogreške To velja zlasti glede obdavčenja a!koho'nih pijač. ki je imelo za posledico propadanje pivovarn i ške industrije in naraščanje uži-vania žganih pijač zaradi svobodne žga-njekuhe, pri čemer je padla cena domače mu vinu na docela nerentabilno višino. Ta pogreška je imela tudi težke posledice za proračune naših samoupravnih teles. Lani je bilo z uredbo o banovinskih davščinah izraženo načelo, da tudi Samoupravna telesa ne smeio nalagati trošarin na pogonska sredstva in na vire energije, ki služijo produkciji, ker je že določeno v zakonu o državnih trošarinah V nasprotju s tem načelom pa se z novim fi-nečnim zakonom uvaa takozvana skupna banovinska trošarma na važno industrijsko surovino, na sodo Velike važnosti je tu-dr vprašan i e občinskih trošarin, ki se največkrat čisto fiskalno, ponekod tudi kot carina v zaščito lokalnih producentov. nalagajo vsevprek na industrijske surovine, na pomožna in pogonska sredstva v nasprotju z jasno odredb', zakona o državni trošarini, kar povzroča nedogledno škodo. S temi trošarinami se ustvarjajo v notranjosti države carinske meje, ki ogra-žaio gospodarsko ravnotežje in produkcijsko udejstvovanje Zakonski predpisi se tudli ne smejo ob-ti s prozornim sredstvom da se občinske trošarine uvajajo pod psevdonimom »uvoznine« ali »vagon-ske takse«. Tud pri tej priliki je treba na glasiti skrajno nujnost, da dobimo zakon o financiranju samoupravnih tetles.^ S tem zakonom naj se tudi uveljavi načelo, da se dajatve. ki iih industrija namenja potrebam samoupravnih teles, zlasti v prosvetne in dobrodelne namene, priznajo kot režijske postavke. Industrijska podjetja imajo mnogokrat interes na tem, da pomagajo občinam, da prispevajo za šole in druge prosvetne ter dobrodelne ustanove. pa so v tem ovirane zaTadii nerazum-ljevega stališča finančne uprave, ki take dajatve računa v davčno osnovo in jih •-orej še obdavči kot dobiček. Drugo vprašan i e tvori naša trgovinska in levizna politika. Po vsem svetu pospešujejo države izvoz ter mu določajo po-ebne ugodnosti. Psi nas se izvoz onrka in obtežuje z davčnimi in deviznima predpisi m se na izvoz nalaga še poseben davek v obliki prenizke premije pri vnov-čenju izvoznih deviz. Priznati je treba načelno upravičenost deviznih predpisov, ki naj zaščitijo našo nacionalno valuto. Tak namen pa se lahko doseže, ne da bi se oviral in obdavčeval izvoz in ne da bi se naprtilo izvoznim tvrdka m toliko nepotrebnega administrativnega dela. Kazenske sankciie naj bi se uporabljale samo v primerih zlonamernega kršenje deviznih predpisov, ne pa tudi v primerih zgolj formalne pogreške, zlasti, ko so devizni predpisi tako nejasni. Znan je celo konkreten primer, da je Narodna banka določen postopek v plačilnem prometu smatrala kot pravilen, dočim sta finančno ministrstvo in Državni svet zavzela za prizadeto pod jetje nasprotno neugodno stališče. Vsaka nejasnost zakonskih predpisov mora imeti za posledico pravno nesigurnost, ki je v deviznem poslovanju spričo visokih glob posebno nevarna. Nove težave so se pojavile po uvedbi privatnega kdiringa z Nemčijo. V interesu naše domače industrije. zilastii kovinske in usnjarske, ie Zveza industrijcev zahtevala nujne ukrepe proti hudi konkurenci od strani Nemci ie. ki jo omogoča velika razlika v tečaiu mar-ke Treba je tudi razčistiti vprašanje javnih dobav v zvezi z določbami zakona o državnem računovodstvu Stroge in komplicirane določbe tega zakona, koncipirane v duhu skrajnega birokratizma in pretirane nezaupljivosti, so pač zmožne ovirati administracijo in podvezati inniciativnost odgovornih uradnikov, v ničemer pa ne ovirajo onh ljudi, ki imajo nekorektne namene. V skladu s pravilnimi načeli narodnega gospodarstva stremi naša zakonodaja za tem, da se javne dobave oddajo tuzem-skim podjetjem, ki naj imajo prednost pred inozemskimi dobavitelji V eklatan-tnem nasprotju s tem načelom pa opažamo. da naše državne ustanove skupaj z upravo državnih monopolov, oddalo bas velike pos'e inozemskim ponudnikom. Zaradi sankcij proti Italiji je bila gospodarskemu življenju naše banovine storjene velika škoda. Naša državna uprava ie dolžna poskrbeti, da se ta škoda v celoti nadoknadi. Ne gTe. da bi bila prav naša banovina kaznovana za izvrševanje dolžnosti. ki nam jih nalaga odločitev Društva narodov Za našo banovino le lesno gospodarstvo najvažnejša gosmodaT-ska panoga Ta panoga na je seda i prišla v nevzdržno situacijo. Po manifestacij-skem zborovenju v Lnibljani 26 januarja smo pričakovali, da bodo napravljeni v smislu stavljenih predlogov in danih obljub energični ukrepi v pomoč našemu lesnemu in gozdnemu gospodarstvu. Zal se te nade niso uresničile. Ukrepi, ki so bili izdani z uredbo o ureditvi gozdne produkcije in o sanaciji lesnega gospodarstva, se našega področja ne tičejo ter niso 'prinesli najtežje prizadeti lesni trgovini ih industriji dravske banovine skoro nobene olajšave. razen oprostitve prispevka za pogozdovanje gozdne posesti do 500 ha, kar pa je za Slovenijo podrejenega pomena. Kar se tiče realizacije klirinških terjatev v Italiii. sicer lahko ugotovimo, da Narodna banka živahne ie odkupuje te terjatve, vendaT je še vedno odprto vprašanje tečaja odnosno doplačila razlike med obračunskim tečajem 3.15 teT pravii!nim tečajem 3.55 Din ze liro, s katerim so naši izvozniki nri sklepanju kupčii upravičeno računali. Tako ogromne Tazlike naše lesno gospodarstvo nikakor ne more prenesti. Docela neurejeno je tudi vprašanje onih terjatev, ki so bile v Italiji vplačane po 18. novembru 1935. Za te zneske n:ma ne* izvoznik niti od italijanske strani, niti od strani naše Narodne banke nobenega obvestila o izvršenem vplačilu, tako danaj-večkrait ne ve. ali j" bilo blago v Ita-liji plačano a^ ne. Tudi vprašanje obračunskega tečaja za izvozne devize se še ni premaknilo z mrtve točke. Brez pravilne ureditve tega vprašanja pa ni misliti, da bi se mogla naše lesna industrija uveljaviti na novih tržiščih. V pogledu potrebne zaščite lesnega gospodarstva nasproti denarnim zavodom je treba omeniti, da ie lesnim podjetjem nemogoče odplačevati stare dolgove, niti nositi obrestno breme, ki znaša v splošnem okrog 11%. Ako v tem pogledu ne bodo izdani primerni ukrepi, obstoja bojazen, da bo velik del domačih podjetij propadel in se bodo teh podjetij polastili špekulanti, zlasti tujci- Važen faktor predstavljajo tudi prevozni stroški. Nasproti Italiji je imela dravska banovina še prilično ugodno tarifno lego Sedaj mora s svojimi lesnimi proizvodi na svetovni trg preko Sušaka, s čemer ©e ie naš tarifni položai bistveno poslabšal. Doslej je bila izvozna tarifa znižana le za okrogli in jamski les. Te dni se napoveduje kontrola uvoza, ki jo industrija zahteva že skozi 5 let. Tudi v tem poznem času pozdravi jamo to misel v nad?, da ne bodo birokratični predpisi preprečili ugodnega učinka kontrole uvoza. * Na občnem zboru so bili nato odobreni obračuni za leto 1933., 1934. in 1935. ter proračuni za leto 1934., 1935. in 1936. Upravi in nadzorstvu je bila priznana raz-rešnica. Skoro soglasno so bili sprejeti tudi predlogi glede »premembe pravil v tem smislu, da se Zveza industrijcev zopet Spremeni v prostovoljno organizacijo. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen inž. Milan Lenarčič, industrijec, za podpredsednika pa dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj Trboveljske premogokopne druž be. Kot člani uprave pa so bili izvolje n.i gg : Venče Jakil. Franc Heinrihair Vit Ljudem, nagnjenim k maSčobi pomaga čaša naravne ^RANZ-JOSEFOVE grenčlce zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje Jei reg. 8- oi i»W74<;» tor Neglas, Zdenko Knez. Avgust Pra-protnik, Marica Majdič, Avgust Westen, Albin PrepeJuh, Avgust Kuster, Josip H«t-ter, inž. Boris Hribar in inž. Milko Pirk-majer. Nadzorstvo pa tvorijo gg.: Anton Drobnič, inž. Herman Hienig in Evgen Lovšin. Posle Zveze industrijcev bo do odobritve novih pravil vršila še stara uprava. Gospodarske vesti = Zavarovalnica »Phoenix« na Dunaju. V zvezi s poročili v avstrijskih listih o ukrepih, ki jih je izdala avstrijska vlada glede reforme zavarovanja v Avstriji, pnosi zavarovalnica za življenja »Phoenix« na Dunaju, ravnateljstvo za kraljevino Jugoslavijo v Beogradu, za tole objavo: prevelika in prenagla ekspanzija v primerih z velikostjo kapitala družbe »Phoenix<£ je privedla do vezanja znatnih družbenih sredstev za izgraditev poslovanja. Prav tako se je izkazal prevzem večjega števila zavarovanj propadlih vrednot in iz drugih razlogov premalo pokritih zavarovanj ter prevzem prostovoljne konverzije predvojnih zavarovanj. To je iz-djučni razlog da ie poseben odbor ugotovil ta nedostatek v premijskih rezervah. Na osnovi zdaj izdanih zakonskih ukrepov avstrijske vlade so v celoti odstranjeni ti ne-dostatki in je zato nadaljnje vodstvo poslov in izpolnjevanje zahtev zavarovancev v celoti zajamčeno Na Češkoslovaškem in v Ru-muniji to tr^ba izvršiti reorganizacijo, za to reorganizacijo so že napravljeni potrebni koraki. V drugih 22 državah, zlasti v kraljevini Jugoslaviji, pa niso potrebni prav i>i-kaki ukrepi. — Stanje aktivnih kliringov. Po obvestilu Narodne banke o stanju aktivnih kliringov se je v tednu od 19. do 26. t. m- stanje klirinških terjatev v Nemčiji za malenkost povečalo, in sicer na 474.0 milijona Din nasproti 467.5 milijona Din pred enim tednom, 470 milijonov pred 14 dnevi in 440 milijonov pred tremi tedni. Dne 26. marca so bila po kronološkem redu izvršena izplačila do avize 9821 od 14. julija preteklega leta. V kliringu z Italijo se naš^ saldo polagoma krčil in je znašal 26. t. m. 157 milijnov Din nasproti 159 milijonom pred enim tednom in 161 milijonom pred 14 dnevi- V kliringu z Bolgarijo se Je saldo za malenkost zmanjšal na 550.000 Din (prejšnji teden 575.000 Din), v kliringu s Jur-čijo pa je ponovno narasel na 2-44 milijona Din nasproti 2.13 milijona Din pired enim tednom. = Naš izvoz v Nemčijo, ki je v decembru dosegel 102.4 milijona Din, v januarju t. 1. pa celo 107.8 . milijona Din. je v februarju precej nazadoval in sicer na 53.8 milijona Din (vendar pa je bil pri tem še večji nego lani ko je znašal v februarju le 34.3 milijona Din). Povečal pa se je v februarju nas izvoz v Češkoslovaško, ki ie znašal 42.8 milijona Din (lani 21-2). Tudi izvoz v Francijo je letos nekoliko živahnejši in je znašal v prvih dveh mesecih t. L 15.9 milijona Din nasproti 70 milijona Din v istem razdobju lanskega leta. Izvoz v Anglijo pa zaenkrat ne kaže nikakega povečanja in Je znaSal v prvih dveh mesecih 33.7 milijona Dm nasproti 38.7 milijona Din v istem razdobju lanskega leta. — Pri uvozu opažamo znatno povečanje uv0za iz Nemčije in Češkoslovaške. Iz Nemčije smo v prvih dveh mesecih uvozili za 118 milijonov Din, to je za 47 milijonov več nego lani, iz Češkoslovaške pa za 114 milijonov Din. to je za 64 milijonov več nego lani. Borze 27. marca Na ljubljanski borzi se je med oficielnl-mi tečaji deviza NewYork ponovno nekoliko okrepila V privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili te- so bili zaključeni po 9-34. angleški funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.24, v angleških funtih po 250. v grških bonih po 30.o0 in v španskih pezetah po 6-31. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.98 v Beogradu prav tako po 13.98. v Zagrebu pa po 13.9650 in za konec aprila po 13.95. . Na zagrebškem efektnem tržišču se ]e danes pojavila v državnih enotah čvrstejša tendenca. Že v začetku prometa se je Vojna škoda okrepila na 359, pozneje pa se je trgovala po 360 ( v Beogradu po 359.25). promet je bil še v 7°/o Blairovem posojilu po 72.25 in 72-50 (v Beogradu po 73) in v delnicah PAB po 245. Deviz* Ljubljana. Amsterdam 2966.73 - 2981.32, Berlin 1752.05 - 1765-93. Bruselj 738-11 -74317 Curih 1424.22 - 1431.29. London 215 45 - 217.51, Newyork 4320 73 - 4357.04, Pariz 287.80 - 289.24. Praga 180.55-181.66. Curih Beograd 7, Pariz 20.20625, London 15.1625 Newyork 306 Bruselj 51.8250. Milan 24-30 Madrid 41-8750, Amsterdam 208.35, Berlin 123.20 Dunaj 56.30, Stockholm 78.1750, Oslo 76.1750, Kobenhavn 67.6740, Praga 12.6850 Varšava 57.75, Atene 2-90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 359-50 - 360, za april-maj 358 - 359-50 40/0 agrarne 45 — 46.25, 6P/0 begluške 65.50 do 65.75 6°/c dalm. agrarne 61 — 62, 70/o invest. 80-25 den.. 7°/o Blair 72.25 — 72.50. 7"/o stabiliz. 79.50 den., 7°/o drž. hip. banka 81.50 den- 8% Blair 81.50 - 82; delnice: Narodna banka 6370 - 6500. PAB 245 -246, Šečerana Osijek 150 bi. Beograd. Vojna škoda 360 - 361 (359.25) za april (359.50), 4°/« agrarne 46 — 46.50 (46.25) &>/o begluške 66 — 66-50 (65.75 — 66) 7% invest. 82 den., 7°/o stabiliz. 81 den., 70/c Blaiir 73 - 73.50 (73), 7*1* Drž. hip- banka 82.50 den., 8°/o Blair 82 den., Narodna banka 6370 - 6400. PAB 245.50 - 246-50. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago. 27. marca. Začetni tečaji! pšenica: za maj 97, za julij 87.25, za sept. 86.125- koruza: za maj 59.125. za sept 59.25. -1- Winnipeg, 27. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 82.50, za julij 83.375, za okt- 83.75. /Vigred se povrne« ta »Pomladi vse se veseli«, šolski upravitelj g. Vrečko se je v lepem govoru poslovil od stanovskega tovariša Otroci so s cvetjem domala za. suli grob. Iz Vršna je prihitel na pogreb tudi pokojnikov brat Janez. Grobar je že zasipal zadnje domovje pokojnika, ko je prišel na pokopališče. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Borba dolenjskih živinorejcev za cene Novo mesto, 27. marca Na kmetijski šol5 na Grmu je bilo v nedeljo zborovanje dolenjskih kmetovalcev, ki ga je sklicala sporazumno s STe-skim kmetijskim odborom in ostalimi kmetijskim5 organizacijami podružnica Kmetijske družbe Zbor. ki ga je vodil g. Franc Brulc iz Hrušce, je bil sklican največ zaradi določitve minimalnih cen kmetijskim pridelkom, predvsem živin5. Glavno poročilo je podal tajnik podružnice, strokovni učitelj g. Karel Vrisk. Po živahni debati so se določile minimalne cene živini. Sestavil pa se je tudi ocenjevalni odbor za sejme v novomeškem sodnem okraju. Komis:ji za sodna okraja Trebnje in Žužemberk pa se bosta ustanovili v prihodnjih dneh. Na zborovanju je vladala popolna eno-dušnost in so zborovalci sprejeli obsežno resolucijo, ki se bo poslala na odločilno mesto. Cene živtai za kg žive teže so se določile takole: volom I. 5, IL 4.50 in III. 330, kravam L 4, II 3 in III. 2, junicam 5, 4. 3, teletom I. 6.50, II. 5.50 in III. 4, bikom do 3 let 4, starejšim 3, svinjam, debelim 7 do 8 (zaklanim 10 do 12 Din.) Navedene cene so začasne ;n niso obvezne, temveč zgolj informativnega značaja. Cene se bodo v bodoče ravnale le po sklepih sejmskih odborov. Delovno območje sejmskih odborov bo v glavnem v tem, da se čisto izključi prekupčevanje, ki je eden izmed glavnih vzrokov za rušenje cen Naglasit5 pa je, da ie od živinorejcev samih največ odvisno, kako se bo živina vnovčevala Zdaj, ko se bo začela živina krmiti s presno krmo. ni treba z njo preveč silit5 na sejme. Nujno je potrebno, da naša država do jeseni sklene primerne pogodbe, ki bi omogočile izvoz presežka pitane živine. Iz borbe za in proti Bati Kakor nam poročajo, je 39 narodnih poslancev iz raznih banovin, po večini iz jugovzhodnih, izročilo finančnemu in notranjemu ministru spomenico, v kateri govore o demonstracijah proti proda jalnicam bate. Spomenica pravi med drugim, da je bila zadnje dni februarja posebna artket^ ki je ugotovila, da je v državi okTOg 12.0UU (po izjavah g. ministra trgovine m industrije 15.000) čevljarjev, in da po statistiki obrtnih zbornic ni mogoče govoriti, da bi ta panoga propadala. Res jih je mnogo, ki so v hudi krizi in se jim slabo godi, toda enako ie tudi v drugih poklicih. V splošnem pa položaj ni tak, kakor ga nekateri predstavljajo. Spomenica dalje trdi, da je akcija podpirana in financirana od Batove konkurence, in opozarja oba ministra, da se zaradi te akcije opaža ponekod med kmeti močen pokret proti ča,r-šiji, kateri očitajo, da so njena prizadevanja naperjena proti interesom kmečkega prebivalstva. . Spomenica konično prosi oba mmistra, da preprečita pojave terorizma in opozorita prizadete, da se s terorjem na ulici ne dajo izsiliti zahteve, naperjene proti interesom milijonov prebivalstva. Ugotovitve revizijske komisiie v Topolšici Na naš članek, ki smo ga pod tem naslovom objavili 13. t. m. smo prejeli naknadne informacije, iz katerih izhaja, da trditve v našem članku niso bil« točne, deloma pa za prizadete krivične. Po ten naknadnih informacijah je odposlanec fi-načnega ministrstva jeseni 1935 res izvršil revizijo finančnega in ekonomskega posso-vania v državnem zdravilišču v Topolši-ci. Revizija je ugotovila razn formalne in admin5strativne nedost"tke, predvsem v pogledu pravilnega vodstva inventarrfcih k* m x ta* ----- Prehladi r e u m a bolečine m gr'Pa V ASPIRIN: 0(Im m •>»•<' s St !K>2 II Ui 1 Mi. raztreseni v nič manj ko 34 obiektih. Ne-dostaitkov ni zakrivilo uradništvo. marveč gre odgovornost za nje dejstvu, da je za tako poslovanje premalo uradništva. O kaki malverzaciji ali uradni poneverbi se ne more govoriti. Ljubljanski stavbenik, o katerem je bik) v članku govora, ni dolžan zdravilišču 45.099 Din, marveč ima pri njem za izvršena zidarska dela celo terjatve v znesku 15.000 Din. Tudi ni res, da bi bil proti njemu uveden kak sodni postopek. Še o nesrečni „Heri" Prejeli smo in objavljamo: G. Miroslav Zupan je v »Jutru« z dne 15. t m. priobčil daljlši popravek, v katerem skuša moje navedbe o njegovem poslovanju pri »Heri« zanikati. Da ne bi nepoučena javnost iz tega popravka sklepala, da je g. Miroslav Zupan ijral pri zadrugi »Hera« samo podrejeno vlogo ter da pade vsa krivda za njen polom samo na načel-stvo in na zadrugarje, sem na ljubo resnici primonan podati naslednja pojasnila: 1) G. Zupan je bH tisti, ki je odločilno sodeloval pri sestavi pravilnikov za poslovanje zadruge ter je tudi vstvaril kal-kulacijsko podlago za rentabilnost zadružnih stavb. G. Zupan je bil tehnični vodja stavbne zadruge ter je le od njegove sposobnosti m vestnosti zaviselo pravilno poslovanje zadruge ter njen uspeh, posebno ker so bild vsi ostali člani načelstva nestrokovnjaki in navadni zaupljivi ljudje. Kot tehnični referent je imel g. Zupan odločilen vpliv v zadrugi ter so se vsa dela oddajala po njegovih predlogih, ker je načelstvo moralo imeti popolno zaupanje v svojega strokovnjaka. Takrat seveda načelstvu ni bilo znano, da g. Zupan še nima izpita za pooblaščenega graditelja in da ni arhitekt, ker je napravil izp"t šele v letu 1936 — in ima koncesijo za svojo obrt šele od 15. XII. 1925. V tej lastnosti je g. Zupan tudi postal podpredsednik zadruge ter smelo trdim, da se je vse poslovanje »Here« vršilo po iptenc;jah g. Zupana Da je g. Zupan izstopil iz načelstva zadruge nekaj mesecev pred polomom, na stvari nič ne spremeni, saj je moral kot strokovnjak bolje poznati položaj »Here«, kakor pa ostali nepoučeni zadrugarji. 2) G. Zupan navaja, da je prejel za svoje delo kot tehn ion; vodja »Here« samo 49.800 Din, ne pa 92.011 Din. Resnica pa je, da je iz knjig in zapisnikov zadruge točno razvidno, da je prejel 92.011 Din in da je načelstvo ugotovilo neupravičenost tega dviga. 3) G. Zupan trdi, da ni prijavil v kon-kurzu zadruge vsote 235.000.- Din, temveč samo 211.035.- Din za svoje 33 mesečno tehnično delo in nadzorstvo pri gradnji 42 stavb. Razl5ka med obema vsotama ni velika, vendar je od mene navedena vsota pravilna Bistvena pa ni višina zneska, temveč moja ugotovitev, da g. Zupanu upniški odbor ni priznal niti d5narja prijavljene vsote ter da g. Zupan ni do danes vložil tožbe na priznanje prijavljenega zneska 4) Iz zapisnikov zadruge »Here« izhaja, da je g Andrej Čeme tekom poslovanja zadruge prejel 366.000,- Din. Razen tega zneska je g. Černe prijavil v konkurz še znesek 342.000.- Dtin, katerega pa tedanji konkurzni upravitelj ni priznal. Za priznanje tega zneska se je nato vodila pravda, katero pa je g. Černe izgubil, ker je sodišče ugotovilo, da je prijavljeni znesek že vsebovan v prejetem znesku 366.000.-il>.n. Terjatev svaka ga Zupana torej ni bila upoštevana ta izplačana v istem proporcu in vrstnem redu, kakor terjatve ostalih upnikov »Here«. 5) Se po izstopu iz načelstva je g. Zupan več mesecev vršil služlbo tehničnega vodje, toda »Hera« ga je vedno manj zanimala ter pozneje kljub ponovnim pozivom ni dajal potrebnih pojasnil. Mene in javnost bi bolj zanimalo, če bi g. Zupan na moje ugotovitve odgovoril s pojasnilom, zakaj je ,Hera« propadla in kdo je glavni krivec za njen propad. Ce pa smatra g. Zupan, da moje trditve niso resnične, naj vloži proti meni tožbo. Na sodišču bo imel priliko da razgrne žalostno sliko propada »Here«. Ljubljana, dne 26. marca 1936. Janko Grašič „ Naše gledališče DRAMA Sobota, 28 marca: Družinski oče. Red C, Nedelja, 29. marca: Ob 15. Vesela božja pot. Izven. Cene od 10 Din navzdol- Ob 20-Tuje dete Izven. Cene od 10 Din na- Zgodovinska drama Juarez in Maksimi-Ijan, ki jo je napisal Franc Werfel. ima 12 slik. Vlogo Maksimiljana igra g. Levar. Chark>tto ga. Šaričeva. V ostalih vlogah nastopajo skoro vsi člani našega dramskega ansambla. Rezijo ima inž. arh- Stupica. Premiera bo v sredo 1. aprila t.L OPERA Sobota. 28, marca: Netopir. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 29. marca: Ob 20 Kavalir z rožo. Izven- Šentjakobsko gledali&e Sobota 28: Na Trški gori. Krstna predstava Nedelja 29: Na Trški gori. Mariborsko gledališfe _ " • fi. (Dve mesti: (Pariz in jCotfdott Vojaštvo v Parizu — Strnjena Francija — Od Rue St. Dominique do Boulevarda St, Ger-main — živahna kupčija s plinskimi maskami — Angleško delo za mir — Iznajdljiva poročevalska služba — Nagrada za idejo uspešnega nabiranja vojakov Pariz molči, Pariz čaka. V njem vre, toda pod zemljo. Samo eno znamenje kaže, da se je nekaj zgodilo: mesto je polno vojaštva. Samo v enem oddelku podzemske železnice našteješ lahko deset do petnajst ;,poiulue«, kakor imenujejo Francozi vojake. Posebno drugopoltega vojaštva je mnogo. človek srečuje množice črncev, cele trope tujskih legionarjev. Tipična noša maroških polkov se pojavlja na Kapucinskem in Montparnaškem buljvaru. V kavarnah posedeva zvečer mnogo več častnikov kakor prej. Republika Francija pripravlja nove zakone. Tako hočejo n. pr. dovoliti rezervnim častnikom, da bodo smeli zopet neovirano nositi uniforme. V Grand-Palaisu se je že vršila prva javna prireditev rezervnih ofi- Zopet v Londonu HTitlerjev poslanik von Blbbentrop, ii posreduje med Berlinom in Londonom sa novo ureditev evropskega miru v duhu nemškega kancelarja Zanimive številke Kakšnih 95 odstotkov zemeljskega prebivalstva živ: severno od ravnika. Čeprav tehta mo<:iki povprečno samo 13 odstotkov več nego ženska, je njegovo srce povprečno 22 odstotkov težje od ženskega. Peščeni viharji v puščavi Gobi so lahko tako silni, da prenašajo peščena zrnca siko-zi vso Kitajsko in še na ladje, ki so 800 km oddaljene od obale. Kunčje kože so sirovina za 86 različnih vrst krzna. Sem spada pred vsem tudi »francoska soboljevina«. Ovčjih kož je 58 vrst, ena med njimi se imenuje »'slandsika lisica«. Koze dajejo 14 vrst krzna- najimenitnejše med njimi je »kitajski medved«. V Indiji uporabljajo danes 17 različnih vrst koledarja, ki so si za cele dneve narazen. Razlikujejo se pa tudi po letnicah. Dočim štejejo nekateri 1. 1936., datirajo drugi svoja pisma že z letnico 1937. Predlansko leto se je v VeHki Britaniji smrtno ponesrečilo 92 oseb, ki so padle s postelje. V Koreji so prijeli tolpo žeparjev, ki je šte'a 116 članov. Delovala je tudi v Mandžuriji. V tej državi je lansko leto uplenila denarja za 5 milijonov d:narjev. 17 leten dijak v Alton u v lllinoisu meri že 2 m in po! v višino in rase neprestano. V Veliki Britaniji pokadijo letno nič manj nego 65 milijard cigaret. To pomeni, da pokadi četvorica odraslih Britov vsak dan 30 cigaret. V Aildertonu na Angleškem je družina, ki ;zdeluje že 235 let šahovske figure. Vsako leto jih i,zde'a za okroglo 1000 iger. Za časa cesarja Kublaj-kana so imeli Mongoli tako velike vo«e, da jih je mo-railo vleči po 22 volov. Razdalja med ko'e-si teh ogromnih vozil, k; so imela pcdobo želv, je znašala 7 m. Pred tisoč leti so zakopali na otoku Skye sod masla. Ko so ga te dni odkrili, je bila njegova vsebina re sveža. Najmanjša ženska na svetu je Margaret Ann Robinsonova iz Long Beacha v Kaliforniji. Meri v višino le 44 om, šteje 18 let in tehta 19 funtov. Lansko leto je romalo v iMeko 33.898 vernikov, predlansko leto pa le 22.717. cirjev. Na dirkališču je defiliralo 600 častnikov na konjih. Vstopnice za to priredi-so bile popolnoma razprodane. Tako se je Hitlerju posrečilo ustvariti v Franciji enotno fronto, ki sega od ene skrajnosti do druge, t. j. od »front populaire« do »croix de feu. Generalni štab je te dni up in na-da Francije, to lahko opaziš pri vsakem koraku. V mirni, mali palači vojnega ministrstva v Rue St. Dominique te sprejme vratar z besedami: »Pojdite na Boulevard St. Germain 231«. Tam ima sedež generalni štab. In v vseh uradnih prostorih ulice sv. Dominika dobiš enake napotke. »Etat major — Boulevard St. Germain«. Francija je stopila čez prag vojnega ministrstva. Vojno ministrstvo — to je zadeva miru. Danes pa obvladuje položaj v Franciji St. Germain. Francija je tudi potlačena zaradi Angležev. Po zidovih že vidiš lepake, na katerih je upodobljen John Buli kot človek obilja, udobnosti, sebičnosti in hladnokrvnosti. V ustih drži pipo in vleče dim. Zraven stoje besede: »Meni je vseeno — Porenje ne leži na poti proti Indiji.« Takšen :e Pariz v letu 1936. človek bi rekel, da je to mesto, ki noče vojne, toda veruje vanjo. Zato se tudi širijo glasovi o koncentracijski vladi, ki bi segala od Paula — Boncourja do Tar-dieuja. Trgovine s plinskimi maskami usoevaio kakor še nikoli doslej. Takšne prodajalne imajo večji obisk kakor brivski saloni. Na Montmartru, Montparnassu. na Raspa^lu povsod same plinske maske. Pred štirinajstimi dnevi ni bilo o teh trgovinah duha ne sluha. Zrasle so čez noč — odkar se je Društvo narodov preselilo v svojo novo palačo zraven Arianskega parka v ženevi. London ie vse nekaj drugega. To je mesto, ki hoče nekaj negativnega zaradi pozitivnega konca. London noče vojne. V anglikanski katedrali v Livemoobi s<* ie svečenik uprl zahtevi molitve za ministre Baldwinove vlade. Vse mesto govori o tem. Angleški listi objavljajo govor novega Abrahama a Santa Clara, govor v katerem govornik javno izjavlja, da ne more moliti za nobeno vlado, ki bi rada imela vojno. Nekaj posebnega je tudi te dni v Londonu poročevalska služba. Nekateri listi imajo dnevno do dvajset izdaj. Tiskarniška podjetja napenjajo sile, da predložijo brav-cem najnovejše. Ko zapusti zadnja izdaja tiskarski stroj, je morda prispela nova in-teresantna vest. Kaj store gibčni uredniki ? S štampiljko udarijo to vest na prvo stran lista, po katerem segajo ljudje kakor nori. Na vogalu Picadilli Circusa in Regent Streeta se je etablirala novinska agentu ra. ki ti servira za penny najnovejše poročilo. V razpoko vržeš novec, iz odprtine pa ne prileti sandwich ali košček čokolade — ne, temveč najnovejše poročilo o položaju. Servira jo ga odjemalcem lepo zganjenega v lični zalepki. Ob istem času pa se dogajajo v angleški prestolnici še druge zanimive stvari. »Dai-ly Mail« nudi za najbolišo idejo novačenja za angleško vojsko 10.000 funtov nagrade. Ali ni to čudno? Angleški narod, discipliniran o temena do nog. noče služiti v vojski. Prijavne nisarne stojiio prazne. Pravijo. da je pridobivanje vojaštva v Angliji naiboli obupen posel. London ie snloh orecej neopredeljiv. Ko je nemška voiska vkorakp.la v Porenie. so vsi spraševali: -»Ali ie Hitler realist?« če pa s° og-lfsi Flenrtin k besedi in udriha na vse strani. Se slišijo pripombe, da je treba odeovoriti nanje »storm of indignation«. Nemški listi so objavili slike o Maginnto-vem obrambnem n»su ob Reni. Angleži so molčali. Ko pa so v kinematografih predvajali film o nemški z^sp^i rlemilitf rizirane-er». pasu. je občinstvo žvižgalo. Protestni flFi.eov^ so utihnili šele potem, ko se le nri-kazalo prazno platno. Geneva Press Tja zdravi, nazaj ranjeni Italijanski ranjenci iz abesinske vojne v Napoliju, kamor jih je pripeljala ladja »Heluan« Orožje proti podmornicam Podmorsko obleganje Anglije bo brezupna stvar Letalo in utrinek V veliko letalo, ki je letelo nad Severno Karo lino (USA), je treščil manjši meteor. Poškodoval je anteno brezžične postaje. Med potniki ni bilo nobene škode. Prvotno so mislili, da je letalo zadel kakšen strel z zemlje. Kakor smo na kratko poročali, je v an-glešlki spodnji zbornici poslanec Somerset de Chair podal senzacionalno izjavo, da razpolaga britska adimiraliteta s pripravo, ki bo v bodoče praprecila vsako podobno »obleganje« Velike Britanije po podmornicah, kakršno je bilo mogoče še v svetovni vojni. Vsaka nodmornica, ki bi se približala novemu orožju, bi se predala nevarnosti temeljitega uničenja. O tej Scmersetovovi izjavi so si belili glave vsi, ki jih zanimajo priprave za bodoče vojne. Slišati je bilo najlboli fa.n, tastične domneve. Sedaj je prišo iz krogov britskih pomorskih strokovnjakov po-i-qsr.:1o k tej stvari Angleži so zelo izpopolnili metode, po katerih se da s pomočjo brezžičnih valov ugotoviti natančni položaj kakšne podmornice. Te metode so uporabljali že prej. učinkovite pa so bile le za manjše daljave, dočim onemogočajo po novem vsako neopazno pribli- „Queen Mary" je zaplavala! žanje podmornice na dailjavo, ki je za izstrel torpeda praiktiono uporabna. Moderen torpedo se izstreli lahko na »ddalje-nost čez 9000 m. Na to daljavo pa je seveda že skoraj izključeno, da bi zadel svoj cilj- Z brezžičnimi iskalnimi aparaturami, ki so jih namestili na angleške vojne ladje, pa je mogoče ugotoviti točni položaj podmornice na še večjo daljavo. Ce pa danes točno vedo, kje fe kakšna podmornica, je ni več težko uničiti s topovskimi streli ali z let«i!sk:mi bombami. Doslej so imele podmornice še kakšno možnost, da se približajo ladji in jo uničijo, preden bi jih kdo opazil, odslej to ne bo več mogoče. Moderne vojna ladje bodo tako rekoč opremljene z nevidno mrežo na daHja-vo 10 in več kilometrov, ki bo reagirala na vsak sovražnikov poskus približanja. Podrobnosti o novih tekalnih aparaturah pa so seveda skrivnost britskih mornariških obVsti. V navzočnosti ogromnih množic je te dni nova kraljica morij, angleška potniška I ladja »Qneen 9faryc zapost&a ladjedelnico in splavala t morje j Beli lasje ne pomenjajo starosti V nekem pariškem listu si lahko pred kratkim bral. da so beli lasje pri lenskah zelo imenitni, da dobro učinkujejo ln da nimajo nobenega opravka s starostjo. Vprašenje je, koliko je žensk, ki bi verjele v to trditev pariškega lista. Tiste, ki trpijo zavoljo prezgodnje osivitve, so gotovo bolj prepričane o tem, da delajo siri lasje žensko starejšo, nego je morda ▼ resnici. Tudi praksa je bolj tega naznanja. kajti le prepogosti so primeri, da morajo ženske s sivimi lasmi prepustiti svoja mesta tovariScam, ki so videti mlajfe. V Londonu so nedavno ženske osnovale '-hib 30- in 40-letnfh. ki mu predseduje mfss Margaret Bondfieldora. v letih 1929. do 1931. mmistrica za delo v Macdonaldovi vladi. Ta klub si je zastavil nalogo, da bo pomasral ženskam določene starosti, ki »o v poklicnem življenju snosobne, eventualno v nove služl>e. kjer ne bodo tako glodali na barvo njih las. Kupuj domače blago! Prah se vrača v domačo zemljo I...: .....' JgMmLi V1.*. . . .'.'. . .'■ ■•'■■' '■ > V.A . Krsta s smrtnimi ostanki grškega državnika Venizelosa na 1 jonskem kolodvoru v Parizu, odkoder so jo odpeljali čez Brindisi na Grško Ni življenja na drugih premičnicah Zanimiva opazovanja — Kako fe prav za prav na Marsu ? Človeštvo se zanima danes mogoče bolj nego kdaj prej za možnost, da bi ostajalo življenje na drugih planetih — morda zato, ker goji vsakdo tiho upanje, da mu bo mogoče nekega dne uiti s te klavrne krogle, ki se imenuje Zemlja. Debate se vršijo posebno okrog znanstvenih izsledkov zadnjih dvanajst mesecev. Tako na podlagi kemije kakor na podlagi fizike izdelujejo raziskovalci s strogimi računi teorije, ki naj bi dokazale, da je pod nekimi pogoji tudi na sosednih nebesnih telesih mogoče življenje, ki je podobno našemu. V zadnjih tednih so poročali zanimiva opazovanja z ozemlja Mont Blanca. ki se tičejo Marsa. Ta opazovanja so pregledale tudi južnoafriške zvezdarne in so jih do neke mere potrdile. Južnoafričani pa so v svojih sklepih malo previdnejši od svojih francoskih kolegov. Ti so namreč opazili na Marsu neke svet- | lobne pojave in so sklepali, da bi utegnili biti signalni poskusi Marsovih prebivalcev Zemlji. Da, šli so celo tako daleč, da so ugibali, kako bi bilo mogoče odgovoriti na ta znamenja. Ameriški, angleški in južnoafriški astronomi pa so si edini, da po zadnjih izsledkih s pomočjo spektralne analize na Marsu ne more biti življenja, kakršno je na Zemlji — kvečjemu če izvzamemo neke vrste mahov in bakterij. Podobno je z drugimi planeti, posebno z velikimi, samo da so razmere na njih zavoljo velikanske oddaljenosti od sonca še neugodnejše. Samo to. da so se srečali neki posebno ugodni pogoji na naši Zemlji, je bilo vzrok, da se je moglo tu razviti življenje, kakršno je. Takšnih pogojev pa na naših sosedih ni. Življenje, kakršno je na Zemlji, je enkratno, vse naše špekulacije v zvezi z vesoljstvom so torej precej neutemeljene. Kazni za tokijski puč V najvišjih mestih japonske armade so ee izvršile v zvez; z uporom v februarju in kot njegova posledica velike stpremem-be. Devet generalov je bilo v zadnjem času začasno upokojenih, 29 drugih generalov in 2 polkovnika so bili kazensko premeščeni Med tem; generali je prvi krilni mika-dov pribočnik, poveljnik mikadove garde, poveljnik orožništva, poveljnik druge pehotne brigade mikadove garde ter poveljniki prve in druge pehotne ter tretje topniške brigade. Bivši vodja cesarske vojne akademije, ki je bil na zadnje načelnik namestnik generalnega štaba, je postal navaden član tega štaba, namestnik vojnega ministra Mikijo Furuze pa je bil degradiran za člana generalnega štaba zračn'h vojnih sil. Poplave tudi v Španiji Iz vseh španskih provinc poročajo o neprestanem deževju. Pri Sevilji je Gvadal-kvivir prestopil bregove in poplav;l obsežna ozemlja, mnogo poljedelskega ozemlja je preplavljenega v drugih provincah. Nad Portom so bili veliki nalivi, ki so povzročali poplavo v nižje ležečih mestnih delih, nad Giienco pa je divjal snežni vihar. Trda mu bo predla 1 Atelnci se vračajo k četniški vojni Kakor poroča neki ameriški dopisnik iz Addis Abebe, poizkuša neguš ta čas nov način vojevanja, po katerem se vojska razdeli v manjše čete po 500 do 1000 mož, ki bodo samostojno napadale italijanska skladišča in sprednje straže. prekinjale zveze med posameznimi italijanskimi edinkami, jih zvabljale v zasede in jih zadrževale z neprestanimi napadi od raznih strani. Ta način četniške vojne je Abesincem najbolj domač in so z njim v prvih mesecih vojne imel' tudi največ uspehov. Samo pritisku svojih starih vojskovodij, ki so mislili, da je mogoče z odprtimi bitkami premagati tehnično do popolnosti opremljeno italijansiko vojsko, se je bil negui.š vdal in je opustil stari način bojevanja. Sedaj bo svojo vojsko na severni fronti oprosti podrejenosti abesinskemu vrhovnemu poveljstvu, čete bodo neposredno podrejene njemu. Umorjeni tenorist V Bukarešti so našli mrtva popularnega tenorja tamkajšnje opere Demetra Galme-na in njegovo ženo. Sprva so menili, da gre za dvojni samomor, toda natančnejša preiskava je dognala, da je žena usmrtila svojega moža in nato še sebe. Galmen je že dve leti imel ljubavno razmerje z vdovo nekega policijskega uradnika, žena pa je šele sedaj zvedela za to. Ko je tenorjeva ljubavnica zvedela za zakonsko tragedijo, se je poskusila usmrtiti, a so jo utegnili še rešiti. ANEKDOTA Neki tovarnar zelenjadnih konserv, ki je hotel veljati tudi za pisatelja, pa je bil navaden diletant, je pošiljal Oskarju Wil-deu svoje rokopise, da bi mu jih ta ocenjeval in mu pomagal s svojo kritiko naprej. Počasi je postala stvar velikemu pisatelju zelo nadležna, pa je nekega dne sedel in mu napisal sledeče pismo: »Dragi gospod! Ni treba Vam pripovedovati, da je pri špargljih najboljša glava. O Vas kaj takšnega ne bi mogel trditi.« Pisatelj ni dobil potem nobenega rokopisa več. N a s i b u, poveljnik na južnem abe-rfnakem bojišču, proti kateremu pri- VSAK DAN ENA >Z vašim krepkim glasom bi lahko našli boljšo zaposlitev, kakor v tem tingel-tangluc. »Kje pa mislite, gospod?« > I kje, pri kakšni tvornici bi lahko tuli- fclHeos Tega«) OBVESTILO ? Tem potom obveščamo cenjeno občinstvo, da smo z današnjim dnem dali v prodajo naše znamenite svetovne PHILIPS ŽARNICE Zahtevajte pri naših trgovcih Naš renorne Največja svetloba — najmanjša poraba toka. pomeni kakovost! PHILIPS JUGOSL. TRG. A. D. Kulturni pregled Slovanska misel pred 100 leti 24. t. m. je predaval v češkem jeziku pred dokaj številnim občinstvom ljubljan- j ske Češke občine univ. doc. dr. Vaclav Burian o slovanski misli pred sto leti s posebnim ozirom na ilirizem. V enournih kakor vedno temeljitih in preglednih izvajanjih je predvsem orisal roman tridesetih let 19. stoletja za kulturo slovanskih narodov in posebej še za ustvaritev slovanske misli in slovanskega programa. Zlasti se je zaustavil pri Kollarjevi ideologiji, ki je v nasprotju s preporodnim prvakom Jugman-nom in njegovo rusofilsko slovansko idejo prvi priznal vsakemu slovanskemu narodu pravico do samostojnosti in je samo iskal osnov slovanske skupnosti. Čeprav romantik, je vendar izdelal čisto konkreten in še danes veljaven program slovanske vzajemnosti. Kollarjevo iz naroda izhajajoče, v slovanstvo rastoče in k vsečloveštvu stremeče slovansko mišljenje je imelo kot kol-larizem znaten vpliv. Nato je predavatelj prikazal osnove sočasnega poljskega pojmovanja o slovan-stvu. Le-to je izhajalo iz misticizma in katolicizma, poveličevalo predvsem lastni narod (česar pri Kollarju ne opažamo) in verovalo v moč revolucionarne akcije. Ob istem času se je pojavila slovanska misel tudi med Rusi, izprva v obliki, ki jo je izpovedoval že Hrvat Jura j Križanj v 1*7. stoletju, nato pa kot slovanofilska ideologija in naposled kot zaostreni rusizem, kije bii slovanski predhodnik današnjega rasizma: Zatem je predavatelj prešel k analizi ili-rizma; orisal je tedanje živahne stike med Cehoslovaki in južnimi Slovani, opozoril na kollarsko, t. j. humanitarno obliko ilirskega gibanja in na Kollarjev neposredni vpliv na Gaja v smeri pravopisne reforme. Poudaril je stališče, da so bili začetniki iliriz-ma, tega prvega jugoslovanskega gibanja, Hrvatje, ne Srbi in da je bila zmaga što-kavskega narečja kot pismenega jezika posl edek dvestoletnega pronicanja štokavšči-ne v območje čakavskega in hrvatsko-kaj-kavskega narečja, (v nemali meri pod vplivom migracije). Opisal je tudi vlogo Ša-fafika in Kollarjevo posredovanje pri gro-fu Kolovratu, da bi Metternich sprejel Gaja in da bi notranji minister dovolil izdajanje Gajevega lista: Skratka: v predavanju doe. dr. Buraiana je bilo mnogo zanimivih podatkov in pogledov. Uvaževanja vredna je njegova misel. da Slovenci tudi zaradi tega niso sprejeli štokavskega pismenega jezika, ki ga je uvajal ilirizem. ker niso bili skozi daljšo dobo tako izloženi prilivu štokavščine, kakor so bili kajkavski Hrvatje. Ta misel sicer pojasnuje samo majhen filološki presek še danes aktualnega problema Prešeren—Vraz, vendar je zanimiva. Prav kakor nedavno predavanje doe. dr. Buriana na proslavi prof. Murka o najstarejših češkoslov.-jugoslov. kulturnih stikih je tudi to predavanje prepričevalno dokazovalo, da sloni današnje delo za vzajemnost med Jugoslovani in Cehoslovaki na izredno obilni in pomembni tradiciji. V nobeni dobi pa ni bila ta vzajemnost tako živahna. kakor v tridesetih letih pr. stol. do 1. 1848. Dovolj vzroka, da prav sedaj, tudi pod pritiskom novih, svetovno-polit.ično še usodnejših vidikov v bodočnost, poglabljamo konkreten program, ki ga je nakazal pred sto leti Jan Kollar. — Snov, ki jo je ohravnaval dr. Burian v dveh predavanjih in ki jo ima pripravljeno o vmesni dobi (preporod) bi bilo treba obenem s pregledom vzajemnostnega dela v novejši dobi strniti v enotno, bibliografsko podprto knjigo. Upamo, da bo naš učeni raziskovalec pripravil to knjigo in da se za njo najde tudi založnik Kajti tak celoten vpogled in pregled bo šele nazorno pokazal in znanstveno trdno dokazal, da delo za vzajemnost med slovanskim severom in jugom ni samo amaterstvo posameznikov, marveč nadaljevanje stare tradicije. In ta tradicija se ni razvila samo na občutju krvne in jezikovne sorodnosti, marveč tudi na instin- ktivnem dojetju našega svetovnopolitičnega položaja, smisla naše zgodovine in potrebe odpora zoper vekoviti pritisk germanstva na tla, ki jih naseljujemo. Najnovejši pojavi kažejo, da so bili jalovi vsi upi na spremembo teh zgodovinskih odnosov: usodno trenje se nadaljuje z rafiniranimi kakor tudi z nasilnimi sredstvi, kakor jih niso poznali naši predniki. To, česar predavatelj sicer ni omenil, a je ležalo v ozadju slovanskega gibanja pred sto leti, je dalo literarno-zgodovinskemu predavanju dr. Buriana neko aktualnost. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji: številki, kri izide kot priloga pone» V Oln Pletilja Manufakturist agilen prodajalec, pošten, s UBletno prakso, star 28 let, s prima referencami, vešč slov. in nemškega jezika, želi premen i ti mesto. Ponudbe ne podružnic« Jutra Jesenice pod »Neporočen«. 700S-2 Inteligentna gospodična Nemka, želi mesta vzgojiteljice k otrokom, v boljši rodbini v Sloveniji. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M. M.« 6985-2 Kuharica srednjih let. sposobna v pripravi mesnih in močnatih jedi, želi nameščanje v restavracijo ali boljšo gostilno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 7034-2 K nji g č Beseda i Din. davek 3 Din. ta Hfro ali dalanle naslova 5 Dla Nalmanjgl tnesek 17 Din. Knjižnico dobro ohranjeno, prodam. Naslov v V9eh poslovalnicah Jutra. 7087-8 Mesarski pomočnik in prekajevnlec, priden, pošten, vojaščine prost, išče zaposlitve v mestu ali na deželi s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč prekajevalec«. 7005-2 B5ZZ33 loseda 1 Oln lavek 1 Din '■n Šifro al) dajanje .aslovt 5 Din Najmanlii -ne«** 17 Oln Mačohe svetlomodre, za saditev takoj, kupimo in plačamo. — Ceno in količino na ogl. odd. Jutra pod »Mačohe«. 6900-6 Beseda I Din. -lavek 3 Din. ca Šifro ali dajanje naslova 3 Oia Najmanjil tnesek '7 Oln Bukove eepanice su>he in zdrave, proda na vagone po Din 1050 iz postaje Št. Jan ž na Dol. graščina Boštanj p. Boštanj. 6099-U8 dobra moč, želi premeniti masto. Gre tudi na. deželo. Ponudbe pod »Dobra moč UOO« na ogl. odd. Jutra. 7057-2 Kolesa Kolesa pomiki jana in kromirana, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. — Stara kolesa iemljemo v račun. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36. 7058-11 (i. Ih. Rotnaan: Seseda 1 Din. davek S Din. ts llfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjil tnesek 17 Din Lanz lokomobilo na pregreto paro, 50 KS, s pregre-valeem, zgrajeno leta 1922., ki si jo lahko ogledate v obratu, nadalje dy-namo za istosmerni tok 16 KW, 11» voltov, proda takoj tvrdka: Herz & sin, tovma salame, Banatski Karlovac. 690M9 Seseda I Din. davek 3 Din. ca Hfro ali dajanje o a« lov; < Din Naj manjU cneset 17 Dla Denar na hranilne knjižice vseb denarnih zavodov, dobite takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis. pisarna Rudolf Zore Ljnbljana, Gledališka 17. Telefon 38-10. Priložite znamke! 0922-16 Din 200.000 posojila gotovine, potrebujem na milijonsko premoženje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neobremenjeno«. 702S-J6 Hranilne knjižice Mestne hranilnice Kranj, Din 10.000 in Celjske posojilnice d. d. Din 17.000, takoj prodam za gotovino. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod šifro »90%«. 7060-16 Hranilno knjižico Jugobanke kupimo in plačamo takoj v gotovini po najvišji ceni. Informacije laje bančna posl. pisarna Alojzij Planinšek. Ljubljana Beethovnova nI. 14ŠI., telefon 35-10. 7051-16 Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 104 In tako Se je nesrečno potovanje ka. pitana Kozostrelea nazadnje vendarle srečno končalo, kakor se spodobi vsaki lepi povesti. »Tega potovanja ne bom zlepa pozabil!« je vzdihnil kapitan. Vinko in Tinko sta pa o počitnicah lepo popisala vse skupne prigode, in njima dvema gre hvala, da »mo jih mogli priobčiti v »Jutru«. Konec Vse denarne zadeve terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) Vam kupi in proda izposluje in vnovSi vse hranilne knjižice takoj v gotovini izvede hranilne knjižice v polni vrednosti na vknjižbo in izposluje kredit na hra nilne knjižice. Vlagatelji in dolžniki glede poravnave Vaših dol gov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranil nih knjižicah se obrnite samo na tvrdko Alojzij Planinšek, trg. bančna posl.. Ljnbljana, Beethovnova al. 14/1, vrata 19. ki Vam jamči »a strogo solidno izvedbo — Znamko za odgovor. Tetefotf 35-10. 6930-16 Kupim hran. knjižice Kmeteke posojilnice v Ljubi ia™ do Din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100.000«. 7045-16 Seseda 1 Din. davek S Du> *> iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil tnese1 ti Dbt Velik travnik skoro 7.000 kv. m, zelo primaren za večje stavbišče, prav do tja sega vodovod in električna napeljava, zelo ugodno naprodaj na cesti v Rakovo jelšo, trnovsko predmestje. Vpraša se Cesta 29. oktobra 9/TT. 70il-čj0 Stavbne parcele za vilo »Stadion«, v neposredni bližini nove gimnazije, prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 7038-30 Industrijsko zemljišče v gorenjskem mestu, 1 ba 60 a, vodna moč, razne stavbe (hiša, neizvršena večja zgradba itd.) poceni naprodaj. Zelje sporočite na ogl. odd. Jutra pod »1930« v Svrho direktnega odgovora. 7026-20 Stanovanji1 odda Seseda I Din, davek 3 Din. i' Šifro ali dalanie nas), va 3 Din. Najmanjil tnesek 17 Dla Dvosob. stanovanje oddam za maj. A. Kune, Gosposka ul. 7. 7040-21 Sobo odda Seseda 1 Din. davek 3 Din ca iifro ali dajanje aaslovs 5 Dla Najmanjil tneseh 17 Oia Opremljeno sobo oddam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 7042-33 Opremljeno sobo s separiranim vhodom, v I. nadstropju, oddam takoj. — Idrijska ulica Jil (Stan in dom). 7014-28 Sončno sobo zračno, s separiranim vhodom, oddam. Napoleonov trg 6/HI. 7060-33 1—2 gospodični vzamem na stanovanje in hrano. Novi trg 5/1, levo. 6096-33 V najem Seseda 1 Din. davek 3 ca Šifro ali dajanja naslova Din Najmanjil tnesek 17 Din Lesno skladišče večje, oddam v najem, z veliko novo stavbo, pripravljeno za rezan les im zraven obstoječo pisarno. — Skladišče se nahaja na naj-prometnejšem kraju med meetom Brežice in kolodvorom ob cesti. Jože Oirn&ki, Brežice, Sv. Lenart. 7006-17 Posojilo Din 170.000, iščem za kratko dobo. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »170.000 Din«. 70U6-16 led mestom Iss deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Lokali Jeoeda i Din. lavek ) Din za llfro ali dajanje naslova Dla Najmanjil tnesek 17 Dl« Frizerski salon moški in dramski, zeJo poceni prodam, v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7064-119 Trgovski lokal s stanovanjem, event. skladiščem, Sv. Petra cesta, oddam v najem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 7047-19 Brivski frizerski salon v Ljubljani, na zeJo prometni točki, naprodaj pod ugodnimi pogoji, pismen« ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 mesec na poskuž-njo«. 7010-10 Dražbe Seseda l Din. davek Oln. ta llfro ali dajanje mslova ? Dla Najmanj« tnesek n Dla Dražba trgovske hiše Dne 4. IV. 1©36 ob 9. uri dopoldne se vrši pri sre-skem sodišču v Kranju, soba St. 7 dražba trgovske hiše v Zg. Kokri, ki leži ob cesti, s pašnikom in vrtom, v kateri hiši se je do sedaj izvrševala mala trgovina. Najmanjši ponu-dek znaša 35.000 Din ter M bilo možno kupnino v dogovoru z upniki plačati tud< s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. Pojasnila daje pisarna dr. Igo Silarja, odvetnika v Kranju. e852-3t? INSERIRAJ V „JUTRU" Razno TREfICHCO AT E ter vsa 0 B L A CIL A v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneje pri PRESKER Jli ^v. Petra c. 14 Telefon 38-83 Telefon 205? Suha drva. premog jC tcarbopakett W ^ dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva uL 91 Uspešen preobrat V PRANJU FINIH TKANIN Potem, ko je po vsem svetu dosegel odločilen uspeh, je dospel tudi k nam ki pomeni epoho, ker fe brez luga in mila. Trpežnost tkanin je mnogo večja.' Pranje je udobno, hitro in poceni! Da tudi v najtrši studenčnlci obilno peno! Samo enkrat preizkusite in uporabljali boste naito le TEXIL čudovito pralno sredstvo! Dobite ga v vsaki drogeriji, parfumeriji, trgovini z mešanim blagom, trgovini z barvsmi in trgwini z nogavicami. Originalni zavoj Din 4'5(l Planinski dom r. z. z o. z. v Tržiču vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 4. aprila 1936 v prostorih kavarne hotela Lončar ob 20. uri zvečer s sledečim dnevnim redom. 1. Otvoritev ter imenovanje zapisnikarja in 2 overovateljev zapisnika občnega zbora. 2. -Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo predsedstva. 4. Poročilo nadzorstva in revizorja. 5. Odobrenje računskega zaključka in bilance za 1. 1935. 6. Volitev upravnega odbora in nadzorstva. 7. Sprememba pravil po predlogu SPD Tržič. 8. Slučajnosti. Predlogi se morajo 5 dni pred občnim zborom predložiti pismeno načelstvu zadruge. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor z istim dnevnim redom istega dne, istotam ob 20.30 uri, ter sklepa brez ozira na število navzočih članov. Odbor - Planinski dom, r. z. z o. z. Trži«. Wk / Hn m 'Pf Vam prinaša najbogatejši program tudi najbolj oddaljene postaje brez motenj in prasketanja; DOLGOROČNA ODPLAČILA. PHILIPS RAD! NAJVEČJA RADIO INDUSTRIJA SVETA RADIO Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj aa kratkih, normalnih in dolgih valovih oajdete v ilustrirani tedenski reviji *a radio, gledališče, film »Nad val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljnbljana. Knaf-Ijeva ulica 5. ★ Izvleček iz programov Sobota, 28. marca Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delo-pust igra radio orkester. — 18-40: O me-dionizmu (prof. Jos. Šimenc). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.80: Nac. ura. — 19.50: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.15: Ron>ny jazz. — 21.15: Pozor! Uganite za nagrado konec »Čudne zgodbe profesorja Hudobivnika*. Zvočna igra, napisal g. Joža Vombergar, izvajajo člani rad. dram. družine. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Nedelja, 29. marca Ljubljana 8: Telovadba (vodi prof. Marjan Dobovšek)— 8.30: Cas, poročila, spored.— Postni govor (dr. Mihael Opeka).— 10: Pre-8.45: Pevski nastop zbora >Sava«.— 9-40: nos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda— 11: III. mladinski koncert Glasbene Matice v Ljubljani. 12.30: Cas, spored, obvestila.— 12.45: Ura lahke citraške glasbe (tercet Vesna).— 13-15: Plošče po željah. 16: Zvišajmo rodovitnost sadnega drevja (inž. Skubic).— 16.20: Pisano polje (Radio orkester).— 17: Pomlad na vrtu (g. A. Lap, ravnatelj mestnih nasadov).— 17.40: Radio orkester— 18.40: Razvoj slovenske drame XII. 19: Cas. poročila, spored.— 19.30: Nac. ura__20: Beethoven: Pomladanska sonata v f-duru (plošče).— 20.15: Prenos cerkvenega ljudskega koncerta iz cerkve sv. Petra v Lj.: Postne pesmi.— 21.30: Prenos iz Zagreba: Gospin plač. narodni običaj iz Hercegovine— 22: Cas, vreme, poročila, spored,— 22.15: Veseli zvoki (Radio orkester).— {Kdor egtašufe ta napredufe! _A_A_*V *X_ ./\_yv—a_/\ /\__/x__a ŠPEDICIJA TURK Ljubljana p r e v z OCARINJENJE vseh uvoznih m izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno Telefon lnternrban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) ema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon lnternrban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) X/ V—V" 0ce$ge Davorin Ssvgea, *- Maja m taraoreU »Jutra« Adolf Rihnflmg. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakaraarta Franc Jeaerfek. — Za tnaeratal del Je oObuki—i Sfehli ItMak* ~ M * fitabU&m