Pogodba zadruge v Kozarcu
Zadruga v Kozarcu t- Baranji se je do-^ovorila za koaperacijo s svojimi člaui. da bi organizirala pridelovauje na velikih površinah. V okviru zadruge so u-stanovili tudi proizvajalni odsek. Clani odseka so sklenili z zudrugo pogodbo za pridelova-nje raznih kultur. Naj Tiavedemo osnovne znaoiltiosti te pogodbe.
Zadruga sodeluje v pridelovaluem pr-o-cesu z vsetni stroji, ki so potrebui od setve do žetve. Razen tega zagotovi seme, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin. ClaDi odseka sodelujejo s svojo zemljo, delovno silo ter skrbijo tudi za hlevskj gnoj. Kaior je razvidno, sodelu-jejo zadruga in mdividualni proizvajalci pri pridelovauju kot enakopravni partneiji.
V času pomladanske setve je bilo s tako pagodbo zaieto približno 100 oralov zem-lje. Ker pa se je ta oblika kooperacije že doslej izsazala koi dobra. se člani zauruge zanimaio. da bi tudi prihodnjo jesen skle-ziili poclnbne pogodbe za setev oz-imin, po-sebno pšemce.
Dclitev dohodkov po deležn pri pridelovanju
Dohodek delijo takole: izračunajo na eni strani, koliko je viožila zadruga (sred-stva in delul, prav tako pa tudi stroške člaBov odseka (de!u, umeina guojila in zemljiška renta). Cisti dohodek delijo ta-kole: lOodstolko« gre v mvesticijski sklad odseka. ostanek pa razdeli zadruga s svo-jimi člani po deležih pri stroških in delu. To praktično pomeni, da bo zadružni od-sek dobil razen investicijskega sklada še tolikšen del vsega dohodka, "kolikor zna-šajo v odstotkih njegov« proizvodni stro-ški. Ce so na primer stroški odseka enaki stroškom njpgovih članov, tedaj razdelijo tudi čisti dohodek na pnl-ftvioo.
Zadruga se razen sredstev, ki jih dafe. zaveže. da bo s pomofjo s^rokovnjaka nadzirala obdelovanje kultur. Po pogodbi te član odseka do!/an. izvajati na zem-ljiJču vse tiste ukrepe. kj jih priporoči a|ronom. Dosedanja dela pri jarinah so bila opravljena v agrotehnicnem roku. Umetnih gn-ojil so potrošili toliko, kolikor so priporočili strokovnjaki. Važno pa je. da so uporabili tista gnojila, ki ustrezajo vrsti zemlje in posejani kultun. ^RazuiB-Ijivo je, da se s takim delom mora dobiti4 velik pridelek.
Druga prednost je v tem, da se tako krepijo zadružni skladi. Kakor smo že ugotovili, odštejejo 10 odstotkov čisteg-a nohodka za zadnižni investicijski sklad. Del ostsnka dohodka prav tako pripade zadrngi.
Potreben je popravek pogodbe
Končno pa iniajo od te oblike koopera-eije znatno korist tudi člani zadruge. Za-gotovljena jim ie renta 10 do 15 tisoč din na oral. Prav tako jim bo plačano vk»ženo delo. ki ga pbračunajo po približno 500 dia na dan. K temu je treba dodati še del či-stejja dohorika. ki ga dobijo v sorazrnerju s sodelnvanjem ,pri pridelovanju. Glede na to. da bodo — če bo do žetve tako ug-odno vreme — pridelki zelo veliki. laliko člani zadružneg-a odseka in zadrusa računajo na precej visoko vsoto od dela dohodka. Vse to kaže. da Kozarčani nikoli doslej niso imeli takesja dohodka s svoje zemlje. kakor j?a bodo imeli letos v ku-operaciji  z zadrugo.
Ugotavljajo pa. da bi kazalo prihodnje leto veudarle nekoliko sprememti pogod-be, ki so jih s.klenili leioinjo pomlad. la popravek naj bi bil naslednji: po sedaiiji pogoilbi računajo rento kot del stroškov zadružuikov. Tako višina rente povzroči, da je delež Slanov <xlseka pri čistem do-liodku večji. Z drugiiui besedarni pomeni to. da renta ne bo zoašala satno 10 do 15 ti*oč din na oral. temveč vee, pač po tem. kolikor bo znašal čisti dohcvdek. Tako se renta dejansko oplaja. To ni pravilno. Ce se že racima renta, bi ta morala biti fiks-na. ne glede na to. kakšen bo učinek pri-delovanja. V bodoče bi bilo torej potreb-no rento izločiti iz stroškov. tako da bi zadružnik sodeloval pri čistem dohodku samo po vloženem delu, vrfdnosti hlev-skega gn-oja in eventnalno še s kakšnimi stroški. če jih bo imel. Tako obračunava-nje med zadrugo in zadru/niki bi bilo pravilnejše.
Seveda so to šele začetki kooperacije v Kozareu. ki ima Iahko tudi svoje poman jk-Ijivosti. Praksa bo pokazala upravičenost takega sodeloran ja. 2e sedaj pa je mo-goče reči. da je kooperacija ugodna tako za zadrugo kakor za zadružnjike.
Na zapuščeni zemlji — mladinsko gospodarst\o
Na spodbudo mladeničev. ki so se vrnili iz armade, kakor tudi tisiih, ki so končali osemletno šolo. je inladina Ordanje, ene i/med najmanjših vasi Dašičkega okraja, skleniia,,da bo aktivno sodelovala pri na-porih za uapredek kmetijsiva. Mladinci Ordapje si pnzadevajo, da bi pokazali siarejšim. svojim rodileljem. da labko da njihova vas in njihova zemija več pridel-kov, č^ bodozemljo bolje obdelovali. Včla-niii so se v sekcijo mladih zadnižnikoT in začeli obdelovati 18 oralov zemlje splo-šnoljudike imovine, ki je bila vse dotlej zapuščena.
Vedoč. da je mogoče zemljo dobro obde-lovati samo s kmeiijskjmi stroji, so mla-clinci ^pomladi »klenili pogodbo s kme-tijsko zadrugo v Koški, kontrahirali so vnaprej svoj pridelek. nakupili kakofost-no seme koruze. sladkorne pese in neka-terib. drugib kultur ter vzeli kot pre-dujem zaaostno količino umeinih gnojsl. Njihovi posevki so že sedaj najb»ljši v vasi.
2e letos bo sekcija mladih zadrnžnikov v Ordanju uredila moČTirno zemljišče okrog va«> in bo s pomof jo zadruine zveze v  Xašicah  zasadila   tam  plemenito vrbo.