RAZVOJ KVARTARNE SESALSKE FAVNE V SLOVENIJI
IVAN RAKOVEC
S lo v e n sk a a k a d e m ija z n a n o s ti in u m e tn o sti, L ju b lja n a
UVOD
Preteklo je že štirideset let, odkar sistematično raziskujemo pleistocensko 
sesalsko favno na ozemlju Slovenije, predvsem v zvezi z odkrivanjem novih 
paleolitskih postaj. Kljub temu so ostali še precejšnji deli tega področja bolj 
ali manj neraziskani, tako zgornja Soška dolina, velik del Gorenjske, vzhodna 
Štajerska s Pom urjem in Bela krajina. Vendar si lahko že zdaj ustvarim o o njej 
takšno sliko, da jo moremo prim erjati s favnami sosednjih pokrajin in ji določiti 
mesto, ki ji pripada v sklopu evropskih favn.
V pregledu sesalske favne, ki ga podajam tu v kronološkem redu, so nave­
dene vse pomembnejše najdbe, odkrite na slovenskih tleh, druge so razvidne iz 
priloženih tabel. Omenim naj še, da sem pri tem izvedel revizijo favne in 
upošteval naj novejše izsledke glede stratigrafske in geografske razširjenosti 
posameznih vrst.
Holocensika favna, ki je bila odkrita pri arheoloških izkopavanjih, je v p ri­
meri s pleistocensko izredno pičla. Arheologi naletijo nam reč pri izkopava­
njih v holocenskih plasteh le malokdaj na živalske kosti, ki so tako ohranjene, 
da jih je možno pripisati neki vrsti. Upoštevati moramo tudi, da jim favnistični 
ostanki za datiranje najdb ali horizontov v zgodovinskih dobah niso več tako 
potrebni in jim zato nekdaj niso posvečali posebne pozornosti.
V najstarejšem terciarju so bile sesalske favne v Evropi podobne severno­
ameriškim. Ko se je Evropa v srednjeeocenski dobi ločila od Severne Amerike, 
so postajale razlike med favnam i obeh kontinentov čedalje večje. V zgornjem 
eocenu se je evropski kontinent spojil z azijskim. Sesalske favne so se v Evropi 
odslej krepile in oživljale predvsem z novimi rodovi in vrstam i, ki so prihajali 
iz Azije v več selitvenih valih. T ak vdorni val sesalcev se je pokazal v Evropi 
v začetku miocenske dobe, to je pred približno 25 m ilijoni let. T akrat so se 
prikazali p ri nas prvi trobčarji (mastodonti) in prim itivni predniki medvedov, 
jelenov in divjih svinj. Ob začetku pliocenske dobe, pred nekako 10 milijoni let, 
se je pokazal na evropskih tleh nov val sesalcev. Med njim i so bili posebno 
številni divji konji rodu H ip p a rio n . Ob prehodu iz terciarne dobe v kvartarno, 
torej v začetku pleistocena, kar je bilo pred nekoliko več kakor poldrugim m i­
lijonom let, ko je pri nas veliko sesalskih rodov in v rst izumrlo, so prišle iz 
Azije nove skupine sesalcev, najprej govedo (L e p to b o s ela tu s), nekoliko pozneje
divji konji (P le sip p u s ste n o n is) in nato sloni (A rc h id isk o d o n m e rid io n a lis). 
M adžarski paleontologi so ugotovili še štiri nadaljnje selitvene valove, ki so v 
pleistocenu zajeli Evropo. Zadnji od teh je bil že n a prehodu pleistocena v 
holocen.
Zaradi večkratnega nastopanja glacialov v pleistocenski dobi so se sesalske 
favne v srednji Evropi tak rat veliko bolj m enjavale kakor v prejšnjih geoloških 
dobah, h k rati pa tudi diferencirale. Prvi pogoji za diferenciacijo sesalcev v tem 
smislu, da so se pričele nekatere vrste prilagajati hladnejšem u podnebju, m ed­
tem ko je velika večina ostala navezana na toplejše kraje, so bili sicer dani že 
takrat, ko so se izoblikovali klim atski pasovi na severni in južni polobli. Vendar 
to prilagajanje tedaj še ni doseglo take stopnje, da bi že mogli govoriti o kakih 
izrazitejših mrzlodobnih sesalcih. Šele takrat, ko so nastopili glaciali v plei­
stocenski dobi, so se začeli ti razločki naglo stopnjevati, dokler niso dosegli viš­
ka v m lajšem pleistocenu, ko se je ozračje z nastopom razsežnejših poledenitev 
izredno močno ohladilo.
V pleistocenski dobi ločimo zato več skupin sesalske favne. Prvo predstav­
ljajo toplodobni sesalci, drugo mrzlodoibni, med katerim i so nekateri značilni za 
subarktično, drugi za arktično podnebje, predvsem v m lajšem pleistocenu raz­
ločujemo razen tega še gozdno in stepno favno.
Toplodobne so bile v prvi vrsti vse sesalske vrste, ki so preživele pliocensko 
dobo. Ti pliocenski relikti so bili za tem peraturne spremembe tako občutljivi, 
da niso mogli več prenašati hladnejšega podnebja v giinški glacialni dobi in so 
zato že v njenem začetnem delu izumrli. Toplodobni so bili tudi tisti potomci 
pliocenskih vrst, ki so se na evropskih tleh pokazale šele v pleistocenski dobi 
in tu vzdržale samo toliko časa, dokler jih ni hladnejše podnebje pregnalo v 
toplejše kraje ali dokler niso izumrli. Nekateri od teh so se v naslednjih toplej­
ših interglacialnih dobah vračali v srednjo Evropo. Z viškom riške glacialne 
dobe je iz srednje Evrope izginila večina takih sesalcev, medtem ko so se v 
južni ohranili nekateri še v zadnjo, würmsko glacialno dobo.
Za večje tem peraturne spremembe manj občutljive sesalce spoznamo v 
glavnem po tem, da se njihovi ostanki pokažejo tudi v plasteh, ki s6 bile odlo­
žene v času posameznih glacialnih dob. Zato je pri presoji takih živalskih vrst 
potrebno upoštevati poleg drugih okoliščin še geografsko širino in seveda nad­
morsko višino njihovih najdišč. Taki sesalci nastopajo v severnem delu srednje 
Evrope, to je severno od Alp, večinoma samo v plasteh interglacialnih in inter- 
stadialnih dob, medtem ko jih najdemo v južnem delu tudi v plasteh stadial- 
nih dob.
N ekateri prvotno toplodobni sesalci so postajali mrzlodobni s prilagaja­
njem na hladnejše klim atske razmere, in sicer v različnih oddelkih pleistocen- 
ske dobe. Sčasoma so bili v tem oziru že tako specializirani, da niso bili več 
zmožni prilagoditve na toplejše podnebje. Nova domovina takih sesalcev je 
postala predvsem pokrajina, ki je mejila neposredno na poledenelo ozemlje. V 
glacialnih dobah, ko so ledeniki zavzeli večji obseg, so se mrzlodobni sesalci raz­
širili tudi po srednji Evropi.
PLEISTOCENSKE NAJDBE SESALCEV
Med doslej znane pliocenske relikte iz starega kvartarja (v smislu 
nove Woldstedtove stratigrafske razčlenitve iz leta 1969) spadata vrsti 
M astodon a r v e r n e n s is in M . b o rso n i iz krovnine velenjskega premogovnika, ki 
ju imamo upravičeno za eno najpom em bnejših najdb v vsem kvartarnem ob­
dobju na Slovenskem. Ostanki teh mastodontov so ležali v peščeni glini na po­
bočju griča, na katerem je svoj čas stala cerkev v Skalah. V bližini najdišča 
je bil verjetno nekdanji jezerski breg glede na to, da je v tem delu kotline plast 
lignita samo sedem metrov debela, m edtem ko doseže v sredini okrog 100 m de­
beline. Ostanki izvirajo iz treh horizontov. V naj višjem sta ležala desni in levi 
M g in deli postkranialnega skeleta, m ed temi epistrofej, fragm ent skapule, 
fragment distalne epifize desne ulne, intermedium, trapezium, trapezoid, mag­
num, unciforme, desni Me III, desni Me IV, distalni del natančneje nedoločljive­
ga m etapodija in členek prsta. Vsi ti ostanki pripadajo vrsti M a sto d o n a r v e r ­
nen sis. Isti vrsti je treba prišteti še ostanke drugega individua, ki so ležali v 
najnižjem horizontu, in sicer v več delov razkosani okel, desni in levi M2, desni 
in levi M3 in nekaj fragm entov kosti.
Čeprav m astodont iz najvišjega horizonta še ni dosegel tiste starostne dobe, 
v kateri stopijo v celoti tudi zadnji m olar ji v funkcijo, ga je že napadla bole­
zen, artritis, ki ga je čedalje bolj ovirala pri hoji. Prizadeti so bili vsi sklepi, 
kjer se stikajo interm edium , magnum, unciforme, Me III in Me IV v stopalu 
desne noge. Ta bolezen seveda še ni mogla biti vzrok mastodontovega pogina, 
pač pa ga je močno ovirala, ko se je skušal rešiti iz močvirskega blata na obrež­
ju jezera, kam or je bil zašel, in je tako podlegel.
V srednjem horizontu je bilo glavno najdišče, kjer je bilo izkopanih največ 
ostankov. Vsi pripadajo enemu sam em u individuu vrste M a sto d o n b o rso n i. Med 
ostanki je najpomembnejša lobanja, ker je vsebovala poleg vseh zgornjih stal­
nih zob še po en mlečni zob na vsaki strani čeljusti, ki so med doslej znanimi 
najdbami zelo redki. Med ostanki postkranialnega skeleta so zastopana vretenca, 
rebra, fragm ent skapule, levi hum erus, leva ulna, desni in levi radius, desni 
intermedium, desni cuneiforme, desni pisiforme, levi trapezoid, desni magnum, 
desni unciforme, Me II, Me III in M cIV, vsi trije z desne in leve strani, trije 
fragmenti leve medenice, levi fem ur, leva patela, desna in leva tibia, desna in 
leva fibula, desni in levi calcaneus, desni in levi astragalus, desni in levi navicu­
lare, desni in levi entocuneiforme, levi mesocuneiforme, levi ectocuneiforme, 
desni in levi cuboideum, desni in levi Mt II, desni in levi Mt III, levi Mt IV, desni 
in levi Mt V, več prstnih členkov in odpadlih epifiz, ki jim ni mogoče zanesljivo 
določiti pozicije.
Poleg m lečnih zob in v alveolah še skritih zadnjih m olarjev kažejo na m la­
diča tudi z večine kosti odpadle epifize. Če so bile na kaki kosti epifize že zra- 
ščene z diafizo, so bile to pretežno proksimalne. Distalna serija tarzalij vsebuje 
v prim eri z enako serijo karpalij zelo m ajhne skeletne elemente. Tudi m etatar- 
zalija so toliko manjša od m etakarpalij, da bi jih m arsikdo prisodil kakemu 
drugemu, manjšemu individuu. P roti taki domnevi pa govori to, da ni med iz­
kopanim kostnim materialom iz srednjega horizonta, ki pripada izključno vrsti
M. b o rso n i, noben skeletni element dvakrat zastopan in da se posamezni ske­
letni deli s sosednjimi, kolikor so ohranjeni, v sklepih popolnoma ujemajo.
Glavno težo telesa sta torej nosili sprednji ekstrem iteti, kar je povsem razum ­
ljivo zaradi dolgih masivnih okel.
P ri M . a rv e rn e n sis na M3 ugotovljena močna nagnjenost prečnih grebenov 
navspred, nagnjenost konic posameznih vzboklin v medialno smer in da ima 
zadnji zgornji molar šest grebenov, močno razvit talon in cementno oblogo 
na dnu prečnih dolin, kažejo na končni stadij razvoja. Enak razvojni stadij 
dokazujejo pri M. b o rso n i izredno m ajhne stranske vzbokline na praetritni 
strani prečnih grebenov, cem entna obloga v prečnih dolinah, močno razvite 
zaporne letve, ožina prečnih grebenov in izrazit mediani sulcus na m olarjih 
desne in leve čeljusti. Obe v rsti mastodonov sem uvrstil glede na progresivni 
razvoj v najstarejši pleistocen, in sicer v spodnji villafranchij glede na to, da 
je M. b o rso n i prav v tem oddelku dosegel višek razvoja in da je izumrl že na 
koncu oddelka.
Azzaroli (1970) je predlagal na sestanku kom isije za stratigrafijo m edi­
teranskega neogena v Bologni, da se spodnji villafranchij uvrsti v zgornji plio- 
cen glede na sesalsko favno tipičnega nahajališča Villafranca d’ Asti v severni 
Italiji, ki je po njegovih ugotovitvah starejša od kalabrija. M a sto d o n b o rso n i naj 
bi potem takem izum rl na koncu pliocena. Nikiforova (1970) je na istem 
sestanku predlagala drugačno stratigrafsko razčlenitev oziroma mejo med 
neogenom in kvartarjem , in sicer prav tako na podlagi sesalske favne. Po kim- 
meriju, ki ga ima za najm lajši pliocen, naj bi sledil eopleistocen ali villafran­
chij, ki ga deli v tri komplekse. Najstarejši ali moldavski kompleks vsebuje 
favno s P le sip p u s ste n o n is, M a sto d o n a rv e rn e n sis, M . b o rso n i in drugim i vrsta­
mi. V srednjem ali kaprijskem kompleksu nastopa med sesalsko favno še M. 
a rv e rn e n sis, toda M. b o rso n i ni več zastopan. V zgornjem ali tamanskem kom­
pleksu je živel še P le s ip p u s ste n o n is, mastodontov ni več, pač pa se pokaže 
A r c h id isk o d o n m e rid io n a lis.
Po Azzarolijevi interpretaciji bi morali torej najdbi iz Velenja u v r­
stiti v zgornji pliocen, po m nenju Nikiforove pa v najstarejši pleistocen. V 
našem prim eru je glede pripadnosti velenjskih najdb pliocenu ali pleistocenu 
odločilnega pomena palinološka ugotovitev, da je ohladitveni sunek že minil, 
preden so bile odložene plasti z mastodontovimi ostanki, in da je nad tem i na­
stopila ponovna ohladitvena doba (Š e r c e l j , 1968). Omenim naj še, da se 
A r c h id isk o d o n m e rid io n a lis, k i ga omenja Azzaroli v zgornjem pliocenu, 
v resnici pokaže šele v najstarejšem pleistocenu (Thenius, 1969), in sicer po 
K u r tenu (1963, 1968) ne prej kot v njegovem srednjem delu. Tako torej 
lahko trdimo, da pripada ves del krovnine s pobočja Skal, kjer so bili odkriti 
ostanki mastodontov, nedvomno pleistocenski dobi.
Iz starega kvartarja izvira tudi fragm ent leve spodnje čeljustnice s Pa, P 3, 
P4 in. Mi vrste P ra ea lce s aff. g a llicu s, ki so jo našli v jezerski glini viške ope­
karne v Ljubljani. Poleg nje je ležal precej slabše ohranjeni kos, verjetno 
desne spodnje čeljustnice, z odlomljenimi kronam i zob. Na Mi leve čeljustnice 
je dobro vidna guba, kakršno so imeli pripadniki rodu P a la e o m e ry x . To prim i­
tivno znamenje je značilno za geološko najstarejše lose, ali bolje rečeno, nji­
hove neposredne prednike, ki pripadajo danes rodu P ra ea lces. Zaradi dolgih, 
vodoravno potekajočih rogovil so ga poprej imenovali L ib ra lces. Po Azzaro­
li j u (1970) je vrsta P ra e a lc e s g a llicu s značilna za m lajši del zgornjega villa­
franchij a. Glede na široko razpetino velikega rogovja, ki v skrajnih prim erih
presega celo štiri metre, jo imajo raziskovalci za losa, ki je živel v savani podob­
ni pokrajini.
Iz srednjega kvartarja,ki obsega gtinško in mindelsko glacialno 
dobo in giinško-mindelsko te r m indelsko-riško interglacialno dobo, poznamo za 
zdaj prim itivnega medveda vrste U rsu s th ib e ta n u s m e d ite r r a n e u s , ugotovljene­
ga na podlagi enega samega m olar j a, M», iz breče v razpokah krednih apnencev 
pri V rhovljah blizu italijanske m eje (Thenius, 1958, 1969). Iz svoje prvotne 
domovine Azije se je v giinški glacialni dobi razširil po vzhodni Evropi, v 
giinško-mindelski m terglacialni dobi po srednji in v riški glacialni dobi po 
zahodnem delu Evrope. Njegovi potomci, črni medvedi, žive danes na prostoru 
od vzhodnih obal Azije do Afganistana. Druga najdba iz tega obdobja je leva 
ulna iz glinenih plasti v opekarni p ri Zalogu nedaleč od Novega mesta, ki p ri­
pada po določitvi Theniusa rodu D ice ro rh in u s. Plasti pod limonitiziranim 
horizontom, iz katerih izvira ulna, pripadajo po palinoloških ugotovitvah 
Serci j a (1961) giinško-mindelski m terglacialni dobi, v prav spodnjem delu 
pa giinški glacialni dobi. Če se pri tem opremo na naj novejša dognanja Kur­
ten a (1968) glede stratigrafske razširjenosti sesalskih v rst v Evropi za časa 
pleistocena, moremo najdbo pripisati le vrsti D ic e ro rh in u s etru scu s.
Iz giinško-mindelske interglacialne dobe izvirajo ostanki povodnega konja, 
odkriti v sredi preteklega stoletja v prodnatih plasteh Postojnske jame. To 
so fragm enti dveh spodnjih čeljustnic in femurja, ki so danes shranjeni v P ri­
rodoslovnem m uzeju v Ljubljani. Razen tega im ajo tam še štiri m olarje povod­
nega konja brez navedbe najdišča. Za svoječasno določitev vrste H ip p o p o ta ­
m u s p e n tla n d i je bil odločilen zadnji spodnji m olar zaradi svojih značilnosti. 
Ker ni verjetno, da bi ta pritlikava vrsta, ki je živela na Siciliji, Malti in Kreti, 
bila razširjena tudi v naših krajih, imam za domačo najdbo samo prej omenjene 
kostne fragm ente, ki pripadajo tak ra t na kontinentu živeči vrsti H. a n tiq u u s. 
Glede na dimenzije jih moremo pripisati mlademu povodnemu konju. Te živali 
so bile izrazito toplodobne, kakršne so še danes, saj so tudi pozimi navezane na 
nezamrznjene vode. Povodni konj se je prikazal na evropskih tleh na koncu 
villafranchija. Medtem ko se je držal na Apeninskem polotoku skozi ves plei- 
stocen, se je razširil po srednji Evropi predvsem v giinško-mindelski interglaci- 
alni dobi. T akrat je segal proti severu do Moravskega, do srednje Nemčije in 
srednje Anglije. V začetku m indelske glacialne dobe je izginil iz srednje 
Evrope. V giinško-mindelski m terglacialni dobi so bila na našem krasu pre­
cejšnja jezera, ki so omogočala življenje povodnim konjem. Ko so se ob koncu 
te dobe, če ne že poprej, osušila jezera, so te živali poginile. Tako so poznejše 
vode med drugim tudi ostanke povodnih konj, ki so živeli nekdaj v Pivškem je­
zeru, odplavile v Postojnsko jamo.
Z nastopom riške glacialne dobe se pričenja mlajši k v a r t a r , ki obse­
ga ves preostali del pleistocena in holocen. V riški glacialni dobi so se začeli v 
Evropi med takratno favno bolj in bolj uveljavljati mrzlodobni sesalci. P ri 
nas so se tak rat pokazali prvi mam uti. V dravski dolini pri Janževem vrhu ne­
daleč od Vuhreda odkrita spodnja čeljust z levim M2 predstavlja prehodno 
razvojno stopnjo med vrstam a M a m m o n te u s tr o g o n th e r ii in M a m m o n te u s p r i­
m igenius. Po številnih znakih, predvsem po frekvenci lam el in njih celotnem 
številu, se najdba močno približuje vrsti M. p rim ig e n iu s. Zato sem jo na karti 
4 zaznamoval kot M. p rim ig e n iu s. Iz še nekoliko m lajšega dela riške glacialne
dobe je okostje m am uta M. p rim ig e n iu s, ki so ga pred leti našli v jezerski glini 
opekarne pri Bobovku nedaleč od Kranja. Tudi ta kaže na svojih zobeh še 
prim itivno stopnjo razvoja.
M amuti vrste M . tr o g o n th e r ii, iz katerih se je razvila vrsta M. p rim ig e n iu s, 
so se začeli v m indelski glacialni dobi, ko je zavzela poledenitev v Evropi zelo 
velik obseg, prilagajati na hladno podnebje in postali stepne živali. Mamuti 
vrste M. p rim ig e n iu s pa so bili že tako prilagojeni, da jih štejemo med prave 
mrzlodobne sesalce. V hudih zimah so prepotovali večkrat velike daljave, da so 
se mogli prehraniti. Tako jih je zanesla pot m arsikje daleč proti jugu. Proti 
koncu pleistocena so dosegli celo srednjo Italijo. Po Kurtenovi karti raz­
širjenosti mamutov (1968, Fig. 57) naj bi segali še v južno Italijo. Vendar ta 
karta, ki jo je bil Kurten uporabil v svojem delu, v tem oziru ni bila natan­
ko prerisana po Trofimovi originalni sliki (1955), na kateri segajo m am uti 
le do srede Apeninskega polotoka.
P rvi jamski medvedi (U rsu s sp ela eu s) se pokažejo v Sloveniji šele v riški 
glacialni dobi, medtem ko izvirajo najstarejše znane najdbe te vrste iz min- 
delsko-riške interglacialne dobe (Kurten, 1957). Njihove ostanke iz riške 
dobe poznamo iz Betalovega spodmola pri Postojni. Na neki spodnji čeljustnici 
iz tega najdišča vidimo še prim itivne znake, ki spominjajo na njihovega nepo­
srednega prednika, na U rsu s d en in g eri. K er m anjkajo na njej značilni zobje, 
jo moremo pripisati le vrsti U. cf. d en in g eri.
V isto glacialno dobo, toda v njen toplotni presledek ali interstadial, spada 
spodnja čeljustnica srne, ki je bila odkrita v Jam i p ri Črnem kalu nad Koprom. 
Kolikor dovoljuje ohranjeni ostanek, ga moremo prišteti vrsti C a p reo lu s cf. 
siissen b o rn en sis, predhodnici današnje vrste. Po bolje ohranjenih delih okostja 
iz Süssenborna v srednji Nemčiji so mogli paleontologi dognati, da je bila ta­
kratna srna precej večja od danes živeče in da je imela tudi nekoliko drugačno 
rogovje.
M edtem ko so bile redke starejše najdbe večinoma po naključju odkrite, so 
se z nastopom ledenodobnega človeka, ki se je ukvarjal predvsem z lovom, za­
čeli v plasteh paleolitskih postaj množiti živalski ostanki. Zato je razumljivo, 
da pripada velika večina sesalske favne iz slovenskih najdišč riško-wiirmski 
interglacialni in würm ski glacialni dobi.
Med sesalsko favno iz riSko-würmske interglacialne dobe, ki jo poznamo 
iz južnozahodne Slovenije, in sicer iz Jam e pri Črnem kalu nad Koprom, so 
zastopane rovke (C ro cid u ra sp.), jamski medvedi, volkovi (C anis lu pu s), jam ski 
levi (P a n th e ra sp ela ea ) in jam ske hijene (C ro cu ta c ro cu ta spelaea). V isto in ter- 
glacialno dobo spada prav tako breča v Kam nitniku pri Škofji Loki. V njej je 
bilo odkritih več sesalskih ostankov, med njimi bobrovi (C a sto r fib e r) in noso­
rogovi vrste D ice ro rh in u s k irc h b e rg e n sis. Verjetno je treba tej dobi prišteti 
nosorogove zobe in kosti iste vrste iz Dolarjeve jam e pri Logatcu (gl. karto 1).
Znani so še nosorogovi ostanki iz Risovca p ri Postojni, ki niso specifično 
določeni in ki jim ni mogoče zanesljivo pripisati natančnejše geološke starosti. 
Prav tako ni znana natančnejša geološka starost dveh spodnjih čeljustnic jam ­
skega leva iz Postojnske jam e in več zob (desni in levi P, desni in levi C sup., 
desni in levi C inf., desni in levi P3, levi P4 , levi P 3 in levi Mi) iste vrste iz 
rdeče ilovnate plasti v kraškem breznu srednjetriadnega apnenca pri Lesnem 
brdu nedaleč od Drenovega griča (gl. karto 2). Zobje zadnje najdbe pripadajo
SLOVENSKA NAJDIŠČA PLEISTO CEN- 
SKIH SESALCEV
FUNDORTE P LE IS TO ZÄ N E R S Ä U G E­
TIE R E IN SLOW ENIEN
■ Megaloceros gigantes 
V Praealces aff. gallicus 
▼ Alces alces 
□ Bison priscus 
O Bos primigenius 
A Dicerorhinus etruscus 
A Dicerorhinus kirchbergensis 
• Equus sp.
0 10km
h m i i w m i ■ -
50
Karta — Karte 2
enemu sam em u individuu, ki je bil že odrasel, po obrabljenosti zob sodeč pa 
še razm erom a mlad. Jam ski levi predstavljajo po m nenju večine paleontologov 
posebno vrsto, ki je bližja današnjem u levu kakor tigru. Zato je zanimivo, da 
so skoraj n a vseh zobeh iz Lesnega brda opazni znaki, ki ne ustrezajo povsem 
značilnostim jamskega leva, nekaj je pa na njih tudi takih, ki kažejo na tigra.
V naj mlaj šem delu riško-wtirm ske interglacialne dobe so bili v plasteh 
v Betalovem spodmolu zastopani jam ski medvedi, volkovi, lisice (V u lp e s v u l ­
pes), jam ske hijene, divje svinje (S u s scrofa), navadni jeleni (C ervu s ela p h u s), 
orjaški jeleni (M eg a lo cero s g ig a n te u s) in losi (A lc e s alces).
Med favno iz Betalovega spodmola je posebno zanim iv orjaški jelen, ki ga 
iz drugih slovenskih najdišč še ne poznamo. Med njegovim i ostanki sicer ni 
delov rogovja, vendar ga moremo predvsem po tipičnem atlasu pripisati vrsti
M . g ig a n te u s, ki je bila od mindelsko-riške interglacialne dobe dalje edina 
vrsta tega rodu v Evropi in severni Aziji. Orjaški jeleni spadajo med naj večje 
cervide. Razpetina mogočnega, lopatasto razvitega rogovja je pri najdbah iz 
Irske, Danske in zahodne Evrope presegla celo štiri m etre. Orjaški jeleni iz 
srednje Evrope so bili precej m anjši. Živeli so le v brezgozdni pokrajini in so 
zato izum rli v pozni glacialni dobi, ko so začeli prevladovati gozdovi.
Bachof en-Echt (1937) je na podlagi živalskih najdb v skitskih gro­
biščih Sklepal, da je orjaški jelen živel še v zgodovinskem času. Čeprav je 
Prell že leta 1950 dognal, da pripadajo živalski ostanki iz skitskih grobov 
vrsti D a m a d a m a m e s o p o ta m ia e in ne orjaškemu jelenu, še vedno vztraja ta 
ali oni raziskovalec pri prvotni domnevi pač zato1 , ker je verjetno prezrl P r e 1 - 
lovo razpravo o tem problemu. Rogovje orjaškega jelena iz Očeslavec v 
Prlekiji, ki ga omenja Pahič (1969), je po naplavinah sodeč ležalo že na 
drugotnem mestu. Ohranjenost rogovja pa kaže, da prim arno ležišče ni moglo 
biti dosti oddaljeno. Vsekakor n i nobenega dvoma, da spada ta najdba vsaj 
še v tisti del pozne glacialne dobe, ko gozd še ni bil tako razširjen.
Na prehodu iz zadnje interglacialne dobe v prvo würm sko stadialno dobo 
se pri nas, in sicer v Betalovem spodmolu, p rvikrat prikažejo predstavniki 
visokogorskega sveta, alpski svizci (M a rm o ta m a rm o ta ) in planinski zajci (L e p u s 
tim id u s va rro n is).
N ordijski zajci (L e p u s tim id u s ) so se razvili po ugotovitvah Kobyja
(1960) šele v srednjem pleistocenu in se v naslednjih glacialnih dobah, to je v 
riški in w ürm ski dobi bolj in bolj prilagodili m rzlemu podnebju. V glacialnih 
dobah so se razširili po srednji Evropi. Ob koncu riške glacialne dobe se niso vsi 
umaknili proti severu, m arveč so se nekateri zatekli v višje lege Alp, kjer so 
našli podobno okolje, kakršnega so imeli na visokem severu. Iz teh se je razvila 
alpska podvrsta nordijskih zajcev, planinski zajec (L e p u s tim id u s v a rro n is), 
ki je nekoliko manjši od nordijske podvrste (L. tim id u s tim id u s). V würm ski 
glacialni dobi so prišli planinski zajci z visokih Alp v nižine, a tudi nordijski 
so se tak rat širili proti jugu. M edtem ko so na M adžarskem našli v plasteh iz 
najhladnejšega oddelka würm ske glacialne dobe do zdaj samo ostanke nordij­
ske podvrste, so bili v naših krajih razširjeni le planinski zajci. V severni 
Švici pa so tak rat poleg planinskih zajcev živeli tudi nordijski.
V prvi würmski stadialni dobi so bili razširjeni na našem Krasu, kakor 
dokazujejo najdbe iz Parske golobine pri Pivki in iz Jam e pri črnem kalu, 
jamski medvedi (ki m ed ostanki močno prevladujejo) in volkovi. Iz Parske
golobine poznamo iz iste dobe razen tega še alpske svizce, rise (F elis ly n x ), 
planinske zajce in navadne jelene, iz Črnega kala pa voluharja C le th rio n o m y s 
g la re o lu s, jamske leve in ture (Bos p rim ig en iu s).
Prvi würm ski stadialni dobi pripadajo nadalje spodnje plasti v M atjaževih 
kam rah ob Poljanski Sori med Rovtami in Žirmi, ki vsebujejo poleg kosti volka 
in navadnega jelena predvsem ostanke jamskega medveda.
Vsekakor nas preseneča, da med favno iz Potočke zijalke (1700 m), ki je 
bila odkrita v tam kajšnjem najnižjem horizontu in ki pripada prav tako prvi 
würm ski stadialni dobi, še niso zastopani planinski zajci in alpski svizci. Iz tega 
horizonta poznamo do zdaj rovke (S o re x m in u tu s, S. a ra n eu s, S. a lp in u s, C ro ci- 
d u ra sp.), krta (T alpa eu ro p a ea ), netopirje (M y o tis m y o tis , V e sp e r tilio s e r o ti­
nus?), podleska (M u sca rd in u s a v e lla n a riu s), polha (G lis glis), voluharje (M icro- 
tu s a r v a lis , M . n iva lis, A r v ic o la aff. sch erm a n , P ity m y s su b terra n eu s? ), jam ske­
ga medveda, podlasico (M u stela n iv a lis) in risa.
Znatno bogatejša je favna te jame iz prve w ürm ske interstadialne dobe. 
Plasti te dobe deli S. Brodar (1963) v šest horizontov. V najnižjem, I. hori­
zontu je ležalo več vrst rovk (S o r e x m in u tu s, S. a ra n eu s, S. alp in u s, C ro cid u ra 
sp.), nadalje krt, netopir (M y o tis m y o tis), podlesk, polh, več vrst voluharjev 
(M icro tu s a rv a lis, M . a g re stis, M . n iv a lis, A r v ic o la aff. sch erm a n , P ity m y s 
su b te rra n e u s? ) in jam ski medved. V II. horizontu so bili odkriti ostanki alpske­
ga svizca, jamskega medveda, kune (M u stela sp.), volka, navadnega jelena, 
gamsa (R u p ica p ra ru p ic a p ra ) in natančneje nedoločljivega bovida. Iz III. hori­
zonta poznamo alpskega svizca, jamskega medveda, volka, lisico, poljskega 
zajca in moškatno govedo (O v ib o s m osch atu s). V IV. horizontu so bili odkriti 
ostanki alpskega svizca, snežne miši (M icro tu s n iv a lis), jamskega medveda in 
volka. Iz V. horizonta izvirajo kosti in zobje alpskega svizca, snežne miši, jam ­
skega medveda in natančneje nedoločljive kune. V VI. horizontu pa so bili 
ugotovljeni ostanki alpskega svizca, jamskega medveda in volka.
Najštevilnejši med vsemi vrstam i iz Potočke zijalke je jamski medved, ki 
je zastopan z 99 odstotki. Gams in moškatno govedo sta znana p ri nas samo 
iz Potočke zijalke.
Med navedeno favno nas moškatno govedo najbolj preseneča, ker pred­
stavlja Potočka zijalka do zdaj edino najdišče te vrste v Jugoslaviji in hkrati 
edino v južnem delu Alp. Razen tega leži najviše od vseh do zdaj znanih n a­
hajališč. Pripom niti je še treba, da so ostanki (devet izoliranih zob iz zgornje 
čeljusti) te izrazito mrzlodobne vrste ležali na kupu, in to v plasti prvega 
würm skega interstadiala (!). Glede na vse to ni dvoma, da jih je takratni človek 
prinesel ali dobil iz severneje ležečih krajev (verjetno z Moravskega kot n aj­
bližjega znanega nahajališča) in da moškatnega goveda potem takem ne smemo 
šteti m ed pleistocensko favno Slovenije.
Tudi favna iz Mokriške jam e (1500 m) v Savinjskih Alpah pripada v glav­
nem prvi würmski interstadialni dobi. Poleg neštetih kosti jamskega medveda, 
ki se pokaže tu že v prvi stadialni dobi, so bili odkriti v jam i ali takoj 
pred njenim vhodom še skrom ni ostanki volka, jamskega leva in kozoroga 
(C a p ra ib ex ).
Med favno iz Mokriške jam e zasluži jam ski medved posebno pozornost 
zaradi izredno velike množine kosti in zob. Med njegovimi ostanki so ohranjeni 
vsi skeletni deli. Kosti in zobje dokazujejo, da so bile med medvedi zastopane
vse starostne stopnje. N ajm anjši ohranjeni hum erus je pripadal neonatu, 
mlečni zobje pa kažejo na mladiče, ki niso bili starejši od 8 do 9 mesecev. Da 
pa so bili med medvedi tudi zelo stari individui, ki so se zavlekli v jam o in tam 
poginili, dokazujejo številni docela izrabljeni zobje. Na m arsikaterem m olarju je 
bila načeta že korenina sama in se je na žvekalni ploskvi pokazal kanal pulpe. 
Velika večina medvedov je dosegla srednjo velikost. Med samci so bili zasto­
pani tudi zelo veliki in močni medvedi. Toda med odraslim i je bilo nekaj zelo 
m ajhnih samic, ki so jih svoj čas imeli za pritlikave oblike. Danes vemo, da je 
pri jam skih medvedih spolni dimorfizem tako velik, da so pritlikavi tipi nekaj 
povsem normalnega.
S 738 kanini, ki so za zanesljivo določitev spola najbolj uporabni, se je dalo 
ugotoviti 441 samcev in 297 samic, kar ustreza razm erju 1,5 :1. Za prim erjavo 
naj navedem tu le jamo Drachenhöhle na Zgornjem Štajerskem, k jer je bilo 
razm erje m ed samci in samicami v spodnjih jam skih plasteh približno 1 : 1 , v 
srednjih 2 :1, medtem ko v zgornjih 3 :1. Močno prevladanje samcev nad sa­
micami, kakršno se je pokazalo v zgornjih plasteh, im a Ehrenberg za 
znamenje degeneracije (1931).
Z velikim številom ostankov se je dala dognati precejšnja variabilnost, ki 
je posebno značilna za jam skega medveda. Ta je vidna predvsem na zobeh. 
Največjo variabilnost je opaziti pri M2 in M3, medtem ko pri kaninih in inci- 
zivih najm anjšo. Če upoštevamo p ri tem še druge skeletne elemente in razen 
tega njih drugačne posebnosti, moremo reči, da je jam ski medved iz Mokriške 
jame dosegel dokajšnjo stopnjo specializacije.
Med ostanki jam skih medvedov iz Mokriške jam e so abnormitete razm e­
roma redke, pač pa so patološki prim eri številnejši. Poleg ankiloze in spondiloze 
na vretencih so predvsem številne poškodbe na sprednjih ekstremi tetah. Luk- 
sacije na radiusih so povzročile periostitis ossificans. Na nekaterih ulnah so 
zaradi tega nastale večje deformacije. V nekih prim erih se je dala ugotoviti 
psevdartroza kot posledica frakture, spremembe na nekaterih m etapodijih pa 
kažejo na artritis, Skoraj ni dvoma, da so poškodbe na spodnjih čeljustnicah 
in na sprednjih ekstremitetah, ki jih je največ, pretrpeli starejši medvedi v 
boju z mlajšimi, močnejšimi samci. K ar se tiče drugih bolezenskih primerov 
(arthritis deformans, spondylosis deformans in še nekaterih), jih štejemo med 
starostne pojave. Zato o kaki degeneraciji jamskega medveda iz Mokriške jam e 
še ne moremo govoriti.
V Potočki zijalki je bilo odkritih še več ostankov jamskega medveda kakor 
v Mokriški jami. Po cenitvi S. Brodarja, ki je vodil vsa tam kajšnja izko­
pavanja, so pripadali nad 1000 individuom. Ves ta bogati m aterial je bil žal pri 
bom bardiranju Celja, kjer je bil shranjen v tam kajšnjem gimnazijskem po­
slopju, med zadnjo vojno docela uničen razen nekaj kosti, ki jih hrani geolo- 
ško-paleontološki inštitut na univerzi v Ljubljani. Glede na to, da pripada 
favna iz Potočke zijalke v glavnem prav tako prvi würm ski interstadialni dobi 
kakor favna iz Mokriške jam e, in glede na to', da sta paleolitski postaji 
oddaljeni samo 17 km zračne črte, morejo ugotovitve na ostankih jamskega 
medveda iz Mokriške jame veljati bolj ali manj tudi za jamskega medveda iz 
Potočke zijalke.
P rvi würmski interstadialni dobi pripada nadalje favna, ki je bila odkrita 
v Betalovem spodmolu. Med njo je zastopan alpski svizec, voluhar (A r v ic o la
sp.), jam ski medved, hermelin, lisica, planinski zajec, divja svinja, navadni 
jelen, orjaški jelen, los in natančneje nedoločljiv bovid.
Med istodobno favno iz Parske golobine so ugotovljeni alpski svizec, jamski 
medved, planinski zajec in nedoločljiv bovid.
Iz Jam e pri Črnem kalu poznamo iz prve w ürm ske interstadialne dobe 
ostanke jam skega medveda, jam ske hijene, navadnega jelena, srne, stepnega 
bizona (B iso n priscu s), tura, kozoroga, nosorogove vrste D icero rh in u s k irc h b e r- 
g en sis in divjega konja. Navedena vrsta nosoroga je živela v srednji Evropi 
samo do konca zadnje interglacialne dobe, medtem ko v južni še v würmski 
dobi. Ostanki nosoroga iz Jam e p ri Črnem kalu dokazujejo potemtakem, da je 
bilo tak rat v okolici jame še precej toplo podnebje. Iz više ležeče plasti je 
ugotovljena vrsta sesalcev (M ic ro tu s cf. a rv a lis, V u lp e s v u lp e s, C e r v u s ela p h u s, 
C a p reo lu s capreolu s), ki naj bi spadali v mlajšo würmsko dobo, deloma v pozno 
glacialno dobo.
Kozoroge poznamo1 razen iz Mokriške jam e in Jam e pri Črnem kalu še iz 
jame nad Rašico pri Črnučah in iz Jam e treh bratov pri Brodu ob Kolpi (gl. 
karto 3), a jim natančnejše geološke starosti ne moremo določiti. Glede na to, 
da so bili kozorogi prvotno rupikoli bovidi (cf. Couturier, 1958) je ra­
zumljivo, da najdemo njihove ostanke tudi v nižinskih paleolitskih postajah. 
V visokogorska področja naj bi se po C o u t u r i e r u naselili šele v najm lajši 
dobi, toda najdba iz Mokriške jam e dokazuje, da so prišli kozorogi v take kraje 
vsaj že v prvi würm ski interstadialni dobi.
Med. pleistocenskimi bizonovimi ostanki ni bilo pri nas do nedavnega še 
nikjer n ajti delov rožnic, ki edine omogočajo zanesljivo specifično determ i­
nacijo. K ljub temu sem prištel vse bizonove inajdbe stepni vrsti B iso n p riscu s, 
ker je bila takrat po vsej srednji in južni Evropi zelo razširjena, medtem ko 
je bila druga, gozdna vrsta s krajšim i rogovi, B iso n sch o e ten sa ck i, redka in 
je znana do zdaj le iz maloštevilnih najdišč severnega dela srednje Evrope. 
O dkritje bizonove desne rožnice s precejšnjim frontalnim delom lobanje v gli­
neni plasti ob Lešanščici na parceli črnica, približno 1 km južnozahodno od 
Leš, sredi junija 1973 je bilo zaradi tega zelo dobrodošlo. S to najdbo je do­
kazan obstoj stepne bizonove vrste na Slovenskem. Velikost rožnice (njen obseg 
na bazi 365 mm, vertikalni prem er na bazi 107 mm, horizontalni prem er na 
bazi 112 mm, ravna dolžina rožnice od baze do konice 359 mm, dolžina ob 
zunanji oz. spodnji krivini 623 mm, dolžina ob notranji ali zgornji krivini 
480 mm) kaže na močnega samca. Medialna sutura ob desni frontalni kosti, 
ki še ni trdno spajala desni in levi frontale, pa dokazuje, da bizon ni bil še 
popolnoma odrasel.
Na k arti .1 sem kot najdišča stepne bizonove vrste označil le tista, katerih 
ostanke je bilo možno vsaj generično determ inirati.
Druge würmske stadialne in druge würmske interstadialne dobe, ki sta 
v nekaterih naših najdiščih skoraj gotovo tudi zastopani, favnistično in sedi- 
mentološko ni bilo mogoče povsod zanesljivo določiti. Zato tudi zadnja (tretja) 
würm ska stadialna doba, ki je bila do zdaj domnevana v nekaterih paleolitskih 
postajah, ni vselej povsem dokazana. Zaradi tega se mi zdi najprim erneje, da 
združimo drugo in tretjo stadialno dobo z vmesno interstadialno v eno strati- 
grafsko enoto (W II + W III). K jer so s tako stratigrafsko označbo omenjene 
najdbe sesalskih vrst, je seveda mišljen samo del navedenega razdobja. Kljub
K arta — K arte 3
temu sem v tabeli 3 uvrstil nekatere sesalske vrste, za katere je natančnejša 
stratigrafska pozicija kolikor toliko zanesljivo določena, v začetni, srednji ali 
končni del obdobja.
V začetni del obdobja W II + W ill segajo v Mokriški jami prav zgornje 
plasti. V njih so ležali ostanki jamskega medveda, kune zlatice (M a rte s m a rte s) 
in volka.
V Parski golobini so bili v začetnem, stadialnem delu istega obdobja 
ugotovljeni alpski svizci, jam ski medvedi, kune zlatice, jazbeci, volkovi, lisice, 
risi, verjetno podvrste F elis ly n x p a rd in a , jamske hijene, planinski zajci, divje 
svinje, navadni jeleni, srne, losi in turi. Lisica iz tega stadiala pripada podvrsti 
V u lp e s v u lp e s cru cig era . Parska golobina je do zdaj edino najdišče p ri nas, kjer 
se je dala ugotoviti ta podvrsta, ki je razširjena dandanes po srednji in južni 
Evropi in ki je nekoliko m anjša od skandinavske podvrste V. v . v u lp e s. Iz 
mlajšega, interstadialnega dela pa izvirajo ježi, rovke rodu C ro cid u ra sp., alpski 
svizci, hrčki, jamski medvedi, kune zlatice, podlasice, jazbeci, lisice, risi, jamske 
hijene, planinski zajci, navadni jeleni, srne, losi, nedoločljivi bovidi in divji 
konji. V Parski golobini je ležal v plasteh obdobja W II + III (natančnejši del 
le-tega ni znan) tudi ježevec (H y s tr ix cf. crista ta ), ki je bil prvikrat ugotovljen 
na slovenskem ozemlju.
Iz Črnega kala poznamo iz istega obdobja predvsem cervide, med katerim i 
so najštevilnejši navadni jeleni. Verjetno izvirajo iz njegovega toplejšega 
presledka.
Ko je postalo podnebje najhladnejše v mlajšem pleistocenu, prevladajo 
med favno mrzlodobni sesalci. Tej dobi pripada favna, ki je bila odkrita v 
Ovčji jam i pri Prestranku in v Jam i v Lozi, nedaleč od prve. Med favno iz 
Ovčje jam e so zastopani alpski svizci, polarne lisice (A lo p e x la gopu s) in pla­
ninski zajci. Skromni ostanki lisice kažejo sicer na dve vrsti, na stepno lisico 
(V u lp e s corsac) in na polarno, vendar je druga vrsta verjetnejša glede na 
spremljevalno favno. Razen tega so med favno zastopani še medved nedoloč­
ljive vrste, kuna zlatica, severni jelen in natančneje nedoločljiv bovid (B os seu 
B ison). Iz Jam e v Lozi pa imamo med odkrito favno poleg ostankov alpskega 
svizca in polarne lisice (?) še rjavega medveda (U rsu s a rc to s p riscu s), jazbeca, 
zajca 'nedoločljive vrste, verjetno planinskega zajca, severnega jelena (R a n g ife r 
ta ra n d u s ) in bovidov, med katerim i je bržkone stepni bizon (B ison p riscu s).
R javi medved je bil med evropsko favno zastopan že od mindelsko-riške 
interglacialne dobe dalje (najstarejše ostanke poznamo s Kitajskega), vendar 
se je na evropskih tleh pokazal nekoliko pozneje kakor jamski medved, ki je 
nastopil prvič v isti interglacialni dobi. Pri nas se je prikazal — kolikor m ore­
mo soditi po dosedanjih najdbah — šele proti koncu würmske glacialne dobe. 
Pleistocenski rjavi medvedi so bili znatno večji od današnjega rjavega medveda 
(U rsu s a rc to s arctos), največji so se celo približali velikosti jamskega medveda.
Iz najhladnejšega oddelka würmske glacialne dobe poznamo iz Betalovega 
spodmola razen ostankov že omenjenega jamskega medveda še alpskega svizca, 
polarno lisico, losa in severnega jelena.
P rav končnemu delu zadnje würmske glacialne dobe lahko pripišemo naj­
nižji horizont kulturne plasti, ki so jo odkrili v Županovem spodmolu pri Sa- 
jevčah v Pivški kotlini z ostanki alpskega svizca, natančneje nedoločljive vrste 
medveda in lisice, potem planinskega zajca, losa, severnega jelena in mamuta.
SLOVENSKA NAJDIŠČA PLEISTO CEN- 
SKIH SESALCEV
FUNDORTE P LEISTO ZÄN ER SAUGE­
TIER E IN S LO W EN IEN
A Ursus thibetanus mediterraneus
T Ursus cf. deningeri
• Ursus spelaeus
H Ursus arctos priscus
o 10 km 50
Toda v istem horizontu so bili odkriti tudi sesalci, kakor so divje svinje in 
navadni jeleni, ki kažejo že na pozno glacialno dobo. Prav končnemu delu 
würm ske glacialne dobe pripada nadalje prav tako favna iz najnižjega hori­
zonta kulturne plasti, ki so jo našli v Babji jam i v bližini Doba pri Domžalah. 
Po določitvi F. Hellerja jo sestavljajo krt (T a lp a sp.), voluharja {A rv ic o la 
s c h e r m a n -te r r e s tr is in M ic ro tu s n iva lis), leming rodu D ic r o sto n y x in alpski 
svizci. V zadnjem času im ajo raziskovalci vse ostanke rodu D ic r o s to n y x iz 
pleistocenske in holocenske dobe za eno samo vrsto, in sicer za arktičnega 
leminga D . to rq u a tu s, kar nas upravičuje, da tudi najdbo iz Babje jame pripi­
šemo tej vrsti.
Predstavniki mrzlodobne favne z visokega severa, ki so bili do zdaj ugo­
tovljeni na slovenskih tleh, so arktični lemingi, polarne lisice in severni jeleni 
poleg že omenjenih m am utov (gl. karto 5).
A rktični lemingi žive danes na severnem obalnem področju Sovjetske zve­
ze, k jer se širi le brezgozdna tundra. Na zahodu segajo do Belega morja, v 
letih pa, ko se čezmerno razmnožijo in se zato selijo še v druge kraje, jih pot 
zanese celo na Spitzberge. V južnejših pokrajinah Evrope so živeli samo v 
würm ski glacialni dobi (najdbe iz starejšega pleistocena na Češkoslovaškem so 
zelo dvomljive) in bivali le v periglacialni tundri. T akrat so bili razširjeni na 
vsem takem ozemlju od Poljske, Madžarske in Češkoslovaške do Francije in 
Irske. Odkritje arktičnega leminga v Babji jam i je pomembno še zategadelj, 
ker je prvo iz Jugoslavije.
Polarna lisica je od vseh sesalcev najbolj prilagojena na mraz. Lastno tem ­
peraturo obdrži, kakor so s poskusi dokazali, še pri —80° C. Na mrzlo podnebje 
je bila prilagojena že v riški glacialni dobi. T akrat se je prvikrat pokazala 
v severnejših krajih srednje Evrope. Pogostejša je postala tu v würm ski gla­
cialni dobi. Na Madžarsko je prispela šele v poznejšem oddelku würmske dobe.
V Sloveniji poznamo njene ostanke iz najhladnejšega oddelka würm ske gla­
cialne dobe, ki pa so zelo redki. Do zdaj so znani samo iz Betalovega spodmola, 
Ovčje jam e in Jam e v Lozi (gl. karto 5). Zelo verjetno pripadajo natančneje 
nedoločljivi ostanki lisice iz Županovega spodmola prav tako tej -vrsti. Zato 
je na k arti upoštevano tudi to najdišče.
Predniki današnjih severnih jelenov so bili prvotno navezani na toplo 
podnebje, toda že proti koncu pliocenske dobe so se nekateri med njim i prila­
godili hladnejšemu podnebju in sčasoma postali polarne živali. Iz prvotne do­
movine Severne Amerike so se polagoma razširili v Azijo in od tam v Evropo.
V srednji Evropi so se prikazali proti koncu m indelske glacialne dobe. Največjo 
razširjenost so dosegli v najhladnejšem delu würm ske glacialne dobe. Na koncu 
w ürm ske dobe so se severni jeleni um aknili iz srednje Evrope proti severu, 
in sicer veliko pozneje kakor vse druge nordijske vrste.
Zanimivo je, da so bile polarne lisice in severni jeleni razširjeni do naj­
južnejšega dela Istre, na k ar kažejo njihovi ostanki iz Šandalje pri Pulju (po 
pismenem sporočilu M. M a 1 e z a).
Na tem mestu naj še omenim žeruha (G ulo g u lo), ki živi poleti n a tundr- 
skem področju, pozimi pa se drži tajge in ga zato nekateri raziskovalci tudi 
štejejo m ed mrzlodobne sesalce. Odkar so našli njegove ostanke v Dalmaciji 
(M a 1 e z , 1962) in srednji Italiji (Castiglione, 1958), ga skoraj ne mo-
remo več im eti za tipično mrzlodobno žival. V zadnji glacialni dobi je bil žeruh 
tudi v naših krajih razširjen. O stanke njegovega okostja so odkrili do zdaj 
v nekem 82 m globokem breznu p ri Kostanjevici na K rasu in v Križni jam i 
pri Ložu.
Iz pozne glacialne dobe, in sicer iz naj starejše dryasne dobe izvirajo ostanki 
kune zlatice, jazbeca, divje svinje in navadnega jelena, ki so ležali v nižjem 
horizontu kulturnih plasti v Županovem spodmolu. V višjem horizontu odkriti 
alpski svizci, kune zlatice, natančneje nedoločljivi zajci, divje svinje, navadni 
jeleni, sm e, losi, severni jeleni in nedoločljivi bovidi, m ed katerim i pa sta 
možna samo tu r ali bizon, pripadajo bollinški interstadialni dobi. Seveda niso 
vse vrste te favne živele v istem času, marveč so se m enjavale pri sezonskih 
selitvah.
Iz starejše dryasne dobe izvirajo — sodeč po sedimentoloških in florističnih 
ugotovitvah — ostanki alpskega svizca, zajca, verjetno planinskega zajca, in 
severnega jelena, ki so bili odkriti v Zakajenem spodmolu pri Prestranku.
V toplo obdobje (bollinška ali allerödska interstadialna doba), ki je sledilo 
najstarejši dryasni dobi, spadajo ostanki alpskega svizca, bobra in losa poleg 
natančneje nedoločljivih cervidnih in bovidnih kosti in zob, ki so jih našli v 
višjih horizontih kulturne plasti v Babji jami.
V erjetno najm lajši pleistocenski sesalski ostanki, ki so bili do zdaj odkriti 
v Sloveniji, so bili najdeni v Županovem spodmolu in v M atjaževih kam rah. 
V Županovem spodmolu so bili v najm lajšem horizontu kulturnih plasti, ki 
spada n a mejo med allerödsko interstadialno in mlajšo dryasno dobo, ugo­
tovljeni alpski svizci, bobri, hrčki, nedoločljivi voluharji, natančneje nedoloč­
ljive vrste medvedov, jazbeci, volkovi, lisice, nedoločljivi ostanki zajca, divje 
svinje, navadni jeleni, sm e, losi, severni jeleni in nedoločljivi bovidi. To mešano 
favno predstavljajo sesalci, od katerih so nekateri živeli v okolici jam e le v 
zimskem času, drugi samo v poletnem. V Matjaževih kam rah so bili, kolikor je 
bilo do zdaj dognano, v približno enako starem zgornjem delu plasti zastopani 
alpski svizci, bobri, navadni jeleni in losi.
Po m nenju M. Brodarja (1966 a) spadajo verjetno v isto dobo ostanki 
alpskega svizca, ki jih je odkril v jam i Poljšiška cerkev pri Zgornjih Gorjah.
Iz najdišč na prostem poznamo iz würmske glacialne dobe le m aloštevilne 
najdbe sesalskih ostankov, ki pripadajo skoraj vse njenem u najhladnejšemu od­
delku. V glini neke opekarne na V rhniki so v prvih letih tega stoletja odkrili 
rogovje severnega jelena. Iz Nevelj pri Kamniku izvira skoraj popolno okostje 
mamuta, ki je sedaj razstavljeno v Prirodoslovnem m uzeju v Ljubljani, in 
ostanek severnega jelena. V Kostanjevici ob K rki so bili izkopani skromni 
ostanki jam skega medveda in m amuta. Kosti zadnjega sicer ne dovoljujejo 
specifične določitve, vendar ni dvoma, da gre za vrsto M a m m o n te u s p r im ig e ­
nius. Lepo ohranjen mamutov m olar (desni M3), ki so ga v zadnjem času našli 
v potoku Lešnici blizu Ormoža, in molar iste vrste, ki so ga nedavno odkrili 
pri Račah na Dravskem polju, spadata skoraj gotovo tudi v würmsko gla- 
cialno dobo.
Velika večina sesalskih ostankov je bila odkrita v plasteh paleolitskih 
postaj. Po razbitih kosteh v teh postajah sklepamo, da se je ledenodobni človek 
ukvarjal z lovom. Najbolj razširjeni lovni živali v w ürm ski dobi sta bili p ri 1 6
16 A r h e o lo š k i v e s tn ik 241
nas, kolikor moremo sklepati po dosedanjih najdbah, alpski svizec in še v večji 
m eri jam ski medved. Seveda pračlovek ni zanem arjal drugih živali, če jim je 
le mogel priti do živega.
V Sloveniji poznamo do zdaj 25 najdišč svizcev (gl. karto 3). Ta so: Po­
točka zijalka, M omova zijalka p ri Šoštanju, Špehovka pri Zgornjem Doliču, 
Jam a pod Herkovimi pečmi na Kozjaku, Ajdovska jam a pri Nemški vasi ne­
daleč od Krškega, Ciganske jam e pri Željnah, Jam a treh bratov pri Brodu ob 
Kolpi, Javorje pri Ljubljani, Babja jam a pri Dobu nedaleč od Domžal, Trbovlje, 
Laznikarjeva zijalka nad Golnikom, Dolgo brdo pri Gorjah, Zgornje Gorje, 
Poljšiška cerkev pri Zgornjih Gorjah, Podhom p ri Bledu, Zagorice na Bledu, 
M atjaževe kam re ob Poljanski Sori med Rovtami in Žirmi, Črni vrh nad Pol­
hovim gradcem, Betalov spodmol pri Postojni, Parska golofoina pri Pivki, Žu­
panov spodmol pri Sajevčah v Pivški kotlini, Roška špilja v Škocjanskih jamah, 
pri P restranku pa Jam a v Lozi, Ovčja jam a in Zakajeni spodmol. V nekaterih 
najdiščih od teh so se ohranili celo rovi in brlogi svizcev, tako v okolici Bleda 
na treh krajih, potem v Laznikarjevi zijalki, pri Javorju, pri Trbovljah, v Jam i 
pod Herkovimi pečmi in v Ajdovski jami. V nekaterih brlogih so ležala skoraj 
celotna njihova okostja. Alpski svizci so se šele v m lajši würmski glacialni dobi 
tako razmnožili, da so prevladali nad vsemi vrstam i takratne sesalske favne 
in se obdržali do konca pleistocenske dobe, če ne še nekoliko dalj. Kljub šte­
vilnim najdiščem pa poznamo razmeroma malo njihovih kosti. To je razumljivo, 
če pomislimo, da so imeli svizci pri prehrani takratnega človeka v prim eri 
z jam skim medvedom le podrejeno vlogo.
Jam ski medved je znan do zdaj že iz 43 najdišč na Slovenskem (gl. karto 
4 in tab. 1), ki deloma sovpadajo z onimi alpskega svizca. Med najdišči so za­
stopane večinoma jame, in sicer Jam a pod Herkovimi pečmi na Kozjaku, Peč­
nikova luknja nad Radljami, p ri Zgornjem Doliču Koprivška luknja, Jam a pod 
vrhom Tisnika, Špehovka in Pilenca, nadalje M ornova zijalka p ri Šoštanju, 
Potočka zijalka, Trbiška zijalka pri Lučah, Erjavčeva jama nad Lučami, Mo- 
kriška jam a v Savinjskih Alpah, Planovska zijalka pri Nazarjih, Bezgečeva 
jam a v Veliki Pirešici, Steska jam a nad Žalcem, G lija jam a pri Planini nedaleč 
od Š entjurja pri Celju, Njivice pri Radečah, Ajdovska jama pri Nemški vasi 
nedaleč od Krškega, Kostanjevica ob Krki, Srednji kevderc pri Predolah, Aj­
dovska hiša na Plešivici p ri Šentjurju na Dolenjskem, Dolga jam a pri K oblar­
jih n a Kočevskem, Polična jam a pri Žurgah ob Čabranki, Jam a treh bratov pri 
Brodu ob Kolpi, Račička pečina pri Podgradu, Črni kal nad Koprom, Ločka 
jam a pri Podpeči nedaleč od Črnega kala, Sveta jam a pri Socerbu, Roška 
špilja v Škocjanskih jamah, Gorenja jam a p ri Povirju nedaleč od Divače, 
Luknja v Skali pri Razdrtem, Parska golobina pri Pivki, Jam a na Furlanovem 
hribu pod Nanosom, Predjam ska jama, Betalov spodmol in Otoška jam a pri 
Postojni, Postojnska jama, Najdena jama pri Planini, Skednena jam a na sever­
nem robu Planinskega polja, Križna jam a pri Ložu, Bele vode pri Dolenji 
Trebuši, Matjaževe kam re ob Poljanski Sori med Rovtami in Žirmi, Laznikar­
jeva zijalka nad Golnikom in Gorjuše na Pokljuki.
K akor kažejo dosedanje najdbe iz naših najdišč, je bil jam ski medved v 
prvi würm ski stadialni dobi in prvi würmski interstadialni dobi najbolj po­
gosten in najbolj razširjen. Zadnji ostanki jam skega medveda segajo p ri nas 
(v Betalovem spodmolu) le še v začetni del najhladnejšega oddelka würm ske
- O
SLOVENSKA N A JD IŠČ A P LE IS TO C E N - 
SKIH SESALCEV
FU N D O R TE PLE IS TO ZÄ N E R SÄ U G E ­
T IE R E IN S LO W E N IEN
O Dicrostonyx torquatus 
■ Gulo gulo
• Alopex lagopus 
Rangifer tarandus 
Mammonteus primigenius
dobe, medtem ko jih poznamo s Krima ob Črnem m orju še iz naj starejšega 
holocena (Bačinskij, 1962).
Življenjski prostor alpskega svizca je segal do neposredne bližine ledenikov, 
jam ski medved pa je našel dovolj hrane šele v nekoliko večji oddaljenosti od 
poledenelega ozemlja. Tako se torej prostor, v katerem so živeli svizci, ne krije 
popolnoma z onim jam skih medvedov.
Večkratno nastopanje glaoialnih dob v pleistocenu in v zvezi s tem tudi 
pom anjkanje hrane v nekaterih pokrajinah Evrope je sprožilo preseljevanje 
neštetih sesalskih vrst. Razen že omenjenih selitev s severa proti jugu in v 
nasprotni smeri poznamo tudi take z vzhoda na zahod. P ri selitvah iz vzhodnih 
pokrajin Evrope v zahodne je velika večina sesalcev v pleistocenski dobi ubra­
la pot, ki je vodila severno od Alp. Veliko od teh (na prim er severni jeleni) 
se je razširilo do najjužnejših mej Francije, nekaj jih je prišlo celo na Pirenej­
ski polotok v severno Katalonijo.
Dosedanje najdbe pleistocenskih sesalcev v Sloveniji kažejo, da so se ne­
kateri selili iz vzhoda na zahod tudi južno od Alp. Razen slovenskega ozemlja 
so uporabljale živali seveda tudi področja Hrvaškega prim orja in okopnelega 
Jadrana. Severni Jadran je bil namreč za časa zadnjih treh glacialnih dob 
kopno ozemlje. Zaradi kopičenja ledu na kopnem v glacialnih dobah je bilo 
oceanom odvzeto toliko vode, da se je njih gladina občutno znižala. V würm ski 
glacialni dobi se je gladina m orja po ugotovitvah raziskovalcev znižala za 
75—100 m, medtem ko se je v riški in mindelski celo za 90—120 m. V intergla- 
cialnih dobah pa, ko so kopneli ledeniki in se je njih obseg znatno skrčil, se je 
morska gladina ponovno zvišala. Nastopile so transgresije, ki so dosegle današ­
njo obalno črto ali jo morda prekoračile.
Tako okopnelega Jadrana niso naseljevali samo sesalci, ki so se v glacial­
nih dobah selili s Panonskega nižavja na zahod, m arveč je bil severni Jadran 
tudi tisti življenjski prostor, kamor so se iz naših krajev umikale živali, ki so 
bile prilagojene na toplejše podnebje. V interglacialnih dobah, ko je bil dose­
žen maksimum transgresije, pa je bil prehod s Panonskega nižavja na Apenin­
ski polotok možen samo čez ozemlje današnje Slovenije.
Razen večjih selitev moramo upoštevati tudi manjše, ki so jih sprožili 
toplotni presledki ali interstadiali v glacialnih dobah, in seveda še sezonske, 
ki so se dogajale vsako poletje in zimo. Predvsem sezonskim selitvam moremo 
pripisati nastanek tako imenovanih mešanih favn. Njih ostanki pripadajo de­
loma toplodobnim, deloma mrzlodobnim sesalcem. Odloženi so bili m arsikje v 
eni sami plasti, pri nas na prim er v najnižjem delu kulturne plasti v Župano­
vem spodmolu. To je dalo svoj čas povod številnim raziskovalcem, da so začeli 
dvomiti o vrednosti posameznih sesalskih vrst za presojo nekdanjih klim atskih 
razmer.
Najdišč pleistocenskih sesalcev poznamo v Sloveniji do zdaj že precej (gl. 
tab. 1), vendar je med njim i razmeroma malo takih, ki so bila natančneje raz­
iskana. Kakšna je bila sesalska favna v posameznih dobah pleistocena p ri nas, 
je sicer razvidno iz tabel 2 in 3, vendar je treba pri tem še upoštevati, da je 
bila v starejših, predvsem toplejših dobah znatno bogatejša od do zdaj ugotov­
ljene. Da poznamo pri nas tako malo sesalskih vrst iz starejših dob pleistocena, 
so vzrok redke najdbe, ki so vrh tega večinoma še slabo ohranjene. Razen tega
m arsikje m anjkajo zastopniki žužkojedov, netopirjev in glodalcev, ki so bili 
v vsaki favni skoraj gotovo zelo številni, če ne sploh najštevilnejši. Taki drobni, 
komaj vidni ostanki se p ri še tako skrbnem izkopavanju lahko spregledajo ali 
porazgubijo. Tem skupinam sesalcev bo treba pri prihodnjih raziskovanjih po­
svetiti še več pozornosti.
Pregled razširjenosti sesalskih v rst v posameznih oddelkih pleistocenske 
dobe (tab. 3 v prilogi) nam pokaže naslednje. Od villafranehija do vštete riške 
glacialne dobe so najdbe v naših krajih precej redke. Šele v zadnji interglacial- 
ni dolbi se prično množiti tako, da dosežejo višek v prvi würm ski interstadialni 
dobi, in sicer ne samo po številu vrst, m arveč tudi po številu individuov. V n a­
slednjih oddelkih würm ske in pozne glacialne dobe pričenjajo najdbe bolj in 
bolj upadati, toda na koncu zadnje je opaziti zopet naraščanje števila vrst.
Ni dvoma, da je bila za favno optimalna doba v riSko-würmskem intergla- 
cialnem razdobju. Ta pa se v našem pregledu ne pokaže m orda zaradi tak rat še 
prem ajhne naseljenosti paleolitskih lovcev ali, kar se zdi verjetneje, zavoljo pu­
ščanja živalskih ostankov na prostem , kjer so hitreje razpadali, kakor bi v 
jamah, ali so jih odnesle razne zveri in ujede.
Sesalska favna je, sodeč po dosedanjih najdbah (gl. tab. 2 in 3), šele v 
mlajšem pleistocenu tako m nogovrstna, da moremo na podlagi nekaterih v rst 
vsaj do neke mere določiti življenjski prostor ali biotop, na katerega so bile 
navezane ali mu dajale prednost. S tako problematiko se je ukvarjal v zadnjih 
letih predvsem Kuhn-Schnyder (1968) in se zato v naslednjem opiram 
na njegove izsledke. P ri ugotavljanju biotopa imam v mislih posebno kraško 
pokrajino med Postojno in Črnim kalom, kjer je do zdaj največ znanih najdišč 
sesalske favne.
Kuhn-Schnyder loči naslednje biotope: 1. tundro brez drevja z go­
sto talno vegetacijo in vlažnim i tlemi, ki so večkrat trajno zamrznjena, 2. 
subarktični iglasti gozd z vključno tajgo, 3. zmerni listnati gozd, 4. toplo kon­
tinentalno stepo s travniki in pašniki, 5. toplo kontinentalno gozdno stepo, to je 
močno razredčen listnati gozd z vmesnimi pašniki in travniki in 6. puhlično 
stepo s travniki, pašniki ali grmičevjem. Nekatere sesalske vrste so živele v 
dveh različnih biotopih.
V zadnji interglacialni dobi so živeli pri nas, če odštejemo jamskega m ed­
veda, jam skega leva, jamsko hijeno in še nekatere druge vrste, ki kot ubikvisti 
za presojo biotopa ne pridejo v poštev, kirchberški nosorogi, navadni jeleni in 
losi. Ti kažejo ali na zmerni gozd ali na toplo kontinentalno gozdno stepo. Če 
pa upoštevamo še orjaškega jelena, skoraj ni več dvoma, da je bila tak rat pri 
nas topla kontinentalna stepa.
V prvi würmski stadialni dobi govore risi, navadni jeleni in turi prav tako 
za zm erni listnati gozd ali za toplo kontinentalno gozdno stepo. Verjetno pa je 
bila tak rat v naših krajih še vedno kontinentalna gozdna stepa, le da je po­
stalo podnebje precej hladnejše.
V prvi würmski interstadialni dobi imamo, kakor že omenjeno, najrazno- 
vrstnejšo favno v vsem pleistocenu. Med tak rat živečimi vrstam i so zastopani 
hrčki, ježevci, divji konji, orjaški jeleni in bizoni, ki so mogli živeti samo v 
stepnih pokrajinah. Kirne, risi, nosorogi, navadni jeleni, losi in turi pa kažejo, 
da je bila ta stepa topla kontinentalna gozdna.
NAJDIŠČA PLEISTOCENSKIH SESALCEV NA SLOVENSKEM 
FUNDORTE PLEISTOZÄNER SÄUGETIERE IN SLOWENIEN
T a b e l a — T a b e l l e 1
N a jd iš č a — F u n d o r te V r s te s e s a lc e v — S ä u g e tie r a r te n
A jdovska hiša na Plešivici pri Š entjurju na Dolenjskem Ursus spelaeus M P
A jdovska jam a pri Nemški vasi nedaleč od K rškega M armota m armota, Ursus spelaeus, Cervus elaphus W
B abja jam a pri Dobu nedaleč od Domžal
M armota marm ota, Castor fiber, Alces alces, Bos seu B i­
son PG
Talpa sp., M icrotus nivalis, Arvicola scherm an-terrestris, Dic- 
rostonyx torquatus, M arm ota m arm ota W II + W III
Bele vode pri Spodnji Trebuši
Ursus spelaeus MP
Beričevo p ri L jubljani
M am m onteus prim igenius W
Betalov spodmol p ri Postojni
Cricetus cricetus, Capreolus capreolus PG
M armota marm ota, Ursus spelaeus, A lopex lagopus, Alces 
alces, Rangifer tarandus W II + W III
Arvicola sp., M armota marm ota, Ursus spelaeus, M ustela er- 
minea, Vulpes vulpes, Lepus tim idus varronis, Sus scrofa, 
Cervus elaphus, Megaloceros giganteus, Alces alces, Bos seu 
Bison W I/II
M armota marm ota, Lepus tim idus varronis W I
Ursus spelaeus, Canis lupus, Vulpes vulpes, Crocuta crocuta 
spelaea, Sus scrofa, Cervus elaphus, Megaloceros giganteus, 
Alces alces, Dicerorhinus kirchbergensis R/W
Ursus cf. deningeri, Ursus spelaeus R
Bezgečeva jam a v Veliki Pirešici Ursus spelaeus M P
Bobovek pri K ranju
M am m onteus prim igenius R
Ciganske jam e pri Zeljnah
M armota marm ota, Rangifer tarandus W II + W III
Cešnjevek pri Veleso vem Bison priscus MP
Crni kal nad Koprom
M icrotus cf. arvalis, Vulpes vulpes, Cervus elaphus, Capreo­
lus capreolus PG
Cervus elaphus, Capreolus capreolus W II + W III 
Ursus spelaeus, Crocuta crocuta spelaea, Cervus elaphus, 
Capreolus capreolus, Bison priscus, Bos prim igenius, Capra 
ibex, Dicerorhinus kirchbergensis, Equus sp. W I/II 
Clethrionomys glareolus, Vulpes vulpes, Panthera spelaea, 
Bos prim igenius W I
Crocidura sp., Ursus spelaeus, Canis lupus, Panthera spelaea, 
Crocuta crocuta spelaea R/W
M icrotus sp., Ursus spelaeus, Capreolus cf. süssenbornensis R
Črnica ca. 1 'km južnozahodno od Leš Bison priscus M P
C m i v rh nad Polhovim gradcem M armota m arm ota W
D olar jeva jam a pri Logatcu Dicerorhinus kirchb er gensis R/W ?
Dolga jam a pri K oblarjih na Kočevskem Ursus spelaeus M P
Dolgo brdo pri G orjah M armota m arm ota W ali PG
Erjavčeva jam a nad Lučam i Ursus spelaeus MP
G lija jam a pri P lanini nedaleč od Š en tju rja pri Celju Ursus spelaeus MP
N a jd iš č a — F u n d o r te V r s te s e s a lc e v — S ä u g e tie r a r te n
G orenja jam a p ri P ovirju nedaleč od Divače Ursus spelaeus MP
G orjuše na Pokljuki Ursus spelaeus MP
Jam a nad Rašico pri Črnučah Capra ibex W?
Jam a na Furlanovem hribu pod Nanosom Ursus spelaeus MP
Jam a pod H erkovim i pečm i n a K ozjaku M armota marm ota, Ursus spelaeus W I/II
Jam a pod vrhom Tisnika pri Zgornjem Doliču Ursus spelaeus MP
Jam a treh bratov pri Brodu ob Kolpi M armota marm ota, Ursus spelaeus, Capra ibex W
Jam a v Lozi p ri O rehku
M armota marmota, Ursus arctos priscus, Meles meles, Alo- 
pex lagopus?, Lepus tim idus varronis?, Rangifer tarandus, 
Bison priscus? W II + W III
Janžev vrh pri V uhredu ob D ravi M am m onteus prim igenius R
Javorje pri L jubljani M armota m arm ota W
K am nitnik pri Škofji Loki Castor fiber, Dicerorhinus kirchbergensis R/W
K oprivška lu k n ja pri Zgornjem Doliču Ursus spelaeus W I/II
K ostanjevica na K rasu Gulo gulo W II + W III
K ostanjevica ob K rki Ursus spelaeus, M am m onteus prim igenius W II + W III
K rižna jam a pri Ložu
Ursus spelaeus, M artes aff. foina, Canis lupus MP 
Gulo gulo W II + WIII
L aznikarjeva zijalka nad Golnikom M armota m armota, Ursus spelaeus W
Lesno brdo pri D renovem griču Panthera spelaea N
Lešnica v bližini Ormoža M am m onteus prim igenius W
Lim buš pri M ariboru M am m onteus prim igenius W
Ljubljana-V ič Praealces aff. gallicus V
Locka jam a pri Podpeči nedaleč od Črnega kala Ursus spelaeus MP
L uknja v Skali pri R azdrtem Ursus spelaeus MP
M atjaževe kam re ob P oljanski Sori m ed Rovtam i in Zirm i
M armota m armota, Castor fiber, Cervus elaphus, Alces al­
ces AI/MD
Ursus spelaeus, Canis lupus, Cervus elaphus W I
M okriška jam a v Savinjskih A lpah
Ursus spelaeus, M artes martes, Canis lupus W II + W III
Ursus spelaeus, Canis lupus, Panthera spelaea, Capra ibex 
W I/II
Ursus spelaeus W I
M ornova zijalka pri Šoštanju M armota marm ota, Ursus spelaeus W I
N ajdena jam a pri Planini Ursus spelaeus MP
N a jd iš č a — F u n d o r te V r s te s e s a lc e v — S ä u g e tie r a r te n
Nevlje pri K am niku Rangifer tarandus, M am m onteus prim igenius W II + WIII
Njivice pri Radečah Ursus spelaeus W I
Očeslavci v P rlekiji Megaloceros giganteus MP
Otoška jam a pri Postojni Microtus nivalis, Ursus spelaeus W I/II
Ovčja jam a pri P restranku
M armota m armota, Ursus sp., M artes martes, A lopex lago- 
pus, Lepus tim idus varronis, Rangifer tarandus, Bos seu B i­
son W I I + W III
P arska golobina pri Pivki
Arvicola terrestris, Putorius putorius, Capra sp. MP 
Erinaceus europaeus, Crocidura sp., M armota m armota, Cri- 
cetus cricetus, H ystrix cf. cristata, Ursus spelaeus, M artes 
martes, M ustela nivalis, Meles meles, Canis lupus, Vulpes 
vulpes crucigera, Felis ly n x pardina, Crocuta crocuta spe­
laea, Lepus tim idus varronis, Sus scrofa, Cervus elaphus, Ca­
preolus capreolus, Alces alces, Bos prim igenius, Equus sp. 
W II + W III
M armota m armota, Ursus spelaeus, Lepus tim idus varronis, 
Bos seu Bison W I/II
M armota m armota, Ursus spelaeus, Canis lupus, Felis lynx, 
Lepus tim idus varronis, Cervus elaphus W I
Pečnikova luknja nad Radljam i Ursus spelaeus MP
Pilenca pri Zgornjem Doliču
Ursus spelaeus MP
Planovska zijalka pri N azar j ih Ursus spelaeus MP
Podhom pri Bledu
M armota m arm ota PG ?
Polica pri N aklem
Bos prim igenius M)P
Polična jam a pri Ž urgah ob C abranki Ursus spelaeus W
Polj šiška cerkev pri Zgornjih G orjah M armota m arm ota AI./MD
Postojnska jam a
Ursus spelaeus, M amm onteus prim igenius ? W II + WIII 
Ursus spelaeus, Megalocerus giganteus?, Bos seu Bison 
W I/II
Rodentia, Ursus spelaeus, Canis lupus, Equus sp. W I 
Panther a spelaea, Crocuta crocuta spelaea MP 
H ippopotamus antiquus G/M
Potočka zijalka
Sorex m inutus, S. araneus, S. alpinus, Crocidura sp., Talpa 
europaea, M yotis myotis, M armota marm ota, M uscardinus 
avellanarius, Glis glis, M icrotus arvalis, M. agrestis, M. 
nivalis, Arvicola aff. scherman, P itym ys subterraneus ?, Ur­
sus spelaeus, M ustela stp., Canis lupus, Vulpes vulpes, Lepus 
europaeus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra W I/II
Sorex m inutus, S. araneus, S. alpinus, Crocidura sp., Talpa 
europaea, M yotis m yotis, Vespertilio serotinus ?, M uscardi­
nus avellanarius, Glis glis, M icrotus arvalis, M. nivalis, 
Arvicola aff. scherman, P itym ys subterraneus ?, Ursus spe­
laeus, M ustela nivalis, Felis ly n x W I
Predjam ska jam a
Ursus spelaeus MP
Rače n a D ravskem polju M am m onteus prim igenius W
Račička pečina pri Podgradu Ursus spelaeus MP
N a jd išfia — F u n d o r te V r s te s e s a lc e v — S ä u g e tie r a r te n
Risovec pri Postojni Castor fiber, Cervus sp., Alces alces, Dicerorhinus sp. M/R?
Roška špilja v Škocjanskih jam ah
M armota m armota, M icrotinae, Ursus spelaeus, Bos seu bi­
son W II + W III ali PG
Skednena jam a ob severnem robu Planinskega polja Ursus spelaeus MP
S rednji kevderc pri Predolah Ursus spelaeus MP
Steska jam a nad Žalcem Ursus spelaeus MP
Sveta jam a pri Socerbu Ursus spelaeus MP
Spehovka p ri Zgornjem Doliču M armota m armota, Ursus spelaeus W I/II
T rbiška zijalka pri Lučah Ursus spelaeus MP
Trbovlje M armota m arm ota W
Velenje Mastodon arvernensis, M. borsoni V
V rhnika Rangifer tarandus W
V rhovlje pri R epentaboru Ursus thibetanus m editerraneus SP
Zagorice na Bledu
M armota m arm ota PG ?
Z akajeni spodmol p ri P restranku
M armota m armota, Lepus tim idus varronis ?, Rangifer ta- 
randus SD
Zalog pri Novem m estu Dicerorhinus etruscus G/M
Zgornje Gorje M arm ota m arm ota PG ?
Županov spodmol pri Sajevčah v Pivški kotlini
M armota marm ota, Castor fiber, Cricetus cricetus, M icrotinae, 
Ursus sp., M eles meles, Canis lupus, Vulpes vulpes, Lepus sp., 
Sus scrofa, Cervus elaphus, Capreolus capreolus, Alces alces, 
Rangifer tarandus, Bos seu Bison AI/MD
M armota m armota, M artes martes, Lepus sp., Sus scrofa, 
Cervus elaphus, Capreolus capreolus, Alces alces, Rangifer 
tarandus, Bos seu Bison BI
M artes martes, Meles meles, Sus scrofa, Cervus elaphus ND
M armota m armota, Ursus sp., A lopex lagopus ?, Lepus ti­
m idus varronis, Alces alces, Rangifer tarandus, M amm on- 
teus prim igenius W II + W III
V = villafranchij, G/M = günSko-m indelska interglacialna doba, M/R = m indelsko-riška interglacialna doba, SP = starejša 
pleistocenska doba, R = riška glacialna doba, MP = m lajša pleistoeenska doba, R/W = risko-w ürm ska interglacialna doba 
W = w ürm ska doba, W I = prva würms-ka stadialna doba, WI/XI = prva w ürm ska interstadialna doba, W II + W III = razdob­
je od druge do tre tje w ürm ske stadialne dobe z vmesno interstadialno, PG = pozna glacialna doba, ND = naj starejša dryasna 
doba, BI = bollinška interstadialna doba, SD = starejša dryasna doba, AI = allerödska interstadialna doba, MD = m lajša dry­
asna doba, N = nedoločljiva natančnejša geološka doba
V = V illafranchium , G/M = Günz/M indel-Interglazialzeit, M 'R = M indal/R iss-Interglazialzeit, SP = A ltpleistozän, R = 
Riss-Glazialzeit, M P = Jungpleistozän, R/W = Riss/W ürm -Interglazialzeit, W = W ürmeiszeit, W I = erste W ürm -Stadialzeit, 
W I/II = erste W ürm -Interstadialzeit, W II + W III = Z eitabschnitt von d er zw eiten bis zur dritten W ürm -Stadialzeit m it der 
Zw ischeninterstadialzeit, PG = Spätglazialzeit, ND = älteste Dryaszeit, BI = B ölling-Interstadialzeit, SD = ältere Dryaszeit, 
AI = A lleröd-Interstadialzeit, MD = jüngere Dryaszeit, N = genaueres geologisches Z eitalter unbestim m bar
PO GEOLOŠKIH DOBAH RAZVRŠČENE PLEIŠTOCENSKE FAVNE SLOVENIJE 
GLIEDERUNG PLEISTOZÄNER SÄUGETIERFAUNEN SLOWENIENS, STRATIGRAPHISCH GEORDNET
R a z č le n ite v k v a r ta r ja V r s te s e s a lc e v N a jd iš č a
G lie d e r u n g d e s Q u a r tä r s S ä u g e tie r a r te n F u n d o r te
s
o
Ö
tu S
5 8 
3 7 3
3 §
SPg u >
0 o
a a
£•“ £
m lajša dryasna 
doba
M armota marm ota, Castor fiber, Cricetus
M atjaževe
jüngere D ryaszeit
cricetus, M icrotinae, Ursus, sp., M eles m e­
les, Canis lupus, Vulpes vulpes, Lepus sp., 
Sus scrofa, Cervus elaphus, Capreolus ca­
preolus, Alces alces, Rangifer tarandus,
kam re
* s
N
C Ö
N
allerödska
interstadialna
Poljšiška cerkev 
Zupanov
C O
Ü O
A lleröd-
Bos seu Bison
spodmol
: c 0 
ft 
ifl
Interstadialzeit
\
c ö
starejša dryasna 
doba
ältere Dryas-zeit
M armota marm ota, Lepus tim idus varro- Z akajeni
O
'O
c O
nis, Rangifer tarandus spodmol
c O
'0
böllinska
M armota marm ota, M artes martes, Lepus
ö S
interstadialna doba
sp., Sus scrofa, Cervus elaphus, Capreo- Zupanov
c O Bölling-
lus capreolus, Alces alces, Rangifer taran- spodmol
c
N
O
k
Interstadialzeit
dus, Bos seu Bison
najstarejša 
dryasna doba Sus scrofa, Cervus elaphus
Županov
spodmol
älteste D ryaszeit
M la jši k v a r ta r — J u n g q u a r tä r
Erinaceus europaeus, Crocidura sp., Talpa 
europaea, M arm ota marm ota, Cricetus cri- 
cetus, M icrotus nivalis, Arvicola scherm an-
B abja jam a 
B etalov spodmol
terrestris, D icrostonyx torquatus, H ystrix Jam a v Lozi
w ürm ska stadialna 
doba II + III
cf. cristata, Ursus spelaeus. Ursus arctos 
priscus, M artes martes, Gulo gulo, M u­
stela nivalis, Meles m eles, Canis lupus,
K rižna jam a 
M okriška jam a
W ürm -Stadialzeit
Vulpes vulpes crucigera, A lopex lagopus,
N evlje
II + III
Felis lynx, Crocuta crocuta spelaea, Lepus
tim idus varronis, Sus scrofa, Cervus eia- P arska golobina
phus, Capreolus capreolus, Alces alces, 
Rangifer tarandus, Bos prim igenius, Equus
P ostojnska jam a
sp., M am m onteus prim igenius Zupanov spodmol
Sorex m inutus, S. araneus, S. alpinus,
ö Crocidura sp., Talpa europaea, M yotis m y-
N otis, M armota m arm ota, M uscardinus avel-
r t lanarius, Glis, glis, M icrotus arvalis, M.
Betalov spodmol
0
agrestis, M. nivalis, Arvicola aff. scher-
K
w ürm ska interstadial-
man, P itym ys subterraneus ?, Ursus spe-
Č rni kal
1
na doba I/II
laeus, M ustela erminea, Canis lupus, V ul- M okriška jam a
S
O
o
W ürm - Interstadial­
zeit I/II
pes vulpes crucigera, Panthera spelaea, 
Crocuta crocuta spelaea, Lepus tim idus
P arska golobina
r t
S
s
varronis, L. europaeus, Sus scrofa, Cervus Postojnska jam a
elaphus, Megaloceros giganteus, Capreolus 
capreolus, Alces alces, Rupicapra rupica­
pra, Bison priscus, Bos prim igenius, Capra 
ibex, Dicerorhinus kirchbergensis, Equus 
sp.
Potočka zijalka
Sorex m inutus, S. araneus, S. alpinus, 
Crocidura sp., Talpa europaea, M yotis m yo ­
tis, Vespertilio serotinus ?, M armota m ar­
mota, M uscardinus avellanarius, Glis glis,
Betalov spodmol 
Č rni kal
M atjaževe kam re
w ürm ska stadialna doba I Clethrionomys glareolus, M icrotus arvalis,
W ürm -Stadialzeit I
M. nivalis, Arvicola aff. scherman, P itym ys
M okriška jam a
subterraneus ?, Ursus spelaeus, M ustela 
nivalis, Canis lupus, Vulpes vulpes, Pan-
P arska golobina
thera spelaea, Felis lynx, Lepus tim idus
Postojnska jam a
varronis, Cervus elaphus, Bos primigenius, 
Equus sp.
Potočka zijalka
R a z č le n ite v k v a r ta r ja V r s te s e s a lc e v N a jd iš č a
G lie d e r u n g d e s Q u a r tä r s S ä u g e tie r a r te n F u n d o r te
risko-w ürm ska 
interglacialna doba
Crocidura sp., Castor fiber, Ursus spelaeus, 
Canis lupus, Vulpes vulpes, Panthera spe-
B etalov spodmol
2 n
laea, Crocuta crocuta spelaea, Sus scrofa, Crni kal
U « Ö 
s » t,
Riss-W ürm - Cervus elaphus, Megaloceros giganteus,
K am ni tnik
fi §
. e r
Interglazialzeit Alces alces, Dicerorhinus kirchbergensis
Co
§ ^
riška glacialna doba 
Riss-Glazialzeit
M icrotus sp., Ursus cf. deningeri, U. spe­
laeus, Capreolus cf. siissenbornensis, M am-
B etalov spodmol
Bobovek
Crni kal
m onteus prim igenius
Janžev vrh
; c ö
S3
m inđelsko-riška inter-
1
glacialna doba
c ö i-,
s t
< D
s
M indel-R iss-Interglazial-
zeit
§
C J
m indelska glacialna doba
Postojnska jam a
t> e c 
M 3
M indel-Glazialzeit Ursus thibetanus m editerraneus, Hippopo-
V rhovlje
> r H e r
1 / 5
günsko-m indelska inter-
tam us antiquus, Dicerorhinus etruscus
c ä
5
6
glacialna doba
Zalog
w
G ünz-M indel- 
Interglazialzeit 
günska glacialna doba 
G ünz-G lazialzeit
S ta r i
k v a r ta r
A ltq u a r tä r
villafranchij Praealces aff. gallicus, M astodon arver-
Lijubljana-Vič
V illafranchium
nensis, M. borsoni Velenje
Pripom injam , da pri posam eznih geoloških dobah zgoraj navedena sesalska favna ni v celoti zastopana v vsakem od
om enjenih najdišč
Die bei den einzelnen geologischen Zeitabschnitten angeführte Säugetierfauna ist nicht in jedem der erw ähnten F und­
orte in G esam theit vertreten
Za obdobje W 11 + W ill so za presojo biotopa uporabne samo vrste iz 
njegovega najhladnejšega dela, in sicer predvsem arktični lemingi, polarne li­
sice, žeruhi, severni jeleni in m am uti. Vse navedene vrste so bile navezane na 
tundro. Ž eruhi in severni jeleni so živeli razen tega tudi v subarktičnem gozdu, 
medtem ko polarne lisice in m am uti v puhlični stepi, toda arktični lemingi so 
bili in so še danes razširjeni samo v tundri. Takemu okolju so se lahko prilago­
dili alpski svizci in planinski zajci. Jam ski medvedi so se že v začetku naj­
hladnejšega dela obdobja W II + W III um aknili iz naših krajev. Rjavi medve­
di, nekatere kune in losi iz zadnje würm ske stadialne dobe, ki žive dandanes 
tudi v subarktičnem gozdu in tajgi, skoraj gotovo niso bili razširjeni pri nas v 
istem času z arktičnim i lemingi. T undra je mogla potem takem obstajati na 
našem kraškem ozemlju vsaj v tistem delu zadnje würm ske stadialne dobe, ko 
so bile dosežene ekstremno nizke tem perature. Poleg lemingov so živeli takrat 
pri nas tudi m am uti in polarne lisice. Prehod v tundro je mogel predstavljati 
le subarktični iglasti gozd, ki ji je tudi nasledil. Temu ne nasprotujejo najdbe 
ostankov rjavih medvedov, nekaterih kun in losov. Koliko časa je obstajal tak 
gozd in kdaj se je v obdobju W II + W ill razvil iz predhodne tople kontinen­
talne gozdne stepe, ne vemo zaradi pom anjkljivih podatkov iz tistega časa.
Iz pozne glacialne dobe imamo že bolj mešano favno. Prevladujejo alpski 
svizci, planinski zajci, navadni jeleni, losi pa tudi severni jeleni, ki kažejo n a 
subarktični gozd. Druge vrste so prihajale v naše kraje samo v toplejših obdob­
jih. Bobri in hrčki so se pokazali p ri nas šele proti koncu pozne glacialne dobe, 
ko se je podnebje že precej otoplilo.
HOLOCENSKE NAJDBE SESALCEV
Iz začetnega dela naslednje, to je holocenske dobe, ki se je začela pred 
približno 10.000 leti, imamo iz naših krajev skromne podatke o takratni sesal­
ski favni.
Iz mezolitika so znani do zdaj samo ostanki jazbeca, risa, divje svinje in 
navadnega jelena, ki so jih odkrili Pod Črmukljo pri Šem bijah nedaleč od 
Ilirske Bistrice.
V neolitski naselbini D rulovka pri K ranju je bilo m ed preperelim i žival­
skimi ostanki možno ugotoviti samo fragm ente jelenovega rogovja.
Tudi iz eneolitskih plasti na Ljubljanskem barju, ki segajo že v starejšo 
bronasto dobo, poznamo sprva m aloštevilne živalske ostanke. V Resnikovem 
prekopu izkopane kosti pripadajo rjavem u medvedu, navadnem u jelenu, losu, 
govedu in ovci. Prav čudno je, da ni bilo med divjimi živalmi takrat niti enega 
bobra.
Med površinskimi najdbam i kolišča na »Partih« pri Igu, ki leži nekaj kilo­
metrov severno od Resnikovega prekopa na levem bregu Ižice, so bili odkriti 
zobje in kosti jelena, goveda, ovce in svinje.
Bogatejša favna se nam je ohranila šele s kolišč ob Ižanski cesti iz neko­
liko mlajše bronaste dobe, kar je pripisati predvsem dokončni ojezeritvi barske 
kotline. N a barju je tak rat živelo v jezeru in v bližnjih rekah izredno veliko 
bobrov. Dežman je prisojal ohranjene bobrove kosti vsaj 140 individuom. 
Večina bobrov z Ljubljanskega b arja pripada glede na razvoj in obrabljenost 1 7
17 A r h e o lo š k i v e s tn ik
257
zobovja popolnoma odraslim živalim, kakih 15 °/o prav mladim in le okrog 5 % 
starim. Subfosilni bobri z Ljubljanskega b arja so bili precej večji od danes 
živečih.
Pri bobrih z Ljubljanskega barja (iz zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani) 
sem ugotovil celo sledove bolezni, ki so bile za to vrsto živali do zdaj neznane. 
Na neki levi skapuli je arthritis deformans tako izmaličil sklepno ploskev in 
v rat skapule, da se je na mestu prvotne sklepne ploskve sčasoma razvila nova 
konveksno oblikovana ploskev. Močno zglajena nova površina, in to znatno 
bolj, kakor so normalno razvite glenoidalne sklepne jamice pri zdravih bobrih, 
je nastala zaradi močnega trenja med deformiranimi sklepi skapule in hume- 
rusa. Ta bober je bil, kolikor je mogoče sklepati po razvitosti in velikosti kosti, 
že popolnoma odrasel, skorajda star. Kljub tako nastalim oviram in bolečemu 
stanju se je vendarle še gibal in tudi močno obolelo ekstremiteto uporabljal pri 
hoji. N adaljnji prim er artritisa je bil ugotovljen na proksimalnem sklepu leve 
tibije m orda istega bobra. Tudi na tem prim erku se je izoblikovala nova sklepna 
jamica zaradi močnega drgnjenja med femurjem in tibijo pri gibanju. Na neki 
desni ulni so dobro vidni sledovi periostitisa, ki je nastal bržkone v zvezi z 
osteomielitisom. Pri nekaterih obolelih kosteh moremo opaziti vzporedne preč­
ne brazde, ki so verjetno posledica ugriza neke zveri.
Po gozdovih, ki so obkrožali jezero, so bili razširjeni v glavnem jeleni, ki so 
bili med takratnim i sesalci najštevilnejši. Samo po čeljustnih delih je Dež­
man sklepal na 500 individuov. Jeleni iz mostiščarske dobe so bili približno 
za eno tretjino večji od današnjih. Ohranjeni deli lopatasto razvitega rogovja 
dokazujejo, da so bili tak rat med sesalsko favno zastopani tudi losi. Srne so 
bile razmeroma redke spričo številnih sovražnikov, ki so nanje prežali. Med 
temi so bili predvsem volkovi in risi. Med drugimi zvermi so živeli takrat v 
okolici Ljubljanskega barja še rjavi medvedi, kune zlatice, jazbeci in vidre. Med 
divjačino so bili zastopani tudi divje svinje, bizoni vrste B ison b o n a su s in turi. 
Številne izkopanine kažejo, da takratni človek ni lovil samo divjačine, marveč 
je gojil še govedo, svinje, ovce, koze in pse. Ovca je bila med domačimi živalmi 
najštevilnejša. Dežman jim je pripisal nad 400 čeljustnih delov. Volna je 
bila človeku izredno dobrodošla in ovčjereja mu ni stavljala posebnih zahtev. 
Zato je tudi razumljivo, da spada ovca poleg psa m ed prve udomačene živali.
Iz kolišča pri Blatni Brezovici poznamo samo fragm ente rogovja jelena in 
srne.
V kolišču pri Notranjih goricah izkopane živalske kosti kažejo po Schul- 
z u naslednje razm erje med posameznimi vrstami: jelen 22 do 27 %, divja svinja 
22 do 27% , srna 13 do 14 %, volk 6 '°/o, jazbec 6% , tu r 2 °/o, vidra 2% , bober 
2 °/o, domače govedo 41 do 46 %, domača svinja 6 do 9 ’ %, koza in ovca 20 % > 
in pes 9 % . Ostankov konj tudi tu še niso našli, čeprav so bili v srednji Evropi 
domesticirani že v neolitiku. Kolišče pri N otranjih goricah je po ugotovitvah 
Drobnetove (1975) zaradi prevladovanja domačih živali mlajše od najdi­
šča ob Ižanski cesti. Zanimivo je nadalje, da je število bobrov tu močno upadlo 
v prim eri z ostanki ob Ižanski cesti. Kakor so pokazala izkopavanja ob Ižanski 
cesti, so bili bobri takrat poleg jelena glavna lovna žival. Zato je po mojem 
m nenju verjetno, da so bili bobri iz mlajše dobe že skoraj iztrebljeni, do­
puščati pa je treba tudi možnost, da so se zaradi upadanja jezera življenjski 
pogoji za bobre tak rat znatno poslabšali.
Drobnetova je obdelala subfosilne živalske ostanke z Ljubljanskega 
barja, ki jih hrani državni prirodoslovni muzej na Dunaju, bovidne kosti iz 
Narodnega m uzeja v Ljubljani in živalske ostanke iz Resnikovega prekopa 
(1961, 1963, 1964). Po visokem odstotku jelena, v kakršnem nastopa v vsem neo­
litiku švicarskih mostiščarskih najdišč, po prim itivnih oblikah domačega gove­
da in po m anjkajočih ostankih konja kaže favna z Ljubljanskega barja po nje­
nem m nenju prej na neolitik kakor na bronasto dobo. To bi govorilo za pozno 
neolitsko oz. eneolitsko starost kolišča pri Resnikovem prekopu, kjer je za zdaj 
znana najstarejša kulturna plast na Ljubljanskem barju. Glede na velik odsto­
tek divjih živali v koliščih ob Ižanski cesti pa ugotavlja, da se je človek pri 
nas še skozi ves eneolitik in v začetnem delu bronaste dobe ukvarjal v glav­
nem z lovom. V gozdovih na obrobju jezera je bilo tak rat toliko vsakovrstne 
divjačine, da ni imel dosti zanim anja za gojitev domačih živali in zato njih 
vzreji ni posvečal take pozornosti, kakor so drugod v istodobnih naselbinah 
Evrope. To potrjuje tudi njena ugotovitev na podlagi nadrobne prim erjave 
ostankov domačih živali s kostmi divjih, da začetek dom estikacije ni mogel 
segati daleč nazaj. Nadalje omenja še, da daje prevladovanje ovc in koz med 
domačimi živalmi barskim naselbinam alpski značaj, kakršen je značilen 
za Švico.
Kljub temu, da segajo začetki domestikacije ovce približno 11.000 let, go­
veda pa 9000 let nazaj, so se poskusi udomačenja ponavljali še veliko pozneje na 
različnih k rajih in v različnih dobah popolnoma neodvisno od domestikacijskih 
centrov in tam doseženih uspehov.
Glede na to, da so na kosteh z Ljubljanskega barja bili ugotovljeni šele 
začetki domestikacije, nastane vprašanje, ali je bilo B arje samostojen domesti- 
kacijski center za govedo in ovco. K akor je znano, se je domače govedo razvilo 
iz tura. Tega je bilo v gozdovih ob Ljubljanskem barju veliko in je bil tudi lov­
na žival takratnega človeka. Zato je po mojem m nenju možno, da so ga mosti­
ščarji sami udomačili. K ar se tiče ovce, je stvar povsem drugačna. Dognano je, 
da se je razvila iz podvrste O v is a m m o n m u sim o n , ki se je do danes ohranila kot 
divja žival le še na Korziki in Sardiniji. Takega življenjskega prostora, v kakrš­
nem lahko uspeva imenovana divja ovca, v okolici Ljubljanskega barja ni bilo. 
Zato je skoraj gotovo, da so udomačeno ovco vpeljali mostiščarji iz drugih 
krajev.
Iz starejše bronaste dobe poznamo kuno, divjo mačko, zajca in divjo svi­
njo, ki so jih našli v plasteh Roške špilje v Škocjanskih jamah. V jam i Veliki 
zjot južnozahodno od Vinice in nedaleč cd Kolpe odkriti fragm enti jelenovega 
rogovja pripadajo mlajšemu delu bronaste dobe. Iz iste dobe izvira ostanek 
jelena, ki so ga našli v Zijalki v Dovji Griči na Veliki planini. Ognjišča pra­
zgodovinske naselbine na Ptujskem gradu so vsebovala veliko živalskih ostan­
kov, med katerim i so prevladovale goveje in svinjske kosti, razen tega sta bila 
zastopana še jelen in koza. Iz Brlovke nad Orehkom nedaleč od Postojne izha­
jajo ostanki konja, ki pripadajo končnemu delu bronaste dobe. Omenim naj, da 
je to prva najdba udomačenega konja na Slovenskem.
Starejši hallstatski dobi pripadajo kosti (predvsem astragali, centrotarza- 
lija in kalkaneusi) goveda, jelena, svinje in ovce ali koze, ki so jih izkopali na 
dvorišču Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Z nekropole 
na Pristavi na Bledu izvirajo živalski ostanki, med katerim i je največ goveda,
nato ovc in koz te r konja, redkejše pripadajo svinjam in psom. Tudi tu so med 
tarzalijam i najbolj pogostni astragali. Iz hallstatske dobe izvira nadalje ostanek 
bobra, ki so ga odkrili v plasteh v Mornovi zijalki, in konja, ki so ga dobili v 
gomili na Libni nad Vidmom ob Savi.
V rimsko dobo spadajo kosti in zobje bobra, volka, jelena, srne, konja, do­
mače svinje, goveda in ovce, ki so jih našli p ri izkopavanju Emone na Mirju 
in ob Aškerčevi cesti. V Jelenci jam i jugovzhodno od Vavte vasi pri Straži 
odkriti ostanki psa, goveda in ovce pripadajo prav tako tej dobi.
V dobo preseljevanja narodov je treba uvrstiti ostanke svinje, sme, ovce in 
verjetno kozoroga, ki so bili izkopani v gradišču nad Pivko pri Naklem.
Končno naj še omenim kot zanimivo najdbo skoraj popolno okostje losa in 
delne ostanke dveh drugih losov iz jam e pri »Glažuti« nedaleč od Loškega poto­
ka, ki jim ne moremo pripisati natančnejše geološke starosti.
SKLEP
Prim erjava naše do zdaj znane pleistocenske favne z istodobnimi v so­
sednjih pokrajinah in v drugih delih srednje Evrope nam pove, da je bilo med 
našo favno zastopanih precej manj v rst kakor drugod. Predvsem manjkajo 
pri nas, če izvzamemo redke najdbe hrčka in ježevca, tipični stepni elementi, 
in sicer tudi taki, ki nastopajo v bližnjih sosednjih najdiščih, na prim er v Veter- 
nici pri Zagrebu in v jami Repolust severno od Gradca. P rav tako manjkajo 
nekatere mrzlodobne oz. arktične vrste, kakor na prim er rjavodlakavi nosorog 
C e o lo d o n ta a n tiq u ita tis , ki so ga na Koroškem odkrili že na več krajih. Po­
grešamo še nekatere vrste zveri, ki so zastopane med favno sosednjih pokrajin. 
Naši favni iz m lajšega pleistocena je še najbolj sorodna do zdaj ugotovljena 
favna iz Grebin j a na Koroškem.
Ob koncu pleistocenske dobe je v srednji Evropi izumrlo več vrst sesalcev, 
med njim i jam ski medved, rjavi m edved podvrste U rsu s a r c to s p riscu s, jamski 
lev, jam ska hijena, orjaški jelen, stepni bizon in mamut. Lemingi, polarne lisice, 
žeruhi in severni jeleni so se umaknili v severno Evropo. Severni jeleni naj bi 
po Theniusu (1960) živeli na Koroškem še v mezolitiku. Alpski svizci, pla­
ninski zajci, gamsi in kozorogi pa so se povzpeli v višje gorske krajč, kamor jih 
ni pregnalo toliko toplejše podnebje kolikor bolj in bolj razširjajoči se gozdovi 
v nižinskih delih, zaradi česar jim je prim anjkovalo take hrane, kakršne so bili 
vajeni v hladnejših dobah.
K ratek pregled kvartarne sesalske favne nam pokaže, da je živelo v pre­
teklosti pri nas veliko več sesalskih v rst kakor v današnji dobi. Tako osiroma­
šenje so ugotovili raziskovalci tudi v drugih pokrajinah Evrope.
Zanima nas še vprašanje, kdaj so nekatere holocenske vrste izumrle v naših 
krajih. Kraj T urjak je dobil ime od tura, čigar glavo so imeli stari Turjačani 
v svojem grbu. Iz tega lahko sklepamo, da so se tu ri zadržali tu vsaj do prihoda 
Slovanov. Pavel Diakon poroča, da so bizoni živeli v pragozdovih med Vi­
pavsko in zgornjo savsko dolino še takrat, ko se je leta 568 selil langobardski 
kralj Alboin s svojo vojsko in prebivalstvom iz naših krajev v Italijo. Turi in 
bizoni so izum rli pri nas bržkone še v srednjem veku, sicer bi se jih Žiga Her­
berstein prav gotovo spomnil v svojih »Moskovskih zapiskih«. Tudi losi
so se ohranili na naših tleh še v srednji vek. Bobri so se v Sloveniji obdržali še 
v novi vek. K akor omenja napis na neki oljnati sliki v Herbersteinovem gradu 
v Ptuju, so leta 1634 pri V urbergu kakih 10 km severno od P tu ja ulovili zad­
njega bobra. Od izum rlih sesalcev so se v naših krajih najdalj ohranili risi, in 
sicer v drugo polovico prejšnjega stoletja. Pozneje so se kdaj pa kdaj še pri­
kazali posamič n a našem ozemlju, kam or so zašli verjetno iz sosednjih pokrajin.
Ob sklepu si štejem v prijetno dolžnost, da se najlepše zahvalim dr. M itji 
Brodarju, znanstvenem u svetniku p ri Slovenski akadem iji znanosti in 
umetnosti in dr. F rancetu Lebnu, znanstvenem u sodelavcu prav tam, nada­
lje dr. M irku Malezu, znanstvenem u svetniku pri Jugoslovanski akademiji 
znanosti in um etnosti v Zagrebu, in dr. Francetu O s o 1 e t u , profesorju na 
fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, ki so mi dali na 
voljo deloma še neobjavljene podatke, dobljene p ri izkopavanju nekaterih jam.
Iskreno zahvalo sem dolžan prav tako ing. Francu Cimermanu, višje­
mu kustosu v Prirodoslovnem m uzeju v Ljubljani, dr. Katici D r o b n e , znan­
stveni sodelavki p ri Inštitutu za paleontologijo SAZU, in arheologu Andreju 
Valiču , višjem u kustosu v Gorenjskem m uzeju v K ranju, za razne podatke 
in pomoč pri delu.
Über quartäre Säugetierfaunen Slow eniens 
(NW Jugoslawien)
Im folgenden w erden stratigraphisch geordnet alle q u artä re n Säugetierarten 
angeführt, die m eist in den letzten 40 J a h re n vor allem in V erbindung m it E nt­
deckungen neuerer paläolithiseher S tationen und anderen archäologischen A usgra­
bungen in Slow enien aufgefunden w urden.
Aus dem A ltq u a rtär oder V illafranchium (im Sinne der Woldsted t’schen 
stratigraphischen G liederung aus dem Ja h re 1969) stam m en M astodon arvernensis 
und M. borsoni, die im H angenden des K ohlenbergw erkes bei V elenje entdeckt w u r­
den. W egen der zahlreichen Reste, die in 3 H orizonten lagen, k ann m an sie als einen 
der bedeutendsten Funde aus dem Q u artär Sloweniens betrachten. Im höchsten Ho­
rizont befanden sich ein rechter und ein lin k er M 2 und Teile des postkranialen Ske­
lettes, d aru n ter ein Epistropheus, ein Scapulafragm ent, ein F ragm ent der rechten 
Ulna, ein rechtes Interm edium , ein rechtes Trapezium , ein rechtes Trapezoid, ein 
rechtes M agnum, ein rechtes Unciforme, ein rech ter Me III und ein rechter Me IV 
von M. arvernensis. D erselben A rt ist ein in m ehrere Teile zerfallener Stoßzahn, der 
rechte und der linke M2 , der rechte und d er linke M 3 und einige K nochenfragm ente 
des zweiten Individuum s zuzuzählen. Diese R este lagen im u n tersten Horizont. Es 
ist interessant, daß auf den Gelenkflächen, an w elchen sich Interm edium , Magnum, 
Unciforme, Me III und Me IV im Fuße des rechten Beines berühren, Spuren von 
A rthritis festgestellt w erden konnten.
Die m eisten R este w urden im m ittleren H orizont ausgegraben; sie gehören einem 
und demselben Individuum von M. borsoni an. Im Schädel w ar neben allen Oberkie-
ferzähnen noch je ein M ilchzahn von der rechten und linken Seite erhalten. Unter 
den Resten des postkranialen Skelettes w ar folgendes vertreten: m ehrere Rippen und 
Wirbel, ein rechtes Interm edium , ein Scapulafragm ent, ein linker Hum erus, eine linke 
Ulna, ein rechter und ein linker Radius, ein rechtes Cuneiform e, ein rechtes Pisifor­
me, ein linkes Trapezoid, ein rechtes M agnum, ein rechtes Unciforme, dann Me II, 
Me III und Me IV, alle drei von der rechten und der linken Seite, drei Beckenfrag­
mente, ein linkes Fem ur, eine linke P atella, eine rechte und eine linke Tibia, eine 
rechte und eine linke Fibula, ein rechter und em linker Calcaneus, ein rechter und 
ein linker A stragalus, eine rechte und eine linke Navicula, ein rechtes und ein lin­
kes Entocuneiform e, ein linkes M esocuneiforme, ein linkes Ectoeuneiforme, ein rech­
tes und ein linkes Cuboideum, ein rechtes und ein linkes M t II, ein rechtes und ein 
linkes M t III, ein linkes Mt IV, ein rechtes und ein linkes M t V und m ehrere Finger­
glieder. Die T arsalien und M etatarsalien sind im Vergleich m it den Carpalien und 
M etacarpalien sehr klein. Das H auptgew icht des K örpers haben wegen der langen 
und massiven Stoßzähne die vorderen E xtrem itäten getragen.
Beide M astodonarten habe ich w egen der progressiven Entw icklung der Molare 
ins ältere Pleistozän, und zw ar in das u n tere V illafranchium eingereiht. Nach Azza- 
r o 1 i w äre das u n tere V illafranchium dem oberem Pliozän zuzuzählen, und zwar 
wegen der Säugetierfauna des typischen F undortes V illafranca d’Asti, d er seinen Fest­
stellungen nach älter ist als Calabrium . M. borsoni soll dem gem äß am Ende des 
Pliozäns ausgestorben sein. Betreffs d er Zugehörigkeit der Funde aus Velenje zum 
Pleistozän ist in unserem F all eine palynclogische Feststellung von entscheidender 
Bedeutung. Sie h a t näm lich ergeben, daß der K ältevorstoß schon beendet war, bevor 
die Schichten m it M astodonarten abgelagert w urden und daß nach der Ablagerung 
der letzten Schichten eine neue K ältephase au ftrat (Š e r c e 1 j , 1968).
Aus dem V illafranchium stam m t auch ein Fragm ent des linken U nterkiefers von 
Praedices aff. gallicus aus einer Ziegelhütte am südw estlichen Rande der Stadt 
Ljubljana.
Aus dem M ittelquartär (die Günz- u n d M indel-Eiszeit und Günz/M indel- und 
M indel/R iss-Interglazialzeit um fassend) ist Ursus thibetanus m editerraneus aus einer 
Brekzie der K reidekalke bei V rhovlje nächst d er italienischen Grenze bekannt. Das 
zweite Fundstück aus diesem Z eitabschnitt ist eine linke U lna aus einer Ziegelhütte 
bei Zalog in d er N ähe von Novo mesto, die nach der Bestim m ung von Thenius 
einem Dicerorhinus angehört. Die Schichten unterhalb des lim onitisierten Horizonts, 
aus welchen die U lna stam m t, gehören nach den palynologischen Feststellungen 
Šercelj’s (1961) der G ünz/M indel-Interglazialzeit, im untersten Teil der Günz- 
Eiszeit an. Bei Berücksichtigung der stratigraphischen V erbreitung der einzelnen 
A rten von Dicerorhinus dürfen w ir die U lna aus Zalog einem D. etruscus zuschreiben.
Aus der M indel/R iss-Interglazialzeit rü h ren die Reste eines Flußpferdes her, die 
M itte des vorigen Jah rh u n d erts in den Schotterschichten der Höhle von Postojna 
entdeckt w urden. Es sind dies F ragm ente von zwei U nterkiefern und eines Femurs, 
die jetzt im N aturhistorischen M useum in L jubljana aufbew ahrt sind. Außerdem sind 
hier noch 4 M olare eines Flußpferdes ohne Angabe des F undortes vorhanden. Für 
die Bestim m ung von Hippopotamus pentlandi, die ich für diese Reste duchgeführt 
habe, w ar der charakteristische M3 m aßgebend. Da unw ahrscheinlich ist, daß diese 
Zwergform auch in Slowenien verbreitet gewesen wäre, dürfen als aus Slowenien 
stam m ende Funde n u r die oben erw ähnten Knochenfragm ente angenommen werden, 
die der dam als auf dem europäischen K ontinent lebenden A rt H. antiquus angehören.
Zu Beginn des Jungquartärs (den übrigen Teii des Pleistozäns und das Holozän 
um fassend) erschienen in Slowenien die ersten M am m ute. D er im D rautal bei Janžev 
vrh unw eit von V uhred entdeckte U nterkiefer m it dem linken M 2 stellt eine Ü ber­
gangsstufe zwischen dem M am m onteus trogontherii und dem M. prim igenius dar. 
Nach m ehreren M erkm alen n ä h e rt sich d ieser F und stank dem M. primigenius, 
w esw egen ich ih n auch auf der K arte 5 als solchen bezeichnet habe. Aus einem 
etw as jüngeren T eil der Riss-Eiszeit stam m t das S kelett von M. primigenius aus 
Seetonen einer Z iegelhütte bei Bobovek in d er N ähe von K ranj. Auch seine M olare 
weisen auf eine noch prim itive E ntw icklungsstufe hin.
Die ersten H öhlenbären erschienen in Slow enien gleichfalls w ährend der Riss- 
Eiszeit. A uf einem U nterkiefer aus der H albhöhle B etalov spodmol bei Postojna sind 
noch die prim itiven Mlerkmale zu sehen, die a n Ursus deningeri erinnern. Wegen 
der fehlenden Zähne kann m an den Rest als U. cf. deningeri bezeichnen. Zur selben 
Eiszeit, und zw ar zu ih rer Interstadialzeit, gehört Capreolus cf. süssenbornensis aus 
der H öhle bei Č rni k al in N ordistrien.
D er G roßteil der Säugetierfunde aus Slowenien gehört d er R iss/W ürm -Inter- 
glazialzeit und d er W ürm -Eiszeit an. M it dem A uftreten des Eiszeitm enschen, der sich 
hauptsächlich m it d er Jagd beschäftigte, häufen sich in den Schichten der paläo- 
lithischen S tationen die Tiierreste in im m er stärkerem Maße, w ährend die seltenen 
älteren Reste m eist zufällig entdeckt w urden. Da aus den beigelegten Tabellen die 
gesam te bis je tzt festgestellte pleistozäne F auna system atisch, stratigraphisch und 
m it A nführung der F undorte dargestellt und ersichtlich ist, fü h re ich im folgenden 
vorwiegend n u r sum m arische D aten an.
Die F auna der R iss/W ürm -Interglazialzeit um faßt folgende A rten: Crocidura sp., 
Castor fiber, Ursus spelaeus, Canis lupus, Vulpes vulpes, Panthera spelaea, Crocuta 
crocuta spelaea, Sus scrofa, Cervus elaphus, Megaloceros giganteus, Alces alces und 
Dicerorhinus kirchbergensis. Am Ü bergang von der letzten Interglazialzeit zur ersten 
W ürm -Stadialzeit erscheinen in Slow enien zum erstenm al M arm ota marmota und 
Lepus tim idus varronis.
In der ersten W ürm -Stadialzeit w aren am K arst im südw estlichen Slowenien 
M armota marm ota, Clethrionomys glareolus, Ursus spelaeus, Canis lupus, Vulpes 
vulpes, Panthera spelaea, Felis lynx, L epus tim idus varronis, Cervus elaphus und 
Bos prim igenius vertreten.
Jedenfalls ist es überraschend, daß in der Fauna der H öhle Potočka zijalka 
(1700 m) aus d er ersten W ürm -Stadialzeit A lpenm urm eltiere und A lpenhasen noch 
nicht v ertreten sind. Aus diesem, in dieser Höhle niedrigsten H orizont kennen wir 
folgende A rten: Sorex m inutus, S. araneus, S. alpinus, Crocidura sp., Talpa europaea, 
M yotis m yotis, Vespertilio serotinus ?, M uscardinus avellanarius, Glis glis, Microtus 
arvalis, M. nivalis, Arvicola aff. scherman, P itym ys subterraneus ?, Ursus spelaeus, 
M ustela nivalis und Felis lynx.
R eichhaltiger ist die F auna aus d ieser H öhle aus d e r ersten W ürm -Interstadial- 
zeit, deren Schichten S. Brodar in 6 H orizonte teilt. Im H orizont I kom m t außer 
den T ierarten aus dem niedrigsten zur S tadialzeit gehörendem H orizont noch Micro­
tus agrestis vor. Im Horizont II w urden M arm ota m armota, U rsus spelaeus, M ustela 
sp., Canis lupus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra und Bos seu Bison entdeckt. 
Im H orizont III lagen Reste von M arm ota marmota, Ursus spelaeus, Canis lupus, 
Vulpes vulpes, Lepus europaeus und Ovibos moschatus. Im H orizont IV waren- M ar­
mota marm ota, M icrotus nivalis, Ursus spelaeus und Canis lupus vertreten. Aus dem
Horizont V stam m en M armota marm ota, Microtus nivalis, Ursus spelaeus, Mustela 
sp. und Canis lupus. Im Horizont VI w urden n ur noch M arm ota marmota, Ursus 
spelaeus und Canis lupus entdeckt.
Es ist verblüffend, daß u n te r den angeführten A rten auch der Moschusochs v er­
treten ist. W enn w ir bedenken, daß alle 9 isolierten Backenzähne aus dem Oberkiefer 
auf einem H aufen lagen, und zw ar in d er Schicht aus d er ersten W ürm -Interstadial- 
zeit (!), kann kein Zweifel bestehen, daß der dam alige Mensch sie aus einem nörd­
lichen Gebiet m itgebracht oder von d o rt bekom m en hat, so daß der Moschusochs 
nicht zur pleistozänen Säugetierfauna Sloweniens gehört.
Auch die F au n a aus der Höhle M okriška jam a (1500 m) aus den Savinja- (Sann- 
taler-) A lpen gehört im grossen und ganzen der ersten W ürm -Interstadialzeit an. 
Neben zahlreichen Resten des Höhlenbären, der hier schon in der ersten Stadialzeit 
erscheint, lagen in der Höhle noch spärliche Reste von Wolf, Höhlenlöwe und Stein- 
bock. In den oberen Schichten, die schon zum A nfangsteil der zw eiten W ürm -Stadi­
alzeit gehören sollten, lagen neben R esten von H öhlenbär und W olf noch solche von 
Goldmarder.
Nach Couturier (1958) w urden Steinböcke, die ursprünglich rupicole Bovi- 
den w aren, erst in jüngster Zeit in die Hochgebirgsregionen verdrängt. Steinbockreste 
aus der Höhle M okriška jam a bew eisen jedoch, daß Steinböcke schon in der ersten 
W ürm -Interstadialzeit in diesen Regionen heim isch waren.
Auf w ärm eres K lim a zeigt die gleichzeitige F auna aus d er Höhle P arska golo- 
bina (ca. 550 m), w as wegen ih rer niedrigen Seehöhe und südlichen geographischen 
Lage verständlich ist. In ihr w aren folgende A rten vertreten: Erinaceus europaeus, 
Crocidura sp., M arm ota m armota, Cricetus cricetus, Arvicola terrestris, H ystrix cf. 
cristata, Ursus spelaeus, M artes m artes, M ustela nivalis, Putorius putorius, Meies 
meles, Canis lupus, Vulpes vulpes crucigera, Felis lynx, Crocuta crocuta spelaea, L e­
pus tim idus varronis, Sus scrofa, C ervus elaphus, Capreolus capreolus, Alces alces 
und Bos prim igenius. Neben dem H öhlenbären w aren die Cerviđen am zahlreichsten.
Ebenfalls aus der ersten W ürm -Interstadialzeit stam m t die F auna aus der Höhle 
bei Č m i kal in N ordistrien, und zw ar m it folgenden A rten: Ursus spelaeus, Crocuta 
crocuta spelaea, C ervus elaphus, Capreolus capreolus, Bison priscus, Bos prim ige­
nius, Capra ibex, Dicerorhinus kirchbergensis und Equus sp. U n ter diesen A rten ist 
Dicerorhinus kirchbergensis hervorzuheben, w eil er auf ein ziem lich w arm es Klima 
in diesem Z eitabschnitt schließen läßt.
Sichere R este des Steppenwisents sind bis jetzt aus Slow enien noch aus der 
Ziegelhütte Č ešnjevek bei Velesovo u n d aus dem Fundort dicht am Bache Lešan- 
ščica bekannt, ca. 1 km südw estlich von Lese. Aus d er letzteren Fundstelle stam m t 
ein gut erhaltener rechter H om zapfen m it beträchtlichem Teil dse Stirnbeines. Seine 
Maße (der U m fang an d er B asis 365 m m , vertikaler D urchm esser der H om zapfen- 
basis 107 mm, horizontaler D urchm esser d er H om zapfenbasis 112 mm, gerade Länge 
des H ornzapfens 359 mm, die Länge längs d er inneren bzw. oberen K rüm m ung 
480 mm, die L änge längs d er äußeren bzw. unteren K rüm m ung 623 mm) deuten auf 
ein kräftiges M ännchen hin, das nach d er noch unverw aohsenen K nochennaht zu 
schließen noch nicht ganz erw achsen w ar.
Die zweite W ürm -Stadialzeit und die darauf folgende Interstadialzeit, deren 
Schichten in einigen slowenischen F u n d o rten allem Anschein nach auch vertreten 
sind, können faunistisch und sedim entologisch nicht m it Sicherheit bestim m t werden. 
Deshalb ist auch die d ritte W ürm -Stadialzeit, die bis jetzt in einigen paläolithischen
Stationen verm utet w urde, nicht im m er ganz erwiesen. Infolgedessen scheint m ir 
das richtigste zu sein, daß w ir die zweite und die d ritte Stadialzeit m it der Zw ischen­
interstadialzeit in eine stratigraphische E inheit vereinigen (W II + W III). Wo Funde 
von Säugetierarten m it einer solchen stratigraphischen Bezeichnung versehen sind, 
ist selbstverständlich n u r ein Teil des genannten Zeitabschnittes gem eint.
Trotzdem habe ich in der Tabelle 3 einige S äugetierarten, deren genauere strati­
graphische Position einigerm aßen sicher festgestellt ist, in den älteren, m ittleren oder 
jüngeren Teil des Zeitabschnittes W II + W III eingereiht.
Aus dem kältesten Z eitabschnitt der W ürm -G lazialzeit stam m en M armota m ar- 
mota, Ursus spelaeus (nur im Anfangsteil), M artes martes, Meles m eles, Alopex la- 
gopus, Lepus tim idus varronis, Alces alces, Rangifer tarandus und Bos seu Bison. 
W ahrscheinlich in dem selben Zeitabschnitt w ar in Slowenien auch Gulo gulo v er­
breitet. In den Schichten aus der Endphase der kältesten S tadialzeit w urden Talpa 
sp., M armota m arm ota, Microtus nivalis, A rvicola scherm an-terrestris, Dicrostonyx 
torquatus (nach B estim m ung F. H e l e r ’s), Ursus arctos priscus, A lopex lagopus ?, 
Lepus tim idus varronis, Alces alces, Rangifer tarandus und M am m onteus primigenius 
festgestellt. Der arktische Lem ming ist der erste Fund dieser A rt in Jugoslawien.
Aus der Spätglazialzeit, und zw ar aus d er ältesten Dryaszeit, stam m en Sus scrofa 
und Cervus elaphus. A us der B ölling-Interstadialzeit kennen w ir A lpenm urm eltiere, 
Edelm arder, unbestim m bare Hasen, ferner W ildschweine, Rothirsche, Rehe, Elche, 
R entiere und unbestim m bare Boviden. Die gem ischte F auna ist durch Wechsel bei 
den Saisonum zügen entstanden.
Aus d er älteren D ryaszeit stam m en nach sedimentologischen und floristischen 
Feststellungen M arm ota marmota, Lepus tim idus varronis ? und R angifer tarandus.
In das w arm e K lim a (Bölling- oder A lleröd-Interstadialzeit), das nach der äl­
testen D ryaszeit folgte, gehören R este von A lpanm urm eltier, B iber und Elch neben 
unbestim m baren R esten von Cerviden und Boviden.
Zu den jüngsten pleistozänen Säugetierfunden, die bis jetzt in Slowenien ge­
m acht wurden, gehören w ahrscheinlich R este aus dem Übergang von der Alleröd- 
Interstadialzeit zur jüngeren Dryaszeit. Die dam alige Fauna besteht aus Resten von 
.rtlpenm urm eltieren, Bibern, H am stern, B ären (unbestimmbar), Dachsen, Wölfen, 
Füchsen, H asen (unbestim m bar), W ildschweinen, Rothirschen, Rehen, Elchen, R en­
tieren und unbestim m baren Boviden. Einige dieser Tiere lebten in d er Nähe der 
Höhle w ährend des W inters, die anderen n u r im Sommer.
In der letzten Interglazialzeit und in d er ersten W ürm -Interstadialzeit dom inier­
te in niedrig liegenden Gegenden die W aldfauna, w ährend d er Stadialzeiten die 
subarktische F auna, diese sogar in den N iederungen. E rst im Jungw ürm , vor allem in 
der kältesten Stadialzeit, erschienen in Slow enien auch arktische Tiere.
Der H öhlenbär w ar häufig und am stärksten in der ersten W ürm -Stadialzeit und 
in der Interstadialzeit verbreitet. Seine letzten Reste reichen in Slow enien nur noch 
in den A nfangsteil der kältesten W ürm -Stadialzeit.
F ür die F auna w a r zweifelsohne die R iss/W ürm -Interglazialzeit optimal, w as 
jedoch in unseren F undorten nicht zum A usdruck kom m t (s. Tab. 3). Schuld daran 
ist die zu spärliche Besiedlung der paläolithischen L andschaft in derselben Intergla­
zialzeit. Noch w ahrscheinlicher ist es, daß d er dam alige Mensch die T ierreste im 
Freien liegen ließ, wo sie schneller zerfielen bzw. von R aubtieren und Greifvögeln 
weggeschleppt w urden.
Aus dem A nfangsteil des Holozäns, aus dem Mesolithikum, sind bis jetzt nur 
Reste von Dachs, Luchs, W ildschwein und R othirsch bekannt, die in der Nähe von 
Ilirska Bistrica entdeckt wurden.
Aus dem Ä neolithikum und der älteren Bronzezeit stam m en der Braunbär, der 
Rothirsch, der Elch, das Rind und Schafe, die am Resnik K anal auf dem Moor 
von L jubljana entdeckt wurden. Es ist interessant, daß unter diesen Tieren noch 
kein Biber festzustellen war. Erst die A usgrabungen der Pfahlbautensiedlung bei lg 
am Moor, die einer etw as jüngeren Bronzezeit angehört, brachten so viel Tierreste zu 
Tag, daß w ir dadurch zu einer genaueren V orstellung von der dam aligen Säugetier­
fauna gelangen konnten. H ier w urden Biber, B raunbären, Edelm arder, Dachse, 
Fischotter, Wölfe, Luchse, Wildschweine, Rothirsche, Rehe, W isente und Auerochsen 
gefunden. Am zahlreichsten w aren R othirsche und Biber. D er dam alige Mensch 
züchtete noch R inder, Schweine, Schafe, Ziegen und Hunde. E in noch jüngerer 
F undort am Moor befindet sich bei N otranje gorice, wo die H austiere die W ildtiere 
an Zahl übertreffen. U nter den W ildtieren gab es Biber, Dachse, Fischotter, Wölfe, 
Wildschweine, Rothirsche, Rehe und Auerochsen, w ährend u n te r den H austieren 
Rinder, Schweine, Ziegen, Schafe und H unde vertreten waren.
Der älteren Bronzezeit gehören Reste von M arder, Fuchs, W ildkatze, Feldhasen 
und W ildschwein an, die in der Roška špilja, einer zum System der Höhlen von 
Škocjan (St. K anzian) gehörigen Höhle ausgegraben wurden, d er jüngeren Bronze­
zeit dagegen Reste von Pferd aus der H öhle Brlovka bei O rehek unw eit von P o­
stojna. A ußerdem enthielten die Schichten der vorgeschichtlichen Siedlung in Ptuj 
zahlreiche T ierreste von H ausrind und Schwein, seltener w aren Knochen von Rot­
hirsch und Ziege.
Aus der H allstattzeit stam m en ein R est von einem Biber, der in der Höhle 
Mornova zijalka entdeckt wurde, außerdem Reste von M ardern, Füchsen, Wildkatzen, 
Feldhasen, W ildschweinen, Rothirschen, W isenten, A uerochsen und von Rindern, 
Schweinen, Schafen, Ziegen und H unden, die in verschiedenen Fundorten Slo­
weniens ausgegraben wurden.
Bei den A usgrabungen der röm ischen S tadt Em ona w urden Reste von Biber, 
Wolf, Rothirsch, Reh, Pferd, Schwein, Schaf und Rind gefunden.
Paulus Diaconus berichtet, daß W isente in den W äldern des westlichen 
Sloweniens noch im Jah re 568 verbreitet w aren, als der Langobardenkönig Alboin m it 
K riegern und Volk nach Italien zog. Aus einigen slow enischen Ortsnamen, die 
nach Auerochsen benannt wurden, k ann m an schließen, daß diese T ierart noch im 
M ittelalter hier verbreitet w ar. Die B iber konnten sich in Slow enien bis in die 
Neuzeit halten. D as letzte Exem plar dieser A rt w urde im Ja h re 1634 bei Vurberg 
ungefähr 10 km nördlich von P tuj erbeutet. Von den jetzt ausgestorbenen Säugetieren 
erhielten sich in Slowenien am längsten die Luchse, von denen der letzte in der 
zweiten H älfte des 19. Jahrhunderts abgeschossen wurde.
Literatura
Adam, K. D., 1958. Dicerorhinus 
kirchbergensis Jäger aus einer K arsthöh­
le bei Črni kal (Istrien, Jugoslawien). 
R azprave 4. razr. SAZU 4, 437—440, L jub­
ljana.
Anelli, F., 1941. U n im portante 
reperto di Gulo gulo L. nella G rotta di 
Castagnavizza. Le G rotte d’Italia 4, 1—28 
Trieste.
— 1947. Su un rep erto di Castor fi­
ber L. delle G rotte di Postum ia. Boli. Soc. 
Adr. Sci. Nat. Trieste 43, 65—80, Milano.
Azzaroli, A., 1970. V illafranchian 
correlations based on large mammals. 
G iom ale Geol., Ser. 2a, 35 (1967) 111—131, 
Bologna.
Bachofen-Echt, A., 1937. B ild­
liche D arstellung des Riesenhirsches aus 
vorgeschichtlicher u n d geschichtlicher 
Zeit. Z. Säugetierkde 12, 81—88, Berlin.
B a č i n s k i j , C. A., 1962. Fossil H o­
locene bear (Ursus spelaeus crimaeus 
subsp. nov.) from th e red Cave of the 
Crimea. Dopovidi A kad. N auk SSR 6, 
796—799, Kiiv.
Battaglia, R., 1929. La »Hyaena 
crocuta spelaea« delle G rotte di P ostu­
mia. Le G rotte dT talia 3, 49—75. Milano.
Brodar, M i., 1965. Poročilo o paleo­
litskih poskusnih izkopavanjih. Arh. v est­
nik 15—16, 167—174, Ljubljana.
— 1966 a. Pod Č rm ukljo nad Ilirsko 
Bistrico. V arstvo spom enikov 10, 189— 
190, Ljubljana.
— 1966 b. Povšiška (tudi Poglejska)
cerkev. V arstvo spom enikov 10, 190.
Ljubljana.
— 1969. Nove paleolitske naidbe v 
Postojnski jam i (Neue paläolithische 
Funde in der Höhle Postojnska jama). 
Arh. vestnik 20, 141— 144, Ljubljana.
Brodar, S., 1935, Nova paleolit­
ska postaja v N jivicah p ri Radečah. 
G lasnik Muz. dir. Slov. 16, 1—33, L jub­
ljana.
— 1938. Das P aläolithikum in Jugo­
slawien. Q uartär 1, 140,—172, Berlin.
— 1939. O stratig rafiji Potočke zi- 
jalke (Sur la Stratigraphie de la grotte de 
Potočka zijalka). G lasnik Muz. dr. Slov. 
20, 66—95, Ljubljana.
— - 1951. Otoška jam a, paleolitska 
postaja (The Otoška cave — a paleolithic 
station). R azprave 4. razr. SAZU 1, 203— 
242, Ljubljana.
— 1951. Paleolitski sledovi v Po­
stojnski jam i. R azprave 4. razr. SAZU 1, 
243—284, Ljubljana.
— 1955. K ostanjevica ob K rki, pa­
leolitska postaja n a planem (Kostanjevi­
ca su r K rka, station paleolithique en 
plein air). R azprave 4. razr. SAZU 3, 
431—462, Ljubljana.
— 1953. A jdovska jam a p ri Nemški 
vasi. R azprave 1. razr. SAZU 3, 5—44, 
L jubljana.
— 1958. č rn i kal, nova paleolitska 
postaja v Slovenskem P rim orju. Razpra­
ve 4. razr. SAZU 4, 269—364, Ljubljana.
—• 1962. N ajdbe kostnih ostankov le­
denodobnega človeka n a slovenskih tleh 
(Die K nochenfunde des Eiszeitm enschen 
auf dem slowenischen Boden). Arh. vest­
n ik 11—12, 5—14, L jubljana.
— 1963. S tratigrafska obdelava Po­
točke zijalke na Olševi. Rokopis v knjiž­
nici katedre za kvartarologijo univerze v 
L jubljani, 1—191.
— 1966. Pleistocenski sedim enti in 
paleolitska najdišča v P ostojnski jam i 
(Pleistozäne Sedim ente u n d paläolithi­
sche Fundstellen in der P ostojnska jama). 
A cta carsologica 4, 55—138, Ljubljana.
— 1970. Paleolitske najdbe v iam i 
Riisovec p ri Postojni. (Paläolithische F un­
de in der Höhle Risovec bei Postojna). 
A cta carsologica 5, 271—300, Ljubljana.
Castiglioni, O. C., 1958. Reperto 
pleistocenico di G hiottone da Piana di 
F o m ero in Valstrona. A tti Soc. Ital. Sci- 
Nat., 97, 41—50, Milano.
Couturier, M.A.J., 1958. P aralle­
le anatom ique physdologique et ecologi- 
que en tre le pied d u B ouquetin des Alpes 
(C apra aegagrus ib ex ibex) et celui du 
cham ois (R upicapra rupicapra) en rapport 
avec l’adaptation ä la m ontagne de ces 
deux especes. M am m alia 22, 76—89, P a­
ris.
Drobne-Vrhovec, K., 1961.
Bovidni ostanki iz m ostiščarske dobe na 
L jubljanskem barju. L jubljana. Rokopis 
v .knjižnici geološkega odseka fakultete 
za naravoslovje in tehnologijo v L jub­
ljani.
Drobne, K., 1963. Subfosilni ži­
valski ostanki iz m ostiščarske dobe na 
L jubljanskem barju. I. in II. del, 1—105. 
Rokopis v knjižnici in štitu ta za geologijo 
fakultete za naravoslovje in tehnologijo 
v Ljubljani.
— 1964. Ž ivalske kosti iz Resnikove­
ga prekopa (Tierreste von Resnik-K anal). 
Poročilo o raziskovanju neolita in eneoli- 
ta v Sloveniji (1), 61—64, Ljubljana.
— 1975. F av n a koliščarskih naselbin 
n a L jubljanskem barju. Arh. vestnik 
24, 217—224, L jubljana.
Ehrenberg, K., 1931. Über die 
mitogenetische E ntw icklung des H öhlen­
bären. In: O. A bel — G. Kyrie. Die 
D rachenhöhle bei M ixnitz. Speläol. Mo- 
nogr. 7—9, 624—710, Wien.
F e j far, O., 1964. The Low er
V illafranchian V ertebrates from H ajnač- 
ka near Filakovo in Southern Slovakia. 
Rezpravy üstred. ustav. geol. 30, 1—115, 
Praha.
Gabrovec, S., 1960. Prazgodovin­
ski Bled (The prehistory of Bled). Dela 1. 
razr. SAZU 12, 1—91, L jubljana.
H i 1 b e r , V., 1906. Ein Renngeweih 
aus O ber-Laibach in Krain. M itt. A nthro- 
pol. Ges. W ien 36, 163—166.
Hochstetter, F. v., 1881. Die 
K reuzberghöhle bei Laas in K rain und 
der Höhlenbär. Denkschr. Akad. Wiss., 
M ath.-nat. CI. 43, Wien.
Jänossy, D., 1961. Die E ntw ick­
lung der K leinsäugerfauna Europas im 
Pleistozän (Insectivora, Rodentia, Lago- 
morpha). Z. Säugetierkde 26, 1— 11, H am ­
burg u. Berlin.
K a hike, H.-D., 1955. G roßsäuge­
tiere im Eiszeitalter. 1—88, Leipzig-Je­
na.
Knez, T„ S . Skai er, 1968. H al- 
štatska gomila n a Libni. (Der H allstatt- 
G rabhügel auf der Libna). A rh. vestnik 
19, 239—263, L jubljana.
Koby, F. E., 1960. Contribution a 
la connaissance des lievres fossiles, princi- 
palem ent de ceux de la dem iere glacia­
tion. Verh. n aturf. Ges. Basel 71, 149— 
173.
Korošec, J., 1951. Predzgodovin­
ska naselbina n a P tujskem gradu (A p re­
historic settlem ent on the Castle Hill of 
Ptuj). Dela 1. razr. SAZU 6, 1—272, L ju b ­
ljana.
— 1960. D rulovka. 1—59, Ljubljana.
Kos, F., 1923. Evropski los, A lces
alces L. iz jam e >xpri Glažuti« (L’elan 
europeen, A lces alces L. de la cavem e 
»preš la Glažuta«). G lasnik Muz. dr. Slov. 
B, 2-3, 25—33, L jubljana.
— 1939. N eveljski paleolitik (Le pa- 
leolithique de Nevlje). G lasnik Mluz. dr. 
Slov. 20, 25—65, Ljubljana.
Kowalski, K., 1971. The B iostra­
tigraphy and paleoecology of L ate Ceno- 
zoiik M ammals of Europe and Asia. In: 
T u r e k i a n , K. K., The Late Cenozoic 
Glacial Ages, 465—477, New Haven.
Kratochvil, J. and others, 1968. 
Recent distribution of the lynx in Europe. 
Prirod, prače ustav. Ceskoslov. akad. 
ved, Brno 2, 1—74.
Kuhn-Schnyder, E., 1968. Die 
Geschichte der Tierw elt des Pleistozäns 
und Alt-Holozäns. In: U r- und F rühge­
schichtliche Archäologie der Schweiz, 
Zürich.
Kurten, B., 1957. The bears and 
hyenas of the Interglacials, Q uaternaria 
4, 1—13, Roma.
— 1963. V illafranchian faunal evo­
lution. Com m entationes Biologicae 26, 
1—18, Helsinki — Helsingfors.
— 1968. Pleistocene m am m als of E u­
rope. In: The W orld N aturalist, 1—317, 
London.
Leben, F., 1971. K ulturna pripad­
nost jam skih najdb n a področju jugo­
vzhodnih Alp v prazgodovinskem obdob­
ju. (disertacija v rokopisu, 1—255). Škof­
ja Loka.
M a 1 e z , M., 1962. Gulo gulo L. aus 
dem oberen Pleistozän Dalm atiens. Bull, 
sci., Conseil Acad. Yougoslavie 7, 57—58, 
Zagreb.
— • 1963. K v artarn a fauna pećine Ve- 
ternice u Medvednici, (Die q uartäre F au ­
na in der Höhle V etem ica [M edvednica- 
Kroatienj). Paleontologia jugoslavica 5, 
1—193, Zagreb.
— 1967. P aleolitska nalazišta H rv at­
ske (Paläolithische Fundstellen in K roa­
tien). Arh. vestnik 18, 255—290, Ljubljana.
Mlottl, M., 1951. Die Repolust-
Höhle bei Peggau in Steierm ark und ihre 
eiszeitlichen Bewohner. Archaeologia 
austriaca 8, 1—78, Wien.
Nikiforova, K. V., 1970. The vo­
lum e and subdivision of Pliocene. G ior- 
nale Geol. (2) 35, 171—180, Bologna.
O s ole, F., 1961. P arska golobina, 
paleolitska postaja v Pivški kotlini (P ar­
ska golobina, station paleolithique dans 
le bassin de Pivka). R azprave 4. razr. 
SAZU 6, 437—506, Ljubljana.
— 1967. Z akajeni spodmol, jam ska 
paleolitska postaja (Zakajeni spodmol, 
eine H öhlenpaläolithstation). Arh. v est­
nik 18, 25—42, Ljubljana.
— 1969 a. B abja jam a pri G orjušah 
nad Dobom, V arstvo spomenikov 12, 80, 
Ljubljana.
— 1969 b. N ačrtni odkop paleolitske 
postaje Županov spodmol p ri Sajevčah.
III. faza in končno poročilo, 1—62, Ljub­
ljana. Rokopis v inštitutu za geologijo 
univerze v Ljubljani.
— 1971. Babja jam a, zatočišče le­
denodobnih lovcev. 1—50, Ljubljana. Ro­
kopis v knjižnici katedre za kvartarolo- 
gijo fakultete za naravoslovje in tehno­
logijo v Ljubljani.
— 1973. Kompleksna raziskava pa­
leolitskega najdišča M atjaževe kam re pri 
Rovtah. 1—47, Ljubljana. Rokopis v in­
štitutu za geologijo univerze v Ljubljani.
Pahič, S., 1969. Prazgodovinska 
najdba iz Očeslavec (Urgeschichtlicher 
F und aus Očeslavci). Arh. vestnik 20, 
155—175, Ljubljana.
Peters, K., 1856. B ericht über die 
geologische A ufnahm e in K ärnten, Krain 
und dem Görzer Gebiete im Ja h re 1855. 
Jahrb. Geol. R. A. Wien 7, 629—691.
Prell, H., 1950. Der Riesenhirsch 
als angeblich historische W ildart. Neue 
Ergebnisse Probi. Zool. (K latt-Festschrift) 
778—793. Leipzig.
P u š , I., 1971. Zarnogrobiščna ne­
kropola na dvorišču SAZU v Ljubljani 
(Nekropole der U rnenfelderkultur im Hof 
der Slowenischen Akadem ie der Wissen­
schaften und K ünste in Ljubljana). Raz­
prave 1. razr. SAZU 7, 1—108, Ljubljana.
Rakovec, I., 1935 a. Coelodonta 
m ercki Jäg. iz Dolarjeve jam e pri Logat­
cu (Coelodonta m ercki Jäg aus der Höh­
le »Dolarjeva jama« bei Logatec). Priro- 
dcsl. razprave 2, 5—41, Ljubljana.
— 1935 b. Diiuvialni svizci iz južno- 
vzhodnih Alp (Über diluviale M urm eltie­
re aus den Südostalpen). Prirodosl. raz­
prave 2, 245—292, Ljubljana.
— - 1938. Ein Moschusochs aus der 
Höhle Potočka zijalka (Ostkarawanken). 
Prirodosl. razprave 3, 253—262, L jublja­
na.
— 1940 a. Diiuvialni kozorogi Slove­
nije in Dalmacije. R azprave mat. — pri­
rodosl. razr. AZU 1, 55—76, Ljubljana.
— 1940 b. Über die diluvialen Stein­
böcke aus Slowenien und Dalmatien.
Prirodosl. razprave 4, 105—112, L jublja­
na.
— 1942. Nosorog s K am nitnika pri
Škofji Loki (Sui resti del rinoceronte
della collina K am nitnik presso Škofja 
Loka). Razprave m at.-prirodosl. razr. 
AZU 2, 241—262, Ljubljana.
— 1949. Nove najdbe diluvialnih
svizcev v Sloveniji (New finds of Pleisto­
cene m arm ots in Slovenia [NW Yugo­
slavia]). Razprave prirodosl.-m at. razr. 
SAZU 4, 205—228, Ljubljana.
— 1951. Jam ski lev (Felis spelaea
Goldf.) iz Postojnske jam e (On Felis spe­
laea Goldf. from the Postojna Cavern). 
Razprave 4. razr. SAZU 1, 127—172,
Ljubljana.
— 1953. Bizon iz m ostiščarske dobe 
na Ljubljanskem barju (On Bison of the 
Lacustrine Age from the Ljubljansko 
barje in Slovenia [NW Yugoslavia]). Arh. 
vestnik 3, 257—287, Ljubljana.
— 1954 a. Libralces aff. gallicus Az- 
zaroli z viškega Brda pri Ljubljani. (Li­
bralces aff. gallicus Azzaroli from the Vič 
terrace near Ljubljana). Razprave 4. razr. 
SAZU 2, 277—295, Ljubljana.
— 1954 b. Povodni konj iz Pivške 
kotline (Hippopotamus from the Postoj­
na Basin). Razprave 4. razr. SAZU 2. 
297—317, Ljubljana.
— ■ 1954 c. O fosilnih slonih iz Slo­
venije (On Elephant’s rem ains in Slo­
venia). Razprave 4. razr. SAZU 2, 215— 
275, Ljubljana.
— 1955 a. Geološka zgodovina lju b ­
ljanskih tal (Geologische Geschichte des 
Territorium s von Ljubljana). Zgodovina 
Ljubljane 1, 11—207, Ljubljana.
— 1955 b. O pleistocenskih bovidih 
na Slovenskem (The Pleistocene Bovidae 
in Slovenia). Razprave 4. razr. SAZU 3, 
303—328, Ljubljana.
— 1956. O ostankih evropskega losa 
v Jugoslaviji (The rem nants of the Elk 
[Alces alces L.] in Yugoslavia). Geol. 
Anali Balkan, poluostrva 24, 1—14, Beo­
grad.
— 1957. O mrzlodobnih sesalcih 
pleistocena in njih pomenu. Proteus 20, 
98—106, Ljubljana.
— 1958 a. Bobri iz mostiščarske dobe 
na Ljubljanskem barju in iz drugih holo- 
censkih najdišč v Sloveniji (The beavers 
of the Lacustrine Age from the L jublja­
na Moor and from other Holocene find 
spots in Slovenia). Razprave 4. razr. 
SAZU 4, 209—267. Ljubljana.
— 1958 b. Pleistocenski sesalci vz ja ­
me pri C m em K alu (The Pleistocene 
Mammalia from the Cave C rni K al in 
N orthern Istria). Razprave 4. razr. SAZU 
4. 365— 433, Ljubljana.
— 1959 a. O toplodobnih sesalcih iz 
pleistocena. Proteus 21, 201—2C9, Ljub­
ljana.
— 1959 b. K vartarna sesalska favna 
iz Eetalovega spodmola pri Postojni (The
Q u arternary m am m alian fau n a from the 
cave Betalov spodmol near Postojna). 
R azprave 4. razr. SAZU 5, 287—348, 
L jubljana.
— ■ 1960. O m igracijah pleistocenskih 
sesalcev južno od Alp (Über die W ande­
rungen der pleistozänen Säugetiere im 
G ebiete südlich der Alpen). Geogr, vest­
nik 32, 191—200, Ljubljana.
— 1961 a. M ladopleistocenska favna 
iz P arsk e golobine v P ivški kotlini (The 
U pper Pleistocene fauna from the cave 
P arsk a golobina in th e P ivka Basin). 
R azprave 4. razr. SAZU 6, 271—349, 
L jubljana.
—• 1961 b. O novih svizčevih ostan­
kih iz Slovenije. (The new m arm ot re ­
m ains from Slovenia). R azprave 4. razr. 
SAZU 6, 351—366, L jubljana.
— 1963. Poznow ürm ska favna iz J a ­
m e v Lozi in iz Ovčje jam e (The Late 
W ürm ian fauna from th e caves Jam a v 
Lozi and Ovčja jama). A rh. vestnik 13— 
14, 241—272, Ljubljana.
— ■ 1964. Jugoslaw iens A loenm urm el­
tiere und Steinböcke. Jah rb . Ver. Schutz. 
A lpenpflanzen u. T iere 29, 124—132,
M ünchen.
■ — 1967. Jam ski m edved iz M okriške 
jam e v Savinjskih A lpah (The cave bear 
from the M okrica Cave in the Savinja 
A lps [Slovenia, Yugoslavia]). Razprave 4. 
razr. SAZU 10, 121—203, Ljubljana.
— 1968 a. O m astodontih iz Šaleške 
doline (The m astodonts from the Salek 
Valley). R azprave 4. razr. SAZU 11, 299— 
350, Ljubljana.
• — ■ 1968 b. Über das älteste Pleisto­
zän Jugoslawiens. Anz. m ath.-naturw . Kl. 
Ö sterr. Akad. Wiss. 8, 169—176, Wien.
— 1969. Su nuovi resti di Panthera 
(Leo) spelaea Goldf. rin v en u ti in Slovenia 
(Jugoslavija). Scritti sui Q uaternario in 
onore di Angelo Pasa, Mus. Civ. Stor. 
Nat., 53—65, Verona.
Reibenschuh, A. F., 1885. Che­
m ische U ntersuchung neuer M ineral­
quellen Steierm arks. M itt. Naturwiss. 
Ver. S teierm ark 21, 158—191, Graz.
S o e r g e 1, W., 1940. Die M assen­
vorkom m en des H öhlenbären. 1—112, 
Jena.
— 1943. Der K lim acharakter der als 
nordisch geltenden Säugetiere des Eiseit- 
alters. Sitz. Ber. Heidelberg. Akad. Wiss., 
M ath.-nat. Kl. (Jg. 1941) 4, 1—36.
Š e r c e 1 j , A., 1961. Staropleistocen- 
ska vegetacija v Zalogu pri Novem mestu 
(The Low er Pleistocene V egetation from 
Zalog n ear Novo mesto). R azprave 4. 
razr. SAZU 6, 417—434, L jubljana.
■ — 1968. Pelodna stratig rafija velenj­
ske krovnine. P lasti z ostanki m astodon­
tov (Pollenstratigraphie des Hangenden 
von Velenje. Schichten m it F unden von 
M astodonten). Razprave 4. razr. SAZU 
11, 377—397, Ljubljana.
Thenius, E., 1958. Ü ber einen 
K leinbären aus dem Pleistozän von Slo­
w enien. Razprave 4. razr. SAZU 4, 633— 
646, Ljubljana.
— 1960. Die pleistozänen und holo- 
zänen W irbeltierreste der G riffener Höh­
le, K ärnten. C arinthia II, 70 (150) 25— 
62, K lagenfurt.
— 1962. Die G roßsäugetiere des 
Pleistozäns von M itteleuropa. Z. Säuge- 
tierkde 27, 65—83, H am burg u. Berlin.
— 1969. Phylogenie d er Mammalia. 
Stam m esgeschichte der S äugetiere (ein­
schliesslich der Hominiden). Hdb. Zool. 
8, 2, 1—722, Berlin.
Tobien, H., 1970. B iostratigraphy 
of th e m am m alian faunas a t th e Plioce­
ne — Pleistocene boundary in M iddle and 
W estern Europe. Palaeogeography, Pa- 
laeoelim atol., Palaeoecol. 8, 77—93, Am­
sterdam .
Toepfer, V., 1963. T ierw elt des 
Eiszeitalters. 1—198, Leipzig.
Trofimov, B. A., 1955. K voprosu 
o proishožđenii i razvitii favn m lekopita- 
iuščih četvertičnogo perioda um erennoj i 
revernoj zon. Tr. Komis, izučt četvertič. 
perioda AN SSSR 12, Moskva.
Valič, A., 1968. G radišče nad Piv­
ko p ri Naklem (Une enceinte au-dessus 
de P iv k a preš de Naklo). A rh. vestnik 19, 
485—499, Ljubljana.
Woldstedt, P., 1969. Quartär.
Hdb. stratigr. Geol. 2. Bd., 1—263, S tutt­
gart.
Z e u n e r , F, E., 1967. Geschichte 
d er H austiere (W issenschaftliche B ear­
beitung durch J. Boessneck und T h. 
Halten orth). 1—448, M ünchen.