NASLOV
NE V BLISKU-
Za blizu 1200 zaposlenih v IMP Panonija in Blisk iz Murske Sobote je bil petek, 14. oktobra, prav gotovo posebej pomemben dan. Po temeljitih pripravah in razpravah, kjer so se angažirale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, so se namreč odločili za referendum o združitvi obeh kolektivov. Predlagana je ustanovitev delovne organizacije Panonija z dvema temeljnima organizacijama, in sicer Kmetijska mehanizacija in Blisk. Z združitvijo Panonije in Bliska pa naj bi dosegli večjo učinkovitost z enotno zasnovo razvojne politike, z zao-
kroženo ponudbo, skupno prodajno politiko, kar bi omogočilo še večjo uveljavitev na jugoslovanskem tržišču in povečanje izvoznih možnosti.
In kakšni so rezultati referenduma? V Panoniji se je za združitev odločilo 56 odstotkov zaposlenih, v Blisku pa le 44,4 odstotka. To pomeni, da tokratni referendum, od katerega se je veliko pričakovalo, ni uspel, kar bo terjalo temeljito analizo vzrokov za odklonilno stališče delavcev do združitve.
Milan Jerše
Leto XXXV. Št.41
Murska Sobota 20. oktober 1983
CENA 13 DIN
VESTNIK

PRIDELAJO ŠTIRIKRAT VEC

Vitrma
dela z ime-
^acije L<Sa,v skIoP delovne nik ’aotvoritvi, tovam hladilni-Iom. plovne se.zbrali predstav-drw? ‘o naivia8ani?ac9e' delavci ^^“Političnpv^^ predstavniki bil diJ?iet- Prvisk®3 Jvljenja občine k ki ^aovete^^18ovomik je Poudaril organlzacl‘ PfeMa^. pr°storovda z zgraditvijo n» in?ega '°zda flnančnih kvallte'en način ^"“'■jonov dmer enkraien. saj koIikor Je kov |:re<istev ioS,!z'>ral'z združevalni"U^orsk.h UK tovarn hladilni-Mur^Lnikov’ delovne "Zeiv «!,u'omer 1 ^“rska Sobota Pr°storiS° Ljuto™11 sklada skupnih S in vme.rijo 2 ^r', s®danji novi 77 de|2 fJth je tr« kvadratmh me-že nPred^Utno “Plenih odnje i.,devaj° Pa, da jih Sklo^ovoJt de’al° vsaj 40. /r’,ejBrde'°Vne Ue bl generalni Sn L^diČič organizacije LTH N °si, p ”°V1 'ozd pa je odprl -vrlega t<>tov . ’ da je : ’ Jo je v govoru S Vitr.8radnja novih pro-toVit«g?lnui svete?V “ddjem ob-o.Prtmer vlaganja SS? rXflove"ije v hitrejši uS' tose^frske r ®anj razvitega M >	Po otvoritvi
^d«	Prostore, v
Predvsem biadilstva -l2Ž°dnjo v na!ere sestavne ^M loH V
D. L.
Murina naložba v rekordnem času
V slavje ob soboškem občinskem prazniku se vključuje tudi otvoritev proizvodnih in skladiščnih prostorov v TOZD Perilo tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti. Gre za okrog 1700 kvadratnih metrov površin z ustreznimi instalacijami, kot so sodobne klima naprave, s čimer so v znatni meri izboljšale pogoje dela. Investicija je veljala 65 milijonov dinarjev, zgradili pa so jo v rekordnem času, za kar gre zasluga izvajalcu del TOZD Pomurje in kooperantom. Pri tem je vsekakor pomembno, da je dobilo zaposlitev 140 novih delavcev, s povečano produktivnostjo pa računajo, da bodo v letu 1984 izvozili za dodatnih 2 milijona mark blaga na konvertibilno področje.
O tem je na krajši slovesnosti govoril tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Pavel Pon-grac, ki je omenil zlasti velik pomen te naložbe. ,,Novi :prostori so dodatno priznanje delavcem Mure za njihova prizadevanja in zavarovanje za hitrejši razvoj naše občine. To ni samo priznanje za izvedeno investicijo, ampak tudi za racionalno in smotrno gradnjo, ki je bila končana v rekordnem času. V Jugoslaviji je verjetno le malo investicij v tej velikosti, končanih tako hitro. Značilno za Muro je, da vsepovsod dosega kratke, rekordne čase. Ne samo pri inve-
ol:)činskih nagrad Priznanj
~ prazniku občine Murska Sobota, ki ga delovni Ja	v spomin na pomembne dogodke iz NOB, je
j?'ni oi?uKčine n ki skuP^inski dvorani slavnostna seja vseh zborov Rudi ele^li so se je tudi številni ugledni gostje, med njimi K^ersk* MS o^Movič, član predsedstva CK ZKS Geza Bačič, n, PL za Pomurje Boris Prejac, okrajni glavar ke Čete in c ,tavmk partnerskega Ingolstadta, delegacija V()ti|^0 "ast Ori8ade, družbenopolitičnih organizacij, JLA, delegati sH®ga zbora soboškega srednješolskega centra je go-' »te- ^odke i	obline Stefan Ošlaj, ki je najprej obudil
k ’ Med a °?’11310 pa ie orisal hiter gospodarski in družbeni 'MpdjJJdh dfugim je poudaril, da se moramo v teh zaostrenih IhlaH-8a Drtu<1' sklp^^1 $e v večji meri opreti na lastne sile, na kar w grama e nedavne 8. seje CK ZKS glede uresničevanja dolgovi, SI cVp.OsP°darske Stabilizacije. Nato je delegacija borcev in brifMe _ 1®ln vence na vsa pomembnejša spominska obeležja, v7$nirn nk» pa so 'etos desetič podelili občinska priznanja in s ^'fejšern anom’ organizacijam in društvom za njihov velik Ka^A Prčjel;. J^voju soboške občine. Zahvalno listino z denarno K^A’ ^ja ki- BELa BERGLES, iz Murske Sobote, HELENA W^Snv'Mor v TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, KAREL p°'e-Zah i $ Oblačila tovarne Mura, IVO OREŠNIK, iz °Vci. Toniji ^aln° listino pa so izročili Kmetijskemu gospodarstvu Plošni Bolnišnici Murska Sobota in TVD Partizan
Milan Jerše
sticijah, ampak predvsem v pro-	delavcev Mure, s čimer jih radi
izvodnji posameznih izdelkov. V	dajemo za zgled tudi drugim orga-
občini s ponosom govorimo o nizacijam združenega dela!” rezultatih Mure, saj vsi ugotav- Ob tej priložnosti so mešani
Ijamo, da so le-ti glede produktivnosti, tehnologije, organizacije proizvodnje, izvoza, dohodka in podobnem daleč nad jugoslovanskim povprečjem, To so rezultati, ki so plod prizadevanj vodstva, organizatorjev proizvodnje in
Priznanja ob občinskem prazniku
V počastitev jubilejnega 30. praznika občine Gornja Radgona je bila slavnostna seja skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, kateri so prisostvovali tudi številni gostje, med njimi član predsedstva SR Slovenije France Popit. Slavnostni govornik predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Gornja Radgona Rajko Kotnik je naiprej govoril o dogodkih iz leta 1941, o razvoju samoupravnih odnosov in o gospodarskih rezultatih v zadnjih desetih letih. Pri tem je posebej poudaril leto 1979, ko je radgonska občina prestopila prag razvitih občin v Sloveniji, k čemur so zlasti prispevali delavci Radenske, Avto-radgone, Gorenje-Elrada in Line Apače, v zadnjih treh letih pa tudi Mode, Pomembne uspehe so v radgonski občini tudi dosegli pri razvoju kmetijstva, saj je v kooperantsko proizvodnjo vključenih 1800 kmetov, ter še na nekaterih drugih področjih. Spomnil je tudi na sedanji trenutek
Pannonia 83 je prav gotovo pomemben člen mostu prek jarkov, ki jih je še pustila nezakopane za vse tri sosede tragična preteklost, saj govori pričujoča likovna manifestacija z jezikom umetnosti, ta pa je razumljiv udeležencem iz še tako različnih domovin, kot so Jugoslavija, Avstrija in Madžarska: Tako je bilo med drugim slišati na otvoritvi 9. mednarodne likovne kolonije ob občinskem prazniku v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti.	bb
Foto: Š. Celec
pevski zbor, recitatorji in glasbeniki Mure izvedli pester kulturni program, gostje in obiskovalci pa so si zatem ogledali še nove proizvodne prostore.
prizadevanj gospodarske stabilizacije in na možnosti nadaljnjega razvoja v občini.
Pripravili sd tudi kulturni program ter podelili občinska družbena priznanja, pohvale in priznanja inovatoijem. Za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih so občinska priznanja prejeli: Konrad Suhač, Anton Škrinjar in Aleksander Skrilec. Plaketo skupščine občine so podelili TOZD Moda Gornja Radgona za izjemne proizvodne in izvozne rezultate. Pohvale so
Ob dobri samoupravni organiziranosti, z večjim vlaganjem finančnih sredstev v proizvodnjo, preovsem z vlaganjem znanja v proizvodnjo pri kmetih, je zadružništvo v radgonski občini doseglo v zadnjih letih pomembne rezultate. Del teh dosežkov so prikazali minulo nedeljo na
Ob Dnevu zadružnikov so v Apačah pripravili tudi razstavo najboljše plemenske živine ter podelili pokale in priznanja najboljšim rejcem.
,,Dnevu zadružnikov” v Apačah, ki so ga vključili v program prireditev ob 30. prazniku občine Gornja Radgona. Živinorejsko razstavo, ki so jo organizirali ob tej priložnosti, so si ogledali številni zadružniki in gostje, med njimi tudi delegacija pobratene občine iz Mladenovca.
Člani Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je bila soorganizator nedeljske manifestacije, dosegajo v zadnjih letih pomembne proizvodne rezultate. Da bi kmete spodbudili k še intenzivnejši proizvodnji, že vrsto let organizirajo tekmovanja pridelovalcev, letos pa je bilo v to tekmovanje vključenih več kot polovico vseh kmetov. Tako ne čudi, da dosegajo posamezniki tudi do 130 stotov suhega zrnja koruze po hektarju, 70 ton pese in čez 60 stotov pšenice. Kmetje redijo v poprečju tri glave živine
Nova telovadnica in poimenovanje šole
Ob začetku lanskega šolskega leta so v Puconcih predali namenu novo osnovno šolo, v kateri se uči in vzgaja čez 470 učencev, po enem letu pa so dogradili še telovadnico. Tako imajo naposled v Puconskih vse možnosti za nemoteno vzgoj-no-izobraževalno delo.
Izgradnja telovadnice je veljala blizu 12 milijonov dinarjev. Zagotovili so jih z občinskim samoprispevkom; iz združenih
Po uspeli proslavi v večnamenskem prostoru OS Puconci se se številni udeleženci udeležili še akademije v novi telovadnici. (Foto: J. G.)
sredstev za investicije v šolstvu in s soudeležbo krajevne skupnosti. Dela pa je v tako kratkem času uspešno opravilo gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote.
Hkrati z otvoritvijo telovadnice pa je puconska osemletka prevzela ime po revolucionarju in aktivistu NOB Stefanu Kuharju-Bojanu. Kot je dejal slavnostni govornik — predsednik Zveze združenj borcev NOV Murska Sobota Stefan Sab-
po hektarju, proizvodnja mleka pa se je v zadnjih desetih letih povečala za štirikrat. Tudi pri pšenici so letos planirani odkup presegli, dosegli pa ga bodo tudi pn sladkorni pesi. V zadrugi pa se zavedajo, da z dobrim strokovnim delom lahko dosežejo še boljše proizvodne rezultate, zato
so letos zaposlili še tri pospeševalce.
Na nedeljski slovesnosti so podelili pokale in priznanja najboljšim rejcem plemenskih živali ter nagrade in priznanja najboljšim pridelovalcem. Gostje pa so si za tem ogledali še novo sušilnico v Apačah, ki je veljala 30 milijonov dinarjev in je plod skupnih vlaganj kmetijske zadruge, KK Radgona in Interne banke sozda ABC Pomurka. V eni uri posušijo 16 £$ žitaric, letno pa bodo v njej posušili 4 tisoč ton pšenice in 5 tisoč ton koruze.
Pomembna pridobitev radgonskih zadružnikov pa je tudi 460 hektarjev melioriranih in komasiranih zemljišč v Apaški dolini, kar je veljalo 70 milijonov dinarjev; s polj so zdaj že obrali prvi pridelek.
L. Kovač
jan — so predvsem mladim dolžni obujati spomin na revolucionarna vojna leta in se vsaj delno oddolžiti tistim, ki so padli v boju za svobodo. Stefan Kuhar-Bojan, ki se je rodil leta 1921 v Markovcih, osnovno šolo pa obiskoval v Puconcih, se je že zelo zgodaj opredelil za napredno gibanje in aktivno sodeloval v številnih naprednih društvih. Že leta 1941 se je priključil narodnoosvobodilni
borbi, se s Stefanom Kovačem-Markom dogovarjal za akcije proti okupatorjem v Prekmurju, sam pa je postal najprej sekretar okrožnega odbora OF za okraj Gornja Radgona, nato pa še za združen okraj Gornja Radgona—Ljutomer. Po izdajstvu so ga nemški okupatorji aretirali in ga 15. novembra leta 1941 kot talca ustrelili v Mariboru.
JOŽE GRAJ
aktualno doma in po svetu
V soboto se je pričela ,,vroča jesen" protivojnih demonstracij po vsej Zahodni Nemčiji in tudi drugod. Med Stuttgartom in Ulmom so demonstranti naredili 160 kilometrov dolgo verigo. Na sliki: vojaki odnašajo demonstrante izpred ameriške letalske baze v bližini Ramsteina
Več klavnih govedi in mleka
S pomočjo intervencijskega zbiranja in usmerjanja denarja za spodbujanje večje kmetijske pridelave je Sloveniji v preteklih letih uspelo povečevati tržno pridelavo hrane. Tako se je povečal odkup poljščin, še boljši rezultati pa so bili doseženi v živinoreji.
globus
JAVNO MNENJE PROTI NOVIM RAKETAM
Z demonstracijami, zborovanji in blokadami ameriških vojaških objektov se je v soboto začel v ZRN mirovni teden, ki bo trajal do 22. oktobra. Do najbolj pomembnih manifestacij je prišlo v Bremerhavnu, Ramsteinu, Bonnu in Berlinu, a v nekoliko manjšem obsegu tudi v Frankfurtu, Karlsruheju, WUrzburgu, Miin-chnu, KOlnu, Stuttgartu in drugod.
V Bremenhavnu je kakih 15 tisoč demonstrantov poskušalo obkoliti ameriško vojašnico. Vojašnico so obdale zahodnonemške varnostne sile. Upravno sodišče v Bremnu je že pred demonstracijo prepovedalo pohod mirovnih demonstrantov na kasarno, toda ..avtonomne skupine” med demon^Bmti se niso zmenile za prepovetrKakih 2.000 ljudi je blokiralo glavni dovoz do vojašnice. Kot drugod po Zvezni republiki so potekale demonstracije v gkvmem mirno. Nasilno so nastopile manjše skupine, ki jih mirovno gibanje zavrača, a se kljub temu dokaj organizirano pojavljajo med miroljubnimi demonstranti.
Tako so nasilneži v bližini pri-
stanišča v Bremerhavnu razbijali okna in izložbe in s signalno muni-cijo streljali na policijske helikopterje.
V Bonnu, kjer konec tedna na sklepnih zborovanjih pričakujejo nekaj sto tisoč udeležencev iz vse države, je kakih 5.000 demonstrantov naredilo človeško verigo med veleposlaništvoma Sovjetske zveze in ZDA, ki sta kakih 5 kilometrov oddaljeni drugo od drugega. Demonstranti so na obeh veleposlaništvih izročili poziv supersilama, naj se začneta razoroževati.
. Kakih 6.000 demonstra tov je s človeškimi verigami in s sedenjem blokiralo ameriško vojašnico Andrews v Lichterfeldeju v Zahodnem Berlinu. Kakih 300 demonstrantov je policija priprla. Predsednik zahodnoberlinskega senata župan Weizsaecker je obsodil demonstracije v Zahodnem Berlinu in je očital udeležencem bokade ameriške vojašnice, da nastopajo proti tistim, ki jim s svojo navzočnostjo omogočajo, da lahko sploh demonstrirajo.
Tudi drugod v ZRN je prišlo do
podobnih demonstracij in blokad. To se je na primer, zgodilo v Heidelbergu, ker so demonstranti posl ušali obkoliti poveljstvo ameriških oboroženih sil. Policija je po vsej ZRN prirla kakih 500 demonstrantov.
V Češkoslovaški so se začele velike mirovne manifestacije, na katerih državljani obsojajo namestitev ameriških jedrskih raket v zahodni Evropi. Hkrati izražajo podporo predlogom o ustavitvi oboroževalne tekme, ki sta jih Sovjetska zveza in varšavski sporazum poslala Zahodu in ki jih ocenjujejo kot realne in obojestransko spremljive.
Španski premier Felipe Gonzales je predsedniku Reaganu poslal osebno sporočilo, v katerem podpira namestitev raket srednjega dometa na evropskih tleh v predvidenem roku. Začetek nameščanja ameriških raket je določen Za december.
V Bruslju je NATO objavil najnovejšo ameriško „belo knjigo” o domnevnih sovjetskih propagandnih akcijah proti evroraketam. Ta knjiga konkretno navaja ponarejene dokumente in sovjetske infiltracije v mirovna gibanja Nizozemske, Norveške in Švedske. V Bruslju navajajo najnovejšo izjavo, ki jo je dal sovjetski maršal Kulikov v Varšavi, ko je govoril o dodatnih ukrepih, po katerih bo posegel vzhod, da bi ohranil globalno vojaško ravnovesje. Strategi NATO menijo, da gre za nadaljnje povečevanje števila raket SS-20 in za opremljanje podmornic z raketami, ki dosežejo ameriško ozemlje.
Medtem ko povsod drugod v državi ugotavljajo, da prireja živine in z njo proizvodnja in odkup mleka ter mesa ne napredujeta in ko ponekod zaskrbljeno ugotavljajo, da celo upadata, je Slovenija tudi s pomočjo dobro zastavljene in v praksi izpeljane intervencijske politike v pridelavi hrane napredovala. Tako je po podatkih živinorejske poslovne skupnosti v devetih mesecih letos slovenski odkup mleka za 6,53 odstotka presegel lanskega v tem času, odkuo klavnih govedi pa je bil v tem devetmesečnem obdobju za 5 odstotkov večji kot lani. Zato bo tudi v prihodnjem letu naloga in naravnanost republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter sploh celotna usmeritev intervencijske politike v republiki naravnana k spodbujanju in krepitvi večje tržne proizvodnje hrane, so med drugim poudarili na seji izvršilnega odbora republiškega intervencijskega sklada.
Obravnavali so namreč predlog programa za pospeševanje pridelave hrane v letu 1984, po
katerem naj bi s skupnim zbiranjem in usmerjanjem denarja v večjo proizvodnjo hrane Slovenije za različne intervencije porabila nekaj več kot dve milijardi dinarjev. Od tega bo največ denarja namenjenega živinoreji (1,4 milijarde), sledijo pa poljedelstvo (za večjo tržno pridelavo pšenice in sladkorne pese naj bi porabili 352,5 milijona dinarjev), financiranje dela kmetijskih pospeševalnih služb (141,2 milijona dinarjev), nadomestila tečajnih razlik in obresti HKS (119,3 milijona dinarjev), pridelava krme v hribovskem območju (ureditev pašnikov 36 milijonov dinarjev), spodbujanje razvoja sladkovodnega in morskega ribištva (20 milijonoV dinarjev). Za vse nameravane intervencije v kmetijstvu (večino denarja bodo porabili za izplačevanje premij za večji privez živine ter za izplačila v obliki regresiranega nakupa semen in gnojil) naj bi republiški sklad zagotovil 998,5 milijona dinarjev, občinski skladi 918,26 milijona dinarjev in živinorejska poslovna skupnost 163,46 milijona dinarjev.
Kje je naftni denar?
Slišati je za nesoglasja med Zisom in Narodno banko Jugoslavije. Slednja namreč nima dovolj deviz, da bi lahko izdala garancije za uvoz nafte.
Na račun NB. na katerega se stekajo sredstva za nakup nafte, manjka po neuradni oceni 500 milijonov dolarjev. Devizni priliv, ustvarjen s prodajo bonov za bencin in dizelsko gorivo tujcem znaša okoli 300 milijonov dolarjev. Ta sredstva so najprej dobile poslovne banke, kasneje pa niso prispela »na račun za nafto« pri Narodni banki Jugoslavije, čeprav je bil sprejet zakon, ki bi ga morali upoštevati ter devize takoj preusmeriti naprej. Enaka usoda je najbrž doletela tudi preostalih 250 milijonov dolarjev, ustvarjenih na osnovi zakonske obveznosti v višini 20 odst, deviz, ustvarjenih z izvozom blaga.
m v žarišču dogodkov
Prepozno o energetiki
Če bi dokončali vse elektrarne, ki zdaj na veliko zamujajo, danes gotovo ne bi imeli težav z elektriko, lahko bi jo celo izvažali. Letos so dokončali samo dve elektrarni (TE Gacko in TE-TO Ljubljana II). V drugi polovici leta naj bi zgradili še dva agregata v TE Nikola Tesla in TE Kosovo B. Toda TE Gacko bi morali pognati že januarja leta 1979, HE Čakovec januarja leta 1980, TE Nikola Tesla leta 1981 in TE Ljubljana II septembra lani.
O neslogi in zanemarjanju energetske prihodnosti najbolje priča reka Drina. Polovica vseh vodnih zmogljivosti je nakopičena v tej reki, iz nje bi lahko potenili štiri milijarde naj cenejših kilovatnih ur na leto. Toda vode Drine tečejo v prazno. Ker se Srbija in BiH nista mogli dogovoriti o energetskem izkoriščanju te reke, sta obe republiki vsaka zase- poiskali mnogo dražjo in nerazumno rešitev. Srbija je zgradila reverzibilno elektrarno z močjo tisoč megavatov, ki je namenjena izključno za ,.rezanje” izjemno visokih konic v porabi. Njeno delo se v zdajšnjih energetskih razmerah zato ne splača. BiH pa je zgradila elektrano na Neretvi. Drug primer: zdaj se pripravljajo na gradnjo devetih dispečerskih centrov, čeprav bi po izjavah nekaterih zadoščali samo trije.
Že po teh primerih je mogoče pritrditi tistim, ki pravijo, da v zadnjih letih ni bilo premalo vloženega v elektrogospodarstvo, pač pa, da je bil ta denar nespametno uporabljen. Za jedrsko elektrarno so, denimo, porabili trikrat več denarja, kot je bilo načrtovano, za TE Gacko celo šestinpolkrat več. Vse to zaradi predolge gradnje. Kot primer zgrešenih naložb največkrat omenjajo elektrarno Neotino v Makedoniji, pa TE Sisak in TE Reka — vse so na draga tekoča goriva. Elektrarna Negotino ostaja za Makedonijo tudi v tej električni stiski samo veliko upanje. Odkar so jo zgradili, in tega je že pet let, je izkoriščena samo 30-odstotno, ker nima dovolj mazuta. Nedaleč od te elektrarne pa je premogovni bazen, v katerem je, če bi ga razširili, premoga še za sto let. Če bi
vse elektrarne zgradili s skupnim denarjem republik in pokrajin ob premogovnih bazenih, bi danes po nekaterih ocenah imeli za polovico več elektrike, ker bi vse te elektarne tudi delale. Z drugimi besedami, te naložbe so bile povsem zadostne, a žal, zgrešene.
K električni krizi je prispevala tudi nenadzorovana poraba. V najhujši stiski so zdaj prav tiste republike, ki si niso pravočasno zagotovile novih energetskih virov, a so hkrati gradile industrijo, ki potrebuje veliko elektrike. Ob tem največkrat omenjajo Feni v Kavadarcih, aluminijski kombinat v Titogradu, tovarno aluminija v Mostarju in tovarno niklja v Kosovu. Ob tem je treba tudi povedati, da ima Makedonija grenke izkušnje tudi s sovlaganjem v kosovske elektrarne, saj skopska železarna še nikoli ni dobila s Kosova potrebne energije. Kdo je kriv, da v Makedoniji v zadnjih letih poraba elektrike narašča tudi po 16 odstotkov na leto (v razvitih državah samo po en odstotek)? Rešitev iz težav zato zdaj vidijo edinole v dodatnem uvozu
VEČJE UGODNOSTI ZA ZDOMCE
Na predlog zvezne konference SZDLJ naj bi v Kratkem carinske predpise za naše zdomce še bolj sprostili. Socialistična zveza predlaga, da naj bi občutno zvišali vrednost blaga, ki ga lahko naši zdomci uvozijo brez carine. Po dosedanjih predpisih lahko ob vsakem prihodu v državo uvozijo brez plačila carine za 200 dinarjev blaga, SZDLJ pa predlaga, da naj bi ta znesek zvišali na 2000 dinarjev. Poleg tega naj bi imel tudi pravico do uvoza blaga v vrerinošti 8000 (zdaj 5000) dinarjev, poleg tega naj bi smel enkrat letno uvoziti za 15.000 :(zdaj 5000) blaga brez plačila carine, poleg tega pa še za 30.000 s plačilom carinskih obveznosti. Predlagalo tudi spremembe najvišjih dovoljenih vrednosti za uvoz strojev in opreme ob dokončni vrnitvi naših zdomcev v domovino. Po letu dni dela v tujini naj bi si pridobili pravico do uvoza strojev v vrednosti 100.000 dinarjev brez carine, poleg tega pa še prav toliko s plačilom carinskih dajatev, toda le v višini deset odstotkov na vrednost.
Z vsakim dodatnim letom bivanja v tujini bi carinske olajšave za uvoz opreme naraščale, tako da bi smeli po šestih letih bivanja v tujini brez carine uvoziti za 700.000 dinarjev v plačilom desetodstotne carine in za 500.000 dinarjev s plačilom vseh dajatev.
Predlog so poslali skupščini SFRJ in zveznemu sekretariatu za finance, Kot se je izvedelo, bodo najbrž predloge sprejeli brez sprememb.
Novi bankovci
Inflacija počne svoje: droben denar umikajo iz obtoka in na denarno tržišče uvrščajo velike bankovce. Po predlogu, naj bo najmanjši denar pri nas kovanec za 25 par, so zdaj napovedali tudi možnost, da uvedejo bankovce po
2.000 in 5.000 dinarjev. Cilj te denarne operacije je, da izključijo iz obtoka veliko denarja, ki pa je malo vreden. Med razlogi za uvedbo velikih bankovcev navajajo tudi potrebo, da sprostijo drag trezorski 'prostor v podružnici SDK.
Natanko pred osmimi leti so dali v^obtok bankovce po l.000 dinarjev, ti pa so sčasoma večkratno izgubili svojo prvotno vrednost. Tisočak nameni danes 70 odstot-
mazuta, za katerega pa sami nimajo deviz, in v solidarnostni pomoči tistih, ki imajo dovolj elektrike.
To pa sta za zdaj samo Kosovo in Slovenija. Kosovo nas ob obilici premogovnih zalog ne preseneča. Zakaj ima Slovenija nekaj več energije kot drugi, se tudi da pojasniti. Razvoj elektroenergetike je bp v zadnjih desetih letih osrednja tema v razvojnem načrtu republike. V sedemdesetih letih je Slovenija veliko vlagala v razvoj te dejavnosti. Odpovedala se je marsikateri industrijski naložbi. Noben naložbeni načrt ni dobil zelene luči (na primer jeseniška jeklarna), če ni imel energetskega kritja. Vlagali so tudi v energetske vire v drugih republikah. Z BiH je Slovenija zgradila Tuzlo V, zdaj skupaj gradita še elektrarno v Ugljeviku, skupaj s Hrvaško je bila postavljena jedrska elektrarna, zdaj pa se s to republiko pripravljamo še na gradnjo druge nuklearke. Tudi energetske naprave so dobro vzdrževane, elektrarne pa dobro oskrbljene s premogom. Da pa zdaj ni redukcij, gre zasluga tudi porabnikom, ki so zelo resno vzeli pozive elektrogospodarstva k varčevanju. Dovolj elektrike si je Slovenija zagotovila tudi z višjo ceno.
TOKIO - Na JaP°"S vlada saskrbijanost w groženj Teherana, o . preprečil prom* « Hormuško ozmo. .J“^6o ska dobiva odst, nafte od Z® državnjenezalog87dni pa so dovolj ie M i' ia. MADRID - Španska sv listična vlada je za zmanjšati število voj 20 tisoč.	.„in jo-
DUNAJ - Prlh0^Xlil‘8 boto bo na ga, To mirovna manifest®” i je že nekaj tedno met razprav o1.?” stran-čima in opozicij®!« ko. Duhove je najb® J vnela odločitev p	^ji
ga ministra, _ da nj. vsak dijak, ki 60 pfavi-festacij odeležd, h čen izostanek od P krogi*1 BRUSELJ - J da bo-NATO se je zvedel«, do Američani nas edrVo p0-see v Evropo posh*Pjh ra-šiljsko svojih ma«enr2 ki ket in raket pershing ^hodni bi jih namestili v Evropi. Nekateri P da je del °Pf?rn%^eenham v riškem oporišču G jn v Vel. Britaniji, na SicHU južni Nemčiji- n^zppsel; NEW YORK nost v Amenki s« P a vztrajno znianjsj^gjiji-obravnavajo ko & za-vo znamenje, d podat; čelo ameriško 0° ^ni stvo krepit’/ k ^er k' napoved konca g se je pričela BUDIMPEŠTA' izvaža 12 do ° jh prjdei proizvodnje
kov in 22 do 2 jzVOdov_ vodnje živilskih P bj izVoz V naslednjih letih n
še povečali.	jaP°n'
TOKIO - B’^nako80 skega premier® J zapo obsodili stJJo milij<. ra in plačilo ja| po? jenov, ker je «pr tujih kupnino pn letal.	po poda*'
A
Tega leta so n^egun®* vili urad
kov skupne	'pra^^it
“j naj večjim bank koVec ZDA, ki	z
tisoč dolarjev, W	.
za pet tisoč mark^n	^
države. To P ^vag veti da imajo v teh drz« cijo kot pri nas.
delu sveta.
Velika Britanija je v zvezi s prodajo vojdških letal Iraku obtožila Francijo, da se je tokrat lotila trgovine s smrtjo.
Kaj se torej lahko zgodi v Perzijskem zalivu? Denimo, da bo Irak resnično uporabil francoske exoce-te, z njimi napadel iranske naftne naprave na otoku Karg, ali pa bo uničil kakšen tanker pod tujo zastavo. Potem uresniči svojo grožnjo tudi Iran in skuša preprečiti izvoz nafte. Zapre ali poskuša zapreti Hormuško ožino. Nastopi ameriško ladjevje in ladjevje zahodnih zaveznikov, ki pluje tod v bližini (britansko, francosko,
STRAN 2
TRGOVINA b SMRTJO^
Francija je torej uresničila napovedano nam , eft ki11 že odposlala pet letal super etendard z ra^etal^-nsi(e voj^ & strokovnjaki poznajo iz lanske britansko-argef^ prfgnt* dske otoke. V argentinskih rokah so ta letala prtzagroW0'^*-'1 škodo. V Teheranu so ob tej pošiljki ponovno * priZad^° . zaradi tega v celoti zaprli Perzijski zaliv, kar bi “	ar$s
svet, saj bi z zaporo onemogočili tankerski prevoz n ^gših Takšen iranski ukrep pa bi utegnil biti povod za v jgga v ,e ZDA so v zvezi s tem že odredile določene Prern' ‘ anne inte
Iri	ameriške
«/	. n 5^
^hodnonernikoV	(i-
nje med	bi
niki in Iranom-odgovarjalo Ira^ jD)a P
V tem delu jetska ladjevje tudi S z ir ima P"jatdj£tad^ mirno PtenaŠ zahodnih zavezn
Vsekakor naj® ^n^Laji 10 če se bodo .I jj v bombniki P*^’ straševabu^^'^’ britanski oc	s
t™„ieio s smrti0-
javljanje časa okoli delovnega časa ali
,. Y radgonski občini so se okoli delovnega časa poskusah Watt priporočil iz republike. Zatorej so se že spomladi pred ^ločitvijo v evropski čas »držali dogovorjenega voznega ™da«, ob vnovični pomaknitvi urnih kazalcev pa tudi obdr-enak pričetek delovnega časa. Še več, da bi uredili delo-™t čas brez zapletov, so celo ustanovili posebno občinsko emisijo za usklajevanje delovnega časa in prevozov. O Prevozu delavcev na delo so se razen tozda Mode, kjer priče-zaradi nemotene proizvodnje z delom pol ure prej in so , .^tegadelj sami uredili prevoz, tudi dogovorili s prevozm-.! ^riborskim in soboškim tozdom Certusa. Tako je priče-** delovnika v združenem delu ostal ob 7. uri, temu pa so se Prilagodili v otroškem varstvu in osnovnem šolstvu. Na lepo in vzorno.
Konec agonije nekega nesmisla?
DELEGATI IN (NE)SKLEPČNOST
t0krat SoSc P^avci v večini rad-ga mn2°lektlvov so drugačnega urn''13’ .^htevajo pričetek delovni a Preb Neenotno urejen S tem Proble-Mnimr vP.varstvom delavcev in nenazad^111’težave s prevozi Prišli r>An Je osebn> interesi so navzkriž s širšimi le-te bi to sploh so. Kajti korali n jnnenju delavcev že analizi fJedstaviti v podrobni starem Sestav56 N Pričel° P° pravlianinTan“Vanjem in za-^lovneL Ta ln .enerS‘je zaradi baja. -a ni ne konca ne ^nvcev^?,86^6 zaradi reakcij — sestalo predsedstvo ob
činskega sindikalnega sveta skupaj s člani sveta za življenjske in delovne razmere. Postavljeni pred neizpodbitne zahteve delavcev so podprli pričetek dela ob 6. uri in kritično izpostavili odgovornost za nastali položaj politič-' nemu vodstvu regije in soboškemu tozdu Certusa zaradi nekorektnega odnosa do organiziranega prevoza srednješolcev, študentov in delavcev v občini. In zapleti okoli delovnega časa so dobili celo politični prizvok. Četudi gre za ponovno klofuto forumskemu odločanju, pa je' vendarle na dlani, da se samoupravno o delovnem času niso znali pogovoriti niti v združenem delu.
Pred dnevi so se na komisiji za usklajevanje s prevozniki dogovorili za kompromisno rešitev: delavci, ki delajo v dvoizmenskem delu, naj pričnejo ob 6. uri, v enoizmenskih tozdih, delovnih skupnostih in režiji, kjer niso neposredno vezani na delovni proces, in negospodarstvu pa ob 7. uri. Tako bo, kot so zagotovili avtobusarji, tudi promet na delu prog, kjer so bile doslej težave, potekal nemoteno. Združeno delo bi že moralo posredovati podatke o tem prevoznikom, tako da bi lahko startali z delom ■v dveh konicah takoj v začetku prihodnjega meseca. Kaj pa bodo porekli delavci, ki so se na zborih in po sindikalnih skupinah že opredelili za 6. uro?
Kakorkoli že, brez kompromisa. strpnosti in dobre volje ne bo šlo. Vendarle pa je jasno, da so v občini tudi tokrat padli na izpitu. ■ V težkih gospodarskih razmerah, ko bi morali usmeriti moči in energijo na vitalna vprašanja gospodarstva, je dobršen in levji delež le-tega »požrl« delovni čas. Kot kaže pa bo agonija tega nesmisla vendarle sklenjena. Ali pa se morebiti motimo?
Vlado Paveo
Od sedmih skupščin samoupravnih interesnih dejavnosti v Murski Soboti so bile pretekli teden kar štiri nesklepčne, torej več kot polovica in bo ver jetno zato kazalo poiskati pravi odgovor na vprašanje, čemu je temu tako.
Lepo vreme letošnje jeseni verjetno ni dovolj prepričljiv argument, čeprav je res, da so med delegati povečini odpovedali uporabniki, in to predvsem iz krajevnih skupnosti. Vsaj tako je bilo na petkovi nesklepčni skupščini občinske kulturne skupnosti, kakor tudi na poznejšo uro istega dne sklicani skupščini raziskovalne skupnosti. Kar se sklepčnosti tiče, pa ni bil slab le konec, ampak že začetek tedna, saj sta bili v ponedeljek nesklepčni skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in zdravstvena skupnost, čeprav je skorajda nerazumljivo, kako je lahko tako v času, ko so na področju zdravstva in za-
KOMENTAR
poslovanja tako pereči problemi.
Resda je pri teži materialov tudi tokrat prevesil formalni, papirnati del. ki vsebuje Pravilnik o knjigovodstvu, pa predloge sprememb samoupravnih splošnih aktov skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti. toda na dnevnih redih sedanjih oktobrskih skupščin občinskih skupnosti sta tudi obravnava in sprejem korigirane bilance sredstev dovoljene porabe za zadnje četrtletje tekočega leta in obravnava m sprejem stabilizacijskih ukrepov, s poudarkom na kratkoročnih, kar pomeni, da bi bilo potrebno kar najhitreje ukrepati. Pa očitno ne bo mogoče, ker je potrebno soglasje delegatov, ti pa so se morda naveličali biti pasivno prisotni in svojo prisotnost izkazovati le z dvigovanjem rok, zato se niso odzvali vabilom na skupščine.
Morda je vzrok za nesklepč
točneje razmerju med uporabniki in izvajalci, ali pa neusposobljenosti delegatov, čeprav so sredstva za usposabljanje zagotovljena? Vprašanj je še več, nanje bo potrebno odgovoriti, jasno pa je že sedaj eno: To. da je tam, kjer gre za dejavnost, razprava delegatov živahna, kot so spodbudni primeri na izobraževalni, skupščini otroškega varstva in socialnega skrbstva. Čeprav so delegati na vseh treh omenjanih skupščinah morali soglašati s podražitvami, kot naprimer dvigom ekonomskih cen v vrtcih, oskrbnino v Domu oskrbovancev Rakičan in participacijo pri prevozih šolarjev ter plačilom njihovega podaljšanega bivanja, pri dobro pripravljenem in razumljivem gradivu ter dodatnih pojasnilih o nujnosti v sedanjem gospodarsko zaostrenem trenutku, ni bilo nesporazumov in težav. Zatakne pa se pri nepotrebnih formalnostih, ko se delegati počutijo odvečne in se načenja vprašanje o delegatskem sistemu nasploh.
Brigita Bavčar
' Spremeniti Prakso, ne zakon rea!nost/o^e	vse^ei odgovor na trditve, da je no va ustava daleč pred
,enih r‘n neuresničljiva vizija v sedanjih gospodarsko zaple-^^ebner; Cro^' $e nimamo zadostne materialne osnove in še česa Zakon f^: kat^oričen: spremeniti je treba prakso, ne pa (temeljni) "^bo zap Prece) nepričakovano prišel od ZIŠ predlog za spre-^osf°darst°^a °.združenem delu, češ da je razdrobljenost sredstev v Wikvidno “	da ovira njego vo normalno pošlo vanje in po večuje
»ajod ^er Paje temeljni zakon družbe težko menjati, predla-^^kitn °°v°rnejši spremembo prvega zakona za temeljnim sis-^°slčvke ^onom. kar je v bistvu prikrito spreminjanje temeljne Y^i, ■nmoupravljanja. Če namreč zmanjšujemo, namesto da bi
■ak naz'cc0S,oinos, temeljne organizacije združenega dela, je to ^°nov	ko smo imeli podjetja. Takšnih manjših sprememb
Sekerni'obč^e^ei° nazaj, pa je pri nas vse več in več, in sicer v skoraj ''fere cen/ni'nrneslu' največ pa tam, kjer se sploh še niso premaknili ^‘ka^j ra‘‘stične koncepcije gospodarjenja, kar sicer prikrivajo z ''■^^^pravnega organiziranja.
^!SmO »Z BEOGRADA
——  _____________________________________________-
'f0	so menda najbolj značilne v glavnem mestu, kjer bi
.'jtttiov ie^ric^°yali. saj je tam veliko ne le občinskih in mestnih saPak * me tU^ rePubliških in federacijskih. katerih člani živijo ^0,<pravnSln‘h krajevnih skupnostih in bi lahko zelo vplivali na
. ^«kor ? Saditev, če bi kajpak hoteli.
/ Za >>r'e e/ern v tukajšnjih časnikih, se beograjski forumi zavze-JQe,n odtm‘rrnac‘io delovne organizacije«, češ da sedanje tozd de-jer°^ajo fa^tejo samoupravljanje. To slednje je bilo izraženo, kot ^ra.diva r	na seji mestnega komiteja ZK, prej omenjeno pa
lnSveiovanjee°zie družbenopolitične skupnosti. To tezo naj bi potrdilo kantitejup^^' Politologov in gospodarstvenikov v mes-^iu odgov V ^eoSradu, toda strokovnjaki so bili previdni pri sd!odarstj,u jV na to vprašanje: ugotovili so samo, da je stanje v pt °s,k Niso5/ a°°' n‘so Pa dali odgovora na vprašanje — kako iz teh f^^'kosam	trditve, da je zakon o združenem delu dal tozdom
niti °Sloinost’ kakor trdi omenjena politična teza beograjskih mestu!S<i- ,vekuH odgovora, da je praksa v združenem delu v »L- 1 in ost	nasploh) šlapo nasprotni poti od tiste, ki jo ponujajo
tlii^^ogrm!s‘stemski zakoni. Toda razprava o tem na televiziji, v del^nila uge kronike.se v nekem razgovoru z raziskovalci stanja !akšen°tj>V‘!v‘' da le na<^in delovanja organizacij združenega ^^“ujeim opominja na obračanja kapitala kot pa na
‘eži k re er^sov združe vanja dela. In če politično vodstvo glavnega o tm lr>Llac‘i' delovnih organizacij, potem gotovo nima jasne ° zd^°.sP°darn .ko je treba stvarem streči: mnenje, da je »atomizi-^tr^^nem ae^e<<- hzraz poznamo iz polemik pred sprejetjem zakona ftcijeb Poletu izzvalo dezintegracijske procese (ne samo v gospo-decskih pr zanesljivo zanemarja dejstvo, da je predhodnik integ-kom^tdizaca^v V družbi novih temeljev prejšnja ali vsaj hkratna s°senat>,rečm jfedstev pri upravljanju delavcev. Pazljivim analiti-i^ževT, US °’ da integracijski procesi zelo dobro tečejo tam. kjer beograi,an d^la dosledno.
‘»iajSadela Sik‘ toniki so govorili konkretno o organizacijah zd-°^>inlr,lerne 'h 1 f sredstvi ravnajo drugače kot bi smele, pač zato, ker dela nt-' Takšnih primerov raznih oblik graditve doslednih t>fedi:no'k:njio ,e^° vsei deželi še precej več, kot pa jih kažejo globalni ^oin.O^o,n, jPov°dski pregledi, na katere se opira tudi ŽIS s svojim t^eg1’ ber se de^Sati skupščine SFRJ niso hoteli na hitro uza-^ebim, daljnosežnosti takšne spremembe zakona, ka-la^k0^ n' uresničena, torej doslej še ni tako izčrpana, ^Vihu^ie na uPravd'eno spreminjali.
'‘‘‘m^iš^eno^L6’' v ,ern'da nas nestrpnost v uresničevanju temeljev ne eiej010mskih odnosov prečesto zavaja v prepričanje, da Nen '° °^rok zaradi zakonov ne pa zaradi naše neustrezne ^dvfČ^ijo p^'^iene in zato neutemeljene spremembe zakonov pa.
‘eniFtnančSe ^jemu nazadovanju. Zato pač, ker smo preveč n°-knjigovodskemu opazovanju dogajanj.
. ,	Viktor Sirec
DOBROVNIK
Razprava o življenskih problemih občanov
- V pripravah na volitve krajevne konference Socialistične zveze obravnavajo problematiko kraja in tako je tudi v Dobrovniku. Štefan Kovač, predsednik krajevne konference pravi, da so obravnavali na videz obrobna vprašanja, ki pa zadevajo življenjski interes slehernega obča-
na v krajevni skupnosti. Tako, pravi, se socialistična zveza vse bolj približuje občanu in skuša zagotoviti uresničevanje vseh interesov, seveda, če je to le mogoče. Krajevna konferenca SZDL Dobrovnik deluje na narodnostno mešanem območju, vanjo sodijo tudi delegati iz Strehovec in Žitkovec. Na konferenci so že in bodo še govorili o najbolj perečih problemih kraja, ti pa so: ureditev ulične razsvetl-
jave, dokohčna ureditev kulturnega doma in okolice, ter graditev vodovoda v Žitkovcih in Strehovcih.
Potem ko so v Dobrovniku zgradili kulturni dom, so ustanovili tudi folklorno in dramsko sekcijo.. Obe delujeta, a za delovanje vedno primanjkuje sredstev. Na konferenci so razpravljali tudi o stabilizaciji. Občani krajevne skupnosti, so za ustalitev, toda z dvigovanjem cen in v inflaciji ne vidijo izhoda. Socialistična zveza v okviru katere delujejo vsa društva in druge organizacije, bo skušala reševati probleme tako, da jih bo sporočala preko delegatov občinski konferenci. Narodnostne razmere so ugodne, uresničujejo dogovore in sklepe, vendar pa so tu in -tam še vedno odpori, ki jih bo potrebno odstraniti. V Dobrovniku so s preskrbo z gorivi še dokaj zadovoljni; ni bilo večjega pomanjkanja. Bolj zaskrbljeni so s cenami kmetijskih proizvodov. Cene za kmetovalce so namreč, po njihovem mnenju, v neskladju s cenami, za katere občani v trgovini kupujejo kmetijske pridelke. To je le nekaj problemov, š katerimi se srečuje krajevna konferenca SZDL v Dobrovniku, vsi pa pričajo, da je postala socialistična zveza bolj učinkovita. V Dobrovniku so te dni opravili tudi kandidacijske postopke in evidentirali nove člane v vodstva.
■ Jani D.
HITRO IN POCENI DO LASTNEGA DOMA Z GRADBENIM PODJETJEM
GRADITELJ, BELTINCI
Ob prazniku soboške občine iskreno čestitamo!
Jože Zlatnik, predsednik krajevne konference SZDL Gornja Radgona:
„Sepa v sindikalnih organizacijah”
eni največji in najštevilnejši krajevni konferenci frontne organizacije v radgonski občini v KK Gornja Radgona so aktivnosti za volilno programsko sejo dobro zastavili.
Jože Zlatnik: »V terenskih odborih zaenkrat jedro naše aktivnosti.«
»Sedaj smo v fazi kadrovskih priprav«, je strnil dosedanje delo v krajevni konferenci njen predsednik JOŽE ZLATNIK, »Evidentiranje. v vseh vaških in terenskih odborih — teh je skupno sedem, saj zajema naša krajevna organizacija poleg mesta še primestne zaselke Mele, Podgrad in Norički vrh — je takorekoč že za nami. O tem bo še razpravljalo predsedstvo krajevne konference. K pripravam na programsko volilno sejo pa bodo še v teh dneh dodali še kaj v ostalih frontnih delih. Pred kratkim smo o tem razpravljali na zborih občanov, kjer so prišli na površje še drugi problemi naše krajevne skupnosti. Gre predvsem za razširitev telefonskega omrežja na območju Simo-
ničevega, Slebingerjevega brega in Apaške ceste. Tu bi naj pridobili 50 novih naročnikov in s tem rešili problem glavne telefonske žile do Podgrada, na katero bi navezali nove naročnike iz Apaške doline in Spodnje Ščavnice. Sprožili pa smo tudi vprašanje ureditve mesta po komunalni plati.«
V radgonski krajevni organizaciji SZDL bodo vse to strnili prav danes na seji predsedstva, volilno programsko sejo pa načrtujejo za 3. november. Kljub temu da so priprave in aktivnosti v tej organizaciji pred volitvami stekle tako po vsebinski plati kot tudi v dogovorjenih rokih, pa vsepovsod ne gre povsem brez zapletov. O teh pa Jože Zlatnik takole:
»Ja, še enkrat moram poudariti, da so v terenskih odborih opravili svoje delo zares kakovostno in da so upravičili svojo vlogo. Žal, pa to ne morem potrditi za združeno delo, ki je v naši krajevni konferenci še kako številno in pomembno. Imeli smo težave s sindikalnimi organizacijami, ki so v večini primerov pri tem zatajile. Vendarle pa smo jih z organizirano akcijo obudili, tako da bodo poskusili nadoknaditi zamujeno. Pravzaprav je tudi za našo krajevno konferenco socialistične zveze značilno, da se vsi. razen terenskih in vaških odborov, še ne znajdejo najboljše v najširši fronti. Zakaj, še ne vemo. Upamo, da nam bo dala na to odgovor analiza, ki jo o delu vseh frontnih delov, posebej pa še sindikalnih organizacij, že pripravljamo. O teh spoznanjih bo stekla beseda na naši programsko volilni seji.«
V. Paveo
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja, temeljna organizacija Prašičereja Beltinci objavlja prosta dela in naloge — elektrikarja na čistilni napravi
Kandidat mora pdfeg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima končano šolo za KV elektrikarja in najmanj
— eno leto delovnih izkušenj.
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov;
Kadrovska služba na Delovni skupnosti pri
ABC Pomurka — KG Rakičan v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
Ml T0ZDBELTINKA
I	aji Otroške pletenine
g	tovarna pletenin Ijubljana	BeltinciH. SOi. O.
felepse čestitke ob prazniku soboške občine!
„TEKSTIL LJUBLJANA TOZD PLETILSTVO proda na javni licitaciji, ki bo v soboto 22. oktobra 1983 ob 9. uri za družbeni sektor, uro pozneje pa za privatni sektor
2 kom rabljena kombibusa znamke IMV, diesel D-2200
Ogled kombibusov je možen vsak dan do 14. ure." Stroške objave bomo plačali v 15. dneh od nastanka DUR.
\°°KTOBRA 1983
STRAN 3
V PREMISLEK
Doklej še štipendija v žep?
Če se soočimo z dejstvom, da nemalo srednješolcev in študentov prejema takšne štipendije, ki niso dosti nižje ali pa sploh ne od zaslužka nekaterih delavcev, potem lahko rečemo, da smo bogata družba. Denarja za štipendije — predvsem iz združenih sredstev — je torej še vedno več kot dovolj. Stabilizacija do sem še ni segla.
Takšna razmišljanja so pri nas vse pogostejša, hkrati pa vse glasnejše pripombe, da pri štipendiranju nekaj ni prav ... da štipendije dobivajo tudi taki, katerim ni potrebna, in da mnogi trošijo ta denar za vse kaj drugega, kot je le-ta namenjen. Kako je to mogoče?
Po sprejetih kriterijih v družbenem dogovoru o štipendiranju lahko srednješolec, ki v času šolanja stanuje, denimo, v dijaškem domu, dobi štipendijo v višini 7.294 dinarjev — polovica od tega je dodatek za bivanje — in če dosega odličen uspeh, mu pripada še dodatek v višini 1.458,00 dinarjev. Skupaj torej nekaj manj kot 9 tisoč dinarjev. Za bivanje v domu je treba plačati (približno) od 4.000,00 do 6.300,00 dinarjev. Kar precej potemtakem ostane za žepnino. Kaj z njo? Ne vsi, toda večina jo zapravlja za cigarete, pijače . . . Bili so že primeri, ko so starši posameznih učencev prišli v šolo in prosili, naj njegovemu otroku ne dajejo štipendije, ker mu le-ta omogoča popivanje, pohajkovanje in še kaj. Seveda je pri takih primerih v ozadju tudi nemoč staršev pri vzgoji svojih otrok ali pa so jo zanemarjali in se jim zdaj to maščuje. Žal so še na ,, bolj šem” tisti štipendisti (predvsem srednješolci), ki se v šolo vozijo zdoma. Njim ostaja za žepnino še več. Seveda ne vsem, temveč tistim, ki izhajajo iz premožnejših družin.
V nemalo primerih je tako, da starši ne prijavijo vseh dohodkov, ki se upoštevajo pri višini štipendije. Veliko dilem je predvsem pri kandidatih iz obrtniških in kmečkih družin (lastnikih živinorejskih in piščančjih farm in večjih tržnih proizvajalcih). Pričakovali smo, da bomo marsikateri ,,sumljiv” primer razčistili s pošiljanjem seznamov štipendistov v krajevne skupnosti, kjer naj bi dali mnenje o upravičenosti kandidatov do štipendije. Toda praksa kaže, da v mnogih krajevnih skupnostih te naloge ne vzamejo dovolj odgovorno, da se ne bi komu zamerili, ali pa se sploh ne odzivajo. In štipendijske službe ostajajo tako prepuščene same sebi. Ukrepati seveda ne morejo.
Ali je po vsem, kar se dogaja, potemtakem sploh prav, da imamo takšno politiko štipendiranja. Najbrž bi kazajo marsikaj temeljito spremeniti. To, da učenci ne bi •več prejemali denarja v žep, temveč da bi bile štipendije namenjene za pokrivanje stroškov pri prevozih v šolo, za bivanje v dijaškem domu, šolsko prehrano in nakup učbenikov — je več kot očitna zahteva. Na kakšen način pa to izvajati, seveda ni enostavno odgovoriti. Vendar vztrajati pri sedanjem načinu razdeljevanja štipendij pomeni zatiskanje oči pred vsemi nepravilnostmi in kvarnimi posledicami.
Štipendije naj bi postale sicer odraz kadrovskih potreb združenega dela, pa se temu, kot kaže, celo odmikajo. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah je občuten padec razpisov kadrovskih štipendij. V Pomurju morda še bolj kot kje drugje v Sloveniji (v šol. letu 1982/83 jih'je bilo razpisanih 679, letos pa samo 562). Štipendije iz združenih sredstev pa mladim omogočajo, da se šolajo za poklice, ne glede na to, ali iih naše združeno delo potrebuje. To pa jim žal omogoča tudi dokaj razvejana mreža srednjih šol.
JOŽE GRAJ
CERTUS MARIBOR. n.^J. o . turistično, go^Hnnko in pmrnritiio
POZO
AVTOBUSNI PROMET..
Socialno varstvo otrok in
Popravljena bilanca sredstev dovoljene porabe Za tekoče leto in zvišanje ekonomskih cen ter obravnava in sprejem stabilizacijskih ukrepov sb bile poglavitne točke dnevnega reda skupščin dveh občinskih skupnosti socialnega varstva: skupščine otroškega varstva in socialnega skrbstva v Murski Soboti. Razprava pa živahna predvsem takrat, ko seje šlo za dejavnost in ne papirnate predloge, ki jih delegati v glavnem ne prebirajo preveč.
Med kratkoročnimi stabilizacijskimi, ukrepi v otroškem varstvu. ki tudi sodi v okvir omejene porabe, bi naj tesnejši stiki med starši in izvajalci v vrtcih vplivali, da se število otrok v vzgojnem
ostarelih
Tako bi naj na osnovi že sprejetih standardov in normativov ne preverjali ustreznost kadrovskih in drugih normativov le v vzgojno-varstvenih organizacijah. ampak tudi v strokovnih službah. Skratka, da se rezerve ne iščejo le v okviru dejavnosti! Pri prehajanju na neposredne pomoči iz sredstev skupnosti otrdškega varstva za otroške dodatke, kjer se število upravičencev naglo niža (kar za 638 družin oziroma 1220 otrok) pa bi naj le-te ne bile le kratkoročna. ampak stalna oblika pomoči potrebnim. Delegati so na
Na otroškem oddelku bolnišnice v Rakičanu že štiri leta uspešno deluje oddelek Vzgojno varstvene organizacije Murska Sobota. Kako pomembna je vzgojna dejavnost v bolnišnici je na skupščini otroškega varstva ilustrativno opisala dr. Jana Norčič, opozorila pa tudi, da se zatika pri financiranju omenjenega vrtca. Sredstva zagotavlja le soboška občina, v oskrbi pa so otroci iz vsega Pomurja, zato bi bilo potrebno problem regijsko rešiti. Ugodnejše prostorske razmere za vzgojno delo, ki poteka tudi na kirurgiji in v očesnem oddelku, pa bodo šele z dograditvijo prepotrebne kirurgije, ko bo kazalo bolnišnični oddelek vrtca tudi kadrovsko okrepiti.
varstvu ne bi nižalo, prav tako pa. da ne bi bilo okrnjeno izvajanje predšolske vzgoje. 'V strokovnih službah — Centru za socialno delo — pa bi naj obravnavali predvsem socialno in materialno ogrožene družine, katerih otroci bodo deležni neposrednih oziroma takoimenovanih funkcionalnih oblik pomoči za prehrano, oskrbo v vrtcih in drugo. S skupnimi močmi pa bi naj starši in zaposleni (z vednostjo inšpekcijskih služb) izvedli na podeželju akcijo zbiranja jesenskih pridelkov, kot so krompir, zelje, čebula, in drugih ter tako pocenili stroške za prehrano.
Med dolgoročnimi stabilizacijskimi ukrepi pa so pripisanemu v predlogu, delegati v razpravi dodali še nekaj umestnejših.
skupščini skupnosti potrdili tudi posojilno pogodbo, po kateri skupnost soboškega otroškega varstva odstopa del namenskih sredstev za izgradnjo kirurgije, oblikovali pa so jo tudi predlog, da naj stopnjo za investicije v otroškem varstvu, v času prepovedi investicij preusmerijo za pospešitev izgradnje v zdravstvu. Prav tako je zdravstvo tudi edino, kjer prispevno stopnjo zvišujejo (za 2.35 %) medtem, ko se v zadnjem četrtletju tekočega leta prispevne stopnje za družbene dejavnosti sicer nižajo.
Dvigajo pa se ekonomske cene v vrtcih in oskrbnine v Domu oskrbovancev v Rakičanu. Oskrbnine za malčke v vrtcih se s 1. oktobrom višajo v povprečju za 200 dinarjev, delegati pa so
povišanje potrdili soglasno, saj je jasno, da v času vsesplošnih dvigov cen. dražja tudi oskrba v' vrtcih, predvsem zaradi visokih materialnih stroškov. Če bi tako kot je bil običaj doslej, ekonomske cene dvignili šele s prehodom iz starega v novo leto, bi to starši občutili naenkrat, zato so predlagatelji menili, da je umestnejša postopna podražitev varstva.
V Domu oskrbovancev v Rakičanu pa bo oskrbni dan v enoposteljni sobi z oktobrom znašal 285 dinarjev in dvoposteljni sobi 253 dinarjev. Delegatka izvajalcev iz omenjenega doma je podala tudi izčrpno in prepričljivo poročilo o pogojih in vrednotenju dela v socialnem skrbstvu. Med stabilizacijskimi ukrepi je bil poudarek na večjem deležu osebnega dela in kvalitete le-tega. kakor tudi na soseski in drugih oblikah pomoči, tudi nege na domu, katera še ni ustrezno izvajana. Tako o otroškem varstvu kot socialnem skrbstvu, pa sta svoji stališči na obeh skupščinah podala tudi svet za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski konferenci SZDL in svet za življenske in delovne razmere pri občinskem sindikalnem svetu. Iz poročila o problematiki mladoletnega prestopništva, ki jo je podal Anton Petkovič s Centra za socialno delo, pa je izstopala ugotovitev, da naraščajo težja kazniva dejanja, kijih pogojujejo zaostreni gospodarski pogoji. Vedno več je tudi beganja in zato, pa tudi zaradi ponovitev kaznivih dejanj mladoletnikov, je potrebna tesnejša vez med starši in Centrom za socialno delo in to preventivno, ne le takrat, ko so kazniva dejanja že izvršena. Prav tako pa bi bilo potrebno to občutljivo problematiko reševati tudi na nivoju družbenopolitičnih organizacij in širše skupnosti.
Brigita Bavčar
STARŠI IN UČITELJI ZA STABILIZACIJO
Za delovanje osnovnih šol v soboški občini bi v tem šolskem letu manjkalo blizu 2 milijona 800 tisoč dinarjev, zato je bilo treba poiskati možnosti, kako bi ta sredstva zbrali. Občinska izobraževalna skupnost je pripravila program stabilizacijskih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja, ki so ga delegati na zadnji skupščini — čeravno s številnimi pripombami — kljub vsemu sprejeli, saj so ugotovili, da v trenutnih razmerah drugega izhoda skorajda ni. Ukrepi pa bodo prizadeli predvsem starše in tudi pedagoške delavce.
Tako bodo malice dražje za 20 dinarjev mesečno in s 1. novemb-
rom bodo vsi starši vozačev, ne glede na oddaljenost solidarnosti), prispevali 80 dinarjev mesečno za avtobusni prevoz za enega učenca. S tem bodo zbrali okrog 2 milijona 400 tisoč dinarjev, sicer pa bo občinska -izobraževalna skupnost še vedno morala v ta namen zagotoviti letno okrog 17 milijonov 600 tisoč dinarjev — torej bodo starši v glavnem pokrili le razliko, ki je nastala zaradi 38,8-odstotnega povečanja cen avtobusnih prevozov. Po novem bodo starši plačevali tudi prispevek za podaljšano bivanje otrok v šoli, in sicer poprečno 150 dinarjev mesečno. Povsod pa bodo seveda morali upoštevati socialno stanje, kar velja tudi za otroke
Romov; saj je znano, da ne živijo vsi v socialno ogroženih družinah.
Učitelji, ki so prejemali dodatek za težja delovna mesta, se bodo le-temu odslej morali odpovedati, saj so se razmere (menda) povsod spremenile na bolje; prav tako pa se ukine dodatek učiteljem za varstvo vozačev, ne pa tudi varstvo, ki naj ga na šolah vgradijo v 42-urni delovnik učiteljev.
To so torej konkretni in predvsem kratkoročni ukrepi, s katerimi bodo v soboški občini zagotovili manjkajoča sredstva v tem šolskem letu. Marsikaj pa bo treba seveda rešiti dolgoročno.
JOŽE GRAJ
KAKO BO S SOLO V MAČKOVCIH?
Ker z gradnjo nove podružnič-neosnovne šole v Mačkovcih še ni možno začeti — zaradi nerešenega vprašanja lokacije in prekategorizacije kmetijskega zemljišča in ker manjka okrog 10 milijonov dinarjev za istočasno izgradnjo zaklonišča pri šoli in vrtcu, kar je po novem zakonu obvezno — bo občinska izobraževalna skupnost Murska Sobo.ta do konca aprila prihodnjega leta posodila 24 milijonov dinarjev, kolikor se bo do
ČENTIBA
decembra steklo namenskih sredstev za investicije v šolstvu, pomurskemu zdravstvenemu centru. Škoda bi namreč bilo, če bi sredstva ležala neizkoriščena. Tudi v Mačkovcih se strinjajo s to ugotovitvijo, hkrati pa izražajo bojazen, da ne bi predolgo odlagali gradnje njihove šole z vrtcem. In res se lahko zatakne, vendar ne pri sredstvih, ker bo občinska izobraževalna skupnost predvidoma do aprila zagotovila
Skrb za starejše občane
J B ,
Krajevna skupnost Centiba je v nedeljo pripravila praznovanje, za ostarele občane, še zlasti za Vendla Horvata, ki je praznoval 100. rojstni dan in je najstarejši občan lendavske občine. Na seji sveta krajevne skupnosti so svojemu najstarejšemu občanu izročili priložnostna darila, med njimi tudi darilo učencev osnovne šole. Vendel Horvat pa se bo gotovo še posebej razveselil očal, ki jih je doslej pogrešal, saj kljub letom rad bere. Prireditev v Čentibi so popestrili tudi učenci osnovne šole Drago Lugarič iz Lendave.	Jani D.
nepokrito razliko, zgodi pa se lahko, d" ne bo urejeno vprašanje lokacije, ker lastniki še niso pripravljeni odstopiti svoje zemlje. Razlastitveni postopek pa. kot je znano, traja lahko tudi do dve leti.
Kljub vsemu bodo tekle vse priprave, da bi z gradnjo podružnične šole v Mačkovcih čimprej začeli. Takšno in nič drugačno, kot se slišijo govorice, je stališče izobraževalne skupnosti., referendumskega odbora in širše družbenopolitične skupnosti. Če pa bodo v Mačkovcih sami sprevideli. ker ne bodo uspeli zagotoviti ustrezne lokacije (zemljišče), da ne bi bilo smotrno, če bi zbrana sredstva iz referendumskega programa za njihovo šolo še naprej bila neizkoriščena, potem bi morda prej začeli graditi OŠ Prekmurske brigade s telovadnico za širše potrebe v Murski Soboti. Vendar le. če se bo uresničila gornja napoved in bodo tako Mačkovčarji tudi sami predlagali.
JOŽE GRAJ
m oda anketa
Ob dokaj razvejani mreži srednjih šol v kar 7 srednješolskih centrov usmerjenega >;g. nja — imajo mladi dokaj ugodne možnosti za n® vanje šolanja po obvezni osemletki. Velika y®c’ možnost tudi koristi. In kakšne možnosti imajo z bivanje v kraju šolanja? Tudi še kar dobre, bl .-g^e-dejali, razen tistih, ki obiskujejo srednjo šolo K °’ ,nj0 pedagoške-ekonomske usmeritve v Lendavi_m šolo družboslovne usmeritve v Ljutomeru, kjer n ni (dijaških) domov učencev.
Obiskali smo domove v Radencih, Murski Rakičanu ter se pozanimali, kako se mladi v njtn tijo, kako imajo rešeno finančno vprašanje pa ®® (.rgn. ono. Preden lahko preberete odgovore naših ?nlLurS|(i cev, naj še zapišemo, da imajo v Radencih ki * Soboti v domu se precej prostih mest za tiste, vozijo iz oddaljenih krajev.
JOŽICA DRAGANIČ z Račkega vrha: „Obiskujem 3. letnik gostinske šole v Radencih in čeprav imam do doma le okrog 6 kilometrov, med šolskim letom ves čas stanujem v dijaškem domu. Zdaj bi se morda lahko še vozila s kolesom, toda kaj bi bilo pozimi? Sicer pa mi je tu boljše. Imam
več časa za učenje, celo obvezne ure	tor®i
bi me morda bolj mikalo kaj drugega. Lan nior(ja rečem, da se tu dobro počutim, le hran®.1? v3e lahko bila nekoliko boljša, bolj po okusu .mladi ■ njg0In stroške pa mi daje denar oče, saj štipendij
dobila.
ZORAN ŽUNIČ iz Mote: „Ko sem začel obiskovati 1. letnik srednješolskega centra v Murski Soboti, in sicer kovinsko usmeritev, smo imeli pouk popoldne, tako da sem bil skorajda prisiljen stanovati v dijaškem domu. V drugem letniku, ko smo imeli pouk dopol-

dne, bi se sicer lahko vozil
domov, vendar mi je tu postalo kar všeč in
tudi letos vpisal v dom. Po pouku imam n dom? več časa za učenje in prostovoljne aktivnop^^ gj si sem zadovoljen tudi s hrano, le malo vec m® včasih želel v učilnici. Štipendije nimam.
seveda morajo vzdrževati starši.1
JOSIP STRNAD iz Murskega Središča: „Vzrok, da sem se odločil za bivanje v dijaškem domu, je seveda oddaljenost do doma. Zdaj obiskujem že 3. letnik gostinske šole v Radencih. Stanujem torej kar čez cesto, tako da za pot k pouku zgubim le nekaj minut. V

domu se dobro počutim, saj imamo dokaj dobre razmere, želel bi si kupil kakšen sok ali drugo pijačo, pa	nin*8
grizek bi mi kdaj pa kdaj prijal. Z Xf^Srovsko posebnih problemov, saj sem dobil kad wa| v L® dijo pri trgovskem podjetju Mercator-Un jomu davi v višini 3.600 dinarjev, razliko za biva J
41ruge stroške pa krijejo starši.1
MOJCA PETROVIČ iz Ljubljane: ,,Nameravala sem sicer nadaljevati šolanje v Ljubljani, a sem se zaradi težav z vpisom odločila za zdravstveno šolo v Rakičanu. Zdaj sem tu že tretje šolsko leto, stanujem pa v domu učencev Štefan Kovač v Murski Soboti, kjer se dobro počutim. Zelo dobro je poskrb-	nles®
Ijeno za družabni del, saj imamo disko। P«	te p
druge prireditve. S hrano sem še kar zaa ,e|a kajgte je bolj prekmurska. No, včasih bi si ra« prej®*®, \t gega, vendar se je na vse treba nav 'j0 raj1®: jj-kadrovsko štipendijo od bolnice iz Ljubi) g.300A združenih sredstev, kar znese skupaj ” narjev."
Prevozi potnikov v mednarodnem, medmestnem in primestnem prometu, izleti po domovini in tujini, letni oddih, prodaja avtobusnih vozovnic, posredovanje potnih listov in vizumov, informacije, menjalnica.
SREČNO VOŽNJO!
Čestitamo ob prazniku občine Murska Sobota!
69000 MURSKA SOBOTA Bakovska 29 telefon: (069) 21-884
Prometna operativa: (069) 21-459
INFORMATIVNE PISARNE:
Murska Sobota — avtobusna postaja tel.: 21-515
Lendava — avtobusna postaja
tel.: 75-002
Gornja Radgona — avtobusna postaja	tel.: 74-098
Radenci — avtobusna postaja
tel.: 73-098
ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota objavlja
popravek
objave prostih del in nalog pripravnika, objavljen v Vest-tniku dne 13. 10. 1983 v katerem se besede ,,strokovnega kolegija" zamenjajo z besedami ,,komisije za delovna razmerja".
IVAN ZADRAVEC iz Banfija: ,,Doma sem sicer iz Socialistične republike Hrvaške, vendar sem končal osnovno šolo Jože Hedžet na Šafarskem, zdaj pa obiskujem 1. letnik živilske šole v Rakičanu in stanujem v tukajšnjem dijaškem domu. Zaenkrat je še vse v redu. Zadovoljen sem tako s	-
hrano kot z ostalim. Včasih bi sl lahko šel v Mursko Soboto v kino. P' ja bi dom zaklenejo že ob 20. uri in ne bi ra®' _rj S«®! go o1' šali v knjigo zamudnikov. Ker sem "° jc0r	.
v Ljutomeru kadrovsko štipendijo, <n	, gpA
narjev, še kar gre."	J^z
malaanke^A
STRAN 4
VESTNIK,
kulturna obzorja
mostovi
DOMAČE ZALOŽBE
Predstav!^8 s8'0^8 Je v okviru 19. srečanja pisateljev alpskih dežel “•snjših	^irko Mostov, ki jo tudi tokrat označujejo prevodi
Posluha °aroma mani znanih književnosti, za katere običajno ni velikega bralce m S1 ,ako kliub zanimivosti mora vedno znova utirati pot med njimiletniku zbirke, ki jo ureja Jože Hradil, je šest knjig, med ga je pre ®‘zozemske pisateljice Anje Meulenbeltove: Sramu ni več, ki r°man 11 e Jank° Moder, doživeto pa obravnava položaj ženske. Tudi Posvečen681-6 ^njpescu Človek človeku, ki ga je prevedla Katja Špur, je kolonizac" ^nskl Protislovja v afriških državah in ostankov v roman p Spon pa s*a “ l°tila senegalski pisatelj Sembene Ousmane lopes i"“k °alednji iz cesarstva, ki ga je prevedel Miro Poč, in Henri jokati v	Brazzavila v satiričnem romanu Smejati se — ali
Prevedel Prevo.du Marjete Novak. Kajetan Kovič je za letošnje Mostove našimi k«18™* liričnih spominskih zapisov avstrijskega pesnika (z Branka J*1’!!18™') Aloisa Hergoutha Mesec nad jablanami. V prevodu Faletiča rjanršnika pa je izšel še večkrat nagrajeni roman Andjelka
Uan aretacije Vile Vukas. bb
PAN N O NI A'83
IGNAC MEDEN: »XI«, 1983, mešana tehnika (prvič razstavlja na ».mednarodni likovni razstavi Pannonia 83 v galeriji soboškega Kulturnega centra)
štirih^11® BrimaSesa filma, ki od 15. do 22. poteka v o Vnimi n 'x>murslt’h občinskih središčih je med najbolj 8otovo v Pulju 83 nagrajeni film Balkan expres ^9a Bitna Jo 8ornJ’ posnetek. Filmska manifestacija doma-8 Bavcev* P®muriu pa vsekakor uspeh programskega sveta v kinematografski dejavnosti, bb	,
Letošnja Pannonia, na kateri se s tremi deli predstavlja trideset umetnikov iz treh dežel na stičišču treh meja, je nadaljevanje že devetletne tradicije likovnega do-gajaja v panonskem prostoru Slovenije, Avstrije in Madžarske. Izhodišče je tokrat ponovno nekoliko pozabljeno začetno geslo: Panonska zemlja in človek, likovna manifestacija pa je tokrat prvič popestrena s poskusom prikaza literature, v kateri so zajeti življenje, delo, umetnost in zgodovina panonskega sveta. Ta prvi korak bi naj bil spodbuda za nadaljnjo in večjo odzivnost tudi na ostalih kulturnih področjih. Izbor domačih umetnikov je letos pripravil selekcijski odbor, ki ga poleg vodje galerije Kulturnega centra v Murski Soboti, kjer je razstava na
ogled, sestavljata še likovni kritik Aleksander Bassin in unjetpostna zgodovinarka Breda Ilich-Klančnik. Vsak selektor je izbral po tri likovne umetnike iz severovzhodne Slovenije, enega pa na osnovi rojstva oziroma ustvarjalne vezanosti na panonsko pokrajino. Generacij je več in tako likovno soočanje zanimivo, kvaliteta pa pogoj za sodelovanje na tej likovni manifestaciji. V sedanjem zaostrenem gospodarskem trenutku jo je bilo sicer težko izvesti, saj poleg Bienala jugoslovanske male plastike pomeni zajeten finančni zalogaj, ki ga občinska kulturna skupnost Murska Sobota ne bi mogla sama prebaviti, če ji ne bi s sredstvi priskočila na pomoč republiška kulturna skupnost in predvsem združeno delo.
PREMIJE PANNONIA 83 sp prejeli: iz Jugoslavije STEFAN HAUKO, iz Avstrije KARL HEINZ KOVAČ in z Madžarske lAszlopaizs.
ODKUPNE NAGRADE PANNONIE 83 pa so dobili: JOŽE ŠUBIC za sliko Nadela si je bojno opravo, JOSEF LAUB-NER za sliko C in IMRE SCHRAMMEI. za skulpturo Lobanja III.
Mednarodno žirijo za nagrade "L so sestavljali: Franc Obal iz Murske Sobote, Breda Hich-Klančnik iz Maribora, Aleksander Bassin iz Ljubljane, dr. Gerald Schlag iz Eisenstadta v Avstriji in Gyorgy Var-konyi iz Szombathclya na Madžarskem.
kulturni koledar
ČETRTEK. 20. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 16. uri se v pionirski knjižnici Kulturnega centra v gradu spet pričenjajo priljubljene ure pravljic za predšolske otroke in učence prvih razredov. Vodila jih bo knjižničarka Mija Šavel.
V okviru Tedna domačega filma bo v kinu Park ob 18. in 20. uri na sporedu mladinski film MAH NA ASFALTU v režiji Jovana Rančiča.
GORNJA RADGONA — Med izbranimi filmi iz letošnjega Pulja bo ob 17. in 19. uri projekcija ljubezenske drame NEKAJ VMESNEGA v režiji Srdjana Karanoviča.
LJUTOMER — Ob 19.30 bo iz sporeda Tedna domačega filma predvajan pustolovski film HALO TAXI v režiji Vlaste Radovanovič.
LENDAVA — V lendavskem kinematografu bo ta četrtek na sporedu slovenski film DIH v režiji Boža Šprajca.
PETEK. 21. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA — V kinu Park bodo ob 18. in 20. uri predvajali dramo Bate Cengiča CIFRA MOZ.
GORNJA RADGONA - MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS je naslov komedije Milana Jeliča, ki bo na sporedu v okviru Tedna domačega Ulma.
LJUTOMER — Edini med filmi z mladinsko tematiko iz letošnje domače produkcije je film MAH . NA ASFALTU režiserja Jovana Rančiča^
LENDAVA — Nagrajeni 'BALKAN EXPRES v režiji Branka Baleti-ča bodo zavrteli ob 17. uri in '19.30.
SOBOTA. 22. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA — V okviru Tedna domačega filma bo sklepna projekcij';: filma NEKAJ VMESNEGA v režiji Srdjana Karanoviča.
GORNJA RADGONA - S filmom ŠE TOKRAT v režiji Dragana Kresoja bo sklenjen izbrani spored domačih filmov v radgonskem kinematografu.
LJUTOMER — Teden domačega filma v Ljutomeru se bo končal s komedijo MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS.
LENDAVA — V kinu Lendava je kot zadnji iz izbora jugoslovanskih filmov pomurske manifestacije domačega filma na sporedu pustolovski film HALO TAXI.
^lOžNIŠKO GRAF|ČNO Embalažno P°dJETJE
POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA -
LENDAVSKA 1
TOZD TISKARNA, TOZD KARTONAŽA, TOZD POMURSKA ZALOŽBA, SKUPNE SLUŽBE
telefon 22-210, telex 35229, telefon računovodstva 21-061
ss
Pomembne
nove pridobitve
v Pomurskem tisku
V delovni organizaciji Založniško grafičnega in embalažnega podjetja Pomurski tisk v M. Soboti su tudi v obdobju enega leta, od lanskega oktobra do letos, uresničili nekaj načrtov, ki pomenijo nove pomembne pridobitve v obeh proizvodnih dejavnostih — v TO Kartonaža in v TO Tiskarna.
Novi knjigi Pomurske založbe
RWwt Frieie»lhal
'’ani So
Prn^8^' dve naložbi. V t?V° °Prem°'ra^iritve in v vrlini °' Tako so delavci v sf-^nali	kartonaža
ki^Sk’ stro' dc ovanie nov tisk Om? “‘'nbarvko offset, S izdelavo potL t/^hov jn embalaže iz Ue ^udi v V forma-d*>jaje ^art°naži že lahko rezultate priza-. ozno usmeritev.
c belini
°do Prav'880'7'3^' ^arna v dneh praznova-
nja občinskega praznika podpisali dolgoročno pogodbo o skupnih vlaganjih v novo,proizvodnjo, ki bo skorajda v celoti namenjena v izvoz na konvertibilna tržišča. Že dosedanje sodelovanje s partnerjem iz ZR Nemčije daje dobre sadove: TO Tiskarna „naskaku-je” v letošnjem izvozu 1 milijon dolarjev. Vsekakor uspeh, ki v tej dejavnosti ni nepomemben. Dogradili so prepotrebne skladiščne prostore (to so naredili tudi v TO Kartonaža), saj je pomanjkanje skladiščnih prostorov
že dalj časa povzročalo velike težave. Najpomembnejši pa so dograjeni prostori (L faza) za novo proizvodnjo, ki skorajda v celoti posega v izvoz.
Skratka, v Pomurskem tisku niso izgubili poguma, ki je bil vedno značilnost tega, sedaj že krepko čez 600 članskega delovnega kolektiva. Kljub težavnim razmeram že načrtujejo: nadalj-no posodobitev proizvodnje, nadomeščanje dotrajane opreme, še več v izvoz!
LUTHER
is ras
Naj iz bogate jesenske bere Pomurske založbe izluSčimo izčrpni oris osebnosti MARTINA LUTHRA in njegove dobe v dveh knjigah. Napisal gaje znani publicist in biograf nemškega rodu Richard Friedenthal. Friedenthalovo delo je mnogo več kot gola biografija Martina Luthra, od čigar rojstva letos mineva pol tisočletja. Avtor je prepričljivo upodobil prelomni čas, prikazal zgodovinske silnice, ki so oblikovale tedanjo Nemčijo in Evropo, in nam približal duhovno podobo dobe. V knjigi spremljamo Luhrovo življenjsko pot, pot avgu-štinskega meniha, upornika in reformatorja in z njim doživljamo' stiske religioznega človeka in okrutne notranje boje. Friedenthal je mojstrsko zarisal razvojne črte v Luthrovem življenju in jih osvetlil z nazorno, zgovorno podrobnostjo.
Avtorja knjige pa zanima Se vrsta vsakdanjih in filozofskih vpra-Sanj. Med slednje sodijo: človekova svoboda, vera in nevera, odnos do države in gospode, pravica do izpovedovanja osebnega prepričanja. Nanje je skušal odgovoriti tudi Luther, ki je s svojim delom odločilno zaznamoval politični in duhovni razvoj nemških dežel in celotne Evrope.
Delu je priložena Dalmatinova Agenda, faksimile dragocenega protestantskega tiska iz leta 1585.
’-S^OICTOBRA 1983
__________________________ STRAM 5
OBČINA MURSKA SOBOTA PRAZNUJE
Povečanje izvoza in proizvodnje hrane pomembni spodbudi
V spomin padlim borcem za svobodo, žrtvam fašističnega nasilja, na deportacije in internacije v drugi svetovni vojni praznujejo delovni ljudje in občani soboške občine 17. oktobra svoj občinski praznik. V povojnem obdobju je ta največja pomurska občina v novi Jugoslaviji doživljala nesluten gospodarski in družbeni razvoj. V manj kot štirih desetletjih so zgradili številne tovarne, ki danes niso pomembne le za občino, temveč tudi za širši jugoslovanski prostor. Poleg tega pa še številne šole, vrtce, zdravstvene domove in druge ustanove družbenih dejavnosti.
Tudi letošnje praznovanje občine Murska Sobota poteka v vzdušju dokaj ugodnih rezultatov gospodarjenja in novih delovnih zmag, ki bodo nedvomno prispevale k še hitrejšemu razvoju tega območja. Gospodarstvo se kljub težavam spričo zaostrenih gospodarskih razmer ni odreklo uresničevanju razvojnih načrtov in torej notim naložbam, ki bodo pomenile njegovo prestrukturiranje in še večje možnosti izvoza, čeprav so bili izvozni uspehi že doslej očitni. To je tudi poglavitna tema daljšega pogovora s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Pavlom Pongracem.
Smo sredi uresničevanja srednjeročnega plana 1981—1985. Kako se - spričo gospodarskih rezultatov približujemo zastavljenim ciljem?
V občini smo si za tekoče srednjeročno obdobje zastavili zahtevne razvojne usmeritve. Ob upoštevanju relativno nizkih izhodišč, ki smo jih v občini imeli, nam je bila osnovna naloga zastaviti nekoliko hitrejši razvoj od razvoja, ki ga v povprečju dosegamo v Sloveniji. Tako načrtovanje je istočasno tudi zagotovilo za hitrejši razvoj naše občine in izenačitev pogojev dela in življenja s pogoji, ki jih imajo v povprečju prebivalci v Sloveniji.
Z gotovostjo lahko trdimo, da smo v občini Murska Sobota v tekočem srednjeročnem obdobju dosegli zadovoljive gospodarske rezultate. V preteklosti se je veliko razpravljalo o neugodni gospodarski strukturi. V tem trenutku, ko so se pogoji gospodarjenja močno zaostrili pa ugotavljamo. da dejavnosti, ki pri nas prevladujejo dosegajo ugodne gospodarske rezultate. Te dejavnosti so kmetijstvo in kmetijsko predelovalna industrija ter tekstilna industrija. Vse te dejavnosti dosegajo nadpovprečne rezultate predvsem z veliko vloženega lastnega znanja in sodobno tehnologijo. Proizvodnja hrane je tudi ena od osnovnih razvojnih usmeritev naše širše skupnosti, kar nam daje še dodatne vzpodbude za hitrejši razvoj. V sedanjem gospodarskem položaju, ko vsepovsod govorimo o stabilizaciji in prizadevanjih za racionalizacijo poslovanja, nam mora biti osnovna
usmeritev v razvoj tistih dejavnosti, za katere imamo naravne in druge pogoje. V naši občini imamo pogoje za razvoj kmetijstva, zato si moramo prizadevat? da bo ta dejavnost v interesu vseh nas in širše družbene skupnosti proizvajala čim več hrane.
V čim krajšem času moramo prekiniti z miselnostjo, da vsak, ki ima zemljo lahko proizvaja vse kar mu trenutno najbolj ustreza, družba bi pa morala za vse te proizvode zagotoviti gorivo, zaščitna sredstva in gnojila ter jih v celoti odkupiti. Hitrejši razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane bomo dosegli le z boljšim organiziranjem, nenehnim načrtovanjem in dogovarjanjem o vrsti in obsegu proizvodnje, ki jo v naši družbi potrebujemo. Z boljšo organiziranostjo in večjim usklajevanjem skupnih interesov bomo dosegli stabilno proizvodnjo za katero bo tudi v celoti zagotovljeno tržišče.
Za načrtovano proizvodnjo oziroma naročeno proizvodnjo bo družba morala zagotoviti gorivo, zaščitna sredstva in gnojila, kakor tudi vse drugo kar je potrebno za sodobno kmetijsko proizvodnjo. V zadnjih letih se v Sloveniji in še posebej v naši ■ občini vlagajo ogromna sredstva za melioracije in komasacije zemljišč. S temi vlaganji se bo močno poboljšala struktura zemlje, kakor tudi zagotovili večji kompleksi, na katerih bo mogoče izvajati sodobne agrotehnične ukrepe. Ta vlaganja nas istočasno zavezujejo za večjo kmetijsko proizvodnjo, oziroma za proizvodnjo tržnih viškov, ki bodo zagotavljali potrebe širše družbene skupnosti. Žal v letošnjem letu
pri odkupu pšenice, te svoje obveze nismo najboljše realizirali.
Prehajamo v drugo polovico srednjeročnega obdobja 1981 — 1985. Analiza doseženih rezultatov izvajanja srednjeročnega plana v letih 1981, 1982 in prvi polovici letošnjega leta je ugodna. Zastavljene naloge predvsem v povečanju izvoza, povečanju proizvodnje hrane in doseganje višjih stopenj gospodarske rasti od povprečja v Sloveniji se v globalu realizirajo.
Tako dosegamo načrtovano rast družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, izvoza in produktivnosti. Ne izvajamo pa vseh načrtovanih investicij, kar vpliva na počasnejše odpiranje novih delovnih mest. Problem zmanjšanja investicij se odraža tudi v nižji stopnji zaposlovanja, oziroma povečanja števila iskalcev zaposlitve. Pomanjkanje novih delovnih mest in povečevanje števila nezaposlenih je tudi eden, od osrednjih problemov, kateremu bomo morali v občini posvečati vso pozornost. Nadaljnje zmanjševanje investicij v gospodarstvu pa ima lahko hude posledice v prihodnjem obdobju.
Kakšni so konkretni rezultati skladnejšega regionalnega razvoja?
Na področju skladnejšega regionalnega razvoja smo v.preteklem srednjeročnem obdobju v letih 1976—1980 dosegli ugodne rezultate. Ti rezultati so vezani na dosledno izvajanje ukrepov za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja, kakor tudi velika prizadevanja delovnih ljudi, naše občine za hitrejši razvoj. Odražajo se pa predvsem v rasti družbenega proizvoda in ostalih pokazateljih gospodarske rasti, ki so se gibali nad republiškim povprečjem. V občini smo v tem obdobju dosegali tudi visoko rast števila zaposlenih, saj smo letno v povprečju povečali število zaposlenih za 5,6 %.
Prav tako je potrebno ' ugodno oceniti združevanje sredstev za odpiranje novih delovnih mest iz ostalih območij Slovenije. Vsa ta prizadevanja so vplivala na hitrejši razvoj občine, kar se kaže tudi v tem. da se v tekočem srednjeročnem obdobju naša občina v celoti ne obravnava kot manj razvita občina. Z zaostritvijo pogojev gospodarjenja pa ugotavljamo, da se ti zaostreni pogoji z vsemi svojimi negativnimi posledicami nekoliko bolj odražajo na našem območju, kot na ostalih razvitih območjih Slovenije. Tudi za srednjeročno obdobje 1981 —1985 je značilno, da je gospodarska rast v naši občini nekoliko nad republiškim povprečjem. Ob tem je pa zelo zaskrbljujoče, da z investicijami v gospodarstvu močneje zaostajamo kot v povprečju v Sloveniji. Negativna gibanja na področju investicij pa lahko vplivajo na zmanjšanje gospodarske rasti v naslednjih dveh.
letih srednjeročnega obdobja in na zaostajanje v razvoju naše občine.
Ugotavlja se, da manjka razvojnih programov. Kje vidite rešitev za izboljšanje stanja na tem pomembnem področju?
V prizadevanjih za uvajanje novih programov se bomo v bodoče morali v večji meri opreti na lastne sile ob čim večjem izkoriščanju vseh naravnih prednosti, ki jih v občini prav gotovo imamo. Pri tem,je potrebno opredeliti razvoj posameznih področij kot so kmetijstvo in predelava hrane, kremenčev pesek, reka Mura in druga naravna bogastva, ki jih še raziskujemo. V zaostrenih pogojih gospodarjenja ne moremo samo govoriti o prenosu programov iz razvitih območij. ampak o obojestranskih ekonomskih interesih eriega in drugega območja. Ti ekonomski interesi pa so lahko tudi na eni strani v povečani proizvodnji in zagotavljanju hrane, na drugi strani pa v uvajanju novih proizvodnih programov in odpiranju novih delovnih mest.
V sami občini pa se moramo v večji meri zavzemati za zaposlovanje strokovnih kadrov in jih razporejati na taka dela in naloge, kjer se bodo z vso odgovornostjo pojavljali kot nosilci razvoja posameznih programov. Le nekaj večjih delovnih organizacij v občini ima razvojne službe, ki se bavijo s problematiko razvoja svoje dejavnosti. Zelo malo pa je v občini pripravljenih elaboratov za uvajanje novih programov, predvsem takih, ki bi dajali možnost zaposlovanja novih delavcev. Prav področju raziskav, sodobni tehnologiji in kadrom bo v prihodnje v organizacijah združenega dela moralo biti posvečeno več pozornosti. Nobeden regijski razvojni center, pa če bo imel še tako dobre kadre in zamisli, ne bo zagotavljal razvoja, če v organizacijah združenega dela ne bomo spremenili odnosa do razvojne dejavnosti. -
Ali so najnovejši gospodarski rezultati soboškega združenega dela dovolj vzpodbudni za nadaljnji razvoj?
Kljub težavam, s katerimi se srečuje gospodarstvo, imamo v občini nekaj vzpodbudnih rezultatov. ki se kažejo v zmanjšanju materialnih stroškov, nadpovprečni rasti dohodka, zmanjševanju deleža dohodka za skupno in osebno porabo, povečanju izvoza, povečanju akumulacije in podobno. Ti rezultati so prav gotovo rezultat prizadevanja delavcev za racionalizacijo proizvodnje in omejevanje vseh oblik porabe v skladu z dogovoijeno in sprejeto stabilizacijsko politiko. Takšna gibanja so odraz kvalitetnih premikov, ki jih moramo še dodatno poglabljati in krepiti na vseh področjih.
Milan JERŠE
Veletrgovina Potrošnik v Murski Soboti je oskrbo prebivalstva v soboški občini, poleg tega pa tu“ , regijski grosist za širše območje Pomurja. S tem je P» trgovsko organizacijo postavljena izredno težka n» predvsem v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenj*’ na trgu pojavljajo občasna pomanjkanja posameznega p
»V zadnjih treh letih smo na tem področju vložili ogromne napore, saj je naša delovna organizacija vložila velika sredstva pri proizvajalcih, kot svoje sovlagateljske deleže, da si zagotovi nemoteno dobavo nekaterih najpomembnejših vrst blaga. Tu mislim zlasti na sladkor, olje, pralni prašek, premog in še nekatere druge vrste blaga.. Zaradi • takšne politike, ki sicer dosti stane. v zadnjih treh letih, ko smo bili na jugoslovanskem trgu priča velikim problemom v oskrbi, nismo imeli velikih pretresov in mislim, daje bilo prebivalstvo sorazmerno dobro oskrbljeno z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Podobno velja tudi za oskrbo s kurivom in plinom,« poudarja glavni direktor veletrgovine Potrošnik, magister Jože Kovač.
Poleg tega pa delovna organizacija skrbi tudi za nemoteno reprodukcijsko prodajo in za reprodukcijski material. Tako lahko industrija brez zastojev ' dela, kar je gotovo nadvse pomembno področje. Hkrati pa ne gre prezreti tudi oskrbe s kmetijskim repromaterialom, kajti veletrgovina Potrošnik, povezana v SOZD ABC Pomurka. »Za letoš-nje leto mislim, da tudi v zimskem obdobju ne bo večjih pretresov, ne
SKRB ZA OBČANA - Razvoj trgovine v ®“Jl^lje®’ občini je pripomogel k nemoteni oskrbi s sladKo pralnimi praški in drugimi vrstami blaga.
dajni odnosi v trgovini v bistvu več ne veljajo in se vse zadeve rešujejo prek sovlaganja, avansi-ranja, devizne participacije, karso v bistvu novi prijemi v trgovini. Kljub temu pa vse to zaenkrai uspešno rešujemo in ob nemot®1 oskrbi v redu uresničujemo srednjeročni razvojni program trg0" vine.«
V letošnjem letu jim je te uspelo
JOŽE KOVAČ: stvo je bilo sorazmerno oskrbljeno z Ijenjskimi potrebščin*®*-
TUDI ZA LETOŠNJI PRAZNIK NOVE
V času občinskega praznika so pomembni za nadaljnji razvoj odpirajo nekaj novih objektov, ki naše občine. Na obmejnem ob-
V OSPREDJU NEMOTENA PROIZVODNJA — Zelo pomembno mesto v gospodarstvu soboške občine pripada gotovo kovinsko-predelovalni industriji, kjer so v Panoniji in drugih organizacijah dosegli dobre rezultate.
močju v Juriju pri Rogašovcih se je razvila perspektivna temeljna organizacija v sestavi delovne organizacije LIV Postojna. V letošnjem letu so dokončali nove proizvodne prostore in s tem podvojili obstoječe kapacitete. Z novimi prostori so že zagotovili nemoteno proizvodnjo strojev za kovičenje, stiskalnic in drugih strojev. To pa je tudi proizvodni program, ki tej temeljni organizaciji daje nove možnosti za nadaljnji razvoj. Prav tako so odprli nekaj novih delovnih mest, ki so za to obmejno območje zelo pomembna. Pošta je povečala poslovne prostore v Murski Soboti in s tem omogočila povečanje telefonske centrale, nove dodatne telefonske priključke in izboljšala funkcionalnost prostorov za ostale svoje dejavnosti. Ta investicija je bila predvidena na drugi lokaciji z neprimerno večjo predračunsko vrednostjo, vendar je prav na predlog delavcev pošte bilo odločeno, da se adaptirajo obstoječi prostori in ob neprimerno manjših stroških doseže isti gospodarski učinek.
Razvoj pošte, še posebej telefonije je vsekakor neposredno povezan z razvojem gospodarstva, saj si ne moremo predstavljati sodobnega gospodarstva brez sodobnih zvez. V MURI, največji del.ovni organizaciji, so v temeljni organizaciji. Perilo zgradili . nove proizvodne prostore v velikosti 1700 m2. Ta proizvodna hala je bila zgrajena v za Muro značilnem, rekordnem času. Funkcionalno je- povezana z obstoječo proizvodno halo, z njo pa. se bo nekoliko popestril proizvodni program TOZD Perila. Z novo Murino proizvodno halo se je odprlo tudi 140 novih delovnih mest, ki' so v tem trenutku za občino zelo pomembna, vsi ti dosežki so prav gotovo vzpodbudni, poleg njih pa je v letošnjem letu še nekaj vlaganj, ki so že zaključena ali pa so še v teku. Ob tem pa ugotavljamo, da prizadevanja za razvoj in napredek niso povsod enaka. Žal je še vedno nekaj delovnih organizacij, kjer pričakujejo pomoč od zunaj, sami pa za svoj razvoj ne storijo ničesar.
bo pomanjkanja, čeprav se lahko razmere zapletejo pri tistih artiklih. kijih dnevno dobivamo. Tu mislim ponovno na plin, medtem ko pri premogu ne bi smelo biti problemov, kajti razpolagamo s pogodbenimi količinami od proizvajalcev. po drugi strani pa imamo v tem trenutku prek 500 ton premoga na deponiji,« pravi Jože Kovač.
Nedvomno lahko trdimo, da so bili pri izboljšanju preskrbe v murskosoboški občini doseženi določeni pozitivni premiki, saj je bilo namenjenih precej sredstev za gradnjo prodajaln, kakor tudi za ureditev specializiranih lokalov in skladiščnih prostorov. V minulih štirih letih je veletrgovina Potrošnik vložila precej sredstev v obnovo prodajaln in izgradnjo sodobnih samopostrežnih trgovin. Na ta način seje tudi izboljšala trgovska mreža in preskrba prebivalstva. Seveda pa zaostrene gospodarske razmere niso mogle iti mimo razvoja trgovine. »Osnovni problem je likvidna situacija, pri čemer stari kupopro
zgraditi načrtovano trgovino v Cederovcih, poleg tega pa so J polnem teku dela pri postavitvi nove samopostrežbe na Lendavski ulici v Murski Soboti, ki b° razrešila problem nove stanovanjske soseske. Pred kratkim P3 so podpisali samoupravni' spO' razum o izgradnji trgovine s krajevno skupnostjo v Ižakovcih j, Pnmerje treba še posebej omenim kajti to je začetek novega meds bojnega sodelovanja med trg0' ' no in krajevnimi skupnostmi, gre za skupne interese vaščan ■ Upravičeno je upati, da bod° letošnjem letu na področju trg vrne v soboški občini uresničijo načrtovano. Ostaja pa °°P vprašanje za naprej, ker nova konodaja pri zagotavljanju ' J nih obratnih sredstev, ne n ■ bodoče omogočala, da bi inv rali v objekte. Zato bo treba” koliko spremeniti, srednjer
razvojni program.
MHan
zavarovalna skupnost
triglav ljubljana
pomurska območna skupnost
n. sol. o.
murska sobota
Želi ob občinskem prazniku občine Gornja Radgona in Murska Sobota vsem občanom in delovnim ljudem Pomurja mnogo delovnih uspehov!
•RAK 6
Pomurska območna skupnost vam Prek0 delovne skupnosti nudi in posreduje: — civilna in industrijska zavarovanja — kmetijska zavarovanja — avtomobilska zavarovanja — in osebna zavarovanja
Vse informacije dobite pri delovni
Pomurske območne skupnosti, Murska cjh Titova 13, telefon 21-650 in pri njenih ^^ju na terenu — zastopnikih, na celotnem P°a
OB 13. OKTOBRU, DNEVU paračin
Soočanje z
Kljub znatnim težavam 1 odločnim nastopom delavca razreda beležijo na k® območju relativno dobre •ontltate v vseh vejah gos-Wdarstva. Optimizem Je , T'dno bila odlika Pomorav-«v,
■Čas ob »-letnici osvo-Hitve občine in mesta opredeljujejo lž-*®®l napori delavskega "J^da in občanov tega ™®o«ja, da bi z lastnim P™Pevkom kar najhitreje Pomagali ekonomske teža-ustalili gospodarstvo. Z besedo povedano, mislijo
?.Prihodnost, ne da bi po-
Mi °?10 območje in z S™ plovni ljudje, samo-^v^Ci 1 reaultatl’ u 80 ^občini Paračin jih še vedno slaba oskrba^pomanjkanje
Brovin inTeproddfejsKega ma-’ Pospešena inflacija in ne-.rast življenjskih stroškov.
vm ■ te8a je industrijska proiz-Sia Padla za 2,2 odstotka v onegavi z enakim obdobjem ^aTeta. Take razmere po-nerešena vprašanja v razdelitvi, ki posebej
OSVOBODITVE OBČINE
realnostjo obremenjuje tradicionalne industrijske veje, svoje pa prispevajo tudi subjektivne slabosti, vendar si jih prizadevajo odpraviti. Pa vendar, tudi v takih razmerah opažajo določene rezultate. Izvoz je večji kot lani. Industrija volnenih tkanin, konfekcije in trikotaže »Branko Krstnano-vič« je za dobre proizvodne rezultate dobila največje občinsko priznanje — plaketo 13. oktober, dan osvoboditve občine Paračin.
V tovarni cementa »Novi Po-povac« in v Srbski tovarni stekla, ki sta velika porabnika mazuta, grade plinske napeljave, kajti plinovod je že dosegel Paračin (v tovarni cementa plin že uporabljajo). Tako bodo razbremenili energetske vire, ki so največkrat vzrok za slabše poslovanje.
Z odločenostjo delovnih ljudi in napori ima gospodarstvo možnosti, da premaga zastoj in probleme. V prihodnjem obdobju bodo vložili znatno večje napore v napredek malega gospodarstva, v katerem vidijo ekonomski napredek in zaposlovanje mladih, ki se želijo vključiti v gospodarstvo.
Na paračinskem območju vedo, da prihodnja leta ne bodo lahka. Nanje se pripravljajo resno a tudi optimistično.
KULTURA OD OKTOBRA DO OKTOBRA
Leto izdajateljske dejavnosti
— Kulturne dejavnosti so izpolnile svoje načrte. Več pozornosti sta bili deležni izdajateljska in ljubiteljska dejavnost.
Ce bi analizirali kulturne dosežke zadnjega leta, bi lahko rekli, da so kulturne dejavnosti uspeSno uresničile svoje načrte in programe. Upoštevajoč ljudski rek, da se je moč pokriti toliko, kolikor dolga je odeja, so najprej zagotovili sredstva za tradicionalne manifestacije, ki so postale sestavni del Paračina. Odločali so se o vsakem dinarju. Bil je govor o likovni, književni, muzejski, gledališki, glasbeni, knjižnični dejavnosti in o ljubiteljstvu. Moramo reči, da so delali. Vse tradicionalne likovne prireditve (prvoaprilska in prvomajska razstava, razstava Pomlad in mladost, kolonija v Sisevcu), dejavnost knjižnic (mesec knjige, Rakičevi dnevi) so manifestacije, ki so bogatile kulturno Življenje mesta ob Črnici
Izdajateljska aktivnost je bila mnogo večja kot prejšnje leto. Izšel je poetični triptih Zidanje vode avtorjev Miroslava Dimitrijeviča, Zorana Ivanoviča in Tomislava Ivanoviča. Objavljen jebil prvenec mlade pesnice Svetlane Arsič Odisej nosorog. Ko že govorimo o literarni dejavnosti, moramo poudariti, da se je v tem obdobju čutilo delo književnika kluba Mirko Banjevič, ki je bil gostitelj Pesniške štafete in se je v tem času pobratil s književnim klubom iz Lazarevca.
bre rezultate. Cepruv je na tem področju veliko več možnosti za kulturno delo, se je dejavnost odražala predvsem v Srečanjih tovarištva in Srečanjih vasi.
To je le del tistega, kar se je zgodilo v kulturnem življenju Paračina. Mesto ob Črnici si še naprej prizadeva ohranjati in negovati kulturno tradicijo.
PRAZNUJE BRATSKA OBČINA PARAČIN
PARAČIN OD OKTOBRA DO OKTOBRA
V VIŠINO IN ŠIRINO
Ko so nekega paračinskega funkcionatja vprašali, kako je v Paračinu, kaj delajo, je odgovoril: »Dobro je. Rušimo!'«
Lakonski odgovor »rušimo« pa ni niti malo lahkomiseln, kajti za gradnjo je potrebno v Paračinu najprej rušiti. Nekdanje staro podeželsko mestece s hišami z bahavimi strehami, črvivimi lesenimi balkoni, ki so bile razmetane največkrat zaradi muhavosti lastnikov in ne po razumu urbanistov, si je oddahnilo. Ob reki, kjer je domovala utesnjenost, so široki trgi, parki — pljuča mesta. To je kraj z veliko sonca.
Naključnemu obiskovalcu, ki pride z juga, iz Niša, ali z vzhoda, iz Zaječara, ali z zahoda, po evropski prometni arteriji iz Beograda, pritegne pozornost poleg cerkve stolp novega hotela in zdaj že nekaj sedem in devetnadstropnic. Elegantne stavbe so kot stražatji nad plodnim Pomo-ravjem in čeprav odstopajo od tradicionalne arhitekture, ne motijo umirjenega šumadij-skega ritma. Zmotila ga je naglica, s kat£n> je vznikla najnovejša dbvetnadstropna »goba«. Še sreča, da ga je. Stanovanjski prostor in čas graditve sta v mrtvem teku, zato so v letu dni uspeli zgraditi sto novih stanovanj, ne da bi povečali začetno ceno.
Na ulicah Je makadam prekril asfalt. Ze tretji samoprispevek je omogočil graditev kanalizacije, ki bo priključena na glavni kolektor, ohranila čisto vodo v Črnici, ki teče skozi mesto, in Moravi, ki ga obide na zahodu. Z novo-
Takaje podoba,Ujo najprej zagleda naključni obiskovalec Paradna.
tarijami pa se mesto ni prevzelo. Ohranilo bo nekaj vonja, ki spominja na intimnost malega mesta, zato bosta dve ulici v središču ohranili svoj stari videz. Prodajalne, na
Mesto ob Črnici je moderno, vendar spoštuje tradicije.
nizane v druga na drugo naslanjajočih seTusan s strehami s tisoč ogli in kritimi, z opeko bodo v senci modemih poslopij govorile o minulem času.
INDUSTRIJSKO
im n montažno
IU PODJETJE LJUBLJANA ' Faktorske prikolice ^K0L|CE ZA osebne AVTOMOBILE ii?.TLl M PRIPRAVO SVINSKE KRME ' Kotu za žganjekuho
n. sol. O.	”	*
- MOTORNE KOSILNICE
- SADILNIKI MEHANSKI IN PNEVMATSKI
- VINOGRADNIŠKE ŠKROPILNICE (ročne in motorne)
za pobiranje sena in atama
IT^O OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
PROGRAM PNEVMATSKIH SADILNIH NAPRAV ZA VSE VRSTE SEMEN OD 2 DO 12 VRŠT - PROGRAM - IMP - PLINOMERE, OPREMA ZA KLIMATIZACIJO - TRAKTORSKE SADILNIKE - MEHANSKE, PNEVMATSKE
5^2« OKTOBRA 1983
STRAN 7
kmetijska panorama
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov
20. julija 1983 je bil sprejet zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov prinaša vrsto novosti
1.	Vpeljuje obvezno zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim in glavnim poklicem. Po razlagi predlagatelja zakona ne bo obvezno zavarovanje tistih družinskih članov, katerim kmetijstvo ni edini in glavni poklic.	(
2.	Z 31. 12. 1983 preneha veljati zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Po tem zakonu je bilo samo pokojninsko zavarovanje kmetov. To zavarovanje je bilo oz. je veljalo za celotno gospodarstvo in se je tako tudi plačeval prispevek, ne glede na število članov. Seveda pa je potem bila tudi pokojnina na gospodarstvo, ki so^i jo uživalci morali med seboj deliti.
3.	Kmetje (samo zaruženi) so se tudi dosedaj imeli možnost pokojninsko m invalidsko zavarovati kot delavci, če so sklenili posebno pogodbo in so imeli zato ustrezno proizvodnjo ter so v ta namen plačali poseben prispevek. Za to obliko zavarovanja se je v KZ Panonka odločilo sorazmerno malo kmetov. To so bili predvsem starejši kmetje, razen nekaj izjem, ki so imeli že nekaj druge delovne oz. zavarovalne dobe in so si na ta način samo uredili pokojnino.
4.	Pokojninsko dobo oz. zavarovalno dobo priznava zakon od 1. 1. 1972 dalje vsem zavarovancem starostnega zavarovanja kmetov, če so plačali ali so bili oproščeni predpisanih prispevkov s tega področja. Enako se priznava tudi prevzemniku kmečkega gospodarsva, če je ta čas opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic.
5.	Vpeljuje individualno oz. posamično pokojninsko in invalidsko zavarovanj ekmetov, se pravi, da bo moral biti pokojninsko in invalidsko zavarovan nosilec kmetijske dejavnosti oz. gospodar in tisti družinski član, kateremu je kmetijstvo edini in glavni poklic. Prispevki se bodo torej plačevali za vsakega posebej in ne več na gospodarstvo. Zavezanec za plačilo prispevkov zase in za člane svojega gospodarstva je nosilec kmetijske dejavnosti na kmetiji oz. gospodar. Vsak se bo posebej zavaroval na podlagi zavarovalnih razredov, katere sprejema Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predvidenih je 10 zavarovalnih razredov. Kmetje bodo imeli možnost izbire zavarovanja, v kateri koli zavarovalni razred, ne glede na višino proizvodnje, samo da bodo plačali predpisani prispevek, RAZEN ZDRUŽENIH KMETOV, ki bodo morali biti zavarovani najmanj po IV. ZAVAROVALNEM RAZREDU, če želijo biti zavarovani v obsegu kot delavci v združenem delu in si na tej podlagi pridobiti pravice, ki jim bodo pripadale.
Zavarovalne razrede ter plačilo prispevkov kaže naslednja tabela (ni še dokončna, ker še ni sprejeta);
Zav. raz.	Zavarovalna osnova:	Mesečni prispevek:	Letni prispevek
L	5.602,35 din	995,53 din	11.946,36 din
II.	6.909,56 din	1.227,82 din	14.733,84 din
III.	8.216,78 din	1.460,12 din	17.521,44 din
IV.	9.524,00 din	1.692,41 din	20.308,92 din
V.	10.831,22 din	1.929,70 din	23.096,40 din
VI.	12.138,44 din	2.157,00 din	25.884,00 din
VIL	24.187,08 din	4.298,04 din	51.576,48 din
VIII.	36.235,72 din	6.439,08 din	77.268,96 din
IX.	48.284,36 din	,8.580,13 din	102.961,56 din
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od zavarovalne oz. pokojninske dobe in
— za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let 35 % pokojninske osnove, nato se za vsako naslednje dopolnjeno leto pokojninske dobe poveča za
2 % pokojninske osnove
—	za zavarovanko z zavarovalno dobo 15 let 40 % pokojninske osnove, nato se za vsako naslednje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 %, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za.2 %, pokojninske osnove
—	najvišji odstotek je 85.	■	'	♦
Na podlagi takega zavarovanja bo vsakemu zavarovancu posebej tekla zavarovalna oz. delovna doba in se bo lahko vsak posamezno ob izpolnitvi določenih pogojev pokojninsko ali invalidsko upokojil ter prejemal sam svojo pokojnino.
Nekaj pogojev, ko je možna upokojitev:
—	ob izpolnitvi pogoja polne pokojninske dobe moški 40 let in ženske 35 let; razen borcev NOV pred 9. 9. 1943 z dvojnim štetjem moški 35 let ter ženske 30 let*
—	ob starosti 60 let moški ter ženske 55 let, če ima 20 let pokojninske dobe
—	ob pogoju za predčasno upokojitev (35 let delovne oz. zavarovalne dobe in moški starost 55 let oz. 30 let delovne oz. zavarovalne dobe in 50 let starosti za žensko). Seveda se ta pokojnina zmanjša za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5 % in za vsako manjkajoče leto do polne pokojninske dobe še za 0,5 %
Invalidsko upokojitev je potrebno enkrat posebej obravnavati skupaj še z nekaterimi drugimi določili zakona.
Organizacije združenih kmetov — kmetijske zadruge so morale do 13. oktobra vložiti prijavo za zavarovanje svojih članov. To prijavo smo v KZ Panonka vložili v obliki seznama. Ta prijava pa ni taka, kot jo zahteva skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar iz objektivnih razlogov tega ni bilo mogoče storiti. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja zahteva, da bomo morali za združene kmete vložiti prijave enako kot za delavce v združenem delu. Vsak zavarovanec bo imel delovno knjižico in bomo morali izpolniti še predpisane obrazce, da bo možna avtomatska obdelava podatkov. Po razlagi predlagatelja zakona bodo ostali individualni kmetje, ki niso člani zadruge, sami vlagali prijave.
V okviru občine Murska Sobota, KZ Panonka pokriva celotno območje, bo potekala enotna akcija podrobne seznanitve z zakonom ter pravicami in obveznostmi iz tega zakona. Obenem bo potekala tudi akcija o pridobitvi delovnih knjižic ter vložitvi prijav.
Kje in kdaj bodo sestanki, bomo kmete pravočasno obvestili. Marsikaj je na tem področju novega, marsikaj še nedodelanega, zato bo potrebna poštena pripravljenost, da bodo lahko vse stvari razčistili in najprimerneje uredili.	Tivadar Jože, pravnik
Zaradi slabo letine, saj je sadno drevja v nekaterih krajih zelo slabo obrodilo, je letos izredno veliko povpraševanje po industrijskih jabolkih. Ker so možnosti za izvoz tega sadja, si v Kmetijski zadrugi Panonka prizadevajo, da bi odkupili čim več kmečkih jabolk, saj bi tako pridobili kupce tudi za takrat, ko bo Sadno drevje bogato obrodilo. Vse količine, ki sojih doslej odkupili, so izvozili, ker pa po sadju povprašuje tudi domača predelovalna industrija, pozivajo kmetovalce, da jabolka, ki jih ne nameravajo zadržati za ozimnico, prodajo. Industrijska jabolka odkupujejo v vseh skladiščih temeljnih zadružnih organizacij, plačujejo pa jih po pet dinarjev za kilogram ne glede na sorto. Jabolk ni potrebno obirati, ne smejo pa hiti nagnita.
t. K.
Jesenska setev se v Pomurju bliža koncu, pridelovalci pk®® doslej posebnih težav pri oskrbi z mineralnimi gnojili niso ime1'. Le drugod po državi gnojila primanjkovala, so se slovenski pora lahko pohvalili z dokaj redno oskrbo iz Kutine in Ruš. V velita me J to treba pripisati samoupravnemu sporazumu, po katerem slove porabniki sovlagajo sredstva za gradnjo nove tovarne umetnih ga J v Kutini in za adaptacijo tovarne dušika v Rušah.
Zataknilo pa se je pred kratkim, ko so jugoslovanski proizvajalci mineralnih gnojil poslali vsem porabnikom samoupravni sporazum, s podpisom le-tega pa naj bi porabniki pokrivali razliko,- ki nastaja pri proizvodnji umetnih gnojil. Samoupravni sporazum predvideva pokrivanje razlike v višini . 52 odstotkov na dosedanjo ceno. Medtem pa je na zvezni skupnosti za cene že bil sprejet sklep, da se umetna gnojila podražijo za 27 odstotkov, preostalo 25-odstotno razliko pa naj bi porabniki pokrivali na ‘samoupravni osnovi. Slovenski porabniki na takšno zahtevo seveda niso pristali, saj bi se s tem zastavilo vprašanje rentabilnosti same kmetijske proizvodnje. Umetna gnojila so se namreč letos že podražila, če bi sprejeli najnovejšo zahtevo, pa bi bila v primerjavi z lani dražja kar za 97 odstotkov.
Kljub temu, da na takšno povišanje cen niso pristali, tovarna dušika iz Ruš gnojila še naprej dobavlja, medtem ko je tovarna v Kutini dobavo slovenskim porabnikom ustavila. Kot nam je povedal Gusti Grof, predsednik koordinacijskega odbora porabnikov umetnih gnojil v Sloveniji, je zahteva tovarne v
Kutini neupravičena, P«v , pa ni sprejemljiv tudi tak . nos do .slovenskih pora	v
Ti so v gradnjo nove to	oV
Kutini sovlagali 800 dinarjev (od tega ABC PoHev), 200 milijonov din®tJsOv. samoupravni laganju pa ne Pr aPn pokrivanja razlike, ki na s0 proizvodnji. Poleg- tega slovenski porabniki z jeVjzne poravnavali tudi svoje7nano je, obveznosti do tovarne. da je 79 do 80 odstotkov^ za umetna gnojila iz uv nski devizna sredstva s porabniki zagotavljajo Res je sicer, da ta devizn va dotekajo zdaj	e£aj.
zamude in prihaja tak	enSki
nih razlik, vendar so se si bod0 porabniki dogovorili, aa pokrili tudi to razliko.
Tako je zahteva Pr0’^nski nesprejemljiva,	da na
porabniki pa PravlJ ’ more; ponovno povišanje ce , t vnjki jo pristati. Skupaj s pre® gčej0 tovarne v Kutini nsnovna najustreznejše re5,tv®’ pa Je naloga v tem »su zagotoviti zadost ]ahko umetnih gnojil, da danska jesenska pa tudi spo kvajjtetno dela pravočasno m opravili.	U
qm mm bmi mm mm mm mm mm mmh mm m
TURNIŠČE: cene pujskov
Kdo bi si misiji: cene so celo nekoliko padlel Pretekli četrtek (13. okt.), ko so rejci pripeljali na tumiško sejmišče 138 pujskov, so se namreč gibale od 6.000,00 do 7.500,00 dinarjev za par. Prodali so okrog 90 pujskov, starih med 7 in 10 tednov. Sejmišče odpirajo ob 7. uri.
MM MM MM MM MM MM MM MM M MM M
SPLOŠNA OBRTNA. ZADRUGA
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Hišnik odslej samo kmet
Temeljna zadružna organizacija Crenšovci je pred kratkim pqdelila priznanja nekaterim najboljšim proizvajalcem hrane na svojem območju. Kazimir Kustec iz Cren-šovec je prejel priznanje zato, ker že nekaj le odda zadrugi največ mleka.
,,Z mlekarstvom se na naši kmetiji ukvarjamo od 1967. leta. Najprej so bile v hlevu krave, ki niso dajale veliko mleka, pozneje smo
jih zamenjali z dobrimi mlekaricami. Trenutno imamo 6 molznic, 1 brejo telico in 3 plemenske teličke. Dnevno oddamo od 70 do 80 litrov mleka. Lani v celem letu pa smo namolzli 24.000 litrov mleka. Glede na to, da je mleko z dokaj visoko tolščo (od 3,9 do 4 odstotke), je dohodek dober; mesečno dobimo za mleko od 20.000 do 40.000 dinarjev,” nam ie ob obisku povedala gospodinja Katarina Kustec.
Kustečeva sta s težavami prišla do sedanje lepo urejene kmetije.
Pred 1967. letom, ko sta začela kmetovati ,,na svoje”, sta delala v zadružnem hlevu kmetijske zadruge Slovenj Gradec. Tam so sprva imeli slabe mlekarice, ona pa sta dobivala plačo od namolzenih količin mleka, zato sta bila še kako zainteresirana, da so kupili boljše mlekarice. Na njuno pobudo so jih šli kupit na sejem v Mursko Soboto. Potlej je bilo vse v redu tudi z osebnim dohodkom. V Slovenj
v
Gradcu sta se dobro vključila v življenje in celo razmišljala, da bi ostala kar tam. Toda v Crenšovcih je bila na prodaj manjša kmetija, ki sta jo kupila. Namesto stare hiše sta postavila novo, ob starem pa tudi nov hlev.
„Zelo zadovoljna sva z življenjem in delom na kmetiji. Ob mleku prinaša naši družini (Kustečeva imata 14-letno hčerko, ki tudi pomaga pri delu, zato uporabljamo množino) dohodek tudi tržno pridelovanje sladkorne pese in pšeni
ce. Imamo namreč 4 hektarje zemlje, poleg tega pa še 1 hektar v najemu. Za živino pridelamo vso krmo sami. Letos,- na primer, smo pripravili več kot 100 kubičnih metrov koruzne silaže. Prej smo kravam pokladali tudi krmila, zdaj pa ne več, ker so predraga. Tp sicer gre na račun nekoliko slabše mlečnosti, vendar se tako računica bolje izide.”
Tako je zatrdil Kazimir Kustec. Povedal je tudi, da je po vrnitvi iz Slovenj Gradca postal hišnik na osnovni šoli v Odrancih, kjer je delal več kot deset let, vendar je letos službo opustil in sklenil, da bo dajal več od sebe na kmetiji. Torej se je povsem posvetil pridelovanju hrane, saj v tej dejavnosti vidi svetlo prihodnost. Tudi žena je navdušena, kajti prej je delala več kot preveč. Kustečeva sta vesela, ker se bo tudi hčerka, ki zdaj končuje osemletko, verjetno odločila za kmetijsko šolo.
Na vprašanje, če je v Crenšovcih še več tako pomembnih proizvajalcev mleka, je Kazimir odgovoril pritrdilno, vendar toliko kot na njihovi ne namolzejo na nobeni kmetiji. Najvč jih prinaša okrog 20 litrov. Kustečeva imata namreč dober pregled nad-pridelovanjem mleka v Crenšovcih, saj je pri njiju vaška zbiralnica. V njej dnevno zberejo v poprečju 1100 litrov mleka. To je količina, ki se že nekaj časa ne povečuje. Dobro je tudi, da se ne znižuje, kar potrjuje, da je proizvodnja mleka donosna, čeprav vča^t slišimo jamranje, češ da temu ni tako. Kustečeva nameravata stalež krav molznic še povečati. Torej v prihodnje lahko pričakujemo še več mleka.
Priznanje, ki ga je podelila čren-šovska TZO, je prišlo torej v prave roke.	S. SOBOČAN
23-720, p. P- 54
Obrtna zadruga SOZ „PREKMURKA" Murska Sobota zdr^^ga s kooperantov in članov vseh obrtnih dejavnosti in storiteV’-xtva, 'nd0 svojimi člani kooperanti opravlja zaključna dela gradbeni t>' atrijsko kooperacijo in storitve. Omenjena dela izvaja do«*
rok'*1 Vsa dela izvršujemo kvalitetno po pogodbe in po konkurenčnih cenah.
■ . ..1
LL L	Ob občinskem prazniku občine Murska 5°^
se delavci zadruge in kooperanti člani nj. Ijujejo vsem investitorjem in delovnim zacijam za uspešno sodelovanje.
Obenem pa vabimo vse zainteresirane & ne partnerje še k tesnejšemu sodelova bi v bodoče vsi skupaj dosegali cim uspehe.
ISKRENO ČESTITAMO
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
OBČINE MURSKA SOBOTA I
STRAN 8
VESTNIK, 20-
sport
namizni tenis — mrlz
L POMEMBNA ZMAGA
n ^oceani so v svojem prvem nastopu na domačih mizah gostili .Dre,?8^-^3 tekmeca za izpad sarajevskega Željezničarja in dosegli v ligiF^0 zma8°- jim daje v nadaljevanju veliko upanja, da ostanejo da 10 .pa gostov ni tako slaba kot kaže rezultat, treba pa je povedati, p0j®raJ°|lzrcdnoslabo proti obrambi, tako da sta se Rak in Močan kar L ° ,ava “z njimi, presenetljivo dobro pa je zaigral tudi Šercer. Sicer pa, že C^ra aL je ekipa enkrat močnejša in stabilnejša, in koje bila zmaga Kuzm°10V^ena’v°dstvo postavilo v ekipo 13-letnega pionirja Ivana odnov°dniamesto Benka, ki je v dosedanjih srečanjih popolnoma Kuzmeda	se je, daje bila poteza izredno uspešna, saj je mladi
najboiV najlepši in najatraktivnejši partiji dvoboja tesno izgubil z žogici N™ g°stom Bašičem, kljub temu daje imel v tretjem setu dve meč žigaietkVOjem derbiju je pokazal, da se skriva vnjem velik potencial, doma , Fe x $e brusiti in izkoristiti. V naslednjem kolu igrajo v nedeljo močno ekipo Pule. Sobočani so s 4 točkami na 6. mestu lestvice.
: SOBOTA - ŽELJEZNIČAR 8:1 (Šercer-Fazlič 2:0, Močan d v Močan—Čičko 2:0, Rak—Fazlič 2:0, Šercer—Čičko 2:0, 1:2) Bastč2:0. Rak—Čičko2:0, Močan —Fazlič2:1, Kuzma—Pašič
M. U.
I v Ani MS državna prvakinja
dni bi,a državno prvenstvo za dvoletne kasače in »akna Slavičem i—k' derbi. Izkazala se je Ani MS z Markom prvaka , ? uširn iz Kljtičarovec, ki je osvojila naslov državnega progi, a .T * m kilometrskim časom 1:25,3 na 1600 m dolgi Mučarov OStarl:om' Donca^MS z Markom Slavičem starejšim iz 32oq mJC pa ie blla P613 med dvoletniki. Naknadni derbi na 1:25 i dolgi progi pa je dobil Lahor iz Subotice s Časom bil tretji k160*631 k° ie Fisko z Mirkom Hanžekovičem iz Veržeja
^’^Nl TEK v murski soboti
, SODELOVALO 150 ATLETOV
SobotiT* Praznovan.ia soboškega občinskega praznika je bil v Mur-Ptogi okro radlci°nalni ulični tek „17. oktober”. Na 540 metrov dolgi ^agal spo?*enika zmage je sodelovalo 150 atletov. Pri članih je
kat«1 Maribora, pri članicah pa Banfijeva (Pomurje). V Rezuita?OriJaB so tekmovali v štafetnem teku.
R'°nirji (U ' ~ P‘onirj’ G kroge): Enotnost (Beltinci) 3:08,5; st. ™S) 6'22 Enotnost (Beltinci); 3:21,3; mladinci: (4 x 2); Enotnost ^Ož^ L. “ž <8 krogov): 1. Krempl (Mb) 15:45,6; Kodila (Pom) a 'Š; st ■ *1Sar (B°m) 16:25,4; ml. pionirke (3 kroge): Sloga (MS) MS) 8:23 Ponirke (3 kroge): Tišina 5:48,7; mladinke (4 kroge); SDEŠ ^°ni) 9:5q 3 članice (4 kroge): 1. Banfi (Pom) 9:23,9, 2. Kolmanko STRELSTVO
Sodeluje 40 ekip
Poteka v ° s® je tekmovanje v občinski strelski ligi Murska Sobota, ki P u vodi ^JkfPinah, skupno pa nastopa 40 ekip. V A ligi po prvem M^Čarjem . Mura pred Panonijo, Noršinci, Kovinarjem, Tišino in V 10 E CanVVS' 'maj° P° 2 točki. V skupini B vodi SD Tišina II pred v. lupini c OVo. H Noršinci II, Petrovci in Šalovci, vsi imajo po 2 točki, tr^č, Tišin P? ie v vodstvu SD Panonija II pred Noršinci III., B. °čki. “to III, Cankovo III, Muro III in Obrtniki, vsi imajo po 2
šport
. USPEH SOBOČANOV
Bilo atletsko tekmovanje, katerega so se udeležili tudi Qaa8alNe Murska Sobota in dosegli lepe rezultate. V metu diska je Bel^^ešesbV SV°3’ kategoriji, Belšak je bil tretji, Vajndorfer četrti in in r Pa četrtV metu krogle je Kuplen zasedel drugo, Vajndorfer tretje, je ff^boc Ji;0.mesto. V metu kopjaje bil Vajndorfer drugi, Belšak tretji °1 ^ttigi stl- V teku na 100 m je zmagal Nemec, v teku na 400 m pa U^°ra pjp jnem kegljaškem tekmovanjuje pri moških zmagala ekipa ^tprp??^0 >ti drugo ekipo iz Murske Sobote, pri ženskah pa H ea drugo in prvo ekipo Murske Sobote.
HOKEJSKE NOVICE
J^a vXru Priprav za turnir Bratstva in enotnosti, ki bo kon«: tega U;3 Pogradu, je reprezentanca Slovenije premagala Mursko Soboto koških °d 22‘ do 23 • oktobra bo v Budimpešti meddržavnosrečanje Flavij.-reprezentanc Madžarske in Jugoslavije. Med 16 igralci iz P« oh«6 'Sralec Pomurja Vito Fujs.
umskem pionirskem prvenstvu je imela največ uspeha ekipa kipo Premagala Mladost iz Murske Sobote m igrala neodločeno
I državni rekord Baleka !
(Mi ’ kaie^j U3e bdo avstrijsko državno prvenstvo v hitri hoji na B ^^ke SohMafe je k°t g°st udeležil tudi član AK Pomurje iz ■ [Ja8al zn ,te Milan Balek. Nastopil je zunaj konkurence in — drJ,ar reknJim^drzavn‘m rekordom 4:18.28 in tako izboljšal 16 I
I lin- eA°in im^ 1'49-12, ki ga je imel Celjan Rudi Male. S tem | I .bitre t? Ba'ek oba državna rekorda v olimpijskih discip-
°aHiziran, "OJ® na 20 in 50 km. V Jugoslaviji namreč ne ■ državnega prvenstva v hitri hoji na 50 km.
— — —« — —1
naslovi v Pomurje
Ata'll tydi tek^^0 rePubliško prvenstvo v rokoborbi, katerega so se i> i^aslove °Valc‘. KK Pomurje in Partizana Bakovci in se lepo ti • rske t/eP^ličkih prvakov so osvojili Vogrinec, Kranjec in etie Pa Ho°°°te ter Granfol iz Bakovec. Drugo mesto je osvojil
»JV™«« V KRANJ
n, ‘Urska Soh • 19831 bo v Kranju tekaški maraton ,,treh src . v vr°ta 'n Partizan Radenci tudi tokrat organizirata av-£h/15 j111 avtohianj’ Cena prevoza je 350 dinarjev. Odhod avtobusa je Gornji nne P°staje v Murski Soboti s postankom v Radencih ob 7.20 uri. Prijave je potrebno poslati na ooota. (21-428) ali v Radence (73-040).
----—------------—-
SRL
Polana vodi
V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Polet premagal Ponikve z 20:19. Gole za Polet so dosegli: Benko 9, Varga 5, Titan 3, Horvat 2 in Katona enega. V tekmovanju slovenske ženske rokometne lige—vzhod je Polana premagala Radeče s 23:14. Gole za Polano so dosegle: Horvat 7, Kociper 6, Luk 5, Gamze 3, Kavaš in Laslo po enega. Rokometašice Radgone pa so v pomurskem derbiju v Beltincih premagale Beltinko z 21:15. Gole za Radgono so dosegle: Hamler (6), Mlinarič (4), Vrabl (4). Mauko (3). Petek (2), in Markoč (2). Za Beltinko pa šo bile strelke: Puklavec (6). Zakojč (5), Hozjan (2) in Baša (2).
POLANA	7	6	1	0	144:89	13
Rudar	7	6	1	0	130:72	13
Šmartno	7	5	1	1	170:112	11
Zagorje	7	5	0	2	123:117	10
Fužinar 7 4 12 144:115 9 Drava	7	4	0	3	138:118	8
Radeče	7	2	2	3	100:122	6
Velenie	7	2	0	5	147:153	4
RADGONA.7 2 0 5 103:127 4 Lisca	7	1	2	4	121:147	4
Brežice	7	1	0	6	85:154	2
BELTINKA7 0 0 7 102:159 0
SNL
ZMAGA MURE IN NAFTE
V nadaljevanju tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura s težavo premagala Vozila iz Nove Gorice z rezultatom 1:0. Edini gol na tekmi je dosegel Šavel. Lendavska Nafta pa je v tekmovanju druge slovenske nogometne lige — vzhod premagala Dravo iz Ptuja z 2:1.
II.	SOL - vzhod
ZMAGA RADENEC
OdigTano je bilo prvo kolo druge slovenske odbojkarske lige — vzhod za moške in ženske, kjer sodelujejo odbojkarji Ljutomera in Radenec ter odbojkarji Pomurja. Uspešni so bili Radenčani, ki so premagali ekipo Franja Malgaja iz Cirkovec s 3:1. Ljutomerčani so izgubili z 1:3 v Braslovčah, odbojkarice Pomurja pa z 0:3 v Rušah.
PNL
REZULTATI —8. KOLO
Bakovci—Dobrovnik	3:0
Veržej —Petišovci Beltinka—Carda Lipa—Hotiza Črenšovci—Ljutomer Turnišče—Mostje Beltinka	8 6 2 0 26:12	2:0 2:1 0:0 2:1 5:0 14
Veržej	8 3 4 1 14:9	10
Carda	8 4 2 2 16:13	10
Bakovci	8 3 3 2 16:10	9
Hotiza	8 2 5 1 9:9	9
Turnišče	8 3 2 3 18:12	8
Črenšovci	8 2 4 2 14:14	8
Petišovci	8 3 2 3 10:13	8
Dobrovnik	8 2 3 3 15:20:	7
Mostje	8 2 2 4 15:19	6
Lipa	8 1 2 5 4:18	4
Ljutomer	8 116 10:18	3
I. MNL M. Sobota
Rezultati — 6. kolo
Puconci—Šalovci	3:2
Dokležovje—Pušča.	4:1
Tešanovci—Apače	2:2
Rak ičan—Radgona	6:2
Tišina—Bogojina	1:0
Apače	6 4	1 1 16:11 9
Tešanovci	6 3	2 1 16:9 8
Rakičan	6 3	2 1 19:13 8
Puconci	6 3	1 2 18:14 7
Bogojina	6 2	22 9:9 6
Radgona	5 2	1 2 9:11 5
Šalovci	6 2	1 3 10:16 5
Tišina	5 2	0 3 7:10 4
Dokležovje	4 1	0 3 11:12 2
Pušča	6 1	0 5 8:18 2
II. MNL M.
Sobota - vzhod
Rezultati — 6. kolo
Gančani—Ižakovci Selo—Vrelec Bratonci—Filovci Prosenjak.—Melinci					1:4 4:0 1:1 1:5
Ižakovci	6	4 0 2			21:10 8
Melinci	6	3	2	1	24:17 8
Bratonci	6	2	3	1	12:10 7
Filovci	6	2	2	2	20:16 6
Gančani	6	3	0	3	13:13 6
Vrelec	6 2		1	3	14:17 5
Selo	6 2		0	4	13:19 4
Prosenjak.	6 2 0			4	9:24 4
Odranci	7511 23:13 11
Olimpija	7 5 0 2 19:12 10
Mladost	7 4 12 19:13 9
Nedelica	7 4 12 19:15 9
Nafta	7 4 12 14:11 9
Panonija	7 1 4 2 8:13 6
Renkovci	7 2 14 11:14 5
Kobilje	7 2 0 5 13:17 4
Bistrica	7 1 2 4 8:14 4
Graničar	7 115 9:21 3
gorenje
iščemo
PRL - moški		
Rezultati — 5. kolo		
Kadgona:	: Bistrica	40:24
Beltinka :	Polana	31:27
Ljutomer	: Polet	26:26
Toko : Lendava		21:29
Polet : Polana		30:27
Lendava	5 4 0 1	120:103 8
Radgona	5 3 1 f	138:113 7
Beltinka	5 3 0 2	144:127 6
Toko	5 2 2 1	113:108 6
Polet	5 2 12	137:146 5
Polana	5 2 0 3	148:144 4
Ljutomer	5 12 2	103:112 4
Bistrica	5 0 0 5	111:161 0
PRL — ženske
Indip prvak Pomurja
Končano je bilo tekmovanje v pomurski ženski rokometni ligi — jesenski del. Naslov prvaka je brez poraza osvojila ekipa Indipa iz Lendave. Rezultati 4. kola: Beltin-ka ILPolana II 13:22 in Indip : Toko 42:17. Radgona II je bila prosta.
Indip	4 4 0 0 123:50 8
Polana II.	4 3 0 1 65:53 6
Toko	4 1 0 3 65:84 2
Beltinka II.	4 0 0 4 44:88 0
SKL - mladinke		
Končna lestvica Marles	10	9 1 783:440	18
Rogaška	9	8 1 718:412	16
Metka	9	5 4 487:511	10
POMURJE 10	4 6 538:638	8
Ptuj	10	3 7 487:627	6
Šentjur	10	0 10 282:585	0
II. ONL Lendava		
REZULTATI —	5. KOLO	
Kapca—Zvezda	3:0	
Pince—Polana	5:2	
Lakoš— Žitkovci	1	:1
Lakoš	5410 15:4	9
Žitkovci	5 3 2 0 20:8	8
Polana	5-2 1.2 17:14	5
Kapca	5 2 0 3 12:15	4
Pince	5 1 0 4 9:20	2
Zvezda	5 1 0 4 6:18	2
ŠŠD Mejnik G. Radgona
Tekmovalo 756 učencev
ŠŠD Mejnik iz Gornje Radgone je pripravilo tekmovanje v krosu, katerega se je udeležilo 756 učencev in učenk. Zmagovalci so bili — dečki: 1. razred: Švab, 2 raz: Fišinger, 3. raz: Strah, 4. raz: Belec, 5. raz: Škrobar, 6. raz: Rajh, 7. raz: Majstrovič in 8. raz: Firšt. Dekleta — 1. raz: Krempl, 2. raz: Holc, 3. raz: Škotnik, 4. raz: Jauk, 5. raz: Konšak, 6. raz: Bratuša, 7. raz: Jaušovec in 8. raz: Mlakar.
II.	MNL
M. Sobota-zahod
Rezultati — 6. kolo
Slaveči—Rogašovci	1:6
Serdica—Cankova	2:1
Tromejnik—Grad	3:5
Križevci—Romah	2:5
Grad	6 5 1 0 27:7	11
Romah	4 3 10 10:3	7
Cankova	5 2 2 1 10:5	6
Serdica	6 3 0 3 15:13	6
Rogašovci	6 3 0 3 11:10	6
Tromejnik	5 2 0 3 14:20	4
Križevci	6105 11:15	2
Slaveči	6 0 1 5 6:31	1
I. ONL Lendava
REZULTATI — 7. KOLO
Nedelica—Renkovci	2:2
Panonija—Mladost	1:1
Bistrica—Odranci	1:1
Nafta—Kobilje	4:1
Olimpija—Graničar	3:1
NAMIZNI TENIS —
Borba za obstanek
I. A REP. LIGA
S prvim krogom, ki je bil v Novi Gorici, se je začelo tekmovanje v I. A moški republiški ligi, kjer so Pomurci spet zastopani z dvema ekipama G. Radgono in Soboto.
Obe pomurski ekipi sta si zadali, da se obdržita v ligi, kar pa ne bo lahko, in to je pokazal že tudi prvi krog. Po njem smo lahko popolnoma zadovoljni z najmlajšo ekipo v ligi Soboto, za katero sta igrala pionirja Kuzma in Mekicar, mladinec Benkovič ter edini član Škerget, dočim Radgončani z izkušeno ekipo (Veren, Varga, Ocepek in Drozdek) niso dosegli pričakovanega, ker so bili za tekmovanje v letošnji kvalitetni in dokaj izenačeni ligi očitno premalo pripravljeni. V nadaljevanju ostane tako obema pomurskima ekipama velika borba za obstanek. Pri Soboti so imeli igralci naslednji scor: Mekicar 7:6, Kuzma 5:12, Benkovič 3:7 in Škerget 3:8; pri Radgoni Veren 6:5, Varga 9:9, Ocepek 0:10 in Drozdek 0:9, Rezultati — SOBOTA—Radgona 3:5, Fužinar 5:4, Triglav 2:5, Kočevje 1:5, Gorica 0:5, Olimpija 5:4, Kemičar 2:5; RADGONA—Olimpija 2:5, Kemičar 1:5, Gorica 4:5, Fužinar 0:5, Triglav 1:5, Kočevje 2:5.
Triglav	770 35:18 14
Kemičar	7 6 1 34:20 12
Kočevje	7 5 2 32:20 10
Gorica	7 4 3 31:21 8
SOBOTA	7 2 5 18:33 4
Fužinar	7 2 5 22:29 4
Olimpija	7 1 6 19:32 2
RADGONA	7 1 6 15:33 2
M. U.
SPUST NA REKI MURI
Prvo mesto Krogu
Od petanjskega mosta do kroškega brodaje bilo tekmovanje z reševalnimi gumijastimi čolni, ki ga je pripravilo BD Mura iz Kroga z pokal KS Korg. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa Kroga pred Ižakovci, Krašči in Bistrico.
Gorenje SOZD prireja od 22. 10. do 5. 11. 83 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju že tradicionalni hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu.
Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi jih lahko izdelovali v Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čimbolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju.
Obiščite nas — ponuja se vam priložnost za razširitev vašega proizvodnega programa.
gorenje
STR AIM 5
OKTOBRA 1983
naši kraji in ljudje
Dokazujejo, daje v slogi moč!
VDOKLEŽOVJU UREJAJO
VAŠKI DOM
V krajevni skupnosti Park v mestu Murska Sobota, kjer živi po zadnjih podatkih v 641 gospodinjstvih nekaj manj kot 2000 prebivalcev oziroma natančneje 1926, je v zadnjem času dokaj živahno. Hitro se razvijajočo mestno krajevno skupnost, na območju katere so tudi velik srednješolski center, osemletka, nova samopostrežnica in še vrsta drugih objektov, lahko z upravičenostjo uvrstimo med najaktivnejše v pomurskem središču. To so dokazali že s številnimi akcijami, obilica želja občanov pa naravnost sili, da mora vodstvo krajevne skupnosti neprestano delati. Da je v slogi moč, pa so občani krajevne skupnosti Park že večkrat dokazali.
NAJAKTIVNEJŠA JE SEKCIJA ŽENA
Med najaktivnejše sodijo nedvomno članice sekcije za družbeno aktivnost žena, ki so organizirale različne tečaje ročnih del, kolesarske pohode in izlete ter uspela družabna srečanja in ostale prireditve. Še sedaj se s ponosom spo
SODOBNA SAMOPOSTREŽBA — Nedvomno pomeni nova in sodobna samopostrežna trgovina veliko pridobitev za KS Park, saj so prej morali prebivalci hoditi po nakupih v središčs mesta.
minjajo pripravljanja kulturno-za-bavne prireditve ob praznovanju krajevnega praznika. S pomočjo krajevne konference socialistične zveze in dobrega sodelovanja s kolektivom prve osemletke, ki so jim
dali vsakokrat na voljo šolsko prostore in igrišča, so pritegnili večje število občanov krajevne skupnosti. Sodelovali so tako mladi kot starejši, s čimer se je še bolj utrdila povezanost dveh različnih genera-' cij.
- Ob tem velja omeniti tudi organizacijo Rdečega križa, ki
neprestano moblizira svoje članstvo.
Velika pridobitev za KS Park pa je gotovo tudi sodobna samopostrežna trgovina veletrgovine Po
trošnik, ki je znana po svoji dobri založenosti in prijaznem trgovskem kolektivu, ki se vsakokrat odziva na akcije v krajevni skupnosti.
Če so prizadevni delegati — letos je izvoljena nova skupščina krajevne skupnosti, ki šteje 45 delegatov; v njej pa so predstavniki organizacij združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev — potem mora dobro delati tudi krajevna skupnost. To je pravilo, ki ga gre nedvomno pripisati tudi krajevni skupnosti Park v mestu Murska Sobota. Podatki kažejo, da so s samoprispevkom občanov v letih 1981 in 1982 zbrali čez 3,7 milijona dinarjev. To je omogočilo uresničitev programa krajevne skupnosti na področju najnujnejših komunalnih del, Tako so financirali izgradnjo vodovodnega priključka in asfaltiranje v Naselju Veljka Vlahoviča, asfaltiranje Borovnja-kove in Količeve ulice ter sofinancirali vodovodno omrežje v Razlagovi ulici. V letošnjem programu dela KS Park pa imajo zajeto asfaltiranje Razlagove ulice, izgradnjo vodovodnega priključka na delu Kopališke ulice, izgradnjo telefonskega omrežja v Mikloša Kuzmiča ulici in zahodno od nje, kjer s sredstvi sodeluje tudi krajevna skupnost Turopolje. Da ne omenjamo posebej gradnje tribune na nogometnem igrišču Mure in večja vzdrževalna dela, pri kino dvorani Park.
Vse to jasno dokazuje, da prebivalcem mestne krajevne skupnosti Park v Murski Soboti ne manjka pobud, od razpoložljivih finančnih .sredstev pa bo odvisno, kaj bodo lahko naredili v prihodnjem obdobju.
Milan Jerše
Tako kot v ostalih obmurskih krajih, so tudi krajani Dokležovja v zadnjih nekaj letih dosegli nagel razvoj. Med najpomembnejše pridobitve vsekakor sodi ureditev nasipa ob reki Muri, tako da ni več strahu pred vodno stihijo, in asfaltiranje vaških ulic, kar je za po-podeželske krajevne skupnosti naj večja investicija. V Dokležovju so asfaltirali okrog 5,5 kilometra vaških ulic, tako da je brez asfalta ostalo le še 728 metrov ulic v novem naselju, ki so ga začeli izgrajevati leta 1967, doslej pa je bilo zgrajenih 40 novih stanovanjskih hiš. Na gradnjo pa še čaka pet parcel. Sicer pa v Dokležovju nimajo težav z gradbenimi parcelami tako kot v nekaterih drugih krajih, saj imajo na razpolago še 26 gradbenih, parcel. Za Dokležovje je tudi zna-čilncti da se naglo zmanjšuje število kmečkega prebivalstva, saj je več kot tretjina prebivalstva zaposlena in je v kraju le 16 čistih kmetij.
ZA UREDITEV VAŠKEGA DOMA POLDRUGI MILIJON
Vaški dom je za krajane Dokležovja izredno velikega pomena, saj imajo v njem trgovino, skladišče kmetijske zadruge in gasilske prostore. Sicer pa je dom namenjen za družbenopolitično in kulturno dejavnost. Ker pa je bila zgradba že v zelo slabem stanju, so pred dnevi začeli z nekaterimi nujnimi vzdrževalnimi deli. Tako so začeli prekrivati streho, urejati novo električno inštalacijo in ventilacijo, mizarska, kleparska in pleskarska dela. Namestili bodo tudi dve novi lončeni peči. Z vzdrževalnimi deli na vaškem domu bi sicer morali začeti že veliko prej, vendar ni bilo na razpolago strešne opeke.
Predvidevajo, da bodo z vzdrževalnimi deli na vaškem domu končali do dneva republike. Dela bodo po predračunu veljala okrog
1,500.000 dinarjev. Sredstva so zagotovili s krajevnim samoprispevkom.
KAJ V DOKLEŽOVJU NAČRTUJEJO?
V krajevni skupnosti Dokležovje imajo izdelan srednjeročni program razvoja, vendar ga morajo glede na razpoložljiva sredstva nenehno dopolnjevati in spre
minjati. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti uoKie-žovje Franca Gregorja — dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, ki so mu krajani v tej mandatni dobi zaupali odgovorno nalogo — nameravajo v prihodnjem letu pričeti z gradnjo mrtvašnice, ki naj bi jo dokončali v dveh letih. Krajevna skupnost naj bi tudi sofinancirala ureditev fasade na zgradbi osnovne šole, kjer je SIS za vzgojo in izobraževanje Murska Sobota uredila centralno kurjavo in plačala pleskarska dela. Nekaj sredstev bo potrebno za izgradnjo slačilnic ob nogometnem igrišču, medtem ko bodo težaška dela v glavnem opravili s prostovoljnim delom. V tem srednjeročnem obdobju pa name
ravajo tudi asfaltirati še o odcepe vaških ulic, če bodo s na razpolago potrebna sre^!v/ jj cer pa v Dokležovju razmisOT bodo morali v bližnji prig urediti kanalizacijo, . v cesto
dolžini 1,5 kilometra, nal®“ zelo vezani zaradi prevoza d y v Mursko Soboto in otrok v no šolo Bakovci (višji razredih
kaj sredstev pa bo potre gotoviti tudi za nadaljnj vanje vaškega d.0”13’ strope>. potrebno zamenjati les yj-edit* ki so v slabem stanju m kfaj fasado doma. Ker P_ n0trebno Dokležovje naglo širi, nOye razmišljati tudi o gr menjajo trgovine. V Doklezovj posebno skrb tudi ure]en° kateriini vendar nišo zadovoljni zn oy za krajani, ki se ne menij .(.gnane" čistočo in odlagajo °"? pa je ustreznem mestu. 1 jrU5tvena družbeno-politična i dobr0 dejavnost v Doklez J v0|jni z razvita, zlasti pa so z .ju£ujev mladino, ki se aktivno njihovo-dejavnost.
Moravske Toplice, Moravci
REVMO, IŠIJAS IN MNOGE DRUGE BOLEZNI ZDRAVI TERMALNA VODA V MORAVSKIH TOPLICAH
V kr^Mij-dvajsetih letih so se razvili Moravci v eno naših najbolj znanih zdravilišč, veziva, stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega sistema spečiaiižiranih za zdravljenje kroničnega vnetnega revmatizma, degenerativnega cijškimi motnjami ter neinfekcijskih kroničnih dermal sklepnega, izvensklepnega in metaboličnega revmatizma, sistemskega obolenja
V bližini Murske Sobote je eno najbolj znanih termalnih kopališč v Sloveniji.
Gostje lahko prebivajo v Moravskih toplicah v ličnem vikend naselju, ki je zgrajeno v panonskem stilu. V njem je 150 ležišč. Nadalje je na voljo 100 postelj pri zasebnikih. V povezavi z zdraviliščem Jo novozgrajeni kamp za 240 oseb.
Posebnega pomena za Moravske toplice pa je hotel Termal.
POSEBNA UGODNOST:	198*
Od 10. januarja do 20. feb^X gtv nudimo 10% popust na penzion ritvel
Na razpolago štiri nova tsr”s.|!S0rj< " Možnost igranja tudi P0^/0^^ toni*8 Ugodna pavšalna cena za i9ra 1 in kopanje.
Specialitete hiše
r	, Robase
— stalno na voljo domača šunka i
— puranov nadevani zrezek	nabo^°
— moravski medaljon — prekmurs °
— kmečki kotlet — pikniki v naravi
OBIŠČITE HOTEL TERMAL
Pomembna pridobitev v razvoju Moravskih toplic je nov. zd'avilisr objekt. hotei Bkate-gorije TERMAL Pred nedavn.m odprti hotel ima 252 osnovnih in 74 pomožnih ležišč. Lociran je tako da pogojuje najkrajšo pokrito komunikacijo med objekti, ker s g-med seboj funkcionalno povezani. V.novem hotelu je prostor za diagnostiko in laboratorijsko dejavnost. Z lastnim zdravstvenim kadrom je sedaj izboljšana kvaliteta zdravstveno-terapevlskih uslug: Za počitek gostov pa je na razpolago tudi solarij, pedikerski in frizerski salon prodajalna spominkov; družabni prostori, skratka tisto, kar je potrebno za prijetno počutje gostov. Ne pozabite; BIVANJE V HOTELU »TERMAL« JE UDOBNO!
REKREACIJA:	|£)v
— trim steza — odbojka — mali p°9°?larlje "rl
— izposjevalnica koles — tenis D
v bližnjem ribniku — izleti
RAZVEDRILO:
— vsak petek in soboto glasba
ČESTITA OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
POSEBEN POPUST ZA ORG* SINDIKALNE SKUPINE
Vse informacije: tel.: (0S9) 7^'^
Teleks: 35-275	jVlA**
Naslov: Moravske toplice, JANCI
VESTNIK, 20
STRAN 10
PRIČAKUJE VAŠ OBISK IN
blaga v trgovini Jeklotehne v Murski Soboti
JEKLO TEHNA
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP NE POZABITE OBISKATI JEKLOTEHNO
MURSKA SOBOTA
Cvetkova 2
ih v Križevcih v Prekmurju
°Sla<i na dal skladišča in prodajalno Jeklotehne v Murski Soboti
Čestita svojim potrošnikom ob prazniku soboške občine!
V SPECIALIZIRANIH ODDELKIH, GROSISTIČNIH SKLADIŠČIH IN TRGOVINAH NA DROBNO
• ELEKTRO INŠTALACIJSKI MATERIAL
• VODOVODNI — TOPLOVODNI MATERIAL
• GRADBENI MATERIAL - LES IN LESNE IZDELKE
O ORODJE-OKOVJE
• KOLESA - MOPEDE - AVTOMOBILE
• LEŽAJE - VIJAKE - BRUSNE PLOŠČE
O BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
O VSE ŽA KMETIJSTVO
O VSE VRSTE ŽELEZA

PRIPOROČA SVOJE
SERVISNE STORITVE!
DO AGROSERVIS je usposobljena za popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil in kmetijske mehanizacije. Tokrat vam posebej priporočamo storitve na področju obnove pločevinskih delov osebnih vozil in storitve na področju obnove in vzdrževanja kmetijske mehanizacije v nesezonskem času.
Pri obnovi karamboliranih ali dotrajanih pločevinastih delov vozila nudimo strokovne kleparske in ličarske usluge, zaščito podvozja, vleko vozila ter nadomestne dele za vozila domačih proizvajalcev.
Za kmetijsko mehanizacijo predlagamo preventivni način, ki zajema popravila in vzdrževanje v nesezonskem času oz. takoj po uporabi stroja v glavni sezoni. Vsak drugačen način je kratkoročno sicer cenejši, dolgoročno pa z dobrim gospodarjenjem nima ničesar skupnega. Delo opravljamo tudi na terenu ter nudimo rezervne dele.
Zastopamo proizvajalce
potniški program ZASTAVA
IVM
TAS
CIMOS
tovorni p. TAM ZASTAVA
kmetijski p.
IMT
FIAT ŠTORE
TQRPEDO DEUTZ
URSUS
ZETOR
SIP
ZMAJ
Občanom soboške občine čestitamo ob njihovem prazniku!
oktobra 1983
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
KADAR SE RAZMNOŽIJO KOBILICE. . .
Že v starih časih so poznali to naravno nadlogo; imenovali so jo»šiba božja«. Danes skušajo strokovnjaki vnaprej dognati smeri kobi-ličje invazije, to pa je težko, ker te ne sledijo določenim instinktom, marveč se ravnajo samo po vetru, ki jih često pripodi naravnost k žetvi — včasih pa jih obme v zadnjem trenutku drugam. Vsekakor pa so raziskovanja toliko napredovala, da je možno vsaj delno opozoriti posamezne dežele na bližajočo se nevarnost.
Strokovnjaki so dognali, da kobilica živi navadno štiri mesece, v ugodnih okolnostih pa tudi do enega letake rastline ne usahnejo ali je zmrzal ne zaloti v mrzlejših. hribovitih krajih. Čeprav je njeno življenje kratkotrajno, se vendar silno hitro množi. Samica leže trikrat v svojem življenju po 200 iaičec v velikosti riževega izma. Čuti na koncu
Nalet kobilic leta 1988 v Egiptu
repa povedo samici, ah je vlaga, slanost ter sončnost tal in temperatura ustrezna za valitev njenega zaroda. Iz jajčec kmalu prilezejo iz toplega peska skakači — kobilice brez kril. Svojo prvotno kožo takoj odvržejo, ko so dve uri na soncu, spremene barvo, čez nekaj dni pa se že začno v skupinah pomikati naprej. Skakač se hitro razvija, a preden doraste, menja petkrat svojo kožo, ki se razcepi na hrbtu.
lično sptsobnost povsem izginiti izpred oči še tako vestnih raziskovalcev. Spremenijo se v manjše kobilice in tako rekoč menjajo obliko (Angleži imajo dva izraza: veliki kobilici s krili pravijo locust, navadnim pa grasshopper, skakač).
Pred kobilicami je vedno največ trpel Arabski polotok in zato je Mohamed v svojih spisih poudarjal to prirodno nesrečo, ki jo pošilja sam Alah nad človeštvo.
Kobilice letijo s hitrostjo 10 milj na uro, tako da preleti vsaka kobilica v svojem življenju kakih 3.000 milj. V nosebno močnih rojih so se pojavile kobilice leta 1968. Največja skupina je spet priletela z Arabskega polotoka. Dvignila se je iz pustinje blizu Adenskega zaliva. Posamezni roji so leteli prek Jemena in Saudske Arabije, kjer so obletele severni del Rdečega morja ter se
spustile proti jugu v Sudan. Takrat so preleteli posamezni roji v osmih mesecih približno 2.000 milj.
Prirodni sovražniki kobilic so v glavnem hrošči, muhe in ose, a niso dovolj številni, niti ne dovolj umi. da bi vsai deloma uničili roje kobilic. Tudi ptice se jih lotijo, vendar je uspeh malenkosten. Ko so ob zadnjem vdoru v Afriko letele kobilice prek Nila, sojih napadle zlasti štorklje, ki so bile zasidrane ob Nilu. Pridružile so se jim pastirice in drugi afriški ptiči. Toda uspeh je bil le neznaten in ptice so prej omagale kot kobilice.
Raziskovalni centri zaposlujejo cele skupine bojevnikov proti kobilicam. Uporabljajo pa enaka sredstva kot v boju proti drugemu mrčesu, to je določene strupene mešanice, ki jih sipljejo z letali nad ogroženo pokrajino. Če se kobilice vabe lotijo, potem je nekaj uspeha, včasih pa letijo kar naprej.
TOZD
Gradbeništvo:
— gradimo vse vrste objektov s področja nizkih gradenj: ceste, mostove, kanalizacijo, vodovode; proizvajamo in predelujemo g ra* moz, proizvajamo beton in beton* ske izdelke, proizvajamo asfalt in opravljamo vsa asfalterska dela; opravljamo vse usluge z gradbenimi stroji; gradimo individualne stanovanjske hiše.
TOZD Obrtništvo: — opravljamo zaključna dela v gradbeništvu: pleskarstvo in pol* aganje tapet, kamnoseštvo in tera* cerstvo, steklarstvo, mizarstvo, kle*
SREČNA MATI
—Vi ste torej mati, srečna mati osmih otrok?
—Da, zdaj sem srečna.
— Bi povedali kaj več?
—Se spijo in ne hodijo v šolo .. .
POČASI HITIJO
—Martinovo bo enajstega novembra. Se že kaj pripravljate na „krščenje"?
— Pa še kako. Iz dneva v dan in prav bojim se, da bo pri našem sodu ostal Martin brez dela . , .
MARTINOVA GOS
—Micka, se vam ne zdijo povabila na Martinovo gos že stara, preživela?
—Niti ne, če je gos za časa življenja še lahko hodila .. .
POLICAJ STAREJŠI ŽENICI
—Kaj vi ne veste kaj pomeni to, če dvignem roko!
—Seveda vem. Kako tudi ne bi. Do penzije sem bila učiteljica . . .
Nečimrnost pa taka
Človeška nečimrnost res nima meja. To je dokazal tudi neki 87-letni Alesandrb Polverari iz Poggia Nativa v Italiji. Tako zelo si je namreč želel zvedeti, kdo bo prišel na njegov pogreb, da je uprizoril svojo smrt.
Organiziral je pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi s približno 200 avtomobili. Sam je, oblečen v črnino,, vodil celoten sprevod. Po pogrebu je Polverari izjavil, da ga cela zadeva ni prepričala o tem ali bo njegov »pravi« pogreb potekal s prav tolikim številom lepih besed kot ta,- ki ga je sam organiziral, da pa je vsekakor prijetno poslušati toliko lepega o sebi.
sobota
podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti Murska Sobota, Kopališka 2, telefon 21-600
PRIPOROČAMO NAŠE PROIZVODE IN STORITVE
parstvo, kovaštvo in vodoinštala-terstvo.
— delovni enoti Tapetništvo vam nudimo bogat program oblazinjenega pohištva: sedežne garniture, spalnice, zvočne postelje. Možnost dobave tudi posameznih elementov. Sprejemamo tudi posebna naročila, izbira blaga po želji kupca.
— v delovni enoti Vrvarstvo vam nudimo širok program izdelkov iz vrvi: vlečne vrvi, vrvi za perilo, cu-gle, vrvi za seno, povodce, vprežni-ce, mreže za gole, košarko in odbojko ter vrvi od debeline 6 do 30 mm in dolžine do 50 m. Sprejemamo tudi posebna naročila!
TOZD Vrtnarstvo:
— pridelujemo okrasne rastline,
Najmanj nepismenih v Evropi ima Švica — s*®0 odstotka.
XXX
V domu počitka v ameriškem Seatlu sta se pred nedavnim potila 85-letna Sabina Rauchmann in 95-letni George Goldwyn. Novmai' jem sta izjavila, da jima je petnajst let skrivanja pred ljudmi dovolj.
drugje smo prebrali
Španska kraljica Izabela (15. stol.) se je v življenju enkrat — ko seje poročila. Avstrijska nadvojvodinja — tudi Imw se je leta 1601 odločila, da se ne bo umila tako dolgo, tri osvojena trdnjava Ostende. Tako se ni umivala in ne preoblacw leta, tri mesece in tri dni!
NK
Francozinja Anouk Clair iz Nantesu je letottX počitnice izkoristila predvsem zato, da je raška ogrlico

trajnice, sadike, rezano cv®^® n. lončnice; izdelujemo šopke m * ce; opravljamo cvetlične aran?j„e. je; projektiramo zelene povrsi » urejamo in vzdržujemo vrtove, P ke in zelenice; v naših cvetlicam prodajamo tudi zaščitna sreos za nego rastlin, okrasno in ga,a rijsko blago ter semena.
TOZD Komunala: — opravljamo komunalne de^aVj0-sti: oskrbujemo naselja odvajamo, odvažamo in prečiščuj mo odpadno vodo; vzdržujemo čistimo ceste, ulice, pločnike _ trge; zbiramo, odvažamo in Pre lujemo odpadke; opravljamo P grebno službo
Čestitamo vsem delovnim ljudem, občanom ter organizacijam za praznik občine Murska Sobota
STRAN 12
VESTNIK,
^vsakogar nekaj
Poznate svoj avto?
avtomobilsko podvozje
Podvozje avtomobila sestavljajo RODILA KOLES, VZMETI, “UŽILNIKI IN STABILIZATORJI, Vse skupaj pa pogosto "nenujetno tudi kar OBESE KOLES. Gre namreč za sestavne dele, s katerimi so kolesa ,,obešena” — Parjena na karoserije. Pogosto ?' podvozju govorimo tudi o PREDNJI PREMI in ZADNJI PREMI, kar sta v bistvu le dru-Wna izraza za celoten sklop pred-oziroma zadnjih obes.
odda koles so tisti deli, s ka-J1™1 so kolesa, toziroma premni k’ nos'i° kolesa) pritrjena sipj.^roser'ie- Ker morajo kolesa ,, 'li neravninam na cestah, mora “V njihova pritrditev, torej ?,rdlUv vodil na karoserijo, , )1Va- .Prednji kolesi sodobnih Pr??°k''ov sta praviloma obešeni &1CN0 na PREČNIH nihat Pomeni, da kolesi vod'i neodv'SI)° eno od drugega, ,'a pa so postavljena poprek na
Praviloma ima vsako lahv^6 ko'° dve Prečni vodili;
0 Pa >e vodilo samo eno, vlogo 'zm?a V tem Primeru prevzame P«ma)a n°ga ’• Mc Phers°nova r??? kolesi sta lahko obešeni doS®0. (največkrat na vz-Prrfn J a'' Poševnih, redko na lako ■ vo®ih) ali pa je zadaj feiJmcnovana TOGA PREMA,.
?0?’-da sta pri togi premi seJ , ? cs' togo povezani med sta nf ^aino s cevjo, v kateri tudi ' p°R°nu na zadnji kolesi Mesn Polgredi), namesto to»a „ 'ma (vzdolžna) vodila cela Pihani?"14' Pri t08' Premi torc^ drugeene8a kolesa deluje tudi na »odila6v' । meti so vgrajene med du5ij0K° es 'n karoserije tako, da nesti Sanke zaradi neravni n na Votij'o v°?ma ostre sunke Pret; tattle anie. Vendar pa vzmeti Finkov m°rejo dobro pridušiti '>lminl.p°(nagati jim morajo še "ted vna-t So prav tako vgrajeni Ll®.., la 'n karoserijo. Brez ^'kov W se karoserija av-
tomobila močno pozibavala, blažilniki pa nihanje skoraj povsem zadušijo.
Pri sodobnih avtomobilih so najbolj v rabi VIJAČNE VZMETI, redkeje pa VZVOJNE PALICE. Na togih zadnjih premah srečamo še tudi vzdolžne LISTNATE VZMETI, ki so bile včasih najpogostejše, a so zaradi nekaterih slabih lastnosti vse manj v rabi. Posamično obešeni zadnji kolesi pa sta lahko vzmeteni s prečno listnato vzmetjo (npr. zastava 101).
Sodobni avtomobili imajo praviloma HIDRAVLIČNE TELESKOPSKE BLAŽILNIKE: v zaprti cevi, napolnjeni z oljem in
pritrjeni na obeso kolesa, se premika bat, ki je pritrjen na karoserijo. V batu so izvrtine, skozi katere se pri gibanju bata gor-dol (torej pri nihanju koles oziroma karoserije) pretaka le omejena količina olja. Pretočni upor olja zavira gibanje bata in š tem. nihanje.
STABILIZATORJI so pomožne naprave na podvozju in niso vedno potrebni. Njihova naloga je predvsem ta, da ublažijo nagibanje karoserije v ovinkih. Najpogostejši so PREČNI STABILIZATORJI — prožne vzvojne palice, s katerimi so povezana vodila desnega in levega kolesa na prednji ali zadnji premi.
ZOLIJEV NASVET
— Ne vem kaj naj naredim? Včasih proti večeru pri nas v Soboti tako zasmrdi, da tudi zapiranje oken in balkonskih vrat nič ne zaleže.
— Veste, če je to včasih, potem pustite okna in vrata pri miru in raje prenehajte dihati.
NESPORAZUM
— Maloprej mi je nekdo na glavo vrgel škatlo.
— In kaj je bilo v njej?
- Nič.
— Kaj pa v škatli?
OBJEMI PA TAKI
— Pred desetimi leti sem ženo objemal in poljubljal tako, da sem jo skoraj zadušil.
— Kaj pa zdaj?
— Žal mi je, da sem bil takrat preveč nežen . . .
pop.,
“La*-----------
Nile ŽIReha Nad Slavo
VAŠ
DOM
POTREBUJE SODOBNO POHIŠTVO!
DROBNI NASVETI
Če nam zmanjka praška ali detergenta za pomivanje posode, si lahko pomagamo takole: v vročo vodo stresemo pest grobe soli in pest sode bikarbone. V tej vodi se posoda prav lepo opere.
Vonj po svežem pleskanju najhitreje preženemo iz prostora s čebulo. Narežemo jo in potopimo v skledo mrzle vode. Skledo s čebulo pustimo v prostoru vsaj tri ure.
Otroške igrače je treba od časa do časa oprati. Igrače iz žameta in pliša peremo takoj da jih vložimo v blazino in vse skupaj damo v pralni stroj. Peremo s programom :a pranje volne.
Usnjena oblačila likamo vedno prek svilenega papirja ali svilene tkanine.
Gumijaste škornje, posebno če so svetle barve, naj lepše očistimo, če jih najprej umijemo z vodo, nato pa prebrišemo z mokro krpo, na katero nanesemo malo sode bikarbone. Škornji bodo kot novi.
Maščobi za pečenje dodamo ščepec soli, da med pečenjem mast ne bo brizgala iz ponve.
V jedi, ki jih pripravljamo iz mletega mesa, dodamo nekaj kapljic limoninega soka. Mnogo okusnejše bodo.
. Kruh ostane svež več dni, če ga skupaj z opranim- in osušenim gomoljem zelene pustimo v plastični vrečki.
za opremo vašega doma vam Wno posreduje
^snina
•»sa *^0 V8m P0^'^*0 proizvodnih tozdov Lesnine, članic Uni-slavij^ drU9'h pomembnejših proizvajalcev iz celotne Jugo-
Posebni
dobn-tJ1 Vam PriP°ročamo nakup sestavljivega pohištva, so-1 oblik in primernega za opremo slehernega prostora
Sleherni prostor potrebuje ustrezno pohištvo, ki je odvisno od velikosti, lege, barvnih odtenkov, od vaših bivalnih navad itd. Strokovne nasvete dobite pri Lesnini!
POHIŠTVA, BAKOVSKA 1, MURSKA SOBOTA, n0B PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE
Bolečine v prsih in srčna kap
Glede na to, ker je znano, da določene bolečine v prsih lahko napovedujejo znake srčne kapi, je ameriško združenje^za bolezni srca naredilo listo OPOZORILNIH ZNAMENJ, ki jih mora poznati vsak človek:
— dolgotrajen težak pritisk ali boleče stiskanje v sredini prsi za prsno kostjo;
— bolečine v prsih, ki se širijo proti ramenom, roki, vratu ali čeljusti;
— bolečine v prsih ali nelagodnost, ki jo spremlja znoj, bruhanje ali zadihanost;
—- če se pravkar našteta znamenja umirijo, čez čas pa se spet pojavijo.
Do večine težav in celo srčne kapi pride zato, ker bolnik ponavadi odlaša z obiskom pri zdravniku v najkritičnejših trenutkih. Prav je torej, da svoje težave zaupate zdravniku vselej, kadar se pojavijo. Če ne morete do zdravnika, pojdite kar v bolnico.
Se to: domneva, da je neugodnost, ki se je pojavila v prsih, samo bolečina mišic ali kaka druga bolečina, ki da je posledica slaba prebava v želodcu, je lahko usodna. Torej se ne zanašajte na to, ker vas lahko drago stane.
vsak petek od 16.30 do 17.00 na Radiu Murska Sobota.
Lestvica tega tedna:
1.	Moonlight Shadow — Mike Oldfield
2.	Africa — Rose Laurence
3.	To Shy — Kajagoogoo
4.	Double Dutch — Malcom McLaren
5.	I like Chopin — Gazebo
Vstopnice za Disco D Hotel Diana prejmejo:
Lea Ostanek, Vrtna 3, 69000 Murska Sobota
Nada Krajnc, Simoničev breg 11, 69250 Gornja Radgona
Naša nova predloga:
1.	The safety dance — Men without hats
2.	Sunshine reggae — Laid Back
Vaše nove predloge pošljite na Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota s pripisom: Za pet najpopularnejših — tujih.
.sestavil Marko Napast	doba milijon let	paket, zavitek	ameriška žolna	osebni zaimek	goreč prosilec	pisatelj Meško	reka v Kolumbiji
motorna žaga		*					
nedotakljivost, nedovzetnost							
najemnik							
filmska igralka Rina				vrsta vrbe roža vetrnica			
avtomobilska oznaka Japonske		naskok am. film, igralec (Sidney)					
opomba			kruti rimski cesar it. RTV		‘	v		
blaznež						okujine, opilki	gozdno listnato drevo
pisatelj O'Fla-hertv					bmarna gora domovanje čebe’		
Abesinka							
titan			pritok Donave v ZRN kalcij		58 ■ ।		
govorna napaka							
dolga doba, obdobje				cirilska črka			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Miskolc, artikel, tarpani.'Enn, pan, RI, Pirc, Isar, Th, Atlet, L, ekran, ib, Lola, era, Ike, mir, lok.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
L (


k-Adtcčv-.
.cwulaa
Dr. I. Belan
KOSTANJEVSKA
— O kostanjih nočem slišati več niti besede, to sem včeraj povedal tudi domačim.
— Si se opekel?
— Tisto je bilo nekoč, včeraj pa sem že med nabiranjem v gozdu dobil s kolom po grbi. Čigav je gozd in kdo je imel kol v rokah, tega se ne spomnim . . . Tokrat ne peče, ampak boli!
VNUKICA IN BABICA
— Stara mama, odkrito mi povej, kako si prišla k nam v Mursko Soboto?
— Z avtobusom. Kako pa naj bi iz tako oddaljenega kraja drugače?
— Potem pa očka laže!
- Zakaj?
— Ko si šla proti vratom je rekel, da te je spet VRAG prinesel. . .
_________________________________STRAN 13
°KTOBRA 1983
Postal sem prometnik
Vsako leto na naši šoli deluje prometni krožek. Letos sem se vanj vključil tudi jaz.
Ko smo zvedeli dolžnosti prometnika, smo začeli z delom. Prvi teden sva na
Jesen
Tiho šelesti listje, sivo, hladno jutro odpira oči, megla se leno vleče po ulici.
LrV postojna industrija kovinskih in plastičnih proizvodov tozd oprema in orodja rogašovci
križišču v bližini šole dežurala midva z Damjanom. To delo je naporno in odgovorno, saj moraš dobro paziti, kako pošiljaš mlajše pionirje in cicibane prek prehoda čez cesto. Otroci so naju ubogali. Tudi opremo njihovih koles sva pregledovala. Enkrat sva preverila, če imajo kolesarji kolesarske izkaznice. Kogar sva zalotila brez nje, sva opozorila, naj jo prinese naslednji dan. Če tega ni storil, sva ga zapisala v zvezek opažanj. Ko se je teden iztekel, sva delo predala dvema drugima prometnikoma.
Mislim, da je to delo prometnika koristno in zato ga tudi s ponosom opravljam.
Belo-črne tipke klavirja, otožna melodija, brezup in dolgčas uničujeta moje srce.
Trepečem, veter mrši divje razkuštrane lase.
Kam si odšlo poletje, kam sladke sanje?
Prišla je siva jesen, nikoli več ne bo sonca v mojih očeh, in vem, da je konec.
Konec sladkih sanj in opojnih noči, v mojih ušesih oster zvok zveni, samo še listje šelesti. . .
Melanija Fabčič, 8. e OS Drago Lugarič Lendava
Darko Bolkovič, 7. b OŠ Stročja vas
Kako berem knjigo
Ze od nekdaj me najbolj zanimajo detektivske in pustolovske knjige. Na drugo mesto bi uvrstil knjige o vojnah in knjige, ki opisujejo razne živali.
Ob branju sem pozoren na zaplet in razplet dogodka. Rad berem, če je vsebina zanimiva. Ce je v knjigi premalo dobesednega govora in preveč opisuje čustva neke osebe ali naravo, mi knjiga ni všeč. Rad imam knjigo, kjer se stvari hitro zapletejo in se potem dogodek razpleta. Ce se v knjigi dogajajo žalostne reči, kot na primer, da človeku umre njegov najboljši prijatelj ali pa, da nekdo pretepa žival, sem nemiren. Takšnih knjig ne maram, kajti nočem nasilja nad živalmi. Ce je vsebina knjige žalostna, kakor sem opisal v zgornjih stavkih, se je otepam, kakor sršenov. Ce je vsebina po mojem okusu, pa se rade volje pogovorim o knjigi s sošolci, včasih pa tudi očetom. Večkrat premišljujem o njej zvečer v postelji.
Rad berem knjige. Te človeka mnogo naučijo in so najboljše razvedrilo tudi v dolgočasnih zimskih večerih.
Zoran Cunk, 6. raz. OŠ STOGOVCI
Mladinci v akciji
Na mladinski uri smo se dogovorili, da bomo 29. sept., na dan pionirjev, imeli zbiralno akcijo po radgonskih ulicah, denar pa namenili za končni izlet, da ne bo treba staršem ob koncu leta seči preveč globoko v žep.
Torej, rečeno — storjeno. Dan pred akcijo smo po mestu nalepili plakate, na katerih je bila prošnja, da stanovalci Radgone postavijo papir pred vrata. Večina jih je to tudi storila. Vsak razred ie imel določen del RADGONE, kjer je zbiral papir in ga nato odvažal na Dinos. Naloga našega razreda je bila, da pobiramo papir na Simoničevem in Šlebingerjevem bregu ter v okolici. Papir smo nalagalj na kamion. Tako na skrivaj smo pa tekmovali, kateri razred bo zbral več pa-piija, drugače ne bi bilo niti zanimivo. Vroče je bilo, bili smo žejni, vendar smo vzdržali štiri ure, kot j e bilo načrtovano. Mislim, dane bi mogel nihče trditi, da je bil med nami lenuh. Vsi smo delali. Na Dinosu smo komaj čakali, da nam papir stehtajo. In res, zbrali smo 5 ton in 50 kg papiija.
Ni to lepa številka? Kaj pravite?
ROMANA PADOVNIK, 8. a OS GORNJA RADGONA
Obrat LIV Postojna Rogašovci.
Iskreno čestitamo ob delovni zmagi-otvoritvi nove proizvodne hale in ob občinskem prazniku občine Murska Sobota!
TOZD Oprema in orodja
Devetdeset-članski kolektiv Tozda Oprema in Orodja, postojnskega LIV-a iz Rogaševec, že peto leto uspešno posluje. Njihov proizvodni pm-gram zajema mešalce ta beton, pnevmatske stroje za kovičenje, vozičke ta talni prevoz, orodja ta predelavo pločevine, raznovrstna orodja za predelavo plastike. V zadnjem času pa so osvojili nov proizvodni program in sicer stroje in naprave ta avtomatizacijo vseh vrst stiskalnic.
Del proizvodnega programa rogaševskega U*
Paul Busson
s
47
Hladno me je spreletelo, ko sem gledal mladega plemiča in častnika, sedeča kot žrtvi na zadnji deski voza. Sprevidel sem, da so bili ljudje s ceste za obsojence podobni cestnemu kamenju tlaka, blatu, ki se je lepilo na'visoka kolesa voza in sestradanemu psu, ki je zeva! in skakal okrog vpreženih kljuset
Kljub sočutju sem določno vedel, da je tičala v poslednjih občutkih obeh mož na vozu vsa njuna krivda. Vse svoje življenje sta prezirala ljudi iz nižjih slojev, čeprav so jim bili enakovredni. Prezirala sta jih celo v uri svoje smrti, ker so bili nečedni, neizobraženi, preznojeni in ušivi.
Veljaka se nista domislila, da sta s svojo brezbrižnostjo zakrivila, da so pripadniki nižjih slojev postali revolucionarji. Polživalske rSvni so se slednjič uprli izruvanemu biču revščine in izobčenosti. Takšni predstavniki višjih stanov, katerih sta pripadala veljaka, so bili znali preprečiti upor, odvračajoč pripadnike nižjih stanov od vzpona na lestvici družbenega uveljavljanja. Vedno znova so podili nesrečneže nazaj v njihove pasje utice in luknje, jih tlačili in s puhloglavo igrivostjo zasmehovali bojni krik iz družbenega dna. Ko so slednjič potrošili prekomerna sredstva, ki so jih odtegnili svojim podložnikom, so kopičili v svojih zaklenjenih kaščah žito iz polj tlačanov, da bi ga ob bližnji lakoti skopo in s silnim dobičkom prodali svojim izropanim sužnjem. Obupajo-čim oodanikom so vsilili med zobe poniževalno uzdo, nategnili vajeti in jim z bičem do krvi strojili kožo. Tako so končno od blodnega besa in silne muke popustile vezi, otopela množica pa se je osvestila plamteče volje: volje, da bi ošabneže, mučitelje in prezirljivce poklala, raztrgala, poteptala in za vedno izbrisala iz obličja zemlje. Kdor pa je znal čitati obraze ljudstva, te nevedne, a še vedno začudene obraze, se je zavedel, da bi bila lahko oblast, ki so jo strmoglavili, ostala, če bi rabila nekaj dobrote, jo povezala z modro preudarnostjo in človečnostjo ter tako omogočila nekrvavi, mirni prehod k pravičnejši razdelitvi dobrin. Zdaj pa je bilo videti, da so ti kralji, vojvode, grofie in oblastniki vseh vrst hoteli preizkusiti, doklej vzdrži potrpežljivo ljudstvo izkoriščanje in ponižanje. Ker so presegli mero, se je ljudstvo slednjič uprlo bremenom, ki jih ni več moglo nositi.
Pomiloval sem njihovo nerazsodnost.
Iz razmišljanja so me kaj kmalu predramili sunki številnih ljudi, ki so razbrzdano in razburjeno rinili za mano in vsekakor hoteli prisostvovati žalostnemu sprevodu.
Nenadno smo se morali ustaviti. Zdrznil sem se, kajti množica se je razkropila.
Znašli smo se na srednje velikem trgu, ki so ga obdajale stare hiše s strmimi slemeni in potemnelimi zidovi. Obutev se mi je domala pogreznila v temno lepljivo brozgo, ki je pokrivala tla, tako da sem si mora! poiskati nekoliko vzvišeno

■M
FRANCOSKE REVOLUCIJE)
mesto tlaka, če sem se hotel ogniti odvratnemu močvirju, čigar osladno gnilo vzdušje mi je pričalo o krvi. Okrog sebe sem slišal divje kričanje in mrmranje. Vsa okna okoliških hiš so bila tesno zasedena. Posamezniki so iz njih z robci mahali svojim znancem na cesti.
Pred mano se je dviga! lesen oder, na katerem je stala naprava s težkim in svetlim rezilom visoko nad glavami in pokrivali. Tira, med katerima se je klina pomikala navzdol, sta bila v dnevni svetlobi videti temna in zamaščena od človeške krvi in tolšče.
Obsojenci so nerodno trudoma vstali ter se skobacali z desk na vozu. Neki konj je zahrzal, ker je zavohal vzdušje na trgu. Bedneži, ki so prispeli do konca svoje življenjske poti, so si dostojno in vljudno pomagali pri stopanju raz voza. Stari duhovnik si je da! opravka z grbastim zdravnikom Postremom, ki je preplašen gledal naokrog in šklepetal z zobmi. Vide! sem z belo pomado posute lase ostalih obsojencev in razmršeno grbavčevo lasišče. Pomikali so se skozi ozki vojaški prehod. Zapisani smrti so vendar mirno in počasi stopali po nizkem stopnišču h krvnikovi pripravi. Množica jih je psovala, jim grozila s stisnjenimi pestmi, medtem ko so grde in debele branjevke v prvi vrsti celo predle in robato kvantale. Razen drgetajočega Rostrema so vsi ostali okamenelo čakali svojo usodo.
Ljudski obroč okrog lesenega odra se je čedalje bolj pžal, tako da so me potisnili v ospredje in sem razločil obraze vseh žrtev, ki so bile obrnjene proti meni. Želel sem si, da bi bi! kje daleč proč brez strašeče tesnobe v srcu, s katero me je navdajal pogled na tako žalostno pripravo, Nisem se mogel ganiti z mesta, na katerega so me priklenili. Zaradi gneče nisem mogel odtegniti glave razmršenemu lasišču nesnažne ženske, ki je dišala po česnu. Moral sem dopustiti, da je neki mladi nahodnež vame kihal. Ustrahujoče vzdušje mi je odvrnilo pozornost s teh podrobnosti.
Na oder je s'strani stopil velikan, ki mu je zunanjost prekašala vse, kar sem bil videl v svojem razgibanem življenju grdega in prostaškega. Z neobičajno širokih ramen se je nad golimi z rdečkasto dlako poraslimi prsi in mišičastima rokama dvigal kratek vrat. Na njem je tičala glava peklenske škrbaste opice zlobno bolščečih oči in štrlečih rdečkastih las. Ni bil Samson, ki sem mu videl slike v neki knjigarni. Vede! sem, da ni bil prisoten, temveč da ga je zastopa! prvi pomočnik. Zgrozi! sem se. Živa! v človeški podobi, ki sta ji sledila suroveža,je zagodrnjala, si obliznila sinji ustnici in potem pokazala s ploščatim palcem na Postrema. Možaka za krvnikom sta v hipu navalila na grbavca, ki je sopihal in bi! z nogama, kričal neumljive besede in stiska/ glavo še globlje med rameni. Hitro sta ga privezala na poševno desko, jo obrnila, tako da je ležal nesrečnež z brado na polkrožno izrezanem podvojenem plohu, k! so mu gornjo golovico potegnili med tiroma težke kline navzdol in jo pritrdili. Z
prevedel: Vladimir Komidaf,
To^r X P°nS,a ” rabljeva rOka * P^ k!?m tn>^Je štre' 'Z tečaja rezi,a- Viseča sekira ‘e ZXo Klim truščem treščila navzdol Nekai ie padlo v koša'0’ ^Bavarec ^H	ZV'Ja'° in bi,° z n°gama kakor nek°^S
temnnr^aymon P°d morilskil” obročem. Iz velikan^ bd^aŽu rane ob svet/i sekiri Pa Je v debelem SL lama	Rab^a roka je segla v ko^
čenča	e S'™ ,ase in visoko dvignila gW>
so o dnia	n' m09,a doseči vratu, tako da je
PohabLa JUStLZ ^^m na telesu, nas pa J° pohabljena spaka zdravnika. Ta rdvratna glava je P°ča Vkniti* lzbulJeno.desno oko, kakor da bi mi hotela P° ravnal^nre.5'0^ ni'	toda kako naj bi
potenni/ 9 bast'm sPlaviteljem?" je reke! obrtnik Pole9	in
Potegnil.z predpasnikovega žepa zajetno steklenico žgaN Telodca!°nUdl : ’>NaPraVI požirek’ da hrana ne U° okrepfrpnnOr,Stre9a in Ž9očepa ž9ania me 'e- P°^ umaknit- ono^no sem se razgledal, če se je tZ 'vendar nisem naše' izh°da sk°zi steno č
Mora! sem biti navzoč pri usmrtitvi vseh ostalih P0^ odSn^CedV- Padanje težka 'okiremeje vsakokrat P^
sto častnik f/andrske stotnije, ki je bila ostala najdlje zv e kzvezalaSod ie 'e9e' na desko' ko sta mu '^Jez^ dSm? krZ prePoiena jermena okrog telesa. J JJe dS se V °braz ter mu 3'osno in razločno de prašeči"m' dV'9at' 9lave s svojima tacama, rdeči	l
DlohRmbelije^akremzdPo'teni ustnici, počakal, dej0^ gla vo d^i Vrat nat0 pa 'a sproži/sekiro, kije, cd^ v košarn n ln^ni,a iz krnjenega vratu curka k^ s^&cem910^ 'Zvlekel roko- zakriča' od bole . žareti železa Semterda’ kakor da bi se dotaknil glava 'no nia° večkrat brcni/ košaro, da se je °ds jce V ^,^1^	Potem/e skril Prst ^eS,
„ Aristokrat ga je ugrizni/ v prst!" je zavpH ^fgti!" predpesn^ „ Teh	j pejj, IP
d nek'J>osebni mise/ni novezavi sem se sP°Je s/o/°
Pjmere o obglavljenem zločincu, kj /
Sb I ° V°'Je izi9ra' v podobnem maščevanju- ^1 vanio nr- s'” Je črnolas' b/apec skoči! h košariJ prstoma ' demer 50 se mu nekateri smejali, zgra ^re-mSZ^^0 9'avo za 'ase in i° pote9n‘gco *bra ' ok^n mZ^ 2^ oči 30 Prezirljivo zr/e množ'00’
g morišča. Čez brado je curljala kri. oriHO^ J
(DALJE
STRAN 14
VESTNIK, 20-OK—
NIC NAS NE SME PRESENEITI
Narodna zaščita v vsakdanji praksi
družbeni'’	Pr‘nesel Zakon o splošni ljudski obrambi in
^•nouprav0^0^0^'1' P™ organiziranju narodne zaščite v naši Praksi Te™h j^-bi, Je potrebno čimprej uveljaviti v vsakdanji ^rambna'0^’ So nekatere izredno velikega pomena za naša Področju no" ^a'noza^itna Prizadevanja. Kako so organizirani na ’ radgonsk'hx- z^'te ‘n uveljavljajo novosti novega zakona n°tranie z a smo se pogovarjali z načelnikom oddelka za Ijem. a eve Pri skupščini občine Gornja Radgona Jankom Kra-
SWNIUIBII
MODNI SALON TITOVO VELENJE TOVARNA MODNEGA SALONA
PRI GRADU
y zv ■
Podrnčt3 z novosllni zakona s svetu n^rodt’e zaščite so na družben,, Judsko obrambo in občine sam°zaščito radgonske Usmeritve in	določene
temeljnim njl" P°sredovali vsem nega dela °rgail'zaciJam združe-"ostim , m krajevnim skup-SmPrei	da vse
tak0 so S’"?0 v Praksi. Prav ^tavniH Posv«ovanje s krajci ^vrah or8anizacij seznanili " skupnosti ter jih Sami. tlo,.. konkretnimi nalogih okohii,ta* Ja^°’ da s® v mno-a delovan- Ze Polagodili načrte » sestavn6 narodne zaščite, ki °^Sn VanOStnih in Pisom. r, nacr^ov, novim pred-storili na Z ^er tega še niso Času. Sicer ’° -v uajkrajšem °^inj izriniPa ,maf° v radgonski * narod?116 na£rte delova-vse delovne "Osti, in ik W krajevne skup-morajo dopolniti z
določili in spremembami novega zakona.
V radgonski občini imajo tudi več ali manj ustrezno opremljene enote, vsaj z najnujnejšo opremo, ki je potrebna za uspešno opravljanje nalog. Za opremljenost skrbijo tista temeljna okolja, v okviru katerih ekipe delujejo. Potrebno opremo za delovanje naročajo prek upravnega organa za notranje zadeve. V preteklem obdobju so v radgonski občini tudi načrtno usposabljali enote narodne zaščite za njihovo uspešno delovanje. Trenutno pa tudi evidentirajo kandidate, ki se bodo udeležili usposabljanja na republiškem nivoju, potem pa bodo kot načelniki skrbeli za nadaljnje usposabljanje vseh pripadnikov te zaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Predvidevajo, da bodo v
radgonski občini opravili pretežni del usposabljanja v mesecu novembru letošnjega leta.
Po uspešnem usposabljanju in seznanitvi z novostmi, ki jih je prinesel zakon, pa bodo v radgonski občini organizirali preizkusne vaje, da bi tako preverili usposobljenost in pripravljenost teh enot. Preizkusne vaje naj bi tudi opozorile na morebitne pomanjkljivosti, kar bi skušali pri nadaljnjem usposabljanju odpravljati. Na ta način bo sistem deloval tako, kot to določajo zakonska določila in kot bodo narekovale potrebe. Pri organiziranju narodne zaščite v posameznih temeljnih okoljih pa bo potrebno tudi ppoštevati posamezne specifičnosti, običaje in izkušnje.
Feri Maučec
Modni salon Titovo Velenje, obrat Grad
o?: Ivo Selan
rcxvilo: Bernarda Peček
W — svetovna
leta 1980 na „Pomurskem kolesarskem maratonu”, v Gornji Radgoni, kjer je sodelovala tudi DO Zdravilišče Radenska Radenci.
Ideja je šla dalje prek odbora za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije.
Uspešen prodor M-cluba na domača in tuja tržišča.
Izdelke Modnega salona ne kupujejo /e kupci v Jugoslaviji, ampak tudi v ZRN ČSSR Italiji.. .	'
M-dub si uspešno utira pot tudi v Londonu.
epidemija
postal ne samo na vada, temveč Na^in Življenja milijonov ljudi po
p	I——
teka je Ma? le bila n 90 prcd našim % 0,1 v Grči;a blizu vas> k na^ ^tjci1'^3113 bitka med !%^!o lOfjJ*-000 Perzijcev k G?ralo in ta Atencev- Z vi-HV* ^PisaK^”0 discipirao so
''’Mičkeni 150 zmagi na ^Pid^a Met? >U Je grški St?9’ naj 1? pos,a) v°jaka 'HiLOvieo. p?0™ sporoa ^itiM °°jni nr. ktbptdes je v oddaP.rcini tekel do 42 At«' Ob
Nbi e se rS )e zaklical: Ml £ tem zmage!” 01 Umri 1 Je izčrpan *lot spomin na
Po svetu organizirajo tudi teke, ki so znatno daljši od maratona, in sicer na 100, 150 in 180 kilometrov. Eden od najbolj znanih maratoncev Ellison Brow je nekoč tekel na dveh maratonih v enem dnevu. V obeh je kljub kili zmagal.
POMURSKI ATLETI
Pri nas imamo le tri maratonce in dolgoprogaše, ki so že zabeležili vidne uspehe. To so Milan Balek, o katerem bomo še govorili, Alojz Flisar in Alojz Horvat. Vito Šiftar je kratkoprogaš in je od lanskega do letošnjega leta precej napredoval, na 60 metrov je bil dvoranski prvak, v absolutni
°’ Trek src v Radencih, Bovcu in Kranju teče vse več
. Prvih n°vo "k- *8rah
obnovljenih »ta 1896 v
PR£izkus
odJ?!?" Spor,na
Kalčka imajo , ^??d, je da' Pred 20 >\ v v Jf^^žere-sinjih 5olah
kategoriji pa drugi. Igor Potočnik tekmuje predvsem na 400 in 800 metrov. Na državnem prvenstvu v Sarajevu je dosegel 8. mesto na 400 metrov in 13. mesto na 800 metrov. Stefan Fujs teče predvsem na 800 in 1500 metrov, na državnem prvenstvu je na daljši progi zasedel 12. mesto. Velik up atletskega kluba v Murski Soboti je Dušan Rantaša, ki letos prvič teče za mladince, pa že beleži lepe uspehe. Drugi atleti so še Damjan Spur, Danilo Horvat in Bojan Šebjan. V klubu je okrog 20 tekmovalcev, vendar je aktivnih le okrog 12. Pionirji trenirajo trikrat, ostali pa pa petkrat tedensko.
MARATON TREH SRC
Ideja za organizacijo maratonskih tekaških prireditev je nastala
Zdravilišče Radenska je ponudila, da s svojo poslovno dejavnostjo sodeluje pri skrbi za zdrav način življenja, pri razvoju množične rekreacije, predvsem hoje m teka/ v naravi. To idejo sta podprli tudi’ zveza telesnokultur-nih organizacij Slovenije in Atletska zveza Slovenije. V začetku so bili cilji organizatorjev predvsem ti, da bi program prireditev dal spodbudo za redno vadbo čim večjega števila ljudi, smučarji tekači pa bi lahko nadaljevali z aktivnostjo tudi v poletni sezoni. Programi so za vse tri maratone Treh src enaki, s tem da bo v Radencih odprto prvenstvo Slovenije v maratonu, v Kranju uradno prvenstvo SR Slovenije v maratonu ter v Bovcu rezervni termin za preizkus vzdržljivosti. Programi vseh treh maratonov so prilagojeni treniranim atletom, aktivnim tekmovalcem in rekreativcem. Prvi maratoni so bili 1981. leta. V Radencih je maraton zadnjo soboto v aprilu, v Bovcu zadnjo soboto v septembru in v Kranju zadnjo soboto v oktobru. V Sloveniji je sedaj že okrog sto podobnih rekreativnih prireditev, vendar je maraton Treh src poleg teka ob žicah postal osrednja tekaška prireditev.
Pokrovitelj maratonov je Radenska Radenci, v Radencih pa ga organizira TVD Partizan Radenci, v Bovcu športno društvo Soča in v Kranju atletski klub Triglav.
Tekači lahko izbirajo med tremi dolžinami prog. Progo na 10 kilometrov je preteklo kar 1030 tekmovalcev, progo na 21 kilometrov 400 in najdaljšo progo na 42 kilometrov 76 tekmovalcev (podatki so za leto 1983). Medtem ko je bilo na prvem maratonu leta 1981 1200 tekačev, jih je bilo letos že 2200. Progo v Radencih so morali spremeniti kar trikrat, da ne bi preveč ovirala prometa. Tako organizatorji kot tudi tekmovalci pa so presenečeni nad domačini in krajani, ki živijo ob progi. Celo znani svetovni maratonci so izjavili da je najboljša publika prav na progi Treh src. Pred maratonom Treh src so se s to disciplino ukvarjali le posamezniki, sedaj pa se je število tekačev na dolge proge povečalo, saj jih kar 80 organizirano hodi na maratone v druge kraje. Radenska pa je tudi pokrovitelj kolesarskega maratona Treh src, ki se je začel lansko leto m bo ver ietno postal tradicionalen kot tekaški maratoni.
Večina udeležencev se prijavlja posamezno, zadnje leto pa sta jih največ pripeljala dr. Janez Rugelj ter profesor telesne vzgoje na zdravstveni šoli. V naslednjem poglavju bomo spoznali koristi teka pri hospitalnt rehabilitaciji..
Mnogi športniki in športnice v oblačilih M-cluba. Tudi brata Petrič.
Trgovine Modnega salona:
— salon M v Titovem Velenju
— industrjska trgovina v Titovem Velenju
— trgovina M-cluba v Ljubljani
— v letu 1984 novi trgovini M-cluba tudi v Mariboru in Koptu
- mesečno enkrat tudi razprodaja izdelkov M-cluba pri Gradu v tovarni Modnega salona
dem in občanom soboške občine iskreno čestitamo ob občinskem prazniku!
Proizvodna hala Modnega salona pri Gradu
Zimske olimpijske igre 84 v znaku M-cluba
.S^ORRA 1983
STRAN 15
Ljudska republika Madžarska meri nekaj več kot 93 tisoč kvadratnih kilometrov in šteje blizu 11 milijonov prebivalcev.
Skoraj 50 odstotkov ljudi živi v mestih, čeprav velja, da je to bolj kmetijska kot industrijska dežela. Okrog 74 odstot kov zemlje je obaeiane in največ sejejo žitarice (54%).
Nič čudno, če smo ob Rabi videli veliko krav in tudi svinj, ki so se pasle, saj dajejo živinoreji izredno velik poudarek.
Že pred leti so redili okrog 7 milijonov svinj in čez 2 milijona govedi in približno toliko tudi ovac. Medtem so te številke prav aotnvo občutno narasle.
Ze okrog 9. stoletja, ko so se madžarska plemena začela naseljevati med Dnjeprom in Donom, je imela pri njih živinoreja eno najpomembnejših mest Pravzaprav so bili takrat Madžari nomadi, pastirji.
In dandanes, kdo še ni slišal za pik salame ali sir trapist?
Pa se Madžarska ne ponaša, le s temi izdelki, ki jih daje
Kdo ve, kai si ie mislil tale ribič, ko nas je zagledal?
DOL-GOR PO RABI 2 Na Madžarskem, pa nismo jedli pik salame
živinoreja, ponaša se še s številnimi drugimi prehrambenimi izdelki. Veliko izvažajo. Doma pri njih ie celo zelo težko dobiti pik salamo. Tudi mi je nismo niti poskusili, so nam pa zato postregli z drugimi dobrimi jedmi.
RUM BREZ RUMA
Ob reki smo pogosto srečevali tudi ribiče in kopalce. Vreme je bilo namreč kar precej vroče. Potemtakem mora biti Raba dokaj čistejša kot Mura, čeprav ne daje takšnega videza, marveč je skoraj povsod kalna zaradi zemlje, ki jo nosi s seboj. Le ponekod, kjer so malo večje brzice, se nekoliko zbistri.
Sicer pa imajo na več mestih celo urejena kopališča, pionirske tabore, počitniška naselja in ribiške koče. Ob obrežju je tudi veliko čolnov.
Okrog 7 ur je preteklo, preden smo priveslali do večjega naselja ob reki, to je Rum. V šali smo namigovali, če bomo tamkaj tudi pili rum, pa nam je naš vodič dejal, da ga najbrž ne bomo uspeli odkriti. Seve
da bi se dalo dosti hitreje priti do cilja, vendar smo se pač ustavljali, kjer je bilo kaj zanimivega. Precej smo bili tudi žejni. Pivo smo na srečo vzeli s sabo v čolne, vendar, kako odoreti steklenico. Tunek iz Kroga je bil v tem primeru pravi inovator. Našel je še eno prazno steklenico, poizkušal in ... usp.elo je. Kako mi je odleglo! Še sreča, da so bili ostali ali bolj spredaj — Janči iz Bakovec se je skoraj vedno forsiral — ali pa so zaostali za
Tu je voda še kar hitro tekla. Pri eni izmed brzic sem čakal, če se bo Janči prevrnil. To bi bil posnetek, kajne! Na žalost pa ...
nama. (Po pravilu sta bila to kroški Suro in neko dekle iz Murske Sobote, ki sta veslala v skupnem čolnu — kanuju dvosedu.)
Postavili smo šotore, odšli v vas na večerjo in potem utrujeni kar precej hitro zaspali. Še prej sem si v beležnico zapisal tudi to, da smo se peljali pod tremi cestnimi in enim železniškim mostom. Niti niso bili tako pogosti, kajne?
RABA UPOČASNUJE TOK
Vstajal je drugi dan in tudi mi smo kar se da hitro skočili pokonci. Trojka z avtomobi-
iom nam je kmalu pripeljala zajtrk. Za mizo nam je rabil kar avtomobilski pokrov motorja, pa nam zato ni nič manj teknilo.
Spet veslamo dalje. Raba še bolj upočasnuje svoj tok.
Znova srečujemo številne ribiče, krave in.... glej glej, zdaj pa tudi domače race. Lastnik, nisem uspel preveriti, ali je kakšen zasebnik ali pa so race zadružne, bilo jih je blizu
300,	je ograjeno farmo podaljšal kar do polovice Rabe. Za račjo žejo mu torej ni treba posebej skrbeti, najbrž pa si v vodi najdejo tudi precej hrane.
Kmalu mi je postalo jasno, zakaj je voda tako počasna.
Zadrževale so jo namreč zapornice — tako na rečni strugi, kjer je nekoč še neovirano tekla Raba, kot tudi na kanalu, ki so ga speljali proti hidroe-lekrarni.
JOŽE GRAJ
varteks
Varaždin — poslovalnica murska sobota priporoča nakup modnih oblačil in čestita ob ao-boškem občinskem pazniku
Na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za doda J družbenih stanovanj s katerimi razpolaga stan°vanlsa nost občine Ljutomer objavlja Samoupravna stano skupnost občine Ljutomer
NATEČAJ	niskat,
I	. za sestavo prioritetne liste za dodeljevanje stanovanj rimi razpolaga stanovanjska skupnost
Merila za sestavo prednostnega vrstnega reda:
—	ocena stanovanjskih razmer, v katerih živi občan m
gova družina,	«jn8(
—	socialni in materialni položaj občana in njegove dr
— skupna delovna doba občana,
—	zdravstveno stanje občana in njegove družine,
—	udeležba v NOV,	stano-
—	čas bivanja v občini in čakalna doba na primerno vanje.
II. za zamenjavo stanovanj s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer
Pogoji:	‘
— za zamenjavo lahko vložijo vloge vsi koristniki, družbe^ stanovanj, ki želijo stanovanje za katerega imajo Pra uporabe, zamenjati
Vsebina vloge:
Vloga za natečaj pod točko L in II. mora vsebovati: osebne podatke o upravičencu in članih njegove družin ' podatke o času bivanja v občini in čakalni dobi na P^e no stanovanje;
— opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družine;	. . .
- uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pok°jnin ali invalidnini za upravičenca in zaposlene člane družin«' morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in *«
njegove družine
navesti vzrok za zamenjavo (samo za točko II).
. nasl«^'
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave nate čaj a, & grmO' Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljuto '^.jgKA ška cesta 3/11.	SAMOUPRAVNA SaT^?juTO^E^
skupnostobčine^^
slovenja ceste tehnika -
n. sol. o., IjubJfana, titova 38
DELOVNA ENOTA TOZD MEHANIČNI OBRATI MURSKA SOBOTA
NOVI PROIZVODI - ODSLEJ TUDI PROGRAM obnova KMETIJSKE MEHANIZACIJE V SCT
Dejavnost DO SCT z 21 tozd, DSS in interno banko:
GRADI:
— avtoceste, mostove, predore, letališča, industrijske objekte, poslovne, hotelske, turistične in stanovanjske objekte, komunalne objekte in infrastrukturo
IZVAJA:
— inženiring posle za vso dejavnost DO
— vse vrste investicijskih del v tujini
— vse laboratorijske preiskave in kontrolo kakovosti za lastne potrebe in zunanje naročnike, agrotehnična dela
DELOVNA ENOTA TOZD MEHANIČNI OBRATI MURSKA SOBOTA
posluje v okviru strojegradniš-ke dejavnosti, kjer je pet tozdov, katerih proizvodni programi se dopolnjujejo in imajo organiziran celoten postopek za predelavo kamnitih agregatov .predelava kamna za gradbeništva in separacije.
S priključitvijo DO Proizvodnja kmetijske mehanizacije iz Brežic, se je dejavnost strojegradnje razširila na proizvodnjo drobne kmetijske mehanizacije (traktorski sadilnik krompirja, medvrstni okopalnik, osipalnik, lopatar-novi proizvod na našem tržišču, trosilnik za umetna gnojila, traktorski vrtalnik, traktorski cepilnik drv, traktorska krožna žaga).
V DO Tozd Mehanični obrati M. Sobota izdelujejo transportne trakove in filtre za zaščito okolja (odpraševanje v kamnolomih, asfaltnih bazah in industriji gradbenih materialov). Letna proizvodnja transportnih trakov, širine od 400 do 1200 mm, znaša 9000 tekočih metrov letno, filtrov pa približno 6000 kvadratnih metrov različnih zmogljivosti od 70 do 490 m.
Letos so izvozili okrog 20 odstotkov vseh proizvodov, od tega 10 v Irak, kjer opravljajo investicijska dela, 10 odstotkov pa preko Poslovno-tehničnega sodelovanja z zahodnonemško firmo BHS iz Sonthofena
Stranska proizvodnja zajema ostalo opremo za kompletiranje
gotovih izdelkov za potrebe stro-jearadnie in kmetijska mahamza-cije v sodelovanju s tozd PKM Brežice. Dela opravljajo tudi v Nigeriji (mobilne separacije), o bodočem sodelovanju pa se dogovarjajo z Alžirijo.
Delovna enota SCT tozd Mehanični obrati v Murski Soboti zaposlujejo 125 delavcev,'od teh jih ie trenutno 12 v Iraku.
Ge bo gospodarska situacija dopuščala, nameravajo ob obstoječih zmogljivostih zaposliti 40 novih delavcev. Za bližnjo prihodnost pa nameravajo zgraditi novo lakirnico, katere predračunska vrednost znaša 50 milijonov dinarjev.
PROJEKTIRA:
— vse vrste objektov visoke in nizke gradnje (avtoceste, mostove, komunalne in hidrotehnične objekte)
OPRAVLJA:
— storitve z gradbeno mehanizacijo in transportnimi sredstvi
IZDELUJE:
— železobetonske konstrukcije in polizdelke
— vso geološko, geotehnično, hidrotehnično in agrotehnično dokumentacijo in montiraopremo za separacije kamnolomov in gramoznic, opremo za odpraševanje v separacijah in tovarnah asfalta
—- vse vrste asfalta, betona, armirano betonskih konstrukcij in polizdelkov, opečne izdelke, vse vrste apna in kamenih agregatov.
Sadilnik TS-2-SCT je traktorski priključek P^d^\„ jenje krompirja, okopavanje krompirja. KulD*’a^j«• poljščin. Je prirejen za dvovrstno sajenj®.	osiPjLppf”
osipalnik pa za trivrstno okopavanje oziro'j|n nrik Stroj priključimo na traktnr_s_standar® 5 j(S ® Kategorije I. in II. Potrebna pogonska moc ’ kW.
STRAN 16
vestnik,^??^
URADNE OB JA VE
Leto VIII	Murska Sobota, dne 20. oktobra 1983	Št: 29
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
234.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Lendava
235.	Odredba o pristojbinah za obvezno veterinarsko-sani-tarne preglede in dovoljenja v občini Ljutomer
236.	Odredba o spremembi Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava
237.	Popravek odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi gradnje objektov in prepovedi spremembe kulture zemljišč v k. o. Bolehnečici, Berkovci, Kuršinci in Bu-čkovci
Na podlagi 276. in 395. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na 15. seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 9. 1983 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LENDAVA
VIII. KRAJEVNE SKUPNOSTI *
1.	člen
2.	odstavek 181. člena statuta občine Lendava (Uradna objava, št. 37/81) se spremeni tako, da glasi: »Po zaključku javne razprave svet KS na osnovi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi sestavi dokončni predlog statuta ter ga predloži v sprejem skupščini krajevne skupnosti.
IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA (celotno IX. poglavje se spremeni in nadomesti z naslednjim besedilom:)
2.	člen
Občina Lendava v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema SLO in DS, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi širših družbenopolitičnih skupnosti ureja in organizira splošno ljudsko obrambo in družbeno-samozaščito na svojem območju. V ta namen usmerja in usklajuje obrambne priprave in družbeno samozaščito delovanja delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito.
V skladu s 1. in 2. odstavkom tega člena določa občina svoj obrambni in varnostni načrt.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Lendava oblikujejo in usmerjajo politiko splošne ljudske obrambe in družbeno samozaščito kot svojo pravtco m dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah m društvih, enotah oboroženih sil, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
4.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah pristojnosti določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	med vojno tudi predsedstvo občinske skupščine,
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ pristojen za zadeve LO, upravni organ pristojen za NZ in drugi upravni organi,
—	občinski štab teritorialne obrambe,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	pokrajinski odbor za SLO in DS ter
—	pokrajinski komite za SLO in DS.
5.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V skladu z enotnim sistemom splošne ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke in aruge akte s področja SLO in DS ter usmerja obrambne in varnostne priprave na območju občine.
6.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju SLO in DS sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne organe in službe.
7.	člen
Med vojno odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnost določa,v skladu z določili zakona odlok občinske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
V primeru, da se tudi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine.
8.	člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog skupščine občine, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
-9. člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Spremlja in ocenjuje varnostne in politične razmere, usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje, usmerja razvoj, oboroževanje ter opremljanje enot teritorialne obrambe in delovanje narodne zaščite ter civilne zaščite, vzpodbuja ter usklajuje ukrepe in delo nosilcev družbenogospodarskega in političnega razvoja v občini, spremlja in usmerja obrambno in družbeno Samozaščito usposabljanje vseh struktur v občini, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor in družbenosamozaščitne aktivnosti.
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina.
10.	člen .
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta. Upravnega organa za ljudsko obrambo, upravnega organa za notranje zadeve in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite določi v skladu z zakonom in s tem statutom občinska skupščina.
11.	člen
Za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik splošnega ljudskega odpora, za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah, se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim in varnostnim načrtom občine, v KS in organizacijah združenega dela, enote teritorialne obrambe.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja nalogo, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih naloži pokrajinski štab za teritorialno obrambo, občinska skupščina, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršni svet občinske skupščine v skladu z njihovimi pristojnostmi.
12.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki se organizira v vseh delovnih in življenjskih okoljih, kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
, Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in
oWanov za vodenje in usposabljanje enot civilne zaSCite ter ca odrejanj« in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov oh vojnih akcijah, ol naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah se zato ustanovijo v občini,* krajenih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito.	,
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet ter opravlja svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu in svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
13.	člen
Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah delovni ljudje in občani po načelu vzajemnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu ter varujejo in rešujejo svoje in družbene materialne dobrine in druge vrednote.
14.	člen
Zahtevnejše zaščitne in reševalne akcije, ukrepe in naloge civilne zaščite izvajajo enote civilne zaščite.
Delovanje delovnih.ljudi in občanov ter enot civilne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivalstva ter materialnih dobrin usmjeijajo štabi za civilno zaščito.
15.	člen
Skupaj s skupščinami občine Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota ustanovi Skupščina občine Lendava pokrajinski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot skupni medobčinski organ.
Pokrajinski odbor skrbi za izvajanje in usklajevanje obrambnih priprav ter aktivnosti in ukrepe družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine z območja pokrajine.
16.	člen
Skupščina občine Lendava imenuje skupaj s skupščinami občine Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota na predlog Medobčinskega komiteja ZKS za Pomutje Pokrajinski komite za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaščito, ki ocenjuje varnostne in vojnopoli-tične razmere v pokrajini ih na tej podlagi usmerjain usklajuje obrambne priprave in aktivnosti družbene samozaščite v skladu z nalogami, ki so jih občine z območja pokrajine poverile pokrajini.
17.	člen
V KS delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko splošne ljudskoobrambe in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo na oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako kot so določene z zakonom, statutom, obrambnim ter varnostnim načrtom KS in občine.
18,- člen
Temelaneindrugeorganizacijezdruženegadela.samoupravneinter-esne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejemajo svoje obrambne in varnostne načrte ter določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela, v skladu s svojimi nalogami za delovanje v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni.
Organizacije it skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne in varnostne načrte in programe za delo v vojni z obrambnimi in varnostnimi načrti občine.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave v KS, v kateri imajo sedež, sodelujejo zanjo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
19.	člen
Za neposredno izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi delavski svet oziroma drugi njemu ustrezen organ upravljanja Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V delovnih organizacijah, ki injajo v svojem sestavu več temeljnih organizacij združenega dela, se za izvrševanje skupnih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tudi na ravni delovne organizacije.
20.	člen
V samoupravnih interesnih skupnostih skrbi za opravljanje določenih nalog s področj a splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga imenuje skupščina samoupravne interesne skupnosti.
Pravice in dolžnosti samoupravne interesne skupnosti pri uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in njenih organov se natančneje določijo z njenimi samoupravnimi splošnimi akti.
V delovniK škupnosliki opravljajo delavci naloae splošne ljudske obrambe in družbene samozaštite na podlagi planov in naCnov organizacij, skupnosti oziroma državnih organov, za katere opravljajo določeno dejavnost, v skladu z zakonom, z delovnimi programi in s svojimi obrambnimi in varnostnimi načrti.
Svet delovne skupnosti oziroma njemu ustrezen organ imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; naloge odbora se določijo v samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti.
22.	člen
Najvišja organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov, za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanje drugih določenih nalog družbene samozaščite, je narodna zaščita.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja nalog splošnega ljudskega odpora.
Sodelovanje v narodni zaščiti je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov.
23.	člen
Narodno zaščito organizira v temeljnih organizacijah združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, v delovni skupnosti pa svet delovne skupnosti.
Narodna zaščita deluje po posebnem načrtu, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta.
24.	člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito daje soglasje za aktiviranje narodne zaščite v miru, če obstaja nevarnost, da bi prišlo do družbi škodljivih posledic.
25.	člen
Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno pre-, moženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju, zlasti z pospeševanjem in podporo delovanju prostovoljnih gasilskih društev in njihovega vklju- 5 čevanja v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
'' «
26.	člen
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je sestavni del sistema družbene samozaščite, ki zahteva vsklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in društev, ki so odgovorna za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
27.	člen
Za odkrivanje in spremljanje vseh vrst nevarnosti vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, oborožene sile, materialne in druge dobrine ter za obveščanje o teh nesrečah in nevarnostih organizira občina sistem za opazovanje in obveščanje.
Organizacijo in delovanje sistema za opazovanje in obveščanje določi izvršni svet skupščine občine.
XI. TEMELJI DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA
3.	Skupščina občine
b) sestava in volitve
28.	člen	;
270.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Zborzdruženegadelaima35delegatov,kijihdelegirajodelegacije	G
oziroma konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.	(
Delovni ljudje oblikujejo svoje delegacije v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in odloki občinske skupščine.
Občinska skupščina z odlokom določi temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, ki oblikujejo svoje delegacije, skupne delegacije ali tvorijo konference delegacij.
Število delegatov v zboru združenega dela s področj a gospodarstva, kmetijstva, obrti, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, določi občinska skupščina z odlokom.«
29.	člen
271.	člen se v celoti črta.
30.	člen
1.	točka 306. člena se spremeni tako, da glasi:
»1. svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
STRAN 1O VCCTIUII/
. CAcay
■Z-a 35X. t\enora se AoAa tiovi ?>5\ / a t\en,ki %Xasv.
Svet obtine
' »Škapina občine lahko ustanovi svet občine.
Svet občine je politično posvetovalno teio občine, ki obravnava pomembnejša vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja ter vprašanje splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. O x obravnavanih vprašanjih svet zavzema stališča in daje smernice ter jih posreduje pristojnim organom.
Svet občine ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi tudi sestav, delovanja in druga vprašanja o delu sveta.«
32.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 011-1/79-1
Datum: 27. 9. 1983
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK, 1. r.
235
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 212. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) in odloka o razglasitvi sprememb in dopolnitev statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 12/83) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji dne 4. oktobra 1983 sprejel
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO — SANITARNE PREGLEDE IN DOVOLJENJA V OBČINI LJUTOMER
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitame preglede iz 1. odstavka 17. člena, prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega ter tretjega odstavka 30. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/76) in za veterinarsko-sanitame preglede iz 25., 27. in 30. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Pri določitvi pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitame preglede se določi uma postavka 402,50 din, v kateri je zajeti tudi 15 % prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Stroški za veterinarsko-sanitami nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v pooblaščenih delovnih organizacihaj plača zavezanec veterinarsko-sanitamih pregledov neposredno in po dejanskih stroških.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami nadzor mesne predelave DO »Ljutomerčan« TOZD mesna predelava »Simentalka« Ljutomer ter za pregled klavnih živali, ki jih »Simentalka« kolje izven sedeža občine, se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami nadzor proizvodnje v mlekarni DO »Mlekopromet« Ljutomer se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
5.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami nadzor valilnice KZ »Ljutomer—Križevci«, TOZD »Mursko polje« Križevci se določi pristojbina v znesku 1,65 din za 100 komadov jajc, oziroma izvaljenih piščancev.
6.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede parkljarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ljutomer plačujejo naslednje pristojbine:
L Veterinarsko-sanitami pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov:
a)	za kamion ali vagon	416,40 din
b)	za kamion z enodnevnimi piščanci	249,80 din
d)	za kosovne pošiljke
— za kopitarje in goveda od komada	142,40 din
7.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo iz drugega'in tretjega odstavka 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20 kravami 138,80 din, oziroma 198,50 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic na tuberkulozo.
Pristojbina za izdajo in dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na poseben račun sredstev za zdravstveno varstvo avali občine Ljutomer številka: 51930-637-50454.
8.	člen
Če živina ah blago, ki pri nakladanju, prekladanju oziroma razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se
jzararčuna va za vsako začeto uro zamuča časa po ve7/a saj umiposta viti-Za preg/edpošiljk izven rednega de/ognega časa se pristojbina poveča za 50 % za preglede pošiljk v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih pa za 1OO %, kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko — sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitamega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom.
9.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Ljutomer o plačilu pristojbine.
Posebne stroške in zamudnine si obračunava delavec veterinarske postaje oziroma veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval.
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko — sanitarne preglede v občini Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 22/82).
Številka: 322-1/83
Ljutomer, dne 4. oktobra. 1983
Predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer: Anton Kosi, 1. r.
236
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi bolez nimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur> objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 8. septembra 1983 sprejel
ODREDBO
o spremembi Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinar-' sko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava
l.člen
V 1. odstavku 2. člena Odredbe o pristojbinah za obvezne veteri-narsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Lendava (Uradne objave št. 2/83) se znesek »11.466,- din« nadomesti z zneskom »13.860.- din«.
V 2. odstavku istega člena pa se znesek din »290.-« nadomesti z zneskom din »350.-«.
. 2. člen
’	V 3. členu, prva in druga alineja se zneski spremenijo tako, da glasijo:
»	za velike živali (1 ura)	^0.- dm
za-male živali (prašiče, teleta 1/2 ure)	175.- din«
V	drugem odstavku istega člena pa se v drugi vrsti znesek »290-.« nadomesti z zneskom »350.-«.
"	3. člen
V	4. členu se pri vseh alinejah spremenijo zneski, tako da glasijo: A
a)	za pregled vagonskih ali kamionskih pošiljk-	cn
do 10 ton	437’50 dln
237
POPRAVEK
v odloku o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi gradnje objektov in prepovedi spremembe kulture zemljišč v k. o. Bolehničici, Berkovci, Kuršinci in Bučkovci (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 1 /82) se prvi člen pravilno glasi:
Da bi se zagotovila nemotena izgradnja zadrževalnika'in regulacija Ščavnice v k. o. Bolehničici, Kuršinci, Bučkovci in Berkovci, nemotena izdelava potrebne dokumentacije ter uvedba razlastnitvenega postopka se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved gradnje objektov in prepoved spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved).
Številka: 465-1/81-3
Datum: 7/10-1983
Sekretar skupščine občine:
Fr	anjo ŠTEBIH, 1. r.
dopisniki so zabeležili
slogi gradijo vaški dom
KROJAŠTVO • TAPETNIŠTVO • ŠIVILJSTVO S PRODAJALNA IN KEMIČNA ČISTILNICA
^RSKA SOBOTA
Prostori in nov program
Po dolgem času premora se je življenje mladih v ™l«ni skupnosti „Ali Kardoš” v Murski Soboti Prebudilo. Ob začetku novega šolskega leta se sestali, izvolili novo vodstvo in sestavili pro-res ' “ Je pester in zanimiv; v njem ne manjka tani ? k p? tud’ zabave ne. Zato smo prepri-Zasta r °° V niem vsak od mladih nekaJ
len Pro8ram smo potrdili na programsko-Prosto kOnferenciRe$ll' smo še en problem, to je delo in M sestaianie> zato moramo resno prijeti za t veslno uresničevati zastavljeni program.
“ bil nag ednilu problem na začetku. sedstv * nekai Eden izmed njih so finančna bomo®’.™0 smo se soglasno sporazumeli, da eKaj denarja pridobili z delovnimi akcijami, "'^adkZSMs”3 manjŠ' prispevek ob£inske Janja Šijanec
^llNl
krat • vašu dem v Trimllnih, so nam »kk° smo j*h srečali na eni od večjih Maj nriu . D°m bo letos Pod streho, na ’’haniosH .nje leto pa se bodo lotili urejanja ^a opravil*^ ^nanjosti. Vsa zidarska in druga boiaj” kr.ajani prostovoljno. Ko bo dom raz ° Unel'v nitm Pr°stor gasilci, kulturno Čeprav l?* organizacije in seveda mladi.
■ 11 'iolovnii,^'113 krajanov zaposlenih v lendav-tSerno ".®r8anizacijah, se Trimlinih, skupaj ^majo ti ^.upnostj° Lendava, kamor spadajo, 1 za pomoč širše družbene skupnosti.
Jože Žerdin
^BETONSKI most
^asa ASt pri Veliki Eoiani je že zdavnaj načel voziin ima omejitev 5 ton, čezenj po-7®ittja so tudl težji tovornjaki. Delavci cestnega °biekt, 0(j ^red kratkim vsaj zasilno obnovili ta X?vtenia^VOrn* v krajevni skupnosti Polana pa ^Mrnan' gradnjo betonskega mostu. Tudi
Ja starega namreč precei stanejo.
J.Ž.

Skladovnica sladkorne pese
Rekli bi nič nenavadnega! Toda skladovnico sta naredila pridelovalca sladkorne pese T0-lctna Marija in Jože Holc iz Lastomerec. S kar precejšnje oddaljenosti od ceste imata njivo s sladkorno peso. Ker bi traktor s težavo prišel na njivo sta vso peso v samokolnici sama zvozila do ceste. Na kupu je je že kake štiri tone, toliko pa je še imata za puliti. Priznajte, da sta pridelovalca sladkorne pese, že zaradi njune prizadevnosti, vredna omembe v našem časniku.
Ludvik KRAMBERGER
TIŠINA
Uspehi so spodbude
Strelska družina ,,Koloman Flisar” iz Tišine je znana po množičnosti. Pionirji, mladina in člani. Sodeluje z OŠ TKina, kjer je tudi strelski krožek.
Dosegajo vidno mesto. Redno sodelujejo v občinski ligi. V letu 82—83 je bila prva ekipa zasedla drugo mesto in druga deveto. V letni ligi 83 je bila prva ekipa na 4. mestu. Med najboljšimi je občinski prvak Branko Bukovec, med mladinci Drago Pertoci, zelo uspešna pa sta bila tudi Franc Gider in Aleš Števanec.
trku
MURSKA
ČESTITA
SVOJIM POTROŠNIKOM IN OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK!
ki so zdrava beljakovinska prehrana. Ribe vam nudimo v naši prodajalni RIBA v Gornji Radgoni na Partizanski cesti (pri avtobusni postaji).
Prodajalna odprta vsak dan. Priporoča sa Agrokombinat Maribor — TOZD Ribe.
POMURCU
OSKRBITE SE S SLADKOVODNIMI IN MORSKIMI RIBAMI,
• d
^BC POMURKA -
fO TOVARNA MLEČNEGA PRAHU
murska sobota se uspešno
^hu v *»IT" mlečnega Klenik I1”4' Soboti je ?° s Sv .j1 46 delavcev, ki > BrS!”1 "»Hjivim de-^C^081’ k v««"® razv°iu po-^i1e*n0M^°Va Poglavitna t b°hia»J!.e Predelovanje
i» 8 •Blei, ln Posne-masla in ,Sčnim’ dodat-ih n^n8®a «*adkane-S Ornega mle-in1!"®8« mleka, b	kiala ter siad
n	od'
2*	^elujejo jaj-
Pred8,u-w	,nst®nt kavni
^ie proizvajajo in-^^VOVa,na m,°' brv^1* Je drugo to-i’^dlT V SR S*°’ ; “ Potrebe v8O8,°vanske-2us^^dnjom ob-prodiraio objektov
je pridobila delovna organizacija status uvozno-izvoznega podjetja.
Odkup mleka je organizirala tovarna mlečnega prahu na območju soboške in lendavske občine. Letno odkupijo na tem območju okoli 32 milijonov litrov mleka.
Podjetje skrbi za čim sodobnejšo opremljenost zbiralnic za mleko. Skupno imajo na svojem odkupnem območju 165 zbiralnic mleka. Od tega števila pa jih je kar 160 opremljenih s hladilnimi bazeni za zbiranje mleka. Do leta 1984 bodo posodobili še ostale zbiralnice.
Člani kolektiva imajo ugodne možnosti za letovanje. Pri soboški počitniški skupnosti so sofinancirali gradnjo letovišča v Rovinju, kjer ima tovarna mlečnega prahu 15 ležišč, v Lantemi pa imajo dve vikend hišici s sedmimi ležišči. V podjetju ne poznajo stanovanjskega problema. Te probleme so reševali sproti predvsem z nudenjem kreditov za zasebno stanovanjsko gradnjo, nekaj stanovanj pa so kupili tudi v blokih.
Izobrazbena struktura zaposlenih se iz leta v leto izboljšuje. V zadnjih šestih letih je obiskovalo poklicno šolo za mlekarje 11 učencev, trije pa so končali študij ob delu na sred-
nji mlekarski šoli. V razne oblike izobraževanja je zajetih kar deset odstotkov članov kolektiva.
RAZVIJA
Naprave za predelavo mieKa v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti
ČESTITAMO
OB PRAZNIKU
SOBOŠKE OBČINE


^^--^HFPOBRA 1383
STRAN 19
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
VSE VEC tatvin
Drago Hujs iz Murske Sobote ni uspel pravočasno zmanjšati hitrosti, zato je naletel na pešakinjo 70-letno Ano Budja, ki je na prehodu ,za pešce nameravala čez cesto. Leta se je pri tem lažje poškodovala. Hujs jo je sam odpeljal v bolnico.
Jože Košar iz Bogojine je s traktorjem izsiljeval prednost. Kakih 200 metrov od Bogojine je namreč zavijal na poljsko pot, zato je prišlo do trčenja z nasproti vozečim osebnim avtom, s katerim se je pripeljal Jože Novak iz Murske Sobote. Gmotna škoda znaša ISO tisoč dinarjev. Oba voznika sta se tudi iažje poškodovala.
Voznik osebnega avta Jože Mad-jar iz Trimlinov, ki se je peljal iz Pinc proti Benici, ni uspel izpeljati ostrega ovinka, zato seje ,.znašel” v jarku nato je avto zletel še v ograjo in se naposled ustavil ob štoru. Lažje se je poškodovala mladoletnica M. M., materialna škoda je znaša 30 tisoč dinarjev. x
Ko je Branko Babič iz Lukavec vozil po Kolodvorski ulici v Ljutomeru in zavijal na levo, ni zmanjšal hitrosti, zato je osebni avto zapeljal na bankino, nato pa v jarek, kjer se je prevrnil na streho, vendar se je čez čas spet postavil na kolesa. Voznik se je lažje poškodo-
Železniško gospodarstvo
ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA
LJUBLJANA, n. sol. o.
TOZD ZA TRANSPORT
LJUBLJANA-MOSTE, n. sub. o.
Ljubljana, Kajuhova 51
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
VABI K SODELOVANJU
več transportnih delavcev
Pogoji za sprejem: — starost nad 16 let — končanih najmanj 6 razredov osnovne šole
Družinskih stanovanj ni, zagotovljena pa so samska ležišča.
Kandidati se sprejemajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Razpis velja do zasedbe.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po seji komisije.
Kandidati naj se z dokazili o izpolnjevanju pogojev javijo kadrovski službi TOZD za transport Ljubljana Moste, Kajuhova 51.
val, gmotna škoda pa znaša 100 tisoč dinarjev.
Zavoljo neprimerne hitrosti je zaneslo s ceste osebni avto Franca Horvata iz Dankovec, ki seje peljal iz Mačkovec proti Moščancem. Ob trčenju v nasip se je avto prevrnil na streho. Skoda znaša 50 tisočakov. Voznik seje lažje poškodoval.
Zlatko Rebernjak z Melanjskega vrha se je peljal z osebnim avtom iz Orehovec proti Gornji Radgoni. V Črešnjevcih je prehiteval avto, zato je zapeljal na neutrjeno bankino, vozil po njej 29 metrov, nato je avto „potegnilo” v jarek, kjer je udaril v nasip in se prevrnil. Skoda
znaša 50 tisoč dinarjev. Sopotnik Janez Benko s Stavešinskega vrha si je pri tem polomil tri rebra.
Boris Filipič iz Logarovec, ki je vozil osebfii avto, je v Ključarpvcih pri hiši številka 6/B dohitel pešca Janeza Kosija iz Ljutomera in Milana Hedžeta i'z Ključarovec, ki sta šla v isto smer po levi strani ceste. Ker pa je tudi Filipič vozil po levi ju je zadel in zbil po cesti. Kosi še je poškodoval hudo, Hedžet pa lažje.
Hudo se je poškodoval Vladimir Kramar iz Velike Polane. Med vožnjo z motornim kolesom skozi Gaberje je spregledal pred seboj vozeč traktor s cisterno in se zalete! vanjo. Poleg preloma noge je dobil še odrgnine po obrazu.
Albin Tratnjek iz Murske Sobote se je peljal z osebnim avtom iz Murske Sobote proti Beltincem. V bližini križišča cest v Bratoncih se je v promet vključil tovornjak. Tratnjek se je peljal za njim z neprimerno hitrostjo. Ker pa je nasproti pripeljal kolesar — otrok E. D. iz Lipovec, je avtomobilist moral zavirati. Velika hitrost je bila vzrok, da je vozilo pri tem zanašalo in je trčilo v kolesarja', ki se je k
sreči le lažje poškodoval. Osebni avto pa je zapeljal na njivo. Skoda znaša 8.000 dinarjev.
V preteklem tednu je bilo na območju Pomurja veliko tatvin. Na • ,,Trezino senje” je bila na avtobusni postaji v Murski Soboti okradena Irma Rigač od Jurja, ki ji je nekdo ,,sunil” iz ročne torbice 3.000 dinarjev. Jože Dravec iz Nedelice pa si bo sejem zapomnil zato, ker mu je 9.000 dinarjev nekdo ukradel, ko se je krepčal v grilu na tržnici. Zmikavt je segel v nje-. gov hlačni žep. Tudi v ostalih dneh tatiči tudi niso mirovali. Zdenka Benko iz Murske Sobote je prijavila tatvino 15.000 dinarjev, ki so izginili iz torbice, ki je bila na obešalniku v stanovanju, ki pa ni bilo zaklenjeno. Hasan Huzejrobič iz Bosne, ki je na zdravljenju v Radencih, pa pogreša 1.500 dinarjev. Izginili so iz hotelske sobe. Iz štirih buldožerjev, parkiranih ob cesti Strukovci—Lemerje, je nekdo iztočil 600 litrov nafte in s tem povzročil škodo za okrog 30.000 dinarjev. Delovna organizacija Element iz Radgone pogreša več svedrov, ključev, klešča in dve žagi. Škodo v znesku 6 tisočakov je povzročil tatič, ki je s silo prišel v delovne prostore. Cestno podjetje iz Murske Sobote je oškodovano za 20.000 dinarjev. Toliko je vredna prometna signalizacija, postavljena na gradbišču pri mostu v Dokle-žovju. Za storilcem poizvedujejo. Milan Gal je prijavil škodo za 25.000 dinarjev. Toliko so vredni razni predmeti, ukradeni iz omare v dnevni sobi. Marjan Marinc iz Ja-mne pa je v gostilni odložil vrečo z otroškimi oblačili, vendar je naenkrat ni bilo več. Skoda znaša 8.000 dinarjev. Štefan Vučak iz Lendave pa ne bo mogel več igrati, saj mu je nekdo ukradel harmoniko. vredno 30.000 dinarjev.
S. S.
/H ljubljanska banka
POMURSKA JAMIM
Novo pri stanovanjskih posojilih
MOŽNOST PORABE VEZANIH SREDSTEV ZA ODP^1' LO POSOJILA ____________________
Občani, ki so že najeli stanovanjsko P050^.«/-podlagi vezave dinarskih sredstev ali vezave pro« nosti dinarskih sredstev na podlagi prodaje devi* možnost, da ta sredstva koristijo še pred potekom na naslednji način:	.	.an0.
— aa oaplačajo ali delno odplačajo nalct0_jiase vanjsko posojilo (višina obroka ostane ista, zmanj odplačilna doba)	Hnlačila
— Višek vezanih sredstev (če se v primeru eneaa posojila ne izkoristi celotni znesek vezam 0, štev) lahko občan uporabi za odolačilo druflm wv vanjskih posojil razen za posojila iz združenih sr vzajemnosti.	,
STANOVANJSKO POSOJILO BREZ VEZAVE DINARSKE PROTIVREDNOSTI PRODANIH DEVIZ
Na osnovi prodaje deviz lahko dobi občan 150^P® sojila od dinarske protivrednosti prodanih deviz: ste< , se ta protivrednost namensko koristi skupaj z ouom posojilom.	. čm»j
Obrestna mera za to posojilo znaša 9%> 00 P doba pa lahko traja do 10 let.	_ »lovnih
Vse informacije lahko dobite na sedežih P® enot Pomurske banke v Murski Soboti, Ljutom«r-in Gornji Radgoni.	;
Podjetje
»DIMNIKAR"
p. o. Beltinci
se pridružuje čestitkam obprazniku soboške občine!
lahko gradiš, če imaš vse
pri roki
VSAKDO Sl V ŽIVLJENJU ŽELI TpPEL, MIReN TEN DOM
Lip Bled vam porfiaga
Kdor kupuje izdelke LIP BLED, ta varčuje
gradite hitreje in ceneje
Prepričajte se in obiščite prodajalno Lip Bled v
IN P**
vi Sob01' . Murski 5
OGLEJTE Sl STALNO RAZSTAVO VHODNA, IN GARAŽNIH VRAT, OBLOG, OPAŽEV
,vrRANJ,H NOTpA
lip bled
lesna industrija
64260 bled
ljubljanska c. 32
Prodajalna Murska Sobota
Cvetkova 1 a
telefon 22 941 in 22 942
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE - zahtevajte prospekte — prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom
Strokovno vam bomo svetovali in
lažje se boste odločili
-JO.
Prodajalna odprta vsakdan od 7.30. d Ob sobotah od 7.30. do 12. ure.
STRAN 20
VESTNIK, 20
Radijski in televizijski spored od 2 1. do 2 7. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA ' PONEDELJEK ■ TOREK SREDA ČETRTEK
-------   .  i T . ■     •  ,  L,-   . . _• L — _ '   . --. •■ , . '  ___   ■ _   __ L — ' : —  — • -  1   ' :   _■        —	_   Vi
radio
murska sobota
RADIO o MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
Pularneiših naJPo-17.00-uft. ta teden> 21 Qlrt »Ktualnovnetek, lept^ 18.30 - Najin on™)e s čestitkami VkljKav'' 19’00 -^as^dT3
Tv Ljubljana
16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 22.o ktobra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon 21-232)
Poiftft^^oledarG na,	Angleš£i-
Eu§en Kumičič, 8“ieva ft 10.35), Kra-^nos ka šolska ura> -12.15 Poročila, 17.20 17 «°r^ Ljubljanski ftka oirA^°drO P°letie. 18.25 or,., roSka nanizanka, o'>moči» °rnik ljubljanskega hm Otroške Je zbolel b ^"l: Naš otrok '9.20cjk ’ 19-1° Risanka, 19.30 tv Zrno do zr' Vr=me K\dnevnik L 19-55
in L EroPagandna ^°Venčev v ri°' z8°dovlna ^1 trte 9 filmskih freskah: pUn,entarnl° rodi.‘.e ■ • • d°-xr°Pagandn enja’ 20.40 ne Prerit \oddaja> 20-45 °? 2^ dtievn'r V00 TV kviz’ ?1 kino^in’ 22M Noč' Jetsk>filniB b‘ on XX’ sov-^'lajniki n tv ?l7.25 TftV mreže;
dnevnik, 17.45
18 isC'ik:ave’ otroška M°braževa1n Tri krat deset, ftna ftOddaJa' 18.45 ftk, 2n^a’ 19-30 TV hS Zagrebi Bemus ’83’ ft Vidikib ka Panorama, o a)a, 21 c/kdokumentarna ftki mNajboIjši Ju8°-2325). filmi: Tri (do
!kembok"uoPfiieVama-
TV LJUBLJANA '
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 24. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
16.30—Vrtiljakpopevk-karskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 25. oktobra, 18.00 — Sotočje,
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 26. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 27. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16-40TV v
'^'ISJSTVk i’?5
21-35 ROglasbena od-P tek°b22ooVnik' 21 50
^stRua
Po^la' rožaknska (fit’ Moški 1210 O Uotftft60 tihe ftiX I7ftftdanska '25 R- Ec>. Peci spa^C 17 55 o‘nka. 17.30 ’ 18 Za' 'iftOrnv Ean-°Ptl-'9.30ft) Aftnsk' ma8a-Pri?. Cas Vstr!Ja v sliki.
‘Tim. Las v J? v snki. r^^dva 20.15 jft ' 5 Modna ■^22. lo I°metna var-
Tu mT .. h^ARSKA
S°nta! k‘ Tv' rok°met-H|?edi Volan— Tc' 19 ft Okn asz iz Sze-dk”°- jeporta-^li ^etnoa«Vnikn 20.00 ;2'l0 7 Po । aszi L;n 2' de' Sa u Te>ekiju. Sl tr:‘>2a? S2Pr.ed Ta-
19
S 2°-30 ft Aktualna ho: ^lofe fod Uo-a« Cav d«l — Glrardot,
Pritis^^oj, Nfo0* Rimft Lina-
"D°lffte no
8.00 Poročila, 8.05 Pedenjžep, 8.35 Z besedo in sliko: Mladenič in vila, 8.50 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad, 9.20 Mali svet; Jubileji v srcu mladih, otroška oddaja TV Zagreb, 9.50 Zemljepisne posebnosti: Zlato, angleška poljudnoznanstvena serija, 10.45 Otrok in promet: Cas razvoja in vaje
11.05 Zgodovina Slovencev v filmskih ' freskah: Mrtvaški ples, dokumentarna serija 11.45 Poročila (do 11.50), 16.55 Poročila. 17.00 Zagreb: P J v košarki Cibona:Zadar, prenos v odmoru . . .,18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka,
TV LJUBLJANA
9.25 Porošila, 9.30 Živ žav, otroška matineja, 10.20 Modro poletje, ponovitev španske otroške nadaljevanke, 10.50 Fantje s Hill Stree-ta, ameriška nanizanka, 11.40 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 15.55 Glasbeni oder: Lola Novakovič, oddaja TV Zagreb, 16.25 Poročila, 16.30 Naš kraj: Kapela, 16.45 Športna poročila, 17.00 Doma pred temo, ameriški film (CB), 19.10 Risanka,
19.20 radio zrna, 19.55
Cik cak, 19.24 Tv in nocoj, 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik, Vreme, 19.57 Pro-
pagandna oddaja, 20.00 Kavboj brez miru, ameriški film, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Zrcalo tedna, 21.55 TV teka — Leto 1959: Mladinski program, 22.55 Poročila,
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Otroška predstava, 18.00 Kam gredo divje svinje, ponovitev TV nadaljeanke, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja, 20.30 Pesniško gledališče: Polje, 20.55 Poročila, 21.00 Feljton, 21.45 Športna sobota, 22.05 Lisice 20-tega stoletja, angleška dokumentarna oddaja (do 22.50),
Opomba: 14.55—19.00/30 Fim: Svetovni pokal v amaterskem boksu finale
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.00 Androsove tarče. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. 17.00 Košarka: Cibona— Zadar. 18.30 To je to. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Juriš lake konjenice (film). 21.55 Most generacij, 23.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
16.00 Iz parlamenta. 17.00 Gradbišče, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Na zdaj, gremo, 22.05 Šport, 22.35 Streljanje (film). 23.55 Šport
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve-. 13.55 Risanke. 14.20 Popotnica.- 2. del. 15.00 Malajski tiger, pon. 16.00 Doni in .zveni. 17.10 Peščena ura. 17.55 Kuhajmo. 18.25 Porabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Boeing. Boeing, ameriški film. 21.50 Še pol ni res. kviz. 22.20 TV dnevnik. 22.30 Etide. sovjetski film iz serije Nikite Mihalkova.
rj KOPER
14.55 Rim: Box — Svetovno prvenstvo — finale. 17.00 TVD novice, 17.05 Košarka: Zagreb: Cibona — Zadar, 18.30 Rim: Box — Svetovno prvenstvo — finale, 19.30 TVD — vse danes. 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žep, 20.30 Lucy in njeni — serijski film, 21.00 Dolgo iskanje — dok. iz serije Varstva Sveta. 22.00 TVD nocoj, 22.10 Stava -celovečerni film — Igrajo: Karin Well, Andrea Nova — režija: Giangranco Baldoneilo
19.20 radio zrna, 19.55
Cik cak, 19.23 TV in nocoj, 19.25 Zrno do 19.30 TV dnevnik, Vreme, 19.57 Pro-
pagandna oddaja, 20.00 13. julij, nadaljevanka TV Titograd, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Športni pregled, 21.25 Kons 83-Z besedili Srečka Kosovela, 21.55 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.30 Zvoni, odprite, sovjetski film, 16.45 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanka, 19.30 TZV dnevnik, 20.00 Umetnost interpretacije, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Delavci na črno, angleška nadaljevanka (do 22.05)
8.50 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej: Morje, Slovaščina, Naše igrišče, I Književnost v NOB, Poročila (do 10.35) ’ 17.20 Poročila, 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad, 17.55 Človek in okolje: Onesnaževanje morja, 18.15 Spekter: Morje, zakladnica bogastva, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Popovič: Razvojna pot Žnidarja Bora, drama TV Beograd, 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 . Spoznano, naznano, oddaja o znanosti, 22.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Lutkomedija, otroška serija, 18.00 Vabilo na komedijo, 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja, 18.45 Glasbena oddaja (samo za L J 2), 19.00 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.45 Zagrebška panorama,' 21.05 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka, 22.05 Dober večer, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.55),
8.50 TV v šoli: TV koledar, Veliko pristanišče, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, LR Kitajska, Zanimivo potovanje, Poročila (do 10.35), 14.10 Šolska TV: Ali sem dovolj radoveden, Poklici v rudarstvu, 15.10 Maribor; NOGOMET (prijateljska tekma olimpijskih reprezentanc), Jugoslavija: ZRN, prenos (za JRT), (do 17.00), v odmoru Propagandna oddaja, 17.45 Poročila, 17.50 Z besedo in Sliko: Stojan in Liljana, 18.00 Folkart — Portorož 83 (I. mednarodni folklorni festival): Ansambel Kolo, 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Aqua, jugoslovanski kratki film, 18.50 Knjiga, 19.05 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 E. J. Neuman: V tretjem rajhu, ameriška nadaljevanka, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 Aktualno, 21.35 I. Otrin:
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Pesem giba
Evropska
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Vzgojna oddaja. 13.30 Tri krat'deset. 14.00 Narodna glasba. 14.30 Moja domovina. 15.30 Zvoni, odprite (film). 16.45 Včasih v nedeljo. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 13. julij. 20.55 Športni pregled, 21.25 Potovanja. 21.55 Dnevnik
TV AVSTRIJA
11.00 ORF stero-koncert.
12.25 Vzgojna oddaja, 14.35 Romeo in Julija (film). 16.45 Lutke. 17.10 Burleska. 17 15 Tehnika za otroke. 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Živali in človek,. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Življenjske črte (film); 22.20 Srečko Kosovel
TV MADŽARSKA
15.00 Samo treba je pogledati. filmska komedija.
16 45 Športni muzej.' 17.20 Možgansko prvenstvo.
18 00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Celovečerni film. 21.30 Tedni umetnosti; Friedrich von Flotow: Marta. vesela opera.
TV KOPER
17.00 Umreti ob ljubezni — film — Igrajo Annie Girardont, Bruno Pradal — režija: Andre Cayatte. 18.30 Lucy in njeni — serijski film. 19.00 Prisluhnimo tišini - oddaja za slušno prizadete, 19.30 Stičišče - Tednik 1V Dnevnika. 19.45 Visoki pritisk -glasbena oddaja. 20.30 Tri tujke v Rimu — celovečerni film — Igrajo: Claudia Cardinale. Roy Ciccolini — režija: Claudio Cora. 22.10 Sedem dm — Pregled najpomembnejših dogodkov tedna. 22.25 Ero z onega sveta -opera v'treh dejanjih J. Gotovca
/© ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV ZAGREB
moderna, 21.35 TV dnevnik II
Oddajniki II, TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Čas knjige, 18.45 Gledalec — Urednik, zabavno glasbena serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert skupine ,.Drugi način”, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja, 21.30 Zarebška panorama (do 21.45).
8.50 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Lutke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika gospiških občin. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zaljubljenci (drama). 21.1.5 Izbrani trenutek. 21.20 Meridijani. 21.50 En avtor, en film. 22.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila.
9.05 TV v šoli. 10.30 Glas , hrepenenja (film). 12.00 Iz Lparlamenta, 13.00 Opoldan-Itska redakcija, 47.00 Eci.
peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Medvedki prihajajo. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zapuščina dvojnega orla. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik, 21.50 Večerni šport.
Drugi program 18.30 Aerobika. 18.45 Tom in Jerry, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dobri angel. 21.05 Turčija, 21.50 10 pred 10. 22.20 Smash place (film). _______
TV MADŽARSKA
24. OKTOBRA - PONEDELJEK: Ni sporeda
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Odaja v slovenskem jeziku/Videoteleks. 16.30 Odprta meja . 17.00 Tvd Novice. 17.05 TV šola: 9. Mednarodni turistični in športni festival Kranj 82, 17.30 Tri tujke v Rimu — film — Igrajo Claudia Cardinale. Roy Ciccolini — Režija: Claudio Gora. 19.10 Športni pregled. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Prednočje —novice in zanimivosti. 20.00 Aerobika. Dokumentarna oddaja. 20.30 Veliki Detektiv — serijski film. 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavia. 21.45 TVD — nocoj. 21.55 Ob skodelici kave — Glasbena oddaja. 22.15 Stava — celovečerni film — Igrajo: Karin Well. Andrea1 Nova — Režija: Gianfranco Baldoneilo
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli,. 15.10
Nogomet:
ja—ZRN (prenos).
TV v šoli.
18.15 TV
Jugoslavi-
17.00
17.45 Mali svet.
koledar. 18.25
Kronika osijeških občin. 18.45 Gledalec — urednik. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Teme in dileme. 20.55 Dnevi in noči v gozdu (film). 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
12.00 Burleska. 12.15 Sport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Zgodovina TV. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prizma.
TV MADŽARSKA
8.05 in
9.50 Ne ljubljene. Risanka.
15.00 Šolska TV. zapuščajte svoje sovj. film. 16.45 17.15 Evergrini.
srečanje v baru O Sole Mio. 17.55 ' Aeolit. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mike Andros. serijska kriminalka. 20.50 Studio 83. kulturni tednik. 21.50 Moje ime je Mihalyne Gyurka. 22.00 Namenjam; za koriščenje v gospodarstvu.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku /Videote-leks, 15.10 Nogomet: Maribor: Jugoslavija — ZRN (Olimpjici), Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks, 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva, 17.30 Popi. - mladinski TV film, 18.00 Veliki detektiv — serijski film. 19.00 Risanke. I9.30TVD - vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Obzorja. 20.30 Dnevi maščevanja— celovečerni film — Igrajo: Grece White. Gianni Garko — režija: Enzo Gicca. .1.50 Turistični vodič — V sodejovanju s Kom-pas-om Jugoslavija. 22.05 TVD — nocoj. 22.15 Kiklop — III. del
8.50 TV v šoli: TV koledar, Ali so levi pri tebi, Od oljke do olja. Odmor, V. državna konferenca, Narodni park Plitvice, Poročila (do 10.35), 17.35 Poročila, 17.40 .Ciciban, dober dan: Naš pismonoša, 17.55 MPF Celje ’83: Mladinski pevski zbori — 2. del 18.25 Zasavski obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Portret poročene
žene, mehiški film. Miniature: Mlini ob
21.55 TV dnevnik II
21.40 Krki,
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Grom, otroška serija, 18.15 Vreme, Klima, zdravje, izobraževalna oddaja, 18.45 Zeleni kabaret, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30/23.00 TV Dnevnik
Opombi: 20.00 Budimpešta: SP v gimnastiki (moški prosto), 19.55 — 21.45 Basel: Nogomet (prijateljska tekma), Svica:Jugoslavija
8.50 TV v šoli: TV koledar. Načrt rojstnega kraja, Mehkužci, Odmor, Živa bitja se hranijo. Misli s svojo glavo. Poročila (do 10.35), 16.30 Šolska TV: Ali sem dovolj radoveden, Poklici v rudarstvu, 17.30 Poročila, 17.35 Zemljepisne posebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil, ameriška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Mladi za mlade: Pravica do dela, 10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Tarče Mike Androsa, ameriška na-dalievania, 21.45 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Čas za praljico, otroška serija, 18.15 Znanost, 45 Želeli
ste
Poglejte, zabavno
glasbena serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Budimpešta: SP v gimnastiki (ženske prosto), — ekipno, prenos, 22.00 Zagrebška panorama (do 22.15).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.40 Življenje brez konca, 17.30 Poročila. 17.45 Grom. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika bjelovarskih občin. 18.45 Zeleni kabaret, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
8.50 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Čas. za pravljico, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika splitskih občin. 18.45 Iskali ste — glejte. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Halo, dober večer. 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.30 Sveta dediščina (film). 10.55 Dok. film. 14.50 Ljubi Avguštin (film), 16.20 Morski popotniki. 18.00 Nočni posnetki, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Življenjske črte. 21.50 Šport.
Drugi program
15.00 Kavama Central. 17.00 Gala mladinski koncert, 18.30 Pet pred dvanajsto. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Domovina v šalah, 21.45
Mrtvi spijo trdno (film),
TV MADŽARSKA
8.10 in 15.00 Šolska TV. 9.35 Ponovitve. 16.40 Kratek film. 17.05 Studio št. 9.. zunanjepolitični debatni spored sovjetske TV. 17.50. Nogomet. Madžarska— Danska, prenos kvalifikacijske tekme za prvenstvo Evrope. 20.00 TV dnevnik. 20.30 B. Palotaijeva: Rev-mavalcer,- TV igra. 21.20 TVuniverza: Orient v starem veku. 4. del. 21.55 Zaščita mest. 22.35 TV dnevnik.
tvkoper
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks, 16.30 Odprta meia — Oddaja v slovenskem jeziku-/Videoteleks. 17.00 TV novice. 17.05 TV šola: Jedrska revolucija. 17.30 Dnevi maščevanja — fiIm — Igrajo: Grace White, Gianni Garko Režija: Enzo Gicca, 18.50 Risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti, 20.00 Nogomet: Basel: Švica — Jugoslavija. 21.45 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.00 TVD — nocoj. 22.10 Koprska srečanja. 22.40 Gimnastika: Budimpešta — Svetovno prvenstvo
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Aleksander — umetnik življenja “(film), 12.00 Dok. film, 12.15 Klub seniorjev, 13.00
Opoldanska
redakcija.
17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Dogodivščine v Novi Zelandiji, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pametnim pripada svet, 22.05 Izbranci. 22.50 Večerni šport.
TV MADŽARSKA
8.30 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve. 16.45 Risanke. 17.00 Perpetuum mobile, za otroke. 17.45 Panonska kronika, spored študia Szeged. 18.20 Tudi desetič odlikovan, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naj .... nenavadni rekordi in rekorderji. 21.05 Naš današnji gost. 21.50 Umetnina tedna. 21.55 Pripadaš meni, Zoran show. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku-/Vidqoteleks. 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola. 17.30 Pesmi in plesi sveta — kuba. 18.00 Velika dolina — serijski film, 19.00 Risanke, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Z nami prek kamero ..., 20.30 Velika dolina — serijski film, 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kom-pas-om Jugoslavija. 21.45 TVD — nocoj, 21.55 Video Mix — Glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami — v vodi Dario Diviacchi. 23.15 Gimnastika — Budimpešta — Svetovno prvenstvo.
<0.
STRAN 21
»TEKSTIL" Ljubljana —
TOZD »Pletilstvo" Prosenjakovci
TEKSTI L
TOZD TMASZ
Industrijski obrat v Prosenjakovcih in v Križevcih v Prekmurju je izrednega pomena za hitrejši razvoj kra-
TEKSTIL" Ljubljana
u
Proizvodni obrat v Križevcih v Prekmurju
Proizvodna hala ..PLETILSTVO" Prosenjakovci

Obrat tozd ,,PLETILSTVO" Prosenjakovci
TEKSTIL TOZD
PLETILSTVO' PROSENJAKOVCI ČESTITA OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
..TEKSTIL" Prosenjakovci proizvaja športno trikotažo. Predelujejo tehnične tkanine za filtre za suho in mokro zaščito okolja. Njihov pomemben proizvod pa so tudi tehnični filci za avtomobilsko in pohištveno industrijo. Proizvodnja se odvija v Prosenjakovcih in v delovni enoti v Križevcih v Prekmurju.
tozd PLETILSTVO Prosenjakovci zaposluje okoli 200 delavcev, pri tem je v večini ženska delovna moč. Do konca naslednjega srednjeročnega obdobja načrtujejo, da bodo povečali število zaposlenih od 40 do 50 delavcev.
jev ob maji- To je ge, predvsem za zem delovno moč nost za zaposlitev ta®
Z željo, da bi v Prosenjakovci doseg" več in da bi bili delki čimboljši, za naslednje srednje^ obdobje P030*^!^^^ vodnje. Tako ?je|s vili tudi boljše P°9°l in večjo produktivno*1.
tedenski koledar
PETEK, 21. oktober — Uršula
SOBOTA, 22. oktober —
Zoriš lav
NEDELJA, 23. oktober — Severin
PONEDELJEK, 24. oktober — Dan OZN
TOREK, 25. oktober — Darinka
SREDA, 26. oktober — Lucijan
ČETRTEK, 27. oktober — Sabina
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
21.	oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: ,,CIFRA MOŽ’;
22.	oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: ,.NEKAJ VMESNEGA”;
23.	oktobra ob 16., 18. in 20. uri ter 24. oktobra ob 18. uri ameriški barvni film: „1 MENU JEM SE NOBODY”;
24.	oktobra ob 20. uri ter 25. oktobra ob 18. in 20. uri francoski barvni film: „PRIDI K MENI, STANUJEM PRI DEKLETU”;
avtoklepantvo-avtohčarstn ravna/na »liza-komora zaščita vozil-vtečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona, Le'ndava m Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport). Vlado Paveo, Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik). Nevenka Ernri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232.21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina470,00 din, polletna 235.00din. letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročninaza delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČG P Večer Maribor—’ Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
CENJENE STRANKE
OBVEŠČAM
DA SE BOM 20. OKTOBRA PRESELIL S TIŠINE V MURSKO SOBOTO NA LENDAVSKO ULICO - BLOK PRI DES.
MAUČEC
OKVIRJENJE SLIK IN GOBELINOV
prodam.
DELOVNO MIZO (primerno za ključavničarja) prodam. Murska Sobota, M. Kuzmiča 34/A. M-3984
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, in belo poročno obleko, št. 38, prodam. Mikloša Kuzmiča 39, M. Sobota. M-3986 JUGO 45 PRODAM. Švagelj, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 23, telefon 23-662. M-3987 VOLVO 144 DL, letnik 1972, ugodno prodam. Hozjan, Veržej 61, telefon 82-556. M-3988 TRAKTOR ZETOR, 42 KS, s priključki, prodam. Bela Balažič, ZenkOvci 56, p. Bodonci. M-3989 RAZNE KOSE MALO RABLJENEGA POHIŠTVA ZA DNEVNO SOBO, spalnico, kopalnico, litoželezno kad, 160 cm, z vsemi pipami in trajnogorečo peč kiipersbusch (nemška) prodam. Borejci 36, p. Tišina. M-3990
BOBNE, skoraj nove, in gume za škodo poceni prodam. Franc Grah, Černelavci, telefon 23-109. M-3991
ZVOČNIK MONTARBO, 80 W, poceni prodam. Bakovci, Panonska 18. M-3992
NOVE GUME SAVA 550 x 16 za traktor, dvobrazdni plug 8-colni in koso za STEYR 18 prodam. Melinci 163/B. M-3982
. OSEBNI AVTO FORD TAUNUS, letnik 1971, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3983
MZ TS 250, prevoženih 5.000 km, prodam za 70.000 din. Registrirano do marca 1984. Stanko Zadravec, Veščica 8/B. M-3974 DOMAČE ZAJCE ih domačo svinjsko mast prodam. Sebeborci 44. M-3975
BIKCA, starega osem mesecev, prodam ali zamenjam za teličko, Pečarovci 83. M-3976
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, nov, in hladilnik prodam. Škra-ban. Murska Sobota, Finžgarjeva 11, telefon 21-670 od 6. do 14. ure. M-4014
LADO 1600, letnik december 1981, odlično ohranjeno, prodam. Informacije: Kerčmar, Veščica 8/A, telefon dopoldne 21-914, popoldne 21-263. M-4007 CITROEN GS CLUB UGODNO PRODAM. Naselje 14. divizije 37, Murska Sobota. M-4017 STRESNO OKNO PURAL z žaluzijo (85x122), novo, prodam. Telefon 82-001. M-3979 HLADILNIK HIMO, 60 1, peč na olje EMO-6, kolo pony, hrastovo kad, 50 1, ženske škornjičke št. 38, vse rabljeno, prodam. Sercerjevo naselje 2, telefon 23-504, M-3980 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK POCENI PRODAM. Ul. okt. revolucije 24. M-3981
ZETOR 25 s kabino, plugi in branami ter kravo, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Stefan Časar, Markovci 10, p. Šalovci. M-3996
VOLKSWAGEN 1300 PRODAM. Mikloš Kuzmiča 28. M-3929
MLADO KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Matija Žoldoš, Črenšovci 90. M-3993
MOTOKULTIVATOR GOLDONI 108 L s priključki malo rabljen in prikolico ugodno prodam. Gomilice 59, Turnišče — po 15. uri. M-3995
STREŠNO OPEKO FOLC, rabljeno, devet novih špirovcev (roženic) in peč za centralno kurjavo, 35.000 kalorij, ugodno prodam. Franjo Strah, Cankarjeva 9, Gornja Radgona. M-OP
DIANO, letnik 1977, prodam. Andrej Rugole, Vrečeva 1, Gornja Radgona, telefon dopoldne 74-377.
M-3997
AMI-8 PRODAM. Franc Rudolf, Cezanjevci 49, p. Ljutomer. In-493 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, rabljeni, prodam. Informacije po telefonu (069) 81-145 od 7. do 15. ure. In-494
ŠKODO 100. neregistrirano, v voznem stanju, poceni prodam. Franc Kralj, Črešnjevci 87, p. Gornja Radgona. M-3930
126 P, prevoženih 13.000 km, prodam. Franc Grah, Grad 20. M-3931
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, rabljeno, prodam. Ulica Prekmurske čete 17, Murska Sobota. M-3932
TRDA DRVA (25 kub. m) nujno prodam. Rudi Sovec, Stanetinci 34. M-3934
ZASTAVO 750 UGODNO PRODAM. Strukovci 51. M-3936 CISTERNO CREINA, 1700 1, prodam. Franc Trajbar, Strehovci 28. M-3937
MALE PUJSKE PRODAM. Krog 140. M-3939
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 4 ha obdelovalne zemlje v kompleksu, ob avtobusni postaji na Vaneči, primerno za obrtno dejavnost ali kmetovanje prodam. Informacije po telefonu: 69 23-545 — po 19. Uri. M-3941 LOVSKO PUŠKO PRODAM. Sebeborci 12, p. Martjanci. M-3924. ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 80.000 km, prodana Martin Maučec, gostilna Šadl, Križevci pri Ljutomeru. M-3925 OSEBNI AVTO AUDI, letnik 1976, prodam. Informacije: telefon 069/76-806. M-3926
AVTO SPAČEK PRODAM. Krog 143. M-3928
MALE PUJSKE PRODAM. Kol-taj, Petrovci 45. M-3963
MAZDO 1200 in GS 1200 FROr DAM. Jože Hamler, Orehovski vrh 3, Gornja RRadgona. M-3966
RENAULT 14, letnik 1980, prodam. Zlatko Petkovič, Murska Sobota, Staneta Rozmana 13, novi blok. M-3832
MOTORNO KOLO MZ 150, brezhibno, registrirano, prodam. Branko Ščavničar, Robadje 116 (Globoka), 42312 Štrigova. In-488 DVE BREJI KRAVI, vozni, prodam, Petišovci 132. Le-389 85 LETVIC, in 10 kub. m. drv (jesen) prodam. Naslov v upravi lista. M-3944
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 17, p. Tišina. M-3945 LEPO ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO BLIZU RADENEC in 4000 kv. m. zemlje ugodno prodam. Možna tudi zamenjava za imetje v Avstriji. Ponudbe na upravo lista. M-3946 GOZD (20 arov) in parcelo za vinograd v Dolini prodam. Naslov v upravi lista. M-3947 TELEVIZOR GORENJE, barvni, ugodno prodam. Murska Sobota, Lendavska 10, stanovanje 2/IV. M-3949
VODNO ČRPALKO in peč na olje prodam. Kroška 30, telefon 24-496. M-3950
HIŠO V PREKMURJU, zgrajeno do 3. faze, prodam. Informacije po telefonu 9949-7457-8421. M-3951
ŠKODO 110 DE LUX, letnik 1974, registrirano, prodam. Hotiza 196. M-3952
SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Informacije vsak dan od 7. do 15. ure. Telefon 21-535, interna 225. M-3953
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Lutar, Andrejci 56. M-3954
ŽENSKO KOLO ter desna štedilnika (s kotličem in brez) prodam. Štefana Kuzmiča 22. M-3956 OTROŠKO POSTELJO PRODAM. Franc Pozderec, Okt. revolucije 10, Murska Sobota. M-3957
ŠKODO 100 SL z rezervnimi deli in rezervnim motorjem ugodno prodam. Predanovci 50. M-3958 TRAKTOR IMT 558 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3959 BREJO KRAVO UGODNO PRODAM. Ivan Ščavničar, Mele 6, p. Radenci. M-3960
MAČEHE in krizanteme ter košarice s svežim cvetjem za 1. november naprodaj. Puconci 89/C . M-3961
TRAJNOGOREČO PEČ KUPERBUSCtt; dobro ohranjeno, prodam. Telefon 77-026. M-3972,
MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 78. M-3973
dva BIKC^ ^bS^i!06
gramska, prodam.
M-3967	kar^
PRODAM AMI-»;
ran, motor in men' jinS|;i gu^
ŠTEDILNIK trajnogorečo dam v najem. KrOšK3	r
PSA KOKER
UGODNI CENI PROI^ fon 75-881. M-3970
kupim
GLAVO MGT?Rbupim-REKORD I900’^ Maučec, gostilna ■5a >
Ljutomeru.
KOSILNICO BCS. pim. Janko Hribar .
9, p. Apače. M-39*	I?13^
POVEČEVALNIK
VANJE SLIK (cr ^^70 Velika Polana 10»- « z POČITNIŠKO zemlje ali pare >0 kupim. Marta M^ p. Ljutomer. ln^w
NAJEM- M«
Aškerčeva 4 M-’ 3 ppse^j^’ SOBO in kuhinj"^^uP^ dom oddam. Našlo
M-3955
3994
OTROKA STVO. Našlo* v
Obveščam j^^P^ ° 1. oktobra no obratovalo
- IKEBANE TN|
- K®" SE PRIP0^aA<K MARIJA RA Tišina 33/A
VESTNIK, 20- £
STRAN 22
fOkzno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 4. letnik Srednje šole družboslovne usmeritve Fran Miklošič v Ljutomeru, za šolsko 1980/1981. Franc Hazl.
Fabinci 40. p. Ljutomer, ln-487 GOSTILNO V BLIŽINI ŠTRI-
GOVE. 12 km od Ljutomera, dam v najem. Vse informacije po telefonu (042)89-327. In485 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje tehnične šole Lendava, za šolsko leto 1979/1980. Jože Luteršmit. Mačkovci 52/A. M-3938 PREKLIC!
■ Preklicujem vse neresnične besede. ki sem jih izrekla o Mariji
Žabot. Dolnja Bistrica 93 ter seji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Terezija Hertl. Dolnja Bistrica št 48. M-3948 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 9061-3. vezana vloga in št. 00154-5. izdano pri KZ Gornja. Radgona. Jože Hamler. Orehovski vrh 3. p. Gornja Radgona.
M-3965
Vigred se povrne, vse spet oživi, a naš oče se ne vrne.
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil dragi mož in oče
Franc Horvat
iz Doline
Pi> livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker vaju dragi oče. draga mama več tam notri ni.
ZAHVALA
4. septembra so minila štiri leta, odkar nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi oče
Štefan Zadravec
iz Turnišča
15. oktobra pa je minilo eno leto, ko je sredi dela prenehalo biti plemenito srce naše drage mame
Marije Zadravec
Vsem, ki se ju še spominjate in-prinašate cvetje na njun grob, hvala!
OTROCI Z DRUŽINAMI
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku Balažiču, govornici Marti Vogrinčič za poslovilne besed ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — prisrčna zahvala!
25. septembra 1983
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Karla Kranjca
iz Bakovec
Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda. . .
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je nepričakovano v 77. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Emilija Volf
iz Vidonec 33
ki nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvala G D Krog, M. Sobota, posebno GD Bakovci za izkazano čast pokojniku na njegovi zadnji poti. \
Hvala kolektivom Konstruktor TOZD Pomurje, Potrošnik TOZD Veleprodaja, sodelavkam Mure TOZD Perilo, Petrol TOZD Avtopark Ljubljana in TOZD Trgovina na debelo M. Sobota za darovane vence in spremstvo. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbi in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Veronika, sinovi Anton, Štefan in Alojz ter hčerki Marija in Vera z družinami.
DriS? 2ahvala vsem sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem .weljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in
Iskren- l	šopke, nam pa izrekli sožalje.
Grad a za. ala medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, predstavnici KS ptllS.1 Ruzmičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu, društvu upokojencev, kolektivu
'	1 I M. Sobota, čč. duhovščini za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
^Ujoči- - -
■ moz Stefan, sin Jožef z družino, sin Stefan z družino iz Nemčije, sestra Marija z družino, vnuki in ostalo sorodstvo
Sirom svoje domovine, zdravja sebi si iskal, kruta smrt te je objela, v temen grob zaprla te.
ZAHVALA
V obupu nad boleznijo nas je v 26. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
Avguštin Ternar
strojni tehnik iz Turnišča
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, vaškim mladincem, delovnima kolektivoma Elma Lendava in TOZD Planika Turnišče, oktetu iz Planike za odpete žalostinke ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter mu poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala predstavniku KS Turnišče za izrečene poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Boleča je resnica, da nas je po dolgotrajni bolezni v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče. stari oče in pradedek
Jožef Bedek
ffisrčn	izSalovec
^atuševim^Va'a vsem sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, posebno Mega dr Abrahamovim in družinama Horvat-Matuš. botrini Šebok in Fartek ter vsem, ki so Janii jn a8ega pok. pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje' sočustvovali z ^arkoveparn ^zrekli sožalje. Iskrena zahvala patronažnim sestram ZD Petrovci, g. župniku iz za pogrebni obred, pevcem iz Dolenec za odpete žalostinke in predstavniku KS iz Šalovec za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Turnišče, 11. oktobra 1983
Žalujoči: oče, mama, brat Alojz z ženo Marjjo in hčerko Helenco, stari oče in stara mama
. šalovci, M. Sobota, Ljubljana. Brezovci. Dobrovnik. 4. 10. 1983
žena Terezija, hčerke Trezika, Ilonka, Angela in Klara z družinami ter sin Jože in vnuk Drago z družinama
Upanje je minilo, ustavilo se je srce. h	ki nas je ljubilo . . .
P°kratkii _	ZAHVALA
težki bolezni nas je v 47. letu starosti zapustil naš dragi in dobri mož. oče. brat. zet. stric in svak
Stefan Baša iz Beltinec
Ob
cv^^ikom so J1/1 'z$ub' dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem P°sekterga v |s?dorn-.znancem in njegovim prijateljem, ki so mu darovali vence in ,ažahval 2 veI*kem številu spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
8eh nc’ *n nip„a .avn*škemu osebju za nego in skrb v času zdravljenja. GP Graditelj
IMP Toy! sodelavcem, delavkam in delavcem DO Rašica-TOZD
4- pu ra? ?ZD Blisk in delavcem kleparjem, profesorjema, učencem in učen-pri	eda- rokometnemu klubu Bellinka. TP Verna Maribor in delavcem
Pred nazahv-	LES-POHIŠTVO Beltinci.
Stavhiku	besede slovesa ob odprtem grobu direktorju GP Graditelj in
Beltinci, duhovnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete
žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej — hvala!
Žal...	Beltinci. Maribor. 25. 9. 1983
Zena Marija, sin Štefan, hčerka Metka, brata Anton in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe draga mama ni, da bi srečni mi bili.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 60. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, babica in stara mama
Alojzija Sever
roj. Potočnik kmetovalka iz Slamnjaka
Ob boleči nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za poslovilne besede ob ob odprtem grobu in posebna hvala tov. Pevcu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvalil
Memmingen, Maribor, Piran, Zagreb, Slamnjak, Babinci, Kamenščak 6. 10. 1983
Žalujoči: mož Stanko, sinovi Slavko, Stanko, Janez in Milan ter hčerka Marija z družinami in ostalo sorodstvo
oktobra 1983
__________________________________ STRAN 23
Vabimo na
za radijske napovedovalke in napovedovalce
K sodelovanju vabimo vsa, ki imajo smisel za govorjeno besedo.
Avdicija bo v soboto, 22. oktobra ob 10. uri v prostorih Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1.
POKAL ZE DRUGIČ
Dvajset mladink in mladincev uprave za notranje zadeve v Murski Soboti seje udeležilo četrtega srečanja mladih teh služb iz uprav v Mariboru, Celju, S'ovenjgradcu in Murski Soboti. S tokratnega srečanja so Sobočani že drugič prinesli pokal, saj so bili najboljši v športnih tekmovanjih.
P. D.
SLOVESNOST V GANČANIH — V okviru praznovanja soboškega občinskega praznika je bila pri spomeniku narodnega heroja Štefana Kovača — Marka v Gančanih spominska slovesnost, kateri so prisostvovali številni šolarji, planinci in občani. O narodnem heroju Štefanu Ko-vaču-Marku je govoril njegov sovaščan in član KO ZZB Beltinci Štefan Dominko.	v m
NOVA PROIZVODNA HALA
V soboto so v Rogašovcih predali namenu podaljšek k že stoječim proizvodnim prostorom temeljne organizacije Oprema in orodje, ki posluje v okviru postojnskega Liva. Objekt obsega 1700 kvadratnih metrov, z opremo vred pa je veljal 58 milijonov novih dinarjev. Gre vsekakor za veliko pridobitev, saj bo omogočila širitev proizvodnje, predvsem pa njeno prilagajanje potrebam tržišča. V Rogašovcih v prihodnje namreč ne bodo izdelovali zgolj mešalcev za beton,
OTVORITEV — Pogled v notranjost nove proizvodne hale Liva v Rogašovcih.
Foto: Š S.
MURSKA SOBOTA
Državna odlikovanja delavcem
Potrošnika
Ob občinskem prazniku je predsednik Martin Horvat izročil odlikovanja SFRJ: za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jožetu Kovaču, direktorju veletrgovine Potrošnik, red dela s srebrnim vencem Dragu Kolmaniču, Ludviku Kumi-nu, Marjeti Ouček in Antonu Šarotarju, vsem zaposlenim v soboškem Potrošniku.
Za trud in dosežene uspehe pri delu pa so medaljo dela prejeli tudi člani tega kolektiva Franc Behek, Evgen Sever in Sidonija Šiftar.
M. Jerše
ampak tudi zahtevnejše izdelke. Tako bo kmalu stekla proizvodnja pnevmatskih stiskalnic. To bo izdelek, pri nastajanju katerega so sodelovali tudi strokovnjaki (inovatorji) iz rogašovske tovarne. S tem in drugimi proizvodi se bodo delavci rogašovskega kolektiva vključevali tudi v izvoz. Sicer pa pomeni razširitev proizvodnje možnost zaposlitve nekaj novih delavcev, kar je vsekakor velik prispevek tega kolektiva na področju zaposlovanja.
V soboški občini je 609 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 624 delavcev. Z raznimi storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi se ukvarja 365 obrtnikov, gostinsko dejavnost opravlja 113 obrtnikov, 131 pa je avtoprevoznikov, od teh je 15 taksistov. Zasebni sektor drobnega gospodarstva je lani imel okrog 624 milijonov dinarjev prihodka, medtem ko je dohodek znašal 180 milijonov. Obrtniki so včlanjeni v Obrtno združenje, ki prav te dni praznuje 15-letnico. V okvir prireditev ob jubileju sodi tudi razstava drobnega gospodarstva, ki so jo odprli prejšnjo nedeljo. Razstavljene eksponate si je moč ogledati do vključno nedelje 23. oktobra. Razstava je v telovadnici osnovne šole Daneta Šumenjaka.
Obrtniki soboške občine so z razstavljenimi izdelki prijetno presenetili. Ker gre za prvo tovrstno razstavo, je marsikdo to pot prvič videl, česa so sposobni naši obrtniki. Izdelujejo številne zahtevne izdelke. Tako je na primer Zvonimir Gomboc iz Kroga razstavil saržerne žičnike za pištole, ki smo jih doslej uvažali. Inž. Vili Žižek iz M urske Sobote je predstavil visokofrekvencijski generator za varjenje. Tone Gomboc od Jurija odlitke barvnih kovin, Ivan Mertiik iz Bratonec je pripeljal na razstavo mini počitniško hišico iz lesa .. . Predstavljeni so tudi kvalitetni izdelki naših lončarjev, kleparjev, elektrikarjev, izolaterjev, plastičarjev, živilcev in drugih. Razstava je podobna obrtnemu sejmu v Celju s to razliko, da je manj obsežna. Kaže si jo ogledati.	§ Sobočan
Foto: A. Abraham
Oddelek otroškega vrtca v Apačah
Kljub temu da je v ličnih prostorih dograjenega in obnovljenega oddelka apaškega vrtca 60 malčkov našlo prostor pod streho že v začetku septembra, so ga slovesno odprti v okviru praznovanj 30. občinskega praznika. Gre za pomembno pridobitev iz tega srednjeročnega občinskega referendumskega programa, ki so
• Na slavnosti ob otvoritvi proizvodne hale se je predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat zahvalil postojnskemu Livu, ki je prenesel del proizvodnje na manj razvito goričko območje, s čimer so tod ustvarjeni zametki industrije. Glede na to, da dajemo vse večji poudarek tudi kmetijstvu in drobnemu gospodarstvu, se življenje tudi na tem obmejnem območju naglo izboljšuje.
S. Sobočan
jo z veliko občutka in tehnično dovršeno ter izjemno funkcionalno projektirali in zgradili delavci Gradbeno proizvodnega podjetja Ljutomer.
,, K razmerah, ko omejujemo vse vrste skupne porabe, je nov sodo-beh oddelek vrtca pomemben uspeh referendumskega dinarja vseh občanov in krajanov apaške krajevne skupnosti. S njim in dograditvijo oddelkov v Gornji Radgoni in Vidmu bomo uresničili pol srednjeročnega referendumskega programa. Ostalo'pa bomo namenili za prizidek k videmski osnovni šoli. ” To je med drugim dejala ob otvoritvi apaškeea vrtca DANA SUKIČ, predsednica radgonskega izvršnega sveta. ,,In to bomo kljub težkim gospodarskim razmeram lahko dosegli, če bomo združili moči in sredstva. V prihodnje pa bomo na področju družbenih dejavnosti morali še racionalneje potrošiti vsak dinar in s sredstvi zagotoviti predvsem Večjo kakovost dela, tudi na področju otroškega varstva. Kot je dala jasno vedeti tudi zadnja 8. seja centralnega komiteja slovenskih komunistov, bomo lahko dosegali boljše rezultate le, če bomo vlagali več naporov, boljše delali. . .”
Zatem pa so se predstavili v prisrčnem kulturnem programu malčki iz vseh oddelkov radgonskih otroških vrtcev. Delavci radgonskega kmetijskega kombinata pa so se zavezali, da bodo bedeli nad apaškim in stogovskim vrtcem. Tozda kmetijstvo in gozdarstvo pa sta prevzela pokroviteljstvo nad tema dvema vzgojno- varstvenima usta n o vama.
vp
Srečanje, ki krepi vezi . . med mladimi . . VtilnirU
!S srečanjem mladine srednješolskega centra tehnično-peda-goških usmeritev iz Murske Sobote z vrstniki iz pobratene | občine Paračin v SR Srbiji in ■ Kormenda na Madžarskem so i se ob koncu prejšnjega tedna ; začele prireditve ob prazniku ■ soboške občine. Med mladimi | obstajajo večletne tesne vezi, ki j se krepijo zlasti na kulturnem i in športnem področju. Sodelovanje soboškega srednješolskega centra s podobno ustanovo »Branko Krsmanovič« v Para-činu je tako postalo že tradicionalno, z njim pa se nenehno krepita bratstvo in enotnost. Zato so mladi iz soboške občine i tudi tokrat z velikim veseljem ; sprejeli svoje vrstnike iz občine I Paračin, izmenjali izkušnje in se i dogovorili- za nadaljnje sodelovanje.
Telovadnica soboškega srednješolskega centra je bila skorajda premajhna za vse, ki so
Milan J^e
»ŽIVE NAJ VSI NARODI« — Pod tem	}'
vom je potekalo srečanje srednješolske m*a; srednjes° na, Kbrmenda in Murske Sobote v telovadnic skega centra. Foto: A. Abraham.	„
DRUGI KOVINAR JUGOSLAVIJE - Ta laskavi
zaposlen v IMP Blisk v Murski Soboti, pridobil na n_ tuMakeik LUA vanju kovinarjev Jugoslavije, kije potekalo v glavnem h, jrug0 najB°,irti V konkurenci najboljših varilcev je namreč zasedel o Konkurfn, uronfL. gotovo izjemen uspeh. Zdenko Kovač pa je bil drugi tu Na slik’ slovenskih kovinarjev, kije bilo spomladi na Jesenl<A jerše, f°w'"	.
kipcem z republiškega tekmovanja kovinarjev. Tekst. •
h 20-v petek, 21.
uri _ Moravskeob v soboto, 22.	• .
20. uri - Sokove« ob
magnet
Ob vsakem nakupu obiščite naše blagovne hiše in ostale poslovalnice v M. Soboti in na podeželju
- čr	.	■ / .	'
KOLEKTIVOM IN OBČANOM OBČINE MURSKA SOBOTA ČESTITAMO ZA
OBČINSKI PRAZNIK, 17. OKTOBER
IN ŽELIMO VSEM USPESNO POSLOVANJE
VELETRGOVINA
MURSKA SOBOTA
loteli videti izbran orogram pod naslove> laj vsi narodi«.	Kr
-odnih plesov m P .. ;kupina ritmične Paračina, pevski zbor nenda (prvi	in
-bor srednješolskega dlesna skupina Brez ,jve|j Murske Sobote so ravdušen sprejem. $ se iveh sosednjih drža P tatem pomerili še	r.e.
Delegacije učen®V in polnil; lale tudi razstavo silkin g rico Radenske v zvečer pa so imeli	dru-
ičencev v Murski S	jan
iabno srečanje, ^adnj ibiska pa so gostitelj o ves čas bivali P" /rstnrkih v Murski . ;voje goste popelja i tulturnih in zgodovinsW.^ nenitosti pomurskeg
Milan J«1*