Kamniški
Št. 8
40. leto
Kamnik, 25. aprila 2001
Različni pogledi na nadaljnjo delitev kamniške občine
PREUDARNO RAZMISLITI NAPREJ!
Kot smo na kratko že poročali, je Zupan Tone Smolnikar 5. aprila sklical posvet o prednostih in slabostih majhnih občin oziroma 0 smotrnosti nadaljnje delitve sedanje občine Kamnik na več manjših. Preti dvema letoma se je cxl kamniške občine odcepila in osamosvojila le občina Komenda. Pobude za ustanovitev °bcin tudi na območju Tuhinjske
doline, doline Kamniške Bistrice in Črne ter Šmarce pa pred nekaj leti na referendumu niso dobile zadostne podpore. Sedaj so pobude za nadaljnjo delitev občine Kamnik ponovno oživele. Eden najbolj aktivnih zagovornikov ustanavljanja novih občin na našem območju je Tone Štele iz Kamnika, ki je bil tudi pobudnik omenjenega posveta. Poleg pred-
Iz roda v rod duh išče pot...
Ob dnevu upora slovenskega naroda, ob 60. obletnici ustanovitve OF
h'najbolj'zgodnjih mladostnih dni se vmojih spominih prepletajo, prelivajo in zlivajo praznična obdaja, valovanja aprilsko-majskih zclcnin in rdečine prazničnih cvetov.
Kes imamo Slovenci posebno srečo, da nam je celo narava podarila za praznike, ki SO najtesneje povezani z obstojem, z rastjo našega naroda, najlepše dneve leta
27. april 1941, dan Upora slovenskega naroda, dan, ko so se pred šestdesetimi leti najnaprednejši in najpogumnejši duhovi našega naroda odločili organizirali Osvobodilno fronto proti tedaj najmočnejši nacistični armadi v Evropi, kije do napada na našo tedanjo državo v začetku aprila 1941 s svojimi podporniki vojaško obvladovala že večji del Evrope. In ta vojaški stroj je Slovenijo nemudoma razdelil med Iti okupatorje, ki so načrtovali in tudi storili vse, da bi slovenski narod izginil.
Odločitev za vojaški odpor V tako nemogočih razmerah je v malem naročiti vzbudila neverjetno moč. Odzval se je klicu domovine iii ji njeno osvoboditev žrtvoval vse, tudi najdragocenejše - življenja, kot mi/ je narekovala vest in odgovornost pred zgodovino.'
Kilo bi lahko bolj iz srca in globokega vedenja izrazil občutja predstavnikov OsvobodilneJronte, zbranih na zboru odposlancev slovenskega naroda v Km evju, sredi vojne vihre- v začetku oktobra P) i.) kol eden od vodij Ol'. lidvard Kardelj:
»Vsa zgodovina nas je tepla, razbijala, trgala kos za kosom naše zemlje od nas/ga ljudstva iu ljudstvo od mullčne zemlje, žigosala nas je pred vsem svetom kol narod sužnjev, hlapcev najbolj zavržene reakcije, kol narod, ki se ni znal boriti za svojo lastno svobodo, kot narod, ki je vedno zamujal poslednji vlak v svobodo In napredek. Najboljši sinovi in hčere slovenskega naroda od Prešana. Levstika in Cankarjado današnjih dni so prenašali to sramoto In to ponižanje Z grenkobo in odporom v srcih, /oda niso mogli spremeniti take usode si ojega naroda.
Kom m, je v teh letih prišel čas, ko je slovenski narod za vselej zaključil to žalostno poglavje SVOJeZgodovine, V oboroženem boju poslednjih dveh lei je pred vsem svetom manifestiral to novo po-glavje v svoji zgodovini, dokazal je da je prenehal bilihlapec raznih litjih gospod da /<■ postal zaveden bojevnik v zboru svobodo ljubnih sil človeštva 'v borbi proti zalivanju, tiraniji, zlu in mra-ta napredek človeštva, za resnično ljudsko demokracijo. In Prav to dejstvo je obenem jamstvo, da bo končno slovenski narod lahko mesnici! vse svoje narodne /travice in si odprl pot svobodnega razvoja v bodočnost. Če smo bili doslej drobiž za urejanje medsebojnih računov imperialističnih velikanov, smo sedaj postali nosilci napredne ideje v tem delu Evrope...*
ljudstvo, i brano voli je v štirih letih nečloveško napornih partizanskih bojeVprikazalo vso veličino slovenskega uporništva. Prav 'ako odinceu »NE* v osamosvojitveni vojnizjugoarmadoje logič no nadaljevanje slovenskega boja za samostojnost, za uresničevanje sik, o državi ki bo svojemu ljudstvu najboljša malt, kjer bodo svobodomiselnost pokončnost, solidarnost med ljudmiprevladujo-"' vrline kijih bodo pripravljeni hranili tudi naši bodoči rodom.
Ker bodo ponosni ha tako domovino. Ker svoboda le v laki domovini pomeni nekaj velikega. TATJANA ROT-DJAUL
sednil.ov 22 krajevnih skupnosti so se ga udeležili tudi vodje svetniških skupin v občinskem svetu in predsedniki političnih strank.
Za predstavitev postopka za ustanovitev novih občin in za predstavitev položaja sedanjih, zlasti manjših občin, pa sta poskrhela svetovalec vlade Andrej Cokart in Milan Železnih namestnik direktorja vladne službe za lokalno samoupravo.
Župan Tone Smolnikar je že v Uvodu dejal, da ne bo komentiral zamisli o delitvi sedanje občine Kamnik, ker gre za politično vprašanje. Povedal pa je, da bi po sedanjih zamislih, ki jih je moč razbrali iz različnih razprav, občino Kamnik predstavljalo le slaro mestno jedro.
Po besedah Andreja Čokarta se vsaka štiri leta odprejo vprašanja nadaljnje členitve občin. Zaradi občinskih volitev v prihodnjem letu morajo bili pobude za ustanovitev novih občin posredovane državnemu zboru do I. julija letos. Potem, ko bodo pristojna telesa DZ strokovno pregledala poslane pobude, se bodo do 30. septembra o pobudah izrekli občinski sveti. Državni zbor pa bo razpisal referendum o novih občinah predvidoma 13. januarja leta 2002.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Kamniški občan ho ponovno med vami v sredo, 16. maja. Članke oddajte najpozneje do srede, 9. maja; zahvale, oglase in obvestila pa do ponedeljka, 14. maja.
Arboretum Volčji Potok se v teh dneh razcveta v livopisana polja tulipanov, hiacint in drugega pomladnega cvetja. Zaradi zgodnje vegetacije je izredno bujno drevje in grmičevje, poleg magnolij cvetijo celo zgodnji rododendroni in azeleje, ki bodo razsveseljevali obiskovalce letošnje desete spomladanske razstave cvetja od 27. aprila do 6. maja. Razstavo bodo popestrili s holandsko vasjo s pisanimi hišicami, v katerih se bodo predstavili holandski mojstri, s slikarskimi razstavami, konjeniškimi prireditvami razstavo slovenskih vrtnarjev, cvetličarjev, vrtnarskim sejmom ter s skupno predstavitvijo turistične in kulturne ponudbe občin Kamnik, Domžale, Trzin in Lukovica. ^ ^ MFJAČ
ZS
OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAM!
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRA VNE ENOTE KAMNIK
KAMNIČANI!
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA.
VLJUDNO VABLJENI
NA PRVOMAJSKO SREČANJE PRI PLANINSKEM DOMU V KAMNIŠKI BISTRICI.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
Predstavitev programa posodobitve bivše Stolove toplarne
Nezaupljivi krajani in občinska energetska študija...
V začetku aprila sta predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije Martina Šumenjak in direktor Tisa d. o. o. Milan Sercer povabila
krajane Duplice, da bi jim skupaj predstavila program posodobitve nekdanje kotlarne Stola, ki ž.e nekaj let ne obratuje.
Predstavniki podjetja lisa so v povabilu zapisali, da bodo pojasnili dosedanje delovanje toplarne, probleme onesnaževanja okolja, ki je pogojeno Z zastarelo
tehnologijo in program posodobitve, s katerim boda odpravili omenjene probleme. Poudarili so tudi, da Zveza društev :a biomaso podpira program posodobitve toplarne z vidika zaščite okolju ter utrjevanja lokalnega in narodnega gospodarstva. Dupliška
toplarna pa naj bi bila prvi so dobni pilotni projekt sočasne proizvodnje toplote in elektrike v Sloveniji.
Petega aprila popoldne te /> mi dvorišču tovarne Stol zbralo kakih petdeset krajanov, ki so si najprej of>oledali staro kotlarno, ki kljub zastarelosti in znižanemu dimniku še vedno deluje. Krajane je najbolj zanimalo,- s čim dejansko kurijo stari kotel.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Krajani Duplice pred poslopjem nove kotlarne v Stolu (na desni Martina Šumenjak in Milan Šercer, sklicatelja krajanov)...
PNEUMATIC CENTER
•BT 01 83 08 350
dun!op@sitar-pneumatic.si
www.sitar-pneumatic.si
^eV\nična trgov7„a
Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprite) telefon: 01/839 47 97
• BELA TEHNIKA,
• AUDIO VIDEO TEHNIKA,
• MALI GOSPODINJSKI APARATI,
• RAČUNALNIŠTVO,
• TELEKOMUNIKACIJE ... |f
• svetovanje • do 3 leta garancije '<* do 20 km brezplačna dostava *
C0*
avtoprtljažniki
na Perovem, ob kamniški obvoznici '
I
VELIKA IZBIRA In SERVIS KOLES
T37J
niških hlač 3S erg Ali star, Nike
2 25. aprila 2001
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Ob L maju
Prvi maj je praznik delovnih ljudi. Ob spominih na ta dan se z nostalgičnimi občutki zavemo, da se družbene razmere neprestano spreminjajo.
Pred drugo svetovno vojno, praznik ni bil uradno priznan. I iste. ki so se ob 1. maju družili, organizirali skupne pohode, prepevali domoljubne pesmi in kritizirali takratno družbeno ureditev, so proglašali za nekakšne upornike. Vladajoča elita strank ni želela, da bi se delavci in drugi preprosti ljudje združevali, ker je to pomenilo zahtevo po večjih pravicah zatiranih. Orožništ-vo je delovalo po navodilih takratnega režima... Shode delavcev so razganjali in posameznike zapirali. Člane društva Sokolov in drugih naprednih društev, zlasti kulturnih, n.pr. pevskega društva Solidarnost iz Kamnika, so nadzorovali še posebno intenzivno, da so se zbirali kar v Kamniški Bistrici. Leta 1935so bile močne stavke kovinarjev, tekstilcev in gradbenih delavcev.
Tudi med drugo svetovno vojno so mnogi domoljubi skrbeli, da 1. maj ni potonil v pozabo. Ze v letu 1942 so na Starem gradu nad Kamnikom partizani Kamniške čete zakurili kres in izobesili slovensko zastavo. Tako je bilo tudi drugod po Sloveniji. V Ljubljani so jo aktivisti OF izobesili na zvonikfrančiškanske cerkve, čeprav je bilo vse naokrog polno italijanske vojske in policije. Leta 1943 so za 1. maj zagoreli mnogi kresovi po hribih in vrhovih gora.
Takoj po končani vojni so bili poklicani vsi državljani, da se pridružijo obnovi požganih hiš, porušenih tovarn in razdrtih cest. Vsi vemo o izčrpavajočem, težkem delu na vseh področjih. Delale so tudi ženske, otroci in invalidi. Za vsa ta dela ni bili) plačila. Ker je domovina dokaj hitro vstajala iz ruševin, je bili > samo to plačilo in zadoščenje vsem. Poglabljalo se je tovarištvo in druženje. Vsak 1. maj je bil resnično delavski praznik. I izakonila ga je vlada, spoštovali smo ga vsi in bili smo ponosni na delovne zmage. Vsa prva leta po vojni pa je bilo prisotno tudi grenko spoznanje, da mnogi člani družbe niso dočakali svobode.
Zdaj se je življenje zelo spremenilo. Z osamosvojitvijo smo veliko pridobili. Živimo bolje, saj se zavedamo, da smo po dolgotrajnem prizadevanju postali sami svoji gospodarji. Vznemirja pa nas skrb, če bo tudi v prihodnosti ostalo tako.
V tem času smo tudi marsikaj zgubili. Na primer velike vrednote, ki so bile pridobljene z odpovedovanjem za osebne dobrine. Vedno bolj nam [mmanjkuje žlahtne širine src, ki vidijo in čutijo z vsemi ljudmi okoli sebe. Mnogim manjka lista čudovita lastnost, ki obvladuje človeka tako, da mu je mar kako živijo njegovi najbližji sorodniki, prijatelji in končno vsa družba. Preveč je primerov, ki dokazujejo, da usiha poštenost, da pri pridobivanju dobrin mnogi uporabljajo metode, ki koristijo samo njim na modo drugih. Manjka druženja in odkritih prijateljskih pogovorov med ljudmi različnih nazorov.
Ker je večina nosili državljanov prizadevna, delovna in poštena, mislim, da bi bilo prav, če bi ohranjali praznik 1. maja s spoštovanjem in proslavami na domoljubni, kulturni ravni. Ne pozabimo kako je bilo v preteklosti in ne pozabimo tistih, ki so bili pred nami ali z nami v borbah za domovino. Naj nas ta naj-lepši pomladni mesec vodi k novemu ustvarjanju in vedno večjim uspehom!
ELKA PODBEVŠEK
Iskrene čestitke ob dnevu upora slovenskega naroda proti okupatorjem - 27. aprilu ter sončen in vesel 1. maj, mednarodni praznik dela
vam želi
Združena lista socialnih demokratov Kamnik in Komenda
Predstavitev programa posodobitve bivše Stolove toplarne
Nezaupljivi krajani in občinska energetska študija...
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Koliko časa še?
V gozdovih Kamniške Bis!lice poteka scCnja dreves po gozdnih naCrtih. Toda denar od prodanega lesa še vedno pobira država, ne pa njegov pra-
1'osekan in pripravljen les za odvoz v bližini Brsnikov. Koliko časa bo še država prejemala denar namesto pravih lastnikov?
vi lastnik - Meščanska korporacija Kamnik.
Postopek vraćanju odvzetega premoženmja se vleče že vse od zakona o denacionalizaciji leta 1992. ko so bili vloženi prvi zahtevki za vraćilo nacionaliziranega premoženja. Vmes je prišelč se »lex diabolis« - zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki pa je zastavljen tako, da bi bilo ponovno vzpostavljenih čim manj starih skupnosti oziroma čim manj njim vrnjenega premoženja. Vendar člani ponovno vzpostavljene Meščanske korporacije niso dovolili, da bi jim to odvzelo pogum. Vztrajno so zbirali vse dokumente, ki so jih od njih zahtevali razni organi in niso nasedli na razne trike. Dvakrat je že bila izdana delna odločba o vrnit-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi z.ato ni hil nič kaj razveseljiv njihov pogled na kupe lesnih odpadkov, med njimi tudi mletih železniških pragov, lepljenih plošč in podobnega, o kakšni pravi biomasi pa ni bilo govora. Tudi zaradi lega so z. nezaupanjem spremljali pojasnila, da bodo železniške pragove kmalu odpeljali drugam, a ne v peč.
Kol je kasneje v prostoru KS Duplica, kjer so se po ogledu zbrali krajani, povedal Franc Orešnik, je bilo s strani glavnega republiškega inšpektorja družbi Tisa naloženo, da mora naročiti meritve emisije iz. dimnika, česar pa doslej šc niso naredili. Krajane zelo vznemirjajo strupeni dimni plini in saje. je še poudaril.
Predstavnica /D za biomaso Rumenjakov a je poudarjala, da se bo pri kurjenju z biomaso iz dimnika kadila samo vodna para in dejala, da tudi plin okolju ni prijazen in še zmanjkalo ga bo. Krajani, ogorčeni nad sedanjimi razmerami v dupliškctn ozračju, so menili, da v takem stanju stara kotlarna brez dovoljenja ne hi smela obratovati
in da tudi inšpekcijam ne zaupajo več. Prav tako je bilo slišali mnenja, da Duplica ne potrebuje nobene toplarne, ker smo se r, občinsko energetsko študijo v občini Kamnik odločili za plinifikacijo. Kakšen smisel ima tak objekt v okolju, kjer je velik del naselij ž.e napajan z. zemeljskim plinom, so-se spraševali.
Direktor Tise Milan Šercer pa je dejal, da imajo s sedanjim kotlom mesečno en milijon SIT izgube, tudi z.ato bodo z. določeno dopolnitvijo v septembru pognali nov kotel, ki je v Stolu obratoval le kratek čas. Kotel bo imel kontrolo kisika in urejeno doziranje goriva. To, kur se sedaj kadi iz. dimnika, pa je osmo-jeno Žaganje, ker ni urejeno polno izgorevanje. ZatO bodo stari kotel zaprli in dimnik podrli.
Oglasil se je tudi predsednik /.členih Kamnika, Daniel Kova-čič, ki je poudaril, da občina ne sme prekategorizirati tega zemljišča v drugo območje, kjer bi se lahko razvijale okolju škodljive dijavnosti. Nit tako spremembo namembnosti zemljišča nekdanjega Stola ne bomo pristali, pa če gremo do Bruslja, je bilo slišali med udeleženci.
V vroči razpravi so bili izraženi tudi pomisleki nekdanjih odgovornih delavcev in kurjačev v Stolu, češ, da tudi novi kotel ni primeren za kurjenje z. lesno maso, pač pa samo s kurilnim oljem. In da St bo sežiganje na Duplici izplačalo družbi le, če bo primerno plačano, nikakor pa ne samo s prodajo energije.
Slišati je bilo tudi o mnogih otrocih z. bronhitisom, o tež.avab astmatikov, ki spijo z. z.glavniki na obrazu, ljudje so kazali sajaste krpe, grozili z zaporo
okrog tovarniških prostorov, z z.aprtjem ceste, če se položaj v kratkem ne bo izboljšal. Pričakujejo pa tudi več pomoči župana in ustreznih občinskih služb.
Na koncu so na predlog Franca Orešnika, predsednika sveta KS Duplica, sklenili, da čimprej skličejo zbor občanov, na katerem se bodo odločili o konkretnih ukrepih za ureditev legu vprašanja. /Minevali so, da sc lega zbora občanov udeleži tudi-Župan.
FRANC SVETELJ
in na vroči razpravi v prostoru KS Duplica.
JAVNA RAZGRNITEV NAČRTOV ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
Gozdni prostor in gozdovi v občinah Kamnik in Komenda so razdeljeni na tri gozdnogospodarske enote: Kamnik, Kamniška Bistrica in Tuhinj - Motnik. Vsaka gozdnogospodarska enota mora imeti tudi gozdnogospodarski načrt. Gozdnogospodarski načrti so osnova za strokovno in smotrno gospodarjenje z ogromnim in neprecenljivim naravnim kapitalom - gozdom in gozdnim prostorom.
Načrt je sestavljen iz več med seboj povezanih sklopov. Omenili bi le tiste, za katere menimo, da najbolj pojasnjujejo bistvo gozdnogospodarskih načrtov:
- stanje gozdov gospodarske enote,
- podrobna (detaljna) analiza vseh dogodkov v gozdu in gozdnem prostoru v preteklem desetletju,
- načrtovana količina najvišjega možnega poseka in obseg potrebnih gojitvenih ter varstvenih del.
Zavod za Gozdove Slovenije vsakih deset let obnavlja oz. izdeluje načrte gozdnogospodarskih enot. Prvi zapis načrta imenujemo osnutek načrta, ki ga obravnava ter sprejme oziroma
določi Svet območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Osnutek načrta je takrat pripravljen za predstavitev drugim uporabnikom prostora, lastnikom gozda in širši javnosti. Javno predstavitev imenujemo javna razgrnitev načrta gozdnogospodarske enote.
Javne razgrnitve načrtov za gospodarjenje z gozdovi so novost, ki jo je prinesel Zakon o gozdovih iz leta 1993. Z njimi slovenski gozdarji svoje delo predstavijo očem javnosti na nov način. Javne razgrnitve so obvezne za vse načrte z obdobjem veljanosti od leta 1995 naprej.
Obveščamo vas, da poteka javna razgrnitev osnutka splošnega dela gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto TUHINJ - MOTNIK (1998 -2007) ob delovnih dnevih od 17.4. 2001 do vključno 9. 5., 2001, v rednem delovnem času od 7. do 1 5. ure na sedežu Krajevne enote Kamnik, Tunjiška 21.
V času javne razgrnitve bo izvedena tudi javna obravnava in sicer na sedežu Krajevne enote Kamnik, Tunjiška 21, v sredo, 9. maja, ob 10. uri.
Gopzdarji Zavoda za gozdove Slovenije z zadovoljstvom sodelujemo z lastniki gozdov, ki imajo pozitiven odnos do svojega gozda, ki se zavedajo nujnosti načrtovanja njegovega razvoja in kažejo zanimanje za sodelovanje. Zato vabimo lastnike gozdov, pa tudi druge, ki
se čutijo povezane z gozdom, da se udeležijo javnih razgrnitev in predstavitev gozdnogospodarskih načrtov.
ZGS, KE Kamnik, Svetovalec II za gojenje in načrtovanje IZTOK POPOVIČ, univ. dipl. inž. gozd.
Obveščamo občane občine Kamnik, da je proračun občine Kamnik za leto 2001 na vpogled v avli Občine Kamnik - II. nadstropje.
Proračun je objavljen tudi na spletni strani občine Kamnik - www.kamnik.si.
OBČINA KAMNIK
vi. sicer samo 9% nacionaliziranih gozdnih površin, vendar se je država vedno pritožila in tako preprečila vračanje. Sedaj je njena tožba na sodišču že več kot dve leti.
Med viške sprenevedanja in šikaniranja pa prav gotovo spada odločba sodišča, v kateri se
bej, kot da zakon o agrarnih skupnostih ne velja, kot da ne velja svobodno izražena volja o izvolitvi vodstva in kol da ne velja od sodišča priznani statut.
Zaradi predolgo!rajnih postopkov in Očitnega šikaniranja. Ml.I. že razmišlja o sprožitvi postopka pred evropskim so-
SKUPŠČINA MEŠČANSKE KORPORACIJE BO V MAJU
Letošnja redna skupščina agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik, ki bi sicer morala bili le marca, bo predvidoma šele v maju. Gospodarski odbor, ki bo sklical to skupščino, upa. da bo takrat lahko že poročal o napredku pri vračanju nacionaliziranega premoženja, saj je ravno tO upanje eden od glavnih razlogov za pozen sklic skupščine.
Tudi letos tradicionalno prvomajsko srečanje
v Kamniški Bistrici
Tudi letos bo tradicionalno prvomajsko sretan je v Kamniški Bistrici, kjer se te Več kot sedem desetletij srci ujejo Kamni-i ani in okotk dni ob delavskem prazniku. < Organizacijo srci ti n ja je tokrat prevzela (ihčina Kamnik skupaj S krajevno skuj/ nosijo Kamniška Bistrica, srečanje bo za razliko od prejšnjih let potekalo pri planinskem domu l'l > Ljubljana Malica in ne prek Bistrit, eprijurju.
i. maja dopoldan bo ob 11. uriprogram naznanila kamniš ka mestna godba. Slavnostni govornik ob delavskem prazniku I>a bo Miloš Pavlica, predsednik Delavske zvezepriZLSD, Zde larsko pesmijo bodo sodelovali tudi jh'vi i kamniške Solidarnosti, ki bodo tokrat jtraz imrali 78-letniCOsvojih />rvomajskih na StOpOV V dolini Kamniške Bistrice.
Skrb za prehrano in pijačo je prevzelo osebje //lavinskega doma Ljubljana Malica, za prijetno razpoloženje pa bodo poskrbele i 'esele Štajerke.
Lepo vreme bo pravgOtOVO na tO tradicionalno srečanje pod
Kamniškimi planinami pritegnilo veliko obiskovali evod blizu
in dalei.
Kamniška mestna godba bo s svojimi budnh ami na praznično jutro začela svojo pot pO ob< in i ieob peti uri z ju I nt j na (davnem trgu. S svojimi korat, nU ami bo nato prebujala krajane Duplice, Smari e, Komende, kjer bo okrog 6.20, Most. Kri za, Tmijii (okrog 7 ure). Nevelj, Molnika (8.15), /gornjega Tu hiuja. Smartna (okrog '). ure) in GodU d, kjer Jih bo ob desetih jm Rttševcu čakal golaž.
F. S.
v odškodninskih tožbah za premoženje, ki ga ne bi bilo možno vrniti v naravi, oporeka pravico zastopanja v Meščanski korporaciji združenih upravičencev s pomočjo odvetnika, ki ima pooblastilo legalno in legitimno izvoljenega gospodarskega odbora, torej vodilnega organa skupnosti, za zastopanje interesov. Zahtevana so bila osebna pooblastila odvetniku od vsakega upravičenca pose-
disčem v Strasbourgu oziroma v Bruslju. Drugo leto bo minilo ž.e deset let od začetka postopka vračanja. V tem času so mnogi že dobili nazaj odvzeto premoženje, med njimi tudi tujci, neslovenski lastniki. Toda Meščanski korporaciji Kamnik, ki jo sestavljajo samo Slovenci, pa država noče in noče dati tistega, kar je njihovo. Koliko časa Se?
R. POLLAK
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, (l.o.o.. Kamnik.
Odgovorna urednica Sala MejaČ, unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik liani i Viclic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi /akoiia 0 l)l)V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi l().2(X) izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tiiyiax: X.<-91-311) 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. S014O-601-281496. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR d.d. Ljubljana
Različni pogledi na nadaljnjo delitev kamniške občine
PREUDARNO RAZMISLITI NAPREJ!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med pobudniki so lahko poslanci, vlada, državni svet, občinski sveti, sveti K S, 5000 prebivalcev ali zbori občanov. Kol je dejal Čokart, je v pobudi, ki mora upoštevati zakonske pogoje (med njimi je tudi pogoj, da mora občina šteti najmanj 5000 prebivalcev) treba posebej obrazložiti, kaj bo s preostankom občine. Občina se namreč ne more razdeliti samo na nekaj dobro stoječih delov.
Milan Železnik je poudaril, da se bo tudi ob sedanji delitvi občin spreminjal zakon o financiranju občin. Po njegovem mnenju so z, vidika financiranja prednosti manjših občin le navidezne, saj se bo enaka vsota sredstev razdelila med večje število občin. Od lega bo večji del denarja porabljen za plače občinskih uslužbencev. Za dobro delo mora ob-
Tone Štele je poudaril, da je kamniška občina s svojo površino 300 km' in 26.000 prebivalci skoraj največja v Sloveniji. Dejal je, da je leta 1999 sprejel zakon o financiranju občin bolj pravičen, ker ureja primerno porabo. Manjše občine bodo morale dobiti več denarja, ker bo Evropa to zahtevala. Sedanja občina Kamnik dobi za naložbe le 20% sredstev od države, manjše občine pa dobijo znatno večji delež. Zato smo bili, po njegovem mnenju, v enem mandatu prikrajšani najmanj za dve do tri šole. Občina Komenda ima sedaj več denarja za investicije kol prej. Med prednosti manjših občin je Stelc uvrstil večji vpliv prebivalcev na urejanje problemov, manjši vpliv posameznikov, lobijev in politike, večjo učinkovitost občinske uprave, različne interese mesta
Udeleženci posveta o dobrih in slabih straneh malih občin.
činska uprava imeti strokovnjake. Če je sedaj občina Kamnik s svojimi 26,000 prebivalci dobila od države določena sredstva, se bo ta vsota nato porazdelila na vcč novih občin. Glavni problem majhnih občin so preskromna sredstva za investicije, za razvoj. Zato bi kazalo vzpostaviti neke oblike medobčinskega sodelovanja. Ze sedaj imamo 95 občin, ki nimajo predpisanih 5000 prebivalcev in kar slabo tretjino denarja porabijo za občinsko upravo V eni izmed občin gre za občinsko upravo kar 58% primerne porabe. Zato taka občina lah-k° izvaja le tiste naloge, ki jih je doslej opravljala krajevna skupnost. Res pa je, da je manjša občina bolj pregledna. Poleg tega Pri delitvi premoženja med nove občine nastajajo precejšni problemi. Vsega se namreč ne da dc-'iti- Zato je v pripravi poseben zakon o medobčinskem sodelovanju.
je
in podeželja in podobno. Med slabimi stranmi pa je naštel več-skupno število občinskih uradnikov, težje reševanje velikih projektov itd. Treba si je nalili čistega vina, je še dodal.
Janez. Trebušak, predsednik sveta KS Motnik, je bil mnenja, da Tuhinjske doline ni mogoče primerjati s Komendo. Tuhinjska dolina ima na razdalji 25 kilometrov 3600 prebivalcev. Cehi bili v občinski upravi samo trije zaposleni, ne bodo zmogli veliko narediti, drugače pa bo šel ves denar za plače.
Kot je dejal tajnik občine lukovica, se pri njih srečujejo s težavo, ker imajo poleg župana še osem lokalnih županov v krajevnih skupnostih, ki so pravni subjekti. Sedaj v občini zaposlujejo sedem ljudi, poleg tega pa še osem v režijskem obratu.
dal ših
in
je tudi, da je zaradi manj-zmogljivosli tudi cena vode pobiranja odpadkov precej
Občina Kamnik ho tudi letos skupaj z Mestno godbo Kamnik pripravila tradicionalno prvomajsko budnico
ČASOV NIC A BUDNICE MESTNE GODBE KAMNIK - /. MAJ
ob 4 JO. KAMNIK - (davni tre
<>!> 4.45 - KAMNIK - Zaprice
oh 5.00. KAMNIK - Terovo - SKG
oh S. 15 - DUPLtCA - Mercator
ob 5 JO - VOLČJI POTOK - pri spomeniku v Rudniku
ob 5.45 - ŠMA K( A - gasilski dom
oh (,.00 - KOMENDA - hipodrom
oh <>. 15 - MOSTE - pri šoli
Ob 6.M) - KRI/. - gasilski dom
oh 6.45 - KAMNIK - Novi trg
oh 7.00 - TUNJK 'E - gasilski dom
ob 7JO ■ ŠMARTNO ■ park pri cerkvi
oh HM - MOTNIK - pri l-legarju
oh S. 10- SPITA IJČ - gasilski dom
oh H..I0 - /(,. TUHINJ - pri Mež.narju
oh H.45 ■ SREDNJA VAS - gasilski dom
Ob 9.00 - SELA - gasilski dom
oh <). is - NEVI.JE - markel
oh 9.30 - MEKINJE - markel
oh •>.4U - STRANJE - gasilski dom
oh 9.50 - GOD1Č - RtlŠOVT (golaž) or.,T„,r,
oh 11.00 - nastop na prireditvi v KAMNIŠKI BIS IRK 1
' OltCINA KAMNIK
višja. Med prednostmi je omenil redno plačevanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča vseh občanov in večji vpliv občanov na urejanje prostora. Pri 630 milijonih letošnjega proračuna jim zelo prav pride denar od spremembe namembnosti zemljišč pri gradnji avtoceste in prispevek od izkoriščanja kamnoloma.
Tone Žibert, predsednik sveta KS Volčji Potok, je menil, da ves svet govori o globalizaciji, v tej majln i kotlini pa ravnamo prav nasprotno, vsak zaselek bi bil rad občina. Vsaka sredina naj sama presodi, ali ima pogoje za občino. Treba se je pogovarjati z argumenti, sicer Volčjega Potoka ne bo zraven. Po mnenju Toneta Hočevarja, podžupana, njega navajanje dobrih strani novih občin ni prepričalo. Navzlic pomislekom pa si bo prizadeval, da bo občinski svet na podlagi referenduma oblikoval svoje stališče. Povedal je (udi, da je v Tuhinjski dolini referendum pred leti že propadel in da ljudje tudi sedaj niso spremenili svojega mnenja.
Ko' pravi podžupan Demilrij Perčič, smo pred štirimi leti podprli usmeritev za štiri občine, vendar so uspeli le v Komendi. Po njegovem spremenjeni zakon o Financiranju občin ne bo spodbujal k nastajanju novih občin. Občinski svet pa bo podprl vse utemeljene predloge za členitev občine.
Po mnenju Dušana Jesenika, vodje svetniške skupine SLS+SKD, bo treba upoštevali voljo ljudi in zakonske pogoje. Vprašanje pa je, kuj bo po delitvi s predvideno mestno občino, zato se je treba najprej sporazumeti, kakšna bo bodoča občina Kamnik. C'e se bomo delili na več občin, tO storimo sedaj, potem pa prenehajmo s temi razpravami.
Hrane liremšak, predsednik sveta KS Podgorje, ni bil preveč naklonjen delitvi občine. Dejal je, da predsedniki KS delajo brezplačno, v občinah pa tega ne bo. Treba je misliti dolgoročno, kar počne vsak dober gospodar, ne pa letati od cveta do cveta (pri čemer je imel v mislih to, koliko država kakšno leto odpre svoj moSnjiček).
Po mnenju Vrhovnika iz Tunjic bo krajane prepričala o pomenu novih občin le kvaliteta in boljši pogoji življenja. Prav bi bilo, da bi meščani odločali o svojih problemih, podež.elani pa o svojih.
Štefan Plahuta, predsednik KS Nevlje, je brez dlake na jeziku povedal, da se v tej akciji za nove občine del kamniškega mestnega lobija želi znebiti Kamniške Bistrice in Tuhinjske doline kol revnejšega zaledja mesta. Poudaril je, da je usmeritev za ustanavljanje malih občin samo priporočilo, ne pa zahteva sveta Evrope.
Tatjana Rot-Djalil, predsednica ZLSD Kamnik, je poudarila, da premalo upoštevamo, da bo država z novim zakonom o financiranju občin gotovo poskušala preprečiti nadaljnjo drobitev občin. V Evropski uniji ni poudarek na nadaljnji delitvi, pač pa predvsem na zagotavljanju večje gospodarske avtonomije občin. Mi gledamo samo, kaj nam bo država dala in kako bomo ta denar porabili. V nasprotju s predstavnikom Tunjic se je tudi zavzela za večjo povezanost mesta in podeželja.
Kol je dejal Ivan Sekavčnik, predsednik svela KS Šmarca, načelno soglaša s pobudami, vendar naj 0 tem odločijo ljudje sami. Če bo občina znala prisluhniti potrebam krajanov in pravično razdeliti sredstva, poleni ni nobene potrebe po novi delitvi. Poudaril pa je, da je sedanji vpliv nekaterih krajev zelo majhen, posebej pri sprejemanju sprememb prostorskega plana.
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
B. S. sprašuje, kaj bo občina storila za zmanjšanje vandalizma v kamniškem mestnem jedru.
Ni potrebno biti posebej pozoren, da bi lahko iz vsakodnevnega prebiranja časopisov, gledanja televizijskih oddaj ali pa kar .v pogledom okrog sebe ugotovile, da je trend negativnih družbenih pojavov v porastu. Tudi vandali-zetu, ki se v času nizkih temperatur zmanjša, se z otoplitvijo običajno pojavi v nekoliko intenzivnejši obliki. Največ težav je opaziti zlasti v parku ob stari knjižnici, v okolici Plečnikove Železniške postaje ter v okolici ali kar na samem platoju tnalo-grajskega hriba. Mnogo prijav je ž.e bilo podanih zaradi namernega poškodovanja premo lenja, onesnaževanja okolice in motenja nočnega miru z. neprimernim vedenjem.
Na občini smo poskusili ž.e z različnimi ukrepi, pa z rezultati nismo bili zadovoljni. Se naj bolj se je obnesla fizična prisotnost policista ali redarja -varnostnika. Zato srno se odločili, da bomo podpisali pogodbo s pooblaščeno in usposobljeno organizacijo o fizičnem i •arovuitjii najbolj problematičnih me: 'nih javnih površin. Tako bodo oboroženi in usposob-
ljeni varnostniki opravili več obhodov dnevno, ki se bodo priče H v poznih popoldanskih in končali v zgodnjih jutranjih urah. Z rednimi obhodi bomo varovali celotno pobočje Malega gradu, še zlasti zgornji plato, mcilograj-ski stolp in romansko kapelo, park pred staro knjižnico, železniško postajo in »galerije« nad železniško progo, ki so prav tako pogosto priča nedovoljenim uživanjem alkohola in verjetno šc česa.
Z, občasnimi in povsem nepredvidenimi obhodi v starem mestnem jedru in tistih krajev v občini, kjer se najpogosteje zbirajo posamezniki iz naše in dni gib občin, vnašajo nemir v okolico, potencialno ogrožajo varnost občanov in dajejo slab zgled mladini, borno postopoma zmanjševali negativne posledice takih druženj na najmanjšo možno mero. *
Na več mest bomo vgradili tudi kamere z različnimi zornimi koti (tudi takimi, ki lahko natančno posnamejo ljudi na večje razdalje), ki bodo snemale bodisi v določenih časovnih obdobjih ali pa kar štiriindvajset ur dnevno. Določene objekte borno varovali tudi s križno vezanimi senzorji (ki se med seboj dopolnjujejo In varujejo). C as reakcije varnostnikov bo izredno kratek,
lako, da nepridipravi ne bodo zlahka ušli kazni.
Se vedno pa je najboljše samozaščitno obnašanje obča nov in pravočasna prijava ne dovoljenih in neprimernih dejanj, ki ogrožajo premoženje ali motijo javni red iti mir. Hkrati pa prosim vse občane, ki so včasih, tudi iz upraviče nih razlogov, polni jeze in sovraštva, da ne reagirajo kol voda in ogenj ampak le poskušajo rešiti probleme na pravi način. Pomagali bomo, če le bodo zato vsaj minimalni pogoji. Pa tudi samo pogovor včasih zaleže. Vsem Kumniča-rtoni in drugim obiskovalcem želim, da bi kar najbolje izko risti/i vse naravne danosti, ki jih v Kamniku ni malo in da bi bilo negativnih učinkov druženja v naši občini čim manj. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Miran jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva
O turističnih načrtih v naši občini
Konec leta 1999 je občinski svet rta podlagi zakona o pospeševanju turizma sprejel odlok o
ustanovitvi javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. 31. januarja letos pa je občinski svet dal soglasje k imenovanju Mirana Jereba za direktorja zavoda.
Z namenom, da nekoliko bolje spoznamo in predstavimo bralcem organiziranost agencije in njene nacrte na področju pospeševanja turizma in podjetništva, smo se pred dnevi pogovarjali z dolgoletnim kamniškim turističnim delavcem, nekdanjim predsednikom kamniškega turističnega društva in aktivnim soorganizalorjcm dnevov narodnih noš Miranom Jerebom, ki je pred mesecem dni prevzel vodenje agencije.
Agencijti je bila ustanovljena na podlagi zakona o pospeševanju turizma. Zakon govori, da se mora turizem obravnavati ne samo v ozki lokalni skupnosti, pač pa na širšem območju. V ta namen je bila ustanovljena tudi nacionalna turistična organizacija, ki je v svoje okrilje zajela naslednja turistična območja: obmorski del, gore in jezera, zdravilišča, mesta in podeželje. V preteklosti je bil Kamnik zajet v skupini gore in jezera ter mesta. Taka razvrstitev pomeni tudi skupen nastop na tujh trgih. Kamnik ima vse naravne pogoje za turistični razvoj, razen prenočitvenih zmogljivosti. Teh je na Veliki planini kar precej, vendar so neizkoriščene.
Tako je agencija organizirana v dveh organizacijskih enotah in sicer kol lokalna turistična organizacija in kamniška razvojna koalicija, ki naj bi skrbela za razvoj podjetništva.
Člani LTO so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom. Članstvo pa je obvezno. Člani so lahko tudi turistična in druga društva.
Člani KRK-a pa so poleg občine tudi območna obrtna zbornica, upravna enota, kmetijsko po-pcševalna služba, zainteresirani samostojni podjetniki in obrtniki ter mala in srednja podjetja. Celotna organiziranost je šele na začetku.
Poleg sveta zavoda, ki se je doslej sestal osemkrat, sta obli-
kovana tudi programska sveta organizacijskih enot, ki sta strokovna organa agencije. V sklop agencije sodita ludi turistično
informativni center in poslovno informacijski center.
Moram povedati, da je problem agencije, ker se ustanavlja povsem na novo. TIC in PIC sta bila doslej del občinske uprave, sedaj pa nastaja agencija kot samostojni zavod. Poskrbeti moramo za vse - od arhiva do štampiljk, ureditve najemnih pogodb za prostor in podobno.
Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva.
Na svetu zavoda sem predstavil svoj program, ki ga je svet tudi sprejel.
Kakšen je ta program?
Razdelil sem ga na dva sklopa: na turizem in na podjetništvo. Na turističnem področju je pomembno, da je občina vse turistične prireditve prenesla na agencijo (to so Srednjeveški dnevi. Dnevi narodnih noš in pa božično-novoletne prireditve). Poleg že omenjenih dveh področij, s katerima smo vključeni v slovensko turistično ponudbo, bomo poskušali vključili tudi zdraviliško področje (terme Snovik) in pa verjetno tudi podeželje.
Kakšen je pogled agencije na področje kmečkega turizma?
Mislim, da se je kmečki tu-
rizem že začel prebujati v Tuhinjski dolini, na kar bo vplivala dejavnost Term v Snoviku. Domačini se že pripravljajo za aktiviranje dodatnih kapacitet na tem območju. Torej bodo Terme pomenile neko dodatno injekcijo za razvoj turizma na podeželju.
V Tuhinjski dolini so bili z izgradnjo infrastrukture v zadnjih letih dani osnovni pogoji tudi za razvoj podeželskega turizma. Za to bo tudi moj cilj, da bi v občini in tudi širše morali zagoto-viti več vlaganj v po-| speševanje turističnih kmetij. Po mojem mnenju med ljudmi še vedno vlada določeno nezaupanje do teh vlaganj, da bi v njih videli svojo perspektivo.
Vemo, da so za vsak razvoj potrebna določena Sredstva. S kakšnimi sredstvi bo razpolagala agencija?
Po odloku je agencija javni zavod. Zato mora sredstva za njegovo delovanje zagotoviti ustanovitelj, to je Občina Kamnik. Za programe pa bo treba zagotoviti dodatna sredstva. Sedaj sodelujemo v akciji Entente florale, kjer so zagotovljena določena namenska sredstva. Za prireditve pa se bomo morali počasi preusmerjati na tržni način financiranja. Deni ino, največja kamniška turistična prireditev Dnevi narodnih noš se že vseskozi financirajo na ta način, občina zagotavlja le minimalna sredstva. Vse ostale prireditve pa se financirajo iz proračunskih virov. Zato si bomo morali prizadevati, da bi se tudi v tem pogledu čimprej realiziral zakon o pospeševanju turizma, to pomeni dosledno pobiranje turistične takse, plačevanje članarine s strani članov agencije in podobno. Ker je bil Kamnik med prvimi v Sloveniji, ki je osnoval Turistično informativni center in Poslovno informacijski center, je s svojimi programi pridobil tudi (Nadaljevanje na 4. strani)
25. aprila 2001
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
In memoriam
ARHITEKTKA MAJDA NERIMA
29. marca letos smo se v deževnem popoldnevu na kamniških Žalah poslovili od Majde Nerima, upokojene arhitektke.
Rodila se je v Staršah na Štajerskem leta 1916, osnovno šolo je obiskovala v Gančanih, nižjo gimnazijo v Murski Soboti, maturirala je na 2. Državni gimnaziji v Ljubljani in se leta 1934 vpisala na Tehniško fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. Pred 2. svetovno vojno je diplomirala pri univ. prot". Jožetu Plečniku.
Kot arhitektka je dobila prvo službo leta 1941 v tovarni upognjenega pohištva Remec - Co. Duplica, kjer je sodelovala pri gradnji in pozneje pri obnovi tovarne po požaru vse do leta 1948, ko je pri glavni direkciji lesne industrije LRS v Ljubljani vodila nadzor nad gradnjami. Pri Projektivnem zavodu v Ljubljani je sodelovala v skupini za načrtovanje industrijskih objektov in tipiziranih stanovanj. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov je sodelovala pri izgradnji Novega Beograda do leta 1952, nato pa kot gradbeni referent, inšpektor oziroma urbanist v Kamniku, Kranju in Ljubljani. Upokojila se jc kot raziskovalni svetnik pri GCS Ljubljana v letu 1976.
Sam študij arhitekture kot tudi dodatna specializacija notranje opreme pri prof. Jožetu Plečniku se odraža v njenih poznejših samostojnih delih. Kot zbirateljica in proučeval-ka folklorističnega materiala je le-tega skušala vključiti v sakralne objekte in notranjo opremo ustrezno času in finančnim možnostim. Sodelovala je pri obnovi več cerkva. Med večja dela lah-
ko prištevamo prenovo župne cerkve v Kuzmi, kjer je poleg prenovitve izdelala vse načrte notranje sakralne opreme; kamniški rojak akad. slikar Lojze Pcrko pa je to cerkev dopolnil z umetniškimi slikami glavnega in stranskega oltarja, krstilnico in v ladji cerkve v tehniki freseo sceco Križev pot. Leta 1946 jc narisala načrt za obnovo ter prezidavo cerkve v Stranjah, prof. J. Plečnik pa jc izdelal načrte za notranjo ureditev. Tako je nastala cerkev, ki jo nedvomno štejemo kot muzej umetne obrti.
Njena dela srečamo šc v frančiškanski cerkvi v Kamniku - prenova prezbiterija, notranjosti cerkve v Dolenjskih Toplicah, Čatežu, Srednji vasi pri Bohinju, Mengšu ...
Majda je bila zelo navezana na Prckmurje, kjer je preživljala mladost. Rada se je odzvala prošnjam prekmurskih prijateljev ter v povojnem času kljub težkim političnim razmeram pripravila načrte za kapelice na obrobju Prckmur-ja: Martinjc, Gedcrovci, Pincc, Ključarevci.
Svoj prosti čas je znala koristno uporabiti. Če ni risala, se je posvečala petju. Že v študentski letih jc peki pri Ženskem akademskem pevskem zboru pod vodstvom Franceta Maroka in se izpopolnjevlaa pri prof. Adu Darianu.
Poleg klasične glasbe jc ljubila slovensko in češko narodno pesem. Slednjo predvsem zato, ker je Majda čeških korenin. Njen stari oče Karol Nerima jc namreč skupaj z ostalimi enajstimi češkimi in moravskimi priseljenci v drugi polovici XIX. stoletja prišel v kamniško smodnišnico kot oficir in se v Kamniku poročil s kamničanko Katarino Pire.
Vzgojena v krščanski dobroti, skromna in tiha, vedno jc razmišljala o načrtih in snovanju. Vse to se je odražalo v njenem življenju. Razumela je ljudi v stiski, jim pomagala z nasveti in z dejanji.
Majdin učitelj, mentor, svetovalec arhitekt prof. Jože Plečnik je v fasadi Križank v Ljubljani zapisal izrek: »Minljiv si - le tvoja dela so tvoj spomin!« in to naj velja tudi za dipl. ing. arh. Majdo Nerima.
DR. NIKO SADNIKAR
Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva
O turističnih načrtih v naši občini
(nadaljevanje s 3. strani)
določena državna sredstva. Namen turističnega zakona je predvsem povezovanje aktivnosti na širših območjih. Zato je župan že podpisal pismo o nameri sodelovanja in skupnega nastopanja pri turistični promociji med občinami na kamniškem in domžalskem območju. Zato bomo letos ob prireditvah v Arboretumu poskušali postavili skupen turistično informativni center. Kamnik ima dobro postavljeno turistično bazo. Vendar je tudi država zainteresirana za povezovanje v večje turistične komplekse, saj denarja za »solo« turistične projekte ne bo več. Na našem območju imamo naravne in druge znamenitosti, ki zanimajo celotno regijo - Arboretum. Kamniško - Savinjske alpe. Velika planina, Domžale imajo Taborsko jamo in podobno.
Ali naša občina izpolnjuje pogoje za podelitev statusa turističnega obptočja, kijih določa zakon o pospeševanju turizma?
Kar se tiče pogoja števila nočitev moram povedati, da je na Veliki planini ogromno nočitev, vendar niso registrirane. Del naše turistične ponudbe sta tudi planinski koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu, kjer imamo natančen pregled nad nočitvami.
Do naslednje seje sveta agencije bomo pripravil natančne podatke o turističnih gibanjih na našem območju. Sicer pa naša občina izpolnuje drugi samostojni pogoj, ki pravi, da
mora imeti turistično območje v predhodnem letu najmanj 30.000 dnevnih obiskovalcev. To število presežemo že samo ob dnevih narodnih noš.
V nekaterih lokalnih turističnih organizacijah imajo precej zapletov okrog pobiranja članarine. Kako je s tem pri nas?
Predvsem je treba povedali, zakaj se bo pobirala članarina oziroma čemu bodo namenjena tako zbrana sredstva. Pogosta so mišljenja, da občina in agencija nič ne naredita. Vendar, ko nekomu pokažeš promocijski prospekt Slovenije, ki ga v Kamniku ne poznajo, izšel jc na 20 straneh v treh milijonih izvodov (v njem je tudi Velika planina in Arboretum), da ga prebirajo v Londonu in drugod po svetu, lahko vsak razume, da smo daleč prišli. Slovenija je bila doslej prepoznavna le po Bledu in Postojnski jami.
Kar se tiče višine članarine, ki jo bo določila občina, pa menim, da jo je potrebno razumno razporediti. Ne moremo se primerjati z. Bledom, recimo gostilničar, ki ima slo sedežev v Kamniku ali pa gostilničar s slo sedeži na Bledu ne moreta plačevati enake članarine.
Kako pa bo potekala aktivnost v drugem delu agencije, v Kamniški razvojni koaliciji?
Prve razgovore o tem smo že imeli in smo ugotovili, da jc bilo nekaj že narejenega, predvsem pri pridobivanju sredstev in pri svetovalcih, saj imamo močno svetovalno mrežo za obrtnike in podjetnike. Vse člane KRK sem
jj OBMOČNA OBRTNA L  A ZBORNICA KAMNIK
Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, želimo vsem svojim članom in drugim občanom prijetne prvomajske praznike.
zaprosil, naj povedo, kako so zadovoljni z dosedanjim svetovanjem in kaj predlagajo za prihodnje. Mislim, da bom v kratkem zbral vse te pripombe, nato se bomo sestali in se dogovorili o prihodnjem delu.
Koliko ljudi pa bo zaposlenih v agenciji?
Po sedanji sistemizaciji bodo zaenkrat zaposleni trije, strokovni sodelavec za turizem, strokovni sodelavec za podjetništvo in direktor. Za finančne posle pa imamo sklenjeno pogodbo z računovodskim servisom.
Sedanji prostor TlC-a in PlC-a verjetno ne ustreza nalogam agencije?
Seveda ne, to je začasna rešitev, zato se bomo v dogovoru z občino preselil v sedanje prostore kam-busa, ko se bo ta preselil na novo lokacijo.
V Kamniku je v središču mesta Že dalj časa zaprtih kar nekaj znanih in nekoč dobrih gostinskih lokalov. Ciolovo bi lahko pomenili pomembno dopolnitev naše turistične ponudbe.
Res žalostno je. da sta zaprta Planinka in Malograjski dvor. Vendar zato ni kriva občina, pač pa posamezniki. Poskušal bom tudi z individualnim pristopom v tej smeri kaj narediti. Seveda na potek denaciona-lizacijskcga postopka ne morem vplivati. Z bolj sprejemljivimi pogoji za najem lokalov bi lahko obratoval marsikateri lokal, ki je danes zaprt.
V Kamniku že od leta 1997 nimamo turističnega društva. Ali lahko njegovo delovanje nadomesti agencija?
No, agencija je profesionalna institucija, turistično društvo pa je povsem nekaj drugega, je skupina ljudi, ki jim ni vseeno kaj se z mestom dogaja. Res pa je, da vsako društvo sloni na nekaj aktivnih zagnanih ljudeh. Premalo so samo vprašanja, ali šc niste ustanovili društva. Dejstvo pa je, da tisti, ki bi morali biti zainteresirani, tisti, ki tržijo iz tega Kamnika, gostinci, trgovci in drugi, ne pokažejo nobenega zanimanja. Turistično društvo bi lahko prav v letošnji olepševalni akciji veliko storilo za pritegnitev občanov vanjo.
Krvodajalske akcije v maju in počitnikovanje otrok ob morju
Verjetno ne bomo čakali na ustanovitev novega turističnega društva, saj bo treba za uspelo akcijo Enlente florale in tudi sicer v našem mestu še marsikaj urediti?
Tako je, Občina jc že postavila posebno komisijo, ki pregleduje in evidentira najbolj kritične točke pri urejenosti mesta in pripravlja program za njihovo razrešitev. Kar pa se ne bo uredilo, bo tudi vnaprej skrb naše agencije, da skupaj s pristojnimi službami to uredi.
Kako pa bo izgledal program letošnjih turističnih prireditev, kijih bo izvedla agencija?
Sedaj se že pripravljamo na tradicionalne srednjeveške dneve. Samega koncepta sejma ne bomo spreminjali, poskrbeli pa bomo za dodatne prireditve, kol je denimo izvolitev mestnega sodnika, postavitev sramotilnega stebra (prangerja) in podobno. Letos predvidevamo več srednjeveških kostumov in animiranja obiskovalcev, več profesionalnih igralcev, da ne bo ostalo le pri treh menihih. Osrednje prizorišče bo še vedno Trg svobode, ki je za tržnico najbolj primeren, čeprav do takrat verjetno še ne bo preurejen.
Razpravljamo tudi o primernih prireditvah ob 10-lelnici osamosvojitve Slovenije, vendar konkreten program še ni izoblikovan.
letos bomo pripravili že 31. dneve narodnih noš. Prvi razgovori o programu so pokazali, da bi bilo smotrno, da bi petek in soboto namenili sejmu in veselicam. Nedeljo pa naj bi posvetili izključno narodopisnemu ■izročilu in narodnim nošam. Večino potrebnih sredstev bomo morali tudi letos zagotoviti s prispevki gostincev, s prodajo stojnic in od zabaviščnega parka. Proračunski delež občine letos ostaja enak. Posebno pozornost bomo posvetili tudi decem-berskih božično-novoletnim prireditvam.
Med ostalimi nalogami pa naj omenim še nov zemljevid občine Kamnik. Kamnik si po tolikih letih spet zasluži eno monografijo. Pa še kaj se bo našlo v našem programu. Kaj več o tem pa prihodnjič, ko bo svet zavoda sprejel program. Tudi o vključitvi Malega gradu moramo končno reči kakšno bolj odločno besedo.
FRANCSVETELJ
Območno združenje Rdečega križa Kamnik v sodelovanju z Zavadom RS za transfuzijo v Ljubljani organizira krvodajalsko akcijo 9. 10. in 11. maja.
Darovanje krvi jc plemenito dejanje. Potrebe po krvi v bolnišnicah so vse večje. RK Kamnik vabi vse zdrave, da darujejo kri in s tem potrdijo svojo pripravljenost pomagati ljudem.
Na odvzem krvi, ki bo v Ljubljani, bodo vozili avtobusi po naslednjem razporedu.
V sredo, 9. maja, ob 7. uri z avtobusne postaje Kamnik (s postanki do vključno Šmarce), ob 8. uri za dijake ŠCRM z Novega trga v Kamniku, ob 9. uri iz. Tunjic, (ustavlja v Kamniku in na vse postajališčih do Duplice), in ob 11. uri z avtobusne postaje Kamnik (postanki do Šmarce).
V četrtek, 10. maja, ob 7. uri z avtobusne postaje Kamnik (poslanki do Šmarce), ob 8. uri z avtobusnega postajališča Raki tovec iti Pšajnovica, ob 9. uri z avtobusnega postajališča Češ-njice v Tuh. dolini, s postanki na Lazah, v Šmartnem, Buču, Ix)kah, Srednji vtisi in Vrhpo-Ijti in ob II. uri z avtobusne postaje Kamnik (postanki do Šmarce).
V petek, 1 L maja, ob 7. uri z
avtobusnega postajališča Špila-lič in Motnik, ob 8. uri z. avtobusne postaje v Kamniku s postanki do Šmarce, ob 9. uri z avtobusne postaje Kamnik s postanki do Duplice in dalje do Križa, v Komendo in Moste ter ob 11. uri z avtobusnega postajališča v Črni pri osnovni šoli s poslanki v Stranjah, Kamniku in vse do Šmarce.
Po zaključeni krvodajalski akciji bodo avtobusi odpeljali krvodajalec nazaj do izhodiščnih postaj.
Vesele počitnice ob morju
Območno združenje RK Kamnik tudi v letošnjem letu organizira zdravstveno-socialno letovanje otrok iz občin Kamnika in Komende v Savudriji od 17. 7. do 26. 7. in od 27. 7. do 5. 8. ter v mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič, od 1.8. do 11.8. in od 11.8. do 21. 8.
Otroci, ki bodo predložili Obr. 8, 158-prcdlog osebnega zdravnika, bodo imeli regresirano letovanje.
V veselo letovanje ob morju se lahko vključi vsak otrok v starosti od 7. do 14. leta, tudi če ne izpolnjuje pobojev za regresirano letovanje.
STANE SIMŠIČ
OBČINA KAMNIK organizira v soboto, 5. maja, akcijo
POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA
Zbrali se bomo ob 8. uri na avtobusni postaji v Kamniku. Vsem udeležencem bomo razdelili vreče in rokavice (lahko prinesete tudi svoje rokavice), nato pa bomo v skupinah odšli na različne lokacije, kjer bo potekalo čiščenje struge in bregov Kamniške Bistrice in Nevljice ter okoliških gozdov.
Zbrane odpadke bomo v vrečah odlagali na določena mesta. Delo bo trajalo približno do 12. ure, potem pa bomo ob dobri malici nadaljevali prijetno druženje,
Pridite primerno oblečeni in obuti. Upamo, da nam tokrat ne bo nagajalo vreme, tako kot 21. aprila, ko napovedane čistilne akcije ni bilo mogoče izpeljati.
PRIČAKUJEMO VAŠE SODELOVANJE, SAJ BOMO TAKO SKUPAJ PRIPOMOGLI K LEPŠEMU IN BOLJ UREJENEMU OKOLJU!
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
Delavnica:
OCENA TVEGANJA IN IZJAVA O VARNOSTI za mala podjetja in samostojne podjetnike v sredo, 16. maja
Vsem pravnim subjektom zakon nalaga, da do 29. 6. 2001 uredijo predpisane postopke. Mi Vam omogočamo, da boste problem rešili sami brez dodatnih stroškov.
1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA)
2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
3. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
3. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
TEČAJI:
- angleški jezik
- nemški jezik
- računalništvo
- higienski minimum
- varstvo pri delu
- tečaj za voznike viličarjev
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278.
Kamniški OBČAN
IZ ZGODOVINE
25. aprila 2001
PAGLOVČEV ZBORNIK
6. aprila je bila v galeriji Veronika slovesna predstavitev Paglovčevega zbornika. Na njej so nastopili dijaki kamniške gimnazije in člani mladinske veroučne skupine iz. Šmartno, .? Paglovčeve pesmi je ob klavirski spremljavi Scbast jana Vrhovnika zapela mezosopranistka Barbara Ko-V zborniku so objavljena predavanja s simpozija o Francu Mihaelu Paglavcu (1679-175"), kije potekal 16. in 17. marca 2000 v Kamniku, kjer seje Paglavec rodil, in v Šmartnem, kjer je bil več kot .50 let župnik.
Z izdajo zbornika seje končalo praznovanje 320-letnice rojstva in 240-letnice smrti Franca Mihaela Paglavca. Slovesnosti so se začele leta 1999, ko sta krajevna skupnost in župnija Šmartno pod vodstvom predsednika Toneta Rajsarja in župnika Franca Baloha ob pomoči občine Kamnik slovesno odprli Paglovčev spominski park na prostoru med drugo svetovno vOJno uničene cerkve sv. Martina, ki jo je v IS. stoletju postavit Franc Mihael Paglavec.
Na simpoziju jc bilo predstavljenih 21 referatov, ki so osvetlili Paglovčev čas, kaj je bilo O njem doslej zapisanega v različnih virih in Paglovca samega kot duhovnika, graditelja in prenovitelja cerkva v Tuhinjski dolini, gospodarstvenika, šolnika, pisat in prevajalca verskih knjig, matrikule in kronike, glasbenika. V zborniku jc 20 člankov. Pregledima je bila vsa literatura, ki omenja Paglovca, marsikatera področja njegovega delovanja pa so biki ocenjena nanovo. Nasploh lahko rečemo, da so njegova rokopisna in tiskana dela dobro Ohranjena, virov, iz. katerih hi razbrali, kje se je Paglovec šolal, kako jc delovala njegova šola ali hranilnica, pa ni. Ohranjena Paglovčeva besedila so bogat vir za raziskovanje njegovega dela, čeprav o nekaterih stvareh ne govori ali ne podrobno.
Prof. Anton Bočko je v članku Politične, gospodarske in duhovne značilnosti Kvrope na prehodu iz 17. v 18. stoletje prikazal čas, v katerem jc Živel Paglovec.
Dr. Stane Granda si je zastavil vprašanje, ali je bil Paglovec res prvi slovenski posojilničar, kol mu je do sedaj pripisovala zgodovina. Ugotavlja, da je obdobje, v katerem je deloval med manj raziskanimi in da manjka podrobnejših študij za posamezna področja. Tudi zato, ker so viri razmeroma malo ohranjeni in zahtevni glede strokovne in znanstvene obdelave. Za to pa obstajajo tudi ideološki in politični vzroki. Na vprašanje 0 Paglovca, prvem posojilničarju ali hranilničarju, odgovarja, da so obstajali samo nekateri elementi teh poslov, dejansko pa je bil skrben gospodar, ki je znal denar dobro obračati.
Dr. Zmaga Kumer predstavlja Slovensko ljudsko pesem v Paglovčevem času. Ugotavlja, da ji nekateri tako kot danes tudi v Paglov-čevem časti niso bili naklonjeni oziroma so nanjo gledali podcenje-valno. Obstajale so vojaške, svato-Vanjske, mrliške, božjepotne, ljubezenske in druge ljudske pesini.V tistem času so odklanjali zlasti ljubezenske pa tudi legendarne pesmi. Paglovec je želel s svojimi pesmimi ( antilenae variae, ki niso izšle, nadomestiti ljudske, vendar se njegove niso udomačile.
Dr. Kdo Škulj je opisal glasbeno dogajanje v Paglovčevem času. Poudaril je nekatere pomembne dogodke: ustanovitev ljubijan-skc Academie philharmonicorum, nove orgle v ljubljanski stolnici, glasbeno delovanje v krogu jezuitskega kolegija, izid dveh pesmaric (Stcržinarjeve in Uivrenčiče-ye), pri čemer pa se iz virov ne da ugotoviti, ali je Paglovec pri njih sodeloval in ali jc sploh vedel zanje.
Župnik v Šmartnem Frane Ba-loh je v čtanku Frane Mihael Paglovec - dušni pastir poudaril, da je bil Franc Mihael Paglovec zelo izobražen duhovnik, ki je uspešno vodil župnijo, poskrbel za vse (X) cerkve, jih temeljito prenovil v baročnem slogu, ustanovil različne bratovščine in skrbel za lepoto bogoslužja, pisal pesmi in jih opremil z notami, pridigal v domačem jeziku, poučeval krščanski nauk odrasle in otroke v cerkvi in po domovih. Zelo budno jc skrbel za moralno življenje v župniji. Da bi ljudje dobili verske knjige, jih jc sam prevajal
Mag. Stane Okoliš je v prispev-ku Paglovčeva šola v Tuhinju in njegova prizadevanja na šolskem področju zapisal, da je čas, ko je deloval Paglovec v šolski zgodovini obravnavan izrazito temno. Podlaga Paglovčcvcga dela na šolskem področju jc bila kateheza. Z abecednimi tablami v prevodnih besedilih je dal ljudem najnujnejša navodila za slovensko branje, v šolski ustanovi, ki je izpričana samo po ustnem izročilu, pa jc vzgojil veliko potujočih učiteljev in nekaterim nadarjenim dečkom omogočil pot do višje izobrazbe.
Prof. Janez Močnik je Paglovca poimenoval nesojeni pcsmariCar, saj je skromnost pesemskega repertoarja za cerkveno rabo, ki jc bila Slovencem na voljo v začetku IX. stok Paglovca spodbudila, da je iz različnih virov nabral, prevedel in prepesnil vrsto pesmi in jih opremil z napevi. Pesmarica je žili ostala v rokopisu.
Dr. Andrej Vovko je pregledal biografske objave o Paglovcu in ugotovil, da je bil ta doslej deležen precejšnjega, čeprav po zgodovinskih obdobjih zelo različnega zanimanja Najobsežnejšo Paglov-čevo biografijo je napisal Viktor Sleska.
Prof. Anda Peterlin jc temeljilo pregledala odmeve Paglovčevega dela v kulturni zgodovini, publicistiki in šolskih priročnikih. Tako daje njen članek prvi izčrpen pregled dosedanjih objav o Paglovcu.
Zelo zanimiv je članek dr. Martine Orožen F. M. Paglovec kot soustvarjalec kranjskega knjižnega jezika v prvi polovici 18. stoletja. Dr. Orožnova ugotavlja, da ima Paglovec ključno mesto v razvoju knjižnega jezika v IX. stoletju. V svojih nabožnih delih je prvi zavestno, sistemsko sistematično uveljavil kranjsko šprabo. koker se v gorenjski kranjski strani govori, v kultivirani, cerkveni, ne v vsakdanji narečni govorni podobi. Razvojni premik in normativni napredek se kaže v dejstvu, da Paglovec dolenjskih oz. gorenjskih jezikovnih prvin ni mešal, ptič pa jih je sistematično izmenjaval Uveljavljal je delno redukcijo, ki se ni obdrža-
oš Frana ALBREHTA, Kamnik »Živi za učenje in naučil se boš živeti!«
Kakšno soboto boste preživeli? Pusto, enolično, zaspano? Ali razgibano, ustvarjalno, drugačno? Če vas zanima druga možnost, vam učenci in t"i 11 -1 j i naše šole pokažemo nekaj možnosti. Vendar se nam morate pridružiti v soboto, 5. maja, med 9. in 12. uro. v prostorih naše šole vam bomo nudili brazplačen prikaz naših idej in spretnosti. Me obljubljamo čudes, ponujamo drugačnost.
I;t, izboljšal je skladnjo z Nižanjem govornim slavčnim vzorcem.
Prof. Marjeta llumar je pregledala Paglovčeva rokopisna latinska besedila: urbarje, poročne knjige, matrikulo ipd. in ugotovila, da je uradno določeni latinski uradoval-ni jezik pisal človek, ki je vsak dan uporabljal slovenščino, zato so v latinskih besedilih slovenske besede in stavki. Slovenska so ledin-ska. krajevna imena, imena žit. živali, praznikov. V teh zapisih so ohranjeni nekateri starejši jezikovni pojavi: pnislovanska palataliza-cija i pil. Največja posebnost pa je slovenski oklic plemiča I lohcnvvar-la. Paglovčcvo zapisovanje jc bilo primerjano z Glavarjevim in s tistim v Kamniku. Zanimiva so ženska poimenovanja, moška in ženska imena
Mag. Metoda Kemperl je kronološko predstavila župnijsko matrikulo (opravilnik). ki jo jc Paglovec napisal leta 1752. V njej je zapisano, katere praznike so praznovali in na kakšen način, žegna-nja, romarske procesije, cerkveni sh(xli ipd. Iz zapisa je razvidno, da jc Paglovec kot župnik skrbel za bogato versko življenje svojih žup-Ijanov.
D'-. A. Snoj je Paglovca predstavil s stališča kateheze in prevajanja katekizma. Paglovec je objavil skoraj identično katekizemsko besedilo kot del zajetnejših knjig: Evangelia inu branie ter Zvesti to-varš. Paglovčeva izvirnost se je odrazila v prevodu, še bolj pa v razlagi vsebine. »Ti teksti skupaj z drugim vzgojno-izobraževalnim ter kulturno-prosvetljenskim delom predstavljajo Paglovca kol
ustvarjalnega nabožnega pisatelja, ki se odlikuje z izurjenim teološkim in pripovednim slogom, ki ga krasi duhovna jasnost, kalekizem-ska sistematičnost in življenjska bližina. S to tematiko je v svojem času presegel katehetske cilje ter tako prispeval k žlahtnjcnju ne le slovenske besede, lemveč tudi k opismenjevanju in humaniziranju slovenskega naroda.«
Dr. Slavko Kranjc obravnava Paglovčev lekcionar iz leta 1741 z naslovom Evangelia inu branie na nedele inu 1'rasnike čez celit leitu. ki je po njegovem mnenju znamenje Paglovčeve ljubezni do materinščine in njegove dušnopastirske skrbi in službe slovenskemu ljudstvu. Iz lekcionarja in matrikule je razvidno, da jc bila župnija v Šmartnem pod Paglovčcvim vodstvom litur-gično zelo dejavna. Lekcionar je široko zastavljen liturgični priročnik, saj vsebuje vse, kar je takrat sestavljalo besedno bogoslužje, ki ga je duhovnik vodil pred mašo. Vsebuje: svetopisemska besedila, katekizem, cerkveno pesmarico, molitvenik, razlago veroizpovedi, predpise o sklepanju poroke. Paglovec je ob zakramentalnih bogoslužjih uvedel in pospeševal različne pobožnosti: križev pot, 40-ur-no češčenje, pogoste procesije.
Dr. Marijan Peklaj je o Paglovčevem prevodu Tobiovih bukev (1733) zapisal, da jc to prvi katoliški tisk kakega Zaokroženega dela Stare zaveze v slovenskem jeziku. Pri prevodu se je opiral na Dalmatina in upošteval Vulgato, kjer se ta razlikuje od Dalmatina in Dttra. Druga izdaja leta 1742 z naslovom Zvesti tovarš kaže izboljšave knjižnega jezika.
Dr. France Oražem je raziskal Paglovčev prevod Kempčanove Hoje za Kristusom (1745) in Scupo-
lijcvc Svete voiske (1747) Paglovec se je odločil za j prevod, da bi svojim roja- H kom pomagal pri širjenju • in poglabljanju krščanske- I -ga in prosvetnega življenja. Paglovčev prevod Hoje za Kristusom sicer ni prvi, mi pred njim jo je prevedel H Hipolit. Njeno priljublje- I nosi pa kaže sedem izdaj dela. S knjigama je prispe-val tudi k širjenju slovenskega branja.
Dr. Marijan Smolik jc I analiziral Paglovčevo pe- HH sem o desetih božjih zapovedih, ki se je pela pred I pridigo, jo primerjal s Tru- L» barjevo in Sommaripovo.
Dipl. um. z.god. Marko Lesarje prispeval bogato \f- | razpravo o Paglovčevi ba-rokizaciji cerkva v Tuhinjski dolini in o umetnikih, s katerimi je ta sodeloval. Nekatere cerkve je samo prenovil, druge pa nanovo postavil (vseh skupaj X). Na podlagi arhivskih virov je ugotovil, da je Paglovec vabil umetnike od blizu in daleč. Tu so delali arhitekt Gregor Maček, slikarji Valentin Me-tzinger, Jelovšek, Fortunal Bergant, Anton iz Kamnika, kiparja Jakob Gaber, Heinrich Lohr, ljubljanski pasar Jakob Schmidt, stavbenik Jakob, oče Fortunata Berganta Jožef, umetni mizar, in drugi.
Dipl. um. /.god. Albin Vengust je temeljito pregledal Paglovčevo kroniko, za katero meni, da bi jo lahko imenovali kar najstarejša gradbena knjiga na Slovenskem. Paglovčevo gradbeno dejavnost je razdelil na tri obdobja: 1705-171X, ko je zbiral denarna sredstva, naročal manjša gradbena dela pri cerkvah in nakupoval cerkveno
fLOVCEV O R N I K
opremo manjših vrednosti, 1719-1740 so bila izvršena pomembna gradbena dela, ki so dala cerkvam pečat baročne dobe, v obdobju 1741-1756 pa je bogatil cerkve z oltarji, slikami, kipi. zvonovi, izdelki umetnega mizarstva.
Mag. Metoda Kemperl je prispevala Se krajši članek o Paglovčevem cerkvenem postxlju. - Zbornik je založila in izdala občina Kamnik, uredila prof. Marjeta llumar. lektoriral prof. Milan Šuštar, angleške povzetke je prevedla prof. Helena Hribar. Delo je grafično opremil in oblikoval slikar Dušan Sterle, računalniško obdelal SašoMatičič iz Studia Datap-rint, tiskala pa tiskarna Top tisk iz Domžal. Kot ilustrativno gradivo so bili uporabljeni posnetki Paglovčevih rokopisov iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, ki jih je napravil Aleksander Kozarski.
MARJETA HUMAR
75 LET SKAVTSKE ORGANIZACIJE V KAMNIKU
letos mineva 10 let, kar v Kamniku ponovno deluje skavtska organizacija. Ponovno zato, ker je bila natanko pred 75. leti, 6. 3, 1926, ustanovljena prva skavtska organizacija. Oba jubileja sta priložnost, da se ozremo v bolj oddaljeno in tudi nam bližjo preteklost. V veliko čast in veselje nam je, da lahko bralcem Kamniškega občana predstavimo ljudi, ki so sodelovali pri ustanovitvi prve skavtske organizacije. V počastitev obeh obletnic pripravljamo pregledno razstavo v razstavišču Veronika, ki bo na ogled od IS. maja. Najprej predstavljamo gospoda Viktorja Repanška. Strokovni javnosti je znan kot agronom, žlahtnitelj in vzgojitelj prvih 10 slovenskih sort krompirja, manj pa je znano, daje bil prav on tisti, kije pred 75. leti pomagal shoditi kamniški organizaciji skavtov in planink.
poizvedovati o tem, kdo so skavti in kdo gozdovniki. Takrat v Kam-
G. Viktor Rcpanšck bili ste med pobudniki za ustanovitev skavtske organizacije v Kamniku. Kako je bilo s tem?
Ko sem končal štiri razrede ljudske šole v Kamniku, jc bila moja skrita Želja, da bi šel naprej v šolo v Ljubljano. Dobro se Se spomnim, da sem to željo povedal mami, ko sva bila na krompirjevi njivi, a takrat ni bila uresničena. Počakati sem moral še dve leti, ko je bil skrajni rok za odhod na gimnazijo. Od svojih sošolcev sem bil dve leti starejši in sem brez težav opravil sprejemni izpit in začel obiskovati gimnazijo v Ljubljahi Ko sem prišel v Ljubljano, sem začel spraševati in
niku ni bilo ne enih ne drugih. Po temeljitem poizvedovanju sem nekako prišel do spoznanja, da mi skavtska organizacija bolj odgovarja. O tem sem govoril tudi z drugimi v Kamniku. Seveda pa jaz, fant med 12. in 13. letom, v skladu s pravili nisem mogel biti ustanovitelj organizacije. Imel pa sem somišljenike in pomoč starejših navdušencev. Informacije in pobudo sem iz Ljubljane prinesel v Kamnik ne spominjam pa se več dobro, kdo jc potem ustanovitev dejansko izpeljal.
Veliko sem o tem razpravljal z Maksom Kirndlom. Z njim sem bil v dobrih prijateljskih odnosih. Nad mojim predlogom in pobudami je bil navdušen. 'Tisto, kar nas je vleklo v skavtsko, so bila jasna načela: ne smeš kaditi, ne smeš piti alkoholnih pijač, veliko se moraš gibati v naravi in si v naravi po možnosti sam pripraviti hrano in začasno bivališče. Kot rečeno, jc bil nad vsem tem Maks navdušen in mi je pomagal pri propagandi in agitaciji. Žal pa je bil Maks-Kimdl, ki je bil carinik, premeščen v Črno goro. Takrat je imela oblast navado, da so Slovence premeščali na jug. Na meji med Crno goro in Albanijo so ga ubili komiti. To so bili Albanci, ki so bili sovražno razpo-
loženi do Jugoslavije. Tik pred smrtjo mi je Maks pisal dopisnico in poslal svojo slikoAi jo še hranim. Kol državni uradnik je govoril srbohrvaščino, zato se ludi na dopisnici čuti njen vpliv, tako, da je tisto, kar mi je napisal, nekakšna mešanica slovenščine in srbohrvaščine.
V tistih časih, okoli leta 1926 sem bil med pobudniki za ustanovitev skavtske organizacije v Kamniku in tudi med ustanovnimi člani.
Kako se spominjate skavtskih aktivnosti in življenja v vodih, četi in stegu?
Hodili smo na izlete in izhode, največkrat iz Kamnika proti Kamniški Bistrici. Ali se spomnite kakega tabora? Dobro se spomnim župnega tabora v Vižmarjih leta 1929.
Ko sem bil v 6. gimnaziji, sem šel na vseslovanski skavtski zlet v Prago. Tja smo šli skavti iz, vse Jugoslavije. Dnevi so nam minevali ob najrazličnejših aktivnostih in prireditvah. Zvečer so bile kulturne in predstavitvene prireditve, zabava in pogovori. Tirano smo si kuhali sami.
Slovenski skavti in planinke smo imeli v tistih časih zelo strog režim
I_
rejši od nas. Med prvimi kamniškimi skavti je bil tudi Miha Kemper-le, ki je kasneje umrl v tragičnih okoliščinah kot vojak v podoficirski šoli. Jaz sem bil vodnik enega od izvidniških vodov in z mano sta bila v vodu tudi oba brata Benko-vič - Stanko in Ciril
O teh stvareh si takrat nisem nič posebej zapisal. Takrat pač nisem smatral, da bi bilo karkoli od tega kdaj kasneje Se lahko pomembno.
Kaj bi želeli povedati za konec?
Pred menoj kot mladim fantom se je v tistih mladostnih letih iskanja postavilo vprašanje: gozdovni-ki ali skavti. Jaz sem se odločil za
Vod izvidnikov z Viktorjem Kepanškom (skrajno levi). Na sliki so razpoznavni še: Dušan Rauter, Stane Renkovii, Ciril Renkovie, Alojzij Sluga.
Kamniški skavti leta P*2S v Kamniški Bistrici.
glede pitja alkoholnih pijač. V Pragi smo videli, da so češki skavti brez posebnih zadržkov pili pivo kot svojo nacionalno pijačo. Mi ga seveda nismo niti poskusili. Smo pa listi zlet v Prago slovenski skavti izkoristili Se za ogled Dubic in na povratku tudi za ogled Dunaja, kjer nas je sprejel jugoslovanski ambasador.
Ali se iz skavtskih vrst spomnite še koga od Kamnieanov?
Spomnim se Lada Prohinarja. Ali se mi, da jc bil med skavti tudi prof. Hočevar, ki je bil tekstilec. On jc bil v starešinstvu, ker je bil sta-
skavte in sem naredil vse. kar je bilo v moji moči. da sem pridobil somišljenike in da je prišlo do ustanovitve skavtske organizacije v Kamniku. V skavtski organizaciji sem aktivno deloval do leta 1933. Takrat sem opravil maturo. Prav na dan mature mi je umrla mama. V tistih trenutkih se mi je zdelo Se najbolj pametno, da sem odšel na služenje vojaškega roka in tako imel dovolj časa. da sem devet mesecev premišljeval o svoji nadaljnji življenjski poti.
DANIJEL BKZKK
6 25. aprila 2001
NAŠI POGOVORI
Kamniški OBČAN
Na klepetu s Cenetom MatiČičem
Glasba je posoda tvojega imena
Gospod Ceno Matičič. učitelj, pevec in zborovodja, pisec, velik oboževalec Kamnika, predvsem pa zanimiv sogovornik, je ha občinski praznik vsem svojim nazivom, ki jih ni malo. dodal še enega. Zanj zelo pomembnega, ki dokazuje, da lahko z nekaj spretnosti s kamni, ki so nam položeni na pol. zgradimo stopnice. Gospod Cene Matičič je na svoji poti zgradil in prehodil mnogo stopnic. Eno izmeti zadnjih mu jc položila Občina Kamnik, ki mu je podelila naziv častnega občana občine Kamnik za njegovo plodno življenjsko delo.
Najprej bi vam rada čestitala za priznanje ob občinskem prazniku. Kaj vam pomeni naziv častni občan občine Kamnik?
Gotovo naziv pomeni veliko meni in mojemu delu. ker je to priznanje mojega rojstnega mesta, ki ga zelo cenim, kjer sem preživel precejšen del svojega življenj;!. V ime Kamnika jc vtkano mnogo zelo znanih ljudi. Sam sem si vedno prizadeval, da bi v okvir častnih občanov imenovali ljudi, ki so pomembni ne le za Kamnik, temveč tudi za druge kraje. Sam sem predlagal umetnostna zgodovinarja akademika Franceta Steleta in Fmi-lijana Cevca. Vedno sem ocenjeval, da je to priznanje tudi najvišje priznanje nekega kraja svojemu občanu. In sam ponosen, da sem v taki družbi eminentnih predhodnikov.
V Kamniku ste preživeli mladost, nato vas je pot ponesla na različne konce sveta, vedno znova ste se vračali, ne dolgo tega za stalno. Kakšen jc miš pogled na Kamnik danes in kakšni so spomini?
V času moje mladosti mi je bil Kamnik daleč '>čcz vse* rak rat nismo imeli priložnosti za večja potovanja. Sicer sem obiskoval nižjo gimnazijo v Novem mestu, v Kamniku sem živci do vojite. Ukvarjal sem se z vsem mogočim, zelo aktiven sem bil v kulturni sferi. \ politiko se v tistem času nisem spuščal, čeprav sem bil že politično profiliran. Zanimivo je, kako sem včasih liberalci debatirali s klerikalci, se prepirali, vendar se nismo nikoli obtoževali, pred oblastjo smo bili enotni. Po pravilu, da ima vsak pravico izrazili svoje prepričanje in si izbrali svoje gibanje, smo bili dobri prijatelji, kar smo tudi še danes. Po vojni sem vpisal študij ob delu. Najprej sem zaključil učiteljski tečaj in pevovodsko šolo pri Francetu Maroltu. Glasba je bila sploh domena, ki me je očarala za vse življenje. Karkoli sem delal, glasba je bila vedno poleg. Tudi v Kamniku sem se ves čas razdajal za kulturo, pevske zbore, vendar sem moral leta 1953 s štiričlansko družino oditi iz Kamnika v Ajdovščino ker nismo dobili stanovanja. Kol izredni Student sem diplomiral iz fizike in matematike. Učil sem po Sloveniji, Orni gori." med drugim sem nekaj časa učil celo francoščino. Po magisteriju iz. ekonomije sem začel poučevati ekonomijo, pisati knjige in znanstvene članke... Svoje znanje sem izpolnjeval tudi cia inštitutih v tujini, kjer sem imel srečo, da sem spoznal judi. ki segajo v vrh znanosti...
Res sle imeli uspešno življenje. Ste pri tem sledili svojemu navdušenju, sanjali svoje sanje ali se je zgodilo vse spontano?
Začetno navdušenje se lahko spremeni v resno delo. Vendar je to bolj redko. Zase nc bi mogel trditi ne eno ne drugo. So zadeve, ki so me navdušile, pa sem jih opustil, vendar so tudi stvari, ki sem jih z veseljem nadaljeval. Cim sem prišel do stopnje, za kate-n> sem menil, da je najboljša, sem že našel drugo pol, ki me je zanimala in mi prinesla zadovoljstvo. Kjerkoli sem deloval, sem pustil svoj pečat. To vidim šele danes, ko se vračam v kraje, kjer sem služboval ali srečam svojega nekdanjega učenca, ki sem ga pozabil, on pa mi vneto pripoveduje dogodke iz šole...
I trnila se mi je misel nekega Grka, ki je rekel, da so učitelji tisti, ki uporabljajo sebe kot mostove in vabijo svoje učence, da jih prečkajo. Občino ste dobro uporabili svoj most.
/elo nerad uporabljam druge nazive kot učitlej. Zame so vsi učitelji, kjerkoli že uči-
jo. Učitelj pa ne moreš biti, čc nimaš nekaj prirojenega. Učitelj sem postal, ker sem nekaj podedoval oz. se priučil pri drugih, saj menim, da še nisi dober učitelj, če prebereš vse pedagoške, didaktične knjige... Nekaj naravnega pedagoškega daru mora učitelj imeli, sicer ti učenci »skačejo po glavi«.
Če bi še enkrat izbrali svoj poklic, bi ponovili svojo izbiro in bili učitelj?
Še enkrat. I'rav golovo. Rfcs je. da je to poklic, ki dandanes ne kotira zelo visoko, ampak zame je bil učiteljski poklic, poleg manu-alnega dela, vedno najlepši.
Torej ne bi bil glasbenik ali pevec?
Sam sem še iz. stare šole, ki je menila, tla te glasba vedno spremlja in z glasbo se spremlja življenje. V glasbi najdeš nekaj, kar v življenju ne, česar se tudi z besedami ne da po-vedli. to moraš čutiti. Glasba je neke vrste govorica, glasbo čutiš ali ne, jo razumeš ali ne. Ko začutiš glasbo, je to nekaj posebnega in če jo imaš v sebi. le oplemeniti, lahko pa tudi ne. Moj profesor fizike mi je nekoč dejal, da je zanj glasba organiziran ropot. Kar je res. fizikalno gledamo.
Prej sva že govorila o mostovih. Se strinjate /. mislijo, daje glasba most, ki različnosti spaja in ledeno stopi?
Most je prav gotovo. Mosl med dano realnostjo in občutki, ki jih začutiš ali ne. Most med realnim življenjem in življenjem, ki si ga želiš oz. čutiš. Glasba te vedno plemeniti, čc imaš prostor za tako plemeniterije. Nekoč mi je znanka v koncertni list napisala stavek: »Glasba je posoda tvojega imena z njo si se rodil, z njo živiš in z njo boš umrl«. Lep stavek nekoga, ki je čutil glasbo, čeprav ni bil glasbenik.
Na kateri čas vaškega glasbenega ustvarjanja pa imate najlepše spomine?
Na svoji poti sem vodil precej zborov. Višek reproduktivnega ustvarjanja glasbe pa je bil v Ajdovščini, Domberku, kjer so doma čudoviti glasovi. Z moškimi zborom sem delal vrsto let, gostoval v tujini, skratka, bili so čudoviti. Sledili so še drugi zbori, prav rad pa prisluhnem pevskim zborom danes, potem pa napišem kakšno kritiko.
Kakšno pa se vam zdi pevsko ustvarjanje v Kamniku?
< e primerjani sedanjo vokalno glasbo, gledano na splošno, s tedanjo, ko sem še sam kot reproduktivni umetnik nastopal, je razlika kot noč in dan. Ko poslušam kamniške zbore, sem silno presrečen in zadovoljen. V tem trenutku nadvse izstopa MePZ Cantemus, ki je na takšni ravni kol je, jc v starih časih dosegel MPZ Lira. Poleg vokalne glasbe je na našem koncu pomebna tudi instrumentalna glasba, kjer izstopa in je na visokem nivoju-Simfonični orkester Domžale-Kamnik, kjer so na zadnjem koncertu ob praznovanju 30. obletnice delovanja glasbeniki prekosili sami sebe.
Kakšni glasbi pa vi radi prisluhnete? Samo klasiki ali...
Zame je vsaka glasba »užitna« in ji rad prisluhnem. Vsaka glasba jc pomembna, kajti tudi tlel te glasbe bo prešel v železni repertoar. Zadnjič me je nek novinar z Gorenjske vprašal, kaj menim o »kravji muski«, pa sploh nisem vedel kaj misli. Šele po razložilvi, da misli pri tem na Avsenika, Slaka in podobno, sem mu povedal isto kot vam. Tudi ta glasba ima svojo vrednost. Ne vsa, nekaj pa prav gotovo, bo slo oz. je že v klasiki, npr. Tam, kjer murke cveto od Avsenika. Beethoven je bil v svojem času ravno tako pop kot dandanes kakšni raperji. Če izpostavim svoje glasbene užitke, sta to prav gotovo obdobji romantike in klasicizma v klasični glasbi, rad prisluhnem jazzu.
Ves čas ste bili oz. ste še zelo dejavni. Kako vam potekajo dnevi?
Toliko dela še imam. Počasi urejam diskete z mojim pisanjem in dopolnjujem, izpolnjujem in zaključujem članke, razprave... Iz. kraja, kjer sem živel prej. postopoma prinašam svoje dokumente, stvari in jih urejam. Udeležujem se koncertov, srečujem se s prijatelji, skratka, dolgčas mi ni, nasprotno, časa mi vedno primanjkuje.
Imate kakšen nasvet za mlade, kako živeti tako polno življenje?
Mislim, da je življenje gensko tlelermirano in morate na to vedno računali. Lahko delate obvoze, vendar se mi zdi. tla je več ali manj že vse zapisano.
Gospod Matičic bi lahko pripovedoval v nedogled, vendar naju je na žalost že lovila ura in druge obveznosti. Za konec velja le šc misel, tla je potreben velik pogum, da zvesto sledimo tistemu, za kar vemo, tla je res. Gospod Matičič jc v svojem življenju pokazal veliko poguma. In mu zvesto sledil. To počne tudi danes in upajmo da še mnogo lel.
BOJANA KLFMFNC
Z Jožetom Arkom, dobitnikom bronastega občinskega priznanja, o dogajanju ob osamosvojitvi Slovenije, nastanku in delovanju takratne skrivne vojaško varnostne organizacije
Mnogo pogumnih in velikih dejanj posameznikov
letošnje leto je v znamenju desete obletnice osamosvojitve naše mlade države. Ob tem seveda ne moremo mimo zgodovinsko pomembnih dogodkov in ljudi, ki so z odgovornim, pogumnim in požrtvovalnim delovanjem, strokovnostjo in organizacijskimi sposobnostmi dali izjemen in trajno veljaven prispevek pri nastanku Slovenije in njene obrambe. Občinski svet Občine Kamnik je zato ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu, podelil občinskaj>riznanja za zasluge pri osamosvojitvi Slovenije Borisu Zakrajšku, Jožetu Arku in Pavletu Zavhiju, ki jim je zgodovina pred dobrimi desetimi leti dodelila častno in odgovorno nalogo, da sodelujejo pri nastanku in delovanju takratne skrivne, a za prihodnost slovenskega naroda in njegove države zelo pomembne vojaško-varnostne organizacije.
V letu 1990 je predsedstvo Republike Slovenije sprejelo pomembno odločitev v pripravah na oborožen odpor, ki je slonel na konceptu narodne zaščite. Sistem tajnih priprav, ki so ga poimenovali Manevrska struktura narodne zaščite, je bil uspešno organiziran na območju tedanje občine Kamnik. Potrebno je bilo kadrovsko preoblikovanje enot teritorialne obrambe, organiziranje tajnega skladiščenja orožja, pridobitev orožja, potrebnega z.a oborožitev vpoklicanih pripadnikov novo oblikovane teritorialne obrambe. O vseh teh pomembnih dogodkih pred več kot desetimi leti, organiziranju in delovanju Manevrske strukture narodne zaščite sem se pogovarjala z. Jožetom Arkom.
Dobili ste priznanje za aktivnosti pri osamosvojitvi RS in delo v Manevrski strukturi narodne zaščite občine Kamnik. Kakšen je bil pravzaprav namen in pomen te organizacije?
Začel bi pri priznanjih, do katerih imam svoj pogled in odnos, predvsem do tistih, ki jim je težko »izmeriti ležo«. lahko je podelili priznanje na primer za športne dosežke, kjer so pravila in merila jasna in se izražajo v sekundah, metrih, čeprav tudi tu nastopijo problemi takoj, ko so prisotni še sodniki. Pri podelitvi priznanj, kot so občinska priznanja, pa so pogledi različni. Verjamem sicer, da sta izbor in delitev opravljena po določenih postopkih, jasno pa mi je tudi, da se z, odločitvijo nekateri ne strinjajo. O tem, da nekateri celo odklonijo priznanje, pa menim, da pri tem nc gre vedno le za skromnost tistih, ki to storijo. Sprejem priznanja jc kultura in čast, ki ne dovoljuje odklonitve. Tudi zase menim, da bi bila podelitev priznanja enoti ali pripadniku rezervne sestave primernejša odločitev.
Glede Manevrske strukture narodne zaščite v Kamniku je potrebno osvetlili razmere, ki so pogojevale njen nastanek. To je bil odvzem orožja v Sloveniji in tudi v občini Kamnik. Ukaz je narekoval odvzem, oddaja pa je bilo dejanje, ki si ga lahko izvršil ali nc. Ncizvršitcv ukaza ima navadno tudi posledice, v tem primeru pa tudi izvršitev. V tistem času, natančno 17. maja 1990, ni bilo veliko izbire. Karkoli si storil ali bi storil, je imelo posledice. Potrebno jc vedeti, da jc bilo to v času, ko se jc šele postavljata nova slovenska oblast in je veljal pravni red tedanje Jugoslavije.
Dejstvo je, da v občini Kamnik, kot v mnogih drugih slovenskih občinah, ni bilo več orožja in streliva teritorialne obrambe, saj le petnajst občin ni izvršilo ukaza o oddaji To seveda ne gre razumeli kol opravičevanje.
Zaradi oddaje jc na ravni države nastal projekt MSNZ. ki je tudi na občinski ravni oblikoval organizacijo, za katero smo v začetku vedeli le trije posamezniki. Vodstvo je bilo zaupano dobitniku srebrnega občinskega priznanja Borisu Zakrajšku, tedaj direktorju Slola in članu pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo. Namen jc bil zelo jasen. V največji možni tajnosti pridobiti kadrovski sestav, ki bo
sposoben zagotoviti »novo« orožje in strelivo, tajno skladiščenje, mobilizacijsko sposobnost izbranih vojaških obveznikov iz sestave TO in izdelati načrt delovanja v primeru napada .11.A.
Kako pa je potekala oddaja orožja v Kamniku?
Dokument o oddaji je bil vročen osebno komandantu TO občine Kamnik z naročilom, naj o lem nc obvešča nikogar razen iz-vršilccv. Komandant je tudi sicer imel navado, da smo vsak ukaz ali drug pomemben zaupni dokument podpisovali lastnoročno, kot dokaz, tla smo z njim seznanjeni. Bolj ali manj je bilo vsem jasno, da gre za izjemno resno zadevo, ki bo imela določene posledice, nc glede na to, kako bomo ravnali. Tega se je zavedal tudi komandant, na katerega je padla odgovornost za odločitev, ki je bila izjemno težka.
Pojavila so se različna mnenja, ki so imela za posledico »obisk« nadrejenega poveljstva iz Ljubljane. Na vsak način so nas hoteli prepričati, da gre le za ukrepe dodatnega varovanja. Ravnanje posameznikov jc bilo različno - od strinjanja, izmikanja sestanku do podpisovanja na ukaz. o nestrinjanju in razglasitvi komandanta ljubljanske pokrajine za izdajalci!. Dogodki so bili prav mučni. Orožje smo zadrževali tri dni v upanju, da bo na ravni države sprejeta odločitev o tem, naj se ne preda. Zal ni bilo tako.
Zelo pomembno za občino Kamnik jc bilo tudi orožje, ki je bilo v tistem čiisu na tako imenovani konzervaciji v Ljubljani. Predstavljalo je kar polovico vsega razpoložljivega orožja občine in jc bilo najprimernejše za uporabo. Kljub prizadevanju občinske oblasti in pošiljanju dokumentov na pristojne organe oblasti na državni ravni, tudi tega orožja nismo tlobili nazaj v Kamnik. O tem seveda obstajajo dokumenti, ki to potrjujejo.
Osebno sem se zaradi nestri-njanjii z. ukazom in ravnanji odpovedal delu, ki sem ga opravljal v TO, v prepričanju dokazovanja upora, ki pa so ga mnogi ocenili kot »slisnil je rep meti noge«.
Kako je bila organizacija »pokrita« v tedanjih predpisih s področja obrambe?
Moram povedati, da tedaj o tem sploh nisem razmišljal. Delovali smo predvsem z notranjim občutkom, kaj je prav. Ko danes razmišljam in berem o tem, mi je jasno, tla je šlo za določilo, ki govori o oblikovanju danes že skoraj pozabljene Narodne zaščite. Na ravni države so pač našli pravno formalno pokritje delovanja To delamo tudi danes, saj poznamo mnoge primere, ko o isti stvari govorimo povsem nasprotno in je vse v skladu s pravno državo Tudi osebno sem bil v I istem času civilna oseba, ki je.izvajala vojaške dolžnosti.
Bistvo vsega je bilo tedaj prepričanje velike večine, da jc bil odvzem orožja neupravičen in temu se je potrebno upreti, ne da bi pri tem razmišljali o po-"" sletlieah.
Govorili ste o kadrih in njihovem izboru. Kako vam je uspelo izbrati prave in učinkovite kadre?
Osnovni izbor ljudi za MSNZ
v občini je bil določen na ravni pokrajinskega vodstva, naloge pa je določili in votlil načelnik MSNZ Boris Za krajše k v skladu z odločitvijo nadrejenih. Izbor izvajalcev nalog v občini mi jc vodja zaradi mojega dolgoletnega deki v TO in poznavanja ljudi prepustil v osebno presojo ter v presojo Danijela Kuzme.
Osnovi! je bila število orožja in razpoložljiv sestav TO. Za posameznike, razen nosilcev mobilizacijskega sistema, to ni pomenilo nič novega. Izbrani vojaški obvezniki bi dobili poziv v enoto, v katero so bili ludi sicer formalno razporejeni in bili s tem razporedom že seznanjeni Šele v primeru vpoklica bi bili obvezniki seznanjeni o tem. o čemer se pogovarjava [zbirali smo prijatelje, znance, torej ljudi, za kiitcre smo presodili, da so za stvar, kljub temu, da za ostale ne moremo trditi nasprotno. Danes sicer nekateri izboru jedra MSNZ. niso povsem naklonjeni, vendar je potrebno razumeti, da so bile nekatere rešitve določene z vrha, drugih ljudi pa iz varnostnih razlogov ni bilo mogoče vključevati Varnost je biki zagotovljena celo tako, da sodelavci niso vedeli drug za drugega niti o izboru niso smeli nikogar seznanjati Iako je tudi bilo, kljub temu, da vsega enostavno ni bilo mogoče prikriti. Vkolikor bi osebno odločal o izboru, bi se za nekatere dolžnosti odločil drugače.
Orožja teritorialne obrambe verjetno ni bilo mogoče nadomestiti, s čim ste razpolagali?
To drži. V času, ko je organizacija ponovno prešla v seslav teritorialne obrambe, nam jc uspelo pridobiti orožje za približno polovico prejšnjega sestava
Občinskega Slaba TO Kamnik. Razpoložljivo orožje ni bilo najmodernejše, pa vendar. Na srečo je tedaj v občini imela orožje in strelivo lutli občinski! oblasl, ki ga je hranil upravni organ za obrambo, To orožje je bilo zelo pomembno tako- za MSNZ. kol tudi pozneje v vojni, saj je predstavljalo kar pomemben del vsega razpoložljivega orožja in streliva
Kako pa ste izvedli tajno skladiščenje?
Tega vprašanja se prav zavedam šele danes, predvsem odgovornosti, ki smo jih z izborom naložili posameznim družinam, ne le posameznikom Mislim, da bi danes ravnal drugače. Pri odločitvah o lokacijah tajnega skladiščenja orožja je bilo potrebno dobro premislili, kaj deklino, a časa za presojo ni bilo prav veliko. Potrebno jc bilo izbrati ljudi, ki smo jim zaupali in seveda tudi obratno, da so zaupal nam To so bili predvsem Ijud-
■ jc, ki so vsaj meni veliko pomenili in mi danes pomenijo še več. Odločitve so bile sprejele, potreben je bil dogovor. Moram povedali, da je bil tO čas, ko so se spremembe v Sloveniji šele začele, leto dni pred Začetkom vojne. Le listi, ki je spal v hiši z vso družino, na podstrešju pa imel ročne bombe in druga minsko eksplozivna sredstva, si lahko predstavlja kakšni so na primer občutki ob slabem vremenu in grmenju.
(Nadaljevanje na 13. strani)
VI. državno srečanje Orffovih skupin v Kamniku
letos se je v sklop prireditev Ob kamniškem občinskem prazniku vključilo tudi šeststo drŽav-■ no srečanje slovenskih Orffovih skupin. V soboto. 24. marca, je •Srednješolski center Rudolfa Maistra gostil triindvajset skupin iz, različnih krajev Slovenije, od vrtčevskih do srednješolskih.
Udeležencev je bilo toliko, da smo jih organizatorji razdelili na tli koncerte. Prvi je potekal dopoldne. Na svečani otvoritvi je navzoče pozdravil gospod Tone Smolnikar, župan občine Kamnik. Poudaril je pomen tovrstnih srečanj, ki vzpodbujajo glasbeno ustvarjalnost otrok in njihovih mentorjev ter omogočajo njihovo druženje. Opozoril je na posebno vez, ki veže Kamnik z velikim nemškim skladateljem Car-lom Orffom: korenine Kamnika segajo v nemško mesto Andechs. kjer je skladatelj pokopan.
Posebno težo je prireditvi dala navzočnost častnega gosta prof. Colomana Kallosa, profesroja na prff-Institutu, Instituta glasbene m plesne pedagogike univerze Moz.arteum iz Salzburga. V pozdravnem nagovoru je izrazil
svoje presenečenje nad množičnostjo Orffovih skupin v Sloveniji ier vse priznanje mentorjem, ki jih vodijo.
Popoldne smo lahko prisluhnili šc dvema koncertoma. Program jc bil resnično zanimiv in pester, saj smo lahko prisluhnili priredbam ljudskih in umetnih pesmi Slovenije in drugih narodov, originalnim skladbam C arla Orffa ter številnim priredbam in kompozicijam, ki jih ustvarjajo mentorji in učenci. Slišali smo lahko celo posamezne dele različnih glasbenih pravljic. Posebno zanimive so kompozicije, ki nastajajo skozi igro in improvizacijo. Sam skladatelj je namreč želel, da igranje v Orffovi skupin ne bi bilo igranje glasbenih kompozicij iz notnega zapisa, temveč ustvarjanje vseh v skupini, ki z uporabo elementov govora, petja, giba, plesa ter igranja na inštrumente, skupaj muzi-cirajo in soustvarjajo.
Prav takšna jc bila izvedba skladbe OZ. plesa »Alba Marela«. ki jo je poleg ostalih treh skladb izvedla Orffova skupina Glasbenega ateljeja Car! Orff iz Kamnika pod vodstvom profesorice Laure Medved. Poželi so zelo bučen aplavz.
Veseli nas lahko, da ste se srečanja prav iz Kamniške občine
vidualne napotke za nadaljnje delo.
Posebna pohvala gre prav gotovo organizatorici srečanja Konstancj Zalar-Rener. Zahvala ludi donator jem srečanja, ki so prireditev omogočili in poskrbeli za uporabna knjižna, darila mentorjem. Poseben pečat prireditvi je, z nevsiljivim vode-
Orffova skupina Glasbenega ateljeja Carl Orff Kamnik.
Razstava Dušana Lipovca v galeriji Neptun
V galeriji NEPTUN na Cankarjevi 7 v Mekinjah je od 24. marta na ogled slikarska razstava LIKOVNA PRODUKCIJA 2000 akademskega slikarja Dušana Lipovca. Slikarje razstabil likovna dela, ki so nastala v prejšnjem in letošnjem letu, predvsem olja, akrili, akvareli in ^vasi s krajinsko tematiko. Razstavljena so tudi keramična dela: majolke. vrči. krožniki in ploščice s krajinsko in figurativno motiviko. Prevladuje ženski akt kol arhetip mitične kamniške Veronike. Razstava, ki je posvečena kamniškemu občinskemu prazniku, bo na ogled vso pomladno sezono. Obiskovalci naj se vnaprej telefonsko najavijo. Razstava je posvečena kamniškemu občinske mit prazniku.
udeležili dve skupini, ki sta bili med najštevilčnejšimi. Tako kot lani v Grosupljem, jc poleg Glasbenega ateljeja Carl Orff Kamnik, zastopala našo občino skupina osnovne šole Stranje, pod mentorstvom Karle Urh. Pri takšni osnovnošolski skupini lahko resnično občudujemo, da prav vsi učenci številne skupine igrajo kljunasto flavto.
Kljub temu, da srečanje ni imelo tekmovalnega značaja, je srečanje spremljala strokovna komisija v seslavi: Ida Viri, sveto vlaka. Konstanca Zalar-Rener, prof. in mag. Bernarda Rakar. Komisija je po vsakem koncertu na pogovoru z mentorji podala strokovno mnenje in indi-
njem in duhovitim povezovanjem, dala napovedovalka gospa Marta Zabret.
Na srečanju je bilo prvič javno predstavljeno Slovensko društvo Carla Orffa, ki je bilo ustanovljeno v januarju letos-in ima svoj sedež v Kamniku. Združuje vzgojitelje, razredne učitelje, učitelj glasbe rta osnovnih in glasbenih šolah, učitelje otrok s posebnimi potrebami in glasbene terapevte. Številne skupine in novoustanovljeno društvo so zagotovilo, da se bo Orffova glas-beno-pedagoška misel v Sloveniji Se naprej širila in iz, leta v leto prinašala večjo kvaliteto in veselje do glasbe.
BERNARDA RAKAR
Sopran, tenor in klavir
Koncert, ki Sta ga kamniškemu glasbeno cepljenemu občinstvu pripravila in predstavila Študentski klub in Kulturni center Kamnik, je bil mm>gn več kol običajna kulturna prireditev. Bilje prava manifestacijo štirih mladih, obetajočih umetnikov, absolventov in diplomantov raznih koiiscrvntorjcv ali pa glasbenih akademij, umetnikov, ki stalno ali pa le občasno nastopajo v faznih orkestrih, predavajo na glasbenih šolali in kol solisti ali dirigenti sodelujejo v raznih ansamblih.
Z neprikritim zadovoljstvom moram dodati, daje bila grajska dvoranica, ki sprejme komaj kakih SO poslušalcev, prenatrpana. Skoraj nenavadno zii Kamnik, a vendarle resnično.
Predstavili so se mlada soprunislka Nataša Slapar, ki že nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije, sicer pa uči na Glasbeni soli v Domžalah, tenorist Metod Palčič, kije soustanovitelj vokalne skupine Ec-<<: Sicer pa prav tako kot Stoparjeva te nastopa z orkestrom, Ivan Vom-hergar, ki je kol višji profesor klavirja diplomiral v Argentini, V domo->'"" pa deluje kot korepetitor v ljubljanski Operi, ter nam že znani dirigent zbora ( anlcmus Scbasljan Vrhovnik, ki zaključuje Akademijo z.a glasbo v Ljubljani.
Tako kot marsikatera res dobra soprunislka se tudi Stoparjeva lahko 1'obvali z. absolutnim obvladovanjem vseh treh registrov, tako prsnega "li nizkega kot srednjega in tudi lobanjskega ali visokega. Slednji, ki lah-' ko nastaja žc pri relativno nizkih tonih, vsekakor pa v prostoru srednjega registra, jc šc posebno delikuten, saj nastaja tako, da glasilne ne nihajo več v vsej dolžini, pač pa le v tistem delu, kije omejen po zgibu, torej nekako tako kot struna, ki jo skrajšamo s prijemom. Ker pa so naravni lučaji vseh treh registrov različni, to pa bi kvarilo enotnost glasu, jc treba nuje med njimi zabrisati in kar se da izenačili, kurje verjetno ena naj-'Čjih nalog tako za učitelja kot učenca. Ž.e po nekaj taktih njenega petin sem ugotovil, da je na tem kot na drugih področjih sila težavnega solo petja dosegla pravo mojstrstvo, še več, da ji mehkobna in glasovna okretnost dovoljujeta tako imenovano koloraturstvo.
Pri moških glasovih je stvar nekoliko drugačna, kajti število registrov pri moških ni vedno enako, velja pa prav gotovo, da ima vsak vsaj dva in sire r prsnega na eni ter falzetnega na drugi stran,. Ion, prvega *0 naravno zvočni, toni falzetnega pa medli in brez kovinskega sijaja. Primerjalno z instrumenti bi prsnega lahko vzporejal Z zvokom trobente "i pozavne, falzetnega pa z mehkobo roga m oboe.
Z visokim prepričanjem lahko tudi za Metoda Palčiča trdim, daje Slede omenjenega dosegel zadovoljivo visoko mojstrstvo, da izmene registrov pri njem sploh ni opazili, šc zlasti pa. da njegova glasovna mehkoba in okretnost najlepše zazvenita v tipično liričnih, dramatično romantičnih, v nekoliko bel canlu spevnih arijah.
Oba, Nataša in Metod, sta se nam najprej predstavila z Mozartom, enkratnim čudežnim dečkom, ki je ž.e ko, šestletni piantsl-virluoznavd,,-*>>•„/ kronane glave Evrope, mini pa komaj J5-le,en ob zapuščin, nekaj stotin neminljivih pesmi, koncertnih arij. duetov, tercelov, sacmiil, Umcerlov. kvartetov, kvintetov, sonal. mašlilanij.Janlaz.il. vaiuutj, pasov, Sch
oper, rekvicnui in 40 sim unianovih mojstrovin, komponis
jonij. Pričarala sta introvertlranost treh
rta štirih simfonij, kamerne muzike, •horovskih skladb izrazito visokejvmanlike. .
Po nacionalni in ljudsko romantični glasbi Ani onimi Dvor aka k-"'" nam ,<■ Palčič pričaral ljubko in ljudsko spevno gibhfst t rsk< g„ me-'"■■«'. so se tako meni (in verjetno Se komu) utrnili akord, 'znjegoveepe-
Kusalka (s,arc,s, nc bomo nikoli pozabili interpretacije hamnum-Valerije Heybalove) m še zlasti simfonije -Iz novega sveta«, kijojt Poln domoložja pisal na gostovanju po Ameriki ,„„.vfi^e Palčič je tudi [uhlestelv Griegovi -del, liebe dich*. pesmi no, veške-
ga poznega romantika, kije v svoji/, delili najraje posegal po prastarih ljudskih elementih severnih narodov.
Mojstra sodobnika Vinccnz.o Hellini in Antonio Rossini zahtevala spet drugačen, bolj sproščen in bolj južjijuški slog zelo gibkega, s soncem in svetlobo prosojnega petja. Oba operna skladatelju sta nam naša izvrstna solista predstavila z Zelo gibko Rossiuijevo »Lu danza« in Bel-linijevo »Mu rciuli pur conlcnto«. In tako smo žc pri Verdiju in 1'ucci-iiiju. Palčič meje skoruj preslepil z. izvedbo Verdijevega »Brindisi«, Slo parjeva pa naravnost navdušila z Znamenito Piircinijcvo arijo iz hi lio-licmc, kije izzvala ponavljajoče se aklamacije vseh poslušalcev.
Kralj valčkov Joliaiui Slrauss in edini iz plejade naših skladateljev Janko (iregorc sta bila na začelju lega, res imenitno pripravljenega in izvedenega komornega večernega koncerta, v režiji obeli mladih in agilnih ter kulturno angažiranih skupin. Verjetno celo drži, da slo bila »Mehi Herr Marcpus« iz operete »Die llcdermaus« kralja valčkov in »Par-don gospod« iz. ene Gregorčevih najbolj uspelih in priljubljenih opera »Melodije srca« kol nalašč in namenoma izbrani za zaključno sprostitev lokovne barvite napetosti odličnega muziciranja tega večera.
Nastop obeh vokalnih solistov torej ni bil samo dostojanstven in tehnično skoraj brezhiben, pač pa tudi prepleten z. lepim številom emotivnih odtenkov, ki zavibrirajo sleherno srčno mišico. Tako Stoparjeva kol Palčič sta bila kljub napornosli, kiju je obremenjevala, stalno v »polni formi«, s čimer želim povedati, da sta znala obdržati samodisciplino in visoko profesionalnost. Oba pianista Ivan Vombergar in Sebas-tijan Vrhovnik Sta bila sicer izvrstna in tenkočutna klavirska spremljevalcu, vendar zaradi narave samega programa nekoliko nevidno potisnjena v ozadje. In v tej svoji spremljevalni vlogi sta želela tudi ostati.
Kot spektalorja in amaterskega glasbenika me nedvomno veseli, da na naše scene vse številneje vstopajo nove in nove generacije umetnikov, ki nam obetajoče napovedujejo, da znajo že v naslednjih nekaj letih prevzemati štafetne palice dobre desetine slovenskih vrhunskih reproduktivnih umetnikov, med temi celo žensko trojico Ireno Grajena-uer, Marjano Lipovšek in Dubravko Tomšič, kijih lahko vsak hip postavimo na katerikoli svetovni oder, česar niso zmožni niti zelo veliki narodi, ki že stoletja pomenijo glasbene velesile.
mag. CENE MATIČIČ
IZJEMEN USPEH KATJE RENER
Kamničanha Katja Rener, učenka L razreda klavirja, je bila najzaslužnejša za imeniten reprezentančni uspeh Glasbene šole Kamnik na 30. tekmovanju mladih glasbenikov. Tekmovanje je potekalo v Ljubljani od 29. marca do I. aprila pod pod pokroviteljstvom Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo, \49 solistov -tekmovalcev v disciplinah (klavir, kljunasta flavta, flavta, ohoa, klarinet, fa-gOt, saksofon) in 44 komornih skupin s trobili V disciplini klavir- L A katego rije letnik rojstva P)')0 in 1991 je osvojila zlato plaketo in 3- nagrado naj mlajša tekmovalka Katja Rener, roj. 4. 7. 1991 in osvojila 97.67 točke od možnih 100.
Njena mentorica je prof. Martina Golob - Hohlc. akademska glasbenica in pianistka.
SAŠA KOS
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
Tomšičeva 23, KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s
KOLEDAR PRIREDITEV
Sreda. 25. aprila, ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Slavnostna govornica: Ministrica za kulturo ga. ANDREJA RIHTAR Torek. 1. maia. ob 11. uri TRADICIONALNO SREČANJE PRI DOMU V KAMNIŠKI BISTRICI Organizator: Občina Kamnik
DNEVNI TULIPANOV
Volčii Potok od 27. aprila do 6. maja
Organizator: Arboretum, Volčji Potok
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556
23. aprila do 15. maia - Galerija Veronika, Kamnik RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MARKA NOVAKA
Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost!
Četrtek. 26. aprila, ob 18. uri - Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK
Sodelujejo: Otroški PZ OŠ Šmartno, Otroški PZ podružnice Nevlje, Otroški PZ podružnice Gozd, Otroški PZ podružnice Tunjice, Otroški PZ OŠ Marije Vere, Otroški PZ Stranje, Vokalna skupina OŠ 27. julij, Vokalna skupina OŠ Stranje, Mladinski PZ OŠ Frana Albrehta, Mladinski PZ Glasbene šole, Mladinski PZ OŠ Stranje, Mladinski PZ OŠ Šmartno. Vstop prost!
Sreda. 9. maia. ob 19. uri - Galerija Veronika, Kamnik
V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik KONCERT IZ CIKLA SREDA SREDI GLASBE
PRIMORSKI KVARTET POZAVN
Ivo Bašič, Sergio Bernetti, Simon Perčič, Erik Žerjal
Vstop prost!
Sobota, 12. maia. ob 20.30 - Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MAVRICA SREDNJA VAS
Zborovodkinja dana Verbič, vstopnina 500 SIT.
so
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662 Četrtek. 10. maia. ob 18. uri v salonu gradu Zaprice v Kamniku Predstavitev knjige višjega kustosa v Kamniškem muzeju Marka Lesarja
»Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku«
in odprtje priložnostne razstave Dragocenosti iz zakladnice župnijske cerkve.
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580
Nedelja. 29. aprila, ob 15. uri
Otvoritev razstave Mitje Kobola iz Kočevja -
NEČKE IN RAZLIČNI LESENI PREDMETI DOMAČE OBRTI in
Antona Hitija iz Kočevja
IZDELKI IZ SUHE ROBE
80
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Glavni trg 23, tel.: 01/83-15-477, 041/957-609
Sredo. 9. maia. ob 17. uri
Predavanje prof. Pavle Klinar: AGRESIVNOST PRI OTROCIH IN ODRASLIH v dvorani Matične knjižnice Kamnik
so
DRUGE PRIREDITVE
Ponedeljek, 30. aprila, ob 21. uri
KRESOVANJE
Domžalski dom na Veliki Planini
Organizator: Planinsko društvo Bajtar, informacije: Boris Pohlin 041/577 625
Torek. 1. maia. od 8. do 13. ure
Pohod iz Motnika do domačije Planine PRVOMAJSKI GOLAŽ
Organizator: Športno društvo Motnik, informacije: Marjan Semprimožnik, tel.: 834 80 02 Torek. 1. maia. ob 11. uri
»TURNI SMUK« po travi - Velika Planina
Organizator: Planinsko društvo Bajtar, informacije: Boris Pohlin 041/577 625
Sobota: 5. maia. od 9. do 12. ure
OŠ FRANCA ALBREHTA
Šolska ulica 1, tel.: 831 53 17
ŽIVI ZA UČENJE IN NAUČIL SE BOŠ ŽIVETI
Kakšno soboto boste prežiteveli? Pusto, enolično, zaspano? Ali razgibano, ustvarjalno, drugačno?
V prostorih naše šole vam bomo nudili brezplačen prikaz naših idej in spretnosti.
Ne obljubljamo čudes, ponujamo drugačnost.
8 25. aprila 2001
VIKI) MLADIMI
Kamniški OBČAN
Naredimo zbirko otroških ljudskih pesmi in družabnih iger
V mesecu marcu so vzgojiteljice Martina. Meta, Jana in otroci vrtca Zaprice - Marjetica izvajali projekt z naslovom Naredimo zbirko otroških ljudskih pesmi in družabnih iger. Pri izvedbi projekta smo sodelovali tudi starši, ki smo imeli posebno domaČo nalogo, da od svojih staršev poizvemo, kako so oni preživljali mladostna leta in katerih ljudskih pesmi in družabnih iger se spominjajo. Povabljeni smo bili tudi na ustvarjalno delavnico, kjer smo skupaj z otroci in vzgojiteljicami izdelovali sceno za zaključno prireditev.
Mesec marec je hitro minil in v petek. 30. marca, smo si v Matični knjižnici v Kamniku ogledali delo naših otrok, vzgojiteljic in končno tudi nas staršev. Otroci in vzgojiteljice so nas opeljali skozi njihovo zbirko pesmi in iger in z njimi smo se ob tem povrnili v čase otroštva naših babic in dedkov. Pesem »Izak. Jakob, Abraham« nas je spomnila, kako slastne so bile hruške iz sosedovega vrta - tiste, za katere so nam rekli - teh pa ne smeš. Pridne peričice so nam pokazale in zapele, kako so nekdaj prali perilo ob potoku, ko časi še niso bili tako napredni in vsako gospodinjstvo ni imelo pralnega stroja. Ob pesmi »Moj očka ima konjička dva« so nas otroci spomnili na čase. ko so fantje radi peli sebi v veselje, zbirali so se v središču vasi
ali na kakšnem drugem stalnem kraju, od koder se je petje razlegalo, da so ga slišali po vsej domači vasi in morda še v sosednjo. Fantovsko petje ob večerih, navadno ob sobotah, je imelo poseben čar tudi za poslušalce in ni nikoli veljalo za kaljenje nočnega miru, čeprav je bila kdaj že pozna ura. pred-no so se pevci razšli. Ko so se fantje izpeli, so šli vasovat - dekleta klical. Čeprav je dekle fanta pričakovala, mu ni takoj odprla okna. Všeč ji je bilo, če je znal zgovorno napletati ustaljene verze, na Gorenjskem imenovane »kozje molitvice«. Kaj sta se potem pogovarjala, jc bila njuna skrivnost. Kljub temu so eno od teh skrivnosti zvedeli s pomočjo pesmi« »Al'me boš kaj rada imela«. Včasih niso samo peli. ampak tudi veliko plesali. Tudi otroške pesmi so se nekdaj prepletale s plesom. Otroško plesno izročilo je živelo sočasno z izročilom odraslih in mu je bilo v marsičem podobno. S pesmico »Zajček« smo spoznali eno izmed teh plesnih iger. Otroke je včasih med seboj združevala, razveseljevala in jim delala kratek čas tudi igra, zato so nam prikazali nekaj zanimivih družabnih iger - »Kamenčke ta-lat, V šterenco glejte. Buče ru-vat, Nebeškanje«, kjer ne potre-
buješ dragih rekvizitov, ampak le malo dobre volje in darove, ki nam jih ponuja mati narava.
Urica naSega druženja ob pesmi, plesu in igri je zelo hitro minila. Otroci in vzgojiteljice so nam pokazali, da je ljudska pesem nekaj živega in vsaka beseda v njej prazen zvok. če je človek nikoli ni prav doživel, če se ji ne zna približati s srcem in če ne razume, da je v vsej njeni preprostosti lepota, zaradi katere je življenje prenekaterih ljudi lažje, prijetnejše in polnejše.
Hvala otrokom in vzgojiteljicam, ki so nam s svojo dobro voljo in nasmejanimi obrazi pokazali, da v življenju ni zmeraj pomembno, kako hiter si, kam se ti mudi in kdo si, da je včasih pomembnejše ustaviti se in del sebe dati drugim zato, da si tudi sam bogatejši.
KATARINA KOMATAR
Natečaj »SUŠA«
Ministrstvo za obrambo -Uprava za obrambo Republike Slovenije - je razpisalo natečaj »SUŠA« v šolskem letu 2000-2001.
S svojimi literarnimi in likov-
nimi prispevki so sodelovali predšolski otroci iz vrtcev in šoloobvezni otroci. Uprava za obrambo Ljubljana je podelila priznanja za sodelovanje in uvrstitve med najboljše. Med otroki iz vrtcev sta bila na regijskem tekmovanju tudi gojenca WZ Anton Medved, enota CEPETA VCEK Ncvljc pri mentoricah Joži Mihelič in Vidi Klemen. Anže Hribar je prejel priznanje za tretje in l.ea Sitar za četrto mesto. Anže je izbral temo SUŠA PRIZADENE RASTLINE, Lea pa SUŠA NA POLJU. Vesela sta se prismejala domov s čepicama, dežnikoma in priznanjem.
Za isto risbico - uveli brstični ohrovt - pa je na državnem iz-
boru, v kategoriji predšolskih, otrok, dobil Anže Hribar celo prvo nagrado. Nagrajena dela so razstavljena v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu.
®
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom&sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... /.'/
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
AKCIJSKA PRODAJA DO 10. MAJA! DODATNI AKCIJSKI POPUSTI DO 10%
* STREŠNE KRITINE * HIDRO IN TERMO IZOLACIJE * OPEKO
* PROGRAM ZA UREDITEV OKOLICE * BARVE ZA POLEPŠAN JE DOMA * KERAMIKO
Vabljeni v trgovini SAM DOMŽALE in SAM STRANJE!
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. /.u kamionske pošiljke vam nudimo prevoz feo kupec in možnost dostave z. avlodvigalom.
internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM lil
Vsem našim strankam in drugim občanom želimo lepo prvomajsko praznovanje!
NAŠ VRTEC PRAZNUJE
Pravljici spremlja otroka skozi različna razvojna obdobja in kar težko si predstavljamo otroštvo brez pravljic in obratno, pravljice brez otroštva.
S pravljico dobi otrok možnost prestopiti v svet nemogočega, čudežnega, v svet, junakov, odnosov, povezav, svet, ki je močno čustveno obarvan.
Pravljica pozitivno deluje s tem, da se ob srečanju z njo združujejo in dopolnjujejo različni vidiki otrokovega razvoja: čustveno doživljanje in izražanje, komunikacije, razumevanja socialnih odnosov in vlog, mišljenje in nesmiselne strategije. Otroka spodbuja k doživljanju in iskanju še drugih poli izražanja, kot so otroška risba, simbolne igre, igre vlog, ritmično gibalne dejavnosti, samostojno pripovedovanje.
Vse to jc otrokov svet, svet, v katerem jc otrok svoboden, vesel in ustvarjalen. Prav zato smo se delavke VVE PESTRNA na prvem organizacijskem sestanku dogovorile, da bomo osmislile 20-to obletnico vrtca, prav s pravljicami, ki naj bi spremljale otroke v vrtcu skozi celo leto. Vsaka pravljica naj bi dala svoj pečat prostorom nase avle in garderobe. Projekt smo poimenovale VRTEC PRAVLJIC.
Prva skupna pravljica, ki smo jo predstavile otrokom, jc
bila Hvaležni medved. Ta nas je vsako jutro prijazno sprejel v avli s peharjem hrušk. Zimske mesece so nam pričarale snežinke, ki so bile skoraj tako čarobne, kol prave, s pravljico: Mali čarovnik in snežinke. Zelo zanimiva zamisel, kako predstaviti pravljico. Moj dežnik je lahko balon, pa se je porodila iz skupine »medvedkov«, ki jc uporabila stare dežnike. Ti so se z nekaj domišljije in blagom spremenili v pisane, domišljiske parazole, ki so skupaj z narejenimi klobučki na pecljih ustvarili pravo čarobno vzdušje.
To pa še ni vse. Na programu imamo tudi pravljico z. naslovom Zaljubljenci žabec.
Kot piko na i bomo za zaključek pripravile delavnice, oz. kotičke vseh pravljic, ki smo jih predstavile otrokom. Povabile bomo tudi g, Roberta VValtla.
Pravljice so pripomogle k lepšemu vzdušju našega vrtca. Vzgojiteljice smo jih otrokom predstavile na različne načine in jih uporabile v povezavi z vsemi drugimi področji.
VVE PESTRNA vzgojiteljica VERA LEVEČ
(Hritci skupine Zmajčki so v prijetno okrašeni avli vrtca prisluhnili novi pravljici.
ZIMSKA SOLA V NARAVI
NA MARIBORSKEM POHORJU
Končno smo dočakali, da smo se 5. razredi odpeljali na mariborsko Pohorje v šolo v naravi. Vsi smo sc veselili snega in zabave na smučeh, hkrati pa smo bili neučakani, da se nekaj novega naučimo. Pred nami je bil teden, poln dela in zabave. Preden pa sc je zim-
sko veselje pričelo, smo se morali nastaniti z, obilo prtljage in se seznaniti z. urnikom in redom. Vsak dan jc bil namenjen učenju in smučanju, večeri pa so bili zabavni.
Ves teden smo sc pridno učili smučati, tako začetniki kot tisti, ki so žc smučali. Začetni-
UHRSTUO
Ljubljanska c. 31, TPC Duplica f ^ Tel.:   01 -831-0-890 ^ L\ Faks: 01-831-0-895 -'         GSM: 041 -722-991; 041 717-959
Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirano za:
opravljanje nalog odgovornih oseb za promet z nevarnimi kemikalijami *» izdelava izjav o VARNOSTI z oceno tveganja
*» izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja *■» izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki Rok za izdelavo izjave o varnosti je 28. 7. 2001, zato pohitite z naročili!
\ esele prvomajske praznike!
kom, kot tudi nama, bi bili prvi »koraki« na smučeh veliko težji, čc nc bi imeli lako dobrih, prijaznih in potrpežljivih učiteljev. Vsak dan smo se po smučanju utrujeni vraćali v hotel na kosilo, kjer nam je osebje poskušalo uresničiti vse lačne želje. Po kratkem počitku smo nadaljevali s poukom, kjer smo reševali rasne naloge, povezane z zimo in spoznavali Pohorje
Najprijct-nejši del dneva jc bil vedno večer. Učitelji so pripravili kviz, kjer smo »kravž-Ijali možganč-ke« in reševali zabavne in poučne naloge. Ampak to - jc bilo za bis-
tre glavice, disko. to pa jc nekaj čisto drugega. Tam smo plesali vsi skupaj z. učitelji. Tekmovanje v petju smo imeli kar na snegu, kamor smo prišli in odšli z baklami.
Predzadnji dan nas je čakalo tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje smo vsi vzeli resno in sc borili s smučmi, si r -mino, količki in padci za čim-boljšo uvrstitev. Vsi smo si prislužili priznanja in pohvale, eni za dobre rezultate, drugi za trud in tretji za uspešno pluženje in luknje v snegu.
Zal je vse minilo prehitro in tako smo, šc preden smo se dobro zavedali, bili spet v Kamniku pred šolo. Naslednji teden je bila, ob obilici učenja, šola v naravi le šc prijeten spomin.
Tina Kralj in Ota I rajković llaziri, S. h. razred, Osnovna šola Marije Vere
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
25. aprila 200J 9
Upokojenci Motnika in Špitaliča o svojem delu
Matevž Baloh ponovno predsednik društva
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
Na obenem zboru društva vsem babicam ročno izdelano upokojencev, ki združuje upo- voščilo-vrtnico s posvetilom kojence iz KS Motnik in KS   ob materinskem dnevu.
m
Vodstvo občnega zbora (z leve prod desni) delovni predsednik Jože Sempri-moinik, Matevž. Baloh, stari in novi predsednik društva in Kristina Brezo-var, tajnica društva.__ ,, -
Spitalič, so v soboto, 24. marca, ocenili svoje delo v preteklem letu, govorili o nalogah za letos in se odločali o vodenju društva v naslednjem obdobju. --.
Pred začetkom občnega zbora so otroci tamkajšnje osnovne šole zbranim priredili prijeten kulturni program pod vodstvom mentoric Vide Ko-vačič in Mojce Kolar. Pestrost in prisrčnost programa je raznežila prisotne babice in dedke, zlasti ker so otroci izročili
Voščilo
Za praznik ti voščim, oj babica mila. da želja hi vsaka se tebi spolnila, da dnevi bi tekli ti sončni in srečni, da lepi trenutki hi zdeli se večni, da žalost in skrh bi za vedno se skrili, in mi hi se vedno kot danes ljubili.
Delovni program občnega zbora je pričel dosedanji predsednik Matevž Bitloh. Poročila o delu v preteklem letu, je podal sam, drugi del poročila je prebrala Kristina Brezovar. Sreča i jc upokojencev je dobro usmerjal delovni predsednik Jože Scmprimožnik.
Društvo upokojencev iz obeh krajevnih skupnosti šteje 114 članov, od tega 70 članic in 40 članov. Delo, tako izhaja iz. poročil, jc bilo uspešno in vsestransko vsebinsko bogato.
Tesna povezanost društva z življenjem kraja se kaže tudi v prisotnosti predsednika KS Motnik Janeza Trcbušaka in predsednika KS Špitalič Marjana Križnika. Oba sta sc vključila v razpravo, izrekla zahvalo za dosedanje plodno sodelovanje in upokojenec povabila, da tak odnos ohranijo tudi v prihodnje. To je opazno zlasti pri delu Turističnega društva, pri pripravi vsakoletnega sejma in ob drugih prilikah.
N;t zboru sta sodelovala tudi predsednik DU Kamnik Stane Simšič in podpredsednik Matevž Košir.
V nadaljevanju je občni zbor izvolil novo vodstvo
Ofri
°ci iz osnovne
šole Motnik so zapeli in uprizorili več kratkih predstav.
AvtošoQa Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118 organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 7. in 14. maja, ob 18. uri
Vozimo novi Renault Clio, Renaull 5, Golf diesel IV, lercedes \ razred, novi Hat Punto, Polo, Peugeot £U
Ura vožnje 2.800,00 SIT, izkušeni inštruktorji ^ inttruk^ca Prićetek vožnje pri vas doma, v službi, Soli, pojogovo^
društva, ponovno ga bo vodil Matevž Baloh. Udeleženci so soglasno sprejeli program dela in se zatem v družabnem delu pogovorili šc o marsičem zanimivem.
STANE SIMŠIČ
Naselje v obliki g ručaste vasice je nastalo na mest ti, kjer je bila nekdaj samo kmetija Bab pik, kjer se je reklo pil Žabarju. Verjetno je to ime dobila po množici teh dvoživk, ki jih je bilo nekoč mnogo po bližnjem močvirnem svetu. Sedaj poznavalci in domačini Še vedno uporabljajo to
ime, čeprav počasi izginja iz uporabe. Danes je to tlel vasi Godič. Na fotografiji levo zgoraj je bil del zaselka Kr.šič, v ozadju pa spodnje njive in travniki vasi Brezje. Ko na Brezje še ni vodila asfaltirana cesta, ampak samo kolovoz, je bilo tu tudi izhodišče za izlete na Brezje in naprej na Veliko planino čez Gozd.
Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral dopisnico Božene Polak iz Samostanske ulice 5 v Kamniku, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Ostajamo na ravnem delu naše občine in sprašujemo, kako se imenuje naselje, katerega hiše .stojijo na sliki v ospredju. Svoj odgovor pošljite na dopisnici do 9. maja letos na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE.
Konjenica Veronika se predstavi
Nahajamo se na prečudoviti lokaciji severno od Kamnika, v naročju Kamniških Alp, kar nam nudi neokrnjeno sproščenost in užitke v naravi.
Konjeniško društvo Črna je bilo ustanovljeno leta 1996. Vseskozi šteje z nihanji od 40 do 50 članov. Na svoje članstvo smo ponosni, saj je naša dejavnost široka, pestra
nje, ki pomeni vsakomur od nas največjo strast in veselje. Prav tu lahko začutimo sožitje konja, človeka in narave.
Smisla ne vidimo samo v članstvu, ampak predvsem v druženju, iskrenih medsebojnih odnosih in ciljih, ki si jih zastavljamo in jih s skupnim sodelovanjem dosegamo. Naši člani so različnih starosti in
prireditev, srednjeveških iger, povork in seveda sodelovali na konjeniških pohodih. Prvič v zgodovini bomo ob izteku poletja v občini Kamnik organizirali konjenico Veronika s povabilom ostalih članov konjeniških društev Sovenije na sam pohod, ki bo trajal dva dni in kjer bi želeli predstaviti naše zgodovinske zanimivosti
in zanimiva za vsakogar od nas. V okviru društva člani vsak na svoj način pomagajo k popestritvi dejavnosti, od plemenske vzreje konj pasme Haflinger, možna jc šola jahanja, vožnja s kočijami in za-pravljivčki, pohodniško jaha-
•PUBLICUS
UMŠŠB33.
4^
Vsem želimo iT lepo
prvomajsko praznovanje!
H
m w
Ljubljanska 3d, KAMNIK
V SVETILNIKU, TEL: 839 71 53
FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV IN ZA DOKUMENTE V ATFJJFJU
NOVO! POROČNE SLIKE DOBITE SE ISTI DAN
• FOTOGRANRANJE ZA PROSPEKTE IN KATALOGE • FOTOGRAFSKI MATERIAL (FOTOAPARATI, FILMI, BATERIJE, OKVIRJI, ALBUMI, DALJNOGLEDI, KASETE,...)
najrazličnejših poklicev, kar nam omogoča bogato medsebojno izmenjavo izkušenj.
Začutili smo, da lahko storimo še kaj več in popestrimo naše aktivnosti tudi na področju turizma in promocije nas samih. Zato smo se odločili, da v okviru našega društva ustanovimo tudi sekcijo z imenom »Konjenica Veronika«. Namen je, da bi z izbranim programom namenili prednostne naloge pri promociji občine Kamnik na področju turizma in druženja z ljudmi, ki imajo konjeniške športe radi. Začrtane naloge so velike. S svojimi paradnimi ogrinjali in posebej mestu Kamnik namenjenimi barvami oblačil in pokrival bi predstavljali zgodovinsko poreklo mesta in s ponosom nosili njihovo zastavo, saj bi se pojavljali v starem mestnem jedru kot turistična zanimivost mesta. Z omenjenimi kostumi sc bomo udeleževali raznh kulturnih
in avtohtone značilnosti. Možnost imamo tudi organizirati vožnje z zapravljivčki za izredne priložnosti, kot so poroke, godovi in družabne prireditve.
Vse to so dela in naloge. Kaj pa prosti čas? Seveda tega nemalokrat ob koncu tedna porabimo za jahanje v manjših skupinah in se odpravimo na pohode do Velike planine, Ki-sovca, Krvavca in po okoliških gričih in gozdovih. Na pot se nemalokrat odpravimo zgodaj zjutraj in se vrnemo zvečer, veseli, utrujeni in bogatejši za marsikakšno dogodivščino in utrinek, ki smo ga doživeli na poti. Vse to in še veliko več pa nam daje energijo, voljo in ideje za nadaljnje delo in sprostitev.
Ponosni smo, da smo člani društva, v katerem sta doma sloga in prijateljstvo.
Predsednica Kl> ČRNA Lidija AMBROŽ-MARČUN, univ. dipl. ing. str.
10      25. aprila 2001
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Malograjski ranocelnik na privatni zemlji...?
Pa imam kar dvakrat prfit, mi pravi ondan Temni valček, ki se pred Veliko nočjo »štihanja« svojega vrta ni lotil sam. Ker pravi, da mora kol penzionist počivati, je prekopavanje zemlje okrog hiše »dal na čez« kar nekemu svojemu kolegu, rekoč »pol hrena, ki ga boš pri štihanju našel, je tvojega.« Tako ima »pre-štihan« vrt in hrena za nekaj Velikih noči. 'Pravijo: kdor zna, pa zna...
Je dni so sprehajalci oh Mlinščici na Duplici polni ugiba-nja, kaj se gradi nedaleč od Bo-načeve centrale. Eni menijo, da je to morda občinska hiša za bodočo južno občino, drugi spet pravijo, da bo tu carinska izpostava na meji med kamniško in dupliško občino in še nekaj je podobnih ugibanj. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da bo tu do-movala uprava dupli.škega pasjega kluba, torej se kamniškim pur-garjem zaenkrat še ni treba ničesar bati...
Sicer pa imajo kamniški obči-narji veliko drugih skrbi. V razpravah o tem, koga naj oveko-večijo s kipom v tako imenovanih propilejah na pobočju Malega gradu, kjer zdaj sameva malograjski ranocelnik Slarovasnik,
SO sedaj izvedeli, da so ga postavili na privatno zemljo, kjer je nekoč menda stala Skaletova drvarnica. Ta Mali grad je pa res zaklet, ne glede nato, s katere strani se ga lotiš...
m t ekoč. v časih ranjke države, i v smo jih poslušali: Govori srbski, da te razume celi svet. Zdaj pa tudi to ne drži več. To so zadnjič izkusili tudi naši ohčinar-ji z županom na čelu, ki so služili nekdanjo vojsko, pa so se morali i tudi s pomočjo tolmača) »matrati« z. angleščino, da hi jih razumeli udeleženci nekega seminarja. Čepavje bila med njimi večina naših nekdanjih »južnih bratov«, ki sedaj sestavljajo ta-koimenovani »paket stabilnosti«. Kako se svet obrača: »govori engleski, da te itd ...«
•grer se naš župan Tonti čedalje M\ bolj sekira, da ima v občini še vedno 26.000 podanikov, čeprav so jih predlani nekaj pobrali Komendčani, mu je te dni vidno odleglo. Ob obisku seminaristov jugovzhodne Evrope o lokalni samoupravi na občini se je namreč srečal z udeležencem iz. Romunije, ki mu je mirno povedal, da je župan občine z. desetkrat več prebivalci kot jih ima naša občina, pa se z.ato nič ne sekira in kar
dobro živi. Pravi, daje pomembno, s katere strani gledaš na stvar
Vnašem »smotrno posajenem nasadu drevja z.a študijske namene" (glej Slovar slovenskega knjižnega jezika!) so pravi mojstri, saj bodo (oziroma jim bo storila narava) letos pripravili kar enajst razstav. Skoraj z.a vsako drevo ali rožo svojo razstavo. Pa me pobara Frtavčkov Gustel, ali mislijo, da bodo tako dobili več gledalcev. Ne, pač pa so po-gruntali, da lahko z. višjo razstavno vstopnino pridejo do več cekinov. Vzdrževanje nasadov namreč ni poceni. Samo tvegajo, da bodo spet zgubili z.a dobrih 40 procentov (rV.869) gledalcev, kot seje to zgodilo lani (podatki so iz »zaupnih« virov, ker šef o številkah ne govori!). Kdor ne reskira, ne profitira, pa tudi še velja ...
Lokalnemu šerifu bi si dovolil svetovati, kako zelo lahko pride do dodatnih cekinov, ki jih vedno tako potrebuje. Samo občinski radar naj večkrat postavi v kako grmovje ob Tuhinjski cesti, pa bo nalovil divjakov in cekinov, kolikor jih bo hotel, pa še za občinski ž.akelj bo kaj ostalo. Kot pravijo Tuhinjci. se bo v past gotovo ujelo največ dirkačev s tablicami M B, CEin KR ...
Krištofov P epe II.
Otroci pametnejši od odraslih
Ko so pred leti tekle razprave o povezovalni cesti, je bil izpostavljen tudi problem križanja »Šolske« poli (to je poti. po kateri hodijo otroci v šolo Frani Albrehta) s prometno povezovalno ulico. Takrat je bil dan tudi predlog, da bi povezovalno ulico dvignili za kakšen meter, da bi bil enakomeren klanec od Metalke do mosta in bi tako dobili dovolj višine, da bi speljali podhod narav-
ZAPOSLIMO DELAVCA iz okolice Kamnika (Tuhinjska dolina) na delovno mesto ČISTILCA -VZDRŽEVALCA PROSTOROV IN IZVAJALCA ZAKLJUČNIH GRADBENIH DEL (montaža senčil, polaganje podov)
Pogoji: Odslužen vojaški rok, vozniški izpit B kat, starost od 22 do 26 let
PULITUS. d.o.o. Sela IO b, Kamnik tel.: lOlf 83 92 489. 83 97 090
AUTOMATIC SERVIS d.o.o. Koper
objavlja
več prostih delovnih mest
1. VZDRŽEVALEC - SERVISER 1
enota Ljubljana
2. OSKRBNIK AVTOMATOV - SERVISER
enota Ljubljana
Pogoji:
pod točko 1.:
končana V stopnja izobrazbe elektro smeri, odslužen vojaški rok, izpit B kat. pod točko 2.:
končana V stopnja izobrazbe smer strojni tehnik, odslužen vojaški rok, izpit B kat.
Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh na naslov AUTOMATIC SERVIS d.o.o., Vanganelska 5, Koper. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po objavi.
Namesto nasute zemlje hi bilo bolje narediti stezo ali vsaj pustiti izhoje-na naravno pot od šole do podhoda.
nost. Ker je projektant imel svoj neomajni prav, tudi zaradi vedut in podobnih flos-kul, jc bil narejen polkrožni, precej globlji podhod, ki pa sedaj zaradi svoje nepreglednosti povzroča tudi občasna »bližnja srečanja kolesarjev«, poleg tega pa je v njem zaradi slabega odvodnjavanja ob vsakem večjem nalivu poplava.
Poseben problem jc ostal prehod otrok prek prometne ceste. Će hočejo iti skozi podhod, morajo narediti ovinek, ki jih kar sam potegne na cesto. Zato so si izhodih naravno pot naravnost od šole do podhoda. Vendar jim to pot vsake toliko časa poskušajo preprečiti, čeprav za to ni nobene pametne osnove. Zal pri nas pristojni še niso prišli do spoznanja, ki ga npr. na Švedskem uporabljajo že dolgo časa: čc le morejo, naredijo poti v naseljih tam, kjer je to najbolj naravno, kjer jih ljudje izhodijo, ne pa tam, kjer bi sc zdelo načrtovalcem najbolje.
B. POLLAK
Kulturniki?
Torek, 3. aprila, je bil topel sončen dan, primeren Za dela na vrtu ali sprehod v naravi. Če sem hotela biti ob IX. uri v Galeriji Veronika, kjer naj bi Kulturno društvo Priden možic pripravilo Popotniško predavanje z diapozitivi o Nepalu, sem morala prenehati z delom in, verjemite, zelo pohiteti, da ne hi zamudila in s tem seveda molila.
Temeljito smo si ž.e ogledali razstavo fotografij in se pogovarjali O naših popotovanjih. Oh I H.30 še ni bilo sledu o kakšnem predavatelju. Takrat je dekle, kije odgovorna za to, da je dvorana odprta, klicala, da hi zvedela, kaj je s predavanjem. Dobila je odgovor: »Ja, saj sem te hotela sama poklicali, da predavanje odpade!« In to reče pol ure po napovedanem začetku'
To je neodpuslljiv ignorantski odnos - ne samo do publike, ampak tudi do tega dekleta, ki ji je bilo pred nami zelo neprijetno. S takim ravnanjem bodo izgubili še tiste navdušence, ki so kadarkoli pripravljeni priti na prireditve. Ob stalnih pritožbah, da kultura v Kamniku zamira, bi jih opozorila, da oh lakih zgledih lahko celo zamre. JOŽICA REPANŠEK
Z roko v roko - pri reševanju okoljevarstvene problematike v Kamniku
Rok pa od nikoder! Vsaj ne tistih (političnih strank), ki hi si želele našega sodelovanja in ki imajo moč: in vpliv v kamniškem družbeno političnem življenju.
Da hi zapisano pobudo na občnem zboru Zelenih Kamnika decembra lani tudi oživili, smo napisali vsem političnim strankam v Kamniku pismo, v katerem smo zapisali svoje želje o sodelovanju. Ker Zeleni zaradi krivičnega izpada na občinskih volitvah nimamo svojih predstavnikov v občinskem svetu, je za nas takšno sodelovanje še posebej pomembno. To je pravzaprav edina pot, po kateri bi pospešili reševanje okoljevarstvene problematike v Kamniku, ki ogroža okolje in zdravje ljudi. Po dveh mesecih nismo prejeli niti enega odgovora. To nas žalosti, saj menimo, da nas strankarska pripadnost pri skrbi z.a naš Kamnik in Kamni-Čane ne hi smela ločevali, ZaiIo še vedno upamo, da ho katera od političnih strank prisluhnila naši pobudi o sodelovanju in usvojim« občinskim poslankam in poslancem »dovolila«, da v dvorani občinskega sveta »spregovorijo« in »odločajo-' tudi 0 nasiti skupnih pobudah in predlogih.
Sicer pa Zeleni Kamnika z.a reševanje okoljevarstvene problematike ubiramo še druge poti. Ena takšnih so tudi razgovori z. najvišjimi predstavniki obline. Delovno srečanje 19. marca z gospodom Ivanom Pristov-nikom in gospo Mihaelo Velernik obeta, da težav .: ne sodelovanjem ne ho. Naj bo to zarodi reševanja oklu alnih okoljevarstvenih problemov, dopolnitve in posodobitve strategije varstva okolja, zdravja občanov do sredstev za uresničevanje programov in problemov varstva okolja. Skratka, oba predstavnika občine slo nam na Stelaj odprla -vrata'' v občinsko hišo, ko gre z.a skrb varovanja okolja in zdravja občanov.
Neredko se dogaja, da pride do kratkih stikov v odnosih med lokalno skupnostjo in državo. Prvo predstavlja občina, drugo pa upravno enota in inšpekcije. Se posebej o slednji inšpekciji hi sc lahko zapisalo najmanj to, da se nemalokrat obnaša kol »država v drŽavi«. To pa je ■'<" naslednji velik problem, ki nm lio mo Zeleni Kamnika namenili vso pozornost. Kajti, če nadzora nad izvajanjem veljavne zakonodaje ni ah ve do o izsledkih lega samo inšpektorji, potem je v tej dr žavi nekaj hudo narobe.
ZEEEN1 SLOVENIJE - 00 KAMNIK
Pomanjkljiva obrazložitev pri navedbah »Odmevi v zvezi S člankom o novem pokojninskem zakonu«
Ne vem, če je kdo sposoben, osebno nisem, da hi navedel enega krivca za Zakon o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejetega leta 1999. Reforma se je pričela s tako imenovano »Belo knjigo« o ugotovitvah stanja upokojenske populacije in ekonomskega stanja države. Mislim, daje soavtor le knjige tudi g. Štrovs. Predvidevanja v »lieli knjigi« so bila poda na z. namenom o mnogo ostrejšem posegu v upokojen ske pravice, kot seje pozneje v zakonu sprejelo. Zasluga za to je v veliki meri aktivnost Zveze društev upokojencev Slovenije.
Strokovnjaki so ocenjevali, da je reforma potrebna iz dveh temeljnih razlogov: ekonomsko stanje države in demografsko stanje prebivalstva.
Ekonomsko stanje države v obdobju 1991 - / 996 ni bilo optimistično, izjemno se je povečalo število upokojencev v času 1990-1992, saj seje prek 32.000 zavarovancev, ki niso izpolnjevali pogojev, upokojilo. Zakaj, vprašajte g. Peterleta, takratnega predsednika vlade
Demografsko stanje prebivalstva seje slabšalo predvsem v razmerju med številom upokojencev in številom aktivnega prebivalstva. Prebivalstvo se stara in ko ho povojna generacija odšla v pokoj okoli leta 2007-2014, je pričakovati krizo.
Vlada je zato pravočasno pristopila k reformi. O reformi razpravljajo tudi druge države Evropske unije. Zveza društev upokojencev Slovenije je aktivno sodelovala do sprejetja zakona decembra 1999. V »lieli knjigi« ni bilo predvidenih tako postopnih sprememb, kol so se nato v zakonu sprejele. Hotel/} se je v čim krajšem t ti \u. po oceni i: telo 1996, prihranili 25 tlo 30 milijard letnih izdatkov za pokojnine, /ji /.vezo društev upokojencev Slovenije tO ni bilo sprejemljivo, z.ato smo zalile vali postopnost, kol sem navedel v prejšnjem članku. Samo Z.a drugo branje zakona je bilo V Državni zbor vlo
Ženih 440 amandmajev, od katerih jih je bilo sprejetih 323. G. Kovačič kako zvito zavajate bralce, ko me le delno citirate, kako so poslanci SKD in SDS nasprotovali reformi. Ne zapišite pa temeljne ugotovitve, da so poslanci navedenih strank reformo smatrali kol lepotni popravek zakona. Iz. tega sledi, da so hoteli navedeni poslanci večje breme prenesti na hrbte upokojencev. Zakaj tO zamolči! e?
V Zvezi društev upokojencev Slovenije smo reformo podprli, ker je bila sprejtu s številnimi našimi pripombami in bolj po meri upokojencev kol so načrtovali i predvidevali. Primerjava 25-30 milijard letnega prihranka v letu 1996 in 22 milijard leta 201)0 pove vse. Kdo je krivec, ocenile sami. g. Kovačič. Alije tO vsakokratna vlada, ekonomsko stanje države, število upokojencev. Število zaposlenih itd. Vred petdesetimi leti jc bil 170.000 zavarovancev in 19.800 upokojencev, leta 1980 884.000 zavarovancev in 2S7.000 upokojencev, leta 2000 pa je bilo 820.000 zavarovancev in 477.000 upokojencev.
Skupaj z reprezentativnimi sindikalnimi centralami smo v Zvezi društev upokojencev Slovenije podprli in uspeli, da nc ho pri 40. tih oz. 3S.-tih letih dela zmanjševanja pokojnin, tudi če zavezanec-)ka) ne ho dosegel-(a) postopno starost 63 let oziroma 61 let.
Vi /tavajte desetletno povprečje pokojninske osnove, ki se sedaj povečuje na IS let (letno za I leto). Za 2001 velja ž.e 12-letna pokojninska osnova. Količnik zmanjševanja pokojninske osnove v posameznih letih, kjer sle prizadeti tudi vi, ni zadeva komuniciranja preko Kamniškega občana. Zapišem vam, da imate urejen sestanek s strokovnjakom na Z.PIZ.-u g. Kuhelj Jožetom. Pokličite ga!
Kako smo si v Zvezi društev upokojencev Slovenije prizadevali ob razpravah reforme pokojninsko invalidskega sistema naj ocenjujejo poznavalci razmer in Upo kojenci na osnovi kriterijev našega dela, številnih pripomb in ne na osnovi dušehrižništvn.
Upokojenci delimo usodo z. zaposlenimi. Upokojenci ne moremo mimo tega. da tekstilke v Mariboru ne dobivajo rednih plač, da je takih podjetij šc mnogo, da je senator triiškega Peka ob dva milijonski mesečni plači podjetje skoraj spravil v stečaj, javno pa sc hvali 6 uspehih sanacije. Primerjajte gospodarstvo Kamnika, plače zaposlenih nekoč in danes.
V upravnem odboru Zveze društev upokojencev Slo vcuijc smo ravnali odgovorno, kar potrjujejo upokojili d na številnih občnih zborih. Zaradi skupne usode zaposlenih, upokojencev in v skrbi z.a razvoj družbe, smo pristali na povečanje pokojnin na osnovi rasli plaČju nij 2000-decemhcr 2000. Nenormalno povečanje plač v novembru in decembru 2000 smo tako ublažili pri usklajevanju pokojnin v februarju 2001.
Poudariti pa velja zlasti, da smo ob nosili prizadeva njih ohranili temeljni kriterij usklajevanja pokojnin s povprečno rastjo plač vseh zaposlenih. Razpolagam ..c s podatkom, da so januarske nelo plače manjše za 1,711
od decembrskih, realno je bruto plača januarja 2001 manjša z.a 3,1% in nelo plača realno manjša za 2,1% od decembra 2000. Pokojnine pa sc niso zmanjšale. Sum sem sc udeležil več kot 15 občnih zborov društev
upokojencev, kjer so podprli sprememba usklajevanju
pokojnin, med drugim tudi no občnem zbOTU v Kamniku.
Pokojnine so sc povišale z.a 5,4'/i tistim, ki so odšli v pokoj leta 2000, vsem drugim pit za 4,8%. Toda In dva podatka nista primerljiva, ker je povišanje pokojnin za 5,4% zaradi sprememb plač junij 2000-decemhcr 2000. Razlika od 5,4% no 4,8% pa izhaja iz. zakona o reformi, kjer je predvideno, da se pokojninsko osnovu zmanjšuje letno za 0,5%. Tako ho upokojenec (kaj lita 2023 s polno pokojninsko dobo odšel (hi) z IH-letno pokojninsko osnovo in 72,5%-. Z.e upokojeni pa temu sledimo.
Občni zbor Zvez.e društev upokojencev Slovenije jc sklenil, da zaradi lega določila v Zakonu o reformi pO kojninsko invalidskega zavarovanja sproži ustavni spor. Posebna komisija že pripravlja gradivo, s katerim bomo upokojence in javnost seznanili na posebni tiskovni konferenci.
G. Kovačič, zelo natančno sem zapisal, da smo upokojenci s spremembo zakona v januarju leta 1996 zaradi podpore poslancev SKD (vi napačno pišete SDS j izgubili 1,5-1,7mesečne pokojnim- (od februarja 1996 - novembra 1999). Koliko je to mesečno, lahko izračunale.
Sam ne navajam v prejšnjem prispevku nobenih procentov, o katerih pišete vi. To so količniki, ki zagotavljajo enakost pri upokojevali ju, da pokojnina nc bi bilo odvisno od časa upokojitve, temveč da so enaka izhodišča za vse, ki se upokojujemo-(jo).
Upam, da sem vam dodatno obrazložil položaj upo kojencev s položajem zaposlenih, ker le delimo skupno usodo. Priporočam pa vam, da pri Zelenih Kamnika (ga. Skanicn) preverite, kaj je o reformi pokojninsko invalidskega zavarovanja na zelo odmevnem razgovoru leta 1999 govoril g. Štrovs. Navedeno preverjajte s tem, kar vam je govoril na seminarju v organizaciji NSi leta 2000 v Kamniku. Vi tO Ocenjujete kol uspešno sc na njanje z. množično udeležbo, kar seveda ni najbolj točno.
G. Kovačič. vam ne odgovarjam zalo, da boste volili DESUS, temveč vam prikazujem realnost stanja v naši družbi. Volili boste po svoje, ker je tO vaša ustavna pravica. Res pu je. da upokojenci potrebujemo zaveznike v političnih strankah. Zal nam vse stranke niso nn klonjcuc. Upokojenci, med njimi tudi kamniški, pa moramo hiti seznanjeni, kdo podpira upokojence in kdo nam nenehno nasprotuje, zato, itn se bomo (boste) lahko sami pravilno odločili nit lokalnih voiilvoli leta 2002 in državnih leta 2004. VINKO GOBEC
Odbojka
FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA
KAMNIŠKI ODBO.JKAR.JI
so na prvi tekmi finala državnega prvenstva v odbojki prikazali slabšo igro kot na zadnjih der-bijih z Bledom in zasluzeno izgubili s 3:1.
Tekmo v Radovljici si je ogledalo tudi veliko število kamniških navijačev, ki so sicer videli izenačeno igro, v kateri pa je Blejcem v končnici uspevalo prav vse, tako da so Kamniča-ni dobili le tretji set, četrtega pa izgubili. Pri BJcjcih je odlično deloval predvsem sprejem, kamniški blokerji pa niso mogli zaustaviti Rasta Oderlapa. Drugo tekmo v Kamniku pa so domači začeli povsem drugače. Raz-
igral se je Jani Malovič, ki jc igral brez napake v napadu in gostje so le nemočno opazovali kako Kamničani letijo na krilih publike. Kakih 1100 navijačev (veliko tudi blejskih) je na nogah pričakalo prvo zmago Kam-nicanov v boju za naslov državnega prvaka ter tako nakazalo, d;i bo boj za prvaka še trd. Izenačen jc bil le prvi sel, nato pa so Kamničani povsem razbili aktualne državne prvake in jim v tretjem selu prepustili le 13 točk. Z zmago 3:0 so Kamničani vsem ljubiteljem odbojke dali vedeti, da resno računajo z naslovom prvaka. Že minulo nedeljo, 22. aprila
so v Radovljici naredili velik korak k osvojitvi naslova državnih prvakov, saj so nadigrali Blejce in zmagali s 3:1.
Pri Kamničanih, ki so jih spremljali tudi glasni navijači, ni bilo slabega moža, na žalost pa se je poškodoval Jani Malovič. Tako Kamničani na četrto tekmo v Kamniku danes, 25. aprila, ob 18. uri prihajajo s prvo zaključno žogo z.a največji klubski uspeh doslej.
KAMNIŠKE ODBOJKARICE pa so uspešno štartale v kvalifikacijah za drugo ligo. V prvi tekmi so po ne preveč kakovostni predstavi premagale Dravograd s 3:1. Pri Kamničankah je
bilo vse preveč lastnih napak, tako da so razred slabše nasprotnice zlahka lovile domače. Vseeno je bila sreča na strani boljših in Kamničanke sedaj lahko lažje dihajo.
V drugem kolu pa so premagale Mežico s 3:0 in jim tako vrnile udarec za hud poraz v li-gaškem delu. Kamničanke so po dveh kolih na prvem mestu. Uspeh pa so v nedeljo dopolnile kadetinjc, ki so osvojile končno peto mesto, kar je prav gotovo zavidanja vreden dosežek, saj so za seboj pustile tudi ekipo Maribora.
CICO 1.
Kegljatije
Končano državno prvenstvo v L B ligah
Kegljači Calcita in kegljačicc I da Kamnik so končali državno prvenstvo v I. B ligi. V zadnjem kolu sta obe ekipi gostovali na Prevaljah pri ekipi Korotana.
Pri moških jc bilo največ pozornosti namenjeno srečanjima v Novi Gorici in pa na Prevaljah. V Novi Gorici je za pičlih 24 kegljev slavila Litija in si končno zagotovila napredovanje v 1. A ligo; na Prevaljah so bili igralci Calcita poniženi z izidom 2:6, vendar po zelo sproščenem metanju obeh ekip. Igralec Calcita Peter Hafner je v prvih sto metih dosegel magično mejo 500 podrtih kegljev, končal pa je pri izvrstnih 955. Pri naših pa je bil
DRŽAVNO PRVENSTVO V DUALU Z GORSKIMI KOLESI
V soboto, 19. maja, bosta Kamnik in Stahovica, kjer Športno društvo 3S iz Kamnika organizira državno prvenstvo v dualu, v znamenju gorskih kolesarjev. Mojstri dvoboja na gorskih kolesih se bodo po kvalifikacijah spopadli med seboj, gledalce pa bodo navduševali tudi atraktivni skoki.
Glede na izjemen odziv lanskoletnega kolesarskega dvoboja organizatorji Pričakujejo letos velik °bisk, seveda, čc jim bo vreme stalo ob strani, tekmovanje sc bo odvija* '° v Stahovici nasproti kamnolomu.
Dogajanje sc bo priče-'° s kvalifikacijami ob 17.30, nadaljevalo z uradnim treningom ob IX. uri, finale najboljših pa bo ob
uri. Organizator Šporl-1,(1 društvo 3S obljublja ll|di zabavo in sprostitev
'■'k" gledalcev kot tekmovalcev, saj pripravljajo nastope plesno glasbene skupine in druge zabavne dogodke.
Prav gotovo pii bo pra-Vil Paša za oči gledalcev "očna dirka pod refleksi' ob 22. uri, ki bo po-e8 zanimivih dvobojev
Sorskih kolesarjev po-*trcgla tudi z alraklivni-011 skoki »Diriv jump contest«.
Obeta se nam torej pia-[' kolesarski spektakel, ki 10 Pomemben in odmeven ™eJe v Kamniku, ampak V^1' v Sloveniji.
še boljši Brane Potočnik z 957 podrtimi kcglji. Brane sc je izkazal zlasti v drugih slo metih. Tako jc ekipa na končni lestvici zasedla odlično drugo mesto v prvi sezoni na tej kakovostni ravni. Za odličen rezultat so zaslužni prav vsi igralci, ki so igrali v ekipi pod vodstvom trenerja in vodje ekipe Aleša Pro-sena. Pod njegovim vodstvom je ekipa Calcita v zadnjih treh letih napredovala iz tretje lige v viceprvaka v I. B ligi. Brane Potočnik je bil v 18 kolih v neposrednih dvobojih poražen samo enkrat in še to na domačem kegljišču v Domžalah.
Kljub zelo kvalitetnemu metanju so bile poražene tudi igralke ETA Kamnik. Olga Slarovasnik jc bila s 442 podrtimi keglji najboljša med igralkami fle. Damjana Pirman in Boža Habat sta podrli 439, Joži Šuštar pa 432 kegljev. Bile so prav lako izvrstne, saj so presegle mejo 400 kegljev. Na lestvici so zasedle končno 8. mesto.
Sedaj, ko jc konec ligaških tekmovanj, sledi še klubsko prvenstvo za leto 2001 in potem zaslužen počitek. V tem času pa v klubu kljub temu nc bomo mirovali, saj bomo pričeli ž gradnjo novega kegljišča v Mekinjah.
Izidi 18. kroisa 1. B line za moške:						
Adria Ankaran -	Sinet Hrastnik		5:3 (5144:5124), Korotan -			
Calcit Kamnik -	Domžale 6:2 (5539:5433), Gorica Tekstina					
- Litija 3:5 (5545:5568), Rudar		- Hidro 2:6 (5348:5407)				
Lestvica:						
1. Lilija	17	14	0	3	103:33	28
2.   Calcit K.-D.	18	12	1	5	89:55	25
3. Korotan	18	12	0	6	90:54	24
4. Hidro	18	12	0	6	88:56	24
5.   Adria C.	18	11	0	7	83:61	22
6.   Gorica T.	18 '	10	0	8	81:63	20
7.   S. Hrastnik	18	9	1	8	82:62	19
8. Rudar	18	4	1	13	49:95	9
9. Gradiš	17	3	1	13	47:89	7
10. Ribnica	18	0	0	18	0:144	0
Izidi 18. krosa 1. B lise za ženske:						
Rudar -  Rudar Črnomelj 3:5 (2487:2524), Korotan -						ETA
Kamnik 7:1 (2622:2568), Avtohiša Kolmanič -					Konstruktor	
3:5 (2359:2360), Mirotcks - Trebnje 4:4				(2455:2380),		Slo-
van - Ljubelj 1:7 (2367:2432).						
Lestvica:						
1. Ljubelj		16	0	2	107:37	32
2. Mirotcks	18	14	2	2	100:44	30
3.   A. Kolmanič	18	9	1	8	74:70	19
4. Konstruktor	18	9	0	9	71:73	18
5. Rudar	18	8	1	9	71:73	17
6.    Rudar Crno.	18	7	1	10	61:83	15
7. Korotan	18	6	1	II	61:83	13
8.   Eta Kamnik	18	5	2	11	62:82	12
9. Slovan	18	6	0	12	56:88	12
K). Trebnje	18	5	2	11	55:89	12
Vaterpolisti Kamnika se povezujejo z nekdanjimi evropskimi prvaki
J
Kammškive,erpolis,keso,ul7.do2.^ kratke pripraves kolegicami iz HrvaŠke v sobo-7 aprila so bile na prijateljski tekmi v^uig-al c Aurom osiguranje iz Zagreba, lumen, izul tek-mrle bil 10.10. To je bih ** P™ '»''<l""""'""
mu Kamničank. Vnmnifnrdtnm V nedeljo. S. aprila, pa so v goste Kanuu, ankam
ve nam te omogočil Ko,ona,. . *..
Ko    i u smo obiskal, tudi Kamniško Bistrico. Split-
na.
ekipam koristile. Kamničani smo.
govorili z.a sodelovanje ludi v kategorijah dečkov do 15 let. Verjeli,o se bomo te to poletje podali na skupne priprave v Split in sodelovali no mednarodnem turnirju dečkov in žensk konec julija v Splitu. Mednarodni ženski vaterpolski turnir pa sc ho odigral tudi v Kamniku konec junija. Nastopile bodo ekipe iz Hrvaške. Italije in Slovenije. Kljub temu, da v Kamniku nimamo zimskega bazena, pa smo aktivni v vseh kategorijah preko cele sezone. Ekipa do 11 let nastopa v mednarodni ligi v mini vaterpolu, do 13 let igrajo v državnem prvenstvu, člani so prvenstvo zaljitčili marca, mladinci in kadeti pa čakajo na pokalna tekmovanja. Konec junija se bodo na dnevu vuterpolislov ž.e osmič zbrali V Kamniku vaterpolisti vseh generacij. Upamo, da nam ho uspelo pripraviti kaj zanimivega z.a vse prijatelje vaterpola. Vse, ki vas vaterpolo zanima, obveščamo, da se nam lahko pridružite. Več informacij lahko d 'hite pri Daretu po tel.: 041 376-503.
Andreja Mali formo »špara« za Salt Lake City
Ko naslov svetovne (vojaške) prvakinje ni dovolj
V športu kol v življenju pridejo trenutki, ko ne gre vse gladko. Napredek se ustavi, načrti padejo v vodo, celo malo presahnejo. Pričakovanja se izjalovijo, pridejo nenadejane okoliščine.
»Skozi sezono ni bilo tako kol sem pričakovala in kaj sem Sposobna glede na pretekle uspehe, z 22. mestom na svetovnem prvenstvu v Lahtiju pa sem zadovoljna. Pričakovanja so bila celo malo vajo. ven dar to je moj najboljši rezultat na svetovnem prvenstvu. Žal se je zame sezona po svetovnem prvenstvu praktično končala. Tekme sveto vnega pokala, kjer sem pobirala točke le v sprintu, tja do 12. mestu v klasiki v Asiagu, so zame glavni motiv in cilj, a nisem več nastopila,« je sezono ocenjevala kamniška smučarska tekačica Andreja Mali. Po celinskem pokalu, kjer je bilo drugo mesto za Petro Majdič zanjo lep, celo presenetljiv rezultat in končno napoved preporoda po »zamorjeni« sezoni, je morala izpolniti obveznosti do svojega največje ga sponzorja države in ministrstva za obrambo. Na vojaškem svetovnem prvenstvu CISM v Serico Slonu v ZDA je na posamični preizkušnji na 5 kilometrov prosto osvojila 6. mesto in bi/o v putrolncm liku skupaj z hiallonkami Andrejo Grašič, Lucijo Larisi in Tadeja lirun-kovič celo zlata. Motivirala se je za Skandinavijo, kjer so vse njene konkurentke pritekle med Iridcsclerico ali blizu, Andreja pa je zaradi prazne malhe smučarske zveze ostala doma. » Vsake izpuščene trk me mi je bilo žal. Tako pa formo »šparam« za Salt Lake Cily«, seje pošalila.
Za tiste, ki še nc vedo: lam bodo čez 300 dni olimpijske igre. te pred tem pa se bo treba odločili. Ostati pri stari ljubezni, kjer se »ho moralo marsikaj spremeniti«, ali reči »da« vztrajnim snubcem.
Zimski lovci peti v štafeti
Če bo vse po sreči, bo kamniški šport pozimi postal bogatejši za tri vrhunske športnike, ki jim bo (moral) olimpijski komite Slovenije priznati naziv mednarodni razred. To so (bodo) Matej Krumpestar, Ivan Mara-din in Boris Andrejka.
Zgodba seje odvijala v poljskem zimskem središču Kohalinka, kjer so se na 3. svetovnem prvenstvu v lokostrelskem biatlonu - archervju merili tudi trije člani lokostrelskega kluba Mamut. Smučarski tek in lokostrelstvo, panoga zgodovinskega preživetja v naravi, je ob 17. mestu Borisa Andrejke na posamični preizkušnji, 20. mestu Mateja Krumpestur-ja ter 32. mestu Ivana Maradina v zasledovanju, prinesla največ uspe ho štafeti, kjer so si skupaj z evropskim prvakom v tej panogi Andrejem Zupanom izborili odlično peto mesto. »Dan pred tekmo je bilo še vsaj 40 centimetrov snega, zjutraj so bile le še bele lise. Če bi s startom odlašali še kakšno uro, bi tekli po kopnem,« se zanimivosti s Poljske spominja Krumpestar, kot olimpijce v Atlaiiti. športnik največjega ugleda med našo četverico. » Vedeli smo. do smo le ob idealnem t az pletu spćlobni/o/ to kego. »Cojio- nam je šla na roko.« je pristavil pri cerkvici Sv. Ane in se s kolesom odpeljal proti gaju.
Še pojasnih>. Kantu 'čim, lun 'čim in športnik izH'mca bodo do Ulje nega naziva »športnik mednarodnega razreda- moraM počakati do razsodbe birokratov OKS. Oba pogoja, visoka uvrstitev do 6. mesto in tri zaporedna svetovna prvenstva so izpolnjena.
Domači kolesarski severni »severni pekel« Štajercu
Mladi Luka Kodra dvakrat na start
Letos so no znamenitih francoskih cestah med Pori oni in Rouhoi-om praznovali žc 105. obletnico kolesarske dirke in pripravili 99. ponovitev Na traktorski/i potehAgroemone Mengeškega polja pa praznujemo 4. ob letnico slovenske različice francoske kolesarske klasike »Pariz-Kouba-i.\: oh koleri seje pomerilo 109 gorskih kolesarjev. »'Iti je prav tako kot na pravem francoskem, poti so podobne, kocke zamenja kamenje, le malo manj smo bili umazani kot tisti včeraj v Franciji, - je dirko komentiral najimenitnejši udeleženec ohmpijec Primož. Struncar. Na skupinski start jc v ravno vrsto travnatega letališča aerokluha Kamnik stopil tudi drugi olimpijce Rok Drašlcr.
»Saj je gledalcev več kot na včerajšnji nogometni tekmi Olimpija : Korotan,« je hil nad obiskom gledalcev navdušen eden od tekmovalcev, ki so morali na start počakati nekaj minut, da so v cilj pridrveli osnov nošolci. Prvi od 21-tih Luka Kodra, ki gaje še najbolj skrbelo, ne kako ho zmoglo, poč po. če ho imel na voljo nekaj minul, do si o/ldohue za drugi člansKo-mladinski stari. »Sem moral kur stopiti na pedala,« je priznal prviČ v cilju. Za njim SO občinsko slovo pož.eb Mohor Vrhov nik (9. absolutno), Tadej Herlic (OŠ Šmartno), Alex Sedušek, Domen Vogrin (Stranje), med deklicama pa Vesna Al/mer in Klara Sedušak (OŠ Šmartno).
Elitno dirko je s solo vložkom kol Nizozemec Knaven dobil Mardioi čim Jure Pribičcvič (Gimcšu), med dekleti po Ljubljančanka Aujo (erut (Sokol Tivoli), Mariborčan je skupaj z Radovljičanom Mihom Šolarjem (Snatch) pobegnil skupini sedmih kolesarjev, v kateri sla pedala vseskozi odločno vrtela tudi Primož Grkman in Boštjan Les.-Grkriian in Les. ki -je v finišu, v boju za dober sprint zapletel s Širom lijem (4. mesto), sta osvojila sedmo in osmo mesto, slabo minuto za zmagovalcem. Tadej T) bovšek je bil dvanajsti.
Domačinka Ana Podpečan je dolgo vodilo v ženski konkurenci, potem pa zaradi okvare kolesa morala priznali premoč Ljubljančanke Arije ( r rut in someščanke Andreje Mali. »Do ( erulove sem še zmoglo, potem mi noge brez veliko treninga na kolesu niso dale več, da hi ji sledila,« je drugo mesto pojasnila Malijeva. Med mladinci je zmagal Radovljičan Milni Grad, Boštjan llrihovšel je osvojil pelo mesto, zgoraj omenjeni utrujeni Luka Kodra osmo mesto, kurje glede na popolno slovensko konkurenco odličen rezultat za oba. Domen Herlic in Duvid Vogrin (vsi so člani Calcita) Sta bila za vzpodbudo nagrajena z.a 14. oziroma 19. mesto. In še kategorije maste rs, izkušenih mojstrov gorskega kolesarstva (ne tudi najhitrejših), tretji Metod Močnik, peti Sondi Srdar, šesti Gregu Arhuj ter in sedmi Hine Hribar.
METOD MOČNIK
12      25. aprila 2001
KRONIKA - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz tnarčevske črne kronike
TRGOVKA SE NI ZBALA NAPERJENE PIŠTOLE...
Kamniška policijska postaja je v marcu letos obravnavala 51 prometnih nesreč. V marcu lanskega leta pa so zabeležili 74 nesreč.
Med prometnimi nesrečami se jih je 10 končalo s telesnimi poškodbami, v 41 primerih pa je šlo samo /a materialno škodo. Kaznivih dejanj so policisti zabeležili nekoliko već kot V lanskem marcu. Letos so namreč našteli 60 kaznivih dejanj, lani pa 44. Med njimi jc bilo. podobno kot lani, tretjina (21) tatvin. 16 vlomov v objekte, tri tatvine koles in koles z motorjem. 4 vlomi v avtomobile, dva primera prodaje oziroma omogočanje uživanja mamil itd.
Zaradi kršitve javnega reda in miru so morali policisti posredovati 34-krat, od tega 15-krat v za-
sebnih prostorih in 19-krat na javnih mestih.
Še nekaj značilnih dogodkov prvega pomladnega meseca.
II. marca se je na Kozjaku zgodila težja prometna nesreče, ko je neznani voznik (po vsej verjetnosti vozila Golf bele barve) zaradi vožnje po levi strani oplazil nasproti vozeči osebni avtomobil. Ta se je umikal na desno in se zalo prevrnil na streho. Pri tem sta voznik in sopotnik dobila hude telesu*poškodbe. Neznani voznik Golfa pit jc, ne da bi nudil pomoč poškodovanim, odpeljal proti Kamniku.
9. marca je doslej še neznan mlajši moški, visok okrog 170 cm, svetlih las, oblečen v temnejšo bundo in zamaskiran s črno masko, v
H/TROST UBIJA
11 iwm
TO LAHKO PREPREČITE!
Največji delež v prometnih nesrečah povzroča prevelika hitrost. Zato policija tudi z letaki upravičeno opozarja na posledice divjanja na naših cestah ...
KRONIKA
V marcu so umrli:
V( (1AK MARIJA, roj. Zavasnik. Kamnik, Frana Albrehta 2. Upok, stara 83 let
- KORITNIK MARIJANA, roj. Bergant, Zduša 2, upok., Stara 89 let
- ŠTUl.AR HELENA, roj. Pregled, Košiše 25, upok, stara 93 let
- JERAJ DANIJELA, roj. Štupar, Gora pri Komendi 2H A, upok., stara 66 let
- I RBANFC TEREZIJA, roj. Belcija, Suhadole35, upok, stara 84 let
- SCIII 'MET ŠTEF. I.V/. I. roj. Sedtišak, Kamnik Samostanska ul. 8, upok, stara 78 let
- OGRINFC JANEZ, Šmarca, Pibernikova c. 30, u()ok, star 61 let
- KASTELIC ANA, roj. Kavčič, Podgorje, Podgorje 60% upok.; stara 83 let
- SITAR FRANC Kamnik. Palorška c. 13, u[)ok, star 64 let Z.AKinŠFK JI III Kamnik, Kranjska <. t A, ttjiok.. stara 64 let
- RFSNIK FRANČIŠKA, roj. Podbevšek, Trebeno pri Palovčah 2, upok, stara 93 let
- KALIŠPNIK FRANC Kamnik, Trg talcev 8, upok. star 71 let
- KNIFIC IVANA. Medno 21. upok... stara 88 let
- ČARMAN I\'AN, Ljubljana. l'l. Jožefa Štruklja II. upok, star 72let
- NERIMA MAGDALENA. Kamnik. Rozmanova td. 8, Upok, stara 84 let
- RIFF.I. MARIJA. Vrhpoljepri Kamniku 246. upok... stara 86 let POROK V MESECU MARCU NI BILO.
večernem Času poskusil oropati trgovino v Kamniku. Z uperjeno pištolo jc od pr<xlajalke zahteval denar. Prisebna prodajalka pa ga jc z registratorjem udarila po glavi. Takrat je neznanec sprožil strel in zbežal iz trgovine. Ugotovili so, da je streljal s strašilnim nabojem.
26. marca ponoči je neznanec vlomil v sadni butik na Groharjevi ulici. Nasilno je odprl vrata lokala in s seboj odnesel nekaj zabojev, nekaj litrov vina. več steklenic brezalkoholnih pijač, računalnik in telefonski aparat.
4. marca sta sc pred gostinskim lokalom v Kamniku stepla pijana gosta. Po prihodu policistov jc eden zbežal v noč. Pobeglega pretepača so policisti kmalu izsledili in zoper oba napisali predlog sodniku za prekrške. Zagovarjati pa se bo moral tudi natakar, ki je vinjenima točil alkoholne pijače.
17. marca sta v Stahovici vinjena občana pri postopku s policisti, ki so kontrolirali promet, kršila javni red in mir ter žalila policiste. Ti so ju pridržali in ju poslali do iztreznitve prespat v Ljubljano na Povšctovo.
18. marca so na Bevkovi ulici našli moškega, ki je ležal v mlaki vode. Občani so ga pripeljali v zdravstveni dom, vendar mu niso mogli več pomagati. Na truplu niso našli znakov nasilja.
26. marca je bila v stanovanju v ulici Matije Blejca najdena mrtva ženska, ki jc živela sama. Da bi ugotovili vzrok smrti, so odredili sanitarno obdukcijo.
II. marca so kamniški gorski reševalci z Velike planine v dolino prepeljali planinca, ki si je na poti iz pastirskega naselja proti Mali planini poškodoval nogo.
(fs)
B
ZIMA SE POSLAVLJA
Ogrevalne sezone je konec, ogrevanje bivalnih prostorov v pretežni meri ni več potrebno. Seveda pa potrebujemo toplo sanitarno vodo skozi vse leto.
Pri nas je še vedno največ klasičnih, to je toplovodnih vi-sokotemperaturnih ogrevalnih sistemov (90/70" C) s kotli z vgrajenim bojlerjcm za toplo sanitarno vodo. Kurjenje teh le za ogrevanje sanitarne vode je sila neekonomično. Odjem toplote iz kotla le za toplo vodo jc majhen in le za ta namen je naša naprava močno predimenzionirana. Će računamo, da jc letni izkoristek nekoliko starejših kurilnih naprav (kotlov) v celotni ogrevalni sezoni 75% in manj, potem je ta izkoristek v primeru, da s kotlom za centralno ogrevanje pripravljamo le toplo sanitarno vodo, lahko celo manjši od 30%.
Za ogrevanje sanitarne vode se gorilnik na kotlu vklap-lja le občasno, da segreje vodo v kotlu na temperaturo, ki je nastavljena na termostatu. Če je to temperatura še iz mrzlih zimskih dni, ko ste jo nekateri zaradi stopnjevanja mraza oz. ogrevanja prostorov potiskali navzgor (regulacija s kotlovskim termostatom), jc to šc posebno razsipno. Tem-
peraturna razlika med vodo v kotlu in okolico je namreč v tem primeru večja, kot je potrebno. In čc ostajale v tem času pri pripravljanju tople sanitarne vode pri kotlu za centralno ogrevanje, je sedaj skrajni čas, da jo znižale na najnižjo dopustno. Pri običajnih kotlih, o katerih govorim v tem prispevku, je zaradi nevarnosti kondenzacije in posledično rje ter s tem poškodb notranjih sten kotla najnižja dopustna temperatura običajno 65 "C in je tovarniško nastavljena ter omejena.
Ćim večja jc temperaturna razlika med vodo v kotlu (ali bojlerju) in okolico, več toplote izgubljamo. Izgube toplote zaradi vzgonskega vleka zraka skozi dimnik in oddajanja toplote kotla v prostor, kjer jc nameščen, so lahko tudi do 20%. V tem primeru pride še posebej do učinka v dimniški priključek kotla vgrajena termična loputa, ki preprečuje vzgonski vlek v času mirovanja kotla, čc jo imate vgrajeno. Isti namen ter učinek imajo loputc, vgrajene v sodobnih gorilcih.
Vsi, ki imajo sončne kolek-torje ali toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode, so seveda v tem času žc pre-
klopili ogrevanje nanje. Čc te možnosti nimate, je pri trenutnih cenah energentov pametno, da preidetc na ogrevanje sanitarne vode z električnimi bojler ji. Za vse, ki jih imale in imale dvolarifno merjenje električne energije, svetujem priklop bojlerja preko programske stikalne ure. Nastavite jo tako, da vam vklaplja ogrevalne vtxle v času nižje tarife, ki je vsak dan od 13. do 16. in od 22. do 6. ure. ("ena v nižji tarifi je 12,1.3 SIT/kWh. v visoki pa 20.61 SIT/kVVh. Dobijo se tudi programske ure, pri katerih poleg ur lahko nastavljate tudi dneve, lorej vklop bojlerja v nedeljo od 00 do 24. ure, ko velja nizka la-rifa preko celega dne. Pri nakupu pa morate paziti, da kupite takšno, ki bo prenesla priključno moč vašega bojlerja, ki je pri novih običajno 2 kW, pri starih pa včasih tudi .3 kW. Takšna programska ura stane približno 2.700 SIT. Nakup se vam bo kmalu izplačal.
Če vas v zvezi z učinkovito ter varčno rabo energije zanima šc kuj, sc oglasite v naši energetski svetovalni pisarni LSP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica). Za brezplačne nasvete smo vam na razpolago vsak torek od 17. do 20. ure. Da ne bo nepotrebnega čakanja, priporočam predhodno najavo po tel. 831 81 91 vsak delavnik od 9. do 13. ure.
ESP Kamnik energetski svetovalec IVO GAŠPERIČ
Izredno uspešno v letu 2000 - občni zbor AO Kamnik
Občni zbor alpinističnega odseka (AO) Kamnik je običajno že v decembru ali januarju, letos pa je bil (podobno kot lani) deloma zaradi odsotnosti načelnika in njegovega namestnika pa tudi zaradi drugih vzrokov šele 22. marca.
Odsek šteje 63 članov, od katerih je 21 alpinistov, 6 alpinistov, ki so tudi športni plezalci, 2 športna plezalca in 34 pripravnikov. Med člani je 12 alpinističnih inštruktorjev, od katerih je 5 tudi gorskih vodnikuv, eden pa je pripravnik za gorskega vodnika. Pri komisiji za alpinizem jih je registriranih 47, več. kot 30 osnovnošolcev pa sodeluje v programu športnega plezanja.
Zadnje leto drugega tisočletja našega štetja je bilo gotovo eno najuspešnejših v delovanju odseka, čeprav v javnosti ni bilo tako odmevno kot eno leto prej zaradi Humarjevega ustrez.no medijsko podprtega vzpona preko južne stene Daulagirija. Člani AO Kamnik so opravili več kot 700 alpinističnih tur, od tega samo Pollak 84, in še množico športnih smeri.
Udeležili so se kar petih odprav:
V Patagonijo, kjer je februarju Klemen Mali skupaj z. Zlalkom Korenom iz. AO Nova Gorica v Mermoz.u preplezal prvenstveno smer, poleg nje pa še SZ greben Guillaumeta.
V Karakorum, kjer je Marko Prezelj kat član mednarodne odprave v alpskem stihi preplezal Britansko smer v 2000 m visokem stebru 7028 m visokega Spantika. To je bil eden najkvalitetnejših vzponov slovenskih alpinistov v tem letu.
V Peru, kjer so Aleš Holc, Aljoša Markač, Matej Mošnik, Jure Prezelj in Matej Vrabec po aklimatizacijskem vzponu na Pisco (5752 m) splezali še na Alpamavo (5947 m).
V Tjan Šan, kjer je Robert Poličnik v okviru slovenski- odprave priplezal na 7010 m visoki Khan Tengri.
V Himalajo, kjer je Tone Škarja raziskal in pripravil potrebno za kadrovsko odpravo PZS v pogorje Junak na vzhodu Nepala.
Poleg tega je Marko Prezelj v okviru mednarodnega srečanja alpinistov v Chamonixu preplezal več kvalitetnih smeri. Organiziral je izmenjavo z. britanskimi alpinisti. Organizirana sta bila tudi plezalna tabora v Ru-tikonu in Dolomitih.
Aleš Koželj, Aljoša Markač in Matej Vrabci so uspešno opravili alpinistični izpit in bih sprejeti med alpiniste. Do bi se alpinistična tradicija nadaljevala, je poskrbel Metod Humar z. zelo uspešno alpinistično šolo, ki jo je končalo 9 udeležencev. Solo športnega plezanja, ki stajo vodila Alenka Zlatnar Dobrin in Matjaž Zavhi, je obiskov/do 18 otrok, krožek športnega plezanja pod vodstvom Alešo llolco pa 15.
V okviru AO je bil izveden tudi ledeniški tečaj, tečaj turne smuke, poleg tega SO 4 člani sodelovali na republiškem zimskem nadaljevalnem alpinističnem tečaju, eden pa na tečaju poletne alpinistične tehnike. En član odseka je opravil tudi vse izpite z.a člane GRSS, dva sta se vključila v delo postaje GRSS Kamnik. Za leto 2001 so pri Olimpijskem komiteju Slovenije kategorizirani Tomaž. Humar - svetovni razred. Marko Prezelj - mednorod ni razred in Klemen Mali  državni razred.
Poleg vse te alpinistične in vzgojne dejavnosti so člani AO našli še čas, do so preuredili Invšo sobo GRS v knjižnico in muzej, V okviru dnevov no rodnih noš v Kamniku organizirali diapredavanje o zgodovini kamniškega alpinizma, poiskali prostor in začeli s pridobivanjem soglasij za pošlo vitev nujno potrebne umetni' plezalne stene, zamenjali varovalne kline v plegaliSČU Sivnicu. izvedli spominski pohod na Grintovcc, organizirali že dvainlridcselo leto zapored nogomelno tekmo na Korošici. alpinistični krst na Kamniškem sedlu in še bi lahko naštevali.
Tudi program v prihodnje je podoben dosedanji dejavnosti: udeležba na dveh odpravah v Himalajo, obisk Aljaske, delo v nepalski planinski šoli, poleg lega pa plezalni tabori v Črni Gori, 'lutrah in Dolomitih, nadalje vonje alpinistične šole in nato jeseni novo, nadaljevanje športno plez/ilske aktivnosti z otroki in še in šc, predvsem pa plezanje v hribih.
Zamenjalo se jc tudi vodstvo odseka, vendar ne bistveno. Dosedanji no
mestnik načelnika, Klemen Mali, je postal načelnik, njegov namestnik jc dosedanji načelnik Marko Prezelj. Alpinistično šolo vodijo Metod Humar, Klemen Mali in Hlaž. Vrabec, ki je tudi tajnik, Blagajničarka je lic marila Cander, za opremo pa skrbi Matej Mošnik. Z mladim plcz.ulskim naraščajem se ukvarjajo Alenka Zlatnar Dobrin, Aleš Holc in Maljaž.Žavbi, zaod-sekovo knjižnico pa skrbi Tinkara Skumen.
Patagonija 2001
Iz Argentine se je vrnil Klemen Mali. Z ženo Mimiko sta sicer imela kvalitetne načrte za plezanje v patagonskih gorah, kamor sla se iz. liariloč odpravila konec januarja. Vendar sta pod stenami skoraj mesce dni čakala na lepo vreme, ki ga pa ni in ni hotelo biti, z.ato sta se tokrat moralo obrniti brez omembe vrednega vzpona. Daje bilo vreme res slabo, govori tudi dejstvo, da v tej sezoni nikomur ni uspelo priti na ('crro 1'orre. Po znanih podatkih pa je bila ta sezona zaradi vremena ena najslabših po letu 1985. kar zadeva alpinistične vzpone.
Vendar se Klemen ni vrnil domov čisto brez vsakega vzpona. Najprej jc v hribih v okolici liariloč opravil nekaj vzponov, v decembru pa sc je v okviru aklimatizacije najprej povzpel na 5335 m visoki Katedral, nato pa 4. decembra še na Aconcaguo, kije s svojimi 6958 m najvišji vrh obeh Amerik.
Marko Prezelj - slovenski alpinist leta 2000
V petek, 9. februarja, je bila v Črni na Koroškem v hotelu Krnes, ki ima ime po 1613 m visoki gori, stoječi južno od Crne, podelitev priznanj najuspešnejšim slovenskim ulpinistkum in alpinistom. Izbor je bil narejen mi osnovi ankete, ki je bila prej poslana vsem alpinističnim odsekom.
Za najuspešnejšega slovenskega alpinista leta 2000je bil izbran Marko Prezelj, predvsem zaradi prve ponovitve slovitega Zlatega stebra v 7028 trt visokem Spantiku v Karakorumu, pa tudi zaradi izredno kvalitetnih vzponov v Alpah, od katerih izstopa smer Jockson-MacShea v h>s Droilcs.
Zm najboljšo slovensko alpinislko leta 2000jc bila izbrana Lina di Balista iz. AO Ljuhljana-Muticu predvsem zaradi preplezane smeri lite Shi-eld v steni El Capi lana. Za najperspektivnejšega mladega alpinista je bil izbran Urban Ažman iz.AO Radovljica predvsem zaradi zimske ponovitve Slovenske smeri v Grondes Jorosscs v Alpah in prvenstvene smeri v Jong-sangu v Himalaji. Za najboljšega alpinističnega smučarja leta 2000 pa je bil izbran Davo Kurničar iz. AO Jezersko z.a neprekinjen spust z. vrha Sd-garmale (Comolungme) do baznega tabora.
Škotska 2001
4. marca seje iz Škotske vrnila slovensko »odprava«, ki jo je organiziral AO Kamnik, pravzaprav kar Marko Prezelj. Poleg njego sto se ti' 7-članske »odprave-, ki pa je pravzaprav pomenila vrnitev obiska alpinistov iz. Velike Britanije v lanski zimski sezoni, iz. kamniškega AO udeležili1 še Aleš Koželj in Aljoša Markač.
Plezali SO v glavnem v območju lien Neviso no Škotskem; ki s svojimi 1343 m sicer nc predstavlja kakšne posebne nadmorske višine, vendar M tam pogoji zaradi bližine morja in zaradi tega velike vlažnosti, megle in močnih vetrov, pa tudi zaradi dolgih dostopov in sestopov, enaki, če nc ceh1 težji kot v hribih z neprimerno večjimi višinami. Smeri, ki so jih preplezali, so sicer relativno nizke, vendar zarodi slabega vremena, omelanosti s snegom in požledom, po ludi načina plezanja, ko v njih praktično ni nobenih klinov in drugih varoval, kijih moraš zato vse nameščati sproti, izredno zahtevne.
Plezali SO tudi v nizkih kopnih stenah in hoiildcrjih. dokler jim zarodi izbruha parkljevke in slinavke niso prepovedali obiskov gora in plezališč.
Poleg samega plezanju so se veliko družili z. domačimi alpinisti in spoznavali ludi angleški pristop oziroma odnos do alpinizma, njihove pogled'' in etiko, fairplav tudi do plezanja in v plezanju samem, pri čemer sc je pakiralo, do je včasih pomembnejši način plezanja, odnos do plezanja, k"1 pa sama smer. Morilo je bil ta del izmenjave celo pomembnejši od saltu'' ga plezanju. /{()JC
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
25. aprila 2001 13
Mnogo pogumnih in velikih dejanj posameznikov
(Nadaljevanje s 6. strani)
Nihče od izbranih ni odklonil sodelovanja, kljub temu, da smo jim to možnost ponudili, ob zagotovilu, da o zadevi ne bo govoril. Skladiščenje orožja so izvajale družine F'rontini iz Volčjega Potoka, Poljanšck iz. Zgornjega Tuhinja, Šimenc iz Stebljevka in Urankar iz Snovi-ka.
Poudaril bi, da se je tajno skladiščenje nadaljevalo tudi pozneje, ko je te naloge opravil Pavle Zavbi, ki jc bil v tistem času skladiščnik TO občine Kamnik. Za ta in tudi druga dejanja v vojni, predvsem pa z.a odkrito nasprotovanje tedanji oddaji orožja, sem zelo vesel, da je tudi Pavle med prejemniki občinskih priznanj. Orožje, ki je bilo tedaj prepeljano iz Gorenjske, pa so hranile družine Pcs-lotnik s Pšajnovice, Zavbi iz. La-
senega in Zibert iz Malega Ra-kitovca. Pomembne druge naloge in tudi naloge pri skladiščenju pa je opravil Rudi Baloh iz /gornjega Tuhinja.
Kako je bilo z ostalimi sodelavci, ki sle jih pridobili?
Predvsem je pri tem potrebno izpostaviti takratnega komandirja milice v Kamniku Franca Potočnika, ki jc organiziral, da so prevozi potekali nemoteno in bili zavarovani Bil jc četni človek v vodstvu, ki sem ga uradno srečal le enkrat na skupnem sestanku, vse ostalo je potekalo po zamisli načelnika MSNZ Borisa Zakrajska. Prevoze oborožitve in streliva sla z vozili Slola ob našem spremstvu opravljala Tomaž. Rajgelj in Rudi Zore. Ti prevozi so se opravljali ponoči iz. lokacij, ki jih je določilo pokrajinsko vodstvo, vodil ga je I To Rijavec.
Določili pa je bilo potrebno
'T I I I I I I I I I I
I J "I
O&sern obamom ^Kamnika selim0 lepo prvomajsko praznovanje!
LEKARNA KAMNIK IN LEKARNA NOVI TRG
Javni ?avod Mestne lekarne
KOMUNALNO PODJETJE
1 KAMNIK, d.d.
1
! se pridružuje čestitkam
j ob
1 prvomajskih praznikih.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
AGROPROME^
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- na zalogi že SEMENSKA KORUZA
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene 2a krmila so tovarniške.
Želimo lepo prvomajsko praznovanje!
I
ljudi, ki bi izpeljali mobilizacijo sestava, ki smo ga določili. Zaradi oddaje orožja se jc ta sistem »porušil« oziroma ni bilo več pravega smisla po njegovem aktiviranju. V tistem času sem bil na upravnem organu zadolžen prav za delovanje tega sistema, zato pri poznavanju in vzpostavitvi vzporednega sistema nisem imel posebnih problemov, razen tega, da mi je to vzelo veliko časa za pripravo novega. Dejstvo, da sem to moral opraviti prikrito, mi je zbudilo predvsem moralne predsodke.
Mobilizacijska mesta so po odločitvi MSNZ ostala ista, da ne bi povzročala sumov in ugibanj O novem mobilizacijskem mestu. Z načrtom sem seznanil posameznike, ki bi mobilizacijo izvedli v Komendi, Kamniški Bistrici, Tuhinjski dolini. To so bili Ciril Križ.clj. Igor Brozovič, Igor Kvas in Božo Zupančič.
Kaj pa organi oblasti, ali niso vedeli za aktivnosti?
To je bil poseben problem, ki mi je povzročal največ notranjih problemov. Žal sodelavcev nisem smel obveščati o tem, čeprav je bilo moje osebno zaupa-
nje v posameznike veliko in se jc pozneje upravičilo. Zaradi nekaterih aktivnosti so posamezni nosilci oblasti o tem bili obveščeni po merilih, ki so bila sprejeta na ravni države. Nekatere naloge, ki smo jih izpeljali, pa so zahtevale, da se o tem obvesti tudi organe oblasti. To je opravil osebno načelnik MSNZ Boris Za krajše k, saj je na primer čez noč izginilo orožje, ki je bilo tedaj v lasli občine. Tega nikakor ni bilo mogoče prikriti.
Kako ste vse skupaj doživljali kot posameznik, saj to v tistem času ni bila prav lahka naloga?
Navadno se človek zavestno odloča pri izbiri poklica, ki ga opravlja. V vojaškem poklicu pa moraš biti pripravljen tudi na lake razmere, saj si zato, če nič drugega, plačan. Kljub temu pa tedaj ni bilo težko prisluhnili notranjemu glasu, ki je sam po sebi narekoval ravnanja, ne da bi o tem posebej razmišljal. Res jc bilo potrebno te naloge opraviti ponoči in skrivoma in tudi osebno v tistem času nisem bil ravno v zavidljivem položaju. Pri vsem tem niso bila zanemarljiva tudi moja tedanja leta in osebni značaj. Verjamem, da bi
BISTRO »PRI PETRU«
Stahovica 1
ZAPOSLI DEKLE ALI ŠTUDENTKO ZA DELO V DNEVNEM BISTROJU.
Informacije po tel.: 041 688-145.
GOVII
KOLEKCIJA 2001
kopalke obutev KOPITARNA Sevnica
V TRGOVINI
ženske elas«ne
hlače
izvozni
modeli
I   PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250
I Odprto od (). do m. ure, ob sobotah od 9. do b. ure
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel- 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek
torek, petek 9h-12b
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Vam nudi po ugodnih cenah:
SPOMLADANSKI PROGRAM - cvetlična korita, PVC lončke za rože, ujno orodje... barve, Jupol, 15 I, samo 3.180 SIT, lake, gašeno apno, pipe Armll, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize in še in še...
KOLESA ROG IN PRILJUBLJENI SKIR0JI!
AKCIJSKA CENA KRISTALNIH KOZARCEV!
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Velika izbira aranžiranih daril.
Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga želi lepe prvomajske praznike!
se tako kot jaz odločili mnogi, zalo si to ne štejem kot neko izjemno ravnanje. Veliko bolj cenim ravnanje rezervne sestave, ki so te naloge opravili le na osnovi visokih moralnih in domoljubnih vrednol, čeprav ne morem reči, da tisti, ki opravljajo te dolžnosti poklicno, nimajo teh vrednot. Kljub vsemu pa so me nekateri razočarali.
Kako danes gledate na vse skupaj?
Vsem tedanjim dogodkom, predvsem medvojnim, jc potrebno dodeliti pravo mesto in mero. Pravi naslov za določanje vrednosti dejanj je na stroki zgodovine. Posamezniki naj sicer zapišejo svoja videnja dogodkov, kar v Kamniku tudi delamo s pisanjem knjige. Strokovnjaki s področja zgodovine pa naj na osnovi pričevanj in uradnih dokumentov presodijo vrednost in pomen dejanj. Tako bi bilo nekako najbolj pošteno do vseh. Kdo je bil udeleženec vojne, kje in v kateri enoti jc deloval, je zapisano, težko pa je oceniti prispevek prav vsakega posameznika. Zadostna nagrada in priznanje za vse nas je samostojna država Slovenija, kakorkoli jo že danes vidimo.
I'rispevek k osamosvojitvi Slovenije jc potrebno zapisati splošnim mednarodnim razmeram, jasni odločitvi oblasti in prebivalcev Slovenije, dolgoletni graditvi TO in kadrom, ki so
bili razporejeni v poveljstva in enote neposredno ob vojni nevarnosti in so delovali v vojni in po njej. Pred tem pa ne gre pozabiti pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite, ki jih je predsednik republike Milan Kučan ob desetletnici MSNZ za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije nagradil z najvišjim odlikovanjem -Zlatim častnim zankom svobode RS, ki sta ga v imenu celotne sestave prejela Tone Krkovič in Vinko Bezjak. Iz obrazložitve priznanja je mogoče razbrati pomen teh aktivnosti.
»Pripadnikom MSN/, je pred desetimi leti zgodovino dodelila odgovorno in častno nalogo, da sodelujejo pri nastanku in delovanju takratne skrivne, a za prihodnost slovenskega naroda in njegove države zelo pomembne vojaško- varnostne organizacije. Pravi zmagovalec tistega časa, liste vojne in bitke :u mednurod-no priznanje naše slovenske pravice do samoodločbe je slovenski narod, znotraj tega velikega skupnega dejanja pa je veliko pogumnih in velikih dejanj posameznikov, pri čemer je bila pripadnikom MSNZ dodeljena vloga, zaradi katere so tveguli največ in tako dali izjemen in trajno veljaven prispevek pri nastanku di lave in njene obrambe.«
SAŠA MEJAĆ
ALU
(01)8325-480 ILZJ   (041) 722-973
Marko Peterlin s.p., Sp. Stranje 28, Stahovica
5^
ALU, PVC in lesena okna vhodna vrata vetrolovi
dvižna garažna vrata na motorni in ročni pogon
ZNANJE JE POT DO USPEHA. . v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine E-posta: clip@clfp-domzale.si
20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in studentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
(Bi
Vsem želimo lepe prvomajske praznike!
SKB BANKA D.D.
PE DOMŽALE KAMNIK I. EKSPOZITURAMI V KAMNIKU, W)MŽAI,AH IN THZINI
I] QDQDQ3(*)(*)(S(B:
lii
□ flLH rt REJ
gozdna jy\Lk
'jan.E.z cM.la.kat, i..p.. Jljajj[jani.ku /jO, 'jL^ufitlcu jitiU\amnih]u
tel.: &31 27 5S
Našim gostom in vsem Kamničanom želimo lepo prvomajsko praznovanje.
Vabimo vas, da nas obiščete tudi na letnem vrtu!
14
25. aprila 2001
Kamniški OBČAN
V SPOMIN
26. aprila mineva žalostno leto. odkar nas je zapustil naš ljubljeni
MATEJ HOMAR
Nam ostajajo le neizmerna bolečina, spomini in večni zakaj. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem prezgodnjem grobu, prižigate svečke in poklanjate cvetje. Hvala je znal reči tudi Matej.
Njegovi: mami, oči, Jani in drugo sorodstvo
Vrhpolje, april 2001
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju sem legel.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 32. letu življenja zapustil dragi
JOŽE ŠKODNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. mu podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožaljc. Posebej se zahvaljujemo dr. Ptavčevi, sodelavcem Meninc za pomoč in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in trobentaču.
Žalujoči: oče Štefan, mama Agata, brat Marjan. 7,denka /. Barbaro in drugo sorodstvo
April 2001
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 87. letu zapustila našit draga mama. stara mama, prababica, sestra in teta
LUCIJA PUGELJ
roj. Koncilija iz Šmaree
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, ribičem ribiške družine Bistrica za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Zahvala patru za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: hčerka Pavla in sin France z družinama, sestra Johanca in drugo sorodstvo
Bohinj, Šmarca. Komenda. Bucnos Aircs, april 2001
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je prav na dan svojega 75. rojstnega dne zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in tast
LOJZE DOLINŠEK
Zahvaljujemo se vsem za izkazano nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo v njegov zadnji dom. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in Gregatu za zaigrano Tišino.
Žalujoči: žena Francka, hči Sonja, vnuka Gašper in Jaka, zet Mišo
Kamnik. Kranj, april 2001
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 87. letu zapustila naša draga mama. babica, prababica in teta
MARIJA RIFEL
iz Vrhpolja pri Kamniku
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem iz ETE za cvetje in izrečeno sožalje. Še posebna zahvala dr. Ambroževi in sestri Darji, ki sta lajšali njeno bolezen in nesebično nudili svojo pomoč. Hvala tudi g. župniku, p. lavrenciju, p. Janezu za lepo opravljeno zadnje slovo in ganljiv pogrebni obred. Hvala pa tudi pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njeni
Marec 2001
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
Ni večje bolečine kot v dneh 'alo.sti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj jc odšla od nas
MIRANDA JEZ
roj. STROJAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh slovesa. Posebna zahvala družbi RATI Inženiring, d.o.o. Ljubljana in g. patru Stanetu Zoretu za vzpodbudne besede.
Še naprej bo živela v našem spominu. Vsi njeni April 2001
Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, :<laj k počitku leglo je teto, a tvoje delo in trpljenje nikoli pitzabljeno ne ho.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas jc v 72. Iclu Življenju zapustil dragi moZ. ata, stari ata, brat in stric
JOŽE DROLC
i/. kosK pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in /naučeni za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za maše ter spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi sosedi Mari Klemene /a vso njeno pomoč v času bolezni. Posebna zahvala velja dr. I'lavćcvi ter sestrama lini in .lani. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in g. Matevžu Koširju za poslovilni govor. Še enkrat vsem iskrena hvala!
/aliijiii i vsi njegovi
April 2001
Zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne mOre vzeli in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v 50. letu življenja, nas je po hudi bole/ni zapustil nas dragi mož, oče, sin, nečak in bratrance
FRANC GOLOB - ACO
i/ /.gornjih Stranj 48
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. I rancevim sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik, našim sodelavcem iz Svilanita in lekarne Domžale, Šolskemu centru Rudolfa Maistra in številnim znancem, ki sle nam v težkih trenutkih slali ob sirani, darovali cvetje sveče in za maše ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala bolnišnici Golnik, dr. Petru Kccljti, vsemu medicinskemu osebju za nego in pomoč ter osebnemu zdravniku dr. Dragotinu Ahlinu. Iskrena hvala Kil) Kamniška Bistrica, Gasilski zvezi Kamnik. Kil) Benedikt in Kulturnemu društvu iz. Slovenskih Goric ter vsem drugim društvom, ki ste sc našemu Francu v tako velikem Številu poklonili, mu izkazali spoštovanje ter mu pripravili ganljiv pogrebni obred. Najlepša hvala g župniku Tonetu Bcrcanu za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem za zapele pesmi, eilrarki Nadi Pavšin, gasilcem za zaigrano Tišino in govornikom za občutene besede slovesa. Vsem, ki ste bili v mislih z njim in ga boslc obdržali v trajnem in
lepem spominu, še enkral najlepša hvala. Žalujoči: žena Olga, hčerki Polona in Urša, mami Angelca in drugo sorodstvo April 2001
l'iiri' r v mu zapele,
rofiee so radehtele. čebelice so odletele, z.a.iumeli so gozdovi, bof.ali so ga vetrovi.
ZAHVALA
V 89. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, pradedek, bral. Stric, lasi in svak
ANDREJ KOŽELJ st.
i/. Šmaree, Radomeljska c. 6
Iskrena hvala dr. Damjani Plesnar-Cvirn, patrbnažni sestri Romani in osebju Doma starejših občanov Kamnik za pomoč, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Slola-ALU, d.o.o. za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala govornikoma čebelarskega društva Homec in Zveze borcev, vsem praporščakom in gasilcem,
pevcem Solidarnosti in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
April 2001
FOTOKOPIRNICA
Ivan Bizjak
sporoča,
da se bo s 1. majem iz občinske stavbe preselila na novo lokacijo na Maistrovo 2, Kamnik (poleg zavarovalnice Slovenica).
Odprto od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas jc v 89. letu zapustila naša sestra in teta
MARIJA HRIBAR
Carmanova Micka z Velikega hriba v Tuhinju
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter
spremstvo na njeni zadnji poli. Posebej hvala patronaž.ni sestri Lojzki l.ipovšek. Zahvala ludi g. župniku za opravljen pogrebni obred in Domžalskemu komornemu zboru za ganljivo pelje. Vsi njeni April 200I
1**
Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce vesch> in bolno, trpeče, vpokoj' le bodo grobti bolečine.
(dr. Iranec Prešeren)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža. očeta, dedka, pradedka. brata in strica
JA B0G0MIRJA ŠKRJANCA ■ - MIRČETA st.
iz Graajnke
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožaljc. darovano cvetje in sveče ler številno spremstvo ob slovesu. Lepa hvala dr. Sedlaku in palronažni sestri Ncvenki Hribar za humano pomoč in nego v Času njegove bole/ni, ZZB za venec, prapor in besede slovesa, podjetju Pogrebnik iz Dvorja in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem za pomoč, oporo in lolažilne besede, s kalerimi sle nam lajšali bolečino ob slovesu od našega očija.
Žalujoči vsi njegovi
Komenda, aprila 2001
ZAHVALA
V prebujajoči se pomladi nas je za vedno zapustil nas dragi mož, oče in dedi
DRAGO PERIC
upokojeni policist iz Volčjega Potoka
Ustavilo se je tvoje plemenito srce, toda nikoli ne bodo /bledeli spomini na tvoje težko, a tudi čudovito in polno življenje, ki si ga vse do konca razdajal med nas. Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, uslužbencem Policijske uprave Ljubljana, policistom PP Domžale in PP Kamnik, članom kluba Maksa Perca, govorniku za iskren in čustven govor, pevcem za nežne pesmi ter policistu, ki jc /, milim /vokom trobente se zadnjič pospremil našega predragega na večno pol počitka. Od srca sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih in žalostnih trenutkih s toplo besedo lajšali neizmerno bolečino. Iskrena hvalil.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Volčji Potok, aprila 2001
Nt jokajte na mojem grobu, le ttho k njemu pristopite, /'"mislile, kako trpel sem in večni mir mi :n/,elile.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bole/ni nas jc zapustil nas dragi mož, ati, stari ata, brat in svak
TONE TOMINŠEK
z Vrha nad Motnikom
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, upokojencem DU Molnik-Špitalič in Kamnik, sodelavcem Pošte, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pol. Hvala zdravstveni in palronažni službi, še posebej sestrama Lojzki in Majdi za dolgoletno nego. Iskrena zahvala gospodu župniku I rancu Hočevarju, govornikom, praporščakom, gasilcem in lovcem za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapele pesmi. Vsi njegovi April 2001
VRANKAR - BUS, d.o.o.
BUČ 20, LAZE V TUHINJU
Nove telefonske številke: 01/834-60-23
faks: 01/834-60-24
gsm: 041/648-826, 041/606-321
ORGANIZIRAMO IN VOZIMO NA ENODNEVNI IZLET V BENETKE v mesecu MAJU,
enodnevni GARDALAND 5. in 26. maja.
V JUNIJU IN JULIJU enodnevni Acqualand in Gardaland,
ENODNEVNI GROSSGLOCKNER 28. 7.
NAKUPOVALNI IZLETI V LENTI OB SOBOTAH IN ČETRTKIH, TRST VSAKO PRVO SREDO V MESECU.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Telefon: 83 91 383 GSM: 841/715 455
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu)
Odprto: 9h-12h, 15h-18h sobota: 10h-12h.
□FINSTRAL
vaša okna v svet že 30 let
PVC OKNA, VRATA PVC ZIMSKI VRTOVI PROTIVLOMNA OKNA
DVIŽNA GARAŽNA VRATA NA MOTORNI POGON OKENSKE POLICE SENČILA s novost: TOP 72- | okna z najboljšo | toplotno izolacijo i
l|ll!nnnimMBMHHRHHa -3
Jeranova 8, Šmarca ™
telefon 831 00 90 §
041/619 658 J
faks 831 00 95 |
PLESKARSTVO
Belimo stanovanja, hiše, poslovne prostore, radiatorje, fabione-napušče in večje objekte .
Iriko Boltežar&Co. dno., tel. 01/8311-348, 041/713-562
SOLARNI IN IN0X BOJLERJI
BOJLERJI ZA CENTRALNO KURJAVO
	FRANC LAGOJA	
KLJUČAVNIČARSTVO		
tel.: 01/723 00 40, 041/717-949 faks: 01/723 00 45
Izdelovanje in popravila vseh vrst bojlerjev za centralno ali centralno-solarni sistem. Bojlerji so iz navadne pločevine ali IN0X od 100 do 500
Žetimo Cepe prvomajske praznik\e!
Gostišče »Pri Olgi«
Olga Cibašek
Moste 1/e, Komenda S" 834 14 29
Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu...
Sprejemamo rezervacije za večje družbe, poroke...
(Idprtooddo 22'', četrtek zaprto, sobota od 11'1 do 23h, nedelja od 11h do 20". Vsaka druga Sobota in nedelja v mesec u zaprto.
Lepo prvomajsko praznovanje!
PRODAJAMO ŽAGOVINO, ŽAGAN LES, OPRAVLJAMO ŽAGARSKE STORITVE.
HRIBLES ŽAGA, d.o.o., Obrat žage Stol
Ljubljanska 45, Duplica, tel.: 839 42 04, GSM: 041 352-114
i I
SALON
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
keramične ploščice sanitarna keramika pipe
prenova kopalnic in VVC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) kopalniško pohištvo po naročilu
pojieojeljek
in od 1
GSM
elefcn/j 041
Delovni das petek: qd 4. tio rt8 3orJ)otA: od 8. do
aks: D1/7;>2 3Ci 103 041
AKCIJA!
KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE ZA 990 SIT/m2
j^KROL
ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE
ROLO VRATA
Tel./fax: 01/72 37 284
GSM: 041/662-483
ALOJZ KOSEC s p
Prešernova 8 MENGEŠ
* IZDELAVA
* MONTAŽA
* SERVIS
* lamelne zavese, alu rolete
* brizganje plastike
* ROLO GARAŽNA VRATA
1/<ie*K občanom 7^<zrtuti&a fetima
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
paradižnik, 1 kg piščančja piknik plošča, 1 kg zamrznjen piščanec, 1 kg kuhan pršut, 1 kg sir Jošt, maksi, 1 kg brezalkoholna pijača, mandarina + pomaranča, 11 jabolčni sok Dana, 1 I oranžada + cola, 1,51 Pils pločevinka, 0,51 Union pločevinka, 0,5 I Zlatorog pločevinka, 0,5 I namizno belo vino, 11 whisky Black Jack, 0,7 I gorčica Eta, 360 g ajvar Eta, 650 g
Ponudba veUa tlo prodaje zalog.
279,90
199,90 399,90 59,90 169,90 109,90 89,90 99,90 169,90 179,90 69,90 349,90 179,90 169,90 499,90
le povabljeni vsak dan od 7. do :9 ure, od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8, do 12, ure.
230,00 599,90 499,90 1.999,90 999,90
79,90 109,90
89,90 119,90 139,90 149,90 159,90 999,90 169,90 489,90
delikatesne kumarice Eta, 650 g
- testenine Bočko -fidelini, široki rez, 400 g
- piškoti Domačica
- paradižnikova omaka, 500 ml
- kompot ananas, breskev, 840 g . Milka mlečna, 100 g
- kava Slovenka, 100 g
- jabolka na zaboj, 1 kg -olje Agrogold, PVC, 11
- olje Cekin, stekl., 11
- fižol, 400 g
- oglje za žar, 3 kg
- dokolenke, 2 para
- toaletni papir, 8/1
- zemlja za rože, 501
KROMPIR - primeren za sajenje - lanski uvoz sorte kiselčar- kresnik, carlingford, mariš bard, astor, cvetnik, adora. Tel.: 04/25 22 649, 041/273 341.
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, KOMENDA ^    «,01,8341« ^
VELIKA IZBIRA KOPALK STH i   2A VSO DRUŽINO
^ BLUZE ŽENSKE HLAČE IZ Qt)^1 VISKOZE     NOGAVICE IN SP0DN3E PERILO
j Delovni čas: pon. - pet, od 9'1 do 19'', oh sobotah od 8'1 do I3h |
Lepe prvomajske praznike!
- STROJNE INSTALACIJE (vodovod, c. k., klima)
- dobava, montaža vrat, oken, stopnic, ograj...
- ADAPTACIJE PODSTREŠIJ
I - ADAPTACIJE, SANACIJE DIMNIKOV I I I
L -
ING-KOM, Smrečje 2/a *S 01/832-60-41 031/761-138
C
r I
,©stisce G
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 550 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila.
Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489, 83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046
• ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC -MARMOR - PARKET...
• ZAKLJUČNA GRADBENA DELA -
POLAGANJE TALNIH OBLOG (TEKSTIL, PVC, PARKET), MONTAŽA SENČIL..
• PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK
PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA ZBIRANJE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE.
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV
AVBELJ PETER, s.p. V
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA W' tel.: 01 723 43 47,041 624 215
^Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu«
Stahovica 20 telefon 061 832 54 10
odprto od 10. do 22. ure torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Na 1. maj vas že od zgodnjih jutranjih ur vabimo na jelenov golaž. Zabaval vas bo ansambel Stare.
UGODNO!
j/zjdj prenove trgovine u £j £j ^1 j j
r1
'Bj^^-^jvJja/jjjj pujjj^v^jjj/j Bk^pDsmiDi/
od 23.4
5.5.2001
Pohištvo Kamnik, Kranjska 1 B, telefon: 01/83 16 296
.....
d.o.o.
Bakovnik 5a, Kamnik tel.: 830-3500 faks: 831-2954
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
TEŽKA IN LAHKA GRADBENA MEHANIZACIJA
Vsem želimo
prijetne prvomajske praznične dni!
ŠKODA ŠKE R J A N E€
POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODA
NOVOST - OCTAVIA RS
športnost, bogata oprema, najmočnejša Skoda (ISO KM)
Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) S 01/724 40 85, 01/721 03 40
Informacije in prodaja:
Na lokaciji gradnje: ZIL Inženiring d.d. - PUN d.o Usnjarska G, Kanin Telefon. 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V soboto: zaprto
TEHNIČNA TRGOVINA gorenje center
Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203 JE PONOVNO ODPRLA SVOJA VRATA
Pripravili smo Izredno pestro in cenovno ugodno ponudbo
- BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE,
- AVTOAKUSTIKE • GLASBENIH STOLPOV,
VIDEOREKORDERJEV in TELEVIZORJEV Gorenje, Eveliu, Thomson, Sony
Pri nas najdete tudi VSO OPREMO ZA VAŠO KOPALNICO
V soboto, 28. aprila, ob 10. uri vas vabimo na praznično simbolično odprtje trgovine. Vsakega kupca bomo razveselili z DARILOM!
IZREDNA PRILOŽNOST OB ODPRTJU TRGOVINE!! DO 25. MAJA DODATNI 6% GOTOVINSKI POPUST!
Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja.
VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
Pričakujemo vas vsak dan
od 8. do M. ure, ob sobotah
od 8. do IX ure
Vmbrož oaaa
NOVO FIAT DOBLO mm
OPREMA SX:
ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOLAN, EL. STEKLA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, DEUIVA KLOP 60/40
MOTORJI: 1.2 8V 65 KM -od 2.324.099 sit
1.9 D, 63 KM -od 2.612.738 sit
POPUSTI za vozila iz zaloge
PUMTO -100.000 SIT        BRAVO-A - 300.000 SIT
PRODAJA VOZIL: 1 ah<>\če 2. teL:04/252907«
C A L C I T d
praznikih,
d.
Kamniški OBČAN S 01/83 91 311
0417662 4SO