NOVI TEDNIK
ST. 32 • LETO 56 - CELJE, 9.8. 2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT Milena Brečko Poldič
MARŠAL IN DEBELA BERTA
V Kumrovcu smo pokukali tudi v knjigo vtisov in prebraii: »Dok je bilo Tita, bilo Je i kredita, sad kad Je Stipe, nemarno ni lipe...«
Reportaža na strani 22.
ljubenski flos je končno zapeljal tudi v muzej. Ob letošnji flosariji so
namreč odprli spominsko sobo, ki zaživi z življenjskimi zgodbami največje
krajevne znamenitosti. Na ijubnem so ob tradicionalnem balu slavili tudi
Foto: GAŠPER DOMJAN
NE PREZRITE:
Zlati sij ireiosti
Pravilno sončenje
Padalski
VVoodstock
nad Savo
Pri Doriju na dopustu
Publikum melje tudi idesetkan
POLEŽAVANJE
V SENCI IN
AGATA UŠ
Kaj počnejo celjski knjižničarji, ko niso v službi?
Kronika s Celjskega na strani 14.
KMETJE KRIVI
ZA LUKNJASTO
REGIONALKO?
Cesta med vojnikom in Dobrno še vedno kamen spotike, zakaj Je občinska
zemlja vredna več od kmetove? Aktualna tema na strani 5.
DRAGOCENO
MESTO
Graditi v središču Celja je prestiž, ki ga
Je treba drago plačati - Bodo namesto
novogradenj le še parkirišča? Stran 4.
2
DOGODKI
■llVODNIK
Poletje v mestu
Poletje v mestu je lahko,
pravzaprav, eno lepših obdo-
bij leta. Pa četudi ali še zla-
sti, če je pasje vroče. Prome-
ta skoraj ni, parkiraš lahko
ob katerikoli uri praktično
kjerkoli ti srce poželi, tudi
tveganje s parkiranjem v mo-
dri coni brez parkirnega list-
ka se največkrat obnese. Je
prevroče celo za lisice.
Je pa po drugi strani res,
da vročina naravnost ubija.
Asfalt žge, v migetajočem zra-
ku se rišejo fatamorganske po-
dobe... V podobnih prizorih
iz ameriških filmov pogosto
vidimo trop malarije, ki se
hladi ob odprtih hidrantih.
Naši so varno spravljeni pod
površje ceste in na takšno
olajšanje in zabavo lahko kar
pozabimo. Kot tudi na mo-
rebitno osvežitev ob javnih
fontanah. Od vseh, kar jih
Celje premore, vem pa za celi
dve, deluje le ona na dvoriš-
ču Prothasyjevega dvorca, pa
še tam »nese« voda le slab
centimeter visoko, da se je še
napiti ne moreš, kaj šele, da
bi se ob fontani osvežil in se
vsaj malo ohladil.
In večeri? Dolgočasni, za-
res. Le nekaj odprtih loka-
lov, v katere seje očitno pre-
selila vsa silna družabnost,
kar je Celjani premoremo.
In prazno, pusto mesto. Kot
pač vse leto. Povsem druga-
če kot v hitu slavnih Lovin
Spoonfuls Poletje v mestu,
kjer neznosno vročino polet-
nih dni razbije nebrzdana
nočna zabava in prinese
odrešitev. V Celju pa... kot
vedno. Še naprej ostajamo
dolgočasno, te dni od vroči-
ne ubito mesto, edino, kar
jih poznam, kjer je nacional-
ni šport vožnja brez smer-
nih kazalcev in edino me-
sto, kjer se boste po dvopa-
sovnici hitreje prebili, če bo-
ste vozili po desnem voznem
pasu.
Konec tedna nas čaka os-
vežitev. Žal le vremenska...
Poletje v mestu pač.
BRANKO STAMEJČIČ
Lopate ne počivajo
Zaspani Rogatec je postal veliko gradbišče - Odkritje zelo starih fresk
Občinsko središče Rogat-
ca bo bistveno spremenilo
podobo. Prejšnji teden so za-
čeli z deli v novi poslovni
coni C 3, v tem tednu bo za-
živelo gradbišče v novi sta-
novanjsko-obrtni coni, pri-
pravljajo se na nadaljnjo ob-
novo graščine Strmol, na
ureditev vodooskrbe v KS
Dobovec,
V coni C 3 gradijo novo ce-
sto, kjer bodo prihodnje le-
to zgradili Mercatorjev naku-
povalni center, avtobusno po-
stajo, tržnico paviljonskega
tipa, športno igrišče ter več-
ji gostinski objekt. Gre za ce-
sto med magistralko in že-
lezniško postajo, ki bo na-
domestila obstoječo poveza-
vo, kjer bo v prihodnje Mer-
catorjevo parkirišče. Sredi te
cone bo v prihodnje tudi no-
vo križišče magistralke in re-
gionalke proti Ptuju.
Ta teden pričenjajo še z
gradnjo ceste in zavijalnega
pasu v stanovanjsko-obrtno
cono v Brezovcu, pred vsto-
pom v občinsko središče.
Tam bodo septembra začeli
graditi prestavljeni Petrolov
bencinski servis, prav tako je
predvidena gradnja proi-
zvodne hale podjetja Arkus
ter štirih obrtnih delavnic.
Občina se loteva v tem ted-
nu še zamenjave strešne kri-
tine centralne osnovne šo-
le, ki bo zahtevala kar 18
milijonov SIT. Obsežna eno-
kapna streha moderne stav-
be je zamakala dolga leta,
denarja za večji poseg pa
ni bilo.
V mladi obmejni občini,
ki je bila dolgo prikrajšana
za hitrejši razvoj, so prejšnji
teden tudi odpirali ponudbe
za nadaljevanje obnove graš-
čine Strmol ter ureditev vo-
dooskrbe v KS Dobovec. Z
nadaljnjo celovito obnovo na-
pol porušene graščine, ki se
je je občina lotila pred nekaj
leti, bodo nadaljevali konec
avgusta, ko bodo poskrbeli
za statično sanacijo severne-
ga trakta, vgradili preostalo
stavbno pohištvo ter dokon-
čali fasado. Za uresničitev bo
prispevalo kulturno ministrs-
tvo 15 milijonov tolarjev ter
občina 8 milijonov. Nadalj-
nji načrti obnove Strmola pa
bodo po vsej verjetnosti spre-
menjeni, saj so našli v tem
mesecu v kapeli zelo stare fre-
ske.
Prav tako konec avgusta bo-
do začeli v KS Dobovec z
gradnjo dodatnega vodovod-
nega zajetja v Trličnem, pre-
črpavališča in primarnih vo-
dov. Tako nameravajo rešit
težave petdesetih gospodinj
stev Loga, Trličnega, Vidine
in Žahenberca. Gre za 22 mi-
Pred občinskim prazni
kom, ki bo 8. septembr«
gradijo tudi novo mrlišk
vežico v Svetem Juriju te
obnavljajo rogaški gasilski
dom. V okviru praznika bo-
do namreč obeležili 130-let-
nico gasilskega društva Ro-
gatec, zato so v domu do-
končali dvorano, uredili ga
raze in novo fasado. Prejš-
nji teden so kupili nov ga-j
silski avtomobil.
lijonov SIT vredni projekt, s
katerim je občina kandidirala
za denar iz demografije (pre-
jela bo 8 milijonov).
BRANE JERANKO
Stanovanjske stiske ni
Konjiška občina ima v la-
sti okoli 180 neprofitnih in
socialnih stanovanj. Kot je
povedal direktor Stanovanj-
skega sklada Tomaž Rih-
teršič, so zasedena vsa.
V Ločah gradijo enajst do-
datnih neprofitnih stanovanj,
•v pripravi pa je tudi projekt
za ureditev dodatnih social-
nih stanovanj. Na stanovanj-
skem skladu razmišljajo, da
bi v ta namen preuredili pro-
store sedanje glasbene šole,
druga lokacija pa je podstreš-
je v stavbi na Starem trgu.
V Slovenskih Konjicah sta-
novanjske stiske zaenkrat še
ni, stanovanje je mogoče na-
jeti. Kljub temu pa na Stano-
vanjskem skladu pripravljajo
obširnejši načrt gradnje novih
blokov. V blokovskem nase-
lju na Prevratu je prostora še
za eno novogradnjo, prav ta-
ko na Kajuhovi. Z zazidalnim
načrtom je predvidena grad-
nja treh stolpičev na zemljiš-
ču med Slomškovo ulico in bo-
dočim Mercatorjevim trgov-
skim centrom. V primeru, da
se bodo pokazale potrebe, bodo
gradili tudi v Ločah. (U.K.)
Praznik v znamenju prizadevniii
Med Flosarskim balom so na Ljubnem
v petek slavili 7. občinski rojstni dan, v
ospredje pa postavili delo in trud nagra-
jencev.
Tudi govor županje Anke Rakun je bil
posvečen prizadevnim posameznikom, ki
sooblikujejo življenje v občini. Za častnega
občana Ljubnega so razglasili Jožeta Prisla-
na, ki je vtisnil kraju in okolici neizbrisen
pečat z dolgoletnim delom v pedagoški, kul-
turni in društveni dejavnosti. Zlato prizna-
nje Občine Ljubno je prejel »radmirski žu-
pan« Franc Trbovšek, srebrna priznanja so
prešla v roke podjetnikov Edija Jurjevca in
Iztoka Podkrižnika, kulturne delavke Ane
Kamplin ter podjetja Iskra Feriti. Posebno
priznanje županje je prejel Božidar Kum-
prej. Večer na Ljubnem je obogatil Harmo-
nikarski orkester Robija Zupana, po konča-
nem praznovanju pa so se številni obisko-
valci dodobra nasmejali prikazu Vrnitev flo-
sarja z rajže. U. S., Foto: C. SEM
Nagrajenci občine Ljubno.
Med govorom švicarskega ambasadorja v Sloveniji Arnolda Kollerja.
Praznovanje Švicarjev v Novem Klostru
Slovensko društvo v Švici Slovica in klub v Sloveniji živečih Švicarjev sta ob švicar-
skem nacionalnem prazniku in 710. obletnici ustanovitve švicarske konfederacije
pripravila v Novem Kloštru v Založah pri Polzeli skupno praznovanje.
Zbralo se je več kot 60 članov obeh združenj in gostje. Po pozdravnih besedah predsed-
nikov obeh združenj Andreja Ručigaja in Tranguda Bidermana je govoril švicarski ambasa-
dor v Sloveniji Arnold Koller, ki je med drugim pozdravil tudi oba častna gosta, rektorja
mariborske univerze Ludvika Toplaka in njegovo soprogo, v imenu polzelske občine pa je
vsem zaželel dobrodošlico in prijetno počutje polzelski župan Ljubo Žnidar. Praznovanje
se je nadaljevalo po stari švicarski tradiciji s piknikom in velikim kresom.
T. TAVČAR
^ NA KRATKO
Vodovod za Pijovce
ŠMARJE PRI JELŠAH - Prejšnji teden so
začeli graditi javni vodovod Bobovo-Pijovci
za potrebe prebivalcev na meji krajevnih skup-
nosti Mestinje in Šmarje. Gre za trideset no-
vih priključkov, za ostale pa pomeni izbolj-
šanje vodooskrbe. Investicija obsega grad-
njo novega črpališča, rezervoarja ter cevo-
voda. Investitor je občina, posamezno gos-
podinjstvo pa prispeva po 100 tisoč tolarjev.
Od tega je polovico za prispevek za priklju-
čitev, ki se ga bo komunalno podjetje OKP
odreklo v korist naložbe. Okvirna vrednost
del, ki jih izvaja podjetje Hudournik iz Štor,
znaša 27 milijonov tolarjev. (BJ)
Letos makadamski
pločnik
ŠMARJE PRI JELŠAH V začetku tedna
so začeli z rekonstrukcijo 700 metrov ceste
Šmarje-Vinski Vrh, na robu občinskega sre-
dišča. Vrednost del, ki jih izvaja podjetje
CMC Celje, znaša približno 30 milijonov to-
larjev. Obenem bodo zgradili blizu pol kilo-
metra pločnika, za letos v makadamski iz-
vedbi. Dela želijo zaključiti pred začetkom
šolskega leta, saj vozi po cesti šolski avto-
bus. (BJ)
Čistilna naprava bližje
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je objavi-
la javnt razpis za gradnjo glavnega zbirnega
kanala med občinskim središčem ter loka-
cijo bodoče čistilne naprave pri Belem. Gre
za blizu 150 milijonov tolarjev vredno na-
ložbo, vključno z opremo. Letos bodo opra-
vili le gradbena dela, ostalo pa, ko bo čistil-
na naprava pred odprtjem. (BJ)
Povečanje kulturnega
doma
ŠMARJE PRI JELŠAH -Občina je objavi-
la javni razpis za gradnjo nekaj sto kvadrat-
nih metrov velikega prizidka kulturnega do-
ma, ki bo v dveh etažah. Prizidek bodo zgra-
dili za potrebe občinske knjižnice, ki je preu-
tesnjena. Obenem bodo razširili vhodno av-
lo kulturnega doma, ki bo služila tudi kot
nov vhod v knjižnične prostore. (BJ)
Št. 32 - 9. avgust 2001
DOGODKI
3
Živahno j
v Kozjem
v občini Kozje je letos?
naložb sicer manj kot la-
ni, a je vendarle zelo ži-
vahno.
Pripravljajo rekonstruk-|
cijo ceste Vetrnik-Gorjane, j
ki bo boljše povezala kra--
jevni skupnosti Kozje in
Podsreda. Dela na več 2,31
kilometrih ceste bodo sta-J
la 47 milijonov tolarjev,}
delati pa bodo začeli sep-|
tembra. Občina se je pri-
javila na razpis za prido-^
bitev demografskih sred-i
stev, trenutno pa zbirajoj
ponudbe za izvedbo del.
V začetku poletja so do-
končali 1,3 kilometra ce-
ste Gruska-Spodnje Zdo-
le (KS Kozje) ter poskrbeli]
za komunalno urejanje
Doljnih Buč. Takrat so tudi
zaključili dograditev cen-i
tralnega objekta športne-
ga parka v Kozjem, letoš-
njo največjo naložbo ob-
čine. I
V tem mesecu bodo za-
čeli z urejanjem javne raz-
svetljave pri stanovanjskih
blokih v Kozjem ter raz-
svetljave teniških igrišč, za|
kar bo občina prispevala!
le del sredstev. Za septem-
ber načrtujejo še urejanje!
javne razsvetljave v trgu|
Podsreda, pa tudi dokon-
čanje igrišča v Zagorju pri
Lesičnem.
Pripravljajo še projekt-
no dokumentacijo za adap- •
tacijo in dograditev šolske
kuhinje v Kozjem ter za mr-
liško vežico v Dobležičah,":
kjer bo soinvestirala ob-
čina Podčetrtek, saj upo-
rabljajo vežico tudi meni
občani. ^
BRANE JERANKdl
Do zime v pritličju
v Domu upokojencev Ce-
lje nadaljujejo prenovo, ki
bo po besedah direktorice
Bojane Mazil, precej pripo-
mogla k boljšemu in prijet-
nejšemu počutju njihovih
varovancev. Dela bodo za-
ključena predvidoma do
konca novembra.
Že spomladi so prenovili
kopalnice, sanitarije in dnev-
ne prostore v petem nadstrop-
ju novejšega dela doma, kjer
so nameščeni zlasti težje po-
kretni in nepokretni varovan-
ci. Prenovitvena dela, vred-
na nekaj več kot 10 milijo-
nov tolarjev, so opravljali de-
lavci celjskega Remonta, tra-
jala pa so kar poltretji me-
sec, saj je bilo v tem času tre-
ba uskladiti bivanjski vsak-
dan varovancev s hrupom in
ropotom, brez katerega si pre-
novo le stežka predstavlja-
mo. »A rezultati,« pravi Ma-
zilova, »so prepričali tudi naj-
bolj nezaupljive in še danes
je v domu sHšati, da naj kar
ropoče, samo da bo vsepo-
vsod tako lepo, kot je v pe-
tem.«
V celjskem domu upoko-
jencev so objavili javni raz-
pis za nadaljevanje prenove
in med šesdmi ponudniki iz-
brali kot najugodnejšega
podjetje Monter iz Celja. Pre-
novitvena dela opravljajo po-
stopoma; od četrtega nad-
stropja navzdol do pritličja,
pri tem pa skušajo v domu
organizirati življenje tako,
da bi bil hrup med prenovo
čimmanj moteč za varovan-
ce. Zadnje tedne zato niso
sprejemali novih varovan-
cev, izkoristili so vse obsto-
ječe prostore, nekaj varo-
vancev pa je v dogovoru s
svojci odšlo na krajše počit-
nice. Dela so ocenjena na 53
milijonov tolarjev in bodo
v celoti zaključena do kon-
ca letošnjega novembra; ob
prenovi kopalnic, sanitarij
ter dnevnih prostorov pa do-
bivajo lepši izgled tudi so-
be. Vse bodo prebehli, pre-
barvali stavbno pohištvo ter
tam, kjer je potrebno, pre-
novih tudi tla.
Ob tem bodo v Domu upo-
kojencev Celje do konca me-
seca v starem delu doma za-
ključena vsa dela, ki so bila
potrebna za zagotavljanje po-
žarne varnosti.
I. STAMEJČIČ
Foto: G. DOMJAN
Obsežna vzdrževalna dela v Gorenju
Približno štiri tisoč delavcev velenj-
skega Gorenja je v teh dneh na ko-
lektivnem dopustu. V tem času bodo
v Gorenju opravili redna vzdrževal-
na dela na strojni in drugi opremi ter
več posodobitvenih del.
Vodja vzdrževanja v Gorenju Peter
Kobal je povedal, da so v programu
kuhalnih aparatov že postaviU novo ti-
soč tonsko stiskalnico, pravkar pa ure-
jajo tudi prostor za razširitev proizvod-
nje. Program pralno-pomivalnih stro-
jev bo po kolektivnem dopustu boga-
tejši za nov stroj za pakiranje s termo-
skrčljivo folijo in novo napravo za pre-
dobdelavo kadi za pralne stroje. Tudi
v tem programu bodo opravili večja
vzdrževalna dela na stiskalnicah, ki de-
lajo tudi po 24 ur na dan. V novo tovar-
no hladilno-zamrzovalnih aparatov so
pred dnevi prestavili linijo za obdela-
vo obodov, zaključujejo pa tudi z mon-
tažo nove linije za sestavo ohišij. Nov
stroj za sestavo pečniške rešetke bodo
postavili tudi v žičnem oddelku Galva-
ne.
Obsežna^zdrževalna dela bodo stala
okoli 100 milijonov tolarjev, tristo
Gorenjevim vzdrževalcem pa bo do
16. avgusta pomagalo še sto zunanjih
izvajalcev. Poleg tega letos zaključu-
jejo večletno obnovo industrijske či-
stilne naprave. V zadnjih desetih le-
tih so v Gorenju obnovili vse bazene,
pred kratkim še zadnjega, kjer se zbi-
rajo vse industrijske odpadne vode iz
lakirnice. Hkrati so uredili tudi nov
avtomatski nadzor kvalitete odpadnih
voda.
Proizvodnja v Gorenju bo znova ste-
kla prihodnji četrtek.
SM
Ekološki otoki
Občina Polzela je pričela z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov.
Glede na število prebivalcev, gostoto in velikost naselij je posebna komisija v sodelova-
nju s predstavniki krajevnih odborov določila tako imenovane ekološke otoke s tremi
posodami za papir, steklo in kovine. Na celotnem območju občine je lociranih 21 ekološ-
kih otokov. Poleg tega se je v občini pričela akcija vključevanja gospodinjstev in drugih
povzročiteljev komunalnih odpadkov v organiziran odvoz. Akcija vključevanja bo trajala
dva meseca. V tem času bodo vse, ki še niso vključeni v odvoz, obiskali predstavniki
javnega podjetja in jim na osnovi pogodbe dostavili brezplačno posodo za odpadke, pro-
stornine 120 litrov. T. TAVČAR
Eden od ekoloških otokov je tudi v Orovi vasi.
Gospodarno
z odpadki
Na območju Mestne ob-
čine Celje je postavljenih
200 ekoloških otokov, kjer
so nameščeni 1.800-litrski
zabojniki za ločeno zbira-
nje papirja, stekla in kovin,
naslednje leto pa naj bi jih
uredili še 20.
Po ocenah Jožeta Smodi-
le iz celjske Komunalne di-
rekcije so Celjani ločeno zbi-
ranje odpadkov dobro spre-
jeli, kar potrjuje tudi količi-
na zbranih odpadkov. Nasled-
nje leto načrtujejo v Celju še
ureditev nekaj več kot 20 no-
vih ekoloških otokov.
Čimbolj gospodarno ravna-
nje z odpadki pa želijo v Ce-
lju približati že najmlajšim,
zato so pred petimi leti v ok-
viru programa Ekološke
vzgoje v osnovne šole uvedli
zbiranje odpadnega papirja
in baterij. Za program skr-
bijo v mestni občini. Zavo-
du za zdravstveno varstvo Ce-
lje ter podjetjih Javne naprave
in Dinos. Šolarji tekmujejo
v zbiranju odpadnega papir-
ja in baterij, za kar prejmejo
ustrezno plačilo, najbolj us-
pešne šole in razredi pa so še
dodatno nagrajeni. Ob začet-
ku akcije je sodelovalo pet,
letos pa že 12 šol in učenci
so zbrali 52 tisoč odpadnih
baterij ter 230 ton papirja,
kar za četrtino več kot lani.
Najuspešnejša je bila OŠ Hu-
dinja, kjer so zbraU 78 kg od-
padnega papirja na učenca.
V podjetju Javne naprave
dobro ocenjujejo še eno svo-
jih akcij, lani začeto zbira-
nje nevarnih odpadkov v gos-
podinjstvih. V akciji je bilo
samo letos zbranih že blizu
50 ton nevarnih odpadkov;
med njimi pa prevladujejo od-
padne baterije, akumulator-
ji, odpadna olja in maščobe,
barve in lepila.
I. STAMEJČIČ
POSVETU
Ne pozabimo
Hirošime
HIROŠIMA, 6. avgusta
- V japonski Hirošimi se je
50 tisoč ljudi spomnilo žr-
tev atomske bombe, ki so
jo pred 56 leti na mesto od-
vrgh Američani. Spominu
na več kot 217 tisoč smrt-
nih žrtev in več kot sto ti-
soč ranjenih so se pokloni-
li z minuto molka. Ob spo-
minski slovesnosti v parku
miru je župan Hirošime Ta-
datoši Akiba zahteval uni-
čenje vsega jedrskega orož-
ja.
Krvave ceste
PODGORICA, GRADEC,
6. avgusta - V Črni gori se
je na cesti med Podgorico
in Cetinjem zgodila huda
prometna nesreča, v kateri
je umrlo najmanj 11 ljudi.
Nesrečo je povzročil voz-
nik hrvaškega tovornjaka
vlačilca, ki je na ovinkasti
cesti trčil v kolono vozil in
pri tem več avtomobilov po-
tisnil čez rob ceste v glo-
bok prepad.
Huda nesreča se je zgo-
dila tudi v avstrijskem pre-
doru Gleinalm na Pirnski
avtocesti. Povzročil naj bi
jo 40-letni voznik iz Grad-
ca, po rodu sicer Nemec,
ki je bil v nesreči huje poš-
kodovan. Menda sta ga
zmotila njegova otroka, za-
to je zapeljal na nasprotno
stran, kjer je trčil v nizo-
zemsko družino. Vozih sta
se vneli, pri tem pa je umr-
la skoraj cela nizozemska
družina, 45-letni oče, 46-
letna mati in njune tri hče-
re, stare 8, 12 in 15 let. Re-
šiti se je uspelo le enajst-
letni hčerki, ki je bila hu-
do opečena.
Rudarska
nesreča
BUKAREŠTA, 7. avgusta
- V eksploziji metana v pre-
mogovniku na jugozahodu
Romunije je umrlo naj-
manj 14 rudarjev. Gre za
eno najhujših rudarskih ne-
sreč v Romuniji po letu
1987, ko je umrlo 57 ru-
darjev. Deset ur po eksplo-
ziji so iz rudnika prinesli
trupla ponesrečencev, ki so
bili stari od 20 do 43 let.
Kakih 40 njihovih kolegov
se ni hotelo spustiti v jamo,
ker so menili, da rudnik ni
dovolj varen. V predelu,
kjer se je zgodila današnja
nesreča, je pred dvema ted-
noma izbruhnil požar.
IWIiioševič
obtožen
genocida
HAAG, 7. avgusta - Glav-
na tožilka haaškega sodiš-
ča za vojne zločine na ob-
močju nekdanje Jugoslavi-
je Carla Del Ponte je pove-
dala, da bodo nekdanjega
jugoslovanskega predsedni-
ka Slobodana Miloševiča ob-
tožih genocida v BiH in na
Hrvaškem, medtem ko ni-
majo dovolj dokazov, da bi
ga obtožili tudi genocida na
Kosovu.
Št. 32 - 9. avgust 2001i
4
DOGODKI
Dragoceno mesto
Graditi v središču Celja je prestiž, ki ga je treba drago plačati - Bodo namesto novogradenj le še
parkirišča?
Celje ima za sabo bogato
zgodovino, bolj kot bi si jo
današnje mesto zaslužilo.
Leta slave in slovesa so za-
kopana pod zemljo, zaradi
česar današnjim sodobni-
kom sivijo lasje. Gradnja v
središču je namreč podob-
na golfu v steklarni, vsak
nepreviden zamah lahko
povzroči nepopravljivo ško-
do.
Pod celjskimi nogami so
metri in metri stkani iz iz-
gubljenega časa, pozabljenih
trenutkov razkošne zgodovi-
ne. Nihče natančno ne ve, kaj
vse skrivajo nedra mesta ob
Savinji, a tukajšnji arheolo-
ginji v šali pravita, da na po-
membne ostanke naletijo že
gospodinje pri sajenju rož.
Toda mokre sanje mestnih ar-
heologov in zgodovinarjev so
nočna mora gradbincev. Po
črki zakona je namreč treba
pred vsakim gradbenim po-
segom opraviti temeljita ar-
heološka izkopavanja. Ki so
s stališča investitorjev ne-
sramno draga. To je pred ča-
som izkusila tudi Mohorje-
va družba, ko se je lotila grad-
nje poslovnega objekta v sre-
dišču mesta na Prešernovi.
Gradbeni stroji so pridno
zmleli staro zidovje odsluže-
ne tiskarne, potem se je prah
polegel, delavci pa odšli. No-
vo dvorišče sameva, Mohor-
jevci pa menda razmišljajo,
ali je sploh smiselno nada-
ljevati z gradnjo. Pozabili so
namreč na arheologijo. In na-
to dobili predračun za izko-
pavanja, zaradi katerega so
se jim zatresle noge. Prvi zne-
sek je znašal kar 160 milijo-
nov tolarjev, drugi pa 70 mi-
lijonov tolarjev, investitor pa
bi ves čas izkopavanj moral
plačevati 30 fizičnih delav-
cev. Kar bi na koncu pome-
nilo skoraj enako zasoljen ra-
čun.
»Na žalost je skupna last-
nost skoraj vseh tukajšnjih in-
vestitorjev, da najprej nare-
dijo projekt in se lotijo pri-
pravljanja dokumentacije, še-
le nekje proti koncu pa ugo-
tovijo, da bo treba plačati tudi
arheološke raziskave in zač-
nejo negodovati,« pravi ar-
heologinja Irena Lazar, viš-
ja kustosinja in vodja oddel-
ka za antično arheologijo, epi-
grafiko in numizmatiko v
celjskem Pokrajinskem mu-
zeju.
Mesto muzej
Varovanje kulturnih spome-
nikov ureja zakon o varstvu
kuhurne dediščine. Celje je
v starem mestnem jedru zaš-
čiteno kot kulturni spome-
nik in kot tako z odlokom
tudi varovano, saj je zraslo
na ostankih antične Celeie.
Rimska Celeia je bila veliko
mesto, vsaj trikrat večja od
kasnejšega srednjeveškega.
Njen ožji del je segal od da-
našnje železniške postaje do
Gledališkega trga, pa od Lev-
stikove ulice oziroma avto-
busne postaje vse do Miklavš-
kega hriba. Izven tega območ-
ja pa so bile še ceste in gro-
bišča. Slednja na zahodu se-
gajo do Medloga in Levca, na
severu pa vse do Mariborske
ceste, ki približno poteka po
nekdanji rimski cesti. Lani
so ob njeni obnovi našli tri
milj ne kamne. Podobna je tu-
di Gosposka ulica, ki leži na
nekdanji vpadnici vzhod-za-
hod iz rimske Emone (Ljub-
ljana).
»Upravne službe dobro ve-
do, da živijo in delajo na ar-
heološko varovanem območ-
ju, o tem so dolžne obvestiti
tudi vse, ki se lotijo gradnje
v mestu. Zakon o varstvu kul-
turne dediščine jasno dolo-
ča da je izvajalec gradbenih
del dolžan zagotoviti arheo-
loške raziskave,« pravi Lazar-
jeva. Tako morajo pristojne
službe pred kakršnimikoli
posegi obvestiti mestni Za-
vod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine, ki preveri sta-
nje v registru in izda svoje
mnenje o posegu. »Nihče se
ne zaveda, kakšne vrednote
so v Celju. Na žalost je večji
del antike uničen, zato je ti-
sto malo, kar ostaja, treba to-
liko bolj skrbno varovati,«
pravi arheologinja Danijela
Brišnik s celjskega zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine.
Od kod rejeni
računi
»Arheologi na žalost ne vi-
dimo pod zemljo, zato je tež-
ko oceniti vrednost izkopa-
nin. Obstajajo sicer predhod-
ne geofizikalne raziskave, s
pomočjo katerih se da oce-
niti globino arheoloških pla-
sti in tako natančneje dolo-
čiti stroške. Ponavadi pa na-
redimo predračun po analo-
giji raziskav, ki so npr. pote-
kale v bližini bodočega grad-
bišča,« pojasnjuje Brišniko-
va. Vsi predračuni so nareje-
ni po normativih, ki so enot-
ni za celotno državo. Dolo-
čila jih je skupina za arheo-
logijo na avtocestah Slovenije
(SAAS), veljajo pa za vse dru-
ge arheološke posege. Za ilu-
stracijo: bruto urna postav-
ka za diplomiranega arheo-
loga znaša 4.021,15 tolarja,
od česar arheolog dobi 60 od-
stotkov, ostalo so materialni
stroški. Postavka za tehnika
je 2.869,49 tolarja in za fi-
zičnega delavca 1.345,09 to-
larja. Pri tem je treba upo-
števati, da vsa dela potekajo
ročno, kar pomeni ure in ure
izkopavanj...
»Rimske plasti v Celju se-
gajo do globine štirih do pe-
tih metrov, največjo globino
pa smo dosegli pri glasbeni
šoli, kjer so arheološke pla-
sti ležale celo globlje od sed-
mih metrov. Strojni izkop je
možen samo do kakšnih 70
centimetrov globoko, nato
vse delo poteka ročno. Gle-
de na to, da je bilo Celje po-
seljeno tudi v srednjem ve-
ku, sledimo vsem arheološ-
kim plastem. Hkrati je treba
delo ves čas fotografirati in
dokumentirati. To niso ne hi-
tri ne poceni postopki,« vi-
soke stroške utemeljuje Ire-
na Lazar. Pri tem je treba upo-
števati, da dela potekajo sa-
mo od marca do novembra,
delavcem je treba zagotoviti
streho nad glavo, prehrano,
stroški varovanja... In števil-
ke se zaredijo v vrtoglave mi-
lijone... »V primeru projek-
ta Mohorjeve družbe gre tu-
di za veliko površino, oceni-
li smo, da bo potrebnih oko-
li 180 delovnih dni. Pri tem
pa moram poudariti, da smo
tamkajšnje potencialno naj-
dišče uvrstili v tretjo, najnižjo
kategorijo, čeprav bi jo po
pravilih pravzaprav morali v
drugo. A sem se po posveto-
vanju s kolegi odločila za tret-
jo, zaradi česar so stroški pre-
cej nižji,« pravi Danijela Bri-
šnik.
Srce je Staro
jedro
In kaj vse našteto pomeni
za mesto? Prazno in zanemar-
jeno središče, ker bodo pre-
visoki stroški odgnali inve-
stitorje, kulturna dediščina
pa bo kot mlinski kamen vi-
sela na sirotastem občinskem
proračunu?
Irena Lazar pravi, da »v
Evropi, na primer v Londo-
nu, zadnjih deset let vse in-
vestitorje usmerjajo izven
strogega mestnega jedra, ker
je ta predel arheološko zaš-
čiten, samo raziskovanje je
izredno drago, dosedanje ar-
heološke najdbe pa še vedno
neobdelane čakajo v depo-
jih«. Zato je trend, da arheo-
loških raziskav v jedrih an-
tičnih mest ne izvajajo, če res
ni nujno potrebno. »Tudi pri
nas prihaja do tega, da inve-
stitorje usmerjamo izven an-
tičnih mestnih središč,« se
strinja Danijela Brišnik. »No-
va izkopavanja so za nas ve-
liko breme, saj imamo tre-
nutno v depojih gradiva za
deset let trdega dela, na preu-
čevanja čakajo tudi po četrt
stoletja stare izkopanine,« tr-
dr Brišnikova.
Urbanistična stroka pa že-
li ustaviti razvoj mest nav-
zven in ga preusmeriti vase,
trend, ki so ga poimenovali
implozija. »Seveda, zaradi
dragih raziskav razvoj stare-
ga mestnega jedra gotovo tr-
pi. Prav tako obstaja bojazen,
da bo zaradi premajhnega za-
nimanja investitorjev za vla-
ganje v mestnem središču to
nekako prepuščeno samo sebi
in zamiranju,« meni Fride-
rik Polutnik, svetovalec za
urbanizem na Zavodu obči-
ne Celje za planiranje in iz-
gradnjo. »Mesto se lahko
identificira samo s starim
mestnim jedrom. V zavesti
ljudi je mesto samo to, vse
drugo je amorfno in povsod
enako. Spalne soseske se
med sabo ne razlikujejo,«
ugotavlja mestni urbanist. Po
njegovem bi za staro mestno
jedro moral obstajati nekak-
šen konzorcij, na čelu z ob-
čino in drugimi lastniki, ki
bi celotno staro jedro vodih
kot nekakšen potrošniški cen-
ter. Seveda pa to pomeni, da
bi bilo treba nekatere dejav-
nosti subvencionirati ali od
njih vsaj ne pričakovati do-
bička.
Polutnik opozarja, da se
ne zatika samo pri arheološ-
kih izkopavanjih, ampak že
pri vsaki spomeniško zašči-
teni zgradbi. »Država jih vse
zaščiti, hkrati pa ni mehaniz-
mov, da bi lastniku pomaga-
li pri vzdrževanju. Najlepši
primer je celjski spodnji grad.
Vojska se je iz njega izselila
pred 21 leti, sedaj je v lasd
občine, ki pa je za tako zaje-
ten zalogaj premajhna. Pred
leti je bilo sicer rečeno, da
bi za takšne arheološke razi-
skave ustanovili nekakšen
sklad in bi jih izvajali bolj
načrtno. Vendar do tega ni
prišlo,« ugotavlja Polutnik.
Hkrati pa poudarja, da če
žehš seči daleč v prihodnost,
moraš seči prav tako daleč v
preteklost. »V današnjih ča-
sih je merodajen dobiček in
v tem hedonizmu ni veliko
razumevanja za poduhovlje-
ne stvari. Celje je eno najsta-
rejših naseljenih mest v tem
prostoru. Včasih bi radi iz te-
ga delali kapital, pa ga ne zna-
mo. Trkamo se po prsih, kaj
smo bili, ko pride do kon-
kretnega primera, pa investi-
torji umolknejo,« pravi Po-
lutnik.
»Če bi imeli bolj pozitiven
odnos do mesta in njegove
zgodovine, bi bilo veliko
manj težav in zapletov. Vse
je stvar dogovora in pravega
odnosa,« poudarjata mestni
arheologinji. Pravita, da vsi
tako radi drvimo v tujino gle-
dat tamkajšnje znamenitosti,
do naših pa imamo zelo ža-
losten odnos. A bo Pokrajin-
ski muzej Celje naslednje leto
praznoval 120. obletnico in
je drugi najstarejši muzej v
državi. »Mnogi Celjani pa niti
tega ne vedo, da sta v mestu
dva muzeja...« sehuduje La-
zar jeva.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
PO DRŽAVI
Slovenci za
novo mejo
UUBUANA, 4. avgusta-
Sodeč po izidih javnomnenj-
skih raziskav, ki jih objav-
ljata dnevnika Delo in Ve-
čer, večina Slovencev pod-
pira predviden potek meje
med Slovenijo in Hrvaško.
Dobrih 40 odstotkov vpra-
šanih v anketi Dela meni, da
dogovor s Hrvaško ni ugo-
den, je pa sprejemljiv, med-
tem ko se s predvideno raz-
mejitvijo meje strinja dobrih
43 odstotkov anketirancev.
Američani
laskavo o
Sloveniji
NEW YORK, 4. avgusta -
Časnik New York Times je v
nedeljski turistični prilogi ob-
javil obsežen prispevek o Slo-
veniji, ki sta ga po obisku ame-
riškega predsednika Georga
Busha pripravila novinarja
Frank Bruni in Alan Krauss.
Avtorja podrobno in laskavo
opisujeta Triglavski narodni
park, Ljubljano in Primorsko.
Podobno kot predsednik Bush
tudi New York Times bral-
cem priporoča, naj obiščejo
Slovenijo.
Tabor
izseljencev
JEZERSKO, 5. avgusta-
Na Jezerskem se je končal
peti tabor slovenskih otrok
po svetu. Tabora, ki ga je
Svetovni slovenski kongres
(SSK) letos organiziral ob
Planšarskem jezeru, se je
udeležilo 64 otrok, ki sicer
živijo v Avstriji, Bosni in
Hercegovini, na Hrvaškem,
v Italiji, Nemčiji in ZDA,
pridružili pa so se jim tudi
vrstniki z Jezerskega.
Nova žrtev
ecstasvja
KOPER, 5. avgusta - Ma
mila so v nedeljo zahtevala
novo smrtno žrtev. V disko-
teki Ambasada Gavioli se je
v nedeljo nekaj pred 7 uro
zjutraj zgrudil 21-letni Mar-
co M. iz Vidma in izgubil
zavest. Nezavestnega obi-
skovalca so odpeljali v izol-
sko bolnico na intenzivno
nego. Policisti so ugotovili,
da je Italijan okrog tretje ure
zjutraj zaužil dve tabletki ec-
stasy in nadaljeval z zaba-
vo, dokler se ni zgrudil.
Kljub zdravniški pomoči se
mladostnik ni zbudil iz ko-
me in je popoldne umrl.
Na Vogel
znova z
nihalko
BOHINJ, 7. avgusta - V
torek je znova začela obra-
tovati nihalna žičnica na Vo-
gel. Direktor Žičnice Vogel
Jože Resman je sporočil, da
bo obratovalni čas nihalke v
mesecu avgustu od 7 do 20.
ure. Posodobitev nihalke je
stala 1,56 milijarde tolarjev,
vsako uro pa bo lahko na vrh
popeljala 950 ljudi, kar je tri-
krat več kot stara nihalka.
AKTUALNO
5
Kmetje krivi
za luknjasto
regionalko?
Regionalna cesta med Vojnikom in Dobrno še vedno
kamen spotike - Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah
glede odkupa zemljišč
Občina Vojnik je na ministrstvo za pro-
met letos ponovno poslala projekt uredi-
tve sramotno zanemarjene regionalne ce-
ste, ki povezuje vojniško z dobrnško ob-
čino.
Država je za rekonstrukcijo ceste Višnja
vas - Dobrna na odseku Nova Cerkev prvič
primaknila 50 milijonov tolarjev, ki pa so
jih Vojničani zaradi nestrinjanja lastnikov
zemljišč z višino odškodnine namenili za
ureditev Lemberga. Vojničani so poskusili
še drugič, vendar so prizadevanja ponovno
splavala po vodi. Bolj malo verjetno se zdi,
da jim bo uspelo v tretje. Lastniki zemljišč
ob cesti namreč ne popuščajo. »Če lahko ob-
čina prodaja svoja zemljišča za visoke zne-
ske, zakaj jih ne bi tudi mi,« odgovarjajo.
Od države zahtevajo podobne odškodnine,
kot so jih izplačali lastnikom zemljišč, na
katerih so zrasle avtoceste.
Vojničani so že pred štirimi leti dobili urad-
na zagotovila direkcije za ceste, da bo cesta
Višnja vas - Dobrna na problematičnem od-
seku rekonstruirana naslednje leto, zanjo pa
naj bi država odštela dobrih sto milijonov
tolarjev. Ker z lastniki tamkajšnjih zemljišč
nikakor niso mogli najti skupnega jezika, je
pogovore z njimi opravila tudi Majda Pac-
hole - Skubic z državne direkcije za ceste,
ki je opozorila, da lahko razliko med zahte-
vanimi in izplačanimi odškodninami poravna
kar vojniška občina.
Luknje ne koristijo
turizmu
Kmetje od svojih zahtev niso odstopili. Za
kvadratni meter zemljišča so še vedno hoteli
30 nemških mark. Direkcija je priznala odš-
kodnino za odstopljena zemljišča štirih last-
nikov v skupni vrednosti 3,4 milijona, Obči-
na Vojnik pa naj bi jim plačala več kot 5,5
milijona tolarjev razlike. Vsekakor velik za-
logaj, ki ga njihov proračun ni zmogel.
»Ljudje jih namreč nočejo prodati za manj
kot 30 nemških mark na kvadratni meter,«
je povedal župan Beno Podergajs. »Vrsta rabe
teh zemljišč je različna, vendar pa država
zaenkrat še ne priznava nakupa zemljišča
kot gradbenega oziroma nezazidanega stavb-
nega zemljišča, ampak kot kmetijsko zem-
ljišče, ki je v različni rabi. Na osnovi te raz-
ličnosti rabe se nato določi cena. Povprečna
cena je bila okoh 12 do 15 nemških mark,
torej daleč pod trideset, kot so želeli ljud-
je.«
Cenilni zapisniki so bili po Podergajsovih
besedah izdelani za vsakega lastnika zem-
ljišča posebej v velikosti in po vrednosti po-
vršine zemljišča, vendar pa se lastniki s ce-
nitvami niso strinjali. Kako bo občina v pri-
hodnje reševala ta problem, zaenkrat ne ve
nihče. Med tistimi, ki upajo, da se bodo stvari
kmalu premaknile z mrtve točke, je gotovo
tudi Občina Dobrna in tamkajšnje zdraviliš-
če. Neurejena cesta namreč niti najmanj ne
prispeva k turistični ponudbi, ki jo Dobrn-
čani vse bolj postavljajo v ospredje.
Dobrnški župan Martin Brecl pravi, da so
podprh prizadevanja vojniške občine na mi-
nistrstvu oziroma Direkciji RS za ceste, da
bi tako pospešili reševanje problema. Ven-
dar imajo zadnjo besedo kmetje, ki nasprotni
strani očitajo kršenje človekovih pravic in
krivično razdeljevanje odškodnin.
Zailtevamo realno
odškodnino!
Eden od lastnikov zemljišč ob tej vse bolj
luknjasti cesti je tudi Dani Sivka iz Nove
Cerkve, ki naj bi za rekonstrukcijo odstopil
največji del svoje zemlje. »Vojniška občina
prodaja svoja zemljišča po 28 nemških mark,
zato mi ni jasno, zakaj bi moral prodati svo-
jo zemljo za manj denarja,« je pojasnil. »Dr-
žavi redno plačujem vse dajatve, zato se mi
to ne zdi pošteno. Zahtevana odškodnina je
povsem realna in od tega ne bom odstopil.
Če bi bila župan Podergajs in gospod Pre-
ložnik, ki sta me obiskala v imenu občine,
bolj odkrita pri svojih prizadevanjih, bi zem-
ljo prodal tudi bolj poceni. Tako pa sta me
hotela ogoljufati. Enkrat so me že hoteU do-
biti na limanice, pa nisem naiven. Župan mi
je dejal, naj podpišem soglasje k lokacijske-
mu dovoljenju, čeprav vem, da so na ta na-
čin hoteli dobiti moj podpis za soglasje k
odprodaji zemljišča. Tako se ne dela,« je ogor-
čen Sivka.
Dogovarjali naj bi se tudi o kompenzaci-
ji, vendar Sivka na to ni pristal. »Ker nimam
nobenih zagotovil. Nazadnje smo se pogo-
varjali pred letom dni, čeprav župan javno-
sti razglaša, da se z nami nenehno pogovar-
ja. Grozili so mi tudi, da me bodo razlastili.
Bolj kot se naši spori glede zemlje zaostru-
jejo, bolj sem odločen, da ne bom popustil.
Cesto lahko rekonstruirajo v obstoječi širi-
ni, za križišče so se pa tako že dogovorili.
Sedaj želijo postaviti še dve postajališči na
mojo zemljo in ob cesti narediti pločnike.
Smeti, ki se bodo nabirale tam, bomo mo-
rali pa kmetje sami počistiti. Občinarji tega
ne vidijo, čeprav bi morali delati v našem
interesu.«
iViorda priiiodnje leto...
Predstavnica za odnose z javnostmi na Di-
rekciji RS za ceste Tanja Barašin je poja-
snila, da je obnova regionalne ceste med Višnjo
vasjo in Dobrno oziroma med Novo Cerkvi-
jo in Lembergom še vedno v planih Direkci-
je RS za ceste ter jo bodo v prihodnjem letu
ponovno poskušali uvrstiti v državni prora-
čun.
Na odseku ceste, za katerega priznava, da
je v slabem stanju in potreben obnove, je
predvidena izboljšava tehničnih elementov
vozišča, zamenjava spodnjega in zgornjega
ustroja ter razširitve na najožjih mestih. Ob-
stoječe projekte bo glede na nove predpise
in razmere na cesti pred začetkom del po-
trebno novelirati in jih ustrezno dopolniti z
morebitnimi dodatnimi ukrepi, nam je še
pojasnila. Predhodno bo treba pridobiti tu-
di vsa potrebna upravna dovoljenja za poseg
- stara namreč niso več veljavna.
Izjavo župana Podergajsa, da občina čaka
na podpis pogodbe s strani ministrstva za
odkup zemljišča za izgradnjo križišča Do-
brna - Vitanje, za preostali del regionalke pa
naj bi se z direkcijo za ceste dogovorila o
rekonstrukciji v obstoječi širini, je Baraši-
nova zanikala. »Projekt rekonstrukcije ome-
njene ceste je pripravljen, zanj pa ne potre-
bujemo nikakršne županove odobritve ozi-
roma potrditve, le gradbeno dovoljenje, ki
ga izda pristojna Upravna enota. Gre za nor-
malen, pravno - formalno predpisan posto-
pek, kjer ne prihaja do posebnih pogodb med
občino in Direkcijo za ceste. Še več; Direk-
cija je upravljavec državnih cest, kamor ned-
vomno sodi tudi omenjena regionalna ce-
sta, rekonstrukcije in druge obnove pa izva-
ja v skladu in obsegu, kot ji ga določa držav-
ni proračun. Rekonstrukcije se izvajajo na
osnovi projektov, ki jih izdela izbrani pro-
jektant, revidirajo pa pristojne službe,« je
pojasnila in zavrnila očitke na račun direk-
cije, da se ni dovolj potrudila za rešitev prob-
lemov z odkupi zemljišč.
»Vsi postopki so jasno določeni in tega se
pri svojem delu tudi držimo, kar pomeni,
da določenih stvari ne moremo in ne sme-
mo ter konec koncev tudi nočemo reševati
>po domače<. Zato vam lahko zagotovimo,
da smo se v zvezi z odkupi zemljišč potrudi-
li maksimalno in storili vse, kar je bilo v
naši moči. Je pa res, da nam v podobnih pri-
merih priskočijo na pomoč tudi predstavni-
ki občine, še zlasti, če si zares želijo, da bi
bil nek odsek ceste obnovljen oziroma ka-
korkoli drugače rekonstruiran. Naj dodamo
še to, da so v primeru omenjene ceste lastni-
ki zemljišč zahtevali resnično nerealno vi-
soke odškodnine.«
In kako bodo rešili spor z lastniki zemljišč?
Ali jih lahko tudi razlastijo? »Zemljišče, ki je
na podlagi podatkov iz projektne dokumen-
tacije predvideno za odkup, oceni sodno za-
priseženi cenilec in izvedenec ustrezne stro-
ke,« je povedala Barašinova. »Pred izdelavo
cenitve je potrebno pridobiti potrdilo občine
o opredelitvi zemljišča po njihovih planskih
aktih. Cenitve kmetijskih zemljišč so izdela-
ne na osnovi določb Enotne metodologije za
ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljiš-
ča in gozda, pri določitvi cene za stavbno zem-
ljišče pa se upošteva odlok o ceni stavbnega
zemljišča, ki ga sprejme vsaka občina za svo-
je območje. Zato je o cenah zemljišč na splo-
šno nemogoče govoriti, saj se posamezne ce-
ne zemljišč glede na našteta dejstva med sabo
močno razlikujejo.«
Osnutek kupoprodajne pogodbe skupaj s
cenitvijo posredujejo lastniku. V primeru, da
se le-ta s cenitvijo ne strinja, direkcija pred-
laga cenitev drugega sodno zapriseženega ce-
nilca, ki ga izbere lastnik. V primeru, da se
cenitvi razlikujeta, preveri novo tretji ceni-
lec oziroma se izvede soočenje obeh cenil-
cev. Če dogovora o višini odškodnine ni mo-
goče doseči, se lahko na podlagi Zakona o
stavbnih zemljiščih pri pristojnem sodišču
vloži predlog za razlastitev. Podlaga za vloži-
tev predloga za razlastitev je Odlok oz. Ured-
ba o lokacijskem načrtu (postopek sprejema
traja do dve leti), sam postopek razlastitve,
ki ga vodi sodišče, pa prav tako traja približ-
no dve leti.
Še ne tako dolgo tega se je podobna zgod-
ba odvijala ob gradbišču avtocestnega od-
seka Šentjakob - Krtina. Tudi tam država
in posamezniki niso našli kompromisa,
zato so lastnike slednjič ra:^lastili. Nov av-
tocestni razlastitveni zakon pa v skladu
z javnim interesom dovoljuje nadaljeva-
nje gradnje avtoceste že takoj po uvedbi
postopka. Mati in sin sta iz obupa posta-
vila celo živi zid, zato so Darsovci na tra-
so postavili varnostnike...
Ali bo to doletelo tudi omenjene last-
nike zemljišč, je verjetno najbolj odvi-
sno prav od njih samih. Dejstvo je, da se
zadeve že predolgo vlečejo, cesta pa do-
besedno razpada.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Razdrapan odsek ceste med Novo Cerkvijo in Lembergom.
Št. 32 - 9. avgust 2001i
6
HMELJARSTVO
Razlaščenci med
državo in hmeljarji
V žalskem združenju razlaščencev trdijo, da niso krivi za problematiko
savinjskega hmeljarstva - Hočejo pošteno denacionalizacijo, ne pa
novih krivic
»Tudi mi smo za čimprejš-
njo in pošteno dokončano
denacionalizacijo, izvede-
no tako, da bomo pred za-
konom vsi enaki,« so v so-
boto zatrjevali člani Zdru-
ženja razlaščencev Žalec,
Srečanje razlaščencev je
bilo med drugim namenje-
no oceni četrtkovih pogovo-
rov v kmetijskem ministrs-
tvu. Razlaščenci pravijo, da
so sicer doseženi dogovori do-
bri, vendar kaj pomaga, če
se jih nihče ne drži? »Uro in
pol smo čakali na direktorja
Hmezad Kmetijstva Žalec
d.d., ker prej ni odprl pošte.
To kaže, da očitno samo ob-
časno delajo, viden pa je tu-
di odnos do same hmeljar-
ske problematike. Rekli smo,
da se Hmezad Kmetijstvo ne
bo pritoževalo na odločbe -
potem pa se bo javno pravo-
branilstvo. Rečeno je bilo tu-
di, da bi pritožbe reševali po
hitrem postopku... Kaj poma-
gajo dogovori, če nihče nič
ne >garantira<, če niso hoteli
ničesar podpisati?« je ocenil
četrtkovo srečanje predsed-
nik žalskega združenja Mar-
ko Zaje iz Podloga.
Takšne in podobne stvari
se po sobotnem srečanju raz-
laščencev sodeč dogajajo ta-
ko pogosto, da so vajeni že
marsikaj in da obljubam ter
večini dogovorov niti ne ver-
jamejo več. »Najprej je tre-
ba brez zavlačevanja po za-
konu izvesti denacionaliza-
cijo. Nihče od nas ne zahte-
va vračila žičnic. Potem se
bomo lastniki zemljišč do-
govorili s hmeljarji, kaj bo
z žičnicami, s hmeljem...
Kdor bo hotel nadomestna
zemljišča, naj mu jih Sklad
RS kmetijskih zemljišč in
gozdov omogoči, kdor bo ho-
tel prodati, naj se mu zem-
lja pošteno plača,« so skup-
no zatrdili razlaščenci ter do-
dali, da bo dogovor najbrž
težko doseči, dokler bo urad-
ni lastnik žičnic in druge
opreme Hmezad Kmetijstvo
Žalec d.d. Ko bodo lastniki
kmetje sami, bo dogovor laž-
ji-
Kršitve
Mnogo očitkov je bilo sli-
šati na račun nesposobnih
pravnih služb, Upravne eno-
te Žalec, pa tudi hmeljarjev.
Tudi s primeri so razlaščen-
ci dokazovali, kakšna pota
je treba ubirati, iskati nove
dokaze in papirje, plačeva-
ti strahotno visoke stroške,
na sodišču dokazovati, kot
da bi bili tatovi, ki so sami
sebi ukradli zemljo. »Ve se,
da nikoli ni bila plačana več
kot petina dejanske vredno-
sii zemlje. Po spremembi za-
kona pred petimi leti pa je
skoraj večina premoženja
ocenjena nad 30 odstotkov
vrednosti in zato prihaja tu-
di do razlik med razlaščen-
ci, ki niso več enakovredno
obravnavani,« trdijo razlaš-
čenci in dodajajo: »Težko je
dokazovati grožnjo, prisilo
ali zvijačo v primeru aron-
dacij skih postopkov, ki so bi-
li v Savinjski dolini zelo
izraziti. Že nekdanji mini-
ster Ciril Smrkolj je razlaš-
čencem veliko obljubljal,
hkrati pa prodal žičnice na
hmeljiščih, sedaj pa ostaja
problem, kako sporazume-
ti lastnike zemljišč in žič-
nic. Mi naj bi pristajali na
neke pogoje, hkrari pa 7. de-
cembra letos poteče mora-
torij na vračanje,« so ogor-
čeni razlaščenci.
Po mnenju razlaščencev
prihaja do večih kršitev
ZDEN. Da je od vložitve po-
polnih zahtevkov v večini že
minilo več kot leto dni, ka-
kor je določil zakon; da se
upošteva aerosnemanje žič-
nic iz leta 1993, čeprav so bili
hmeljni nasadi tudi v letu
1945; da so s spremembo te-
čaja ameriškega dolarja raz-
laščenci prikrajšani za 60 do
70 odstotkov vrednosti pre-
moženja; da država denacio-
nalizacijo zavlačuje že 10 let,
s tem pa svojo vrednost iz-
gublja tudi tolar. Ne zdi se
jim niti pošteno, ker so raz-
laščenci, ki so dobili vrnje-
no premoženje, priviligira-
ni v primerjavi z razlaščen-
ci, ki še nimajo pravnomoč-
nih odločb.
Ozadje
Eden izmed razlogov za tak-
šno početje je po mnenju raz-
laščencev tudi v tem, ker bi
(pre) mnogi kmetje v Savinj-
ski dolini radi prišli do po-
ceni zemlje. »S pomočjo dr-
žave in subvencij so kupili
žičnice, s tem pa pridobili po-
ceni karto za nakup zemlje...
Potem bodo lahko poštah
kmetje po evropskem vzoru,
torej veleposestniki, ki pa ne
bodo mogli sami obdelovari
zemlje. Mali kmetje se z ob-
delavo trudijo v potu svoje-
ga obraza, ponekod so žič-
nice že podrli, pojavlja se bo-
lezen, menda je z virusom ilar
okužena več kot tretjina hme-
lja... Jasno je, da nekateri ne
bodo imeli nič razen nizkih
donosov in cen ter visokih
stroškov. Tisti, ki hoče ku-
piri zemljo, naj plača prvot-
nemu lastniku pošteno ceno.
S tem se ne borimo proti
kmetijski politiki, nismo fovš
hmeljarjem-farmarjem, ven-
dar naj pride do zemlje na
pošten način,« pravijo razlaš-
čenci.
»Ve se, zakaj se tako dela
- na oblasti so isti komuni-
sti: kdor je ukradel, je za-
to, da bi kaj .imel, ne zato,
da bi vrnil,« je bil najbolj
oster v razpravi Franc So-
line, ki je med drugim
omenil gozdove na Poklju-
ki, ki naj bi bili po njego-
vem čudoviti, vendar zelo
mladi - nekdo pa si je iz teh
gozdov skoval dobiček, ki
ni nikjer prikazan.
Na Upravno enoto Žalec
je bilo vloženih zahtevkov
za vrnitev 2.174 hektarjev
kmetijskih zemljišč, v UE
pa so vrnili manj kot pol
zahtevanih zemljišč. Vra-
čilo zemljišča v Spodnji Sa-
vinjski dolini omogočajo
uredba o arondaciji,, zakon
o nacionalizaciji in zakon
o izkoriščanju kmetijske-
ga zemljišča.
»Najbolj smo prikrajšani
kmetje, ker smo od ZDEN
pričakovali vrnjeno zemljo.
V resnici pa imajo priorite-
to pri vračanju cerkev, grof-
je, veleposestniki ter skriti
simpatizerji SLS+SKD, mi
pa smo odrinjeni,« so pripo-
vedovali razlaščenci ter se s
strahom spraševali, kdaj bo
prišel čas, ko savinjska zem-
lja zaradi vseh minulih do-
godkov ne bo več rodila. Kdo
bo poravnal škodo, če sklad
ne skrbi za zagotovitev rod-
nosti? Tudi nekatere odloč-
be ostajajo pod vprašajem,
saj ustavno sodišče ponov-
no presoja koericient dolar-
ske vrednosti, žalski razlaš-
čenci pa so spregovorili še
o mnogih drugih prevarah,
ki ji doživljajo v boju za svo-
jo zemljo in premoženje; tudi
o premalo vrnjenih hektar-
jih, ki si jih nekdo prilasri
zaradi prehitro podpisanih
sporazumov. Potem pa naj
še kdo reče, da zemlja ni nič
vredna!
URŠKA SELIŠNIK
REKLI SO...
Dr. Martin Pavlovič, di-
rektor Hmeljarskega zdru-
ženja Slovenije: »Po podat-
kih hmeljne komisije imamo
letos v Sloveniji 1.776 hek-
tarjev hmeljišč. Ocena letni-
ka temelji na dejstvu, da je
bila tretjina hmeljišč poško-
dovanih zaradi toče, kjer bo
pridelek seveda nižji. Na dru-
gih zemljiščih pričakujemo
približno 1.300 kilogramov
goldinga na hektar, aurore
1.700 kilogramov na hektar,
skupno pa 2.300 ton hmelja.
Tako smo napovedali tudi v
mednarodni hmeljarski zve-
zi, kjer imamo v tem tednu v
okviru mednarodnega hme-
ljarskega kongresa v Angliji
sejo ekonomske komisije.«
Najhujših težav niso rešili
Minuli četrtek je v mini-
strstvu za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano le prišlo
do napovedanega, kasneje
pa odpovedanega sestanka
med hmeljarji in denacio-
nalizacij skimi upravičenci.
Sestanka se minister Fran-
ci But ni udeležil, vodil ga je
sekretar Franc Potočnik. Os-
novna dogovora s četrtkove-
ga srečanja se glasita, da naj
bi žalska upravna enota pri-
hodnje leto na prvi stopnji za-
ključila z denacionalizacijo,
Hmezad Kmetijstvo Žalec d.d.
pa naj ne bi več vlagal pritož-
be na vse odločbe, temveč sa-
mo na upravičene. Te pritož-
be bodo na ministrstvu sprotno
reševali ter posredovali tudi
pri odločbah, ki so na uprav-
nem sodišču. »Po končani de-
nacionalizaciji bo stvar last-
nikov zemljišč, da se dogo-
vorijo s pridelovalci hmelja
o komasacijah ali drugih
možnostih,« je povedal Franc
Potočnik. Komasacije so v pro-
storskih planih Spodnje Sa-
vinjske doline že predvidene,
lastnik velikega dela zemljišč
pa je Sklad RS kmetijskih
zemljišč in gozdov, tako da
naj ne bi bilo prehudih ovir
za izvedbo komasacij. »Me-
nim, da smo na nek način od-
pravili razpotja in da bo možno
urejati vprašanja hitreje, se-
veda v skladu z zakoni. Me-
nim, da po današnjem sestan-
ku ne bi smeli reči, da je de-
nacionalizacija kriva za teža-
ve v hmeljarstvu,« je še ome-
nil Potočnik.
Po mnenju žalskega župa^
na Lojzeta Posedela je bil če-
trtkov sestanek izraz dobre
volje ministrstva, ki pa naj-
hujših težav, nastalih tudi za-
radi nakupa Hmezad Kme-
tijstva Žalec, ni razrešil. Po
mnenju župana je velik del
hmeljarskih težav v tem, da
se ljudje niti nočejo niti ne
znajo sami pogovarjati.
U. SELIŠNIK
Letina bo boljša
kot lanska
Vsako leto se nekaj dni
pred pričetkom obiranja
hmelja srečajo hmeljarski
starešine. Tako so se prejš-
nji teden zbrali na Inštitu-
tu za hmeljarstvo in pivo-
varništvo v Žalcu, kjer so
govorili o aktualnih prob-
lemih v hmeljarstvu, o de-
lu inštituta in smernicah za
naprej.
OgledaU pa so si tudi obrat
Kmetijstva v Šempetru in dve
hmeljišči. Srečanje so zaklju-
čili pri hmeljarju Ivanu Pov-
šetu v Podlogu, ki je bil go-
stitelj srečanja. O tem, kako
ocenjujejo letošnjo letino, pa
so nekateri izmed njih pove-
dali takole:
Ivan Povše: »Pri nas ima-
mo 12,8 ha hmelja, pretež-
no aurore, nekaj malega pa
goldinga. Čeprav je bilo le-
tošnje vreme za rast hmelja
zelo ugodno, pa ni takšen, kot
bi lahko bil. Tako pričaku-
jemo sicer boljši pridelek kot
je bil lanski, še vedno pa bo
podpovprečen.«
Anton Fonda: »Pri nas v
Kamenčah kaže hmelj zelo
dobro. Dovolj je bilo pada-
vin, tudi toča nas ni prizade-
la, toplote je bilo, kot je tre-
ba, tako da je imel hmelj naj-
boljše pogoje.«
Rudi Štampe: »Glede na
vremenske razmere bi lahko
letos pričakovali zelo dobro
letino, kljub temu na naših
3 ha pričakujem podpovpre-
čen pridelek. Imamo nekaj
malega goldinga, ostalo pa au-
roro. Čeprav je obiranje pred
pragom, pa kakšna ujma ali
pa suša še lahko naredita ško-
do.«
Ivan Rančigaj: »Mi ima-
mo 3,5 ha hmelja in čeprav
ga je enkrat prizadela toča,
si je dobro opomogel in se-
daj kaže dobro, vsekakor do-
sti boljše kot lani. Z obira-
njem bomo pričeli po 16. av-
gustu in upamo, da nam vre-
me v teh zadnjih dneh ne bo
zagodlo.«
Peter Serdoner: »Za obi-
ranje imamo 10 ha hmelja,
od tega je dobra polovica gol-
dinga, tako bomo pričeli z
obiranjem 16. in 17. avgu-
sta. Sicer pa sem z letošnji-
mi izgledi kar zadovoljen,
saj se hmelju pozna lanska
suša, nekoliko ga je priza-
dela tudi toča, zato mislim,
da bo pridelek v okviru pri-
čakovanj.«
Vlado Marovt: »Glede na
rastne pogoje bo letina zado-
voljiva. Mi imamo okrog 4
ha hmelja, nekaj ga je moč-
no prizadela toča, pa tudi lan-
ska suša se mu pozna, tako
da bo pridelek za malenkost
boljši kot lani, še vedno pa
slab.«
T. TAVČAR
Št. 32 - 9. avgust 2001
GOSPODARSTVO
7
Dobra zasedenost
slovenskih zdravilišč
V Skupnosti slovenskih
naravnih zdravilišč ocenju-
jejo prvo polovico letošnje
turistične sezone v zdravi-
liščih za zelo uspešno, saj
je zdraviliški turizem v pri-
merjavi z ostalo turistično
ponudbo Slovenije v začet-
Icu leta dosegel nadpovpreč-
ne rezultate.
I Slovenska naravna zdravi-
lišča je ob polletju.obiskalo
za 11 odstotkov več gostov
Icot v enakem lanskem obdob-
ju, število prenočitev pa se
'je v tem obdobju povečalo
za 7 odstotkov. Zaradi obnove
hotela Donat v Rogaški Sla-
tini in kljub povečanju šte-
vila ležišč v nekaterih dru-
gih zdraviliščih so junija zdra-
vilišča v povprečju razpola-
gala z 4,7 odstotka manj ho-
telskimi ležišči kot junija la-
ni. Kljub teniu so bili hoteli
v povprečju 70-odstotno za-
sedeni, kar je za tri odstotke
več kot lani. Bolje so bih za-
I sedeni tudi apartmaji in zdra-
viHški kampi. Sekretar Skup-
nosti slovenskih naravnih
zdravilišč Rudi Rumbak pra-
vi, da hitrejša rast števila go-
stov in prenočitev kaže na po-
stopno spremembo struktu-
re gostov v zdraviliščih, pred-
vsem pa na spreminjanje do-
pustniških navad. V prvem
polletju so namreč gostje v
zdraviliščih povprečno bivali
4,9 dni, kar je za 1,5 dneva
oziroma za 23 odstotkov
manj kot pred desetimi leti.
V primerjavi z letom 1990
se je število gostov v zdravi-
Uščih povečalo za 67,3 od-
stotka, od tega za 84,6 od-
stotka domačih in za 36,5 od-
stotka tujih gostov, število
prenočitev pa se je povečalo
le za 28,4 odstotka. Letos se
je še posebej povečal obisk
Avstrijcev, ki so v prvih še-
stih mesecih ustvarili skoraj
polovico prenočitev tujih go-
stov v zdraviliščih. Nekohko
se je zmanjšal obisk Nemcev
in Italijanov, povečal pa se je
tudi delež Hrvatov in Rusov.
Tudi julija, na višku turi-
stične sezone, so bili zdravi-
liški hoteli v povprečju 75-
odstotno zasedeni, kar je za
6 odstotkov več kot julija la-
ni. Število prenočitev tujih
gostov se je povečalo za 25
odstotkov, z vidika ocenje-
vanja poletne sezone v zdra-
viUščih pa je zelo pomem-
ben tudi podatek, da se šte-
vilo prenočitev domačih go-
stov julija ni znižalo. Zaradi
privlačnosti sosednje Hrvaš-
ke so v zdraviliščih julija pri-
čakovali občutno znižanje
števila domačih gostov, zato
ohranjanje števila njihovih
prenočitev na ravni lanske-
ga julija v Skupnosti sloven-
skih naravnih zdravilišč oce-
njujejo kot precejšen uspeh
zdraviUške ponudbe.
Julija so največ prenočitev,
dobrih 24 odstotkov, ustva-
rili gostje iz Nemčije, z 22
odstotki jim sledijo Avstrij-
ci in s 16,5 odstotka gostje iz
Italije. K 25-odstotnemu po-
rastu števila prenočitev tujih
gostov so pomemben delež
prispevali tudi gostje iz Hr-
vaške, Rusije in Švice.
Lepo vreme je julija vpli-
valo tudi na uspešno kopal-
no sezono v bazenskih kom-
pleksih. V kolikor se bo po-
letno vreme nadaljevalo tu-
di v tem mesecu, bo letošnja
poletna kopalna sezona v slo-
venskih zdraviliščih ena naj-
boljših doslej. V Termah Oli-
mia se je prejšnji mesec obisk
dnevnih kopalcev povečal za
25 odstotkov, večji obisk ba-
zena pa so beležili tudi v
Zdravilišču Laško. Višek tu-
ristične sezone je nekohko
upočasnil investicijske aktiv-
nosti v zdraviliščih. V Termah
Zreče zaključujejo s preno-
vo notranjega bazena, v Ro-
gaški Slatini so v začetku me-
seca odprli prenovljen hotel
Donat, v Zdravilišču Laško
pa zaključujejo gradnjo 93
varovanih stanovanj, ki bo-
do vseljiva v začetku septem-
bra. V zdraviliščih dobro za-
sedenost napovedujejo tudi
za jesenske mesece.
SM
Prenovljeni hotel Donat v Rogaški Slatini.
Skupno osvajanje tržišča
v prostorih ljubljanskega Uniona sta
se v sredo, dan po Unionovi skupščini
delničarjev, srečala predsednika uprav
Pivovarne Laško in ljubljanskega Unio-
na, Anton Turnšek in Mitja Lavrič,
V ospredju pogovorov je bila analiza po-
ložaja slovenske pivovarske industrije z
vidika zadnjih kapitalskih povezav, raz-
govor pa je prvi mož laške pivovarne An-
ton Turnšek ocenil kot koristnega in kon-
struktivnega.
Med drugim sta se pogovarjala o mož-
nostih skupnega nastopa na slovenskem
in tujih trgih, uprava Pivovarne Laško pa
se je po Turnškovih besedah obvezala, da
bo upravi in nadzornemu svetu Uniona v
kratkem poslala pisni predlog skupnega
nastopa in kapitalskega povezovanja z ne-
katerimi pivovarnami v republikah nek-
danje Jugoslavije, predvsem v Bosni in
Hercegovini in ZRJ. »Predlagal sem tudi
možnost skupnega nakupa sarajevske pi-
vovarne, kjer je ta proces že stekel, pa
tudi proizvodnjo in prodajo blagovnih
znamk Laško in Union v sarajevski in split-
ski pivovarni. Ugotovila sva tudi, da je
med upravama pivovarn potreben racio-
nalen dialog, hkrati pa bi morali čimprej
poiskati najbolj optimalne možnosti in
ukrepe za skupen nastop obeh pivovarn
na tržiščih nekdanje Jugoslavije,« je po
srečanju povedal Turnšek. Na vprašanje
o trenutnem sodelovanju obeh pivovarn
pa je dejal, da na slovenskem trgu zaen-
krat poslujeta korektno in v mejah zdra-
ve konkurence, predvsem pa racionalno
in gospodarno.
SM.
Banka Celje uspešno ob polletju
Banka Celje je v letošnjem prvem
polletju ustvarila 1,5 milijona tolar-
jev bruto dobička in bilančno vsoto
povečala za deset odstotkov na 204
niilijarde tolarjev.
Uspešno poslovanje dokazujejo tudi
Nekateri kazalci. Donos na povprečno
3ktivo se je v prvih šestih mesecih po-
večal z 1,54 odstotka na 1,61 odstotka,
donos na povprečni kapital pred ob-
davčitvijo pa s 14,3 na 15,6 odstotka,
Medtem ko se je delež operativnih stroš-
kov v povprečni aktivi znižal. Banka
Celje, ki se bo predvidoma leta 2004
pripojila Novi ljubljanski banki, je v
prvem polletju kreditiranje podjetij po-
večala za 18 odstotkov, kreditiranje pre-
bivalstva in samostojnih podjetnikov
pa le za odstotek. Naložbe v vrednost-
ne papirje so se povečale za 28 odstot-
kov. Obseg zbranih depozitov nebanč-
nega sektorja je v prvih šestih mesecih
porasel za skupaj 7 odstotkov, depozi-
ti prebivalstva in samostojnih podjet-
nikov so se povečali za 11 odstotkov,
depoziti podjetij pa za odstotek.
Tudi na področju mednarodnega pla-
čilnega prometa je Banka Celje uspe-
šno uresničila zastavljene cilje. Tako
se je v prvem polletju skupni devizni
plačilni promet v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem povečal za 14 od-
stotkov. Do konca junija so odprli 917
transakcijskih računov, od tega je bilo
60 novih pravnih oseb, 857 pa jih je v
tem času zaprlo račune pri Agenciji za
plačilni promet. V prvem polletju je
bilo prek transakcij skih računov oprav-
ljenih 20 odstotkov vseh transakcij pla-
čilnega prometa, pravne osebe pa so
več kot 65 odstotkov nalogov predlo-
žile banki v elektronski obliki.    SM
■i    FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
št. 32 - 9. avgust 2001!
8
MASI KRAJI IN LJUDJE
Vesele počitnice
šentjurski center za so-
cialno delo je letos ponudil
osnovnošolcem aktivno
preživljanje počitnic. Otroci
so se lahko pretekle tri ted-
ne brezplačno udeležili raz-
novrstnih dejavnosti v pro-
gramu »Vesele počitnice«, ki
so ga letos pripravili prvič.
Organizacijsko in vsebin-
sko sta projekt pripravili
koordinatorki programa Po-
moč družini na domu Sabi-
na Jelene in Jelka Žlof, pri
izvedbi pa je sodelovalo pet-
najst prostovoljcev pedago-
gov in javnih delavcev. Pod
njihovim mentorstvom so po-
čitnikarji izdelovali voščilni-
ce z razUčnimi tehnikami, sli-
kali na steklo, izdelovah in
barvali drobne izdelke iz
Projekt »Vesele počitnice«
je organiziral Center za so-
cialno delo v Šentjurju v ok-
viru programa Pomoč dru-
žini na domu. Finančno so
ga omogočili Občina Šent-
jur in številni sponzorji. Na-
menjen je bil osnovnošol-
cem obeh šentjurskih os-
novnih šol in otrokom,
vključenim v učno pomoč,
ter rejencem.
mavca, šivah prtičke, se po-
merili v športnih igrah in po-
dobnem. Pod vodstvom knjiž-
ničark so v osrednji knjižni-
ci v Šentjurju reševali knjiž-
ne uganke, tekmovali na kvi-
zu o literarnih junakih in se
igrali družabne igre.
Otroci so tudi obiskah os-
krbovance Doma starejših
Šentjur in skupaj z njimi sli-
kali na svilo, z njimi klepe-
tali in jih razveselili s peci-
vom in plesom. Za otroke in
rejence, vključene v program
učne pomoči, so organizira-
li celodnevni izlet na Gorenj-
sko. Najbolj obiskan je bil
ogled filma Njeni tastari, ki
si ga je ogledalo kar 60 otrok,
ter zaključni piknik v naravi
pri cerkvi Sv. Rozalije v Šent-
jurju.
In kaj so o projektu pove-
dali udeleženci Veselih po-
čitnic?
Natalija Novak: »Vsakod-
nevno prihajanje na te delav-
nice mi je popestrilo počit-
nice. Vesela sem tudi, ker sem
s naučila veliko novega.«
Nastja Močnik: »Obisk
Doma starejših mi je bil ze-
lo všeč, ker smo poklepetali
s starejšimi in jim s tem po-
lepšali dan.«
Monika Srlič: »Spoznala
sem veliko novih prijateljev.
Zdi se mi lepo, da se med po-
čitnicami tudi kaj dogaja, in
upam, da bo kakšen podo-
ben projekt organiziran tudi
drugo leto.«
ALEKSANDRA MAČEK
Počitnikarji na obisku v Domu starejših v Šentjurju.
NA KRATKO
Označevanje turističnih točk
Na oddelku za družbene dejavnosti občine Šentjur so pri-
pravili projektno nalogo o postavitvi turističnih tabel z oz-
načitvijo najpomembnejših točk. V pripravi je trideset ta-
bel, ki bodo domačine in turiste usmerjale proti Slomškovi
hiši na Ponikvi, Ipavčevi hiši v Šentjurju, Slivniškem jeze-
ru, Resevni in Rifniku. Označevalne table naj bi postaviU do
občinskega praznika konec septembra.
V Dobju za nov gasilski avto
PGD Dobje bo letos oktobra praznovalo 25-letnico delo-
vanja (prvi začetki prostovoljnega gasilstva sicer segajo že v
leto 1937) s prevzemom in blagoslovom novega gasilskega
vozila v vrednosti okoli 25 milijonov tolarjev. Večino de-
narja bo zagotovila občina Dobje, nekaj pa tudi gasilci s
prostovoljnimi prispevki krajanov. V nedeljo, 5. avgusta,
so pred gasilskim domom pripravili hcitacijo prašička, ki
sta ga gasilpem podarila zakonca Slavko in Katarina Lončar
iz Slatine. Gasilci so za podarjenega prašička dobili 49.500
tolarjev. Nekaj denarja si obetajo tudi od prireditve, ki bo v
nedeljo, 12. avgusta popoldne, v Dobju. Najprej bo tradi-
cionalno tekmovanje gasilskih enot GZ Šentjur in gostov v
»mokri« vaji, nato pa Gasilska noč v Dobju.
Denar za vodovod Kamna Gora
Občina Slovenske Konjice je skupaj z občinama Vojnik in
Šentjur preko RRA Celje prijavila na razpis Javnega sklada
za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega
podeželja v Ribnici za sofinanciranje projektov regionalne
infrastrukture vodovod Kamna Gora, razvodno omrežje. Stro-
kovna komisija je ugodno ocenila projekt ter preko Mini-
strstva za gospodarske dejavnosti namenila 70 milijonov
nepovratnih sredstev. Nosilka projekta občina Slovenske
Konjice mora opraviti izbiro izvajalcev del in poskrbeti za
ustrezno dokumentacijo ter to zaradi podpisa pogodbe o
začetku koriščenja odobrenih sredstev dostaviti najkasneje
do 15. oktobra. Sredstva morajo investitorji izkoristiti še
letos.
Obnova Dobrotinškove ulice
v času kolektivnega dopusta v Bohorju bodo v Šentjurju
od 6. do 20. avgusta obnovili Ulico Leona Dobrotinška od
mostu čez Voglajno do odcepa s cesto Franja Malgaja v sme-
ri proti Šibeniku. Obnovitvena dela izvaja podjetje CMC
Celje v vrednosti 12 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovila
občina Šentjur. Ulico Leona Dobrotinška bodo na novo as-
faltirali, uredili pločnik in razsveUjavo. TV
Poletna zabava pod kostanji
še ena tradicionalna turistična prireditev v teh poletnih dneh je na piano privabila
mnogo radovednih in zabave željnih. Noč pod kostanji je bila v soboto že triindvajse-
ta zapovrstjo.
V popoldanskih urah je na ploščadi pred Zdraviliškim domom nastopila pihalna godba
z mažoretkami, ki ji je sledil otroški živ-žav in promenadni vrvež po kostanjevem drevore-
du. Obiskovalci, med katerimi je bilo tudi precej tujcev, so si lahko ogledali tudi stojnice
,s kulinaričnimi dobrotami, slikarska dela in spominke Dobrne, čebelarske izdelke (na
sliki) in zdravilne rastline iz okolice. Za razpoloženje so ob mraku poskrbeli glasbeni
gostje, v športnem parku pa so se pomerili teniški asi. Tako kot je že običaj, se je tudi ta noč
zaključila z mogočnim ognjemetom, ki so ga navzoči pozdravili z navdušenjem.
Bo.J., Foto: G.D.
Naturistična plaža ob
Šmartinskem jezeru
Naturistično društvo Venera iz Celja je
ob Šmartinskem jezeru na novo uredilo
naturistično plažo.
Plaža obsega lep del travnate površine,
opremljena je s tuši, okrepčevalnico, toa-
letnimi prostori, urejen pa ima tudi vstop v
vodo. Naturisti so se dolga leta zbirali ob
Savinji in ker to območje postaja celjsko spre-
hajališče, so bili naturisti izpostavljeni šte-
vilnim pogledom mimoidočih in njihovim
žaljivim pripombam. Na preselitev naturi-
stične plaže so vplivali tudi zrahljani med-
sebojni odnosi v Naturističnem društvu Ve-
nera, saj nekateri člani niso upoštevah pra-
vil, ki veljajo za naturiste.
SABINA KRANJEC
Nove fontane
Celjsko mesto pokopališ-
če velja za dobro vzdrževa-
no in lepo urejeno, njego-
vo podobo pa so doslej ka-
zile fontane, ki so sicer še
služile namenu, vendar so
bile nepraktične. Zaradi ne-
stabilnosti je pri večini fon-
tan obstajala tudi nevar-
nost, da se prevrnejo.
Zato so julija v Komunal-
ni direkciji Mestne občine Ce-
lje poskrbeU za postavitev de-
vetih novih fontan, ki so le-
po oblikovane, zlasti pa eno
stavne za uporabo in praktič
ne, saj se dotok vode ura\
nava s pritiskom na gumi
Ob fontanah so uredili tu(
platoje za smetiščne zabojn
ke. Na novo pa zdaj urejaj
prostor pri osrednjem križ
pod mrliško vežo. Po dogc
voru s Celjsko opatijo bo kri
prestavljen ob rob poti. D(
slej namreč ni bilo dovolj prc
štora za sveče, oteženo je b
lo zimsko pluženje snega, p«
štora pa je primanjkovalo tij
di za pogrebne sprevode.
IS, Foto: G. KATJ
Skavtski;
dogodek'
leta
Na Marofu pri Novem mc
stu se je danes pričel štirid
nevni tabor popotnikov ii
popotnic, najstarejše starosi
ne skupine v Združenju slo
venskih katoliških skavtin
in skavtov.
Na tabor je prijavljeni
okoli 700 udeležencev iz vs
Slovenije, sodelujejo pa ti)
di predstavniki Slovenske tjl
mejske skavtske organizac
je iz Italije. Udeleženci bc
do na taboru sklenili celoletno
delo v okviru projekta »Bri-
ga me!«, katerega cilj je do-
seči bolj zdrav in odgovoren
odnos mladih do domovine
in slovenske kulture. Z njim
spodbujajo mlade k odgovor-
nemu državljanstvu in zave
danju, da lahko kot člani ci-
vilne družbe vplivajo na po-
zitivne spremembe v okolju.
Poleg druženj, bo tabor nu-
dil precej možnosti za pri-
dobivanje novih znanj, za
športne aktivnosti in učenje
novih veščin. Zvrstilo se bo
kar 36 različnih delavnic in
pogovorov o aktualnih te-
mah, udeleženci pa bodo ob
tem imeli priložnost, da se
preizkusijo v najrazličnejših
dejavnostih, od oblikovanja
gline, klekljanja, narodnih
plesov in iger do retorike in
športa. Tabor se bo sklenil v
nedeljo s sveto mašo, ki jo
bo vodil ljubljanski nadškof
in metropolit Franc Rode.
Št. 32 - 9. avgust 2001
^NtkSi KRAJI IN LJUDJE

Z zlatom
ovenčani
vinogradniki
Naši vinogradniki na olimpiadi slovenskih vin - Največ
priznanj za Mijoška, Zorina in Kolarja
Vodilni slovenski stro-
kovnjaki, ki so ocenjevali
vina letnika 2000, so nav-
dušeni. Kljub težavam, ki
so preizkušale vinarje - vse
od trgatve do končnega ste-
kleničenja ter priprave za
tržišče - je pridelek zelo ka-
kovosten. Tudi med vino-
gradniki celjske regije.
Ocenjevanje v Gornji Rad-
goni, imenovano olimpiada
slovenskih vin, je bilo pred
začetkom velikega kmetij-
sko-živilskega sejma v Gor-
nji Radgoni. Strokovnjaki so
ocenili pridelek skoraj tristo-
tih slovenskih vinarjev, ki so
poslali v oceno 763 vzorcev
vin. Med njimi je bilo 55
vzorcev iz šmarsko-virštanj-
skega vinskega okoliša.
Podelitev priznanj bo v ča-
su velikega mednarodnega rad-
gonskega sejma, ki se začenja
25. avgusta. V hotelu Radin v
Radencih bodo slovesno raz-
glasili 5 šampionov (med nji-
mi ni nikogar iz naših krajev),
za prvaka zvrsti pa bo prejel
ugledno priznanje vinogradriik
Ivan Mijošek iz Rogaške Sla-
tine. Ocenjevalci, ki jim je
predsedoval mag. Anton Vo-
dovnik, so za prvaka razglasi-
li Mijoškovo penino Afroditi-
no vino, prejel je še tri velike
zlate medalje (za suhe jagod-
ne izbore), 5 zlatih in 2 srebr-
ni. Gre za prvo penino iz šmar-
sko-virštanjskega okoliša, za
letnik 1998.
Mijošek, ki izhaja iz vino-
gradniške družine v Negonju,
se je odločil pred sedmimi
leti za obnovo vinogradov, ki
so na sončni strani Boča. Danes
ima tam 11 tisoč trsov raz-
ličnih sort, lani pa jih je po-
sadil na dodatni lokaciji še 9
tisoč. V vinogradniško druš-
tvo v Rogaški Slatini je vklju-
čen vse od nastanka, pred pe-
timi leti, ter je njegov pod-
predsednik. V zdraviliškem
mestu se posveča turizmu ter
je lastnik Mini motela Mijo-
šek in nekdanjega hotela Son-
ce.
Na slovenski vinski olim-
piadi se je izjemno izkazal
tudi vinogradnik Valter Zo-
rin s Pečice pri Podplatu. Zo-
rinovi imajo v vinogradih, ki
so v treh občinah (Šmarje pri
Jelšah, Rogaška Slatina in Slo-
venska Bistrica) ter dveh vi-
norodnih okoliših, več kot 30
tisoč trsov. Zelo znani so po
zimskih trgatvah, med dru-
gim po Prešernovem vinu.
Zorinovi družini, ki ima v
bližnjem Lovniku vinograd-
niško turistično kmetijo, so
prisodili na letošnji olimpiadi
vsega skupaj 9 velikih zlatih
medalj, 15 zlatih ter 2 srebr-
ni medalji. To je največ le-
tošnjih velikih zlatih medalj
med vsemi slovenskimi vino-
gradniki (Mijošek pa je po
velikih zlatih medaljah na za-
vidljivem 4. mestu v Slove-
niji).
Iz celjske regije si je pri-
služil še tri zlate medalje vi-
nogradnik Ivan Kolar iz Spod-
nje Ponkvice pri Šentvidu. Po
eno zlato medaljo so dobih
vinogradniki Amon d.o.o.
Olimje (tudi lastnik olimskega
golfa), Martin Amon iz Vir-
štanja, Marjan Cugmas iz Do-
brave pri Konjicah, Janez Čoki
iz Šentjurja (šentjurski podžu-
pan), družina Dvoršak iz
Šmarja pri Jelšah, Mateja Go-
lob iz Spodnje Ponkvice, KZ
Šmarje pri Jelšah, Franc Na-
murš iz Spodnjega Tinskega,
Rajko Pečnik iz Sedlarjeve-
ga, Jani Vreze iz Šmarja pri
Jelšah ter podjetje Zlati grič
iz Slovensldh Konjic.
BRANE JERANKO
Ivan Mijošek iz Rogaške Slatine.
Veliko priznanje za prvaka zvrsti,
za prvo penino šmarsko-virštanj-
skega območja.
Valter Zorin, ki dela v vinogradih v
treh občinah ter dveh vinorodnih
okoliših. Zorinovim so prisodili na
olimpiadi kar 9 velikih zlatih me-
dalj ter 15 zlatih medalj. Največ
med vsemi slovenskimi vinograd-
niki.
Kosci in grabljice
v dežju
v nedeljo so v Sv. Lovren-
cu pri Preboldu pripravili
tekmo koscev in grabljic.
Prireditev ima svoje kore-
nine že v časih pred II. sve-
tovno vojno, v sedanji po-
dobi pa v organizaciji ga-
silcev živi že polnih 21 let-
V primerjavi s prejšnjimi
leti je bilo letos manj kos-
cev, na prizorišču se je po-
merilo le pet ekip. Vseeno
jih je bilo dovolj za prikaz
in bučno navijanje, glede na
dež, ki je pozneje zmotil pri-
reditev in preprečil veseli-
co, pa je bilo celo bolje ta-
ko, saj bi ob večjem številu
ekip težko spravili tekmo-
vanje »pod streho«. Ekipe so
tekmovale v košnji, grablje-
nju in postavljanju hmeljevk.
Najboljši kosec je Franci Up-
laznik iz Matk, član ekipe
strojnega krožka. Iz te eki-
pe so bili najboljši tudi »štan-
garja« in grabljice, tako da
so osvojili prvo mesto, hkrati
pa prejeli posebno nagrado
za najbolj domiselno okra-
šen voz.
D. NARAGLAV
Ekipa strojnega krožka s starešinami in aktivom kmečkih žena.
MODRI TELEFON
Smrad sredi
poletja
»Ali res smejo kmetje z
gnojnico polivati svoja
zemljišča ob prav vsakem
vremenu ali pa morda ob-
stojajo kakšni predpisi, ki
bi na območju Mestne ob-
čine Celje urejali to vpraša-
nje,« se je po pomoč na Mo-
dri telefon obrnila naša
bralka iz Zadobrove, ki ima
to smolo, da so polja v ne-
posredni bližini njene in še
nekaj sosednjih stanovanj-
skih hiš pognojena s smr-
dljivo tekočino vselej, ko na-
slednjih nekaj dni ni priča-
kovati dežja.
»V Mestni občini Celje ne
obstoja odlok ali kakšen drug
predpis, ki bi določal, kdaj
in kako smejo kmetje gnoji-
ti svoja zemljišča z gnojni-
co,« pojasnjuje vodja komu-
nalnih nadzornikov Vinko
Andoljšek in dodaja, da je
tako zaradi tega, ker gnojni-
ce ne moremo uvrstiti v no-
benega od predalčkov, v ka-
terih so sicer razvrščene raz-
lične vrste odpadkov, zanje
pa natančno določen način
odlaganja in ravnanja z nji-
mi. »Kmetijski inšpektorji si-
cer nadzorujejo gnojenje z
gnojnico, vendar, kolikor
poznam to področje, je po-
livanje gnojnice prepoveda-
no samo pozimi, ko je zem-
lja zaradi nizkih temperatur
zmrznjena in obstoja nevar-
nost, da bi gnojnica prišla v
talnico. Obstojajo pa še či-
sto strokovni kriteriji o tem,
koliko gnojnice, denimo, se
sme razliti po hektarju zem-
ljišča in podobno.« Dogovor,
kdaj gnojiti z gnojnico, da to
ne bo preveč moteče za v bliž-
nji soseščini živeče ljudi, je
torej v Celju stvar medsosed-
skih odnosov. Zanimivo pa
je, da občinski odlok obve-
zuje kmete, ki ob prevaža-
nju gnojnice do svojih polj
del le-te razlijejo po cesti in
tako onesnažijo javno pot,
poskrbeti, da cesto očistijo.
Prezaposleni
za odgovor
Na Modri telefon nas je
poklicala bralka s Petrovč,
ki jo je zanimalo, zakaj je
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med pone-
deljkom in petkom do 17. ure za-
stavite tudi po telefonu 42-25^00.
naročnina za kabelsko te-
levizijo tako draga, saj zna-
ša kar 2.180 tolarjev na me-
sec, kar naj bi bil najvišji
znesek v celjski regiji.
Za odgovor smo zaprosili
koncesionarja, podjetje Ka-
bel TV d.o.o. iz Dobriše va-
si, vendar ga do konca redak-
cije nismo prejeli. Menda so
prezaposleni...
Valovita
Mariborska
Anton iz Celja je zasta-
vil vprašanje, kdo je nad-
ziral preureditev Maribor-
ske ceste, ki je na določe-
nih mestih (na odseku od
prodajno servisnega centra
Selmar proti središču) privz-
dignjena oziroma valovita.
Vzrok za to naj bi bili ka-
nali pod cesto, ki so po
mnenju bralca slabo nare-
jeni. Drugo vprašanje se je
nanašalo na (ne) čistočo
celjskih ulic. Ali ožji cen-
ter in tržnico še perejo?
Na Mestni občini Celje so
nam povedali, da je pri preu-
reditvi Mariborske ceste za
investitorja DARS d.d. inže-
nirske posle in nadzor oprav-
ljala Družba za državne ce-
ste, pranje celjskih uhc pa je
še vedno praksa v poletnih
mesecih. V letošnjem letu naj
bi Javno podjetje Javne na-
prave d.o.o. pričelo s pranjem
že 15. maja, to pa naj bi red-
no izvajali do konca septem-
bra. Strojno pranje ulic, ploč-
nikov in trgov se izvaja pred-
vsem na območju mestnega
jedra, in sicer med 22. in 5.
uro zjutraj, štirikrat teden-
sko ob delavnikih. Ob sredah
perejo podhode na Vrunče-
vi, Kersnikovi, Ipavčevi, Šer-
cerjevi. Ljubljanski in Tehar-
ski cesti. Pranje na tržnici se
izvaja preko hidrantnega
omrežja in ne strojno.
Košnja
Zakaj občinske travnate
površine med IV. osnovno
šolo in Ostrožnim v Celju
ne kosijo redno, je vpraša-
la Anica iz Celja, ki predla-
ga, da bi to delo lahko oprav-
ljali prijavljeni na zavodu
za zaposlovanje.
Miran Gajšek z Zavoda za
planiranje in izgradnjo Celje
je dejal, da lahko na zastav-
ljeno vprašanje odgovori le na-
čelno. Občinske službe po nje-
govih besedah vzdržujejo - ko-
sijo - travnike, ki so v lasti ob-
čine, površine, na katere je ver-
jetno mislila bralka, pa naj ne
bi bile občinske. Za natanč-
nejši odgovor bi morali ime-
ti bolj točne podatke, je še do-
dal Gajšek.
Etažna
lastnina
Poklical nas je tudi Franc,
ki sprašuje, kaj je etažna
lastnina in kaj vse lahko
zahteva novi etažni lastnik,
ki je kupnino plačal v en-
kratnem znesku.
Direktor celjskega podjet-
ja Supra stan d.o.o. Bojan Ko-
lenc je pojasnil, da je etažna
lastnina opredeljena v 12. čle-
nu SZ. Je del lastnine v več-
stanovanjskem objektu, se-
stavljena iz stanovanjske po-
vršine kupca (s pritiklinami,
kot so lože in kleti), izraže-
ne v kvadratnih metrih, in so-
razmernega dela lastnine is-
tega kupca na skupnih delih
in napravah večstanovanjske
zgradbe (streha, podstrešje,
hodniki, dvigala, fasada, pod-
postaje, skupni prostori,
funkcionalno zemljišče itd.),
izraženega v odstotkih, izra-
čunanem na podlagi vredno-
sti stanovanja tega lastnika v
primerjavi z vrednostjo ce-
lotne večstanovanjske hiše,
v kateri je ta lastnik kupil sta-
novanje. Vrednost stanovanja
in stanovanjske hiše se ugo-
tavlja na podlagi zapisnika
(točkovnika) o ugotovitvi
vrednosti stanovanja in po for-
muli, določeni v tem zapi-
sniku in podzakonskem ak-
tu - zadnji veljavni je Odlok
o metodologiji za oblikova-
nje najemnin v neprofitnih
stanovanjih (UL RS 23/
2000). Ne glede na način na-
kupa stanovanja (gotovina,
obročno, obročno-pospeše-
no) so s sklenitvijo kupopro-
dajne pogodbe pravice in ob-
veznosti vseh lastnikov (fizič-
nih in pravnih oseb)'v več-
stanovanjski hiši izenačene
in nastopijo z dnem skleni-
tve in veljavnosti kupopro-
dajne pogodbe. Pravice in ob-
veznosti lastnika so oprede-
ljene v 12. do 28.členu Sta-
novanjskega zakona in po-
menijo enakopravno soodlo-
čanje vseh lastnikov v zvezi
z upravljanjem zgradbe. V ve-
čini primerov je odločanje
lastnikov veljavno z večino
soglasij lastnikov, katerih de-
leži lastnine v seštevku pred-
stavljajo več kot polovico
vrednosti celotne zgradbe.
IS, Bo.J.
Št. 32 - 9. avgust 2001
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
Flosarskega krsta je bila deležna tudi Petkova hiša, ki hrani zbirko dolgih rajž za prihodnost.
Dolge rajže
za prihodnost
Ljubno se od minulega če-
trtka ponaša s flosarsko
zbirko, ki so jo postavili v
Petkovo hišo v središču kra-
ja.
Zbirko so uredili z name-
nom, da stari običaji in še-
ge, po katerih kraj slovi da-
leč naokrog, ne bi nikoli ŠU
v pozabo. »Pobuda je prišla
s terena, za naprej pa se bo
treba še dogovoriti, kako bo
zbirka živela,« je povedala av-
torica razstave, kustosinja
celjskega muzeja novejše zgo-
dovine Tanja Roženbergar
Šega, ki je zbirko uredila ta-
ko, da ljudje sami pripove-
dujejo o flosariji. Slike in
predmeti so namreč oprem-
ljeni z napisi iz življenjskih
zgodb, ki so jih avtorici pri-
povedovali nekdanji flosar-
ji in njihovi potomci. Prvi raz-
delek pripoveduje o življe-
nju in hku splavarja-flosar-
ja, njegovi noši in opremi, o
tem, kako je minil vsakda-
njik na flosu, o trgovini z le-
som in zaslužku, ki ga je to
delo prinašalo. Drugi razde-
lek z naslovom Flos je Savi-
nji kos prikazuje tehnično de-
diščino splavarstva, prikaza-
na sta izdelava in vrste spla-
vov, del pa se navezuje tudi
na 41 let tradicionalne pri-
reditve Flosarski bal.
»V zadnjih desetih letih
je čutiti močan porast v is-
kanju lokalnih identitet. Mi-
slim, da bi morali v muzej-
ski sferi najti ustreznega so-
govornika za takšne želje,
saj se odgovorni kustos ne
more odzvati na vsako po-
budo. Vendar je škoda, ker
te pobude potem izginjajo,«
je omenila kustosinja Ta-
nja Roženbergar Šega.
Razstavo spremljata pro-
jekciji pogovorov s splavarji
oziroma njihovimi potomci.
»Zapisane izjave govorijo o
zgodbah, ki jih ne bo nikoh
več. Zato naj živijo dalje, uje-
te v okvir razstave,« je Rože-
bergarjeva pospremila na pot
zbirko, nastalo predvsem ob
pomoči Martina Juvana in
Flosarskega društva pod
vodstvom Franja Naraločni-
ka.
U. SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
V gaju živali iz cvetja
V sredo, 15. avgusta, bodo v Mozirskem gaju odprli
razstavo Cvetje in ideje 2001.
Letošnja razstava bo nekaj posebnega, napovedujejo orga-
nizatorji, saj bodo prvič v Sloveniji pripravili razstavo žival-
skih figur iz cvetja. Slovenski vrtnarji bodo namreč iz cvetja
oblikovali 20 živali in jih postavili po celem gaju, hkrati pa
bodo pripravili tudi razstavo malih živali in ptic. Ob odprtju
bodo v sredo ob 19.30 uri pripravili program, ki bo tudi
zaradi praznika posvečen Mariji, nato pa bo nebo nad gajem
razsvedil ognjemet. Ta dan bo razstava odprta do 22. ure, saj
so po celem gaju razpostavljeni žarometi, sicer pa bo razsta-
va živalskih figur iz cvetja na ogled do 19. avgusta.       US
Hmeljarji pred praznikom
Zapleti v hmeljarstvu ne
bodo vplivali na izvedbo
39. Dneva hmeljarjev, ki ga
bodo konec tedna pripravi-
li v Braslovčah.
Osrednja prireditev bo v ne-
deljo ob 15. uri, ko bodo spre-
jeli hmeljarskega starešino
Marjana Kupca iz Sv. Lovren-
ca in njegovo spremljevalko
Urško Fonda iz Kamenč. Oba
hmeljska »zaščitnika«, ki ju je
izbralo Hmeljarsko združenje
Slovenije, prihajata z manjših
kmetij, kjer je pridelava hme-
lja dopolnilna dejavnost.
Na braslovškem prazniku
bodo predstavili obiranje
hmelja, pripravili hmeljarske
igre, ličkali in poskušali do-
brote iz kmečke kuhinje.
Hkrati bodo obiskovalcem
popestriU konec tedna z obilo
drugimi prireditvami. Tako
bo v petek ob 20. uri ročk
festival mladih skupin, v so-
boto ob 15. uri pa bodo n,;
Braslovškem jezeru pripra
vili ekshibicijske skoke z go-
stoma Martinom Strelom in
Simonom Janom.
Turistična zveza Spodnje
Savinjske doline in Aktiv
kmečkih žena Ponikva bosta
v sredo, 15. avgusta, na Pch
nikvi pripravila Obiranj
hmelja na star način. Prikž
za bosta ob 11. in 15. uri.
T. TAVČAR
Soiexi še niso izumrli
člani Solex kluba iz Celja se vsaki dve leti podajo na vožnjo iz Celja proti Logarski dolini.
Tako se je tudi minulo soboto zbralo približno petnajst članov, ki so se z nekoč priljubljeni-
mi motornimi kolesi odpravili po tej poti. Tradicionalno vožnjo, ki do cilja traja več ur, so
poimenovali Dušanov memorial, v spomin na svojega člana. SK, Foto: CD
Št. 32 - 9. avgust 2001^
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Pri Doriju na dopustu
Konec julija je na petd-
nevni oddih v Slovenijo
prispel berlinski nadškof in
kardinal Georg Sterzinsky.
Na letališču Brnik ga je
sprejel in mu zaželel dobro-
došlico Izidor Pečovnik-Do-
ri, slovenski izseljenski du-
hovnik v Berlinu, ki je pred
odhodom v Nemčijo deloval
v Šentrupertu nad Laškim.
Kardinal Sterzinsky je ve-
lik prijatelj Slovencev, saj se
je v zadnjih letih večkrat mu-
dil v slovenski katoliški mi-
siji in kot vizitator v nemški
župniji sv. Elizabete v Berli-
nu. Le to prav tako upravlja
Izidor Pečovnik, ki je tudi član
njegovega škofijskega sena-
ta, kjer kot edini tujec zasto-
pa interese katoliških skup-
nosti različnih narodnosti, ki
delujejo v okviru berlinske
nadškofije. Kardinal je velik
ljubitelj planin, zato je z ve-
seljem sprejel Pečovnikovo
povabilo, da preživi svoj do-
pust v Sloveniji.
Na njegov obisk so se te-
meljito pripravili. Za prevo-
ze je poskrbel Marjan Žonta
iz Celja, ki je dal na razpola-
go terensko vozilo. Kardina-
lu so želeli pokazati kar naj-
več. V sredo so kardinala s
helikopterjem prepeljali iz
Lesc nad Triglav, preleteli Al-
pe in s posebnim dovoljenjem
pristali na Kredarici, kjer je
kardinal ob somaševanju več
duhovnikov pri kapelici Ma-
rije Snežne daroval sveto ma-
šo. V četrtek so se z gondolo
odpravili na Vogel, popold-
ne pa je berlinskega kardi-
nala prišel pozdravit ljub-
ljanski nadškof in metropo-
lit dr. Franc Rode. Oba nadš-
kofa sta dala intervju za nemš-
ko televizijo.
Kardinalovo bivanje v Slo-
veniji je spremljala ekipa
nemške nacionalne televizi-
je SFB Berlin. Posneh so vse,
kar je kardinala zanimalo v
Sloveniji in dogodke, pove-
zane s kardinalom, pa tudi s
slovensko katoliško misijo v
Berlinu in njenim župnikom.
Tako se je TV ekipa v petek
podala na Vransko, obiskali
so Dorijeve starše in posneh
delček prireditve Alfi Nipič
in evropski muzikanti, na ka-
teri je s Kvintetom Dori za-
pel tudi njihov duhovni vod-
ja. Prireditev je imela dobro-
delni namen, saj je bil del iz-
kupička namenjen župnijski
Karitas Vransko. Na priredi-
tvi je bilo opaziti veliko ber-
linskih Slovencev, menda jih
je bilo kar okrog 80, največ
iz okolice Celja, Laškega,
Šentjurja in od drugod.
V soboto je Drago Urankar
iz Laškega kardinala in nje-
gove spremljevalce z letalom
popeljal na Štajersko. Z vod-
nikom so si ogledali Slomš-
kov Maribor. Potem so odle-
teU v Leveč, kjer jih je z av-
tom čakal Zdravko Venišnik
iz Celja. Kardinala je odpe-
ljal na obisk k Dorijevim star-
šem na Vransko, ki sta se obi-
ska zelo razveselila. Potem
so poleteli v Portorož, zve-
čer pa je kardinal daroval ma-
šo na Brezjah. V nedeljo se
je s slovesno mašo poslovil
od faranov župnije Srednja
vas v Bohinju. Zadovoljen in
poln nepozabnih vtisov se je
popoldan na Brniku poslo-
vil še od župnika Dorija in
mu zabičal, naj se nikar ne
pozabi vrniti s prijetnega do-
pusta nazaj v Berhn, kjer oba
čakajo nove naloge in dolž-
nosti.
MARINKA MOŠNIK
Kardinal Georg Sterzinsky (v sredini) med mašo na Kredarici. Levo ob njem Izidor Pečovnik-Dori.
Tedenski teniški kamp se je vselej zaključil s turnirjem, le-ta pa s
stiskom rok zmagovalcev in poražencev.
S teniškim loparjem
v počitnice
V Teniškem klubu Dobi
in Športnem društvu 2000
v Celju so julija izvedli pet
tedenskih teniških kampov
za počitnikarje. Na šport-
nem igrišču II. OŠ Celje se
je z veščinami tenisa spoz-
navalo preko 60 otrok, naj-
več, seveda, iz Celja.
Po besedah Sandija Drob-
neta je bilo največ zanima-
nja za teniške kampe med os-
novnošolci od 1. do 5. razre-
da, ob pretežno celjskih po-
čitnikarjih pa jih je bilo kak-
šnih deset tudi iz okoliških
krajev, celo iz Velenja in Slo-
venskih Konjic. S sloganom,
da »v Celju tenis razsaja«, so
počitnikarjem ponudili pri-
vlačno preživljanje počitniš-
kih dni, za 5-dnevni kamp,
ki so ga vsakič zaključili s te-
niškim turnirjem, pa je bilo
treba odšteti le pet tisočakov.
V to ceno so bili zajeti vsi
stroški vadbe, zavarovanje
otrok, malica in osvežilni na-
pitki, zato ne preseneča, da
so si organizatorji morali po-
magati s sponzorji. Letos - za
prihodnje počitnice namreč
po Drobnetovih besedah ob
tenisu načrtujejo še aktivno-
sti ob letnem kopališču - so
jim prisluhnili v Mlekarni Ce-
leia in Pekarni Geršak.
IS, Foto: G. DOMJAN
12
KULTURA
Kalvarija neke kalvarijei
Prvi rezultati dolgoletnih prizadevanj - Freske
baročnega bisera odpadajo
v Šmarju pri Jelšah so si
več desetletij prizadevali za
obnovo slovite kalvarije
pod cerkvijo sv. Roka, kul-
turnih spomenikov držav-
nega pomena. Pred letoš-
njim velikim šmarnom, ki
privabi v kraj vsaj tri tisoč
obiskovalcev iz Slovenije in
bližnje Hrvaške, se veseli-
jo prvih rezultatov.
Tako bodo za letošnji praz-
nik odprli prvo obnovljeno
kapelo, tretjo postajo križe-
vega pota, ki prikazuje Kri-
stusovo trpljenje v ječi. Gre
za pet kipov, ki živo pona-
zarjajo dramatičnost tega pri-
zora. Kot je povedal predsed-
nik Društva za ohranjanje
kulturne dediščine sv. Rok,
arhitekt Peter Planinšek, so
se odločili za postavitev po-
liestrskih kopij, pri čemer so
vešči strokovnjaki ljubljan-
skega restavratorskega cen-
tra poskrbeli, da laiki tega ni-
ti ne opazijo.
Tako bodo storili tudi s
preostalimi 45 kipi šmarske
kalvarije, originale pa na-
mestili v posebnem muze-
ju. Tako se že pogovarjajo
o njihovi namestitvi v praz-
nem župnijskem gospodar-
skem poslopju. Sicer pa v
društvu želijo, da bi imeli
vsako leto vsaj po eno ob-
novljeno kapelo znameni-
te kalvarije, zato imajo v
društvenem okviru Vrečer-
jevo ustanovo, poimenova-
no po nekdanjem šmarskem
župniku. Ta je bil v 18. sto-
letju ustanovitelj podobnega
sklada kot je dandanašnji,
ki si prizadeva za zbiranje
dodatnih sredstev. Tako bo-
do za letošnji vehki šmaren
med drugim pripravili sre-
čolov ter prodajali prilož-
nostne spominke.
Za letošnji veliki šmaren
bodo posebej opozorili še
na obnovljeno kamnito pot
med kapelami, ki vodi do
cerkve sv. Roka, znameni-
tega baročnega bisera Slo-
venije. Sicer pa v društvu
opozarjajo tudi na veliko po-
trebo po zaščiti dragocene
kulturne dediščine v cerk-
vi sv. Roka, kjer so nekate-
re freske v tako slabem sta-
nju, da odpadajo, propada-
jo tudi posamezni kipi. Na-
stanek šmarske kalvarije bo
predstavila monografija,
katere izid so začeli pri-
pravljati. Med upoštevani-
mi strokovnjaki, ki so se od-
zvali njihovemu vabilu, je
direktor štajerskega dežel-
nega muzeja iz Gradca.
Za vse, ki jih izjemni šmar-
ski spomenik posebno zani-
ma, bodo pred letošnjim
praznovanjem namestili v
preostalih trinajstih kapelah
slikovno gradivo, kronološ-
ki prikaz obnove ter trenut-
no stanje.
BRANE JERANKO
Foto: GD
Kipci v obnovljeni kapeli šmarske kalvarije.
Religioznost kot proces
Izšla je poletna dvojna številka Znamenja
Revija za teološka, druž-
bena in kulturna vprašanja
iz Petrovč prinaša v dvojni
številki tokrat več člankov
domačih avtorjev kot pa
prevodov iz Conciliuma.
Vekoslav Grmič uvodoma
piše o Bogu v človeku in po
človeku v svetu. V njem spo-
roča, da je po bibličnem spo-
ročilu Bog ustvaril vse, kar je,
človeka pa ustvaril po svoji po-
dobi ter mu izročil vse stvari,
da nad njimi gospoduje. »Člo-
vek je torej božji sodelavec,
če nad stvarmi gospoduje od-
govorno, po božjem načrtu.
kakor ga spozna po vesti in po
posebnem božjem razodetju.
Vendar lahko svoje poslanstvo
opravlja tudi proti božji volji
in tako vnaša zlo v svet...«
Elaine Wainwright objav-
lja članek »Bog« v feministič-
ni teologiji, Claude Geffre pa
članek z naslovom En islam-
ski bog in trojiški monotei-
zem. Tudi članek Marka A.
0'Briena O naravi biblične-
ga monoteizma je iz Conci-
liuma, kakor tudi Jeana-Lo-
uisa Larochella z naslovom
Male skupine in njihove du-
hovne poti.
Cvetka T6th objavlja dru-
gi in zaključni del članka Re-
ligioznost kot proces življe-
nja, naslov članka Boruta Oš-
laja pa je Filozofija kot me-
tafizična simbolna forma in
njeni možni pomen v post-
moderni kulturi. Modroslov-
no sporočilo pripovedi De-
setnica je naslovil svoj čla-
nek Primož Vresnik, Dobre-
ga glede prijateljstva in naj-
višjega pa je naslov članka
Dušana Rutarja.
V rubriki Zapisi beremo
Govor pri zlati maši Jožeta
Lodranta na Prevaljah, ki ga
je imel naslovni škof Veko-
slav Grmič, uredništvo pa je
objavilo tudi misli Leopol-
da Korata, ki jih je namenil
zlatomašniku Lodrantu. Ve-
koslav Grmič tudi objavlja go-
vor pri maši za rodoljube v
Gornji Polskavi.
Znamenje tokrat predstav-
lja tri knjige: Timotyja Radc-
liffa Redovniki, ali ste sreč-
ni?. Prikaz- zbornika Ljube-
zen do resnice in Jožeta Lo-
dranta Nemirni časi, knjigo,
ki jo je zlatomašnik letos iz-
dal v samozaložbi.
DRAGO MEDVED
Halo,
knjižnica?
V Osrednji knjižnici Celje
so vsem svojim članom po-
nudili novo storitev - mož-
nost, da si 24 ur dnevno po-
daljšujejo izposojni rok za
knjižnično gradivo prek av-
tomatskega telefonskega od-
zivnika. Novost so v knjiž-
nici vpeljah skupaj s podjet-
jem 7S, postopek pa je zelo
enostaven.
Uporabnik mora poklicati
posebno telefonsko številko od-
delka, v katerem ima izposo-
jene knjige, zatem pa vtipkati
številko članske izkaznice. Var-
nostno geslo je kar štirimestna
številka, sestavljena iz uporab-
nikovega rojstnega datuma,
brez lemice, ves čas pa so upo-
rabniku v pomoč tudi posneta
zvočna navodila. Podaljševanje
izposojnih rokov prek avtomat-
skega odzivnika je namenjeno
vsem članom Osrednje knjiž-
nice Celje, ki pa morajo imeti
do knjižnice poravnane vse de
narne obveznosti. Izposojo za
posamezno knjigo lahko podalj-
šajo največ desetkrat zapored,
pri čemer pa mora biti prvo po-
daljšanje opravljeno še preden
je prekoračen običajni izposojni
rok.
V vseh oddelkih Osrednje
knjižnice Celje te dni delijo svo-
jim članom tudi posebne listi-
če s posameznimi telefonski-
mi številkami ter natančnimi
navodili, kako po telefonskem
odzivniku podaljševati izposoj-
ni rok. Na avtomatskem odziv-
niku so na voljo tudi informa-
cije o delovnem času knjižni-
ce ter druga aktualna obvesti-
la. I. STAMEJČIČ
Le za najboljše violiniste
V velenjski Glasbeni šo-
li Fran Korun Koželj ski se
je v torek, 31. julija, pričela
štirinajsta mednarodna po-
letna violinska šola Igorja
Ozima, ki sodi med najsta-
rejše stalne poletne glasbe-
ne šole v Sloveniji. V med-
narodnem merilu pa spada
med najzahtevnejše.
Poletne violinske šole se
udeležujejo violinisti, ki že-
lijo postati dobri solisti. Ven-
dar je potrebna predhodna av-
dicija, ki pa je zelo zahtev-
na. Letos se je prijavilo 28
violinistov iz Avstrije, Itali-
je, Japonske, Koreje, Nem-
čije, Poljske, Švice in Slove-
nije. Triindvajsetim je uspe-
lo uspešno opraviti avdicijo.
Večinoma so to študenti glas-
benih akademij, visokih glas-
benih šol ali konzervatorijev,
njihova starost pa se giblje
med 14 in 27 let. Udeleženci
pridejo v Slovenijo na lastne
stroške, nekateri iz zelo od-
daljenih držav, in to kaže na
visoko priznanost in cenje-
nost profesorja Igorja Ozima.
Vsi vedo, da bodo pri njem
pridobili ogromno znanja.
Poletna violinska šola je na-
menjena predvsem nadgrad-
nji solističnih koncertnih pro-
gramov, nekateri udeleženci
pa se pripravljajo na medna-
rodna tekmovanja. Tako pri
profesorju Igorju Ozimu, ene-
mu izmed petih najboljših pe-
dagogov na svetu, dopolnju-
jejo interpretacijo, pri profe-
sorici Christiane Hutcapovi pa
violinsko tehniko. Z udele-
ženci pa sodelujeta tudi pia-
nistki korepetitorki Mira
Wollmann in Erika Kondo.
Poletna glasbena šola se bo
zaključila 11. avgusta. V tem
času bodo udeleženci prire-
dili več internih in dva javna
koncerta. Včeraj so nastopi-
ti v Murski Soboti, jutri ob
19.30 pa bodo nastopili v ve-
lenjski glasbeni šoli.
SABINA KRANJEC
Nova odkritja na Rifniku
Deset delavcev preko javnih del in pet študentov sode-
luje v letošnjem odkrivanju arheološkega najdišča na
Rifniku pri Šentjurju. Dela vodi skrbnik Rifnika Pokra-
jinski muzej v Celju.
Ministrstvo za kulturo je za letošnje raziskovanje, ki bo
ob lepem vremenu trajalo vse do konca oktobra, prispevalo
nekaj več kot dva milijona tolarjev, četrtino te vsote pa je
dodala še občina Šentjur. Letos odkrivajo in čistijo zidovje
s stražarnicami, največ pozornosti pa so namenili odkriva-
nju vhoda v arheološko najdišče. Pri tem so odkrili veliko
zanimivih predmetov. Rifnik je v tem času tudi primeren za
dopoldanske obiske, saj raziskovalci z mentorji lahko po-
sredujejo strokovne razlage. S prvimi odkrivanji Rifnika je
davnega leta 1956 začel prof. Alojzij Bolta. TV
Zmagovalec
Uroš Točaj
Na Vranskem so minuli
teden pripravili Vranske po-
letne večere. Po petkovem
koncertu Alfija Nipiča in
evropskih muzikantov, ko
so v šotoru zbirali denar za
gradnjo doma upokojencev,
ter sobotni Brglezovi prire-
ditvi Zvestoba se nagrajuje
so v nedeljo pripravili 3. tek-
movanje harmonikarjev.
Tekmovanje je z duetom
M&M organiziralo Prosto-
voljno gasilsko društvo Lo-
čica pri Vranskem, udeleži-
lo pa se ga je 66 harmonikar-
jev in harmonikaric, ki so na-
stopili v štirih starostnih ka-
tegorijah. V kategoriji do 12
let je zmagal Matjaž Poljan-
šek iz Kamnika, v kategoriji
od 12 do 16 let je komisija
prvo mesto prisodila Urošu
Točaju z Lepe Njive pri Mo-
zirju, Jerneju Kolar ju iz Ar-
tič in Matjažu Kokalju iz Pod-
narta. V kategoriji od 16 do
30 let je postal zmagovalec
Dejan Raj iz Kranja, v kate-
goriji nad 30 let pa Vojko Uk-
mar iz Radovljice. Najmlaj-
ša udeleženka tekmovanja je
bila Tina Poljanšek (6 let) iz
Kamnika, najstarejši pa Jo-
že Sešlar (72 let) iz Izlak. Ab-
solutni zmagovalec je po oce-
ni komisije in občinstva po-
stal učenec Robija Zupana
Uroš Točaj, ki je pred krat-
kim osvojil tudi naslov evrop-
skega prvaka.
D. NARAGLAV
-   Št. 32 - 9. avgust 2001   -
m nmm
KULTURA
13
Po uspehu -
zgoščenka
Harmonikarski orkester
glasbene šole Risto Savin
Žalec sestavlja 19 članov.
Najmlajši obiskujejo 1. let-
nik glasbene šole, najsta-
rejši so že študenti.
Orkester se pod taktirko
Andreje Turnšek uspešno
predstavlja v občini in izven
nje, pomembne uspehe pa
dosega tudi na mednarodnih
tekmovanjih. »Orkester sem
prevzela kot študentka, ko
sem se zaposlila na glasbeni
šoli, tako da ga vodim od le-
ta 1989,« je uvodoma pove-
dala Andreja Turnšek.
Kdo so člani orkestra?
Harmonikarji so Slavko
Mandelc, Janko Tominšek,
Tanja Četina, Natalija Jančič,
Špela Antloga, Matic Turn-
šek, Borut Matko, Luka Pau-
lič, Jernej Drofenik, Darjan
Sajovic, David Pintar, Suza-
na Krivec, Darja Pišek, Zala
Povše, Klara Lorger in Sašo
Gačnik. V sestavu sta tudi dva
tolkalca - Filip Miklavc ter
Toni Alatič. Študenti imajo
zaključeno nižjo stopnjo
glasbene šole, s harmoniko
se sedaj ukvarjajo samo lju-
biteljsko, mlajši člani pa so
še učenci nižje stopnje.
V okviru pouka harmo-
nike delujejo tudi komorne
skupine!
Tako mlajši kot starejši
igrajo v duetu, triu ali kvar-
tetu, stalen sestav pa je kvin-
tet Harminet. Ustanovili smo
ga zaradi večjega izbora in
lažje izvedbe zahtevnejših
skladb in deluje približno dve
leti.
Udeležili ste se mednarod-
nega tekmovanja harmoni-
karjev v Pulju in dosegli za-
vidljiv uspeh.
Na to tekmovanje smo se
intenzivno pripravljali, zato
smo še toliko bolj veseli zla-
tega odličja. Tekmovali smo
v kategoriji od 15-19 let, to
pa je bilo, glede na to, da je v
orkestru kar nekaj članov pod
15 let, še težje.
Oktobra se nameravate
udeležiti tekmovanja v Ita-
liji...
Castel Fidardo je svetovno
tekmovanje, ki se ga udeležu-
jejo tudi poklicni harmonikar-
ski orkestri iz celega sveta. Prav
tako na tem tekmovanju ni sta-
rostne omejitve, tako da tek-
mujemo v isti kategoriji.
Kje vse ste že imeli samo-
stojne koncerte?
V Nazarjah smo imeli dva,
prav tako v Žalcu, enega smo
imeli v Velenju, en koncert
pa je bil v okviru abonmaja
Kulturnega centra Laško. Po-
leg samostojnih smo tudi gost-
je na raznih drugih koncertih
in na kulturnih prireditvah.
Kakšno glasbo igrate?
Repertoar obsega klasično
glasbo, naprimer Bacha in
Derbenka, od modernih pa
igramo dela skladateljev
Piazzole, Daverna in Princi-
pa. Ogromno je tudi priredb
raznih drugih skladateljev.
Kaj vam pomeni vodenje
orkestra?
Osebno mi je dirigiranje ne-
kakšen kontakt z orkestrom,
je prenos mojega čutenja glas-
be na orkester in pa sreds-
tvo, da dosežem ubrano in
enotno igranje.
Najljubša skladba ali av-
tor?
Meni so najljubše skladbe
Piazzole, mislim pa, da je to
tudi najljubši avtor orkestra-
šev, prav tako pa radi igrajo
ruske skladbe, zasnovane na
narodnih motivih.
Načrtujete morda izdajo
zgoščenke ali kasete?
Zaradi zanimanja za našo
glasbo smo se odločili, da v bliž-
nji prihodnosti posnamemo CD.
NINA BAŠA
Planet teme
Začnimo z grozljivkami,
ki si nadenejo skafander, se
sprehodijo po vesolju in se
zato tiščijo v vrsti za naziv
znanstvene fantastike: tak-
šen je bil Osmi potnik, kije
podkožne parazite popeljal
v čare breztežnosti; doga-
jal se je na vesoljski ladji,
toda v resnici je bil le groz-
ljiva izštevanka v smislu:
kdo bo koga prej. Parazit ali
Sigourney VVeaver Takšen
je tudi Planet teme, kjer na
začetku vidimo strmoglav-
Ijenje vesoljske ladje - ven-
dar ta pristane tam, kjer se
zdi, da je Dracula zapustil
svoje nelegalne, rahlo de-
generirane potomce. Ja, na
planetu, ki premore tri son-
ca, torej na prvi pogled svet-
lobe na pretek. Razen en-
krat na 22 let. Ko nastane
mrk. Potem pa pošasti pri-
lezejo na piano. Pazite: po-
šasti, ki se bojijo svetlobe,
ker jih ta uniči. Kakor Dra-
culo. In ker bo mrk kaj kma-
lu primrkal, bo ostala le še...
grozljiva izštevanka v smi-
slu: kdo bo koga prej. Poša-
sti ali posadka.
Na stran dajmo male
neumnosti, kot je recimo
ta, da se v tem filmu nihče
ne bo natančneje spraše-
val, kdaj in za koliko svet-
loba pošasti poškoduje... pa
s čim se pošasti prehranju-
jejo, ko ni ljudi naokoli...
pomembnejše je to, da ima
originalni naslov, Pitch
black, svojo dvoumnost. Ni
čista črnina samo planet,
ko ga enkrat prekrije tema,
temveč se naslov nanaša tu-
di na človeški tovor, s ka-
terim je posadka vesoljske
ladje dodatno zabeljena.
Kriminalca, morilca, več-
nega ubežnika Riddicka,
ki svoje norčije zganja tu-
di na planetu, in ki nazad-
nje preostane edino in naj-
boljše orožje posadke v bo-
ju proti temačnim stvorom.
Eh, v njegovem srcu je »či-
sta črnina«. In film si za-
to, da ne bomo dejali, da
se ubada le z grozljivo ak-
cijo, zato, da mu bomo priz-
nali sporočilnost, zada za
nalogo, ozdraviti to črno sr-
ce. Seveda tega ne zna na-
rediti drugače kakor pod
predpostavko, da tudi nek-
je v orbiti tega srca kroži
planet, imenovan slaba
vest, ter s pomočjo kristu-
sovske požrtvovalnosti, ki
naj bi vplivala nanj. Sami
boste presodili, koliko film
v tem uspe: zame le delno.
Tudi zato, ker se je takšno
požrtvovalnost lažje iti v
vesolju, na nevarnem pla-
netu, težje pa doma, kjer
se odločaš med kuhanjem,
likanjem in odnašanjem
smeti v zabojnik.
Planet teme je v bistvu
najboljši tedaj, ko se gre igro
živcev - ko nam taji, kaj se
skriva v temi. In ko priča-
kujemo, kaj bo planilo iz
nje. Druga zanimivost je fo-
tografija, ki si jo bolj prora-
čunski in bolj komercialen
film ne bi privoščil: na-
mreč, vsako sonce planeta
ima svojo barvo svetlobe, in
tako je tudi film osvetljen
nekaj časa pretežno rume-
no, nekaj časa pa pretežno
modro. Ta preprosti trik zelo
pomaga pri poudarjanju ab-
straktnosti, pri poudarjanju
nezemeljskosti okolja, in
včasih dejansko da občutek,
da so se filmarji nahajali
nekje zunaj našega osonč-
ja. Dobro, Avstralija, kjer
so film snemali, tudi zares
zgleda, kot da je zunaj na-
šega osončja, ampak važen
je rezultat.
Omenil sem bolj prora-
čunske filme. Tale je bil na-
pravljen za 25 milijonov
dolarjev, in za to ceno ima
izjemno scenografijo in iz-
jemne efekte. Ravno zara-
di razlike med nizkimi stroš-
ki in dokajšnjim zaslužkom
se ga je lansko leto štelo za
precejšnji hit. Dolgoročno in
bolj objektivno gledano pa
je celotno delo Davida
Twohyja (režiserja in sce-
narista) nekaj srednjega.
PETER ZUPANC
Oblike v odsevu stekla
v Rogaški Slatini razstava z oblikovalske delavnice v Steklarni
Da ima steklo posebno moč izra-
žanja lepote, ne glede na končni ob-
likovalski dosežek, je ponovno potr-
dila razstava Oblike v odsevu stekla,
ki je te dni na ogled v pivnici mine-
ralne vode, pred tem pa je bila že v
Ljubljani v Galeriji Ars. Gre za izdel-
ke, ki so nastali v oblikovalski de-
lavnici v Steklarni Rogaška s študenti
oblikovanja na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani. Tokrat pa z
njimi razstavlja svoje izdelke tudi nji-
hov mentor za tehnologijo in dolgo-
letni izkušen oblikovalski mojster Ro-
gaške Tihomir Tomič.
Kar lahko vidimo v paviljonu pivni-
ce v Rogaški Slatini, so izdelki študen-
tov, ki so se med enotedenskim delom
v Steklarni Rogaška spoznavali s teh-
nologijo izdelave predmetov iz stekla
in z oblikovalskimi rešitvami posamez-
nih idej. Zato je ta čas treba razumeti
kot spoznavanje in na nek način tudi
igro z novim materialom in tehnologi-
jo, saj so se vsi študenti prvič na tak
način srečali s steklom, pa tudi s ste-
klarskimi mojstri v tovarni, s katerimi
so postali pravi prijatelji.
Pohvale vredna je že zamisel Steklar-
ne Rogaška, da resno sodeluje z Aka-
demijo za likovno umetnost. Po bese-
dah direktorja področja prodaje Mitje
Bračuna tovarna na tak način vlaga v
nove kadre, sodelovanje med akadem-
sko ustanovo in tovarno pa prinaša dra-
gocene izkušnje obema, hkrati pa ure-
sničuje bistven namen prenašanja zna-
nja v proizvode in njihovo uspešno tr-
ženje doma in v tujini.
Nina Vojvoda je predstavila kozar-
ce za šampanjec in kozarec Dioniz, Nina
Malovrh vazo, skledo, kozarec in sveč-
nik. Rok Oblak svečnika, kozarec in
skulpturo, Lucija Kostanjšek vinske
kozarce, Damjan Jermančič kozarec,
svečnik in vinske kozarce, Janez Me-
saric svečnika in serijo vaz. Rok Gre-
gorka serijo vaz, Lea Gorenšek sveč-
nik, vazo in serijo kozarcev za žgane
pijače in Ernest Nograšek svečnike.
V vseh izdelkih prevladujeta funkcio-
nalnost in estetika, avtorji pa so iskali
pot k izvirnim oblikam. Zdi se, da je še
največ odprtega prostora pri svečnikih
in vazah oziroma drugih dekorativnih
posodah, pred najtežjo nalogo pa so vsi,
ki se lotevajo kozarcev, zlasti vinskih.
Vino je preveč večplastna, večpomenska
in tudi poduhovljena, pa hkrati v stereo-
tipe ujeta pijača, da bi dopuščala veliko
širino »novih funkcionalnosti«. Morda
je ravno zaradi tega vsakršna naloga s
področja vinske kulture izreden izziv za
oblikovalce, Slovenija pa bi lahko prav
na tem področju ponudila Evropi in sve-
tu kaj izvirnega, čeprav se ji tudi dose-
danjih izdelkov ni treba sramovati, zla-
sti ne zadnje kolekcije Zdravica, prav iz
Steklarne Rogaška.
Omenjena delavnica v podobi razsta-
ve je zaživela pred javnostjo kot resna
ustaljena oblika plodnega sodelovanja
med teorijo in prakso, šolo estetike vsak-
danjega življenja in poslovnosti. Pre-
prosto sporoča: steklo ni tako krhko kot
se zdi in znanje ni tako trdno kot misli
dsti, ki je zadovoljen sam s sabo.
DRAGO MEDVED
Gremo v kino!
Renee Zellweger - Bridget Jones v najnovejšem filmu - je
zaslovela v filmu Jerry Maguire ob Tomu Cruisu, se glasi
odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajen-
ci so: Liljana Jevšinek, Nušičeva 2a, Celje; Urška Kresnik,
Kraigherjeva 7, Celje in Aleksandra Lipar, Milčinskega 13,
Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kine-
matografov.
Nagradno vprašanje: Katera slovenska glasbena skupina
je posnela skladbo v stilu filma Cukr&popr?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 13. avgusta. Izžrebali bomo tri do-
bitnike vstopnice za ogled filma.
Št. 32 - 9. avgust 20011
14
KRONIKA S CELJSKEGA
Poležavanje
v senci in
Agata Uš
Kaj delajo celjski knjižničarji, ko niso v knjižnici? - Oče
Miška Kiijižka je Jože Zimšek
Zagotovo ste se že večkrat
vprašali, kdo so in od kod
prihajajo. O čem razmišlja-
jo, kako živijo, kje so, kaj
počnejo v času, ko niso tam,
kjer jih največkrat srečate.
Ko se jim približate, to, še
posebej, če vas že dolgo ni
bilo, storite vsaj s slabo vest-
jo, če že ne s strahom. Spra-
šujete se: »Je dobre volje?
Mi bo kaj rekla? Ima zame
že tri mesece rezervirane-
ga Harryja Potterja? Mi bo
oprostila zamudnino?«
Tokrat predstavljamo lju-
di, ki skrbijo za eno najbolj
pomembnih in dragocenih za-
kladnic kulture, zgodovine,
zabave in učenosti. Za celj-
ske knjižničarke in knjižni-
čarje gre. Štiriindvajset jih je
razporejenih v treh oddelkih
Osrednje knjižnice Celje. Ze-
lo različni so, zelo posebni,
vsak od njih je na nek način
nekoliko nenavaden in dru-
gačen. Nenavadno zanimiv.
Med njimi so tako predstav-
niki tistih, ki že skoraj sodi-
jo v 3. življenjsko obdobje
kot oni, ki jih lahko zvečer
srečate na kakšni zabavi, žu-
ru, ročk ali jazz koncertu
(bognedaj, da jim v Zamor-
cu omenite zamudnino!) ah
berete njihove knjige. Ne le
tiste, ki nam jih priporoča-
jo, temveč tudi one, ki so jih
napisali...
V oddelku za odrasle in
mladino sta zaposleni tudi
Majda in Ljudmila Kink, sva-
kinji, katerih glasbeno usmer-
jene družine smo v Novem
tedniku podrobneje predsta-
vili že lani novembra, in pa
Marjana Centrih, žena pri-
ljubljenega amaterskega
igralca Srečka Centriha, ki
moža spremlja na vseh pred-
stavah in nastopih skupine Al-
kotest, v kateri Srečko sode-
luje kot gasilec.
Mohor Hudej, predstav-
nik mlajše generacije, je ver-
jetno dober razlog za to, da
je marsikatera najstnica po-
gosteje pričela obiskovati od-
delek za odrasle Osrednje
knjižnice Celje. Prikupen fant
temnih las in še malo tem-
nejših oči je v življenju po-
skusil že marsikaj. Potem ko
je pred leti napisal skoraj bio-
grafsko knjigo z naslovom
Mumps v zrelih letih, je poz-
neje veliko strast odkril v uk-
varjanju s turizmom in kot
eden prvih turističnih vodni-
kov v Sloveniji je pridobil li-
cenco. Če ga nekaj dni ni v
knjižnici, je zelo možno, da
ga boste srečali kje na Kitaj-
skem ali v kateri od še bolj
eksotičnih dežel. Povprečje
ga ni nikoli zanimalo, in prav
zanimivo je, da se v zadnjem
času dobro znajde tudi kot
mož in oče malega Filipa.
Vodja oddelka za študij
Osrednje knjižnice Celje Tat-
jana Klarer Kramer prese-
neča s svojim razumevanjem
različnih nezgod, ki se lah-
ko zgodijo včasih raztresene-
mu bralcu... Kar pa vas niti
slučajno ne opravičuje pri
tem, da bi s knjigami ravnali
neprimerno. Na to, da se je
mogoče z njo pogovoriti prav
o vsem, najbrž vpliva tudi
dejstvo, da je po poklicu di-
plomirana politologinja, za
katero pravzaprav ni jasno,
kako se je znašla v knjižnici,
očitno pa je, da delo oprav-
lja z vsem srcem.
Naslednji pisatelj - knjiž-
ničar je Robert Hutinski, ki
ga je (v družbi z Mohorjem
in urednikom založbe Karan-
tanija Dušanom Čatrom) do-
letela čast, da so mu v celj-
skem KLjUBU postavili spo-
minsko tablo. Pred leti je iz-
dal zanimivo zbirko novel z
naslovom Poležavanje v sen-
ci. Skupaj z ženo Andrejo,
ki je najbolj prikupna knjiž-
ničarka v žalski knjižnici, in
hčerko Severin (pravkar je
zaključila 1. razred devetlet-
ke na II. Osnovni šoH) živi v
Plavi laguni, minuli teden pa
si je knjižničarska družinica
privoščila lep morski dopust.
Zaprisežen ljubitelj knji-
ževnosti je tudi Samo Roš,
ki je bil prej zaposlen v trgo-
vini TUŠ, potem pa je le us-
pel najti delo, ki mu je bolj
pisano na kožo. Tihi Žalčan
se je odlično izkazal v začet-
ku študija; prav zdaj uspešno
zaključuje 1. letnik slavisti-
ke na Pedagoški fakulteti v
Mariboru, sicer pa je brat so-
ciologinje Alje, ki se v zad-
njem času predstavlja tudi s
petjem francoskih šansonov.
Knjižničarka, ki knjižne-
ga dela sicer (še) ni napisa-
la, je pa navdihnila Mišo Pra-
protnik Zupančič, je Gabri-
jela Aškerc iz Laškega. Pri-
jazna gospodična je ena red-
kih zaposlenih, ki je po po-
khcu diplomirana bibhote-
karka, njeni kolegi pa se na-
smehnejo vedno, ko se spom-
nijo na pesmico o Agati Uš
iz Rimskih Toplic iz Mišine
knjige Male živali, ki jo je
navdihnila prav Gabrijela.
Posebno pohvalo si zaslu-
ži Marinka Stisovič, mati
znanega karateista Mitje (ki
se je pred kratkim poročil),
saj je v knjižnici zaposlena
že od svojega šestoajstega leta,
ob sinu in hčerki pa je pono-
sna babica treh vnukov.
Predstavnica mlajše gene-
racije knjižničark na otroš-
kem oddelku celjske knjiž-
nice je Mateja Žvižej. V knjiž-
nici dela že peto leto, otroci
pa jo razen po prijaznosti
poznajo predvsem po slovi-
tih »Uricah pri Mišku Knjiž-
ku«, ki jih vodi že nekaj let.
Verjeli ali ne. Miška Knjižka
si je izmislil nekdanji celj-
ski župan Jože Zimšek, ko
se je med nekim sprejemom
s knjižničarkami pogovarjal
o tem, kako bi v knjižnico
privabili več otrok. Zamisel
je uspela, ah kdaj k Mišku
Knjižku pride tudi njegov oč-
ka, pa je skrivnost... Sicer pa
je Mateja svojo veliko ljube-
zen našla tudi v gledališču;
nazadnje ste jo lahko videli
v Alkestidi režiserja Mihe
Alujeviča, pred kratkim se
je udeležila gledališkega se-
minarja v Piranu, aktivna je
v KUD Alme Karlin. Njena
velika želja je, da bi nekoč
na oder postavila lastno pred-
stavo.
Ob vodji otroškega oddel-
ka celjske knjižnice Idi Kre-
ča, materi treh otrok in so-
progi Iva Kreče, ki je direk-
tor podjetja KIV Vransko, bo-
ste na tem oddelku srečali tu-
di Dragico Mustač, življenj-
sko sopotnico magistra Bran-
ka Goropevška, vse bolj pro-
dornega vodje Domoznan-
skega oddelka Osrednje knjiž-
nice Celje. Dragica in Bran-
ko prav zdaj preživljata do-
pust na eni od nudističnih
plaž v hrvaškem Primorju,
kje, pa ne smemo izdati, saj
bi se prav lahko zgodilo, da
bi Branko postal ljubosumen
na svojo srčno izvoljenko...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Franci in IVlajda Kink s hčerko Metodo in sinom Cirilom.
Tatjana Klarer Kramer, vodja oddelka za študij Osrednje knjižnice Celje.
»Tihi Žalčan« Samo Roš.
Voditeljica »Uric pri Mišku Knjižku« iz otroškega oddelka celjske
knjižnice, Mateja Žvižej.
Št. 32 - 9. avgust 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Zlati sij zrelosti
Pred Barbaro Žuran in Andrejem Salobirjem, zlatima maturantoma I.
Gimnazije v Celju, še polovica najdaljših počitinic - »Sosošolca« tudi na
Filozofski fakulteti v Ljubljani
v I. Gimnaziji v Celju so
letošnje šolsko leto zaklju-
čili z zlatim sijem z matii-
ritetnih spričeval devetih
deklet in enega fanta, kar
dvema med njimi. Barbari
Žuran in Andreju Salobir-
ju, pa je uspelo zbrati vseh
34 možnih točk. V vseh treh
splošnih gimnazijah v Ce-
lju, ob I. Gimnaziji še Gim-
naziji Celje-Center in Gim-
naziji Lava Šolskega cen-
tra Celje, so ob podelitvi ma-
tur itetnih spričeval sredi ju-
lija našteli skupaj 20 dija-
kov, ki so na maturi zbrali
med 30 in 34 točk ter zato
prejeli posebne pohvale. In
Barbara in Andrej (kot edi-
ni fant!) se uvrščata v sku-
pino enajstih slovenskih
gimnazijcev, ki so na letoš-
nji maturi dosegli vse, kar
se je doseči sploh dalo!
Medtem, ko je Andrej za
veselo novico izvedel iz pr-
ve roke, se je Barbara ob po-
delitvi maturitetnih spriče-
val potepala po Rimu in so
jo o odličnem maturitetnem
rezultatu obvestili po tele-
fonu. Najdaljše počitnice v
življenju, ki jih oba odlična
celjska maturanta želita do-
dobra izkoristiti, so tudi raz-
log, da ju predstavljamo še-
le zdaj.
Barbara
živahna in nasmejana, na
pragu avgusta čokoladno za-
gorela svetlolaska, se je ma-
ture resno lotila. »Pričakova-
la sem, da bo omejitev vpisa
v obeh študijskih programih,
za katera sem se odločila,«
pojasnjuje odločitev, da je
maturo opravljala kar iz še-
stih predmetov.
Kot šesti predmet si je iz-
brala španščino; jezik, ki se
ga je učila samostojno, ob štu-
dijski Uteraturi tudi na teča-
jih. In ker pouka španščine v
celjskih srednjih šolah ni, se
je bilo za opravljanje matu-
re treba dogovoriti v ljubljan-
ski gimnaziji Poljane. Barba-
ra pa je imela ocene iz španš-
čine zapisane že v spričeva-
lih za odlično opravljena 3.
in 4. letnik.
Z odličnim uspehom z ma-
ture ter prav tako odličnima
spričevaloma 3. in 4. letni-
ka gimnazije so ji vrata v pro-
gram španščine in sociologi-
je kuhure, ki si ju je kot dvo-
predmetni študij izbrala na
Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani, seveda na širo-
ko odprta. Skoznje bo vstct
pila oktobra. »Avgusta me ča-
ka selitev v Ljubljano, kjer
preurejamo stanovanje, tako
da bo dela dovolj,« se nasmeje
in doda, da bo zagotovo pri-
jetnejši september, ko se bo
potepala po Nizozemskem.
Vsaj tako, kot je bilo lepo ob
morju ter v začetku julija v
Italiji... »Potovanja so moja
velika ljubezen; vseeno mi je
ali grem na pot sama ali v
družbi prijateljev, le da spoz-
navam svet in ljudi.« Med dr-
žavami, ki jih je doslej obi-
skala, je že večina evropskih,
ob naštevanju pa izda tudi ti-
ho željo, da bi ji uspelo pri-
dobid mednarodno štipendi-
jo za študij v Španiji ali ka-
teri južnoameriških držav.
Kjer je španščina na prvem
mestu, seveda!
Barbara pripoveduje, da so
v I. Gimnaziji v Celju pripra-
vam na maturo posvetili pre-
cej časa, zadnje dni pa se je
učila skupaj z dvema prija-
teljicama. Vsem trem je na
maturi šlo gladko. »Pričako-
vala sem, da bo rezultat do-
ber, a na vseh 34 točk nika-
kor nisem računala,« pove in
dodaja, da matura niti ni bi-
la tako stresna, kot so jim na-
povedovali. »Morda je bila le
nekoliko preveč strnjena,« se
spominja, »a še časovni pre-
sledki med opravljanjem po-
sameznih predmetov so bili
odvisni od tega, katere pred-
mete si imel kot izbirne. Če
si imel srečo, je bilo časa vmes
dovolj, če pa ne, je šlo bolj
na tesno.«
1. septembra Barbara - za
razliko od slovesne podeli-
tve maturitetnih spričeval v
celjskem Narodnem domu
sredi julija - ne bo zamudila
sprejema, ki ga za zlate ma-
turante pripravljata v ljub-
ljanskih Križankah ministri-
ca za šolstvo, znanost in šport
dr. Lucija Čok in predsed-
nik države Milan Kučan. O
tem, kaj bi po zaključenem
študiju rada počela, še ne raz-
mišlja. Je pa res, da ji izbran
študij odpira kar nekaj mož-
nosti, tako za delo doma kot
v tujini. »Odločila se bom,
ko bo čas za to,« se nasmeje
Barbara. Dotlej pa je še do-
volj časa; tudi za glasbo, saj
Barbara rada igra klavir in ki-
taro.
Andrej
Zbrati 34 točk pri maturi
ni mačji kašelj. Za takšen us-
peh je potrebno veliko truda
in marljivega dela skozi vsa
štiri srednješolska leta.
Andrej Salobir se je za I.
Gimnazijo v Celju odločil na
podlagi učnega uspeha v os-
novni šoh in ker so se za to
gimnazijo odločili tudi ne-
kateri njegovi sošolci ter pri-
jatelji. Andreja na gimnazij-
ska leta vežejo lepi spomini:
»S šolo sem bil zelo zadovo-
ljen. Na zunaj ni nič poseb-
nega, potrebno je spoznati
življenje v njej. S sošolci smo
se zelo dobro razumeli in kot
razred smo bili precej mir-
ni. Pogrešal bom tako sošol-
ce kot tudi samo šolo.« An-
drej je sodeloval tudi v ob-
šolskih dejavnosdh, obisko-
val je matematični krožek in
pel v pevskem zboru.
Da bo maturo opravil z mak-
simalnim številom točk, ni
pričakoval, zato je bil toUko
bolj presenečen in vesel us-
peha. »Bil sem popolnoma šo-
kiran, ko mi je že na dvoriš-
ču pred šolo prvi čestital pro-
fesor Robnik. Tudi starši naj-
prej niso verjeli. Hotel sem
jim zamolčati in jim osebno
povedati, ko bi prišel domov,
pa me je mama prehitela po
telefonu,« pravi Andrej.
Andrej je zelo natančen in
vsak korak, preden ga nare-
di, večkrat premisli. Ta last-
nost se mu je obrestovala, če-
prav je bila tudi zanj matura
stresna: »Matura je velik stres.
Štiri leta poslušaš o tej zre-
lostni preizkušnji in nato se
naenkrat znajdeš pred njo.
Tik pred maturo sem bil pre-
cej živčen, ko pa so se izpiti
začeli, je živčnost minila. Se-
veda pa je potrebno delati vsa
štiri leta, ne le zadnjih nekaj
tednov. Ocenjevanje je objek-
tivno, vendar me moti, ker
se vse zgodi v štirinajstih dneh
in od tega je odvisna tvoja pri-
hodnost.«
Od oktobra dalje bo na Fi-
lozofski fakulteti študiral
nemški in angleški jezik. Tuji
jeziki ga že od nekdaj veseli-
jo, svoje znanje pa je izpilil
s pomočjo časopisov in tele-
vizije: »Ves čas sem vedel, da
bo moja prihodnost poveza-
na z jeziki. Veselim se študi-
ja, ker bom študiral to, kar
me zanima in se mi ne bo tre-
ba posvečati vsem predme-
tom, tako kot v gimnaziji.«
Pred Andrejem je še pre-
cejšen del zasluženih počit-
nic. Poleg počitniškega de-
la jih bo izkoristil za morje
in stvari, ki jih rad počne.
Zelo rad namreč posluša
glasbo, gleda komedije in
grozljivke, veliko časa pre-
živi na Internetu, ob veče-
rih pa se najraje odpravi ven
s prijatelji.
S. KRANJEC,
I. STAMEJČIČ
Foto: G. DOMJAN,
B. JANČIČ
Barbara Žuran
Andrej Salobir
Men' se rola
Zgodba je preprosta in
hkrati vnebovpijoča. Kupil
sem si rolerje. Saj vem, kaj
boste rekli: »Pa nisi že ma-
lo prestar za takšne zade-
ve?« Ja, saj, ampak zdaj je,
kar je. Rok, v katerem bi
bil lahko prijazni prodajal-
ki vrnil hudičevi napravi,
namreč levi in desni čevelj,
je že potekel. In kaj zdaj?
Hja, treba se bo naučiti ro-
lati.
Najprej sem zagnjavil do-
bre prijatelje, za katere vem,
da se znajo zaustaviti brez po-
moči cestnih svetilk, drogov,
ograj in sploh vseh nepremič-
nin, ki pridejo prav nesreč-
nemu človeku na koleščkih.
Potem pa sem sprevidel, da
bo treba ukreniti kaj bolj dra-
stičnega, sicer me bodo ti is-
ti prijatelji počasi zasovražili.
Saj veste, vprašanja tipa »Ka-
ko se zaustavim?« ali »Kako
pa lahko tako lepo zaviješ na
desno ravno takrat, ko hočeš?«
postanejo sčasoma nevzdrž-
na in ljudje se začenjajo slej-
koprej izogibati nadležnega
spraševalca.
Zato mi je prišla prav stran
SkateFAQs (www.skate-
faq.com), na kateri sem na-
šel nekaj koristnih napotkov,
ki mi bodo, upam, pomaga-
li prebroditi tiste najhujše za-
čfetniške urice na rolerjih. Če
se lahko malce pohvalim,
sem se nekaj malega že nau-
čil. Recimo vsaj tega, da ne
vpijem več na ves glas, naj
mi kdo pomaga, ko postane
hitrost prevelika.
Na strani je je moč najti
obilo zanimivih stvari, ki bo-
do zanimale tudi tiste, ki se
že znajo po človeško rolati.
FAQ je namreč kratica za po-
gosto postavljana vprašanja
(Frequently Asked Que-
stions), tukaj pa so zbraM kar
precej odgovorov. Od tega,
na kaj je treba paziti pri na-
kupu, do tega, kje so primer-
ni tereni za rolanje. Žal je
stran že precej zastarela, pa
tudi o tukajšnjih terenih ne
piše prav nič, tako da uteg-
nejo nekatere informacije biti
že prav plesnive in neuporab-
ne. A nič zato. Če ste se vpi-
sali med tiste, ki se jim rola,
bo obisk strani več kot do-
brodošel.
Lahko se boste seznanili s
tehnikami in učnimi urami
za začetnike in napredne re-
kreativce, kakor tudi za ti-
ste, ki so si z rolanjem že dol-
go na ti. Vas zanima, kako se
vzvratno zapeljete po stop-
nicah ali pa stopnice kar pre-
skočite? Mene sicer niti naj-
manj, toda morda se bo na-
šel kdo, ki meni drugače. Se-
veda so tu še podatki o proi-
zvajalcih rolerjev in zaščit-
ne opreme, kakor tudi o spe-
cializiranih športih, kot sta
hokej na rolerjih in slalom.
Za vsakogar nekaj, torej.
Vsekakor mi je v prvi vrsti
najbolj všeč rubrika z osnov-
nimi navodili za rolanje. Saj
veste: kako se ustavimo, ka-
ko zavijemo na levo ali na
desno in podobne reči. Na
začetku sem imel nekaj te-
žav z razumevanjem gradi-
va, so mi pa zato pomagale
fotografije, nekatere tudi ani-
mirane. Da ne bo pomote.
Dober teden dni kasneje se
ne znam kaj prida bolje ro-
lati kot prej. Toda vsaj prija-
telje bom obdržal.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Kamp in vlečnica v Logarski ostajata
Logarsko dolino v teh dneh obisku-
je zelo veliko gostov, med njimi pa je
tudi veliko tujcev, predvsem Avstrij-
cev.
V podjetju Logarska dolina so veseli,
ker jih obiskuje vse več kolesarjev, ki
razbremenjujejo prometno obremenje-
no dolino. Že pred vstopom v dolino
so uredili tri parkirišča, ki jih gostje
vse bolj uporabljajo. V podjetju se po
besedah direktorja Gustija Lenarja že
pripravljajo na drugo fazo urejanja pro-
meta, saj bi radi tudi s pomočjo Pharo-
vih programov omogočili alternativne
prevoze.
Glede kampa v dolini Gusti Lenar
pravi, da so se dogovorili z obema last-
nikoma, torej z Logarjevimi, ki so last-
niki zemljišča, in občino Solčava, ki
je lastnica objektov, da bodo gostje lah-
ko kampirali še letos, v prihodnjem
letu pa bodo poiskali drugo možnost.
»Kamp oziroma prostor za pripravlja-
nje planinskih taborov, piknikov in
kampiranje bomo našli v okviru ob-
stoječih prostorskih planov, klasične-
ga avtokampa pa itak nismo imeli ni-
koli namena vzdrževati,« pravi Lenar.
Vlečnica, ki v normalnih zimskih raz-
merah privabi kar precej ljubiteljev
belih poljan, bo ostala, kjer je postav-
ljena. Glede na to, da je lani obratova-
la samo en dan, v podjetju Logarska
dolina razmišljajo o možnosti umet-
nega zasneževanja.
US
Št. 32 - 9. avgust 2001^
16
ŠPORT
Publikum melje
tudi zdesetkan
Boleča poraza Šmarčanov in Velenjčanov - Denar na Skalni kleti
Po 3 krat 3 prvoligašev s
Celjskega v 2. krogu lige Si-
mobil je zadnji konec ted-
na prinesel »dvotretjinsko
žalost«. Najbolj peče doma-
či poraz Ere, nekaj manj Ru-
darja, pa čeprav je bil izjem-
no visok. Pri Publikumu
borbenost ni izostala, čeprav
gre najbolj pohvaliti zamet-
ke zrelosti. Mura je vendarle
padla, njen »vodostaj« je bil
prenizek celo za oslablje-
no Pušnikovo zasedbo.
V vratih ni bilo več Amela
Mujčinoviča, nekaj let (šest
jih je preživel na Skalni kle-
ti) igralca prve postave, v outu
lebdi Gregor Blatnik, poš-
kodovani so bili Vladislav
Lungu, Gregor Helbl in Uroš
Gorenak, tudi Andrej Peč-
nik. Še ne povsem zaceljeni
Oliver Bogatinov je začel na
klopi, Samo Vidovič s po-
dobnimi težavami je na njej
tudi ostal. Marijan Pušnik
je svoje preostale terierje
malce premešal, svoje nalo-
ge so izpolnili v zadostni meri,
da v prejšnji sezoni Celjanom
izjemno neugodna Mura, tudi
po 270 minutah svežega DP,
ostaja brez doseženega zadet-
ka. Poteza predstave je bil
prodor Domna Beršnjaka -
s 25 metrov je po premočrt-
nem prodoru švignil skozi
obrambo in se znašel sam
pred vratarjem ter ga mirno
ukanil s »plasiranim« strelom
ob levi vratnici! Kapetan je
odslej Sebastjan Gobec, z 21
leti in pol. »Določil sem ga
sam. Glasovanje? Odpade!
Tu ni demokracije. Kapetan
mora biti moja podaljšana ro-
ka, >Gobi< je tudi perspektiv-
no prava rešitev,« je bil od-
ločen njegov trener. Doseda-
nji nosilec traku Amel Muj-
činovič se je za dve leti in pol
zavezal ruskemu prvoligašu
Anžiju. Certifikata zanj ne
bo, dokler ne bo nakazana
odškodnina. Pri nas bo nje-
na višina ostala vsaj še nekaj
časa skrivnost. Na žiro račun
pa bo »kapnila« še UEFA. Kre-
dit za izgradnjo novega sta-
diona v višini pol milijona
švicarskih frankov bo treba
vrniti v desetih letih. Obljub-
ljen je bil že takoj po popla-
vi, zagnanosti v Opekarniški
jami (z izjemno igralno po-
vršino) pa komisija UEFA ni
spregledala. Idilo ob očit-
nem, nezadržnem napredku
celjskega nogometa, trenut-
no moti le »primer Blatnik«.
»Nisem zaloputnil z vrati. To
je debela in nesramna laž!
Darko Klarič mi je dejal, da
je njegov čas predragocen za
pogovor z mano. Nisem dvi-
goval cene, le odškodnino
sem si ob letu obsorej zaže-
lel nižjo. Res je, da se Olim-
pija zanima zame, a se mo-
ramo še dogovoriti,« je od-
govor zahteval Blatnik, ki se
počuti izigranega. CMC Pub-
likum je nato občutno zni-
žal odškodnino (sprva 59 ti-
soč DEM), a se Olimpija in
prosti branilec nista »našla«.
»Evroc«
avtogol
Mernika
Srečanje novih prvoUgašev
Ere Šmartno in kranjskih Ži-
vil Triglav se je pričelo v tu-
robnem vremenu. Vse je ka-
zalo na dež, ulilo pa se je še-
le sredi drugega polčasa. Sko-
raj tisoč gledalcev je pred za-
četkom ligaškega obračuna,
v katerem so bili Šmarčani
prvič gostitelji, z diatonično
harmoniko skušal ogreti Zo-
ran Zorko. Po pisku sodnika
Janeša so domači prevzeli po-
budo in so bili do usodne
dvajsete minute bližje vods-
tvu, nato pa je v kazenskem
prostoru domačega vratarja
Borisa Kališka nastala popol-
na zmeda. Napadalec Živil
Popescu je nevarno streljal,
vendar je Kališek uspešno
posredoval. Žogo je odbil v
kazenski prostor, kjer so bi-
li trije domači branilci. Pe-
ter Mernik, ki je bil žogi
najbližje, je žogo namesto v
kot, z močnim udarcem za-
bil v zgornji levi kot lastnih
vrat - pravi »evrogol« in ra-
zočaranje na tribunah. Po ne-
srečnem zadetku so Šmarčani
še bolj pritisnili, vendar pa
jim nikakor ni uspelo izena-
čiti. V minuli sezoni, ko sta
se takrat še drugoligaša po-
merila na istem igrišču, so
gorenjski nogometaši odšh
domov visoko poraženi s 4:1,
letos žal ni bilo tako. Celjski
strateg na gorenjski klopi Sta-
ne Bevc je priznal:«Imeli smo
več športne sreče od doma-
čih, gol so, namesto nam, za-
bili sami sebi!«
Rudarska
nesreča!
Velenjčani so v Ajdovšči-
ni doživeli pravo katastrofo,
saj so jim domači zabili kar
pol ducata zadetkov. Ekipa
Primorja bo očitno tudi v tej
sezoni igrala vidno vlogo v
državnem prvenstvu, čeprav
po pokalnem obračunu v
Šmartnem ob Paki ni kazalo
na kaj podobnega. Kljub te-
mu, da imajo Ajdovci popoln
izkupiček, si knapi takšnega
spodrsljaja ne bi smeli pri-
voščiti. Prve pol ure tekme
so Velenjčani uspeli zaustav-
ljati napade domačih in si pri-
pravili tudi dve lepi prilož-
nosti, a je po prvem preje-
tem golu igra popolnoma raz-
padla in poraz bi bil lahko
celo še hujši. »Potem ko ni-
smo povedli, smo bih kaz-
novani. Naslednji prejeti za-
detek pa nam je odrezal kri-
la. Mish se nam ne smejo več
vračati v Ajdovščino,« je pri-
povedoval Željko Spasojevič.
V dvobojih z rdeče-črnimi so
kljub temu porazu Rudarji še
vedno za odtenek uspešnej-
ši, dejstvo pa je, da jim Aj-
dovčina nikakor ne leži. V do-
sedanjih 13 obračunih so sla-
vili le enkrat in trikrat remi-
zirali, tokratni poraz pa je da-
leč najvišji, saj sta poprej obe
ekipi slavili z največ tremi
goli razlike. Poraz bo treba
seveda čim prej pozabiti, saj
bo že v soboto na stadionu
Ob jezeru gostoval prevalj-
ski Korotan.
Nov največji
uspeh
Nogometaši iz Šmarja pri
Jelšah, ki so v letošnji sezo-
ni novinci v tretji nogomet-
ni ligi - sever, so v Bakovcih
presenetljivo z 2:1 v šestnaj-
stini finala pokala NZS ug-
nali favoriziranega drugoli-
gaša Bakovce. Trener Ibra-
him Neskič je po preboju v
osmino finala dejal: »Igrali
smo popolnoma neobreme-
njeni z rezultatom in zato
nam je uspelo.« Do odmora
so Šmarčani po zadetkih Lon-
čariča in Plošnika že vodili z
2:0, v končnici srečanja pa
je glavni sodnik Kmetec do-
mačinom podaril enajstme-
trovko, ki so jo uspešno rea-
lizirali in postavili končni
izid. Nad predstavo drugoli-
gaša je bilo 200.gledalcev
močno razočaranih. Kljub te-
mu, da je v pokalu za četrtfi-
nale še nekaj premagljivih
tekmecev, si v Šmarju verjet-
no želijo kakšnega atraktiv-
nega prvoligaša, ki bi ga go-
stili in napolnih prenovljeni
stadion, zanimanje za nogo-
met v kraju pa bi se le še po|
večalo.
Dravinja: v
varne vode
Nogometni klub iz Sloven-
skih Konjic je s »prav do-
brim« opravil prejšnjo sezo-
no med drugoligaši. Trener
Josip Vugrinec, ki ostaja na
klopi, ocenjuje ekipo kot zelo
homogeno. O ciljih v prvens-
tvu pravi: »Želimo si v sredi-
no lestvice, nikakor pa ne
smemo izpasti. Klub mora po-
stati stabilen drugoligaš.« Pri-
jateljska srečanja so pokazala
veliko nihanj, saj precej igral-,
cev ni opravilo priprav v ce-:
loti. Včeraj so Konjičani s,
Šmarjem opravili generalko
pred nedeljskim uvodom, ko
potujejo k Zagorju.
J. JANČIČ, D. OBREZ,
D. ŠUSTER
Foto: G. DOMJAN
Peter Mernik (v temni majici) je na žalost zadel v lastno mrežo.
Adijo Celje: Mujke (levo) in Grega.
Kamp Short Tracka
V Celju je ta teden drsalni klub Celje
pripravil mednarodni kamp v Short Trac-
ku, ki bo trajal do nedelje. Vodi ga trener
Janos Englert iz Kanade, udeležujejo pa
se ga tekmovalci iz Južne Afrike, Jugo-
slavije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in
Slovenije.
Short Track je mlajša različica hitrostne-
ga drsanja in je olimpijska disciplina od Al-
bertvilla leta 1992. Zanimiv je predvsem za-
radi neposrednega obračuna med tekmovalci
in številnih padcev, ki se končajo v ogradi
drsališča, ki je seveda obložena z blazina-
mi. Tekmuje se na drsališču, ki je namenje-
no za hokej oziroma umetnostno drsanje.Tek-
movalci tekmujejo v disciplinah 500, 1.000
in 1.500 metrov, vozijo pa se tudi štafete.
Udeleženci kampa trenirajo dvakrat dnev-
no na ledu in na prostem, kjer so treningi za
kondicijo in moč. Vzporedno s kampom so
pripravili tudi trenerski tečaj, ob koncu pa
organizatorji pripravljajo tudi manjše tek-
movanje.
PŠ, Foto: G. DOMJAN
Št. 32 - 9. avgust 2001;
ŠPORT
17
Sagadin zavihal rokave
Košarkarji Pivovarne Laško v Kobaridu - Zadnji začel Kemoplast
Laščani so v nedeljo od-
potovali na priprave v Ko-
barid, kjer bodo ostali do pri-
hodnje srede, živahno pa je
tudi v dvoranah ostalih klu-
bov s Celjskega. Košarkar-
ji Kemoplast Alposa iz Šent-
jurja bodo s pripravami pri-
čeli jutri, Šoštanjčani so to
storili včeraj, Zrečani v po-
nedeljek, medtem ko Polze-
lani trenirajo že teden dni.
Že nekaj časa je znano, da
je novi trener Savinjskih Hop-
sov Celjan Miloš Sagadin,
ki ga zanesljivo čaka peklen-
sko težka naloga - vrniti pol-
zelsko košarko na pota stare
slave. Sagadin ima od lanske-
ga igralskega kadra le štiri ko-
šarkarje, kapetana Matjaža
Cizeja, Blaža Ručigaja, El-
visa Kadiča in Jasmina Ča-
[toviča, za katerega so se za-
Inimali v Laškem. Poleg ome-
jnjene četverice je treningom
priključena tudi peterica mla-
dih domačih košarkarjev, ki
si bodo na pripravah skušali
zagotoviti rumeno-modri
dres v prihodnji sezoni,
Olimpija pa je na Polzelo
»poslala« tri mlade košarkarje
s področja bivše Jugoslavije.
Sagadin bo ocenil kvaliteto
omenjene trojice in tisti, ki
bo zadovoljil, bo podpisal po-
godbo z Olimpijo in se ne-
kaj časa kalil na Polzeli, kjer
imajo namen v klub pripe-
ljati še vsaj dva izkušena ko-
šarkarja iz tujine.
Dva nova tujca imajo že ne-
kaj časa tudi v Zrečah. Go-
ran Ikonič in Milojica Ze-
kovič sta prišla iz zvorniške
Drine, v prihodnji sezoni pa
v dresu Rogle zanesljivo ne
bo Miloša Šporarja in Velj-
ka Petranoviča. Nova zreš-
ka okrepitev je tudi kadetski
reprezentant Nejc Strnad, ki
je prišel iz konjiškega Bane-
xa in se bo s soigralci in tre-
nerjem Gorazdom Bokša-
nom, 20. avgusta odpravil na
12-dnevne višinske priprave
na Roglo.
Košarkarji šoštanjske Elek-
tre so s pripravami za prvo
prvoligaško sezono pričeli si-
noči, trener Darko Mirt pa
še zdaleč nima popolne igral-
ske zasedbe, zato bo v teh
dneh kar nekaj košarkarjev
na preizkušnji.
Zadnji bodo z vadbo pri-
čeli Šentjurčani, katerih od-
mor je trajal dobra dva me-
seca, zato bo imel trener Igor
Pucko precej dela, da bo eki-
po uspel pripraviti za more-
bitno ponovitev lanskega us-
peha. Pogodbe s klubom so
že obnovili Ilija Petrovič,
Husein Kahvedžič, Damjan
Novakovič in Vinko Rov-
šnik, novinca pa sta Nedelj-
ko Djakovič iz Celja in Ma-
riborčan Bojan Novak. Klub
je že pred časom zapustil Živ-
ko Misirača, ki je okrepil pr-
vaka BiH Igoikeo iz Aleksan-
drovca, udeleženca pokala
Saporta. Blizu odhoda sta tu-
di Matej Črešnik, ki se bo
najverjetneje vrnil v ZDA, in
Dejan Tomažin, za katere-
ga so veliko zanimanje po-
kazali v Hrastniku, medtem
ko si v Šentjurju želijo, da bi
Jadranko Čovič ostal, ven-
dar so njegove finančne zah-
teve previsoke, zato bodo no-
vega centra verjetno morali
iskati drugje. Očitno bo po-
ložaj na centru ponovno ve-
lik problem Igorja Pucka, ki
bi mu verjetno še kako prav
prišel igralec tipa Veljko Pe-
tranovič, vendar se ponov-
no postavlja vprašanje finanč-
nih zmožnosti kluba. Tudi v
Šentjurju se bo nekaj igral-
cev zvrstilo na preizkušnji,
ekipa pa se bo ob koncu me-
seca odpravila na priprave v
Kozje.
Daleč pred vsemi so začeli
vaditi Laščani, zato tudi ni čud-
no, da je moštvo iz dneva v
dan bogatejše za kakšnega
igralca. Že pretekli teden smo
najavili prihod Hrvata Ivana
Vujčiča in Američana Ronal-
da Nummarya, ki sta že pod-
pisala pogodbi, danes pa se
bo ekipi pridružil še Torry
Walker. Končno oceno spo-
sobnosti tega mladega Ame-
ričana bo podal trener Pre-
drag Kruščič, ki bo s svojimi
varovanci v Kobaridu do pri-
hodnje srede, nato pa bodo
Laščani sodelovali na turnir-
ju v Postojni. Prvi skakalec li-
ge Kolinska Mileta Lisica se
bo najverjetneje odpravil k
francoskemu Le Mansu.
DEJAN OBREZ
Pravega
favorita
ni!
Gregor Cankar bo danes
na prizorišču atletskega;
SP v Edmontonu dočakali
kvalifikacije skoka v da-S
Ijino. Norma za finale je?
815 centimetrov.
»Zjutraj bom opravil lej
stretching, raztegovanje
vseh delov telesa. Včerajl
sem imel >tonizacijo<. Z dvi-
ganjem uteži sem nadražil-
mišice. Menim, da bodo s
predpisano normo opravi-
li le 3 ali 4 tekmovalci. Mor-
da bom med njimi tudi sam,l
a vsak skok preko 8 metrov
bo zadostoval,« je iz Kana--
de pripovedoval Grega, naj
športnik Celja, bronasti iz~
SP v Sevilli 99, ki si očitno
želi ponovitve največjega!
uspeha. »Težko je napove-
dovati, a tokrat je res vse
možno. Izrazitega favorita
ni, kandidatov za zmago paf
je celo do osem. A znova
ponavljam: trenutno raz-
mišljam le o kvalifikacijah,«
je še enkrat omenil večkratl
ključni trenutek skokov v
pesek. Finale se bo začelo,
v prvih minutah nedelje,'
Cankarja pa boste na TV za-
gotovo videli jutri zjutraj pol
5.uri, preden se boste od-
pravili v službo. Bo dobre
volje? D.Š.f
Nadobudneži ob asih
Mali šampioni bodo nekoč veliki - Jure Košir: »Čas je za poroko!«
Rogla je v zadnjih letih
postala kraj, ki ga številni
športniki izberejo za svoje
kondicijske priprave. Tako
smo videli, kako so se na
stadionu med drugimi po-
tili košarkarji hrvaške re-
prezentance, ki se na Ro-
gh pripravljajo vsako leto,
tokrat pod vodstvom Alek-
sandra Petroviča za nastop
na EP.
Mi smo se posvetili mla-
dim celjskim nogometašem
iz šole Mali šampion, in slo-
venski moški smučarski re-
prezentanci.
Veliki in...
V nasprotju s košarkarji,
ki so ves čas tekli na stadio-
nu, je bil trening smučarjev
zanimivejši. Kondicijski tre-
ner Samo Furlan jim je pri-
pravil vaje za eksplozivnost
in moč, razne poskoke z utež-
mi ali brez, skoke čez ovire,
torej vaje, ki pridejo prav pri
smučarski tehniki. Kljub vro-
čini so bili fantje ves čas do-
bro razpoloženi in vedno pri-
pravljeni na pogovor z novi-
narji ali za podpis na majico
mlajšim oboževalcem. V sre-
dišču pozornosti je bil seve-
da Jure Košir, ne samo pri
najmlajših, ampak tudi med
pogovori z reprezentančnimi
kolegi. Ob koncu treninga se
je namreč veliko govorilo o
njegovi poroki, ki jo načrtu-
je še ta mesec. Ostah repre-
zentanti skupaj s trenerjem
se namreč poroke že zelo ve-
selijo, vendar še ne vedo, kak-
šno darilo naj bi Juretu ku-
pih. Kot pravi Jure, bo na po-
roki poskrbljeno za dobro
glasbo, po njegovem okusu,
verjetno pa bo zabavo pope-
stril tudi sam s kakšnim »ra-
pom« iz svojega repertoarja.
»Od kod ste izvedeli za po-
roko? Res je, nadel si bom
zakonski jarem. Saj je že čas!«
Ob tem poročnem vzdušju so
se fantje dogovorili za popol-
dansko partijo košarke, ki se
je žal ni mogel udeležiti Mat-
jaž Vrhovnik zaradi bolečin
v gležnju. Vse pa nas je zani-
malo, kaj bo na košarkarskem
igrišču pokazal Rene Mle-
kuž, ki je imel poleti izvrst-
nega »trenerja«, prijatelja Sa-
nija Bečiroviča. Košarkarske
tekme žal nismo videli, ver-
jetno pa so se fantje dobro
namučili in ob tem zelo za-
bavali. Kmalu nam je posta-
lo jasno, da se smučarji do-
bro razumejo in so res prava
»klapa« in upajmo, da se bo
to vzdušje preneslo tudi v zi-
mo, saj si vsi še kako želijo
doseči čim boljše rezultate
in se uvrstiti na olimpijske
igre. Konkurenca je vsekakor
velika, zato lahko tudi letos
upravičeno pričakujemo od-
lične rezultate.
...mali
šampioni
Mali šampioni so za po-
letni trening že drugič zapo-
red izbrah Roglo. V Publi-
kumovi nogometni šoli, ki
jo vodi Jani Žilnik, so otroci
stari od 6 do 15 let. Za 101
otroka je skrbelo devet tre-
nerjev, dva ekonoma in
zdravnik, ki pa na srečo ni
imel večjega dela. Mlajši
otroci so več časa porabili
za zunaj nogometne aktivno-
sd, kot so igre brez meja, li-
kovna delavnica, kopanje v
bazenu, gledanje filmov...
Starejši pa so opravili pla-
nirano število treningov, saj
so na Zreškem Pohorju po-
goji za pripravo na prihaja-
jočo sezono skoraj idealni.
Mlajši so bivali v bungalo-
vih. Kaj kmalu jim zelenjav-
na juha ni več dišala, nav-
dušeni pa so bili nad pala-
činkami, le preredko so bi-
le na jedilniku. Nekatere je
kmalu dajalo domotožje,
proti koncu tedna pa se je
pojavila utrujenost, o kate-
ri je Žilnik dejal: »So trenutki,
ko je treba >stisniti< in ni umi-
ka, ter so trenutki sprosti-
tve.« Slednje so mali šam-
pioni največkrat preživljaH
Rene Mlekuž
ob igralnih avtomatih, ali kot
je nekdo rekel, bilo je poskrb-
ljeno za vse, razen za igral-
niške žetone. Na pripravah so
se jim kasneje pridružili še ka-
deti iz Publikuma, s svojim
prihodom pa so jih razveseli-
li še člani Sebastjan Gobec,
Mitja Brulc in Domen Berš-
njak, ki so jim prikazali na-
čine igre ter strele na gol. Ne-
kaj vaj z mladimi celjskimi
nogometaši pa je naredil tudi
Sebastjan Cimerotič. Koliko
udeležencev se bo razvilo v
vrhunske nogometaše, bo po-
kazal čas, vsekakor pa je bila
Rogla v pasji vročini idealen
kraj za aktivno in koristno
preživljanje počitnic.
PETRA ŠAFRAN
JERNEJ JANČIČ
Mali šampioni s trenerji
NA KRATKO
Koper: Na odprtem absolutnem plavalnem državnem pr-
venstvu je Celjanka Urška Roš osvojila tri medalje. Članica
plavalnega kluba Marines Neptun Celje je bila druga na 200
m prosto in 200 m delfin ter tretja na 100 m delfin.
Stockholm: Celjan Dani Pavlinec je uspešno nastopil na
evropskem prvenstvu v plavanju za invalide. Na 400 m pro-
sto je z novim državnim rekordom 3:53,33 osvojil srebrno
medaljo, na 50 m prosto pa si je priplaval bronasto kolajno.
Ptuj: V 6. krogu državne lige v streljanju s pištolo in re-
volverjem velikega kalibra so člani strelskega društva Du-
šan Poženel iz Rečice pri Laškem osvojili ekipno 2. mesto v
kategoriji pištola. Slavko Frece iz Strelskega društva Celje
je v posamični konkurenci osvojil 2. mesto s pištolo in 3.
mesto z revolverjem. P.Š.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTAnZ""""
NOGOMET
1. SNL, 4.krog - Velenje:
Rudar - Korotan (20)
NEDELIA12A
NOGOMET
l.SNL, 4.krog - Ljubljana:
Ohmpija - CMC Publikum
(17)
2.SNL, l.krog - Zagorje ob
Savi: Zagorje - Dravinja (17)
*"'—g'"—
NOGOMET
l.SNL, 4.krog - Nova Go-
rica: Gorica - Era Šmartno
(18)
PANO-
RAMA
I. SNL
3. krog: CMC Publikum -
Mura 2:0 (1:0); Beršnjak
(36), Radosavljevič (90). Era
Šmartno - Živila Triglav 0:1
(0:1); Mernik (20. avt). Pri-
morje - Rudar 6:0 (3:0); Vo-
grič (32), Mulahmetovič (41,
11-m), Obilinovič (45, 71),
Žnideršič (68), Gregorič
(80). Vrstni red: Primorje,
Koper 9, CMC Publikum 7,
Maribor Pivovarna Laško 6,
Korotan 5, Ohmpija, Živila
Triglav 4, Era Šmartno, Ru-
dar 3, Mura 1, Domžale, Go-
rica 0.
Št. 32 - 9. avgust 2001^
KRONIKA
19
Tri tone rib
na hrbtu
Kdo (kaj) je v Laškem pomoril (o) tri tisoč kilogramov
rib in povzročil (o) za 15 milijonov tolarjev škode?
v Udmatu pri Laškem je minuli petek
poginilo tri tisoč kilogramov rib, med nji-
mi največ mren, podusti in klenov. Škodo
ocenjujejo na petnajst milijonov tolarjev,
čeprav je minuli teden v javnost prišla tu-
di vest, da le »ne gre za ekološko kata-
strofo«. A kar je najbolj problematično pri
tovrstnih zadevah, je - iskanje krivca.
Iz regijskega centra za obveščanje je v so-
boto odjeknilo, da bi utegnila za katastro-
falnim poginom rib stati Pivovarna Laško,
češ da »... pivovarniška odpadna voda, ki se
meša z odpadno komunalno vodo iz Laške-
ga, onesnažuje nizvodno reko Savinjo. Za-
radi nizkega vodostaja Savinje, visoke tem-
perature vode in zmanjšane topnosti kisika
v vodi pa posledično prihaja do pogina rib«.
Toda v Pivovarni Laško takšno »informi-
ranje javnosti« odločno zavračajo in doda-
jajo: »Kritično stanje reke Savinje z izred-
no visoko temperaturo vode in zmanjšano
vsebnostjo kisika v vodi ter izredno nizkim
vodostajem je problematično že pred ko-
lektorskim izpustom odplak Laškega. Ne-
katere priče navajajo, da je do pogina rib
prišlo že pred železniškim mostom v Laš-
kem. Glede na kritično stanje Savinje je lah-
ko povzročitelj kdorkoli, saj se izteka v re-
ko veliko odplak. Meritve pooblaščene in-
stitucije pa kažejo, da je Savinja že pred
pivovarno zelo onesnažena.« Tako torej v
Pivovarni Laško, kjer so naročili tudi ana-
lizo vzorcev vode in rib pri Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje. Rezultati analize so po-
kazah, da sd bile v vodi prisotne organske
snovi, verjetno fekalnega izvora. Toda o vzro-
ku za pogin rib lahko v Zavodu »le sklepa-
jo«. Tudi po njihovem mnenju je pogin pov-
zročilo več dejavnikov: nizek vodostaj re-
ke, visoka temperatura vode in prisotnost
kemičnih snovi, ki reagirajo z raztopljenim
kisikom v vodi.
Takšnega mnenja je tudi predsednik Ri-
biške družine Laško Roman Matek, ki do-
daja. »Gre za kanal, ki je skupen odplakam
iz gospodinjstev in industrije. Kakšna je bi-
la koncentracija odplak, pa ne morem oce-
njevati. Na žalost pa enaka količina odplak
kot pri višjem vodostaju, ob razmerah, kot
so bile minuli teden, povzroči pogin rib.«
Za mnenje smo vprašali tudi Vinka An-
doljška iz Ribiške družine Celje, ki pa me-
ni, da je v tem primeru šlo za enkratni in
večji iztek za ribe nevarnih snovi v Savinjo,
čeprav o krivcu ne more govoriti. »V teh pri-
merih je velikokrat kriva nepazljivost posa-
meznika oziroma industrije. Nevarno je tu-
di, če pride do izliva gnojevke v potoke, kar
pa se bo v tem času najverjetneje dogajalo in
povzročalo nove pogine rib.«
Na Center za kriminalistično-tehnične prei-
skave v Ljubljani so odvzete vzorce vode in
rib poslali tudi celjski kriminalisti. Kot nam
je povedal načelnik OKC Policijske uprave
Celje Peter Očkerl pa rezultatov analiz ne pri-
čakujejo pred začetkom septembra. »Težava,
ki se stalno pojavlja pri tovrstnih poginih rib
je, da smo policisti in inšpekcijske službe o
tem obveščeni prepozno. Zaradi tega ne mo-
remo pravočasno odvzeti vzorcev, ko pa jih,
je voda že neoporečna,« pravi Očkerl.
To je od lanske jeseni že tretji večji pogin
rib na laškem območju; na vprašanje, kdo
je kriv, pa še vedno ni odgovora. Očitno bo
do takrat, ko bodo znani krivci za takšne
pogine in ukrepi zoper njih, po hrbtu spla-
valo še veliko rib.
SIMONA ŠOLINIČ, SERGEJA MITIČ
'NOČNE
CVETKE
• Vlado se je pretekli teden
odločil, da bo pred Stalinom
v Celju oklofutal Gregorja.
Ta se je namreč s kolesom z
motorjem vozil po tamkajš-
njem pločniku in vrtu loka-
la. To naj bi bil tudi razlog
za vzgojni ukrep, kot se ga
je lotil Vlado. Glede na to,
da se po tamkajšnjih ploč-
nikih še vedno pospešeno od-
vija motoristični promet in
parkiranje, domnevamo, da
takšni ukrepi ne zaležejo kaj
dosti.
• Nekaterim je očitno to po-
letje sonce preveč stopilo v
glavo. Kot denimo tistemu,
ki si je zadnji julijski dan
odločil popestriti s krajo ko-
palk v celjskem Interšparu.
Toda, kot kažejo zbrani po-
datki, se bo moral sončiti nag
ali pa v gatah, saj so ga pri
kraji zalotili tamkajšnji var-
nostniki.
• Stanko je v imenu Marti-
na poUciji zatožil, da je sled-
njemu nekdo ukradel koš-
njo s travnika, ki ga je prid-
no obdeloval Stanko. Kasne-
je se je izkazalo, da je last-
nik travnika neki Karel, ki
je dovolil košnjo Ignjacu, s
čimer pa se ne strinjata Stan-
ko in Martin, zato so mora-
li o vsej zadevi presoditi po-
licisti. Povsem razumljivo.
• Matjaž je oni dan izbuljil
oči, ko je ves srečen »čez Og-
lasnik« naročil mobilni te-
lefon, v paketu pa dobil ča-
sopis in nogavice! Vse to naj
bi prodajal Aleš, ki pa je
očitno imel preveč dela in
je v paket po pomoti zavil
»štumfe«. Upajmo, da so bi-
li vsaj čisti.
Pozor, motoristi!
Minuli teden sta se v pro-
metu na Celjskem hudo ra-
nila kar dva motorista.
Štiriindvajsetletni A.G. iz
Velenja je v torek, 31. julija,
izven Primoža pri Ljubnem
v levem ovinku zapeljal s ce-
stišča in trčil v železni ste-
ber varovalne ograje. Pri pad-
cu je utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Drugi motorist pa se je v so-
boto, 4. avgusta, hudo ranil na
regionalni cesti v Logarski do-
lini pri Solčavi. Zaradi nepri-
lagojene hitrosti je 50-letni
M.V iz Maribora izgubil ob-
last nad vozilom in padel.
Sicer pa slovenski polici-
sti ugotavljajo, da motoristi
še vedno sodijo med najbolj
ogrožene udeležence v cest-
nem prometu. V letošnjih pr-
vih šestih mesecih je na slo-
venskih cestah umrlo štiri-
krat več motoristov kot v ena-
kem obdobju lani - 21. Sa-
mo na Celjskem je v promet-
nih nesrečah letos življenje
izgubilo sedem motoristov.
kar trije od teh so bih stari
16 let.
Število smrtnih nezgod se
je povečalo zlasti ob viken-
dih, kar je značilno pred-
vsem za poletne mesece, še
vedno pa sta najpogostejša
vzroka za nesreče neprilago-
jena hitrost in nepravilno pre-
hitevanje. Med umrlimi voz-
niki motornih koles, ki so bih
hkrati povzročitelji nesreč pa
je bilo največ takšnih, ki so
imeli vozniški izpit manj kot
dve leti. S.Šol.
Delovni nezgodi
v delovni nezgodi, ki bi se lahko končala tudi tragič-
no, se je v ponedeljek, 6. avgusta, hudo ranil 35-letni
delavec podjetja Feniks na Cesti žalskega tabora v Žal-
cu.
Vodja vzdrževanja je s preizkuševalecem električnega to-
ka, v sicer zaščiteni omarici, zaradi nepazljivosti prišel v
stik s tako imenovanim visokonapetostnim sprožnikom. Za-
radi udara električne energije je delavec padel na tla in ob-
ležal v nezavesti. Prvo pomoč so mu najprej nudili sodelav-
ci, nato pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Dva dni prej, v soboto, 4. avgusta, je utrpel hude telesne
poškodbe pri delu 42-letni delavec Vulkanizerstva Čakš na
Bežigrajski cesti v Celju. Na delovnem stroju za montažo in
demontažo tovornih pnevmatik je s pihalko napihoval pnev-
matiko za rovokopač. Zaradi previsokega pritiska je pnev-
matiko nenadoma razneslo, delavec pa se je pri tem hudo
ranil. S.Šol.
Še en požig?
Kot kaže imajo kriminalisti na Celjskem delo še z enim
namernim požigom.
To naj bi namreč doslej pokazala preiskava požara v Sv.
Lovrencu pri Žalcu v petek, 3. avgusta. Ogenj je poleg ko-
zolca uničil vso kmetijsko mehanizacijo, okrog štiri tone
sena in deset ton koruze. Gmotno škodo ocenjujejo na okrog
10 milijonov tolarjev.
Kot smo izvedeli, to na žalskem območju ni osamljen
primer, saj so kriminalisti tam že pred leti iskali požigalca
večih objektov, ki pa je do danes ostal še vedno neznan.
itfilNI
KRIIMIČI
Žagatat
Za 750 tisočakov škode je
Gozdnemu gospodarstvu Celje
na Lavi nažagal neznanec, ki je
v noči na torek, 31. julija, ukra-
del kar štiri motorne žage in
motorno škropilnico. Z nakra-
denim se je tat podal v beg. Do
danes ga še niso opazili.
Denar za
mamila
Trije tatici so v torek, 31.
julija, s krutim namenom pri-
stopili do blagajne na želez-
niški postaji v Celju. Eden iz-
med njih je skozi odprtino se-
gel v notranjost in vpričo pro-
dajalke z mize odtujil 125 ti-
soč tolarjev. Neznanci so se
zatem odpeljali z vlakom v
smeri Šentjurja. Kot smo iz-
vedeli, so policisti nepridipra-
vom že stopili na prste. Gre
za mladoletnika, ki sta mu po-
magala dva starejša sostoril-
ca, denar pa so potrebovali
za nakup mamil.      S.Šol.
JPROMETNE NEZGODE
Iz lokalne
ceste v avto
Promehia nesreča izven Sve-
te Eme je v soboto, 4. avgusta,
terjala hude poškodbe ene ose-
be, ena pa se je lažje ranila.
Devetindvajsetletni voznik
osebnega vozila, F.Č., je z lo-
kalne ceste zapeljal na glav-
no in trčil v avtomobil 20-
letnega S.K. V vozilu slednje-
ga se je hudo ranil sopotnik,
59-letni M.K., lažje poškod-
be pa je dobila sopotnica 20-
letna D.K.
Pet ranjenih
Kar pet ljudi se je poškodo-
valo v prometni nesreči, ki se
je zgodila v nedeljo, 5, avgu-
sta, v Škofji vasi pri Celju.
Voznik osebnega avtomobi-
la, 44-letni L.K. iz Murske So-
bote, je vozil proti Vojniku in
v desnem ovinku zapeljal na
levo stran cestišča, kjer je tr-
čil v nasproti vozeči avtomo-
bil 57-letnega K.K. iz Preko-
rij. Povzročitelj nezgode in nje-
gova 58-letna sopotnica J.K.
sta se hudo ranila, voznik in
potnika v drugem vozilu pa so
bili lažje poškodovani.
Umrla za
posledicami
nesreče
človeško življenje je terja-
la nezgoda v ponedeljek, 31.
juhja, v bližini Rimskih To-
plic. Za posledicami nezgode
je namreč umrla 44-letna LL,
sopotnica v osebnem vozilu.
To je že devetindvajseta smrt-
na žrtev v prometu na našem
območju. Statistični podatki
navajajo, da od 13 voznikov in
potnikov, ki so letos na Celj-
skem umrli v prometnih nesre-
čah, kar 10 ni bilo pripetih z
varnostnimi pasovi.
Nepazljiva
peška
Zaradi nepazljivosti peš-
ke je prišlo v torek, 31. juli-
ja, do hujše nezgode v bli-
žini Tremarij.
Izven Tremarij je peška,
27-letna H.K., nenadoma
prečkala cesto in stopila
pred osebni avtomobil 78-
letnega voznika S.K. iz Hrast-
nika. V trčenju se je peška
hudo telesno poškodovala.
Radarsice icontroie bodo...
• jutri, 10. avgusta, dopoldne na območju Laškega, popoldne
pa na območju Mozirja;
• v soboto, 11. avgusta, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Velenja;
• v nedeljo, 12. avgusta, dopoldne na območju celotne re-
gije, popoldne pa na območju Šentjurja;
• v ponedeljek, 13. avgusta, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
• v torek, 14. avgusta, dopoldne na območju Velenja, po-
poldne pa na območju Celja;
• v sredo, 15. avgusta, dopoldne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Žalca;
• v četrtek, 16. avgusta, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine.
Št. 32 - 9. avgust 2001
20
REPORTAŽA
Flosarski horuk
s povorko, krstom in poz-
dravi splavarjev iz raznih
evropskih držav se je v ne-
deljo odvrtel 41. Flosarski
bal na Ljubnem.
Organizatorji so v kraju in
okolici pripravili veliko
športnih, zabavnih in kultur-
nih prireditev, v deset dni tra-
jajočem balu pa so na Ljub-
nem predstavili skoraj vse, s
čimer se v občini ukvarjajo.
Pripombe o dogajanjih so
razhčne - nekateri marsikaj
pokritizirajo, drugi so s pri-
reditev odhajali zadovoljni,
najpomembneje pa je, da so
Ljubenci večini obiskovalcev
pokazali delček bogate flo-
sarske tradicije.
Foto: GAŠPER DOMJAN
Foto: CIRIL SEM
Do Zlatoroga
pod skakalnico
Oddajo Radia Ce-
lje Iščemo Zlatoro-
ga Pivovarne Laš-
ko smo tokrat pre-
stavili iz petka na
soboto, kajti naša
terenska ekipa je
obiskala Ljubno,
kjer je bilo vse v
znamenju Flosar-
skega bala.
Tam sta bila Mit-
ja Umnik in tonski
tehnik Matjaž Ma-
rinček, v studiu pa
Nataša Leskovšek
in Sašo Matelič. Za
začetek smo v studiu zasta-
vili vprašanje, na katerega
je pravilno odgovorila po-
slušalka Brigita iz Laškega.
Vpraševali smo po izdelku
Pivovarne Laško, pijači, ki
je mešanica piva in limona-
de. Poslušalka Brigita je uga-
nila, da je to roler, ki vse-
buje pol piva in pol limo-
nade s prepoznavnim oku-
som piva in manjšo količi-
no alkohola. Roler je pol-
njen v steklenice in ploče-
vinke in tudi poslušalka je
za pravilen odgovor preje-
la 12 steklenic rolerja.
Nato nas je zanimalo, kje
točno na Ljubnem sta Mit-
ja Umnik in Matjaž Marin-
ček. Pravilno je odgovorila
poslušalka Anica iz Celja,
ki je povedala, da sta se na-
ša sodelavca skrila pri pre-
novljenem skakalnem cen-
tru na Ljubnem. Anica je za
nagrado dobila kosilo za
dve osebi v gostišču Petrin
na Ljubnem.
Vodenje drugega dela od-
daje Iščemo Zlatoroga Pi-
vovarne Laško je prevzela
terenska ekipa na Ljubnem,
obiskovalci Flosarskega ba-
la pa so morali poiskati ma-
skoto Zlatoroga Pivovarne
Laško.
Terenski studio Radia Ce-
lje ob vznožju skakalnice je
bil pod velikim senčnikom
Pivovarne Laško. Medtem so
se mladi Ljubenci pogum-
no spuščali po obnovljeni
plastični skakalnici. Tu pa
tam je nekaj vodnih kapljic
pri močenju izteka zaneslo
pod senčnik in to je bila na
vroč sobotni dan edina os-
vežitev. No, po zaslugi An-
dreja iz SKK Ljubno, sta bi-
li pod mizo dve veliki plo-
čevinki zlatoroga in velika
steklenica radenske, tako da
smo lahko pogostili kakšne-
ga žejnega gosta.
Najprej se je z našim mi
krofonom preskusil Franjo
Naraločnik. Kot predsednik
flosarskega društva je imel
vse nitke v rokah in je naše
poslušalce podrobno sezna-
nil s pripravami na flosari-
jo, predvsem pa, da zanj pri-
reditve niso trajale samo de-
set dni, ampak s priprava-
mi vred pol leta.
Ves sijoč zaradi skakal-
niških pridobitev je prise-
del tudi Alojz Murko,
predsednik kluba, ki še ved-
no računa na izdatno spon-
zorsko pomoč BTC. Takšno
obljubo je doživel »v živo«
v pogovoru s predsednikom
uprave BTC Jožefom Mer-
malom, ki je napovedal še
dodatno izgradnjo skakal-
nega sistema in skoke čez
100 metrov. Ljubenska žu-
panja Anka Rakun je širno
poslušalstvo Radia Celje
povabila na zaključno pri-
reditev, medtem ko je v ma-
jico z Zlatorogovo masko-
to Janez Debeljak, med
obujanjem svojih zlatih
smučarskih časov, čakal na
tistega, ki ga bo prvi odkril:
to pa je bila ona, Magda
Berlot iz Velenja. Sin Gaš-
per se je tudi preizkušal na
skakalnici, mamici pa ni
bilo težko v Janezu Debe-
Ijaku odkriti trenerja svo-
jega sina ter nekdanjega us-
pešnega smučarskega ska-
kalca.
Zlatoroga smo našli, od-
dajo uspešno zaključili,
medtem pa so se mladi Lju-
benci še vedno spuščali po
zaletišču svoje skakalne na-
prave. Kaj se ve, morda bo
kmalu iz te generacije mla-
dičev zrasel kakšen pravi
skakalni ali letalski orel?
Recimo, da mu bo Zlatorog
pri tem pomagal.
NL, UM
Foto: GD
Št. 32 - 9. avgust 2001;
■reportaža
21
Oblačno nebo je bilo krivec za prvo in verjetno zadnje prvenstvo Para Lisce v ustvarjanju in spuščanju
' papirnatih letal. Najlepše je letel MAC na desni iz konstruktorskega biroja Cene.
Padalski
VVoodstock
nad Savo
Že deset let si Lisca vsak prvi konec tedna v avgustu
nadene pisane kupole
Sedeli so na robu poseke vrh
južnega pobočja Lisce. Jadral-
ni padalci, sredi kupa velikan-
skih nahrbtnikov, ob katerih bi
vsakdo pri zdravi pameti pri-
čakoval vsaj še transportnega
oslička, ali ob svežnjih plaht
poudarjeno živahnih barv, za-
pleteni v mrežo nič manj pisa-
nih vrvic. Neustavljiv plaz zba-
danja, smeha in šal je tu in tam
prekinil kakšen od naveličanih,
ki je vstal, raztegnil padalo in
se pognal v globino pred sabo.
Takrat so pogovori za hip za-
mrh, četica na tleh pa je pozor-
no spremljala dogajanje v zraku.
Ponavadi so z vzkliki pospremi-
li drsenje proti vznožju hriba. Po-
tem pa se je ena od »sond« začela
vzpenjati vse više in više. Na vr-
hu je v hipu zavrelo, roke so mrz-
lično grabile kose raztresene
opreme, padala so se raztegova-
la hitreje od jader na velikem Vi-
harniku in se eno za drugo odle-
pila od hriba med vriskanjem nji-
hovih lastnikov, ki so bolj ali manj
Vešče bingljali pod njimi.
Če neugodni veter le ni in ni
hotel popustiti, ali pa so oblaki
Vse gosteje prekrivali nebo nad
Lisco, se je pred vrati koče ob
Padalskem startu nabrala vrsta
Žejnih. Pivo je bilo zastonj in piv-
ska koča je kmalu postala še pev-
ska. Jadralno padalski klub Kon-
dor iz Radeč je poskrbel, da je
bila že deseta Para Lisca vesel in
Zabaven festival jadralnega pa-
dalstva.
Adrenalin in
zabava
Za šport, ki ima v Sloveniji ko-
maj kaj več od desetletja zgodo-
vine, je srečanje z desetletno tra-
dicijo nekaj takšnega kot olim-
piada za ostalo športno druščino.
Para Lisca se je začela že leta 1991,
ko so bila jadralna padala še neo-
kretne kvadratne rjuhe in so nji-
hovi piloti upehani pretekli pol
hriba, preden so njih in sebe spra-
vili v zrak, nato pa po nekaj mi-
nutah drsenja pristali ob vznožju
hriba.
V vseh teh letih je doživljala vzpo-
ne in padce, velike prelete in ža-
lostne nesreče, spletala življenjske
zgodbe, anekdote in legende ter po-
stala nekakšen slovenski para
Woodstock. Višek je gotovo bilo
tridnevno srečanje, ki je bilo leta
1995 hkrati s slovenskim državnim
prvenstvom. Takrat se je na trav-
natem vrhu hriba nad dolino Save
zbralo več kot tristo padalcev vseh
oblik in okusov, skoraj na vsakem
prostem travnatem kotičku, ki ni
bil nagnjen za več kot 45 stopinj,
je stal šotor, tako da je bilo prista-
janje na vrhu hriba podobno akro-
bacijski vožnji formule ena skozi
labirint.
Para Lisca pa je bila ves ta čas
predvsem skoraj nemogoča kom-
binacija adrenalinskega uživanja v
zraku in huronske zabave na vča-
sih tudi ne tako trdnih deh.
Dolenjski čudeži
Tudi letos se je na tradicional-
ni prvi konec tedna v avgustu or-
ganizatorjem prijavilo nekaj več
kot osemdeset pilotov iz Slove-
nije in tujine. Kljub izrazito zo-
prni vremenski napovedi, ki je
ravno v tistih dneh obljubljala pre-
hod hladne fronte, so najbolj
vztrajni spravili skupaj tri letal-
ske dni. Vsi skupaj pa dve zabav-
ne noči, v katerih so zaradi kitar
cveteli prsti, grla so zjutraj poka-
la zaradi vseh prepetih kitic, ne-
kaj pa je k temu pojavu prispeva-
la tudi nenavadna epidemija ju-
tranje žeje. Dolenjski letalski moj-
stri so nam demonstrirali nočno
letenje brez padala, ki se je za av-
torja sicer končalo brez resnih po-
sledic, umetniški vtis pa ga bo go-
tovo spremljal vso njegovo padal-
sko kariero.
Ena od relikvij padalskih sre-
čanj na Lisci so gotovo tudi maji-
ce, ki jo dobi vsak pilot ob plači-
lu prijavnine. Zbirko vseh dese-
tih boste težko našli še kje drugje
kot pri organizatorjih iz Radeč,
morda jo poleg najbolj zavzetih
članov kluba Kondor premore le
še kakšen padalec v Sloveniji. Po-
nosni so tudi lastniki prve iz dav-
nega 1991, novopečeni »parališ-
čani« pa so s spoštovanjem obču-
dovali vse arhivske letnice, ki so
se obledelo bohotile na že precej
spranih kosih blaga.
11. Para
Lisca bo!
Po vseh teh letih so Kondorjev-
ci v petek rahlo utrujeni zaradi
organizacijskih predpriprav tu in
tam namignili, da je po desetih
letih čas za počitek. Kar naj bi po-
menilo zadnjo Para Lisco. V ne-
deljo popoldne, ko so se še zad-
nji zamudniki stiskali pod ozkim
nadstreškom pivsko-pevske koče
in kljub močnatem pršenju izpod
neba pomagali prazniti zadnji sod-
ček piva, pa so še bolj utrujeni
obljubih, da 11. Para Lisca bo. Prvi
teden v avgustu 2002, z novo ma-
jico za zbirko in, če se bo vre-
menski bog usmilil, s tremi dne-
vi užitkarskega letenja. O nočeh
pa raje molčimo...
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Vse bolj priljubljena mala jadralna padala so bila zabaven predah za trenutke, ko je veter divjal premočno
za varnost njihovih večjih bratov in pilotov pod njimi.
Piloti tandemov oziroma padal za dva so imeli prva dva dni polne roke dela. Potniki
in potnice so belih obrazov čakali, da jim je pilot zaklical »laufi, laufi!«, hip za tem pa
so že jadrali...
Št. 32 - 9. avgust 2001
22
REPORTAŽA
Maršal in debela Berta
Tudi po Titu Tito - Med častilci in radovedneži z vsega sveta prednjačijo Slovenci - Dva bregova Sotle,
dve različni usodi
»Ovdje se rodio drug Tito« (tu
je bil rojen tovariš Tito), piše na
spominski plošči. Zaradi Titove
rojstne hiše so nekoč prihajale v
Kumrovec množice šolarjev in
drugih državljanov SFRJ. Kako
je na rdečih Brezjah, kot so se nor-
čevali iz kraja ob Sotli politični
nasprotniki, dandanašnji?
Kumrovec je na robu celjske re-
gije, le streljaj od toplic v Podče-
trtku. V kraju govorijo narečje, ki
je presenedjivo podobno slovenske-
mu ter so nasploh tesno povezani z
našimi kraji in ljudmi. Meja na Sotli
je odprta na stežaj, tu ni nobene
železne zavese. Uniformirano oseb-
je na mejnem prehodu v Imenem,
kjer zapuščam domovino, je vljud-
no in prijazno.
V teh krajih nisem prvič, tudi hr-
vaška stran Obsotelja je zelo zani-
miva. Tik ob mejnem prehodu Ime-
no je dvorec Miljana, ki ga je ob-
novil izumitelj apaurina dr. Franjo
Kajfež, nekdanji hrvaški minister.
Le malo naprej, proti Desiniču, so
domači kraji nesrečne Veronike De-
seniške, kjer je grad Veliki Tabor.
Mogočna zgradba, z zanimivimi
zbirkami, je spomenik pod zašči-
to Unesca.
Odpravim se prod jugu, v Kumro-
vec. Med potjo sem pozoren na ne-
kaj starodavnih lesenih hiš, takšnih
kot so na Kozjanskem preteklost.
Vozim se ob Sotli, vse do Kumrov-
ca, kjer me najprej pozdravi ogrom-
na železarna. Politična naložba, za-
radi katere je ostalo v drugačnem
gospodarskem sistemu veliko de-
lavcev na cesti. »Takšnih, ki jim
manjka do odhoda v pokoj le ne-
kaj let. Kakšne pokojnine bodo ime-
li ti nesrečniki,« poslušam znano
zgodbo, tokrat od malih ljudi Ku-
mrovca. Železarno je pred kratkim
kupil zasebnik iz Italije. Ljudje, va-
jeni vsega hudega, razmišljajo v slo-
gu »kar bo, pa bo«.
Rdeči javorji
Kmalu opazim enega od večih
spomenikov, ki so jih nekoč posta-
vili po Kumrovcu. Poleg ogromne-
ga spomenika »Vrelec mladosd« je
še en, ki opozarja na 80 rdečih ja-
vorjev, posajenih leta 1980 v Tito-
vo čast. »Tam je odcep za nekdanjo
Titovo rezidenco,« so mi povedali
Kumrovčani.
Napotim se po tlakovani cesti,
ob uličnih svedlkah, ki so nekoč
osvetljevale pot k eni od številnih
rezidenc pokojnega maršala. Še
pred kakšnim desedetjem bi me ver-
jetno kmalu ustavili, danes se ne
zmeni zame nihče. Tudi za nekda-
njo rezidenco ne, saj je okolje bolj
kot ne zanemarjeno. »Tovariš Tito
je tam večkrat večerjal. Prišel je tudi
med Kumrovčane, med male lju-
di,« se je spominjala bližnja sose-
da, ki je potarnala nad novimi ča-
si. Rezidenca ni zamikala še niko-
gar od novih politikov in bogata-
šev, zdaj je že dolga leta zaprta. »Am-
pak veste, notri je še vedno zani-
miva oprema,« je povedala. »Manj-
ka nam dobrega gospodarja.« Stri-
njam se, saj bi odprta rezidenca pri-
vabila marsikaterega radovedneža,
turista. Črnogorci so podjetnejši,
sem opazil med nedavnim obiskom
v Igalu, saj dajejo nekdanjo Titovo
rezidenco v najem bogadm Rusom
in Jugoslovanom.
Pred bližnjo Titovo rojstno hi-
šo, v Ulici Josipa Broza, je bistve-
no živahnejše. Tu se še vedno us-
tavljajo številni obiskovalci z vse-
ga sveta. V knjigi vtisov zadnjega
poletja sem opazil številne podpi-
se iz vseh mogočih evropskih dr-
žav, ZDA, Kanade, Alžirije, Indo-
nezije, Japonske, Čila, Izraela, Bra-
zilije in Avstralije. Ti se ponavadi
le podpišejo, svojih vtisov ne za-
beležijo. Med njimi je nekaj izjem.
»Stari, dobri Tito, poglej kaj se je
zgodilo tvoji lepi deželi, ko si jo
zapusdl,« je komentiral Paul iz An-
glije. »Imenovali so me po Titu, po-
nosen sem na to,« se je veselil obi-
ska Tito iz Džakarte, iz neuvršče-
ne Indonezije. »Ni dvoma, da je pu-
stil maršal Tito sled v evropski in
svetovni zgodovini,« je menil Haim
Shamir iz Tel Aviva, iz Izraela, s
katerim rajnka Jugoslavija ni ime-
la diplomatskih odnosov.
Daleč najštevilnejši in najbolj nav-
dušeni obiskovalci Titove rojstne
hiše so Slovenci. V zadnjem času
je tudi več Hrvatov, prihajajo tudi
Bosanci ter celo Makedonci. Med
mnogimi slovenskimi obiskovalci
prednjačijo skupine izletnikov ali
dopustniške družine iz bližnjih tu-
rističnih krajev. Med njimi so pred-
vsem občudovalci Titovega življe-
nja in dela, ki zapisujejo prave čus-
tvene izlive. Takšni, ki kujejo po-
kojnega dosmrtnega predsednika v
zvezde, saj so kritični zapisi zelo
redki.
V rojstni hiši ter v njeni okolici
je ostalo vse kot je bilo v času, ko
je veljal za nekatere za živega Bo-
ga. Jugoslovansko trobojnico je na-
domestila velika hrvaška, ob hiši
ostaja njegov kip v maršalski uni-
formi. V hiši je desno dnevna soba
Brozovih z jedilnim kotom in bog-
kovim kotom, krušno pečjo in zi-
biko, naravnost črna kuhinja, levo
razstava o njegovem življenju. Tam
so med drugim nekatera darila pre-
bivalcev avnojskega Jajca, Saraje-
va, centralne Burme ter pripadni-
kov črnomorske flote. Na vidnem
mestu so citati, kaj so lepega rekli
o Titu igralec Richard Burton, knji-
ževnika Arthur Miller in Alberto
Moravia, vesoljec Neil Armstrong,
šef gestapa Heinrich Himmler in
Fitzroy Maclean.
Poslednji begunci
Stari del Kumrovca, ki so ga spre-
meniU v letih pred in po Titovi smrti
v »Etno muzej Staro selo« (narodo-
pisni muzej Stara vas) je izjemno
zanimiv celo za tiste, ki se jim po-
litika gnusi. V približno ducatu sta-
rih, s slamo kritih hiš in gospodar-
skih poslopij, so uredili zelo pri-
vlačen muzejski prikaz nekdanje-
ga življenja na vasi. Zelo podobne-
ga, kot so ga poznali na slovenski
strani Sode.
Tako je v eni od skrbno obnov-
ljenih hiš prikaz zagorske svatbe, s
polnimi mizami dobrot ter lutka-
mi, ki predstavljajo vaške glasbe-
nike. V drugi hiši je razstava Od
konoplje do platna, kjer prikazu-
jejo postopek izdelovanja perila iz
lanu in konoplje, kar je po prvi sve-
tovni vojni nadomestila industrij-
sko blago. V tretji hiši je Prikaz živ-
ljenja mladoporočencev, hranjenja
letine in vinske kleti, v četrti Ko-
larska obrt, v peti so nekdanje igrače
in prosti čas vaških otrok, v peti
razstava Od zrna do pogače (pri-
kaz primitivnega poljedelstva na gri-
čevnatem terenu), pa izdelovanje
ljudskih glasbil in lesenih otroških
igrač, vinarstvo, lončarstvo, življe-
nje zagorske družine... Med objek-
ti je obnovljena kovačija Brozovih,
kjer so podkovali vaške konje, po-
pravljali kmečko orodje, poskrbe-
li za vozove ter še kaj. V edini zida-
ni hiši je prikaz življenja kovaške
družine, ki so si lahko privoščile
celo omare in komode.
Etno muzej Staro selo je seveda
kulturni spomenik. Nekdanji last-
niki, ki so se med Titovo vladavi-
no odpovedati hišam v korist na-
stanka muzeja, so dobili nove zi-
dane hiše. Tisti, ki imajo več de-
narja, se lahko ustavijo v vaški krčmi
Kod Starog (Pri Starem), kjer so
na stenah fotografije srečanj mar-
šala s preprostimi Kumrovčani. Na
robu starega Kumrovca je lepo ob-
novljena nekdanja ljudska šola, ki
jo je obiskoval Tito.
Na robu Titovega rojstnega kraja
je še ena nekoč zelo pomembna ter
danes pozabljena stavba. Megalo-
mansko poslopje nekdanje kumrovš-
ke politične šole, je zadnje deset-
letje dom velikih nesrečnikov da-
našnjega časa, beguncev, ki so se us-
peli rešiti iz balkanskega pekla. Po
padcu Vukovarja in kalvariji njego-
vih prebivalcev, je postala propada-
joča politična šola pribežališče sto-
tin beguncev iz Vukovarja in okoli-
ce. Velika večina se je vrnila, zdaj je
v politični šoh (ter sosednjem Spo-
minskem domu) le še nekaj deset
ljudi, ki nimajo kam. Nemočnih,
starih, bolnih, revnih in trpečih.
Vojna je izčrpala našo jugovzhod-
no sosedo, ki se je nekoč primerja-
la s Slovenijo. Slovensko Obsote-
Ije zadnja leta hitro napreduje, hr-
vaška stran celo nazaduje. Tako je
ostal nekoč privilegirani Kumrovec
celo brez železniške zveze s sve-
tom. V Celje ni vlaka že vrsto let,
nazadnje so izgubili še zvezo z Za-
grebom. Niti moralna podpora gos-
podarstvenikov s slovenske strani
ni zalegla. Kumrovec je namreč s
Slovenijo zelo tesno povezan. Na-
ša Bistrica ob Sotli je po cesti od-
daljena vsega dva kilometra. Celo
prva dama Kumrovca, soproga no-
vega župana (iz stranke Ivice Rača-
na), dela že več kot dve desetletji
na slovenski strani, v recepciji to-
plic v Podčetrtku.
Iz knjige vtisov slovenskih in
drugih obiskovalcev Titove rojst-'
ne hiše v Kumrovcu:
Ostajamo za vedno tvoji pionir-
ji-
Sije sonce, raste žito, republi-
ka to je Tito.
Tu sem prvič v življenju. Ne mo-
rem reči, da pred njim dvigam
klobuk, toda vsa čast Titu.
Lepo se je spomniti tovariša Ti-
ta in vseh dobrih del, ki jih je sto-
ril za nas.
Obiskali smo hišo, kjer seje ro-
dil oče vseh nas.
Cenim, da varujete in ne po-
zabljate našo zgodovino.
Stari vstani, da razjebeš to lo-
povsko bando.
Zame si cool.
Dok je bilo Tita, bilo je i sita.
Dok je bilo Tita, bilo je kredita.
Dok je bilo Franja, bilo je sranja,
a sad dok je Stipe, nemamo ni
lipe.
To je zgodovinski absurd. Kako
je mogoče, da je ostala krvniku
in množičnemu morilcu lastne-
ga naroda hiša v spomin.
Zdaj obstajajo tudi takšni, ki te
imajo za dikatatorja, krvnika lo-
pova... Bojim se, daje to res, am-
pak moje otroštvo je bilo v zna-
menju miru, harmonije in varno-
sti.
Vesel sem, ker je prišel čas, ko
je mogoče kritizirati Tita brez po-
sledic.
Kumrovčanom pomaga bližina
Slovenije tudi pri vsakdanjem pre-
živetju. Bogato založeni Marjan mar-
ket, tik za mejnim prehodom, je
poln nakupovalcev s hrvaške strani.
V njem prodajajo celo tehnično bla-
go in podobno robo. Prizor, ki me je
spomnil na nekdanja slovenska ro-
manja k debeh Berti, v Avstrijo... De-
bela Berta je zdaj ob Sodi.
BRANE JERANKO
Oče vseh nas ali diktator in krvnik? V rojstni hiši Josipa Broza-Tita se tudi v teh dneh vrstijo častilci in radovedneži z vseh celin.
Daleč najštevilnejši in najbolj navdušeni so Slovenci.
Ogromno, propadajoče poslopje nekdanje kumrovške politične šole. V preteklem desetletju je postala pribežališče stotin
nesrečnikov iz Vukovarja in okolice. Velika večina se je vrnila, ostajajo nemočni, stari, bolni, najrevnejši.
Št. 32 - 9. avgust 2001
ZA AVTOMOBILISTE
23
Citroen C5 je prodajna uspešnica koncema PSA.
Pet let Citroena
Slovenija
Citroen Slovenija, urad-
ni predstavnik Citro_ebna
pri nas, te dni praznuje pe-
to obletnico dela. Za seboj
imajo uspešne čase, saj so
doslej prodali 20 tisoč av-
tomobilov, samo lani pa us-
tvarili za skoraj 11 milijard
tolarjev prometa.
V zadnjem času so še pose-
bej zadovoljni s prodajo no-
vega C5, saj se je doslej zanj
odločilo kakšnih 220 kupcev,
do konca leta naj bi jih bilo
približno 350. Nasploh pa dr-
ži, da je tovarna Citroen, ki
je skupaj s Peugeotom zdru-
žena v koncern PSA, v zad-
njih letih zelo uspešna. Lani
so prodali 1,2 milijona vozil.
letošnji načrt je, upoštevaje
rahlo recesijo v Zahodni Evro-
pi, enak. Pravijo, da so uspe-
šni tudi zaradi tega, ker gre-
do vsi njihovi modeli dokaj
enakomerno v promet in re-
zultati torej niso odvisno le
od uspešnosti enega ali dveh.
Letos naj bi koncern PSA pro-
dal skoraj tri milijone vozil
in je v zadnjem času eden red-
kih, ki pozna predvsem plu-
se in nič minusov. Očitno je
tudi, pravijo pri Citroenu, da
je njihova sedanja strategija
prava, saj se pred leti niso ho-
teli povezati z drugimi tovar-
nami, s tem pa so se izognili
nekaterim čerem sicer spor-
ne globalizacije.
SL pete generacije
Pred skoraj petdesetimi
leti je nemški Mercedes
Benz prvič predstavil road-
sterja SL. Avto je v hipu po-
stal uspešnica, sedaj pa to-
varna ponuja v objavo pr-
ve fotografije povsem nove-
ga SL pete generacije.
V tem času je tovarna pro-
dala 490 tisoč različnih iz-
vedenk SL, kar pomeni, da
je avto izjemno uspešen. Novi
SL bo na trge pripeljal no-
vembra oziroma konec leta,
bo pa seveda še vedno road-
ster z dvema sedežema, ven-
dar bo razlika predvsem ta,
da bo imel streho, povsem
podobno tisti pri manjšem
SLK. Tej strehi bo ukazovala
elektrika, tako da se bo raz-
prla oziroma zaprla v pičlih
16 sekundah. Od tega, ali je
streha razpeta ali ne, je od-
visna tudi velikost prtljažni-
ka, ki meri od najmanj 235
do največ 317 litrov - 52 li-
trov več, ko je meril pri pred-
hodniku. Leta 2002 bodo za-
čeli ponujati še posebno va-
rianto, ki bd imela veliko ste-
kleno streho. Navzven avto
ponuja nekaj karoserijskih
potez, ki so očitno Mercede-
sove, denimo po par okro-
glih luči na vsaki strani. V
njem bo seveda veliko sodob-
ne tehnike in tehnologije, ki
jo vgrajujejo tudi v druge mer-
cedese, novost pa elektrohi-
dravlični zavorni sistem SBC
(Sensotronic Brake Control),
ki deluje v povezavi s pro-
tiblokirnim zavornim siste-
mom ABS in ESP (slednji skr-
bi za stabilnost vozila). Naj-
prej bo tovarna ponudila iz-
vedenko SL 500. To bo po-
ganjal V8 bencinski motor z
gibno prostornino 5,0-htra in
s 306 KM pri 5.600 vrtljajih v
minuti, medtem ko bo navo-
ra za 460 Nm pri 3.450 vrt-
ljajih v minuti. Serijsko bo ta
izvedenka opremljena tudi s
5-stopenjsko avtomatiko, naj-
višja oziroma končna hitrost
bo omejena na 250 km/h, pos-
pešek do 100 km/h pa 6,3 se-
kunde. Seveda pridejo kasneje
na vrsto še druge motorne raz-
ličice, tudi 12-valjni motor je
menda v načrtu, medtem ko
naj bi začeli osnovno i^eden-
ko 320 ponujati spomladi pri-
hodnje leto.
Novi mercedes SL bo na trgu novembra.
Ločitev
Bridgestonea
od
Firestonea?
že nekajkrat smo pisali
o težavah, ki jih ima gumar-
sko podjetje Bridgestone/Fi-
restone z gumami.
Kot je bolj ali manj zna-
no, naj bi bile gume tega pod-
jetja krive za vrsto nesreč, ki
so se zgodile predvsem ali
zgolj v ZDA. Zaradi tega je
bilo ob življenje skoraj 200
ljudi, več kot 700 se jih je
ranilo in očitno je, da sledi-
jo izjemno visoke odškodni-
ne. V vse skupaj je bil vme-
šan tudi Ford, kajti veliko ne-
sreč se je zgodilo s fordom
explorerjem, opremljenim s
temi pnevmatikami. Slišati
pa je, da se bo japonski Brid-
gestone kmalu ločil od ame-
riškega Firestonea. Vse kaže,
da se je imidž skupnega pod-
jetja zaradi omenjenih nesreč
zelo poslabšal in to nedvom-
no škoduje poslu.
Freelander
gre dobro
v promet
Land Rover je že nekaj ča-
sa v Fordovi lasti, tovarni
pa gre zelo dobro.
Še posebej so lahko zado-
voljni s prodajo freelander-
ja, ki je pred časom dobil tu-
di dizelski motor. Prav zara-
di tega je tovarna povečala
obseg izdelave tega avtomo-
bila, tako da bodo po novem
na teden naredili približno
1.950 vozil.
24
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Čudne
zahteve
krajanov
Javorja
Pod gornjim naslovom je
novinar Tone Vrabl napisal
članek v Novem tedniku št.
29 z dne 19. junija 2001. V
njem je pisal o problematiki
vodooskrbe dela omenjene
vasi na osnovi peticije, ki jo
je podpisalo 18 vaščanov. Ne
želim se spuščati v osebno
oceno omenjenega novinar-
ja, ki jo je podal z navede-
nim naslovom. Le ta je pod-
pisnike peticije postavil v do-
kaj čudno luč. Njegova oseb-
na vest in poklicna etika je,
kako obravnavati tematiko
ljudi, tudi bralcev Novega
tednika, ki smo za vse svoje
potrebe v gospodinjstvu in
gospodarstvu, ne po lastni
krivdi, prisiljeni uporablja-
ti zadnja leta zelo oporečno
in smrdečo vodo, če ta sploh
priteče. Nekateri njegovi ko-
legi v drugih medijih so prob-
lem videli tako, kot smo ga
podpisniki želeli predstaviti
javnosti s peticijo.
Tisto, kar želimo sporoči-
ti javnosti je, da izjava direk-
torja JP Komunala Šentjur g.
Igorja Gorjupa ni bila resnič-
na. Podpisnikov peticije do-
slej še nihče ni pozval, da bi
upravljanje svojega vodovo-
da komu zaupali. Verjetno bi
se ga vsak upravljavec otepal,
glede na visoko onesnaženost
vode, ki priteče v ta vodovod.
Trditev, da zahtevamo - brez-
plačno - zdravo pitno vodo,
je zavajajoča. Mi hočemo, da
se pri ceni za priključitev
upoštevajo zbrana sredstva iz
samoprispevka. Program po-
rabe sredstev samoprispevka,
ki je bil usklajen na zboru
krajanov, je sestavni del skle-
pa, ki je bil objavljen v Urad-
nem listu, ter je izrecno pred-
videval, da se bodo sredstva
zbirala za izgradnjo vodovod-
nega omrežja. Prav tako ni
resnica, da se podpisniki pe-
ticije ne bi bili pripravljeni
priključiti na primarni vodo-
vod, ki je zgrajen mimo hiš
podpisnikov. 11. in 25. maja
1997 je bil v vasi Javorje iz-
glasovan krajevni samopris-
pevek. 15. avgusta 2000 sem
članu sveta KS iz naše vaške
skupnosti, predsedniku kra-
jevne skupnosti Slivnica ter
vodji oddelka za okolje in
prostor Občine Šentjur v ved-
nost, s priporočeno pošiljko
poslal predlog za sestanek
vaške skupnosti Javorje na te-
matiko vodooskrbe in izgrad-
nje vodovodnega omrežja,
vendar je do sestanka prišlo
šele pomladi leta 2001. Na
njem smo se iz prizadetih
gospodinjstev evidentirati,
kot zainteresirani za priklju-
čitev vodovoda. Na nepod-
pisan letak krajevne skupno-
sti, s katerim nas je malo ka-
sneje pozivala k prijavam za
priključitev na novozgrajeno
vodovodno omrežje, smo se
v večini že drugič neposred-
no javili na tam navedeni na-
slov člana sveta iz VS Javor-
je in v Krajevno skupnost. Ko
sem kot občinski svetnik na-
vedeno vprašanje večkrat iz-
postavil, so mi župan in nje-
gove službe odgovarjali, da
ni evidentiranih prijav.
Kje so se prijave zatakni-
le, da o tem na občini in pri
navedenem direktorju niso
nič vedeli, naj med seboj raz-
čistijo Občina Šentjur, Kra-
jevna skupnost Gorica pri
Slivnici in Komunalno pod-
jetje Šentjur. Mi pa v tej nez-
nosni vročini, ob smrdeči vo-
di, v kateri se marsikdo ne
bi hotel niti umivati in nje-
nem pogostem pomanjkanju,
željno pričakujemo iztek s
strani navedenega direktor-
ja obljubljenih dvajset dni,
ko nam bo priklopljen nov
vodovod s čisto pitno vodo
iz izvira Hrastje, o čemer bo-
mo javnost z veseljem obve-
stiti.
JOŽE ARTNAK,
Javorje
PREJELI
SMO
Prometne
zagate Na
zelenici
SZ Atrij Celje je upravnik
vseh stanovanjskih objektov
Na zelenici, zato je spora-
zumno s Svetom Mestne če-
trti S. Šlander sklical 26. ju-
lija letos vse predstavnike
etažnih lastnikov na sesta-
nek na sedež MČ. Dnevni red
oz. tema sestanka: Razpra-
va o prometnem režimu za-
radi gradrije novega objekta
Na zelenici ob Ljubljanski
cesti. Sestanka so se poleg
predstavnikov blokov ude-
ležili tudi: predstavnika
Mestne občine Celje podžu-
panja ga. Janja Romih, iz ZPI
g. Iztok Uranjek, predsednik
MČ Hinko Jordan in pred-
sednik komunalne komisi-
je g. Turnšek.
Seznanili so nas o promet-
nem režimu, predvsem pa o
rešitvi zagate parkirnih mest,
ki jih že sedaj primanjkuje,
z novogradnjo pa bo ti-eba za-
gotoviti še določeno število
teh mest. Po uvodnem delu
razprav in pripomb smo bih
večina soglasni. Predočeno je
bilo, da mora investitor no-
vogradnje zagotoviti 120 par-
kirnih mest (40 v kleti, 30
ob bloku in 50 v garažni hi-
ši). Po teh informacijah smo
vsi navzoči odšli na teren,
kjer smo »s premlevanjem«
ugodnejših rešitev dobili pri-
stanke sklepov:
Ob Čopovi ulici se od ga-
raž do železnice uredi par-
kirišče za parkiranje vozil za
Zelenico 10-12. Parkiralo naj
bi se pravokotno, ne vzdolž-
no. V tlake naj bi se posejala
trava. Prav tako naj bi se v
vsej dolžini garaž od Zeleni-
ce 1 do 7 na vzhodni strani
teh naredili parkirni prosto-
ri s tem, da je nagib od garaž
na cestišče, da ne bi prihaja-
lo do zamakanja. Parkirišča
pa bi bila namenjena za os-
tale stanovalce Zelenice.
Obljubljeno je tudi, da
MOC uredi vse potrebno z
vodstvi Gimnazije in Tehniš-
kim centrom, da bodo ti im.eli
dovoz na svoja službena par-
kirišča naravnost z Ljubljan-
ske ceste ali z Oblakove, kjer
si krajši del dovoza uredijo
na ustrezen način (odstrani-
jo betonska korita iz južne
na zahodno stran, kjer je se-
daj vhod z rampo).
Šola naj zagotovi, da bo-
do dijaki in študentje pušča-
li svoja vozila na javnih par-
kiriščih na Glaziji, ko pa so
roditeljski sestanki, so par-
kirišča nasproti Remonta na
vzhodni strani šole zastonj in
naj tam parkirajo.
Dopušča se namreč tudi op-
cija, da se kot nujna parkir-
na mesta rezervirajo, kjer je
to mogoče z rampo ali zapo-
ro na parkirišču.
Obstaja tudi varianta, da se
ob Čopovi ulici od Zelenice
10-12 porušijo začasno zgra-
jene garaže in se tam naredi-
jo parkirišča (lastniki garaž
so namreč iz drugih delov me-
sta, nihče pa iz tega bloka oz.
Zelenice).
Zagotovljeno pa je tudi bi-
lo, da investitor uporablja
dovoz na gradbišče z Ljub-
ljanske ceste, ne pa iz Zele-
nice.
Grajamo našega sklicate-
lja upravnika Atrij, ki na se-
stanek ni poslal predstavni-
ka, da bi ta opravil nekaj za
nas in te sklepe strnil in ob-
vestil vse etažne lastnike in
ne, da smo se predstavniki
sami organizirali, da skupaj
strnemo opisano.
Devet predstavnikov
etažnih lastnikov
lUova
Cericev je
praznovala
Naša Krajevna skupnost je
že dolga leta pred osamos-
vojitvijo praznovala krajev-
ni praznik na 4. julij. Na ta
dan je leta 1944 Tomšičeva
brigada napadla v Novi Cerkvi
takratno občino.
Napad na omenjeno zgrad-
bo ni bil naključno izbran,
partizani so napad izvedli za-
to, da bi pregnali iz občine
nemške uradnike. Z napa-
dom so bili opozorjeni, da
se bliža njihov konec tudi v
Novi Cerkvi. Napad je pome-
nil tudi to, da je vas Nova Cer-
kev postala svobodnejša in
omogočeno je bilo lažje de-
lo aktivistom in simpatizer-
jem partizanov.
Vse navedeno omenjam za-
to, ker mnogi krajani naše KS
ne vedo, kateri dogodek je
vezan na ta datum. S temi do-
godki so slabo seznanjeni zla-
sti mlajši krajani.
Praznik dan borcev praz-
nujemo zelo spoštljivo, ker
se hkrati poklonimo žrtvam,
ki so dale svoja življenja za
svobodo Slovenije. Poveda-
ti moram, da sta tudi Obči-
na Vojnik in njen župan g.
Beno Podergajs, vedno pri-
sotna na naših praznovanjih
in vedno pripravljena poma-
gati pri našem delu. Zahva-
hti se moram tudi za pogo-
stitev prisotnih na proslavi,
kar ni bila praksa v skupni
Jugoslaviji. Zahvala velja tu-
di vsem, ki so pripravili kul-
turni program: godbenikom,
pevcem, šolski mladini in
učiteljicam obeh šol, g. žu-
panu za govor in g. A. Vo-
dončnik, ki je prireditev vo-
dila. Veseli smo bili, ko smo
ponovno slišali partizansko
pesem iz ust mladih, pogre-
šali pa smo takšen napev iz
vrst starejših pevcev.
HUGO EBERL,
predsednik KOZZB NOV,
Nova Cerkev
Z glavo
proti
drogam
Mamila so preplavila naš
planet, ki si ga delimo s šte-
vilnimi narodi. Danes je mor-
da v vaši hiši nekdo, ki na-
skrivaj kadi travo, uživa us-
pavalne tablete ali si celo z
iglo vbrizgava heroin. Mor-
da je to vaš sin, ki ste ga dol-
ga leta zagovarjali, mu vse pu-
stili, tudi to, da je lahko kot
mladoletnik postopal po lo-
kalih ali diskotekah pozno po-
noči, morda do zgodnjih ju-
tranjih ur? Morda je to vaša
hči, ki ste jo zatirali v čus-
tvih, jo pretepali, zaničevali
in pljuvali v njen obraz, mor-
da je narkoman vaš razvaje-
ni otrok?
»Ne, to ni res, mi si zaupa-
mo, mi imamo dobre družin-
ske odnose,« roji v vaši gla-
vi! Toda ali nima vaš otrok
preveč časa, poležava v so-
bi, hodi ven? Ste mogoče
mnenja, da morate otrokii pu-
stiti prostost, da mu ne sme-
te nalagati dela, da sme spati
do enajste ure in vi mu seve-
da postrežete kosilo. Ko so
počitnice in ste vi v službi,
je vaš otrok sam doma, kajti
naj uživa počitnice, kaj bi ho-
dil delat, ko pa mu lahko vi
dajete denar. Delate vendar
vse dni, tudi nedelje in na-
dure. Vaš otrok pa si pregre-
va hrano in sedi pred televi-
zijo, telefon pa je vedno za-
seden.
Potem mu je enkrat dovolj.
Starši nimajo časa za pogo-
vor, saj menijo, da so najpo-
membnejši slava, denar in ma-
terialne dobrine. Po mojem
je problem v tem, da starši
ujčkajo svoje otroke, ko pa
so polnoletni in morajo ne-
kaj ustvariti, se jim vse po-
ruši, ne znajo ravnati s sve-
tom, ki ni prav nič prizanes-
ljiv.
Verjetno v takšnih druži-
nah pozabljajo na duševno in
duhovno rast človeka. Čeprav
je mnogo odvisno tudi od člo-
vekove inteligence in prav go-
tovo tudi od njegove osebno-
sti. Za take osebe ves čas de-
lajo starši, oni vedo, da ima-
jo nekoga za seboj, a ko tega
ni več, se poruši monarhija
in se konča v uporniški druž-
bi, ki se upira s prostaštvom,
kriminalom in konec koncev
tudi z mamili.
A prav gotovo je resnica,
da nikoli ne zavrzi svojega
otroka, četudi je narkoman.
Prisluhnite mu, morda so ga
težile prav težave doma.
Ne mislite pa, da so teža-
ve vedno doma. A najprej
poiščite vzrok, šele nato ob-
sojajte. Še bolje od tega pa
je, da ne obsojate ampak po-
magate, če že preprečiti ni-
ste mogh.
MAJDA JEŽOVNIK,
Polzela
ZAHVALE,
POHVALE
»Sožitjetf
v
Podčetrtku
Sredi junija je Sožitje - zveza
društev za pomoč duševno
prizadetim Slovenije - orga-
niziralo letovanje za druži-
ne s prizadetimi osebami.
Udeležilo se ga je petinštiri-
deset oseb iz vse Slovenije,
od tega dvajset z motnjami v
telesnem in duševnem razvo-
ju.
Ko smo se pripravljali na
letovanje, sva se s pomočni-
co gospo Erno obrnili na ne-
katera celjska in šentjurska
podjetja in jih prosili za pris-
pevek za srečelov. Bili sva ze-
lo veseli, ker so naju skoraj
povsod lepo sprejeli, prisluh-
niti naši prošnji in pomaga-
ti, da smo tem »večnim otro-
kom« lahko priredili bogat
srečelov.
Zahvaljujeva se vsem da-
rovalcem, zlasti Engrotušu,
Emu, Eri, Gigasportu, Aeru,
Cetisu, Vekingu, Mercatorju,-
Zlatarstvu Kragolnik, Gropi-
ku. Mravljici, Kili-ju iz Li-
boj, gospodoma Petru Jerši-
ču in Petru Goležu in KEI
Šentjur ter mnogim drugim,
ki niso želeli biti imenova-
ni. Prav prisrčna hvala sta-
novalcem Nušičeve 1 in 2 b,
ki so s svojimi prispevki raz-
veselili mnoge družine, saj
le-te vse leto težko čakajo na
edini dopust, ki si ga lahko
privoščijo.
V hotelu Olimia smo bili
nadvse lepo sprejeti, izko-
ristdi smo njihov bogat pro-
gram ter ga dopolnili s pro-
gramom Sožitja. Osebje ho-
tela je z izrednim spošto-
vanjem in posluhom za na-
še prizadete osebe poskrbe-
lo, da smo se zadovoljni in
srečni vrnili domov. Hvala
vsem, ki ste nam omogoči-
li preživeti najlepši teden v
letu!
Vsak človek lahko sočlo-
veku nekaj pokloni, pa če je
to le nasmeh ali stisk roke -
in obema je dan lepši.
MARUA ČATER in
ERNA VIDEMŠEK,
Celje
Zahvala
Gospa Ida Brečko, dolgo-
letna predsednica celjske po-
družnice Združenja bolni-
kov z multiplo sklerozo Slo-
venije, se je maja letos po-
slovila od predsedniškega
mesta.
Rada je prisluhnila vsako-
mur, pomagala in razumela
različne usode ter s toplo be-
sedo ublažila tudi večje prob-
leme. Bila nam je druga ma-
ti. Vedno polno zasedena z
domačimi obveznostmi in
našim združenjem nas je sez-
nanjala z novicami o tej bo-
lezni in možnostmi obnovi-
tvene rehabilitacije. Dolga le-
ta je z nami čakala in upala,
da se bodo našla zdravila za
multiplo sklerozo. Še vedn
bo ostala z nami kot častna
predsednica.
MARIJA PODLESNIK,
v imenu članov celjske
podružnice
PRITOŽNA
i^JIGA
Kako dolgo
od bolečine
do
diagnoze?
-9
Odgovornim v zdravstvu
postavljam vprašanje, kako
dolgo mora zavarovanec pre-
našati bolečine, da pride do
diagnoze in zdravljenja, če
nima poznanstev in zvez, da
o čem drugem sploh ne go-
vorim. V mojem primeru je
bilo takole:
Pred približno dvema me-
secema sem začutil boleči-
ne v prebavilih, ki pa so se
stopnjevale, da nisem več
vzdržal in sem se zato napo-
til k lečečemu zdravniku po
pomoč. Vse je bilo v redu. V
Bolnici Celje pa so se začele
težave. Kljub štirim napotni-
cam na urgenco še vedno pre-
našam bolečine in nepopisne
težave v prebavilih, da o
spremljajočih težavah sploh
ne govorim, kajti vsakič sem
bil deležen rutinskega pregle-
da brez postavljene diagno-
ze. Kljub mojim trditvam, da
je stvar zelo resna, ker traja
že predolgo, nisem dobil no-
bene pomoči. Vse, kar sem
dobil v pomoč v bolnišnici,
je bila napotnica za gastro-
skopijo in kolonoskopijo ter
tablete za lajšanje bolečin,
skupaj z odvzemom krvi in
urina.
Z napotnico sem se šel na-
ročiti na gastroskopijo, kjer
so mi povedali, da zaradi ve-
like obilice dela in samo ene-
ga aparata niso v stanju na-
praviti posega, da pa me bo-
do naročili in bom po pošti
dobil vabilo za pregled, v roku
dveh mesecev. To so mi re-
kli kljub temu, da sem jih po-
vedal o neznosnih bolečinah,
napadih mrzlice in spremlja-
jočih valih vročine do 39,9
stopinje.
Zdaj sprašujem odgovor-
ne, ati imam pravico biti
zdrav in brez bolečin ter iz-
vedeti, kaj je vzrok tako hu-
dim težavam, da ne morem
niti hoditi normalno. Bole-
čine so prisotne že tudi tam,
kjer jih prej ni bilo. Jaz pa
trpim in se sprašujem, kdaj
bom prišel na vrsto in ozdra-
vel, ali pa bo morda že pre-
pozno, pa za to nihče ne bo
odgovarjal, kajti zmeraj je
kriv pacient, ki ni prišel pra-
vočasno.
Da pa v zdravstvu ni do-
volj usposobljenega kadra, ni-
so krivi pacienti ali zdravni-
ki. Če ni ustreznih instrumen-
tov, je nekdo le kriv in ta nek-
do je tisti, ki zapravlja denar
za vnaprej izgubljene referen-
dume, sam pa se prav goto-
vo zdravi v tujini na stroške
davkoplačevalcev. Kaj pa naj
storim jaz, navaden smrtnik?
DUŠAN SELŠEK,
Teharje
Št. 32 - 9. avgust 2001
TV VODIC
25
NE PRESLIŠITE
NA RADIU CELJE
Ivica Burnik
Popotniške minute
Tokrat bomo v studiu gostili kar našo
kolegico in vašo radijsko prijateljico Ivi-
co Burnik. Te dni se je vrnila s skoraj eno-
mesečnega potepanja po južni Belgiji. Njene
lepote sta jima s soprogom razkazala nju-
na belgijska dolgoletna prijatelja, s kate-
rima se sporazumevata, kot pravi Ivica, v
mešanici jezikov, Ivica in njena belgijska
prijateljica pa v esperantu. O Belgiji in dol-
goletnem belgijsko-slovenskem prijateljs-
tvu se bo z Ivico Burnik v soboto ob 9.15
uri pogovarjala Nataša Gerkeš.
Iščemo
Ziatoroga
Iskali ga bomo v soboto med 14. in 15.
uro. Na terenu bo Mateja Podjed, v studiu
pa Simona Brglez.
Nedeljski zmenek,
nedelja ob 10.10 uri
Tokrat bomo na pogovor povabili atleta
veterana Branka Vivoda. Celjsko »faco«,
bi lahko tudi rekli, saj je pravzaprav zna-
nec z ulice. Vitalni skakalec v višino osva-
ja zlata odličja na veteranskih olimpiadah,
o njegovih športnih dogodivščinah in živ-
ljenju ga bo spraševala Nataša Gerkeš.
Poletna reportaža,
torek ob 20. uri
Tokrat vas bomo popeljali z reportažo v
Vitanje, na Holcerijo, ki se bo odvijala ta
vikend. Tam bo tudi Tone Vrabl, ki bo za
poslušalce Radia Celje posnel reportažne
utrinke iz te tradicionalne prireditve.
Marijina vas
se predstavi
v sredo, na praznik Marijinega vnebov-
zetja, vam bomo po 12. uri predstavili Ma-
rijino vas na Kozjanskem. Ste že slišali za-
njo? Zakaj pravzaprav nosi to ime? O tem
bo pripovedoval Milan Resnik, osnovno-
šolec, najboljši učenec osnovne šole Dob-
je ter dobitnik občinske nagrade.
SNOP in
Radio Celje
Iz ponedeljka na torek ter iz torka na
sredo bomo gostitelji Skupnega nočnega
programa nekomercialnih radijskih postaj
Slovenije zopet celjski radijci. Od polno-
či do petih zjutraj se boste v prvi noči dru-
žili s Simono Šolinič, v drugi pa s Tone-
tom Vrablom. Oba bosta poskrbela za za-
nimive sogovornike.
GLASBA
29
Po Števerjanu še
uspeh na Ptuju
Na 32. Ptujskem festiva-
lu narodno zabavne glas-
be se je za Orfejeva in dru-
ga odličja potegovalo 22 an-
samblov.
Strokovna žirija, je imela
' težko delo, saj so bili nasto-
pajoči ansambli večinoma ze-
lo solidni. Podelila je pet bro-
nastih Orfejevih značk (dobi-
la sta ju tudi Izvir z Dobrne in
Marjan Drofenik iz Šmarja pri
Jelšah), deset srebrnih (Slo-
venski zvoki iz Rogaške Slati-
ne, Franc Žerdoner s prijate-
lji iz Vinske Gore, Lipovšek iz
Velenja in Cvet iz Radeč) in
sedem zlatih (Vitezi Celjski in
Podkrajski fantje iz Velenja).
Zmagovalec in dobitnik veli-
kega Orfeja ter zmagovalec ob-
činstva je ansambel Ptujskih
5, najboljšo melodijo pa je po
mnenju sh-okovne komisije na-
pisal Vinko Štrucl V nebesih
je lepo, ki jo je izvajal ansam-
bel PIK Express Radlje ob Dravi.
Najboljši debitant je bil ansam-
bel Vitezi Celjski, ki je po us-
pehu v Števerjanu ponovno do-
kazal, da se razvija v odlično
glasbeno skupino, ki jo mno-
gi pravi strokovnjaki cenijo in
spoštujejo ter napovedujejo le-
po prihodnost. Korenovo pla-
keto za najboljše petje je do-
bila Anita Zore.
Domačini so festival dobro
organizirali, preveč so bili fa-
vorizirani domačini Ptujskih
5, največja hiba pa je ponov-
no pomanjkanje izvajanih
skladb, ki niso posnete in jih
ni možno predvajati v radij-
skih programih, razen red-
kih izjem (Vitezi Celjski).
Najbolj pa je razveseljivo, da
je med nastopajočimi vedno
več resnično mladih muzi-
kantov, tako da se nam za ob-
stoj te zvrsti popularne glas-
be ni bati.
T.VRABL
Ansambel Vitezi Celjski, najboljši debitant festivala (zadaj od leve): Jože Pšeničnik, Sandi Knez in Andrej
Zeme, spredaj Bojan Zeme, Polonca Podovac in Viki Ašič ml.
Pevka skupine Pososhok Estelle Hughes.
Zulu ritmi v Celju
V soboto zvečer je bil na
dvorišču Mladinskega cen-
tra Celje koncert skupine Po-
soshok, katerih glasba opo-
minja na boleče čase apart-
heida ter obuja spomin na
tradicionalna praznovanja
v južni Afriki.
Afriško-francoska skupina
(vsi člani živijo v Franciji)
igra afriško zulu glasbo z jaz-
zovskimi in funky ritmi.
Skupino sicer sestavlja 11 čla-
nov, v Celju pa je nastopil vo-
kalni del zasedbe v sestavi Es-
telle Hughes, Conrad Hughes
(vokal in kitara), Idriss Mla-
nao (bas kitara) in Bruno Fer-
rier (tolkala in vokal). Člani
se odpravljajo na turnejo po
Indiji, od koder se bodo vr-
nili decembra, februarja pri-
hodnje leto pa bodo pričeli
serijo nastopov po Južnoafriš-
ki republiki. Da je mešanica
tradicionalnih in sodobnih
Zulu ritmov všeč tudi Celja-
nom, je bilo v soboto mogo-
če sklepati po dobrem obi-
sku koncerta, navdušeno ob-
činstvo pa se je pričelo med
nastopom vdajati zapeljivim
ritmom afriške glasbe, tako
da se je glasbena prireditev
ob koncu prelevila kar v ple-
sni večer. AMS
CHSraESJEKSPRES
• Vrh angleške lestvice sin-
gle plošč so ta teden zasedle
inajstnice Atomic Kitten s pri-
redbo pop klasike »Eternal
Flame« skupine Bangles. Me-
sto nižje se je takoj po izidu
uvrstil nov single »Bootyli-
cious« ameriške ženske tro-
jice Destiny's Child, s prve-
ga na tretje mesto pa je pa-
del Robbie Williams z bala-
do »Eternity«. V ZDA so na
vrhu D"estiny's Child, drugo
mesto ta teden pripada soul
divi Mariah Carey in njene-
mu novemu singlu »Lover-
boy«, tretji pa so rockerji Blu
Cantrell s pesmijo »Hit 'Em
Up Style«.
• Gibonni svoj novi album,
ki bo izšel v začetku jeseni,
napoveduje s singlom »Opro-
sti«. Omenjeno pesem lah-
ko slišite in brezplačno sna-
mete z njegove spletne stra-
ni gibonni.hinet.hr. Na tai-
stih straneh lahko sodelu-
jete tudi v nagradi igri, ob
prednaročilu albuma pa bo-
ste nagrajeni še z dodatnim
diskom, katerega vsebina pa
zaenkrat ostaja še neznan-
ka.
• Izšel je že nekaj časa na-
povedovani novi album Iva-
ne Banfič. Na plošči je tri-
najst skladb, med njimi tudi
največji lanski hrvaški hit
»Godinama«, ki ga je atrak-
tivna hrvaška pop kraljica za-
pela z Dinom Merlinom, pri-
redba Čoličeve »Pjevam da-
nju, pjevam noču« in pa nov
single »Žena zna«.
• V hotelski sobi na Floridi
je star 49 let umri Leon Wil-
keson, basist in ustanovni
član legendarne ameriške
ročk skupine Lynyrd
Skynyrd. V večna lovišča pa
je odšel tudi Ron Townson
- Svveets, pevec skupine 5*
Dimension, ki se je v zgo-
dovino ročk godbe za vedno
zapisala s skladbo »Aqua-
rius/Let The Sun Shine In«
iz ročk opere »Hair«.
• Odlična ameriška pevka in
avtorica Macy Gray bo v bliž-
nji prihodnosti na trg lansi-
rala lastno animirano serijo,
v kateri bo seveda odigrala
tudi glavno vlogo, ostale gla-
sove pa bodo prispevali šte-
vilni zvezdniki z R&B in hip-
hop scene, med njimi tudi
Erykah Badu. Sicer pa se ved-
no nasmejana Macy priprav-
lja na skorajšnji izid novega
albuma »The Id«, ki ga bo 3.
septembra najavila s singlom
»Svveet Baby«.
• Na velikem, menda v tem
delu Evrope največjem polet-
nem open-air festivalu Pop
Arts, bodo 28. avgusta na ljub-
ljanskem hipodromu Stoži-
ce poleg razvpitih šok metal-
cev Marilyn Maiison, raz-
grajaških Papa Roach, spet
delujočih legend The Cult in
vse popularnejših Alien Ant
Farm na velikem odru godli
še domači Niovvt, Drinkers
in Siddharta. Na manjšem
odru bodo nastopile sloven-
ske skupine po izboru ured-
nikov TV oddaje Videospot-
nice. Vstopnice so že napro-
daj, v preprodaji boste zanje
odšteli 7.500 SIT, na dan kon-
certa pa tisočaka več. Več o
festivalu na: www.stage 3000.
com.
• Spet delujoča skupina
Gimme 5 s skladbo »Zdaj je
čas« nakazuje glasbeno smer,
ki se je bo držala v prihod-
nje. Z mešanico kvazi latina
in prežvečenih house popevk
bo zapolnjen tudi njihov če-
trti album, ki ga bo založil
Corning.
STANE ŠPEGEL
z otrokom na
potovanje
otroci naj ne bi bili raz-
log za popolno odpoved po-
tovanjem. Z njimi se je rav-
no tako mogoče odpraviti
tudi na daljšo pot. Seveda
to zahteva veliko več tru-
da in prilagajanja. Zahtev-
nejših potovanj z otroki
naj se lotijo le starši, ki
imajo že dovolj izkušenj
s potovanji.
Pred potovanjem je po-
trebno dobro proučiti raz-
mere v deželi, kamor name-
ravamo. Priporočljivo je iz-
brati čim varnejše dežele,
tako glede politične stabil-
nosti kot splošnih higienskih
razmer. Če se odpravljamo
na področja, kjer grozijo ne-
varne bolezni, kakršnih ne
poznamo pri nas, se je po-
trebno prej ustrezno zašči-
titi s cepljenji. Nasploh je
skrb za zdravje ena najpo-
membnejših na poti. Toda
panika je odveč. Dobre
zdravnike je mogoče najti
povsod po svetu. V večini
držav (izven Evrope) je po-
trebno zdravstvene usluge
plačati, zato si je dobro omi-
sliti dodatno zdravstveno za-
varovanje za tujino. K sreči
ni pretirano drago.
Na pot z avtom
Majhni otroci med vož-
njo nikakor ne sodijo na
skrbno pogrnjen zadnji se-
dež ali v naročje še tako lju-
beče matere. Zaradi neu-
streznega varovanja lahko v
primeru naglega zaviranja
ali nesreče dobijo usodne
poškodbe! Otroci morajo se-
deti v varnostnem sedežu,
ki je v nekaterih evropskih
državah celo obvezen. Za
najmlajše je najprimernej-
ša namestitev otroškega se-
deža spredaj in sicer tako,
da otrok gleda nazaj. V pri-
meru trčenja tako večji del
udarne sile prestreže sedež.
Varnostnega sedeža pa ne
smemo pritrditi spredaj, če
ima avtomobil vgrajeno var-
nostno zračno blazino na
strani sovoznika. V prime-
ru trčenja je lahko prav zrač-
na blazina usodna za otro-
ka.
Ker večina avtomobilov še
nima vgrajenih klimatskih
naprav, se je dobro izogi-
bati najhujši vročini. Če ne
gre drugače, pa poskrbimo
za pogoste postanke in ob
tem dobro prezračimo no-
tranjost vozila. S seboj vze-
mimo tudi priljubljeno igra-
čo, da otroku ne bo dolg-
čas in bo lažje zdržal pri-
pet v sedežu. Poleg igrač,
kaset s pravljicami in pesmi-
cami je vsaj za nekaj časa
učinkovita tudi igra s sopot-
nikom. Vse potrebno, od
prigrizkov, pijače, igrač pa
do plenic naj bo pri roki in
ne v prtljažniku.
V primeru, da potujemo
z otrokom sami, nas lahko
otrokov jok hitro premami
in se obrnemo nazaj, kar pa
je lahko zelo nevarno. Ker
vedno ne moremo takoj us-
taviti, si namestimo dodat-
no vzvratno ogledalo, da bo-
mo vsak hip lahko videli,
kaj se dogaja z otrokom. Če
imamo na poti kakršen ko-
li opravek, nikoli ne puš-
čajmo otroka v avtu same-
ga.
Z avtobusom
Za daljša potovanja se je
dobro založiti s kakšnim
prigrizkom in pijačo ter s
primernimi igračami, ki bo-
do zamotile otroka. Za
udobje je potrebno poskr-
beti s čim bolj ohlapnimi
oblačili in blazinico za
podporo glave, brez katere
je veliko težje zadremati.
Ker je danes večina avtobu-
sov klimatsko hlajena, je tre-
ba biti pripravljen na mraz
tudi sredi poletja. Pulover
ah manjša odeja na daljših
vožnjah vedno pride prav.
Otroci naj med vožnjo ne
vstajajo in ne hodijo po av-
tobusu. Za manjše otroke
niso primerni sedeži v bli-
žini televizorja, saj jih le-
ta lahko moti med spanjem.
Prav tako se je dobro izogi-
bati sedežem v bližini ko-
les, ker so tam tresljaji na
slabem cestišču najmočnej-
ši. Slabost med vožnjo je do-
kaj pogost pojav, posebno
občutljivi so otroci do de-
setega leta starosti. Pred
vožnjo je priporočljivo po-
jesti na rezine narezano ja-
bolko ali pa lahek obrok z
minimalno količino tekoči-
ne. Izogibati se je treba pred-
vsem mleku, jogurtu, slado-
ledu in gaziranim pijačam.
Upoštevati velja, da so pre-
bavila bolj občutljiva zgo-
daj zjutraj in dopoldne, za-
to se je na pot najbolje od-
praviti popoldne. Če pa ne
pomaga nič od omenjene-
ga, so za preprečevanje sla-
bosti na voljo zdravila v ob-
liki kapljic, pastil, tablet,
dražejev ali obližev.
Udobje na
vlaku
Potovanje z vlakom je
lahko še najmanj naporno
za otroka, saj ima na voljo
veliko več prostora kot v
drugih prevoznih sredstvih.
V vlaku, ki nima kupejev,
si je najbolje izbrati prostor
na sredini vagona, kjer je
praviloma manjši ropot in
manj gneče kot pri vratih.
Pozorni bodimo tudi na pro-
store za kadilce in nekadil-
ce. Tudi starejši otrok naj
se med vožnjo ne sprehaja
sam po vlaku. Še posebno
pozorni moramo biti na po-
stajah. Izogibajmo se pro-
storov med vagoni. Nevar-
nost preži tudi v bližini oken
in vrat. Nevarno se je na-
slanjati na vrata, saj nas lah-
ko nenaden sunek potisne
ob vrata, ki se lahko odpre-
jo. Tudi nagibanje skozi ok-
no ni brez nevarnosti, še po-
sebno ob srečanju z mimo-
vozečimi vlaki ali vejami,
ki štrlijo nad progo. Prtlja-
ga mora biti dobro zložena
na prtljažnike. Težji kosi naj
bodo po možnosti pritrje-
ni, da zaradi' sunkov ne bi
padli na potnike. S seboj je
dobro imeti kak prigrizek
in pijačo.
V letalu
Misli na gnečo letališč,
neudobne letalske sedeže in
dolge ure sedenja večine
prav nič ne navdušujejo,
kaj šele, da bi se v to podali
z otrokom. Začuda otroci
vse skupaj večinoma lažje
prenašajo, vsaj dokler se jim
to zdi novo in zanimivo. Na
večjih letahščih imajo po-
leg igralnih kotičkov tudi so-
be za previjanje in dojenje.
Če otrok že hodi, v letališ-
ki zgradbi uporabljajmo za-
pestni trak (ki bo prav pri-
šel tudi ob drugih priložno-
stih), da se otrok ne bi iz-
gubil.
Že pri prijavi (čekiranju)
za polet je potrebno usluž-
bence opozoriti na otroka.
Če je mlajši od dveh let, za-
prosite za sedež ob stenskih
pregradah, kjer so v večjih
letalih nameščene zložljive
mize z zasilno posteljico.
Vanjo lahko malčka odlo-
žimo med obroki hrane, pa
tudi spal bo veliko bolje kot
v naročju na že tako prete-
snem sedežu. Najboljša me-
sta so pri oknu. Na sredin-
ske pregrade namreč proje-
cirajo filme, kar pomeni, da
bo otroka med spanjem mo-
tila migetajoča svetloba. Pri
vzletanju in pristajanju je
polico, na kateri je poste-
ljica, potrebno zložiti, otro-
ka pa vzeti v naročje in ga
na svoj varnostni pas prive-
zati s posebnim varnostnim
pasom. Previjanju je name-
njena posebna zložljiva mi-
zica v toaletnih prostorih,
ki pa so žal pogosto zase-
deni. V skrajni sili lahko
malčka previjemo kar na se-
dežu. Otrokom je pri bolj-
ših letalskih družbah na vo-
ljo tudi posebna otroška
hrana, vendar pa je potreb-
no tovrstno željo sporočiti
vnaprej, po možnosti že
pred poletom. Otroški vo-
ziček lahko vzamemo v le-
talo, vendar ga je pred tem
vseeno potrebno označiti
kot ostale kose prtljage. Vo-
ziček prevzamejo stevardese
šele pred vstopom v letalo
in ga shranijo na najbolj pri-
merno mesto.
IGOR FABJAN
Po sledeh Jamesa Joyca
V Dublin, ki je bil v začetku julija prizorišče 12. evropske konference o branju
Maidstone je mesto v po-
irajini Kent, v južni An-
gliji, ki je od Dovra, kamor
jnio pripotovali s trajektom
i francoskega pristanišča
3alais, oddaljeno okrog šti-
ideset kilometrov. Mesto
eži na poti med Dovrom in
Londonom in je bilo cen-
ter lokalne ter nacionalne
trgovine. Skozi stoletja se
|e zelo spremenilo, toda
jduh starega Maidstona še
Sahko ujameš, če se spre-
lodiš po ulicah mestnega
jedra, ki kar kličejo po tem,
da jih popotnik ponovno od-
krije.
Na sprehodu k reki nas pri-
tegne zgradba, ki leži tik ob
[ijej - College of ali saints -
d je bila zgrajena v 14. sto-
etju, v njej je bilo semeniš-
če. Strogost sivih sten bla-
žijo nizki stolpiči, ki se zr-
calijo v Medway - lenobni
reki; ta je kot zasanjana v
srednjeveško obdobje, ki je
pustilo sledove tudi v bliž-
nji cerkvi vseh svetnikov.
Skrivnostnost in strašljivost
kotičkov ob reki stopnjuje
legenda iz druge polovice 14.
stoletja, ki pravi, da je bila
od grajska ječa. »Najslavnej-
ši stanovalec« je bil John Bali
- »nori kentski svečenik«, ki
je bil upornik - ni se prila-
godil družbenim zakonom
- zaradi česar ga je nadškof
obsodil na dosmrtno ječo.
Svečenik je pobegnil iz ječe
med kmečkim uporom in
jpostal zaveznik kmečkih
množic. S svojimi pridiga-
mi o preveliki moči papeža
in z idejo o odstranitvi cerk-
venega poglavarja je postal
buditelj upornikov, ko so ti
vkorakah v London... Maid-
stonski most, s katerega opa-
zujemo pisana plovila, nas
vodi stran od srednjeveških
legend v sodobnejši del me-
sta, v katerem je starodav-
nost prekrita s tančico no-
vega le toliko, da jo je vsak
hip mogoče razpreti in v ob-
novljenih stavbah iz prete-
klih stoletij, predvsem 17.,
18. in 19., podoživljad zgo-
dovino mesta.
Služiti
prijateljstvu
Prenočimo v hiši organi-
zacije IPA (International Po-
lice Association) nedaleč od
središča Maidstona. Predme-
ti in fotografije v klubskem
prostoru prijetne enodružin-
ske hiše predstavljajo mesto,
ki je tudi nam po popoldan-
skem popotovanju postalo
všeč. Stene in police so
preobložene s fotografijami
drobnimi spominki obi-
skovalcev hiše z vsega sve-
ta, ki uresničujejo cilj orga-
iiizacije: povezati aktivne in
tipokojene policiste po sve-
tu ne glede na čin, spol, na-
rodnost, jezik, veroizpoved
raso. Takšne cilje organi-
zacije je oblikoval Artur
Troop, ustanovitelj organi-
zacije, čigar fotografijo sem
opazila že ob vstopu v hišo.
Troop je leta 1949 pod psev-
donimom napisal članek, v
katerem se je zavzel za us-
tanovitev mednarodne poli-
cijske zveze. Odziv na čla-
nek je bil velik, toda ko je v
središču Londona sklical se-
stanek, je bila udeležba pič-
la. Troop je začel navezova-
ti osebne stike s policisti na
Nizozemskem, v Belgiji,
Franciji, na Irskem, a naj-
brž niti slutil ni, kako veli-
ko organizacijo je zasnoval.
Danes šteje IPA več kot 300
tisoč članov iz 61 držav, med
njimi je tudi Slovenija, in
kot je zaslediti v časopisu
slovenske sekcije, je sloven-
skih članov že 6 dsoč. Žal
pa nimamo hiše IPA, kjer bi
lahko gostih tujce pod ge-
slom Servo per amikeco -
Služid prijateljstvu. Tako so
maidstonski pohcisti služi-
li prijateljstvu in nas ob od-
hodu zasuli z nasveti in zem-
ljevidi, ki naj bi nas po naj-
krajši poti pripeljali na cilj,
v Dublin. Še bolj prijetno pa
je bilo, ko so povedali, da
poznajo Slovenijo: njihov
kolega se je nedavno vrnil s
poročnega potovanja po na-
ši dežeh in je bil navdušen.
Navdušenje poskušamo
stopnjevati: govorimo o Ble-
du, Piranu, Postojnski jami,
o vinorodnih štajerskih in
dolenjskih gričih ter o pa-
nonski ravnici, toda to je tre-
ba doživeti, fotografije in vi-
deoposnetki so premalo,
poudarimo (Toliko o naši tu-
ristični promociji Sloveni-
je!).
Blejski
zvončekza
srečo
Dublin dosežemo nasled-
nji dan. Na vsej dolgi poti je
bilo najbolj sproščujoče po-
tovanje s trajektom iz angleš-
kega pristanišča Holyhead.
Tri ure, kolikor traja plovba
do dublinskega pristanišča,
minejo prehitro. Odpravimo
se, kot junak romana Jame-
sa Joyca, na odisejado po Dub-
linu, ki ne traja predolgo, saj
je križarjenje po enosmernih
ulicah precej utrudljivo. Zbe-
remo še dovolj moči za pa-
noramski ogled mestnega je-
dra: gotska katedrala je bila
zgrajena v 12. stoletju, dub-
hnski grad iz 13. stoletja je
bil za časa Elizabete I rezi-
denca angleškega podkralja,
Elizabeta I je v DubUnu usta-
novila univerzo - Trinitry col-
lege (na začetku druge polo-
vice 16. sl;oletja). Vozimo se
še mimo mnogih cerkva,
dvorcev in katedrale, toda
čimprej se želim seznaniti s
prizoriščem dogajanja 12.
evropske konference o bra-
nju - zaradi katerega sem pre
potovala tako znaten del
Evrope - DCU (Dublin City
University).
Otvoritev 12. evropske
konference o branju je po-
tekala v znamenju irske li-
terarne zgodovine. Uvodno
predavanje o irski literaturi
bi lahko bilo vzorec uspe-
šnega, zanimivega in pouč-
nega podajanja snovi. Pre-
davatelj nas je skozi anek-
dote, primerjave, ironijo, ci-
tate uspešno vodil po boga-
ti irski kulturni dediščini in
predvsem skozi literarno us-
tvarjanje dublinskih in irskih
literatov: Joyca, Becketa,
Wilda..., kar smo sprejeh z
navdušenim aplavzom. Slo-
venske predstavnice (dr. Bo-
ža Krakar Vogel, dr. Silva
Novljan, mag. Tilka Jamnik
in jaz) smo se razveselile, da
je bila sreča konferenci za-
želena po zvončku z Bleda,
ki ga je govorniku nekoč po-
dard prijatelj iz Slovenije.
In Slovenija je v središču po-
zornosti, saj se je v glavah
okrog 400 udeležencev kon-
ference: psihologov, socio-
logov, filozofov, jezikoslov-
cev, raziskovalcev in učite-
ljev književnosti, najbrž po-
rajalo vprašanje: kje je že
Slovenija, kaj vem o tej de-
žeH.
Literatura v
pubih
Najlepši vtis iz Dublina je
povezan z literarno obarva-
nim obiskovanjem dublin-
skih pubov. Igralca sta nas
(skupino turistov iz Evrope,
Amerike, Avstralije) vodila
po tipičnih, nabito polnih pu-
bih in igrala odlomke iz del
irskih književnikov. Dožive-
li smo čudovite interpreta-
cije, navdušil me je pred-
vsem odlomek iz Godota.
Vse, titerarne navdušence in
naključne obiskovalce me-
sta, sta nas na izviren in iz-
jemno privlačen način pri-
tegnila v krog književnosti.
Prav o tem, kako pritegniti
h književnosti, k branju le-
poslovja, razmišljam kot uči-
teljica slovenskega jezika in
književnosti že kar nekaj let:
odkar sem se zaposlila na Šol-
skem centru Celje. Izvirnost
in privlačnost predstavitve
književnosti sta prav goto-
vo elementa, ki odpirata poti
tudi k dijakom, ki jim lepo-
slovje ni blizu, odprti pa sta
pot tudi moji predstavitvi na
konferenci, ki je govorila o
motivaciji za branje in o na-
črtu za moj naslednji pro-
jekt - promoviranje družin-
skega branja.
Potovanje po Evropi in so-
delovanje z bralnimi navdu-
šenci z vsega sveta, sprehodi
po Dublinu, potepi po čudo-
viti zahodni obali Irske in iz-
menjevanje izkušenj s stro-
kovnjaki, ki na veliko izvir-
nih in privlačnih načinov po-
skušajo doseči, da branje,
predvsem branje leposlovja,
ne bi postalo zgodovina - nič
lepšega za konec tega in v
vzpodbudo za naslednje šol-
sko leto.
mag. TANJA JELENKO
Peneče se morje obliva šime obale zahodne Irske.
Št. 32 - 9. avgust 2001'
32
NASVETI
KOZimETICABKA SVETUJE
Nekaj nasvetov za
pravilno sončenje
1. Sončite se vedno nekje v
dopoldanskem času od 8.30
do 10.30 in popoldan od 16.
ure naprej.
2.80 odstotkov staranja kože
nastane prav zaradi UV žarkov
in ostalih škodljivih vplivov iz
okolja (škodljivi izpušni pli-
ni avtomobilov, tovarn...). Zato
za obraz vedno uporabljajte
posebno kremo za sončenje,
tudi če niste na morju in veste
že vnaprej, da boste večino
dneva preživeli na vročem son-
cu.
3. Zaščitne kreme z nastav-
ljivim sončnim faktorjem zaš-
čite so danes zelo praktična re-
šitev, saj si zaščito lahko sami
regulirate poljubno, na primer
od 2 do 30.
4. Sunblocker se uporablja
za predele, kot so: nos, ustni-
ce, ušesa..., kjer koža še pose-
bej hitro pordeči. Svetujem,
da ga še posebno skrbno na-
našate zlasti v prvih dneh iz-
postavljanja vročemu soncu.
5. Nikoli se ne izpostavljaj-
te soncu brez dobrih sončnih
očal (kupite jih vedno le pri
optiku) in ne brez slamnika,
ki bo dobro zaščitil glavo in
lase.
6. Tudi če se radi potaplja-
te, vedno predhodno poskrbite
za svoje telo in ga posprejajte
z vodoodpornim sprejem, ki
vsebuje visok zaščitni faktor.
Postopek vedno opravite vsaj
30 minut prej, ker zaščita po-
trebuje čas, da se vpije v ko-
žo. Faktor vas bo zaščitil za
približno 40 minut potaplja-
nja v vodi.
7. Za izredno občutljive ko-
že, ki hitro pordečijo (rdeče-
lasci, plavolasi), danes obsta-
jajo posebne zaščitne kreme.
Za nasvet vprašajte farmacevta.
8. Po sončenju si vedno pri-
voščite preparate, ki so name-
njeni za nego po sončenju, da
vam povrnejo vlago.
9. Slano vodo si vedno iz-
perite s telesa pod mšem in me-
njavajte kopalke. Če se želite
sončiti »zgoraj brez«, nikar ne
pozabite, da so prsi izredno
občutljiv predel za nastanek
gub ali celo kožnega raka. Po-
sledice se bodo pokazale naj-
kasneje okoli 40. leta. Svetu-
jem vam tudi, da jemljete že
14 dni prej preparate v obliki
tablet, ki vsebujejo betakaro-
ten, da boste lepše porjaveli.
10. Za nastanek neljubih pig-
mentnih madežev je dostilcrat
kriv parfum ali toaletna vodi-
ca. Ti pigmentni madeži so ze-
lo težko odstranljivi, saj vse-
bujejo alkohol. Tudi jemanje
nekaterih hormonskih tablet
in zdravil za živce rado pov-
zroča pigmentne madeže, za-
to se vedno px)svetujete z zdrav-
nikom glede posledic, če se bo-
ste izpostavljali soncu.
KOZMETIČARKA VESNA
Zaščitni faictor
glede na tip kože
• svetla polt, pege, plavolasi, rdečelasi z zelenimi ali mo-
drimi očmi potrebujejo v prvih dneh zaščitni faktor 20 do
30;
• svetla polt, plavolasi, rjavolasi, svetle oči: zaščitni fak-
tor 20;
• temni lasje, rjavooki: zaščitni faktor 8 do 10;
• temno rjavi lasje, črnolasi s temno rjavimi očmi (imajo
največ melanina v kožnih cehcah): zaščitni faktor 6.
KMETIJSKO SVETOVANJE
Oskrba živali z vodo
Voda pomembnejša kot hrana - Še posebne skrbi so
potrebne krave molznice
Voda je za živali najpo-
membnejše hranilo, saj ob
njenem pomanjkanju živa-
li prenehajo jesti. Sesalci
lahko živijo dlje brez hra-
ne kot brez vode. Posebno
v toplih poletnih mesecih se
potrebe živali po vodi še po-
večajo, zato je kmetova
dolžnost, da jih oskrbi z za-
dostnimi količinami vode
ustrezne kakovosti.
Voda je v telesu topilo,
transportno sredstvo, služi za
regulacijo telesne tempera-
ture in regulacijo tlaka v ce-
licah. Kemijski procesi v te-
lesu potekajo s pomočjo vo-
de, voda transportira prebav-
ne sokove in odnaša iz telesa
odpadne snovi, z njenim izh-
lapevanjem se odvaja odveč-
na temperatura.
Iz organizma se voda iz-
loča z blatom, sečem, izh-
lapevanjem preko kože, di-
hanjem preko pljuč, pa tudi
s produkti; na primer z mle-
kom. Zato so tudi potrebe
živali po količini vode raz-
lične in odvisne od več fak-
torjev: količine in lastnosti
zaužite krme, temperature
okolja, relativne vlage,-fizio-
loškega stanja živali (pita-
nje, laktacija, vzdrževanje,
breiost...). Na količino po-
pite vode vplivajo še števil-
ni drugi dejavniki; zlasti pa
lastnosti vode (temperatura
vode, pH, onesnaženost) in
individualne razlike med ži-
valmi. Na splošno potrebu-
jejo prašiči 2 do 3 litre vode
na kilogram zaužite suhe
snovi, govedo pa 4 do 5 li-
trov.
Dovolj
ustrezne vode
Za vse živali velja, naj
imajo vodo vedno na voljo
in naj jo pijejo, kolikor že-
lijo. Ni nevarnosti, da bi
popile preveč vode. Če v
praksi ne moremo zagoto-
viti stalne oskrbe z vodo,
naj imajo živali vsaj mož-
nost, da pijejo vodo večkrat
dnevno.
Voda za pitje mora ustre-
zati higienskim zahtevam.
Biti mora čista. V njej ne
sme biti ostankov blata in
urina, ne sme zaudarjati po
gnilobi in trohnobi in ne sme
biti industrijsko onesnaže-
na (klor, težke kovine). Tudi
stoječe vode, v katerih so
prisotne razne alge in para-
ziti, niso primerne za na-
pajanje. Živali rade pijejo
vodo, katere temperatura je
blizu telesni in ima nevtra-
len pH (med 6,0 in 8,0), pi-
jejo pa tudi hladnejšo vo-
do.
Vode živali ne dobivajo
samo s pitjem, ampak tudi
s krmo. S krmo pridejo v
telo različne količine vode,
odvisno od vsebnosti vlage
v različni krmi. Največ je
vsebuje sveža, zlasti mlada
voluminozna krma, silaže
nekaj manj, zelo malo vla-
ge pa je v posušeni krmi in
močnih krmilih. Ko izraču-
navamo potrebo po vodi
moramo upoštevati tudi vo
do zaužito s hrano.
Posebna skrb
kravam
molznicam
Krave molznice so še pc
sebej zahtevne glede opt
malne oskrbe z vodo. Z
tvorbo mleka se močno pc
večajo potrebe po vodi, rc
čunamo, da je potrebno z
1 kg mleka 4 do 5 litrov ve
de. Rejci krav molznic na
težijo k temu, da omogoči
jo kravam čim več piti. S teii
izločijo pomanjkanje vod
kot enega izmed omejitvi
nih faktorjev mlečnosti, i
optimalno oskrbo z vod^
lahko povečamo njihove^
mlečnost.   Potrebe  krav
molznic po vodi so odvisne
od njihove mlečnosti in zu-
nanje temperature. Visoko
proizvodne krave potrebu-
jejo poleti tudi do 175 litrov
vode dnevno.
Če napajanje krav v hlevu
ni problem, marsikdaj poza-
bimo oskrbeti krave z vodo
na paši. Če so krave na ce-
lodnevni paši, jim je nujno
zagotoviti tudi vodo. Za to
obstajajo različne rešitve, od-
visno od danih možnosti.
Važno je, da je voda zdrava
in čista, prav tako naj ne bo
predaleč, kajti krave nerade
hodijo, še posebno ob hudi
vročini.
Zagotoviti dovolj vode us-
trezne kakovosti pomeni
boljše počutje za živali, več-
je zauživanje krme in večjo
prirejo.
HELENA PREPADNIK,
univ. dipl. inž. zoot.
* Povprečne potrebe
** Ovce, ki niso v laktaciji ter niso breje in se pasejo n,
mladi paši z močno roso, so lahko brez vode tudi neka
tednov.
Stročnice - okusne in koristne
Zdravniki in prehranski
strokovnjaki priporočajo,
naj bi uživali čimveč stroč-
nic, bogatih z rastlinskimi
beljakovinami in ogljiko-
vimi hidrati (revnimi z
maščobami), z vitamini,
minerali, encimi in vlak-
ninami. Priporočilo velja
zlasti za vegetarijance, ki
lahko s stročnicami učin-
kovito nadomestijo meso
in hrano živalskega izvo-
ra.
Stročnice upravičeno po-
stajajo vse bolj cenjena rast-
linska hrana. Največji ug-
led med poznavalci uživa
soja, ki velja za najpopol-
nejši visokovredni vir rast-
linskih proteinov. Vsebuje
namreč visok odstotek be-
ljakovin (več kot meso),
obilico vitaminov (A, B in
E), mineralov (fosfor, kal-
cij, kalij in železo) in ne-
nasičenih rastlinskih maš-
čob, ki uravnavajo nivo ho-
lesterola v krvi. Obenem naj
bi soja preprečevala arte-
riosklerozo in nevarnost in-
farkta, pa tudi incidenco ma-
lignih obolenj (zlasti raka
na dojkah) in preprečevala
neželene posledice meno-
pavze (vsebuje rastlinske es-
trogene).
Leča zaradi vsebnosti lah-
ko prebavljivih rastlinskih be-
ljakovin in škroba ter balast-
nih snovi in vitaminsko-mi-
neralne komponente prav ta-
ko sodi med priporočljive se-
stavine vsakdanjega jedilni-
ka. Ob bok ji stopa tudi čiče-
rika, zeljnata metuljnica, z
zlatorjavim robatim srčastim
semenom, ki postaja zaradi
lahke prebavljivosti in viso-
ke hranilne vrednosti v zad-
njem času vse bolj iskana tu-
di pri nas, redkeje pa seže-
mo po lucerni, azijski me-
tuljnici iz rodu meteljke,
drobni stročnici z vijolični-
mi cvetovi in užitnimi listi,
stebli (predvsem v obliki so-
late in zelenjavne priloge) in
semeni (okusna solata iz sve-
žih kalčkov). Poleg omenje-
nih predstavnikov družine
stročnic pa seveda ne more-
mo mimo klasičnih in uve-
ljavljenih rastlin, kot sta fi-
žol in grah, ki predstavljata
redni sestavini naših jedilni-
kov.
BIO KOLEDAR
Sadni dan je rešitev
Jutro po praznovanju stopite na tehtni-
co. O groza, spet je pokazala dva kilogra-
ma več! Vendar brez panike, to ni prava
maščoba.
Po zelo bogatih obrokih človeško telo us-
kladišči veliko škroba. Ta škrob potrebuje
za razgradnjo veliko količino vode. Želo-
dec zadrži veliko vode in imamo občutek,
da smo napihnjeni. Najboljša rešitev je, da
si takoj privoščimo sadni dan. Privoščite si
kilogram do kilogram in pol sadja po lastni
izbiri (npr. lubenico, melone, marelice, hruš-
ke, borovnice...). Zraven popijte še najmanj
2,5 1 vode ali zeliščnega čaja. S tem boste
nekohko shujšali in se znebili tekočine. S
sadjem boste zaužili le 550 do 800 kalorij.
Tako se boste znebili odvečnih kilogramov.
NS
Št. 32 - 9. avgust 2001«
MODA
33
Pogled moderne sirene
Počitnice za neizrazito ličenje - zelena luč za močne, bleščeče barve
Pošljite zadržan, dolgoča-
sen in neizrazit način liče-
\ 0ja na dopust - naj bo vaš
H počitniški pogled eksotično
eteričen in avantgardno bar-
. vit!
Najbolj trendovska novost
" letošnjega Učenja zapoveduje:
»Barve na veke!« In to kakšne!
V mavričnih, bleščečih, moč-
no modrih, zelenih, vijoUčnih
- ali zlatih in srebrnih odtenkih.
. Hu, ta je pa pravzaprav kar hu-
da, če pomisUmo, kako so nas
: nekaj zadnjih let, ko je vladal
»nature look« z vseh strani stio-
go opominjali, da, za božjo vo-
' jjo nikar, izrazitih barv na ve-
ke!
' No, pravzaprav tale ttend,
naj se sliši in vidi še tako div-
je, ni prav nič novega. V osem-
desetih letih smo ne le z nav-
dušenjem, celo z nekakšno
obredno vnemo indijanskih bo-
jevnikov, nanašale v okolico
naših oči prav podobno izra-
zito barvitost.
No, čisto tako kot pred dvaj-
setimi leti se seveda isti obraz
vendarle ne more Učiti. Saj ve-
ste, zakaj... Gubice okrog oči,
malce povešene veke... ne, to
res ne gre skupaj s tako atrak-
tivnim Učenjem, kot ga pred-
laga letošnja moda. Če seveda
ne želite tvegati hoje po robu
in zdrsa v grotesken videz va-
še podobe.
Lahko pa, če obraz ni več
rosno mlad, z dobršno mero
okusa in trendi sklenete tudi
všečen kompromis: zgolj svet-
lo modra senca na zgornji ve-
ki, tanka vijoUčna ali zelena
črta ob trepalnicah, zlati prah
o očesnih kotih, ki deluje zgolj
kot slutnja...
Poigrajte se z barvami, po-
čitniški čas je kot nalašč za to-
vrstno eksperimentiranje in
odkrivanje svežega, drugačne-
ga obraznega izraza. In ne po-
zabite, barva očesnega ličila
naj se ujema z barvo vaših ob-
lačil oziroma modnih dodat-
kov. Kaj pa z barvo vaših oči?
Ja, tukaj so se nekoč kresa-
la kopja vizažistov oziroma
umetnikov Učenja: skoraj pre-
pričati so nas, da denimo mo-
dra senca ne poudari modrih
oči. Kar seveda še zdaleč ni res
- intenzivni modri odtenki
idealno zaokrožijo barvo mo-
drih oči, saj z njimi še bolj in-
tenzivno zažarijo. Enako ve-
lja za zelene, rjave, sive oči.
Kar pa jasno, ne pomeni, da
niso zanimivi tudi kontrasti -
ampak to je že stvar vašega
okusa.
Barvnih kombinacij je v le-
tošnjih trendih namreč toliko
kot že dolgo ne, strogih pravil
ni, zato je še vedno najbolje
izbrati tisto, s čimer se najbo-
lje počutuno.
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Privlačno modno melodijo izvabi
srečanje s pogledom oči, naliče-
nih z mavrično prelivajočimi se bar-
vami turkizno modre lagune, mor-
ske trave, vročega peska... Če se je
iičenja seveda lotila spretna ro-
ka. Sicer je bolje, da se odločite le
za eno barvo.
Kakor, da se sliši glas morja... Takole si je kreator Jeremy Scott zamislil
letošnjo modno sireno. Kostum kot školjka kapesanta, ažurno modra
in lesketajoča se nežno vijolična. Tudi kot ličilo.
NAMIG ZA NAKUP
Eleganca iz salona mode
Tokrat so spet na vrsti le
ženske. In to tiste zrele, sa-
mozavestne, elegantne, ki
jim ni vseeno, kaj bodo da-
le nase, da bodo videti ure-
jene in všečne.
Prav njim je namenjen sa-
lon Mode podjetja Moda d.
d., ki ga najdete poleg znane
niesnice »Pri magistratu«. Tu
imajo okrog 70 odstotkov iz-
delkov Laboda oziroma ce-
lotno kolekcijo blagovne
znamke Labod style, od žen-
skih bluz brez rokavov po ce-
ni od 4.500 do 12.000, ma-
jic od 3.500 do 8.000, žen-
skih hlač od 11.000 do 17.000,
oblek od 10.000 do 18.000
in dolgih kril po ceni od
10.000 tolarjev naprej. Seve-
da imajo tudi kostime, pa kla-
sične jakne in blazerje.
V prodajnem programu
imajo še posebej veliko žen-
skih dolgih klasičnih in tri-
četrtinskih hlač iz mešanice
viskoze, poliestra in elasta-
na, blagovne znamke Veta, ki
se odlično prilegajo marsi-
kateri postavi, so lepih barv
(svetlo in temno modra, než-
no lila, bež...) stanejo pa že
od 6.500 tolarjev naprej.
Pri njih lahko izbirate tudi
med unikatnimi usnjenimi žen-
skimi jaknami iz svedečega,
Islasičnega m kačjega usnja, pa
usnjenimi kriU in hlačami.
Za tiste ženske, ki so rade
nekaj posebnega in niso le za
klasiko, imajo na voljo še
vedno nekaj izdelkov iz ko-
lekcije nemškega proizvajal-
ca Elegance po zelo znižanih
cenah, izdelke iz najnovejše
kolekcije pa lahko naročite
iz kataloga, ki je na vpogled
v trgovini, skupaj s cenikom.
Zelo ugodno lahko pri njih
kupite lepe ženske modele
jeans hlač za samo 2.600 to-
larjev, jeseni pa pričakujejo
tudi čevlje in torbice. Že po
15. avgustu pričakujejo eks-
kluzivno pošiljko plaščev in
jaken iz kolekcije jesen-zi-
ma Kroja iz Škofje Loke, ki
jih bodo prodajali po zniža-
ni ceni.
Ponudbo dopolnjujejo ru-
tice po ceni 900 in šali od
1.700 do 6.000 tolarjev.
MOJCA MAROT
Nagradno
vprašanje
avgusta:
Kdaj so izdelali sončna
očala iz rahlo obarvanega
stekla, ki so imela prvič da-
našnjo obliko z okvirjem,
ki se zatika za ušesi?
a) Leta 1885;
b) Leta 1965.
Št. 32 - 9. avgust 200li
INFORMACIJE
39
VODNIK
Gledališče
Muzej novejše zgodovi-
,e Celje - Hermanov brlog
1. 8. ob 10. uri predstava
^deča l^apica. Lutkovnega
ijedališča Kranj.
' Velenjski grad 9. 8. ob
I0.3O monokomedija v iz-
vedbi Bogomira Verasa z na-
lovom Rekviziter.
Koncerti
Atrij Majolke 15. 8. ob
[0.30 koncert Irene Vrčkov-
lik in Boža A. Kolariča.
Glasbena šola Velenje 10.
i. ob 19.30 koncert udele-
žencev XIV. mednarodne vio-
inske šole.
Zdravilišče Laško 10. 8.
)b 20.30 koncert skupine Ira
^oma.
Toplice Dobrna 10. 8. ob
10.30 koncert instrumental-
lega tria Terra Folk.
Razstave
Savinov likovni salon 10.
B. ob 20. uri otvoritev raz-
stave Dušana Naglica.
Likovni salon Celje raz-
stava »Mesto - urbani svet«.
Galerija sodobne umet-
nosti Josep Maria Aviles.
Galerija tenis A&M Jezer-
nik Celje Avgust Deržek ter
Marko in Matjaž Jezernik.
Pokrajinski muzej Celje
»Da dol padeš«, do 30. 9.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
>Gradovi - kulturna dedišči-
la« in dela Žane Žorž iz Ljub-
ljane. .
Avla Splošne bolnišnice
Celje »Starostniki«, do 20.8.;
Borovo trade Vlado Renčelj,
do 15. 9.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Prireditve na
prostem
Luče, 32. Lučki dan - 9.
8. ob 15.30 spust s kajaki;
10. 8. ob 14. uri družinski
pohod, ob 16. uri turnir v ma-
lem nogometu; ob 18. uri od-
prtje razstav ob 100-letnici
rojstva Blaža Arniča; ob
19.30 koncert komornega
pevskega zbora Viva la mu-
sica z gosti; ob 21. uri zven
lučkega večglasja z Brezni-
ce, nato vesel večer z ovče-
rejci; 11. 8. ob 14. uri vlcer-
sko tekmovanje, ob 18. uri
sveta maša z rogisti, ob 19.
uri predstavitev športa in raz-
glasitev najboljšega športni-
ka, ob 20. uri zabavni večer
s smučarskim klubom; 12.
8. ob 7. uri budnica, ob 10.
uri dobrote kmečkih žena, ob
12. uri predice in citrarji, ob
15. uri nastop ljudskih god-
cev in pevcev, ob 17. uri za-
bava z Viharniki. V soboto
in nedeljo druženje z mlinar-
jem in domačini v Žagerskem
mlinu v Podvolovljeku, v ne-
deljo lovska razstava.
Braslovče, 39. Dan hme-
ljarjev - 10. 8. ob 20. uri 2.
festival mladih ročk skupin
(Noxir, Okvir, Senza, Fo-
nem, Zmelkow), pripravili
bodo laser show, gauloises
party, jahanje divjega bika,
nagradne igre in veliko pre-
senečenje; 11. 8. ob 15. uri
na Braslovškem jezeru eks-
hibicijski skoki s 4,5-metr-
skega vodnega stolpa, vožnja
s turističnim vlakom, ob 20.
uri veselica z ansamblom Pe-
tovio; 12. 8. ob 15. uri spre-
jem hmeljarskega starešine
in spremljevalke, predstavi-
tev starih običajev, zabavne
hmeljarske igre pod vods-
tvom Natalije Verboten.
Stari trg v Slovenskih Ko-
njicah -10.8. ob 20. uri pred-
stavitev pesniške zbirke Da-
nice Ilovar »Strune Ljubez-
ni«; 11. 8. ob 10.30 otroški
lutkovni predstav, ob 20. uri
večer v vinoteki z Jožetom
Tominškom; 14. 8. ob 20. uri
predstavitev TD Špitalič.
Sladka Gora pri Šmarju
-11. 8. ob 15. un bo »Kmeč-
ki praznik Sladke Gore«.
Prikazali bodo mlačev,
predstavile se bodo ljudske
pevke, na ogled pa bo več
razstav.
Pri Slomškovem domu na
Ponikvi - 15. 8. bo ob 11.
uri in 15. uri »prikaz obira-
nja hmelja na star način«, za
glasbo bo skrbel ansambel Do-
ri. Prireditev organizira Tu-
ristična zveza Spodnje Sa-
vinjske doline in Aktiv Kmeč-
kih žena iz Ponikve.
Vitanje, Holcerija -12. 8.
povorka, izbor za miss Hol-
cerije, srečanje nekdanjih Vi-
tanjčanov, različne razstave.
Loče -12. 8. ob 15. uri sre-
čanje ljudskih godcev in pev-
cev.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Mladinski center Celje 9.,
10., 13. in 15. 8. od 9. do
12. ure angleška delavnica,
od 12. do 15. ure italijanska
delavnica; 9. od 17. do 19. in
11. 8. od 15. do 17. ure ple-
sni tečaj stepa, 9., 14. in 15.
8. od 18. do 20. ure računal-
niška delavnica, 10. 8. od 16.
do 19. ure likovna delavnica
ter 13. in 15. 8. od 20. do 21.
ure tečaj tae-bo.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 18. 8. na Vrhove
prijateljstva in sicer na Storžič, kamor bo odhod ob 5. uri s
postaje na Glaziji, 25. 8. pa še na Visoki Kanin (zahtevna
tura), kamor bo odhod avtobusa z Glazije ob 4.30. Prijave
po telefonu 545-29-27.
PD Zabukovica, PD Dobrovlje-Braslovče in sekcija ZZVC
vabijo 11. 8. na Jalovec z Vršiča in sestopom do Koče pri
izviru Soče. Odhod bo ob 3.15 z Glazije, ob 3.30 iz Griž in
ob 4.00 iz Braslovč. Prijave po telefonih 492-48-50 in 571-
70-78.
PD Zabukovica in sekcija ZZVC vabita 19. 8. iz Logar-
ske doline v Koprivno čez Olševo. Odhod ob 5.00 z Glazije
in 5.10 iz Griž. Prijave po telefonih 492-48-50 in 571-70-
78.
Javoršica 2001
Od 12. do 20. avgusta bo v Loki pri Žusmu tabor mla-
dinskega prostovoljnega dela Javoršica 2001. Na taboru
bodo obnavljali zapuščeno partizansko bolnišnico Javor-
šica, osnovni namen pa je krepitev solidarnosti in enako-
pravnosti med mladimi ter spoznavanje krajevnih običa-
jev. Prijave do jutri sprejema Uroš na telefon 041/234-
009.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 9. do 15. 8. ob 18. in 20. romantična komedija
Dnevnik Bridget Jones.
Mali Union: od 9. do 15. 8. ob 18.30 najstniška komedi-
ja Cukr & popr, ob 20.30 znanstveno fantastični triler Pla-
net teme.
Poletni kino (Spodnji grad): od 9. do 15. 8. ob 22. ro-
mantična komedija Dnevnik Bridget Jones. (V primeru
slabega vremena bodo predstave ob 22.15 v kinu Union).
Kino Žalec 11. 8. ob 21. in 12. 8. ob 20. uri drama Zelena
milja.
P    ISCEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču
za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na tele-
fonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zon-
zani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od
12. do 16. ure.
V Rogaški Slatini so 28. julija našli triletnega nemškega ovčarja.
V Podčetrtku, v termah Olimia so 3. avgusta našli sibirskega huskya,
starega 6 let, v ušesu ima vtetovirano številko 255.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
.Poslovni sekretar: Vera Grešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVITEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Urednica Novega tednika:
Milena Brečko-Poklič.
Urednik:
Branko Stamejčič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Gašper Domjan, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane Jeranko,
Gregor Katic, Sebastijan
Kopušar, Alma M. Sedlar,
Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Leskovšek, Sergeja
Mitič, Mateja Podjed, Simona
Šolinič, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni centerl
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-j
kličeš na telefon 548-60-70.)
Imaš problem? Čutiš stisko?|
Pridi kadarkoli! Z nami sel
lahko pogovoriš, dobiš in-j
formacije in bivaš tudi do;
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-j
či nas, vrata Kriznega cen-|
tra so morda vrata iz stiske! j
Št. 32 - 9. avgust 2001]
40
ZAI^sIMIVOSTI
TRAČNICE
Brez skrbi
Prometni minister Jakob Presečnih se je udeležil večih
prireditev na Flosarskem balu na Ljubnem. To priča, kako
dobro pozna minister svoj delokrog - tudi promet po vodi, naj
bo še tako časovno oddaljen, spada pod njegov resor Pa še
zaradi kakšnih lukenj, stavk in križa mu ni treba skrbeti...
Zgolj koščki
žalski razlaščenci so se se-
stali v slaščičarni Vanilija.
To še ne pomeni, daje vrnje-
no premoženje podobno kak-
šni veliki torti.
Zgornjesavinjski Gorenjci
»če pa zgornjesavinjski župan ali županja povabi na pijačo, je treba iti,« je rekel na
Ljubnem velenjski Srečko Meh žalskemu Lojzetu Posedela. Le kaj je mislil s tem?
Stranka HDM
Direktor računalniške hiše Birobit Ludvik Lončar, humorist Martin Sagner-Dudek in
propagandist NT&RC Zlatko Bobinac so v Knezovi vili na otoku Viru pri Zadru pred
kratkim ustanovili novo stranko. Poimenovali so jo HDM (hudičevo dobra malvazija).
Problemi s Hrvaško, vsaj kar se tiče meje, so bili v trenutku rešeni.
Živa nitka v Peklu
Obiskovalci znamenite Ja-
me Pekel pri Šempetru so te
dni navdušeni tudi nad žival-
skim svetom v ponikvanskem
podzemlju. V eni od stalnih
mlak v bližini zgornjega izho-
da se namreč zvija dobrih dvaj-
set centimetrov dolga živalca.
Jamski vodiči so s pomočjo
strokovnjakov iz Biotehniške
fakultete v Ljubljani ugotovi-
li, da gre za tako imenovano
živo nitko. Žival je dVospol-
nik in dokaj redka, saj pona-
vadi ostane v stadiju ličinke
in se ne razvije v sedanjo obli-
ko. Po mnenju strokovnjakov
je ličinko v jamo prinesel kak-
šen sesalec, prav lahko pa je
jajčece dolgo časa ležalo v blatu
in se razvilo šele v teh vročih
dneh, ko je narasla tempera-
tura tudi v jamskem hodniku
ob izhodu. Na žalost pa ne bo
dolgo sledila kroženju baterij-
ske svetilke vodičev, saj se po
besedah strokovnjakov ne pre-
hranjuje več in bo kmalu po-
ginila.
SKO.
Foto: GAŠPER DOMJAN
Št. 32 - 9. avgust 2001