Leto X Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 llf (*a inozemstvo 110 lir), *a pol leta BO lir, za četrt Uta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industriio Številka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 28. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel 33-03. Rokopisov ne vračam«. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. ll.Mft. imSaskiSk V8JU torek iznciia ln Betek Uubliana. torek 26. septembra 1944 Preis - Cena L O'80 Zajetje gospodarstva za vojne namene »Službeni list« z dne 28. IX. je objavil naslednjo naredbo Vrhov-bega komisarja Rainerja: Interesi skupnega vojevanja terjajo, da se vse gospodarske sile •čvrsto usmerijo in zajamejo. Na podlagi danega mi pooblastila torej odrejam: Surovine. Cl. 1. Vse surovine in prvine morajo biti na razpolago vojnemu gospodarstvu. Njih uporaba, predelava in promet z njimi se urejajo za posamezne stroke s posebnimi odredbami. Proizvodnja. Čl. 2. Industrijska in rokodelska proizvajalna sredstva se smejo uporabljati samo za vojnovažne namene. Trgovina. Cl. 3. Dokler traja vojna, mora trgovina po najkrajši poti preskrbovati zgolj le obrate s surovinami in pomožnimi snovmi, kakor tudi Prebivalstvo s potrošnim blagom. Porazdeljevanje potrošnega blaga. Čl. 4. Pravično porazdeljevanje °brtnih proizvodov med delovno Prebivalstvo se izvaja za važne stroke po posebnih oskrbovalnih odredbah. Izvršilne odredbe. čl. 5. Za izvajanje fe naredbe Potrebne odredbe se lahko izdajajo po upravni poti. » Kazenske določbe. Čl. 6. a) Kdor surovine ali proizvode, namenjene življenjsko važnim potrebam prebivalstva ali ki 8e dajo uporabiti v vojnem gospodarstvu, pridržuje, odstrani ali Uniči in s tem ogroža vojno gospodarstvo, se kaznuje s smrtjo, v lažjih primerih pa z najmanj petletno ječo. Poleg tega se lahko izreče neomejena denarna kazen. b) Kršitve te naredbe in po čl. Č. izdanih izvršilnih odredb, zlasti Uporaba surovin in pomožnih snovi za namene, ki niso vojnovažnd, in zvijačno pridobivanje dodelitev z neresničnimi podatki, se kaznujejo z najmanj dveletno ječo in z Ueomejeno denarno kaznijo. c) Pri obsodbah po toč. a) iin b) lahko tudi izreče, da se obrat trajno ali začasno zapre, obrtna Pravica odvzame in surovine ter [Pomožne snovi kakor tudi polizdelki in izdelki brez odškodnine oplenijo. Napad Sprememba uredbe o skupnem davku na poslovni promet Prezident pokrajinske uprave div. gen. Rupnik je izdal nasled-ujo uredbo: Čl. 1. Tarifni številki skupnega davka 292 (car. tarif. štev. 212/4) Uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931 it. 16.100, Službeni list št. 137/26 z 1981, spremenjeni z uredbo z due 27. dec. 1939 štev. 86.210/HI, ^Užbeni list št. 83/17 iz 1940, se d°daje naslednja pripomba: »Stopnja domačega skupnega J*uyka na poslovni promet na na-r'jev in kalijev hidrat (kavstično *°do) za proizvajanje aluminijevemu oksida znaša 3%.« Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo dnem objave v Službenem listu ',efu pokrajinske uprave v Ljub-luni. Ljubljana dne 19. sept. 1944. Stara resnica, da dajejo mednarodne konference več pene ko pa gradilnega dela za blagostanje ljudi, se je pokazala tudi na zavezniški valutni konferenci v Bretton Woodsu. Eden najbolj čudnih milnih mehurčkov, ki ga je rodila ta konferenca, je bila ataka na Banko za mednarodno plačilno izravnavo v Baslu, na kratko imenovano BIZ. Napad je bil tako vehementen, da je osupnil veliko število delegatov, dokler niso poučeni spoznali ozadje vsega napada. Napad sam po sebi ni posebno važen, zato pa tem bolj jasno kaže, s kakšnimi sredstvi se na takih konferencah dela konstruktivna politika. Zato se tudi izplača podrobneje opisati ta napad. Banko je napadel v mednarodnih finančnih krogih le malo znani norveški delegat dr. Keilhau, ki je zahteval pospešeno likvidacijo BIZ. To pa zato, ker ima ta banka svoj sedež kot nalašč v nemškem mestu Baslu in da je že zato pod nemškim vplivom. Temu »argumentu« je dodal dr. Keilhau že davno ovrženi očitek, da je banka v začetku 1. 1939. protipravno omogočila Nemcem, da so dobili češkoslovaška zlata in devizna dobro-imetja. S prvim svojim razlogom se je dr. Keilhau samo' osmešil, ker Basel ni v Nemčiji, temveč v Švici A tudi z drugim svojim razlogom n.i iinel več sreče. Odgovorno vodstvo BIZ je bilo 1. 1939. v rokah holandskega prezidenta J. W. Be-yena, ki sta ga pri poslovanju podpirala francoski gen. direktor Au-brin in belgijski direktor van Zeeland. V upravnem svetu banke pa so bili med drugimi: Anglež sir Nicmeyer, Francozi de Vogui, Foumier in Galopin, nadalje zastopniki Švice, Belgije, Švedske in Nizozemske. Beyen je medtem poslal svetovalec britanskega Jur-gensovega koncerna ter je bil na konferenci v Bretton WoodsU kot delegat nizozemske begunske vlade. Beyen je zato tudi takoj protestiral proti očitkom dr. Keil-haua in na konferenci je nastala mučna situacija, iz katere so se rešili na običajen način, da so vso zadevo izročili posebni komisiji. Dr. Keilhau pa se je švicarskemu delegatu opravičil. O ozadju vsega napada pa se iz. časopisnih poročil o poteku konference ni moglo zvedeti nič natančnega. Vzrok je deloma v tem, ker so poznali delegati ustroj BIZ naj-brže tako malo kakor dr Keilhau sam. BIZ pa je bila že vseh 15 let od svoje ustanovitve ostro napadana od vplivnega londonskega borznega lista »Financial News«. Novi izdajatelj tega lista Paul Einzig je vodil kot zastopnik borznih špekulantov že leta dolgo oster boj proti guvernerju Angleške banke Montagu Normanu. Kakor vsi drugi predsedniki emisijskih bank je tudi Montagu Norman botroval pri ustanovitvi BIZ in se redno udeleževal njenih sej. Einzig je z napadi na BIZ, češ da ta na skrivaj podpira Hitlerja, hotel zadeti njemu neljubega guvernerja Angleške banke. Seveda so bile vse te trditve iz trte zvite in angleška vlada je po izbruhu vojne potrdila, da je bilo poslovanje BIZ absolutno nevtralno. Po 24 letih dela v Angleški banki je Montagu Norman odstopil, ostalo pa je še staro sovraštvo »Financial News« do BIZ in tudi še potem, ko je nasledil Holandca Beyena Amerikanec McKittrick. Med tem pa je našel Paul Einzig mogočnega zaveznika v osebi ameriškega zakladnega ministra Morgenthaua. Odkar si je ta vtepel v glavo, da mora izvesti ameriško finančno hegemonijo na svetu s svojim iz Washingtona dirigiranim sistemom (stabilizacijski! sklad in banka za obnovo), misli, da mu je BIZ ovira za njegove načrte. To se je pokazalo z zelo dvomljivim poklonom novemu, predsedniku BIZ v trgovinskem delu lista »New York Herald Tribune«. Še bolj pa so to dokazali ostrejši napadi nju-jorškega levičarskega tiska. Kajti Morgenthau je demokrat, McKittrick pa republikanec in zadeti so hoteli ne predsednika BIZ, temveč nasprotnika Roosevelta. Niso pa hoteli izvesti napad odkrito, temveč so se poslužili dr. Keil-haua, ki ga je izučil za časa njegove londonske emigracije Paul Einzig. Pri tem pa so hoteli zadeti tudi Holandca Beyena, ker velja ta za enega očetov med begunsko belgijsko in inozemsko vlado sklenjenega valutnega in carinskega dogovora, ki ni šel v koncept Morgenthauovega načrta dolarske hegemonije. Morda se bo kdo vprašal, kako je mogoče spraviti v sklad to politično intrigantsko igro proti BIZ z raznimi načrti o ureditvi povojnega gospodarstva. Na to vprašanje se mora najprej odgovoriti z ugotovitvijo, da se od ustanovitve- nih namenov BIZ ni skoraj nič uresničilo. BIZ naj bi pomagala pri izvrševanju reparacijskih plačil, olajševala naj bi nove medna-ronde finančne posle, pospeševala zdravo valutno politiko itd., od tega pa se ni nič uresničilo. Narodi Evrope zato niso od BIZ skoraj nič imeli. Vse poslovanje BIZ se je vseh 10 zadnjih let omejevalo na to, da je opravljala koristne bančno tehnične funkcije med in v korist pri njej udeleženih emisijskih bankah, zlasti narodnih bank manjših držav. Kompliciran j e mednarodnih denarnih in kreditnih odnošajev je rodilo potrebo po meddržavnem ranžirnem kolodvoru evropskih emisijskih bank. Povojna doba bo navzlic svetovni banki in navzlic banki za obnovo še v večji meri potrebovala takšen posredovalni zavod. Kaj drugega ko takšno poslovalnico pa tudi ne bosta pomenila od Morgenthaua tako zahtevana stabilizacijski sklad in svetovna banka, ki tudi za blagor ljudstev ne bosta nič storila. Zato je bilo skoraj logično, če se na valutni konferenci v Bretton Woodsu sploh niso upoštevale praktične in znanstvene proučitve ter izkušnje BIZ. Vsi napadi na BIZ se morejo lepega dne nehati z ustanovitvijo novega in podobnega zavoda ko BIZ, samo da novi zavod ne bo imel več zasovraženega imena. Resnično obnovitveno delo pa bo ostalo tako pozabljeno, ko dose-daj. (Po »Reichu«.) ^ Iz raiunskihzakliuikov socialnega zavarovanja Letno poročilo Zavoda za socialno zavarovanje (ZSZ) je izkazalo naslednji denarni promet vseh zavarovalnih panog pri vseh treh krajevnih organih: Bolniško zavarovanje ZSZ: 21 mi' lijonov 136.094.07, TBPD: 6 milijonov 528.891.40, Merkur: 119 ti-poč 424.53, skupaj 27,784)410.—. Nezgodno zavarovanje ZSZ: 7 milijonov 362.185.53, TBPD: 585* tisoč 367.28, Merkur: 8.982.33, skupaj 7,908.535.14. Starostno zavarovanje ZSZ; 7,892.841.24, TBPD: 156 tisoč 174y07, Merkur: 6.631.87, skupaj 8,055.647.18. Družinsko zavarovanje ZSZ: 21,300.991.03, TBPD: 7,087.008.52, Merkur: 145.686.47, skupaj 28,538.686.02. Skupaj ZSZ: 57,692.111.87, TBPD: 14,307.441.27, Merkur: 280.725.20, skupaj 72 milijonov 280.278.34. Skupni upravni stroški so bili razdeljeni takole: na bolniško zavaro- lir vanje 8,830.111.02 na nezgodno zavarovanje 902.306.36 na starostno zavarovanje 948.338.07 na družinsko zavarovanje 2,879.987.70 skupaj 7,560.743.15 Pri bolniškem zavarovanju so bili dohodki od predpisanih prispevkov pri ZSZ 10,92 milijona, pri TBPD 3,48 milijona, pri Merkurju 67.799, skupaj 14,479,521 lir, izdatki pa pri ZSZ 10,20 milijona, pri TBPD 3,04 milijona, pri Merkurju 51.625, skupaj 13,304.888 lir. Dohodki zavarovanja zoper nezgode so lani dosegli 3,814.358 (prejšnje leto 8,317-725) lir, na predpisane prispevke pa je prišlo od tega 3,692.370 lir. Iz naslova denarnih podjmr, dajatev in storitev je bilo lani izdanih 1,974.238 lir ali 51.75%, prejšnje leto pa 1,610.084 lir ali 48.53%. Račun bilance nezgodnega zavarovanja z dne 31. decembra 1943 izkazuje 5,738.722 lir denarnih naložb, od česar pa je razpoložljivih samo 1,648.114 lir. Dolžni prispevki za primer nezgode znašajo 9221590 lir. Likvidirana imovina Osrednjega urada za zavrovanje delavcev v Zagrebu izkazuje aktivni saldo 3,367.023.59 lir. Poslovni primanjkljaj iz leta 1942. v znesku lir 1,144.315.72 prenešen na leto 1943. dn primanjkljaj iz leta 1943. v znesku 1,416.336.82 lir predstavljata skupno zgubo v znesku 2,560.6521.54 lir. Če pri tem upoštevamo še matematične rezerve, ki so po obstoječih predpisih potrebne ža začasne vojne doklade in ugotovljene z 6,087.956 lir, se primanjkljaj ‘ nezgodne zavarovalne panoge zviša na 8,648.608.54 lir. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt je imelo lani 4,09 milijona lir dohodkov, poslovni primanjkljaj pa je znašal 1,118.315 lir. Letno poročilo navaja, da se znašale konec leta dejanske matematične rezerve za zakonite rente 18,094.166, za začasne vojne doklade 55,873.531 lir, skupaj pa 73,967.697 lir. Ker se upoštevajo matematične rezerve tudi za začasne vojne doklade, se poslovni primanjkljaj tega zavarovanja za 1. 1943. zviša od 1,118.315 na 56,991.846 lir, s primanjkljajem (1,987.643) do konca leta 1942. vred pa na 58,979.489 lir. Zavarovanje za družinske doklade je doseglo 1,752.757 lir poslovnega pribitka. Od skupnih likvidiranih družinskih doklad v znesku 9,400.535 lir je prišlo na ZSZ 6,739.379, na TBPD 2,159.769, na Merkur 44.074, na Glavno bratovsko skladnico pa 457.312 lir. Od upravnih stroškov 2,899.397 lir pa pride na ZSZ 2,608.314, na TBPD 283.486, na Merkurja 23.801, na Glavno bratovsko skladnico pa 33.793 lir. Dolg na prispevkih znaša 9 milijonov 153.578.61 lir. Zaostanek iteporavnanih prispevkov se je nasproti stanju konec leta 1942. zvišal za 1,157.502.84 lir. Od skupnega zaostanka pride na. posamezne panoge zavarovanja, odnosno na posamezne socialno - politične ustanove, kakor sledi: na bolniško zavarovanje 2 milijona 966.357.69 lir, na nezgodno zavarovanje 922.590.22 lir, na zavarovanje za onemoglost, starost in smrt 826.971.77 lir, na Borzo dela 579.820.71 lir, na Pokrajinsko delavsko zvezo 263.269.83 lir, na Inšpekcijo dela 42.937.71 lir, na Blagajno za izplačevanje družinskih doklad 3,551.630.68 lir., skupaj lir 9,153.578.61 ali 20.73% od celoletnega predpisa za vse zavarovalne panoge, ki znaša 44,143.495 lir. Nemški kmetijski stroji za Slovaško in Hrvatsko Slovaška dobiva neprestano Iz Nemčije nove kmetijske stroje. V letu 1944. je potrebovala Slovaška 1800 železnih plugov, 2600 bran, 1500 sejalnic, 500 kosilnih strojev, 800 drobilcev in 100 mlatilnic. Za prihodnje leto bo treba približno enako število strojev. Tudi Hrvatska je dobila v zadnjem času iz Nemčije večje število železnih plugov. V kratkem dobi še nadaljnjih 10.000 železnih plugov. Gre za pluge posebne vrste, ki so prilagojeni tudi za gorate kraje. Znatno število kmetijskih strojev je dobavila Nemčija v zadnjih letih tudi Grčiji. Švedska zunanja trgovina V prvi polovici letošnjega leta je bil švedski uvoz vreden 931.7 milijona kron, lani v isti dobi pa 883.4 milijona. Na trgovino z deželami celinske Evrope pride od vrednosti vsega uvoza 762.4 milijona ali 81.8%. Delež Nemčije pri švedskem uvozu je bil 50.2%. Ves švedski izvoz je bil letos v prvem polletju vreden 389.6 milijona kron in je prišlo od tega na kontinentalno Evropo 88.6%,, na samo Nemčijo pa 46.3%. Po daljšem presledku sta potem v Švedski zunanji trgovini kot partnerja na drugem in tretjem mestu Švica in Argentina. Proizvodnja kavčuka v Indokini Čeprav je zastoj pri izvozu, se kulture kavčuka v Indokini niso omejile. Lanska proizvodnja, ki je dosegla 74 tisoč 500 ton, je bila za kakih 8000 ton pod proizvodnjo 1. 1942., do tega nazadovanja pa je prišlo samo zaradi tega, ker vse plantaže niso imele dovolj delovnih moči. Male plantaže so bile pri tem najbolj prizadete. Velik del proizvodnje kavčuka gre v skladišča, da bo po vojni izvožen v Francijo. Te zaloge cenijo na 100.000 ton, pripravljenih pa je še okog 40.006 ton za'' izvoz v druge države. Na velikih plantažah se dela po večini v istem obsegu ko leta 1989., in od 11 velikih družb za kavčuk so 4 zvišale svoj obrtni kapital. .11 t Viktor Bogataj V petek popoldne je bil pogreb uglednega ljubljanskega trgovca in podpredsednika Društva trgovskih potnikov in zastopnikov gosp. Viktorja Bogataja. Veliko število stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev mu je izkazalo zadnjo <6ast, saj je bil Viktor Bogataj v Ljubljani, svojem rojstnem kraju in glavnem torišču vnetega in poštenega dela, čislan in priljubljen zaradi dobrosrčnosti in drugih lepih lastnosti, znan pa po svoji markantni pojavi. Cenjen in čislan pa je bil tudi izven ožje domovine povsod, kamor jie prišel po poklicu in poslu prej, ko je imel v Ljubljani dobro urejeno in slovečo tovarno za mlečne proizvode, in pozneje, ko ®e je udejstvoval v manufakturni stroki. Plemenit in pošten je zavračal vsako sebičnost in tako je bil zaverovan v svoje ideale, da je bil zaradi njih zmerom pripravljen prenašati tudi težave in škodo pri delu in v življenju. Se mlad, star komaj 47 let, je podlegel hudi, dolgi bolezni, s svojim značajem in delom pa si ja pridobil in zaslužil časten spomin. Razd olžitev madžarskega kmetijstva »Donauzeitung« navaja, da je bila leta 1913. kmetijska posest na območju poznejše trianonske Madžarske pri domačih denarnih zavodih zadolžena za 2.28 milijarde, ostalih dolgov na tej posesti pa je bilo za okrog 700 milijonov. Po svetovni vojni je bila ob razvrednotenju denarja ta zadolžitev odpravljena, začela pa se je spet po uvedbi nove valute ter jo dosegla konec leta 1932. svoj višek — 2.17 milijarde peng5. Madžarski gospodarski institut je navedel, da je prišlo od tega 1.78 milijarde na vknjižene dolgove. Zadolženih je bilo okrog 628.000 posestnikov, ki so imeli 5.8 milijona kat. oralov, kar je 49% vseh posestnikov in 36.2% od vseh kmetijskih zemljišč. V povprečju je prišel na vsak obremenjeni kat. oral bančni dolg v znesku 235 pengd, kar je skoraj tridesetkrat presegalo dohodek od orala. Največja je bila zadolžitev pri mali posesti, najmanjša pa pri I>osesti nad 1000 oralov. Pri zaščiti upnikov je prišlo pod državno nadzorstvo 77.352 posestev v skupnem obsegu 1,935.300 kat. oralov, ki so bila obremenjena z 950 milijoni pengo. Zaradi nagle zadolžitve je bilo breme obresti zelo težko ter je v letih 1930.-1933. doseglo že 20% vseh denarnih dohodkov. Toliko je bilo to breme, če ga preračunamo na vso kmetijsko posest, pri zadolženi posesti sami pa je breme obresti zajelo celo dve tretjini denarnih dohodkov. Lani pa se je breme obresti znižalo na 16% denarnih dohodkov in v prvi polovici leta so dolgovi kmetijske posesti znašali samo še okrog 900 milijonov pengO, kar je približno ena tretjina vseh kmetijskih dohodkov v letu 1933./34. Od leta 1932. so se kmetijski dolgovi na Madžarskem znižali za približno 60%. Denarništvo in zavarovalstvo Po i*ka*u Madžarske narodne banke z dne 7. »septembra se je obtok bankovcev povečal za 022.8 milijona na 6.57 milijarde pengo. Menični portfej ee je zvišal za 813 milijonov na 6.94 milijarde. Zlata podlaga ee je zmanj-Sala za 0.1 milijona pengo. Zn novega guvernerja Slovaške narodne banke je imenoval državni predsednik dr. Tiso Antona Mederlyja, ki je 'bil doeedaj gen. direktor Slovaške komunalne in hipotekarne banke. Švedska vlada je razpisala novo no-tranjie posojilo, ki se bo obrestovalo po 3.5% in amortiziralo v 50 letih. Vi&ioa posojila ni določena. Švicarski obtok bankovcev je dosegel ob kioncu avgusta 3.08 milijarde šv. fr. in e tem dosegel novo najvišjo stopnjo. V primeri z lani se je zvišal r.a 400 milijonov Sv. Jr. Novi španski novci po 1 pezeto pridejo 1. oktobra v promet. Novi uwci vsebujejo 80 delov bakra in 10 delov aluminija. To je zlitina, ki je za Španijo nekaj čisto novega. Državni dolg USA bo po izjavi demokratskega senatorja Russela dosegel v kratkem velikansko vsoto tri sto milijard dolarjev. Koneentraeiia strokovnega ti tka „Neues Wiener Tagblatt" navaja, da je bilo v Nemčiji pred vojno okrog 4.900 strokovnih glasnikov, kar je še enkrat toliko, ko časopisov za splošnost. V začetku 6. Restavracija Union, Ljubljana : IVO JONTES ! ■ Trgovina s ževljl Ljubljana, Mestni trg št. 14 j Ivan Pezdir | špecerija — delikatesa ~ Ljubljana - Gradišče vmarna vojnega leta je ostalo še okrog 1.500 strokovnih glasil, kajti vsaka industrijska in obrtna panoga ter vsaka gospodarska zbornica je imela po dva ali celo po tri glasnike. Svoja glasila so izdajale tudi še obrtne skupine, ki so praktično že prenehale delovati. Koliko tega strokovnega tiska bo zapadlo racionalizaciji, še ni mogoče reči, gotovo pa je, da bodo vse važne gospodarske organizacije ter industrijske in- obrtne skupine ohranile svoja glasila za informiranje svojega članstva ter za napredek svoje stroke. Mesarski obrtniki, ki so imeli doslej tri glasnike, obdržijo enega, svoja glasila pa bodo imeli tudi mizarji, čevljarji, mlinarji, tesarji, usnjarji in drugi obrtniki, ker je zlasti za male obrtnike strokovni tisk najbolj potreben. Najbolj bo koncentracija in redukcija prizadela gospodinjske vestnike in glasila. Vpisi: Ljubljanska knjigarna, lastnica SUvar Majda, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. Obratni predmet: trgovina na drobno s papirjem, pisarniškimi potrebščinami, grafičnimi ter artističnimi izdelki, dalje s knjigami ter založništvo. Lastnica: Slivar Majda, trgovka v Ljubljani. Spremembe in dodatki: žba od 1. avgusta. Družbenika sta: Bretl Helena, preje vdova Naglas, roj. Ulrich, posestnica in trgovka v Ljubljani in Naglas Viktor, industrialec v Ljubljani.11 Družbo zastopata oba družbenika samostojno. Iz zadružnega registra Hranilna posojilnica »Moj dom« v Ljubljani. Izbrišeta se člana uprav, sveta dr. Lajovic Ladislav, in Lindič Anton, vpišeta pa se člana upravnega odbora Levec Janez, šofer v Bizoviku in Marinčič Josip, voj. uradnik v Ljubljani. ‘Pri lesni zadrugi »Zlati vrh« pri Sv. Joštu nad Vrhniko se izbrišeta člana upravnega odbora Slovša Jože in Šubic Jakob, vpišeta pa ee člana upravnega odbora Žakelj Franc, posestnik liz Samotorce in Malovrh Pavel, posestnik v Št. Joštu. Pri Konsumni zadrugi ssa Ljubljano in okolico se izbriše član upravnega odbora Tručl Rupret, vpiše pa se član upravnega odbora Zor Josip, mizarski mojster v Ljubljani. Gospodarske vesti V neki nemški tvornici čevljev se je posrečilo s poenotenjem proizvodnje in znižanjem števila tipov zvišati proizvodnjo v tej meri, da se v enem izdelovalnem postopku namesto 3 izdela 15 parov čevljev. Zagrebško tiskarsko in laloinisko podjetje »Tipografija« je spremenilo svoje ime v »Tiskarski in založniški zavod Matice«, d. d., ker je sedaj Hr-v a tek a Matica udeležena pri sta vodu Hkrati se je delniška glavnica zvišala od G na 12 milijonov kun. V Protektoratu se je izdala cela vršita »Opeka« družba z o. z. v Ljub- j ukrepov, da se totalno izkoristijo vse 1------------j;., j- Riile za vojno. MeseSna davSna -vplačila ljani. Izbriše se poslovodja dr. inž. Ribarič Ivo, vpiše pa se poslovodja Škerbec Matija, župnik in dekan v Kranju, sedaj v Ljubljani. Hrvatska zenialjska banka d. d., podružnica Ljubljana. V piše se po-oblaščenka Svetec Vida, uradnica podružnice, ki podpisuje tvrdko podružnice kolektivno s še eno za podpis pooblaščeno osebo. I. I. Naglas, Ljubljana. Imetnik firme odslej: Javna trgovska dru- FRANC OGRINC LIVARNA LJUBLJANA Vil - JERNEJEVA ULICA ■ Elektroinstalacijska dela in popravila izvršuje eltIMlif no podjetji! Mihelčič Ivan Ljubljana, Borštnikov trg 1 . TELEFON 27-04 ====== Otroški vozički domaie izdelave „TRIBUNA" Lazar Ferdo Liubliana. Karlovška cetta 4 GROM Špedicija Ljubljana - Cesta 800 let Ljubljane it. 14-1. NASLOV BRZ* JAVKAM: »C RO Mi - T1LBP0N INTMUlttAN *TBV. 14-14 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. Vse potrebne informacije brezplačno ■■■■■■■■■■■■■■■a F. EIFLER tovarna za pliš in baržun f»n sc spremenila v Četrtletna. Za trgovinske obrate ee sestavljajo seaiami po njih vojni važnosti. Vaj trgovinski obrati, ki ne bodo na teh seznamih, prenehajo poslovati. Trgovinske io strogo strokovne šole se zaprejo. Na Madžarskem se manj sklepa življenjskih zavarovanj ko v drugih evropskih deželah. Na splošno odpadeta v Evropi od narodnega dohodka na življenjska zavarovanja 2 odstotka, na Madžarskem pa samo 0.34 odstotka. Sedaj 'bodo poskusili zlasti na deieli dviigniitj smisel za življenjsko aavaro vanje. Uvedlii pa bodo tudij ea nekatere poldiice obvezno življenjsko zavawpva nje. Ljudska polnilna peresa bo aaiela izdelovati prva Švedska tovarna M polnilna peresa. Cena teh peres bo ta ko nizka, da si bo mogel vsak nabaviti polnilno pero. Na Švedskem se je pred vojno prodalo po 50.000 avtomobilov na leto, i zadnjih letih pa je padel pi-omet na 2000 avtomobilov, švedska avtomobil ska industrija računa po vojni i velikimi naročili Japonski parlament je odobril dodatni vojni proračun v višini 25 milijard-jen, da znaša celotni vojni prora' čun 63 milijard ijen, h katerim je tre®8 priftteti 6e 13 milijard jen d* rednegf proračuna. Za kritje vojnega proračuna bodo prispevale osvobojene južne dežele nad 18 milijard jen »Pomoč za Francijo, Belgijo in Nizozemsko morajo te dežele same plačati,! je izjavilo po vesti ,Daily Tele-grapha1 vodstvo UNNRA. Samo presežki živil bi se oddali po zniianil cenah, kakor se velikodušno dostavlja Anglija se je pogajala z Argentini radi dobave argentinskega mesa. Ni željo Washingtona pa so se moral* sedaj ta pogajanja zavleči, kersoUS^ v nasprotju z Argentino in bodo mo rale najbrže proglasiti nad Argentini celo blokado. Odvisnost Anglije , Za tiskarno »Merkur« d. d.: Ot«ar Mihalek. — A1U — vsa t Ljubljani.