Florence Nightingale (Ob petdesetletnici njene smr,ti) Med. s. Din a U rb a n č i čt ...tJ' L,to, dnel3. avgu,ta je minilo 50 1,t, odk., ie umrla .•••• III""" Florence Nightingale. Medicinske sestre čutimo dolžnost, da ob tej obletnici posvetimo nekaj misIi tej veliki ženi - mednarodni zdravstveni pionirki. Florence Nightingale (izg. florens najtingejl) je bila rojena leta 1820 kot druga hči premožne viktorijanske* družine. Bogati starši so ji - v tisti dobi, ko je bila izobrazba privilegij zgornjih plasti angleške družbe - mogIi nuditi odlično izobrazbo in tako si je širila obzorje z večk~atnimi potovanji po Evropi in deželah srednjega Vzhoda. Poleg materinščine je obvladala francoski, nemški in italijanski jezik. Še posebno uspešna pa je bila v matematiki in v poznavanju klasikovo Poznanstva z odličniki takratne družbe, ki jih je vzpostavila doma in na potovanjih izven meja svoje domovine, je vzdržev;ala in jih upora:bila tudi pri svojem delu. Sprejela je bogato udobje, v katerem se je radila, vendar sa ji, od njene zrele dobe dalje, pomenile materialne dobrine le sredstvo za delo, ki ga je posvetila ubogim, bolnim in v občestvu prizadetim. Pri tem si pa nikakor ne smemo misliti, kakor da je bila Florence Nightingale sentimentalna dobrodelna gospa, ki deli milošrnno iz neke mode »plemenitih« a·ristokratskih gospa. Ne, njeno delo je bilo drugačne vrste. Nadarjena, duhovita, lepa in širako razgledana je imela vse možnosti, da bi - kar je bila tudi želja njenih staršev - blestela po salonih takratne vikto- rijanske družbe. Vendar se to pametno dekle n( moglo sprijazniti z življenjem, katerega edini smoter naj bi bil trašenje visoke rente za razkošno in lagadno življenje. Življenje, kakor je čutila, naj bi imelo globlji sacialni smoter. Želja po delu za blaginjo sačloveka je pastala v njej imperativ, ka je krenila iz svojega udabnega sveta in se razgledala pa bednem ,življenju v kačah tekstilnih delavcev v bližini domačega dvorca. V teh kačah je videla le revščina, trpljenje in obup - pač pasledice brutalnega izkariščanja delavcev v industriji 19. staletja. Po svojih mačeh je skušala to beda lajšati s tem, da je nabavljala za boln,ike velike kaličine perila, hrane in drugih potrebščin. Vendar je pri vsem tem čutna, da ta ni zdravljenje zla pri korenini. * viktorijanska serpo navadi imenuje družina iz zgornjih plasti angleške družbe v dobi kraljice Viktorije (1837-1901). - Op.pis. 129 Želela je postati prosťoiVoljna bolniška negovalka iVbolnici. Toda zaradi nasprotoiVanja staršeiVse ji je ta želja izpO'lnilašele mnogo let kasneje. Kot 24-letno dekle si je taka kakor njeni sodobniki mislila, da so za lajšanje bolnikoiVihtegob in trpljenja pO'trebne sama lastnosti, kot sa »nežnO'st,sočutje, dobrotljivost in pO'trpežljivost.« Toda že v kratki dO'bi, ko je negovala svojo balno stara mater in svojo stam vzgojiteljico, si je Flarence Nightingale pri- dabila v tem opravilu dragocene izkušnje. Uvidela je, da sta za negO'bolnika poleg teh lastnosti pO'trebni še obsežno znanje in spretnost. TOlnjeno spoznanje, ki ga je neštetokrat utemeljevala, je bilo za takratno dabQ zelO'napredno in je imelo daljnosežen pomen. Na osnO'vitega načela namreč je kasneje ustanovila prvO' šolo za sestre kat učno ustanovo in s tem odklonila sistem zgolj rO'čnega priučevanja bolniških negovalk. Utemeljila je poklic šolanih civilnih sester, ki naj v takratnih balnišnicah za;menjajo negovalke v pO'ložaju »služkinj«. Nege ob zdravljenju v najširšem pomenu besede in nege za ohranitev zdravja, kot jo je pojmovala in utemeljevala Florence Nightingale, se je treba učiti. Zastavila si je vprašanje: Kje?, V Angliji takrat ni bilo šol za bolniške negovalke. Tudi v drugih državah, kjer so že imeli več ali manj organizirane oblike za usposabljanje bolniških negovalk, pretežno v okviru redovniških orga- nizacij,še ni bila opredeljena uČila snov, ki bi ja bilo treba znati za strokovna opravljanje te službe. Bolnišnice so bile odsvit dobe in razmer. Bile so name- njene brezpravnim in obubožanim, torej zadnje zatočišče tistih, ki bodisi niso imeli doma ali pa ne človeka, ki bi jih v bolezni negoval. Navadno so bile te bolnišnice pod istostreho kakor ubožnice. Nesnaga, smrad, revščina in slabo lajšano trpljenje sa bile značilnosti teh ustanov.* Bolniško nego so opravljale laične žene. V spisih o zgodovinskem razvoju sestrskega poklica se nav:aja, da so te žene bile podkupljive, večkrat tudi .dvomljive nravnosti, žene, ki so prepogosto slabo prestajale preizkušnjo, da svojo nezadostnQ plačo dopolnijo z izsiljevanjem podkupnin, s prQdaja zdravil ali celo hra ne, na;menjene bQlnikom. Poznamo jih tudi iz romanov C. Dickensa. Po drugi strani pa je bilQ skrajno slabo poskrbljeno za njihovo prehrano in stanQvanje in njih delovni čas je bil Qmejen le 'po njih fizični zdržljivosti. Nič čudnega, če so se v ta.kem PQložaju in v taka morečem okolju vdajale pijančevanju in nezdravi pozabi. Nič čudnega 'tudi, da sa starši Florence Nightingale nasprotQvali njeni odločitvi in s tem zavlačeiValinjenQ uresničenje. Toda časa ni izgubljala. Na svojih pQtovanjih po tujini se je mudila po bolnicah in sirotišnicah, se zanimala za njih Qrganizacija, pridno zbirala podatke in se učila nege bolnikov. V Haliji je bila nekaj časa v Rimu .v KQnventu Trinitá dei Monti, v Parizu v sloviti bolnici Hotel Dieu in drugod. Dvakrat * Da os,vertHmoraven taklratnih bo~nišnic,naj po v;~stlnemredu navedemQnekaj podatJkQviz »Ca~endarOIf,LandonHospita1«:Leta 1772 se uvedejQže~eznepostelje. Od leta 1-780 morajů kimrgi bi,ti člani DruštvakirnrgQv v Londonu. Leta 1781 důbi mr. BlisarrtdOiVQljenje,da plredavao anatomiji in ranOlcelništvu.Leta 1791 je nabavljen en termometer. V letu 1794 je p!ťlirejenprrvi cli!kluspredavanj Olkirurgiji. Leta 1820 nabavijo nekaj pernatih pOls,teljza posebne ,primere. Leta 1830 napeljejo plinsko ogrevanje pOlhodnikih, ne Pa v sobah. Leta 1833 izide okrožnica, da smejů deliti zdravila samo tiste sestre, ki znajů čitati in pisati. Leta 1849 nabavijo pll"Vimikroskop, Leta 1852 sklene bolnišnlÍčniodbor, claapotekar ni primern.aoseba za apilikacijůkloro- forma. Leta 1856 je miss Florence Nightingale izvoljenam dosmrrtnoupraviteljicQ. Leta 1896 uvedejo rentgenski aparat. 130 je obiskala Inštitut za diakonise (bolniške strežnice) v Kaiserswerthu v NemCi.jí. (protestantska ustanova za usposabljanje civilnih negov;alk - z omejeno svo- bodo v zasebnem življenju), kjer se je vključila v šolanje. Spoštljivo se je izra- zila o resnosti organizacije, imenovala ta inštitut svoj »duhovni dom«, toda o obsegu in ravni strokovnega pouka diakonis ni imela posebno laskavega mnenja. V njej je dozo.reval koncept vsebine, ki bi j0' morala i,meti šola za sestre. Kasnejeje šla ponovno v Pariz in se končno vključila v tečaj za nego> bolnika v bolnišnici Maison de'la Providence, ki ga pa ni končala, ker je zbolela. V bolezni' ni bila zadovoljna z nego, ki je je bila deležna, toda tudi ta je bila zanjo šola, kaj naj bi bila nega bolnika. Se isto leto je prevzela vodstvo neke londonske bolnišnice (ki se je v dobe-- sednem prevodu imenovala: Ustanova za plemenite žene v bolezni), v katerl je do podrobnosti organizirala negovalsk0' službo. Izdelala je pravila, s katerimi S0'bile natančno določene dolžnosti osebja. Poskrbela je tudi za marsika.tere tehnične preureditve. Tako n. PI'. je dala napeljati toplo vodo, napraviti jaške za dviganje hrane in bremen, preuredila je kuhinjo itd. Z odborom »pleme- nitih« gospa, ki so upravljale to bolnišnico, pa je imela veliko težav. Saj je morala reševati celá spor, ki se nam dandanes zdi kar nerazumljiv. Odbornice,. ki sa vse bile pripadnice anglikanske cerkve, sa hotele, da bi se v to bolnišnico - Florence Nightingale jo je nekoliko podsinehljivo imenovala »sanatorij za: balne guvernante pod upravo odbora plemenitih gosp'a« - sprejemale samo bolnice anglikanske veroizpovedi. Toda Florence Nightingale, neplačana ravna- teljica ustanove, se je ternu uprla in zmagala. Sprejemala je ne glede na njih veroizpoved vse bolnice, ki so bíle potrebne pomoči. Vsekakor je tudi njeno stališče v tem sporu zanja značílno. Spomladi leta 1854 se je britanska armada vkrcala za pohod v krimsko, vojno, v kateri so Anglija, Francija in Turčija napadle Rusijo. V septembru s0' se čete te trozveze izkrcale na Krimu. Iz zaledja fronte sa ranjence prevažali s pomorskimi transporti v Skutari ob ;Bosparu. Kmalu je postalo očitno, da so v angleški vojski grobe organizacijske sla- bosti in korupcija, in to zlasti v vojni sanitetni službi. Bolnišnica v Skutariju,. ki j0' je turška vlada odstopila angleški armadi, je bila že po prvem trans- portu ranjencev prenatrpano in ušivo brezno, polno trpljenja in nalezljivih balezni. Ranjence vseh naslednjih transportov so nameščali po razpadajačih neopre,mljenih barakah kar na gola tla, kjer S0' umirali za »vojna gangren0'«,. za nalezljivimi boleznimi, nemala od njih pa celo od žeje in gladu. Skupno je šlo skozi skutarski lazaret svojih 12000 ranjencev in bolnikóv. Angleška 1judstva, ki je spomladi odhajajoči vojski vzklikalo k zmagi in veravala v red angleške armade, je bilo prepadeno in ogorčeno, ko je dnevnik Times objavil čl:anek,v katerem je vajni dopisnik razgalil te strahotne Faz,mere v skutarskem lazaretu in nečloveški odnos do ranjenih in bolnih vojakov. Ob primerjavi razmer v sanitetni službi francoske vojske se je v Timesu pojavilo očitajoče vprašanje: »Zakaj nimamo v Angliji usmiljenih sester?« Flarence Nightingale je razmislila, se odločila in svojemu prijatelju siru Sidneyu Herbertu, takratnemu sekretarju vojske, napisala pismo. Sporočila mu je, da je pripravljena iti s skupino žena v Skutari in tam prevzeti vodstvo negovalske službe. Pri tem je zanimivo, da se jenjeno pismo križalo z njegovim, 131 v katerem jo sir Sidney Herbert sam prosi, naj to stori. Tako je zbrala 38 žena, za katerimi so pozneje seveda prihajale še nove skupine. "Ce to uspe,« je izja'vil Sidney Herbert, "bo storjeno veliko dobro delo ... predsodek bo razbit in vzpostavljen bo precedens, ki bo pomnožil to dobro delo za vse čase ... In je uspelo. Naloga, pred katero se je znašla ta »odprava«, je bila zelo velika. Podroben opis bi presegal okvir tega članka. Zato naj samo z nekaj podatki predočimo bralcu okoliščine, v katerih se je Florence Nightingale s svojimi sodelavkami znašla v skutarskem lazaretu. Ranjenci so bili »operirani« kar na tleh, saj ni bilo niti opreme 'niti osnovnih pripomočkov za nego, kot n. pro obvezilnega materiala, posteljnine, jedilne posode in pribora. Preskrba z vodo je bila skrajno nezadostna, kanalizacije. pa sploh nobene. Ekskremente bolnikov so odlagali kar v sode ob barakah. Sk~atka, našle niso nič drugega kakor prenatrpane barake, polne trpljenja in umiranja, nedohranjenih bolnikov ter zajedavcev živ,alskega in človešket~porekla. Veliko težav je imela z osebjem, na katero je tam naletela. Večina je namreč z zdravniki vred gledala v novo- došlih ženah zgolj avanturistke. Obenem pa so jim bile te žene, ki so se lotile trdega dela z v'so resnostjo in samoodpovedjo, ogledalo njihove nesposobnnsti in očitek vestL Delo je terjalo veliko nrganizacijskih sposobnosti in mnogo takta. Sode- lovanje, ne pa ukazovanje in slepa pokorščina, to je bil način dela, s katerim je Florence Nightingale z,magala. Ker je imela potrebna pooblastila Vojaškega ůrada ji je uspelo urediti tudi materialne pogoje za poslovanje bnlnišnice. V prvi ~aročilnici, ki jó je dostavUa Vojnemu uradu, je poleg drugega zahtevala tudi 5'00ščetk za ribanje. Povrh vseh upravnih dolžnosti pa je tudi sama osebnn negovala bolnike. Znani sn njeni nočni obhodi pn bolnišnici, ko je z leščerbo v roki hodila po barakah, da pogleda, če je vse v redu, da poreče ternu bodrilno besedo, se onemu spodbudno nasmehne ipd. Ti njeni nočni nbhodi so pnstali že kar legendarni. Takole pravi o njej Longfellow v svoji pesmi »Žena s svetilko"< Počasi kot v snu vzljubil je nemi trpin njeno senco, rišočo se v mračne zidove. V svoji dejavnosti pa se ni omejevala le na upravljanje lazareta in na vsakdanjo nego ob bolniški pnstělji. Bila je obenem v pravem pomenu besede tudi socialna delavka. Ko je videla, kako se vojaki vdajajo pijančevanju in razvratu, je v vojaškem taborišču Skutariju organizirala čitalnico. Poskrbela je za zdravO' razvedrilo vojakov in prebolevnikov z ustanovitvijo klubov, kjer so imeli možnosti za razne igre. V svoji pisarni pa je uredila nekakšno vojno hranilnico. Vanjo so ranjenci in drugi vojaki vlag,ali prihranke od svojih plač. Te prihranke je s posredovanjem pri kraljici Viktoriji po zanesljivi uradni poti pošiljala njihovim svojcem v domovino. Nešteto angleških družin je prejelo pisma, ki jih je v imenu huje bolnih in umirajočih pisala Florence Nightingale. Pisanje dolgi,h uradnih poročil in privatnih pisem Sidneyu Herbertu (zad-' njih je bilo 30 po številu) je bilo njeno redno hočna delo. 132 Razmere v bQlnici v Skutariju SQ se končnQ uredile. FlQrence Nightingale nadzira negQ bQlnikJQv Po vsem tem se zdi skoraj neverjetno, da bi to ne presegalo fizične·zmog- ljivosti žene. In resnično je tedaj bila v težki preizkušnji túdi njena psihična zdržljivost, saj ni manjkaló kovarstva, obtožb in intrig, ki so segale do general- nega štaba angleške armade in do angleške vlade, vse dokler ni med dnevnimi ukazi generalnega štaba izšel razglas: "Vlada njenega Veličanstva kraljice ime- nuje miss Florence Nightingale za generalno ravnateljico ženske bolni&rske službe v vseh vojaških bolnišnicah armade. Nobena gospa, ,sestra ali bolničarka ne more biti premeščena iz ene bolnišnice v drugo brez odobrenja miss Nightin- gale. Glavni funkcionar za zdravstvo v armadi se mora z miss Nightingale po- svetovati v vseh zadevah, ki se tičejo ženske bolničarske službe.« Vzdržala je in zmagala s trdim delom v svodem izrednem nagnjenju, da pomaga sočloveku. Postavila si je cilj, da utemelji in, kot je dovolj jasno pove- dala sama, da uveljavi »civilni poklic za žene in ne novega sestrskega reda«. Predvsem pa je zmagala zato, ker je imela podporo angleškega ljudstva, ki je spremljalo njeno delo, saj so za.angleško javnost imela največ veljave pač pisma ranjencev, ki so v njih poročali domov o njenem delu. Med vojno je zbolela za "krimsko mrzlico«, domnevno za trebušnim tifusom ali za pegavico. Po zasilnem okrevanju je nadaljevala svoje delo v Skutariju. Od tedaj si zdravstveno vse življenje ni več povsem opomogla. Iz vojne brez slave je slavno izšla samo Florence Nightingale. Admiraliteta ji je ponudila križarko, da se z njo vrne v domovino, kjer ji je angleški narod pripravljal slavnosten sprejem. Toda izognila se je ternu in se meseca julija 1856 - šest mesecev po končani vojni - vkrcala v Carigradu na parnik, ki jo 133 je pripeljal do Marseilla. Potovala je inkognito kot miss Smith vse do svojega rojstnega doma. V svoj dnevnik je zapisala: "Moji nesrečni fant je! Slaba mati sem, ker sem vas pustila same v krimskih grobovih. 73 Ofo iz osmih regimentov vas póčiva tam! In ni vas ubila sovražnikova krogla. V kratkem razdobju 6 mesecev ste pomrli za strašnimi boleznimi, pred katerimi vas nismo znali obva- rovati! Toda kdo neki zdaj še misIi na vse to? ... « Angleški narod se ji je oddolžil z ustanovitvijo "Sklacla Florence Nightin- gale za vzdrževanje šolanja in za varstvo sester in bolniškega strežnega osebja.« .ob njenem povratku je bila zbrana že ogromna vsota. Vendar so zdravniki še vedno ostali skeptični. Ko je Florence Nightingale zvedela za ta fond, ga je sprejela, vendar s pogojem, da gauporabi šele čez nekaj let. Imela, je namreč v načrtu drug0 delo, Qbenem pa je izrazila bojazen, da ji zdravje najbri ne bo dopuščalo težjih nalog. Ostala je do smrti več ali manj invalidka, priklenjena na voziček. Skozi 40 let aktivnega življenja je bilo njeno stanovanje kraj sej, sestankov in posvetovanj. Prva leta po krimski vojni se je posvetila delu za reformo zdravstvene službe v armadi, sodelovala je v vojaških odborih, zbirala poclatke in sestavljala poročila. Leta 1859 in še nekaj let nato se je z vsem srce,mposve- tila sodelovanJu v Kmljevski komisiji za zdravstveno službo v Indiji. Poročilu te ~omisije je bila priključena drobna rdeča knjižica z naslovom "Pripombe miss Nightingale«, o kateri se je šef ol;fdelkaza zdravstvo pri Uradu za Indijo mnogo let kasneje izrazil takole: "Ni bila modra knjižica iz leta 1863 (torej poročilo kraljevske komisije same - op. pis.), ki je ni pravzaprav nihče bral, pač pa neka rdeča knjižica (t. j. pripombe Florence Nightingale - op. pis.), ki nas je takrat osramoti1a, a nam vendar ogromno koristila.« Njeno živo zanimanje za reforme v zdravstveni službi pri Ar,madi v Indiji je prodrlo do osnovnejših vprašanj, kot n. pro tudi do grozotne lakote v Indiji in potrebe po namakalnih delih. V pismu iz leta 1877 pravi: "Cemu vsi poizkusi, cla ohra- nite ljudem zdravje, če jih pa ne moreté ohraniti pri življenju? Da si ~drav, moraš predvsem biti živ!<' Leta 1860 je bila ustanovljena Sola za sestre Florence Nighting,ale pri bolnišnici St. Thomas v Londonu. Namen šole je bil, da izšola sestre, ki bodo sposobne šolati druge. Se:stre te šole naj bi prevzele delo v bolnišnicah, od leta 1870 dalje pa bolnike negovale tudi po privatnih domovih. Absolventke te šole naj bi bile pionirke, ki naj bi dvigale raven sestrske dejavnosti. Te pa Florence Nightingale, kot razberemo iz njenega dela Beležke o negi (Notes on Nursing), ni omejevala zgolj na nego ob bolniški postelji, ,ampak jo je pojmovala kot dejavnost, prepleteno z vsemi komponentami socialnomedicinskega, preven- tivnega in zdravstvenovzgojnega dela. Poznavalci učnega načrta, ki ga je sestavila za to šolo, sicer omenjajo, cla se zde nekatere podrobnosti tega načrta danés morda zastarele, vendar-pa so načela tega skrbno priprayljenega načrta in koncept.ekspetimentalne šole tisto, kar je šedanes strokovno in pedagoško napredno. Zlasti sta bili napredni dve stališči, ki ju je uveljavljala Florence Nightin- gale glede vzgoje sester. 1. Finančna neodvisnost, ki šoli zagotavlja ustrezno raven brez kake obveznosti, da bi bolnišnico oskrbovala s ceneno delovno silo učenko 2. Izbira in nadzorstvo nad bolniškim osebjem, ki jma učne obveznosti 134 Portret F~arence Nightingale pa vrnitvi s Krima. Na obrazu SQ dobra vidni sledO'vi prestanih naporov in trpljenja. (Portret izdelan pa naračilu kraljice Viktarije.) v zvezi z vzgaja učenk, mora biti v pristajnosti voditeljice šole ( voditeljica šale je tedaj bila hkrati tudi matrona, t. j. glavna sestra bolnišnice - ap, pis.). Ker je Florence Nightingale malokdaj šla z doma, so voditeljice šol - teh je bilo kasneje veé - prihajale k njej in se posvetovale z njo o vsem, kar se tiče arganizacije in pauka. Bila je v stalnem stiku z inštruktorkami. Po letu 1873 sa ja začele redno abiskavati tuq.i učenke iz 'sestrske šole pri bolnišnici St. Thamas. Ti obiski nisa bili družabne vrste. Ob takih obiskih je pregledala dnevnike iz njihove vsakdanje praKse, da bi ocenila, kaka posamezne učenke napredujejo, predvsem pa, da bi videla, na· kakšni ravni je pouk, ki sa ga deležne. De:Lalasi je zapiske a teh razgavorih. Ohranjenih je nad 80 takih zapiskov, iz katerih se da razbrati njeno mnenje a pedagoških sposobnostih inštruktork. ' Vsaka leta je poslala na novo sprejetim učenkam pismo. Najpodamo iz 'teh pisem nekaj njenih misIi: »Žena, ki ima sentimentalne poglede na sestrsko službo (in ja imenuje božja strežbo, ker se šteje za angela), je seveda manj kat nekoristna ... « dalje: »Žena, ki meni, da se žrtvuje, se ne ba obnesla; žena, ki misIi, da je katerakoIi delo v negi nevredno sestre, bo enostavno sama v napoto ... « in dalje: »Za nas, ki opravljamo sestrsko delo, je važno, da rastema vsaka leta, vsak mesec, vsak dan, sicer va,m zagotavljam, da nazadujema ... « in dalje »damišljavost in dobro sestrska dela sta dve nezdružljivi stvari«. 1z njene šole sa izšle sestre, ki sa prevzele pionirsko dela v novo ustanav- ljenih šalah pa drugih državah: v Ameriki, Kanadi, na Japanskem, na Kitaj- skem, v' 1ndiji, Novi Zelandiji, AvstraIiji in drugod. 1z razpoložljive Iiterature je razvidno, cla je odšla na nava delovno mesta vedna skupina od petih da 135 devetih nightingalskih (izg. najtingelskih) sestra. Odlična kadrovska politika! Po navedbi Nikice Blagojevié sta bili ob ustanovitvi šole za sestre v Beogradu leta 1921 med prvimi inštruktorkami tudi dve nightingalski sestri. V štiridesetih letih po svojem umiku iz službe in družabnega življenja je delala neodvisno, ker je bila tudi materialno neodvisna; živeIa je od rente. Vseh njenih del, bodisi da so izšla v tisku za širšo javnost ali pa so krožila privatno, je skupno 140.Med njimi so knjige, brošure, članki, predavanja, poro- čila, okrožnice, pisma itd. Obravnavala je vrsto vprašanj, in sicer nego bolnikov, organizacijo in sanitarno ureditev bolnišnic, vprašanja asanacij in zdravja, vštevši statistiko. Dalje je pisala o problemih izseljevanja, o disciplini in kazni, o razmerah v Indiji, o varčnosti in celo o ptičih, po svoje tudi o ženskem gibanju. Njena knjiga »Beležke o bolnišnicah«, objavljena leta 1858, v kateri propagira funkcionalno smotrno in higiensko gradnjo Ďolnišnic, je bila sprejeta kot »izredni prispevek sanitarne vede za zdravstvene ustanove«. Imponirala je takratnim oblastem in javnosti s svojimi deli, ki so bila vedno dobro pri- pravljena in so vedno te,meljila na statističnih podatkih. Leta1859 je izšla njena knjiga: »Beležke o negi« s podnaslovom »K:aj je in kaj ni«, v izvirniku: »Notes on Nursing - What it is and what it is not«. Njen življ'enjepisec Edward Cook ocenjuje to delo kot »najbolj znano in v nekem smislu najboljšo njeno knjigo«. Tudi je res, da nam njena rahločutna razmiš- ljanj:a v tej knjigi povedo več o osebnosti te žene kakor pa življenjepisi, ki so nam na razpolago. Že sam slog --.,.že način njenega pisanja privlači bralca, ko mu vedno znova V živih slikah postreže s primeri iz svojih bogatih izkušenj in široke razgledanosti. Namenila je to knjigo poklicni negova1ki v bolnišnici in na terenu in sleherni ženi, ker je po njenem, kot pravi v predgovoru, »vsaka žena slej ko prej v svojem življenju odgovorna za zdravje nekoga, bodisi da je to otrok ali invalid, z drugimi besedami, vsaka žena je negovalka.« Drugi izdaji te knjige je dodala še poglavje o negi otrok. V vsem tekstu obmvnava le načela. Neposredno in živo razpravlja z bral- cem in ga uvaja v razmišljanje. Popolnoma opušča pouk o tehniki tega in onega opravila pri bolniku. Sama pravi: »ne zato, ker bi po važnosti zapostav- ljala poznavanje tehnike in obvladovanje veščin, ampak zato, ker se to ne da naučiti iz knjig, pač pa le na dobro organiziranem bolniškem oddelku ... Gotovo je to resnica, ki danes velja toliko bolj, 'kolikor več je pri negi in zdravljenju bolnika tehničnih opravil, ki jih po zdravnikovem naročilu izvaja negovalsko osebje. Knjiga ima naslednja poglavja: Predgovor. Zračenje in ogrevanje. Higiena stanovanj. Drobno upravljanje. Nemir. Sprememba. Prehrana. Kakšna hrana? Postelja in posteljnina. Razsvetljava. Snaga prostorov. Osebna snaga. Pogovori o upih in nasvetih. Opazovanje holnika. Zaključek. Dodatek z ustreznim komen- tarjem in dvema statističnima tabelama o številu in starosti žena, zaposlenih v negi po upravnih okoliših Velike Britanije. Navajamo v prevodu nekaj njenih misli iz knjige »Beležke o negi«, pred- vsem z namenom, da bralci lahko sami ocenijo, kako napredne so bile njene ideje pred sto leti in kako so aktualne še danes. V ·predgovoru: »Nimam na,mena učiti, pač pa pozivam žene, da se same uče in s tem namenom tvegam nekaj napotkov in namigov.« 136 V poglavju o ventilaciji in higieni sta:novanj kritizira način propagande L.c1 gradnjo nove bolnišnice za otroke in nove ženske bolnišnice v LondOl'lU,pro- pagande, ki se je v časopisih pojavila takole: »-Vsakoleto umre v Londonu več kot 25 000 otrok v starosti pod 10 let; zato potrebujemo otroško bolnišnico.« Ali pa: »Naše žene so zdravstveno popolnoma neprosvetljene, zato potrebujemo bolnišnico za žene.« »Dobro,« pravi Florence Nightingale, »oboje je bridko res, toda vemo, do so vzroki velike umrljivosti otrok v tem, ker primanjkuje snage, ker ni potrebne ventilacije, ker se ne belijo stanovanja, ker ni pravilne prehrane - skratka, ker po gospodinjstvih ni prave higiene. Prav tako poznamo ukrepe, kako ternu odpomoči, in gotovo ni ustanovitev otroške bolnišnice prvi med temi ukrepi « » Žene, predvsem žene moramo zdravstveno prosvetliti o higieni gospo•.. dinjstva ... « »... AH je ta prezgodnja umrljivost nujna ... ?« »Mar je Narava res name- nila materam, da bodo neprestano v zdravniškem spremstvu? Ali je morda bolje, da se učimo klavír, ničesar pa ne o zakonih, ki veljajo za ohranitev nar:aščaja?« »... medtem ko vsako š0100bvezno dekle učimo osnove astronomije, pa mater, učťteljic, vzgojiteljic in bolniških negovalk ne učimo ničesar o teh zakonih.« Iz poglavja o ogrevanju: »Skrbna sestra bo vedno pazila na bolnika, zlasti na slabotne, kronične in bolnike v kolapsu, da jih obvaruje pred posledicami zaradi izgube telesne. tempera ture - zaradi samoohladitve. Med drugim se v tem poglavju bori tudi proti praznoverju, češ da je nočni zrak škodljiv: ... "Ponoči je zunaj in v stanovanju ,nočni zrak', izbira je le med dobrím ,nočnim' zrakom zunaj in slabi.,m ,nočnim' zrakom v stanovanju.« O higieni stanovanj: "Fet je osnovnih pogojev za vzdrževanje zdravja v domovih: 1. čist zrak, 2. čista voda, 3. temeljito odstranjevanje odplak, 4. snaga in 5. svetloba . . .. Ce bi zavarovalne družbe razumele, da je njim samim v prid, če plačajo sanitarnega inšpektorja, ki bí nadzoroval hiše, v katerih živijo njih klienti, bi se tudi špekulativni arhitekti spametovali.« V tem poglavju med drugim tudi ostro kritizira izbiro najslabših sob v stanovanjih za gospodinjske pomočnice ter pomanjkljivo nadzorstvo nad vzdr- ževanjem snage v teh sobah. In dalje: »PQITlanjkanje svetlobe otrokom zavira rast, pospešuje pri njih škrofulozů, rahitis in drugo.« "... Toda po mnogih krajih na deželi uporabljajo za gospodinjstvo zelo onečiščeno vodo iz vodnjaka. In če se pojavi epidemija, bodů skoraj gotovo zopet trpeli ljudje, ki uporabljajo tako vodo ... « »... če ne vzdržujemo snage v hiši ali okoli nje, je skoraj brez koristi tudi ventilacija ... « "... poleg kupov smeti 80 pa še drugi načini, po katerih se v hiši zadržuje nesnaga: stare papirnate zidne tapete, umazane preproge, nečiščeno pohištvo so prav tako pripravni viri onesnaženja ... « »Ljudje so po svoji vzgoji in navadah tako malo vajeni razmišljati o tem, kako bi vzdrževali svoje domove zdrave, da bodisi sploh ne razmišljajo o tem 137 ali pa sprejmeja bolezen kat sáma pa sebi umeven pajav, ki ga je treba pripisati raki Previdnasti ... « V paglavju »Drabna upravljanje« pa gavari vadilnim sestram: »Dspeh nege v tem smislu, kat jO' razčlenjujemD v tej knjižici, lahkD pDvsem uničimD ali pa ga celO'anemDgQičimD,če nismD zmDžni upravljanja ali, z drugimi besedami, če ne znamD urediti tako, da bOivse, kar se stari v naši prisDtnDsti, storjeno tudi takrat, kadar nas ni. Naj bDkdo, bQdisi prijatelj ali sestra, stvari še takQ predan, ne mQre biti ve dnO' p r i s O'ten (pQdčrtala F. N.). Niti ni zaželenQi, da bi bil. In tudi če žrtvuje sVDje zdravje in se Qdpave drugim dQlžnQstim, bQ taka sestra zaradi nespDsQbnDstiupravljanja in sadelDvanja manj uspešna kakQr tista, ki je manj predana, a je zmQžna pDmnDžiti sám O' sebe ... « »Zdi se, da nekateri ljudje kar ne mDrejQ priznati, da je nji.m nekaj ne- mQgQče... Ce paskušamQ ne m a g O' č e (pDdcrtala F. N.), ravnQ tO' »n e ma- g O' č e« pDvečuje bDlnikQVDnestrpnast in nervQznQst bQlj kakar ne vem kaj drugega.« »Biti DdgQvoren gatDVQ ne pQmeni, da mQrama apraviti vse sami. Temveč pQmeni, da poskrbimQi, da tudi vsi drugi stare tO' in ta, pDmeni, da nihče niti hate niti iz nevednQsti ne Qpusti, kar mara biti stDrjena ... Tudi ne pQmeni, da nastavimo mnQžico ljudi za vsaka dQlžnQst, ampak da zagQtQvimQ, da vsak opravi tiStD dalžnDst, za katero je bil postavljen.« »DbQgati z razumDm - v tem je pravi smisel discipline.« PQnarčuje se iz stremuških matron in pravi: »In zDpet, se zdi, da SQnekateri ljudje na QdgavDrnih mestih pQnDsni v zavesti., da bada po' g r e š a n i (pQdčrtala F. N.), češ cla se nihče ne spDzna na njihQvQ ureditev, njihQv sistem, administracijQ itd., temveč - samO'ani. Zdi se mi, da je mestQ za pQnQsv takem sistemu, ki ga zapQipadeja in lahkQ pre- vzameja tu di drugi, da pateka vse kQt pO'navadi, ne da bi bil kdQi pO'g r e š a n (pQdčrťala F. N.). Iz paglavja a nemiru Qdseva kultura njenega vedenja in vsi njeni. glQbakD humanitami adnQsi dO'sQčlQveka.V tem paglavju ne razpravlja samO'a zunanjih vzrQkih nemira, kQt je laputanje z vrati, trda hQja, glasni PQgDVQritd. VelikD več misIi pDsveča vzrokQm in paVQdDm,ki privedejQ dO'balnikQivega duševnega nemira in tesnabe. NjenQ razmišljanje tu je take vrste, da bi sQdQbni pisec dal paglavju naslQv: »Načela dliševne higiene v negi balnika«, ali kaj pQdQbnega. Le drobec iz tega PQglavja: »TesnQba, negQtavQst, čakanje, priěakDvanje, strah pred iznenadenjem SD mnQigim balnikQm bDlj škQdljivi kakQr fizični napDr.« Iz PQglavja »Sprememba<<: »ZapQmni si: bQlnik je ves čas iz ači v Dči s sVQjimsavražnikQm, n.eprestanD v hoju in v dQilgih imaginamih razgQvQrih z njim. Ti razmišljaš O' drugih stvareh. Reši ga hitrQ njegovega nasprDtnika - njegDvih mQrečih misIi - tO'je Qb bQlniku prvQ pravila ... « »SamQ starejša sestra áli dDIgatrajen bQlnik lahkQ razumeta, kakD zelO' trpijQ živci. balniku, ki mQra gledati iste zidDve, isti strDp, isto QkQlje, ka je dQIgQdaba taka rekQč DbsQjen na ena ali dve sabi ... « »... največ primerQv depresije bama našli med bDlniki, ki SQ vklenjeni v manDtanDst nepQsrednega Dkalja.« 138 "VpHv lepih predmetov, raznoHkosti prediffietov in še posebej razkošja bary na bolezen se komajda kaj upošteva.« "... ne morem pozabiti vejice cvetočega grma, ki so mi jo prinesli, ko sem bila sama bolna; kar hitreje sem okrevala!« "Ljudje pravijo, da vse to učinkuje samo na duševnost. Pa je ni take stvari! Tudi na telo vpliva! Ceprav malo vemo o tem, kako učinkuje na nas lik, barva, f;vetloba, vendar vemo, da dejansko učinkujejo tudi fizično.« "ObHka, barva bosta bolnika osvobodila boleeih misH bolj kakor vsak argument ... « "Ročna zaposHtev pomeni razvedrilo, relaksacijo. Ce bolniku ne damo pri- like za ročno dejavnost, se povečuje razdražljivost, ki jo opažamo pri mnogih bolnikih ... Nekoliko pletenja, pisanja, nekoliko čiščenja bi bila prav dobra relaksacija za bolnika, ki to lahko opravlja. Branje, čeprav največkrat edino, kar lahko počne, bolnika ne pomiri toHko.« 'In o prehrani pravi med drugim tudi tole: »... hranilna vrednost mleka in mlečnih jedi se premalo ceni ... Maslo je najlaže prebavljiva vrsta živalske maščobe, čeprav ne vsebuje sladkorja in drugih sestavin, ki so v mleku ... Sir je za bolnika teže prebavljiv, je pa odlično hranivo, čisto nadomestilo za izgubljene snovi ... « »Dieta, ob kateri zdrav človek ostane zdrav, lahko bolnika tako rekoč ubije.« "Skrbno opazovanje bolnika je najboljši ključ k dobri dieti.« ». .. črn kruh je zelo važen v dieti nekaterih bolnikov; lahko nadomesti <>dvajalnasredstva. Prav tako ovsen kolač,« V poglavju »0 vzdrževanju snage« toži nad slabo tehnično ureditvijo, ki <>težkočavzdrževanje snage, vendar pravi sestri: »Izgovarjati se s pregovorom, -češ,kar ne iffioremospremeniti, moramo prenašati, je za sestro najslabše stališče, ki ga more sprejeti. Potrpežljivost in resignacija so samo druge besede za nemarnost in brezbrižnost - sprejemljive, če se tičejo nje - krive, če se tičejo bolnika.« V knjigi ne manjka duhovitih opazk, njena kritika razmer je neposredna, o človeških slabostih govori z rahlo jedkim humorjem, vendar nikoli žaljivo. Duhovita je oblika, v kateri piše uvod v poglavje »Pogovori o upih in nasvetih«. lzbere si obliko pisma, ki ga piše bolnik svoďimsvetovalcem. Takole ga napiše: »Moji svetovalci! lme vam je Legija ... Kakor se zdi, je nasploh poskrbljeno, da se že vsak mož, vsaka žena in vsak otrok šteje za poklicanega in upravičenega, da svetuje prav meni. Zakaj? Prav to bi rad vedel. Prav to sem vam hotel tudi povedati! Ni ga kraja v Angiji in ne izven nje, ki bi mi ga ne bili nasvetovali, in pripo['očali ste mi vse mogoče akrobacijě, ki naj jih počnem ... zalivam naj se z ne vem kakšnimi krepčili, ki so jih kclajkoH iztuh- tali, ln to prav tedaj, ko so mi zdravniki, ki so najbolj poklicani, da kaj vedo, po dolgem in skrbnem zdravljenju prepovedali potovanje in vsako gibanje ter mi skrbno predpisaH hrano in pijačo. Kaj bi rekli vi, moji svetovalci, če bi vi sami bili zdr:avniki in bi se jaz - bolnik ne držal vaših nasvetov, pač pa sledil priložnostnim svetovalceiffi?Toda miselnost vas in vaše Legije je v nečem skupna: nikoli ne pomislite, da delate vsi isto in cla sem jaz, bolnik, zgolj zaradi 139 samaabrambe taka rekač p r i m a ran (podčrtala F. N.) reči kat Razalinda: Ne marem vsemu kaj.« In dalje pravi Flarence Nighting:ale: »,Pagavari a upih' se zdi čuden naslav. Tada jaz resnična verjamem, cla 8'0 nezdravi upi njihavih prijateljev za invalide ena najtežjih stvari, ki jih maraja prenašati. Ni je navade. prati kateri bi mogla ostreje gavariti, ker iz dalgaletnega dela z bolniki in iz svajih asebnih izkušenj le predabra poznam učinek neosnavanih spadbud. ZatO' resno apeliram na vse prijatelje, na vse O'biskavalce in zdravstvena osebje, naj nehajo spodbujati bolnika s tem, da se pavršno izražajo a njegavem stanju in da pretiravajo z mažnostja njegavega azdravljenja.~~ »... Drugačna je stvar, če na primer zdravnik ali izkušena sestra pamiri zaskrbljeno žena, ki čaka prvega pO'rada, in ji ,reče, da se ji ni treba nič bati, da ne ba nič izrednega, da naj se pripravi le na nekaj ur bO'lečin. Ta nasvet je čista druge vrste in zela učinkavita pamiri žena, ta je nasvet, ki temelji na izkušnjah, v prejšnjem primeru pa je neizkušeni svetaval bridka preizku- šanemu.« * * * Še vse premala srna pavedali, da bi prav osvetlili asebnost Flarence Nightingale in pomen njenega dela. Ce srnO's tem 'Obnjenem zgledu vsaj mala paživili vnema za deló in za napredek zdravstva, katere,rnu se je Flarence Nightingale pasvečala z vsem srcem in znanjem, srna vredna pačastili tu<;li spomin njene smrti. LITERATURA: 1. Flarence Nightingale: Notes on Nursing. What .it is and W7hatit is not. D. Appleton - and Company, New York 1860. 2. Debo1'ahMac Lurg Jensen: His:toryand 11rendsof professional Nursing The C. V. Mosby Company St. Luis. 3. Lucy Ridgaly Seymer: »One hundred years aga«.The American JOUI1Ilalof Nursing May 1960. 4. EBen Brose: »Florence NiJghtingale - International ~ionnelr«. Wodd Health Day 19,54. 5. Marcel Brion: »La dame a la Lampe - »L'infermiere, miUtante de la santé« JOU1'neemondiale de la Santé 1954. 6. Nikica Blagojevié: Florence NightingaJ.e- Vjesnik društava diplomiranih ses,tara, 1954 - 1. (3-6). 7. F'rance Magajna: Florence Nightingale (izvleček iz knjige: CecilWoodham Smith: Florence Nightingale (tipkopds v arhivu Društva medicinskih sester v Ljubljani). 140 o levkemijah A s i st e n t d r. Boj a n A c c e t to Kadar med laiki nanese pagovor na medicino, pridejo prav gotavo na vrsto tu di levkemije. Ta bolezen je danes že tako na široko poznana, še po- sebno zato, ker je upanje na ozdravljenje te bolezni za sedaj še jalova, drugič pa zato, ker se omenjena abolenja laično abravnavajo največkrat kar v sklopu drugih malignih, karcinomskih obolenj. Dvoje osnovnih vprašanj je še vedno v ospredju diskusije: ali so levkemije rakava obolenja, drugo, še važnejše vprašanje pa je, »kakšni so današnji aspekti glede zdravljenja levkemij«? Na prvo vprašanje je prav resda izredno težko odgovoritL 8trokovni krogi še vedno razpravljajO' o tem, ali so levkemije infektivno-reaktivna O'bolenja ali pa gre pri njih dejanskO' za obolenja neoplastične-maligne narave. Prav gotovo je to O'snovnOvprašanje vedno ena glavnih tem vseh hemataloških kongresov in simpozijev, če so le na programu tu di levkemije. V našem stro- kovnem časopisju, da, celo v dnevnem časopisju, zasledimo sestavke naših avtorjev kakor tudi prevode inozemskih avtorjev, ki razpravljajo o tem vprašanju; žal cla v teh· sestavkih le prevečkrat naletimo na že decidirana in dokO'nčna mnenja o vzroku nastanka levkemij. Ce namreč obravnavamO' na- stanek levkemij, tedaj mO'ramo vedeti, da pri njih v človeškem organizmu ne gre za kak izoHran proces, ki bi ga lahko vrednotili in ocenjevali izključno le v zvezi z levkemijami. Vse bolj namreč prevladuje danes vtis, da ima mnogo obolenj v marsičem isti osnO'vni vzrok, še bolj pa iste bistvene spremembe v tkivih, kakor jih razni avtarji pri eksperimentalnem študiju zasledujejo v levkemičnih celicah. V bistvu gre torej za mikroskopsko kemične spremembe v jedrni substanci posameznih celic, in to badisi levkemičnih celic aH celic ra- kovega tkiva. Ne vemo pa danes, kaj je O'snovniin bistveni vzrok teh sprememb. V marsičem nam bodo do jasnosti v teh vprašanjih pripomO'gla obsežna priza- devanja številnih znanstvenikav širom po svetu. Takrat bržkone ne bomo i,meli jasnejše slike samo o nastanku levkemij, temveč se bo prav verjetna razširilo naše znanje, tu di kar se tiče nastanka marsikaterih drugih obolenj, ki so danes v terapevtič~em pogledU:še brezupna. Res'je, da je prognoza glede na ozdravljenje pri levkemijah danes še povsem negativna; drži pa tudi dejstvo, da je zdravljenje levkemij v zadnjem desetletju znatnO' napredovalO'. Iz tega razlaga bi tu di ne bilo prav, če bi oq diagno,zi»levkemija« kratko mal o zamahnili z raka, češ, bolezen je neozdravljiva, saj ni vredno karkoli ukrepati in se lotevati kakršnega kO'lizdravljenja. Vedeti moramo namreč, da imamo različne oblike levkemij, katerih ene so bolj, druge .manj dostopne zclravljenju, da je upanje na prehodno izboljšanje levkemije pri različnih O'blikahrazličnO',da ta ali ona levkemija poteka pri r.azlično starih pacientih teže ali ~leje. In končno, naša terapija levkemije si danes žal še ne more postaviti za cilj ozdravljenje, želimO'pa - in mnogokrat to tu di dose- žemo - popolno delovnO'restitucijo balnika s to ali ona vrsto levkemije. Mnoge .publikacije, tako tuje kakor damače, opisujejo posamezne levkemične bolnike, ki tudi leta in leta brez kakršnihkoli težav opravljajo svoj paklic. Življenjska 141 doba se je ne samo na videz, temveč dejansko podaljšala ob terapevtskih sred- stvih, ki so bila v zdravljenju levkemij uvedena prav zadnji dve desetletji. Poznamo več vrst levkemij. Kriteriji razdeljevanja in razvrščanja levkemij v posamezne skupine so zelo različni: nekateri avtorji jih dele po samem poteku bolezni v akutne, subakutne in kronične levkemije, drugi zopet po kvaliteti in številu belih krvnih celic - levkocitov. Medtem ko so konec preteklega in v začetku našega stoletja obravnavali različni avtorji levkemije predvsem v zvezi s porastom levkocitov v periferni krvi ( od tod izvira tudi pojem levkemija, ki ga je leta 1845 uvedel Virchow), ocenjujemo danespredvsem kvaliteto belih krvnih elementov ali, kakor jih tu di imenujemo, levkemičnih celic ter njih odzivnost na različne terapevtične ukrepe. Udomačila se je delitev levkemij v dve glavni skupini, ki ju označujeta tak o potek bolezni kakor tu di karakter levkemičnih celic. Prva skúpina so tak o imenovane akutne levkemije, ki potekajo bolj usodno in trajajo od nekaj tednolVdo nekaj mesecev, obenem pa najdemo v periferni krvi mlade nezrele levkocite. Prognoza te skupine levkemij je slaba in zdravljenje je, tu di kar se tiče delovne restitucije, več ali manj neuspešno. Bolezenski patek akutnih levkemij je zelo podoben poteku akutne sepse; oboleli tma visoko temperaturo, mrzlico, slabo se počuti, je bledičen, po koži ima bolj ali manj obsežne krvavitve in iz dneva v dan vidno propada. Kakor že omenjeno, najdemo pri pregledu krvi in kostnega mozga najmlajše, bolezensko spremenjene levkocite, ki naj bi bili značilni za akutno levkemijo. Zrelost ali nezrelost teh celic je važen diagnostični pripomoček pri izbiri različnih preperatov, ki jih uporabljamo za zdravljenje akutne levkemije. Druga skupina 80 tak o imenovane kronične levkemije, ki največkrat po- tekajo mileje in je njih zdravljenje mnogo bolj uspešno. Prav v terapiji te skupine levkemij so napori zadnjih dvajset let pripomogli k ponovni delovni restituciji bolnikov s to vrsto levkemij. Kronične levkemije pa delimo po vrsti levkocitov še v kronično mieloično levkemijo, kjer gre za bolezensko rast onih levkocitov, ki jih tvori kostni mozeg, in v kronično limfatično levkemijo, pri kateri gre za bolezensko rast limfocitov, torej onih belih krvrlih celic, ki se tvorijo v limfatičnem tkivu (bezg,avke, vranica). Medtem ko je bila še pred leti življenjska doba bolnikov s kronično mie- loično levkemijo relativno zelo kratka, se je ob uvedbi najrazličnejših novih preparatov precej podaljšala. Ta sredstva poznamo pod imenom citostatična terapevtska sredstva in bomo o njih še govorili. Manjši problem kakor kronična mieloična levkemija, za katero obolevajo lj,udje v tretjem ali četrtem deceniju starosti, je vsekakor kronična limfatična levkemija, zlasti še, če jo ugotovimo pri starejših osebah v kasni življenjski dobL Osnovne smernice za zdravljenje levkemij A k u tne lev k e m i je SO' še vedno ogromen in nerešljiv problem. Novo uvedena terapevtska sredstva so do sedaj v bistvu le delno pripomogla h krajši ali le malo daljši remisiji; to posebno pri otrocih, medtem ko pri odraslih dosežemo s citostatičnimi sredstvi in morebitnim rentgenskim obsevanjem le kratkotrajna - nekajtedenska izboljšanja. 142 v terapiji akutne levkemije pri atracih je že na samem začetku zdravljenja nujna patrebna transfuzija krvi, in ta zaradi hitm nastapajače anemije - ma- lakrvnO'sti. Med citastatičnimi sredstvi uparabljama antaganiste falne kisline (aminopterin in padO'bne preparate), na katere reagiraja atraci mnaga balje kakar ůdrasli. Že v zela kratkem času dasežema s tem preparatam izbaljšanje, paziti pa mO'rama na stranske negativne učinke tega zdravljenja. Ti učinki se kažeja v znižanju števila krvnih plaščic - trombacitav, v izpadanju las, vnetju ustne sluznice in v želadčna-črevesnih čirih z nenadnimi krvavitvami. Včasih uparabljamo v zdravljenju 6-merkaptapurin, predvsem pa preparate kO'rtizana in ACTH. IstO'časna aplicirama pacientam visake dO'zeantibiotikov. - S takšna terapijo dosežemO'pri atracih delna ali pa celO'papO'lna - žal prehadna izbO'lj- šanje bolezenskega pracesa: števila eritracitav se nO'rmalizira (malokrvnost se papravi), vsi že amenjeni znaki, ki SO'padO'bniznákom pri akutnih sepsah, pa se parazgubija. Včasih ugatO'vimO'tudi papO'lnO'narmalizacija bele krvne slike, števila levkacitO'vse narmalizira, tudi kvalitativna izgube levkaciti karakter lev- kemičnih celic. Taka izbO'ljšanje nastO'pi včasih zelo hitra, ni pa trajna. Ka se ves balezenski proces znava paslabša, so aspekti na panavna izbO'ljšanje kljub uvedbi teh ali pa še drugih preparatav jalO'vi. KO't že amenjenO', je terapija akutne levkemije pri adraslih še manj ucm- kavita.Načela;ma je prav ista kakar pri akutnih levkemijah O'trak. Uporabljama preparate kO'rtizana v zela visakih dazah, aplicirama transfuzije krvi, anti- biatika. Antaganist falne kisline (aminapterin), ki se je razmerama dabra abnesel v zdravljenju akutne levkemije atrak, je žal pri adraslih največkrat . brezuspešen. Pač pa se uparabljaja citastatični preparati, kakůr purinetal in 6-merkaptapurin, ki privedeja dO'delnega izbaljšanja. Žal trajaja taka prehadna izbaljšanja le nekaj tednav dO'nekaj mesecev, znak panavnega pO'slabšanja je največkrat napredujača anemija in krvavitve. Panavna terapija pri paslabšanju je skaraj vedna brez uspeha. Terapija k ran i č n e mielO'ične I e v k e m i j e kakar tudi kranične lim- fatične levkemije pa je velika pridabHa z uvedba nO'vih citastatičnih sredstev. Hes je, da arzenski in bencO'lskipreparati, ki sa se s pridam uparabljali v zadnjih petdesetih letih, v terapiji kranične levkemije nisa pakazali taka zadavO'ljivih učinkav, kat sa jih n. pr. v terapiji bakterialnih Úlfekcij pakazali sulfanamidi. Prav iz tega razlaga je bila tu di celatna zdravljenje kraničnih levkemij pre- puščena rentgenske;mu absevanju. Pred uvedba mademe kematerapije sa le še nekateri avtarji kranične levkemije pri svajih pacientih zdravili 'z atzenskimi preparati. Maderna kemoterapija kroničnih levkemij datira pravzaprav ad leta 1942 dalje, ka je Wilkinsan uvedel preparat nitragen-mustard. Od tedaj dalje sa razni avtarji širam pa svetu uvedli v terapija kranične levkemije neštetO' navih substanc, kat n. pro uretan, trietilen melamin, 6-merkaptapurin in druge. Pred- vsem pa je izbar antilevkemičnih kemO'terapevtskih sredstev abogatil novi preparat mileran. Izbira med temi sredstvi spada v rake izkušenega zdravnika, še posebna zatO', ker sa posamezna kematerapevtska antilevke;mična sredstva razliČila tak o pa hitrasti učinkavanja, pa taksičnasti in pa pa načinu aplikacije. Nemalakrat ugatavimo tudi, da sa nekateri pacienti prati kateremu ad kema~ terapevtskih antilevkemičnih sredstev adparni ali rezistentni. V takem primeru seveda je terapija z zadevnim preparatom pavsem neučinkavita. In kanČila 143 splašna smernica: v izbiri med preparati za zdravljenje levkemije sn dastikrat adlačime tu di O'sebneizkušnje terapevtav. Pa izkušnjah večine avtarjev je najučinkavitejša terapija kranične mie- laične levkemije rentgenska absevanje vranice in kastnega mO'zga,med cito- statičnimi sredstvi pa prav gO'tO'vouparaba milerana. Izbaljšanje balezenskega pracesa pa rentgenskem absevanju traja tudi leto dni ali več. Največkrat pa samem absevanju ab morebitnem paslabšanju nadaljujema s citastatikam mile-- ranam. Izkušnje mnagih avtarjev kakar tudi interne ~linike v Ljubljani kažeja, da je mileran za zdaj najbaljše sredstva za zdravljenje kranične mielaiéne lev- kemije. Seveda maraj,a biti pacienti, ki trajno dan za dnem jemljeja ta zdravila, pad stalno zdravniška kantrala. Pri uparabljanju majhnih daz (pa 1/2-1 mg dnevna) tudi ni pričakavati kamplikacij (padec krvnih 'plaščic, nastanek hip 0'- plastične anemije ali cela agranulacitaze). . Terapija kranične mielaične levkemije z mileranam pa ni indicirana, vse dakler patek a balezen 'brez kliniéne simptamatike; pasebna velja to glede balnikav v starasti nad 60 let, prikaterih patek a abalenje največkrat zelo milO' in tudi napreduje le pačasi. Kadar pa se pajavija znaki: večja malakrvnO'st - anemija, izguba apetita, padE:ctelesne teže in pragresivna naraščanje levkacitav v krvi, tedaj je uvedba citastatičnega sredstva na mestu. Pripamniti maramo, da sama pavečanje vranice brez drugih kliničnih znakav še ni zadasten razlag za terapevtsko ukrepanje; le če je vranica zelo velika, taka da zaradi same velikasti pavzrO'ča balniku matnje, ali če gre za kake druge kamplikacijepa- večane vranice, šele tedaj se adlacrma za citastatiéna sredstvo - največkrat mileran. Žal po nekaj letih take terapije tudi ta sredstva odpa>1omijo«.Otrok je videti kakor pajek, starši so zaradi tega, zlasti pri deklicah, v skrbeh. Vendar pa so pri takih otracih, v razliko od somerno visokoraslih atrok, še druge nevšeč- 147 nosti. Notranji organi, kakor srce, pljuča, ledvice, vranica, mezgavno tkivo, pa tudi spolni organi in zunanja znamenja spalne zrelosti namreč mačno zaostanejo v rasti in tudi za časam. Ta zastoj n.am lahko povzroča jako nevšečne pojave. V ospredju so motnje na dihalih in obtačilih. Srce je majhna in drobno. Pravimo, da je »kapljičasto«, ker na .presvetlitvi stvarja podobo, kakor da bi v obliki kaplje viselo na velikih žilah v prsnem košů.. Zaradi premajhnega in premalo zmogljivega srca se otrok hitro zadiha, dobi občutek tesnobe pri srcu, ob naporih odpove, na krnih, kot na nosu, ustnah, licih, ušesih pa po navadi bolj ali manj pasinjí, tako da mislimo, da ima srčna napako. Tudi pri mirovanju ali zmernem gibanju vidimo na omenjenih mestih nadih modrine. Srce bije hitro, otrok i,Ina občutek, da mu trepeče. Okrajki udov - prsti, dlani, podplati so hladni in atroka vanje zebe. Otrok se rad poti, kaža se na dlaneh in podplatih luŠči. Vse to je tu di razumljivo, če pomislimo, da Srce poganja kri po predolgi in prehitra nastali poti ažilja. Družna s srcem delaja preglavice tudi pljuča, ki še nimajo zadostne dihalne površine za patrebe prevelikega telesa in zadastno okisovanje krvi. Za- radi tega otrok prehitro diha, po navadi tudi v spanju in mirovanju, pri gibanju pa Se hitro zasope, posinjí, ima občutek, da ga duši, tak o da hodeč, plavajoč tel' pri igri in manjšem naporu »lovi sapo«<. Druge nevšečne znake pri nesorazmerno in prehitro visakoraslem, otroku za časa zorenja opazujemo tudi s strani jetel', ledvic, mezgavnega tkivja in drugih organov in tkiv. Delovanje jetel' je pa navadi nezadostna, zlasti jetra slabo razstrupljajo škodljive snovi, ki nastaneja pri presnavljanju v telesu. Prav taka slabO'vskladiščuje ogljikave vodane (glikogen ali živaski škrob), zaradi Česal' je kaličina sladkorja pogosto premajhna. Otrak ima občutek stalne lakote in zato ni čudo, cla mlati zagozde kruha, najrajši belega, in da sa njegavi žepi polni sladkarja, če ga le dabi. Ledvice imajo nekam nesrečna lego, po navadi so spuščene in napete nad hrbtenica, ki je v ledvenem predelu, zaradi visokora- slosti, ,močnoupognjena navzpred. Lak, ki tako nastane, jih draži, taka da zlasti po daljši stoji ne delujejo tako, kot n. Pl'. pri pačivanju ali ležanju. Zato pro- puščajo žlahtne sestavine krvi, ki sa močna potrebne takemu dolginu, ta je beljakavine, sladkorje, fosforne in kalcijeve soli. Včasih so ledvke na svojem vezivnem vesilu taka rahla pripete, da »patujejo«, kakor pravimo: če otrok stoji ali če se postavi na glavo, imajo drugo lego, ravno tako tudi, če leži na boku aU na hrbtu. Splah se zdi, da je vse vezivo in cla so vse vezi v telesu nekam slabe. Tudi drugi organi sa povešeni in spuščeni: jetra, želodee, črevesje, zlasti povprek ležeče debelo črevo. Govorimo o splošni povešenasti drobovja. Pa tudi vezi okrog sklepov in med kostmi so slabše. Otrak ima ploske noge, kalena na »iks«, mnogokrat se mu v sklepih kosti tudi izvineja ali izpahnejo. Ker nima dovalj mezgavnega tkivja, zlasti medlo so izražene bezgavke in mandeljni, je kaj malo odparen proti okužba,m,predvsem v zgornjih dihalnih pateh: v žrelu, nosu, grlu, sapniku, tako da je stalno prehlajen. Tudi rahlo vezivno tkivo podkožja in notranjih arganov je nekam medlo v svojem delovanju, v njem se tudi slabše stvarjajo »protisnovi«, naperjene proti kužnim povzročiteljem nalezljivih bo- lezni, proti katerim se mora otrokovo telo bariti. Zaradi tega je razumljivo, da je tak prehitro »potegnjeni« otrok pri različnih boleznih v večji nevarnosti, kakor pa so njegovi bolj obli in bolj jedri vrstniki. Spolni organi so slabše izraženi, drugotni spalni organi se pojavijo kasneje, tako n. Pl'. obraslost in dojke pri deklici. Pri dečku dozori izločanje semena kasneje, pri dekliei se kasneje pajavi mesečno perilo. 148 Če pomislímo še, da ima tak »potegnjeni« otrok še sračji glas v času zorenja in da je včasih tudi po svaji duševni pláti in vedenju - nemogóč, potem nam je razumljivo, da so zaradi takega nesorazmerho visakaraslega otroka v dobi zorenja družinski mir, sreča in patrpljenje večkrat na tehtnici. Pavrh vsega se pa navadi pridruži še slabši vid - atrak dobi več alí manj »mačna« očala in je tudi zaradi tega njegavo udejstvavanje okrnjeno, nj'egov zunanji videz pa še bolj čuden. V šolí ni zanj prave klopi, pri telavadbi je neroden, pri smučanju voona »pogrne«, skratka - revež je, Vendar se kasneje nesorazmerja ublažijo, in iz takega ntroka se izlevi koščen in mišičast visokorasel fant alí veliko, toda vedno nekoliko tršato dekle. Poleg apisanih dveh glavnih líkov, ki se razvijeta zaradi prevelíkega izlo- čanja rastnih hormonov iz prednjega režnja mažganskega podvesk.a, poznamo- še visokoraslega, debelega otroka - velíkana z "jako nerazvitimi spolovilí in mačno zamaščenostjo. Sa še nekatere druge nevšeČllosti, ki jih lahko povzroča prednji reženj možganskega podveska, ki pa Za sleditev naše rdeče niti - to je nepravilnega razvoja zaradi motenega učinkavanja hormonav - niso bistvene. Razumljivo je, da sn v vseh navedenih primerih potrebna posvetovanja z zdravniki, saj se na tem zamotanem področju pogosto še ti ne znajdejo brez natančnejšega opazovanja in proučevanja. Motnje s strani zadajšnjega aH živčnega dela možganskega podveska opa- L;ujemopredvsemv vodnem-gospodarstvu telesa. Kakor srno že ,omenili, stvarja namreč ta predel hipofize predvsem pobudnike, ki urejajo prepnjenost telesa z vodo in krmilijo tudi izločanje vode iz telesa. Pobudniki iz živčnega dela mnžgan-· skega podveska i,maja namreč svoje poglavitno prijemališče na cevkastem delu ledvičnega tkiva, katerega naloga je posrkavanje vode iz izlnčka, ki ga ledvični žilni vozliči izločajo y čašasti začetek cevkastegadela. Nalnga tega odseka je torej zgaševanj'e seča."Če pa je živčni del možganskega podveska kakarkalí pri- zadet n. propo oškodbah zaradi okvar tega predela že za časa plodavega življenja. ali kasneje bodisi zaradi poškodb na lobanji, krvavitev, novotvorb, sifilisa, vade- noglavosti aH tudi zaradi živih enostaniěarjev - pavzročiteljev malarije in tokso>- plazmoze, potem se po navadi, prej aH slej, glede na razvaj in starost atroka izoblíkuje značilen trojni skupek bolezenskih znakov povišane vodne propustlji- vosti ledvic. Predvsem opažamo izločanje pretirano velikih količin seča, v ka- terem 80 soli, zlasti spajine s klorom, jako razredčene. Nadalje opazi;moizredno žejo, ki sili otroka, da pije ogromne množine vode. Če pa pregledujemo kri na solí in rudnine, vidimo, da njihove kolíčine izrednn kolebajo. Po navadi so znatno višje, drugič zopet znatno nižje, če jih primerjamo s knlíčinami pri zdravem otroku, ki mu hormoni v živčnem delu možganskega podveska delujeja v redu. Glavni znak bolezni pa je strahotna žeja, ki sili otroke, da storijo vse, da pridejo do vode in da si utešijo izredno mučni občutek žeje. Pogosto pijejn celo lasten seč, če ne najdejo druge tekočine. Zanimivo je, da otrok izlnča včasih več vode, kakor pa je dobL Torej se mara voda v telesu stvarjati iz drugih pre- hrambnih snovi, ki »izgorevajo« v vodo, se pravi, vodik iz njih se spaja s kisikom. Seč je čist in bister knt voda, kolíčina dnevno izločenega seča pa lahko znaša tudi nekaj litrov. V seču večinnma ne najdemo večjih kolíčin beljakovin in sladkorja ter primesi, .značilnih za sladkorno bolezen, za katero je poleg dru- gega značilno tudi ta, da bolniki mnogo pijejo in mnogo močijo. 149 Zaradi tega 180' bistri apazovalci - prednamci spravljali obe balezni v en kaš, 'lačili pa 180' jih pa akusu seča. Sladkarni balezni 180' rekli: diabetes mellitus. Ta beseda izraža »sladkarna prapustnast«, ker je bil seč na okus sladak. Na- sprotna pa 180' hipafizarni vadni prapustljivasti rekli: diabetes insipidus, nekaka »prapustljivast brez akusa«. Motnje s strani srednjega aH zveznega dela možganskega podveska se da- mnevna kažeja v tem, da tela ni zmažno 8tvarjati kóžnega barvila. Lahko se atraci že radijo beličnL Belina njihave kože se ne spremeni, tudi če jih izpastav- ljama sancu. Lahka pa pr(sicer zdravO' abarvani kaii med razvajem zbledija posamezni predeli na kaži, n. prona rakah, na abrazu, taka da govarima namesta a splošni belini lwže a belini, ki se pajavlja le mestoma. Stanje seveda ni za življenje nevarna, je pa nevšečna in tudi ni "lepa ter razburja starše, zlasti če se pajavlja pri deklicah. Kolika ureja barvitost kaže zadevni har,man sam, kalika pa sadeluje s predeli nadabistne žleze, ki deluje na isti način, ne vema tačna in bi bila razlaga o tem tu skaraj adveč. * Paleg amenjenih balezni, pri katerih je v večji ali manjši meri apažati pre- majhna ali prekamerna delavanje pasa,meznih pabudnikav mažganskega pad- veska, apazujema lahka pri atracih tudi posledice zaradi izpada nekaterih ali cela vseh harmanav abeh glavnih režnjev. Tako paznama prava, neustavljivo hip a f i z a r na hi ran j e. Otroci, zlasti v dabi zarenja ali pred njo, izgubijO'tek, zlasti za nekatere jedi, n. pro za mesa ali maščabe, hujšati prična, hiraja in z ničimer jih ne marema porediti, zlasti ne, ker se tudi njih duševna stanje taka spremeni, da odklanjaja sleherna jed. Shujšaja dO'skrajnosti in 180 v nevarnosti, da jih zajameja druge bolezni, ki 180 za njihova življenje lahko usodne. Takemu hiranju 180 vzrok bolezenska dagajanja na prednjem režnju, ki ga pačasi najedajo vsega. Ce 180 ta dogajanja ozdravljiva in prehodna, lahko otrok povsem ozdravL Ce pa nisO',n. pro zaradi raznih novotvorb, ki se ne dajo odstraniti z uspehom, atrok shira in umre. Razen hipafizarnega hiranja poznamo tudi p r a vah i paf i za r n a de bel a Sl t, ki se druži s spolno nerazvitostja. Po navadi najde,ma trajni skupek balezenskih znakav: pri dečkih močno debelast z ženskim načinam nakapičevanja maščabe, ta je akrog bakav in akrog prsi, pri deklieah pa pre- močna nakopičevanje maščabe tudi po drugih predelih telesa, kjer se maščoba sicer ne nabira. Opazimo spalna nezrelast, dasi bi se zrelast marala že pajaviti, vjdin~:J slabO'razvitost spalavil in zunanjih spalnih znakav. Pajavi se tudi pre- velika vadna propustnast ledvic. Poleg tega 180' taki atraci po navadi majhnL Tudi zakostenitev in mst kasti sta zavrtL Telesna taplina je nižja kakor pri zdravih atracih. V takih primerih 180' tej resni balezni vzrak izpadi nekaterih hipafizarnih pabudnikav, talw iz prednjega kakar zadajšnjega režnja. Paznama tudi še druge balezni, ki nastajaja na sličnih asnavah, ki pa jih ni treba apisavati na tem mestu, kermislima, da zadastuje že razumevanje padl:ag za sleditev naše »rdeče niti, ta je advisnasti pladavega in atrakovega razvoja ad delavanja žlez z natranjim izlačanjem. Mažganski padvesek je tarej s svajo vsestranska dejavnastja in tarišči sva- jega učinkovanja povsad na najvažnejših arganih v telesu - svet za &ebe. Razumljiva je, da sta rast in razvaj plada, njegava ablikavanje in presnavljanje odvisna pač ad materinega mažganskega padveska, ki v nasečnasti, zlasti <;lakler 150 se otrakova žleza ne asamasvoji, v mnogačem pasega v dogajanja v razvijajočem se pladavem telescu. Matnje v delavanju lahka vadijo dO' nešteUh, na vidéZ prirajenih, v resnici pa vrajenih balezni, napak, bolezenskih skupkav, čeprav morda dalga skritih ačem, pa vendar dakazljivih, če na sadaben način pre- iskujema vse važne sestavine otrakavega telesa, kakar sa: vada, sali, rudnine, sladkarji, maščabe. Seveda ni rečeno, da se mora otraku že na zunaj videU razv9jna balezen aU napaka v abUki nekakšne spačenasti ali zn'laličenasti. Lahko gre le za matnja v presnavljanju kateregakali izmed bistvenih zidakav telesa, kar pa utegne pravtako ali še v večji meri atraku streči pa življenju aU lnu nič kako zagreniti življenjska usado. Gavarima torej a »vrajenih napakah presnave«, ki se prej ali slej adsvitaja tudi na drugih tkivih in arganih. Tudi matnje s strani nadabistne žleze lahka pavzračaja, taka pri pladu kakar pri atraku in adraslem v katerikoli starosti, resne pasledice ter spre- minjajo njih telesno padoba in dejavnast ter s tem usposabljenast za življenje. Nadabistna žleza razpade, taka pa zgradbi in svojem razvoju kakar tl1.di pa svaji dejavnosti, v dva dela: v skarjo in v sredež. Pri živalih, ki sa niže na razvojni lestvici živih bitij, sta ta dva predela lačena v dve samastajni žlezi. Pri više razvitih živalih in pri človeku pa je sredež ujet v ahdajajača ga skarja. Sredež izlačuje svaj lastni harman - adrenalin, ki skrbi za napetast glad- kega mišičevja, zlasti ažilja, ga stiska in s tem ur,eja krvní abtak po telesu. Sprašča tudi sladkar iz predhadne stapnje živalskega škrab a v jetrih in skrbi, da ga pride vedno dovalj v kri, taka da je sladkarna raven v krvi stalna. Skorja pa je manj enastavna, tako pa gradnji kakar' po delovanju. Stvarja večja skupina pobudnikav (dandanes jih paznama akrag trideset), ki pa urejaja presnova ':'"glavnem na tri načine: salni harmani urejujeja sasredje in raven raznih sali v krvi in v tkivih, sladkarni harmani urejajo presnavo sladkarjev v telesu; tretja skupina, tak a imenavat:li andrageni har;moni pa ablikujeja razvi- jajače se tela po maškem liku in pabujajaspajanje beljakavin. Harmani skarje kakor sredeža nadabistne žleze pa imaja še drug namen: učinkujeja vsi skupaj in družno, kadar napadej o tela najrazUčnejše balezni ali pa se zgadija hesreče, kot n. pro opekline, pretresi, udarci, zlami, pa tudi preka- merni napari, mraz, stradanje in nenadne, zlasti nalezljive balezni. Takrat je jaka važna, da je solna sasredje v redu, da je sladkarja davolj in da je krvni abtak kar najbolj urejen. Vsaka tako nenadna ali dalj časa trajajače stanje v telesu lahko smatrama za »pretres«, ki se mu pastavi v bran nadabistna žleza s svojimi harmani. Včasih pa se nenadoma ali po krajši ali daljši barbi tudi izčrpa in klane. Vendar se večinama apamare in spravi tela zopei v redna delovanje in ga privede do. zdravja. Razumljiva je, da ni vseena, če naseča žena živi v stalnih »pretresih« in »pretresljajih« kakršnekali prirade, pa naj ba to balezen ali prekamerno dela, hitrica in naglica aU nezadastna hranitev. Tudi ni vseena za njen plod, ki je, vsaj v začetku razvoja, jako odvisen ad delovanja vseh njenih žlez z nairanjim izlačanje;m. Tudi pladavi nadahistni žlezi, taka njuna skarja kakor sredež, se lahko nepravilna zastavit a, nezadastno razvijeta, zbaUta itd., kar seveda vadi dO' resnih razvajnih balezni v presnavi, ki jih sprva, če sodima po zunanjem liku atraka, morda niti ne spaznamo. Če pa pregledujema otrokava presnavo,patem lahka najdema marsikatero matnja in napaka v presnavljanju za njegov na- daljnji razvaj prevažnih zidakov, zlasti sladkorjev, beljakavin, maščab, sali in vade. 151 Predaleč bi nas zavedlo če hi hoteli na tem mestu do kraja razčlenjevati še hor,m o ne, k i jih p'r o i'z v a jaj o s pol než 1e z e z notranjim izlo- čanjem - jajčniki in moda, če bi hoteli naštevati vso odvisnost teh žlez od nadobistne žleze in od možganskega podveska v zdravju kakor v boleznih in v raznih razvojnih stopnjah aH ob posebnih stanjih v telesu, zlasti ob času zorenja v dekle ali v fanta, v času nosečnosti in dojenja, ob času menstruacije, ob meni iri kasneje, ko možu ali ženi ugasne življenjska sla. Vendar moramo ponovno naglasiti, da tudi pri izločanju spolnih hormónov vodi in krmili vsa dogajanja možganski podvesek s svojim prednjim režnjem. Njemu pa se pridružujeta dejavnost skorje nadledvične žleze z izločanjem androgeno.v in dejavnost jajčnikov z izločanjem estrogenov, ki pa za razliko od prvih, krojijo rastoče otrokovo telo po ženski podobi. Naš namen je, da osvetHmo le, do česa lahko pri plodu privede nered ,med spolnimi hormoni pri otroku. Nesorazmerja med pobudniki v spolnem območju noseče žene lahko pri- vedejo do hudih in za plod zelo usodnih razvO'jnih napak, do tako imenovane dvo.spO'lnostiali hermafroditizma. Ta izraz je povzet iz bajke o starih grškin bogovih, po kateri sta Hermes in Afrodita imela sina, ki je bil hkrati moški in ženska. Že izraz sam pove, da imamo opravka-s človeškim bitje,m, za katero težko rečemo, kakšnega spola je. Govorimo o pravi in nepravi dvospolnosti. Pogoj pravega hermafroditizma je istočasna prisotnost jajčnikov in mod, medtem ko je za"ugotovitev nepravega hermafroditizm:a potrebno, da v telesu najdemo hkrati le zasevke moških in ženskih spolnih celic. Morda ni dovolj znano, da se zastavijo podlage za kasnejši spolni razvoj pri plodu, da je torej že pri zametku možnost, da se razvije bit je enega in drugega spola, ko.likor seveda ni spol določen že z dedno osnovo, s tzv. spolnimdednim telescem v semenčici. Na dednih osnovah 'za določeni spollahko moški ali ženski hor,moni pobudijo razvoj v dečka ali deklico: Vsa dogajanja potekajo zakonito le, če so si hormo- nalne pobude v pravem so.razmerju. Ce pa na dedno pogojene osnove vplivajo spolni pobudniki~ prevladujoč drug drugega, potem se razvije dvo.spolnost. Opazov?li so., da se plodovi tistih mater, pri katerih so dognali prevelike koHčine estrogenov, tudi če bi se morali izoblikovati v dečke, ne razvijejo. po- vse,mv moškem smislu. Modnik je lahko več ali manj razcepljen in sliči sramni razi deklice. Sam spolni ud je prav majhen in sliči drgalu, ki pri deklici leži spredaj v sramni razi. Moda često zastanejo nekje više na svoji razvojni poti in se ne spustijo v modnik. Prav tako SO'opazovali, da se razvije ženski hermafroditizem, če je v plodovi nadobistni žlezi preveč razvit· in prekomerno delujoč predel, v katerem se iz- ločajo androgeni, ki oblikujejo telo po moški podobi. Sledi zakrnitev jajčnikov, nožnica zastane v rasti navzdol, drgalo se širi in daljša, sramne ustne so me- hurjaste in najdemo lahko v njih jajčnike, kar na videz vse več ali manj sliči moškemu spolovilu. Včasih je zaradi nejasnih okoliščin samo pO'vnanjem videzu težko. določiti otroku spol. Otrok je po vsej presoji - srednjega spola. Nekaj je na njem moških, nekaj:ienskih znakov. Dolo~ie 6trokovega spola pa je v vsakem primeru zdravstvenega, sodnega, pravnega inzlasti - človeškega pomena, tako za starše otroka kakor tudi kasneje 152 , za doraščajočega otroka samega. Najzanesljiveje določimo spol, če odpremo tre- bušno votlino in pogledamo - da li najde,mo jajčnike ali nekje na razvojni poti zastala moda. To pot moramo ubrati v vseh dvomljivih primerih, če z gotovostjo ne moremo določiti spola drugače, to je z določanjem spolnih hormonov v seču, ki se pri dečku in deklici značilno izločajo - drugačni in v drugačni meri. Vendar nas ta način pri ugotavljanju spala večkrat. ne privede do popolne jasnosti. V splošnem je j::Jametneje,zlasti v dvomljivih primerih, da odredimo spol začasno, dokler v dobi zorenja ne opazimo zanesljivejših drugotnih spolnih znakov, to je dojk in menstruacije pri deklici. Spol odredimo začasno rajši kot moški spol, to pa zato, ker je moški hermafroditizem pogostnejši in ker je dekliea do dobe zorenja pogosto bolj fantovska, kakor pa so dečki - dekliški. Tudi doživi »deklica«, proglašena za »fanta«, manj sporov in bolečih namigov ter žalitev kakor pa obratno. Razen tega se laže nosi po fantovsko kakor obratno, kar je vse važno za razrast otrokove duševnosti, njegovo počutje in vživetje v stvarnost življenja. Manjši popravki se lahko izvršijo operativno, seveda na žalost le v milejših primerih. Izrazitejša dvospolnost je pa vsekakor za vse življenje usodna razvojna napaka, ki prinaša človeku nič koliko gorja. Mislimo, da nam je s temi izvajanji vsaj v neki meri uspelo vzbuditi zani- m:anje za pestra dogajanja v svetu tolikanj važnih pobudnikov, ki že zarana in nato vse življenje v marsičem krojijo našo zlo in dobro usodo, tako zdrav- stveno kakor povsem življenjsko. Lepo je, če sestra opazuje in razume, kaj vse z,morepriroda in kako nesreČllo se včasih poigra z nami samimi ter z ljudmi, ki so nam zaupani v plemenito skrb in nego. ~ine v LR Sloveniji ,bdelali statistične podatke, mbulante, razen tega pa še pregledih šolske mladine. šolska mladina se namreč :er povsod ni šolske ambu- n tega tudi niso upoštevani ~komna dom večkrat tudi Tstveneslužbe organizirane Obolevnost in Da bi prikazali o ki nam jih dajejo šol statistične podatke Vendar na,m ti podat dostikrat zdravi tu di lante ali pa ta poslujE vsi primeri akutno o zdravnika splošne pn, tudi v ta namen. Vsekakor šolska zdravstvena služba v Sloveniji tudi sicer še ni na zaželeni višini. Če analiziramo podatke iz leta 1959, tedaj vidimo, da je bilo sistematično pregledanih približno 40 Ofo šolske mladine, na prvih ambulantnih pregledih pa je bilo približno 40 Ofo šolarjev. Potemtakem zaja,me šolska zdravstvena služba pri nas danes v celem približno 40 % otrok, in to neenakomerno, se praví po mestih in industrijskih središčih več kakor na podeželju. 153 da na žalast le v milějših življenje usadna razvajna , za doraščajačega atraka samega. Najzanesljiveje daločima spal, če adpremo tre- bušna vatlina in pagledamo - da li najde,rno jajčnike ali nekje na razvojni pati zastala moda. To pot maramo ubrati v vseh dvomljivih primerih, če z gatovastja ne maremo določiti spala drugače, to je z dolačanjem spalnih harmanav v seču, ki se pri dečku in deklici značilno izlačajo - drugačni in v drugačni meri. Vendar nas ta način nrj llf:rotavljanju spola večkrat ne privede do papalne jasnasti. . V splašnem je par: merih, da adredima spal začasno, dakler v dO'b rejših drugatnih spalnih znakav, to je dO'jk in adredima začasna rajši kot maški spal, ta pa 2em pagastnejši in ker je dekliea dO'dabe zarenj . pa sa dečki - dekliški. Tudi daživi »deklica«, I ClV in balečih namigov ter žalitev kakar pa abrat] EantovskO'kakor abratnO', kar je vse važno za ra }vo pačutje in vživetje v stvarnost življenja. Manjši papravki St primerih. Izrazitejša d" napaka, ki prinaša člo- Mislimo, da nam je s temi izvajanji vsaj v neki meri uspela vzbuditi zani- manje za pestra dO'gajanja v svetu tolikanj važnih pabudnikov, ki že zarana in natO' vse življenje v marsičem krajijo našo zla in dobra usada, taka zdrav- stveno kakar pO'vsem življenjsko. Lepo je, če sestra apazuje in razume, kaj vse z,rnarepriroda in kakO'nesrečna se včasih pO'igraz nami samimi ter z ljudmi, ki so nam zaupani v plemenito skrb in nega. Obolevnost in umrljivost šolske mladine v LR Sloveniji D r. Met a Sk r ge t Da bi prikazali obalevnost šolske mladine, srna abdelali statistične padatke, ki nam jih dajejo šalske pO'liklinike,dispanzerji in ambulante, razen tega pa še statistične podatke o sistematičnih zdravstvenih pregledih šalske mladine. Vendar na,rn ti podatki ne dajeja papalne slike. Naša šalska mladina se namreč dastikrat zdravi tu di v splašnih ambulantah, badisi ker pavsad ni šalske ambu- lante ali pa ta pasluje samo nekajkrat tedensko. Razen tega tudi nisa upaštevani vsi primeri akutno obalelih atrak, ker kličejo k atrO'kO'm na dO'tnvečkrat tudi zdravnika splašne prakse, dakler nimamo šalske zdravstvene službe organizirane tudi v ta namen. . Vsekakar šalska zdravstvena služba v Slaveniji tudi sicer še ni na zaželeni višini. Če ,analizirama podatke iz leta 1959, tedaj vidimo, da je bilo sistematična pregledanih približno 40 % šalske mladine, na prvih ambulantnih pregledih pa je bila približna 40 % šolarjev. PO'temtaketn zaja,rne šolska zdravstvena služba pri nas danes v celem približna 4'0% atrak, in ta neenakamerno, se pmvi pa mestih in industrijskih središčih več kakar na pO'deželju. 153 Obolevnost Kat sem amenila, je abalevnast šalskih atrak razvidna delama iz paračil a prvih ambulantnih pregledih, delama pa iz paračil a sistematičIiih pregledih. Pa po.račilih a prvih ambulantnih pregledih je abale~nast naslednja: na j - pa g a s t e j e nastapaja a b a len j a di h a I, kar je razumljiva, ker so v tej skupini zajeta vsa akutna .obalenja dihalnih pati (rinitisi, traheabro.nhitisi itd.). V zadnjem šalskem letu 1958/59 zajemaja ta abo.lenja'24 % vseh o.bo.lelih. Navedeni pracent se v šalskih letih ad 1950-1959 giblje več ali manj v isti višini. Dalje s led i j a a b o.len j a p r e b a v i I, ki so. v letih 1950-1955 v parastu, nato. upadajo. in dasežeje 1959. leta 8,8 %. Tretje mesta najpago.stnejših óbalenj zavzemaja abalenja ači. Pracent teh abo.lenj se v letih 1950-1959 giblje med 8 in 12%. Obalenja kaže sa na četrtem mestu. NatO'prideja n a I e z I j i va o.b a len j a. Analiza teh abo.lenj nam pove, da jih je za škrLatinko. obalelo največ leta 1956, in sicer 11,39 %0. NatO' apažama stalna upadanje, taka da je v letu 1959 škrlatinka izkazavala samo palovico talika abalenj kakar leta 1956. Vendar je število. v letu 1956 za njo. abalelih dosegla največje števila ad vseh nalezljivih abolenj, kar jih je nasto.pala v šalskem abdabju ad 1950 dO'1959. Paleg marbilav, ki sa v letih 1953 in 1957 zasto.pani v velikem številu, o.po.zarja nase predvsem e p i dem i čni h e pat i tis. Ta je zadnja leta med vsemi nalezljivimi balezni,mi zastapan z najvišjim številam abalenj. Število teh je ad leta 1955 v mo.čnemporastu (5,62%0, 7,61 %0, 9,28 %0). Znano je, da je epide- mični hepatitis abalenje, ki v šalskih o.bdabjih nastapa zela pagosta, vendar pa njegav parast v zadnjih štirih letih upravičena že imenujema epidemija. Števila abalenj za paliamielitisam je za časa epidemij v letih 1953 in 1956 zvišano, vendar pa od leta 1957 dalje upada. V letu 1959 zaznamujema pri šalskih atrocih sama 4 primere, torej 0,02 %0. Nato sledija paškadbe, ki sa pa po.go.stnasti abalenj na 6. ,mestu. Omeniti mo.rama prišalski mladini še tuberkulo,zo. Vema, da so. tuber- kulazna obalenja pri šolskih atracih v upadanju, saj je bila leta 1950 teh o.balenj 0,70 %, v letu 1959 pa sama 0,21 %. Kljub z,manjšanemu številu pa je ta balezen zaradi svojega resnega značaja še vedna davalj velik problem za šolsko zdrav- stvena služba. Iz podatkav a sistematičnih pregledih lahka zaznamujema tudi nekatere pasebnasti. Ker sa ti padatki pri nas enatni šele zadnja štiri leta, sma se azirali predvsem na padatke zadnjih let .. Omeniti pa mara,ma, da po.datki Olsiste- matičnih pregledih ne ustrezajo povsem, ker marsikdaj tudi kvaliteta dela samega ni zadovaljiva. Analiza teh padatkov nas apazarja predvsem na prableme, kat sa telesna drža atrak, defarmitete hrbtenice in stopal - torej akvare v drži in na okastju, patem karies zabavja in akvare vida. Nastane tudi vprašanje, kako je z akva- rami sluha, ki jih prav gatava zaznamujema s prenizkim pracentam (ca., 1 %), saj se, te preiskave le prepagasta delajo ab neustreznih pagajih. Tudi po.datki a psihični zaastalosti in o.gavarnih napakah niso davalj tačni, kajti le z izbolj- Šanjem službe in večja pažnja pri sistematičnih pregledih bi dobili zanesljivejše rezultate. 154 Kljub vsemu ternu pa nas pregled podatkov o obolevanju med naša šolsko mladina apozarja na številne probleme in šolski zdravstveni službi zaeno na- kazuje smer za delo v prihodnjih letih. Umrljivost Znano je, da je v primeri z drugimi starostnimi abdobji umrljivost v šolskem abdobju najnižja. Številčna je umrljivast v LRS od leta 1950 z 0,96%0 do vključno leta 1957 z 0,59%0- v upadanju. Zadnji dve leti pa nekaliko p.arašča, taka da je v letu 1959dosegla '0,61%0,medtem ko je splošna umrljivost v 1959. letu 9,02%0.Analiza vzrokov s;mrti nam v vseh letih kaže, da so pri šolskem otroku na prvem mestu nesreče in nezgode. Analiza teh vzrokov v letu 1959 pa pove, da zavzemaja prva mesto nezgode in poškodbe - 53,850/0 (99 primerov), ld srno jih skušali nekaliko razčleniti. Največ nesreč innezgod je med šolsko mladino v starostnem abdobju med 14. in 18. letom. Najpogost- nejše poškodbe so utopitve, poškodbe z električnim tokom in različne poškodbe glave. Nato sledijo maligne novotvorbe, od katerih odpade največji procent na novotvorbe živčnega sistema in hrbtnega mozga (42,860/0),nato pr-ideja novo- tvorbe dihalnih organov in novotvorbe kosti. Tretje mesto v umrljivosti zavze~ majo nerevmatična in revmatična obolenja srca. Nato sledijo levkemije in alevkemije. Tako srno obdelali razpoložljive podatke in v grabih obrisih prikazali naj- pogostnejša obolenja in vzroke umrljivosti med šolsko mladina. Vendar nam je jasno, da za operativo vsi navedeni podatki še nisa dovolj natančni in podrobni. Podatki a sistematičnih pregledih zajemajo 40% šolske mladine, kar je za statistično obdelavo sicer dovolj veliko število, vendar podatki, nisa zbrani enakamerno, ker je v centrih pregledanih več otrok kakor v šolah na podeželju. Zato torej bi morali, če bi hateli iz podatkav o siste;matičnih pregledih prikazati zdravstvena stanje šolske mladine, vzeti statistično metodo vzarca iz zbranih podatkov, vendar tako, da bi v podatkih bili enakomerna zajeti vsi predeli. Prav taka nam tudi poračila a ambulántnih pregledih ne prikažejo resnične abolevnosti šolskega otroka, marveč samo tista obolenja, zaradi katerih se pri- hajajo otroci ambulantna zdravit. Zaželene in res zanesljive in dovolj podrobne podatke o vprašanju umrlji- vosti in o vzrokih smrti bi dobili edinole z anketiranjem posameznih primerov. ZatO'smo se na oddelku za šolsko higieno in na statističnem oddelku pri Centralne;m higienskem zavodu skupno adloči1i za dolačeno metodo dela. V šolskem letu 1959/60 srno z delom zaČeli, vendar gradivo še ni dokončno ob- delano. Določili srno v Sloveniji 5 Ofo šál, ki so enakomerna parazdeljene. Na teh šolah naj bi se sistematični pregledi apravili po vseh zadevnih predpisih. Razen tega pa srna določili tudi 10 šol, kjer naj bi zdravnik s pamočjo pedagagov imel točna evidenco izostankov pri vsakem otroku. Evidentiral naj bi se tudi čas izostanka in kje se je otrak zdravil (v šolskem dispanzerju, v splošni ambulanti ali pa je bil hospitaliziran). Zaznamoval naj bi ,se tudi sacialni sestav. Gradivo imarno deloma že zbrano in je v obdelavi, taka da bo;mo v pri- hodnje že lahko po nav~deni metadi do podrobnosti obdelali zbrane podatke. 155 Alkoholizem in zdravljenje kroničnih alkoholik ov D r. F ["a n c H li b s che r V naših krajih pride z alkoholom v stik prej ali slej vsak človek. Zato je povsem razumljivo, da okusijo alkoholni opoj tudi ljudje, ki se sami s seboj in z vsakdanjo realnostjo niso mogli sprijazniti in se težko prilagodijo na okolje. S tem so mišljeni ljudje, ki večkrat najdejo v alkoholnem opoju sprostitev. Tako se nevrotiki, psihopati in tudi psihotiki v alkoholni omami vsaj začasno rešijo svoje tesnobe, vezanosti, notranje napetostt in depresij, ki jim grene vsakdanje življenje in jih zavirajo v adaptacjji na okolje. Vedno znova se potem zatekajo k temu »zdravilu«, v katerem najdejo sprostitev, in se tako počasi znajdejo v začaranem krogu zasvojenosti: alkoholni ekscesi ustvarijo vrsto novih zunanjih in notranjih konfliktov, katerih rešitvi se ti ljudje zopet izmikajo in beže v alkoholno omamo, katere čari postajajo za prizadetega 'Vsebolj in bolj mikavni. V nadaljnjem poteku nastopijo zaradi trajne zlorabe alkohola psihični ali telesni bolezenski pojavi, oziroma motnje v človekovem odnosu do njegovega družbe~ nega okolja in tedaj ga lahko označimo kot alkoholika - mogoče bolje alkoho- lomana - če alkoholno zasvojenost smatramo le za podzvrst toksikomanije. Nadaljnji proces vodi alkoholika v telesne okvare, psihične motnje in socialne depravacije. Navadno je alkoholik v svojem bednem življenju deležen pač tega in onega. Ta proces pa vzdržuje in pospešuje dvoje: prvič to, da v človeku konflikti persistirajo in se kopičijo še novi, ki vzdržujejo in še podžigajo slo po omami. drugič pa to, da je človeku alkohol brez posebnih težav vselej dostopen. lz tega sledi, da je alkoholika treba predvsem odtegniti iz območja alkohola, poleg tega pa si moramo prizadevati, da dvignemo njegovo osebnost do večje uravno- vešenosti za zunanje in notranje obremenitve. Far m a k o 1o š k i u.č in e k a 1k o hol a. Po zaužitju se alkohol že po nekaj minutah pojavi v krvi, ker nekaj se ga resorbira skozi sluznico ust. V večini primerov pa je resorpcija zaključena eno uro potem, ko je preiskovanec nehal piti. V zelo polnem želodcu se zavleče tudi na daljši čas, celo preko dveh ur, pri pitju žgane pijače na tešč želodec pa alkohol lahko tako naglo preide v kri, da doseže v njej že čez nekaj minut 'najvišjo koncentracijo. Sledi elimi- nacija iz krvi. Delno se izloča z znojenjem, in to 1-2 %, z dihanjem 5-10 0/0, z urinom do 150/0, večji del pa se ga oksidacijsko razgradi in se pri izgorevanju 1,0g etanola sprošča 7,1 kal. Tako z etanolom lahko pokrijemo do 70% bazal- nega metabolizma. Na ta načín se lahko izdatki organizma pokrijejo v prid drugemu materialu, kar je pa racionalno le pri majhnih količinah alkohola pri kahektičnem bolniku, kjer lahko dajemo manjše količine alkohola. Za večino oseb in v navadnih okoliščinah velja naslednje sorazmerje med koncentracijo alkohola v krvi in stopnjo alkoholiziranosti: . pod 0,5%0 alkohola v krvi - ni zunanjih znamenj; od 0,5-1 %0 alkohola v krvi - pozoren opazovalec zasledi spremembe v temperamentu, tako imenovano »zrahljanje zavor-<-<. od 1-2 %0 alkohola v krvi - opitost, vinjenost, motnje v obnašanju, v govoru, redkeje tudi v ravnotežju; 156 od 2~4 %0 alkohola v krvi - očitna pijanost, težave pri hoji, nespretnost pri delu, včasih amnezija; .•. od 3-4 %0 alkohola v krvi - huda pijanost, nespasobnost za smotrno gibanje, miselna in izrazno siromaštvo, a,mnezija, nezavest; ad 4-5 %0 alkohola v krvi - huda zastrupitev, globaka nezavest, nevarnast smrtnih komplikacij; nad 5 %0 alkohala v krvi - smrtna zastrupitev. Učinek alkahola na različne organske sisteme je seveda različen. O,menili bi motnje v eneimskem sistemu srčne mišiee, kjer je potem za vsaka sistoJo patrebna večja količina energije. Okvara srčne mišice se kaže v tem, da je zaradi obremenitve po alkoholnem ekscesu pri srčni akciji čas pavratka še nekaj dni podaljšan. Najvažnejši je seveda vpliv alkahola na centralni živčni sistem, kjer' se najprej paralizirajo najvišje funkcije. Prve namreč zapadeja toksičnemu vplivu celice, ki so v službi kontrale in zavor. Gibanje postane pretirano, mimika živafmejša, izražanje afektav izrazitejše. V to slika se vpleta občutek evferije in občutek dvignjenosti nad okolico. Polaga;ma zapadej o depresiji tudi psihosen- zarični areali, občutek za balečino in utrujenost pa otapi. Nadalje pričenjajo omagavati centri, ki uravnavajo zavedne kretnje, zastrupljenec prične kinkati in konČila zadremlje. Lahka se pa dihalni center prekomerno deprimira in na- stopi smrt. Centralni efekti zastrupitve z ,alkoholam so torej isti kako[" pri splašni anesteziji - pri splašni narkozi. Patek posameznih stadijev je pri alko- halni intoksikaciji daljš,i, na drugi strani pa je globoka koma pri alkoholu velika bližja smrti. Tako imenavana terapevtska širina je pri alkohalu ozka. Omenili srna, da sčasoma zaradi trajne zlarabe alkohala nastopijo telesni, živčni in duševni bolezenski pojavi. Prva se pojavlja vprašanje, kakšen in kolikšen je vpliv alkoholizma na internistične balezni, kot sa kronični gastritis, ulkusna bolezen in ciraza jeter. Vloga želadca pri kraničnem alkoholiz,mu je izrednega pomena. Zeladec deluje kot recipient, zadržuje alkoholna pijačo in preprečuje hitra resoqkija. Delovanje alkohola na sluznico želodca je neposredna patageno. Prví efekt se na želadčni sluznici pokaže najprej kat kronični alkoholni gastritis, ki je obi· čajno hiperaciden. Hiperacidna sekrecijska disregulacija rada vodi dO'ulkus a na želodcu ali dvanajstniku. Hipersekreciji sledi atrofična subacidna faza. Cim bolj se nekdo nagiba k hiperacidnasti, tem slabše tolerira alkohol, močllejši je pilarospazem in tem prej pride dO'hiperacidnega sindroma in cela do ulkusa. ZatO'je hiperacidnost nekakšen zavorni faktar alkoholnim ekscesom, kajti hiperacidni gastropati slabO' tolerirajo koncentrirani alkohal. Drugače pa reagirajo subacidni ga'strapati, ki imajo v celoti šibke adreno- kortikalne funkcije. Medtem ka hiperacidni gastropat reagira na alkohol s sin- dromom neugodja in je ta zavo["nimehanizem, je nasprotno subacidnost dispo- zicijski faktor za alkoholizem. Subacidni gastropati daživljajo alkohol kot aperitiv in kat digestivni moment, zato uživaja alkohol n. pro zjutraj, ko j~ njihov apetit izrazito slabo Poseben prablem so reseciranci in alkoholizem. Reseeiranci so pa enotnem mnenju izredna dispanirani, da postanejo težki kronični alkoholiki, kolikar nisa bili že prej. Pri resecirancih se zaradi sprememb v fizialoških funkcijah pojavlja iz:klinaeija k alkoholizmu, k uživanju alkohola in k patolaškim spremembam v 157 tolerancialkohola samega. Alkohol pri resecirancu stimulativno vpliva na gastrično 'sekrecijo, na drugi straní pa ima resecirani gastropat naglo pasažo, želodec kot recipient je odpadel, resorpcija alkohola je hitra. Medtem ko pri zdravem člO'vekudoseže alkohol v krvi višek po 45 ,minutah, pri hiperacidnem pa še pozneje, imamo pri resecirancu vrh alkoholne koncentracije v krvi že po 5-10 min. Zato je jasno, da se reseciranci naglo opijejo, alkohol pa jim prija ne samo kot stimulans, ampak tudi kot sedativ, ki jím pomaga premagQivati težave dumping sindroma. V splošnem je med reseciranci najmanj 5-krat toliko težkih alkoholikov kakor sicer. Reseciranci so kronično zdravstveno ogroženi in lahko zdrsnejo iz raz,meroma težko doseženega ravnovesja v prehrani. V postre- sekcijskí sindrom spada torej močna dispozicija za kronični alkohoHzem. Alkoholizem in obolenj e j eter. V novejšem času so eksperi- mentalno dokazali, da alkohO'lv običajnih koncentracijah nima direktno hepato- toksičnega učinka. Jetrne patološke spremembe nastajajo namreč kot sopojav kroničnega alkoholizma. Alkoholiki običajno uživajo deficitarno hrano, jedo manj in slabše, hran(jo se primitivno in imajo hipO'vitaminski karenčni režim. Omembe vreden je faktor okvare simbiontov v črevesju, kjer pride d<;>spre- membe flore v gO'rnjem delu črevesnega trakta, to pa zaradi velikih količin tekočine, ki ízplavlja površno prebavljeno hrano. Vitamin ov kompleksa B ne dobivamo samO's hrano, ampak jih v ogromni meri sintetizira,mo s pomočjo omenjenih simbiontov v tankem črevesju. Če je prehrana daljšo dobo deficitna, je alkohol vsekakor eden izmed faktorjev za jetrna obolenja, zlasti za jetrno cirozo. Kronični alkoholizem kaže nadalje škodljive posledice tudi na perifernem živčnem sistemu. Od perifernih okvar bi omenili samo polinevritis, t. j. vnetni ali degenerativni proces, ki povzróča mO'tnje v funkciji perifernega živčnega sistema. Bistvena je okvara večjih perifernih živcev, hkrati s sLmetrično raz- poreditvijo simptomov. . Glavni vzrok je pomanjkanje vitamina Bl. DO' tega pomanjkanja pride, ker je zaradi okvare črevesne sluznice po alkoholu resorpcija hrane pomanjk- ljiva. Trajno uživanje alkohola ima za pO'sledico tudi prava psihotična stanja, tako imenovane alkoholne psihoze, kjer ločimo patološki opoj, alkoholni bledež ali delirium tremens, psihozo' KO'rsakov, alkoholno halucinozo Wernicke in ljubosumnostno blodnjavost alkoholikovo Za patološki opoj je značilno, da nekateri ljudje že na manjše količine alko- hola reagirajo patološko, kar vidimo tudi pri ljudeh, ki sicer niso kronični plvci. Patološki opoj sliči akutní epileptoídni psihozi in se pravtako pojavlja v akutni obliki. Pri njem ugotovimo skaljenost zavesti v obliki halucinacij in zasledovalne blaznosti. Včasih vídi,mo patO'loški opoj v obliki strahu, divjanja in patoloških nagonov. Traja do 15 minut in se konča z globokim spanjem, ki mu sledi popolna ali skoraj popolna amnezija. Ko patološki opoj popusti, ugotavljamo značilne telesne simptome: midriazo, konjunktivitís, tremor, ataksijo, znojenje in parafazijo. PatolO'ški opoj ima danes zlasti forenzično -psihiatriční pomen, sicer pa je dokaj redek. Delirium tremens ali alkoholni bledež je najpogostnejša alkoholna psihoza. Zapadejo jí običajno tisti, ki pijejo koncentrirane pijače. Navadno sprožijo- napad delirija akutne infekcije alí trav,me - Iii pa še dokazano, če tudi akutna 158 abstinenca lahko povzroči delirij. Včasih se délirij pričenja s prodromi, kot so ne;mirno, večkrat prekinjeno ,spanje, razdražljivost in rahel tremor, ki prehaja v grobega. Običajno se prične napad akutno, in ta ponači s skaljeno zavestjo in aptičnimi mikrohalucinacijami, ki jih bolnik pagosto tudi čuti in jih imenujemo haptične halucinacije. Pozornost je okvarjena, dobimo aptičhe iluzije ter kra- jevna in časovno dezorientacijo. Na energičen poziv pa bolnika vendar pri- pravimo do sodelovanja. V afektivni sferi dobima mešanico strahu in evforije. Značilna je motorika: stalen nemir, uhajanje, otepanje kač in nůši, stapanje čez dozdevno napete vrvi in zaposlitveni delirij halucinanta. Delirium tremens je vezan na telesne simptome, kat sa grob tre;mor, nereden pulz, poten obraz, slaba reakcija zenic in subfebrilne temperature. Delirij lahka spremljaja epileptiformni napadL Delirij traja 2-5 dni in se končuje pa kritičnem spancu. Daljši deliriji so komplicirani,' zlasti tisti, pri katerih nastopa vrsta recidivav. Pn hospitalni negi je prognoza relativna dobra, vendar pa je smrtnost še dokaj visoka. Poleg tipičnih imamo tudi abartivne, netipične primere delirija, zlasti pri ženah. , Patološko anatomska ugatavitki pri bolnikih, umrlih za delirijem, so barni in najdemo le nekaj spreme;mb v mažganski skorji. Danes se damneva, da alkohol povzroča hude motnje metabolizma in da te povzročaja možganske simptome. Nevarni so deHriji, ki izzvenevajo počasi, in pa tisti, ki recidivirajo, kajti psihoea Karsakov se pogosto pričenja s takšnim delirijem. Pri psihozi Korsakov trpe bolniki zavoljo hudih mnestičnih matenj in vse sproti pozabljajťl, vrzeli pa skušajo zamašiti s konf:abulacijami. Spočetka sa evforični, živahni, nato vedno bolj ravnodušni, brez zanimanja, včasih celo somnolentni. Njih orientacija je slaba. Prognoza je suspektna in se po ene;m letu izboljša le del simptomov, popolna rehabilitacija pa je redka. To bi bile prav na kratko nanizane telesne in duševne okvare, ki jih povzroča kronična zloraba alkohala. Omeniti maramo vsekakor tudi kriminogeni pomen alkaholizma in pa problem alkoholizma v prometu in industriji. Statistično je dakazano, da je pti najmanj 12Ofo prometnih nezgod vzrok alkahol, kajti že pit je neznatnih količin okvari spasobnost vazača. Domneva se, da pri kancentraciji 1,5%0 alkohola v krvi voznik ni več sposoben upravljati motorna vazila. Medtem ka je problem alkaholizma v pro;metu razmeroma dobra raziskan, vemo mnoga manj a alko- holizmu v industriji, kjer pa ljudem prav taka ogroža varnost, zdravje in življenje in je pogosto vzrok abratnih nezgod. Statistični podatki, ki sa jih zbrali organi notranje uprave, naštevajo poleg prometnih nesreč in obratnih nezgod še samomore, ubaje, telesne poškodbe, pažige, posilstva in druga kazniva dejanja, ki so jih zagrešile osebe v opitem' stanju. Boj proti kroničnemu alkoholizmu kat balezni se je pri 'nas začel šele leta 1954.Najprej je šla za ta, da se družba opozari na"nev'arnost alkoholizma, drugo pa je bilo vprašanje koncepta in faza konkretnih ukrepov. Danes odlač'no zavračamo vsako fanatično barbo proti alkahalizmu in srno prati abstinenčním tendencam. Danes postavljama pozitiven koncept: gre nam za zdravo prehrano, 159 za duševna zdravje, za zdravO'družina, za varnast ljudi in pametna arganizacija prastega časa. Pravega kraničnega alkahalamana, asacialnega dO'sebe in dO'družbe, pa smatrama za balnika in ga skušamazdraviti. ZatO'je patrebna, da ga adtegnema iz obmačja alkahala, abenem pa skušama dvigniti njegava asebnast dO'večje uravnavešenasti. Prvi zahtevi sa svaj čas zadastili taka, da sa balnika alkahalika internirali v zavadu zaprtega tipa. Neprimernast takšnega zdravljenja pa je v tem, da se balnik pa najmanj 6-mesečni internaciji v zavadu težka 8pet ujame v svajem nekdanjem akalju, ne glede na ta, da mu v ačeh nerazgledanih ljudi dandanes še vedna astane neki pečat, taka da je zaradi nezaupanja, s katerim ga sprejme družba, njegava prilagaditev še težja. Pri nas pa takih zavadav dejanska niti' nimama. Internacija alkahalikav v balnišniei za duševne baJezni sama z namenam, da bi se advadili alkahala, pa prav gatava ni primerna. Sieer sa pa tudi izkušnje zadnjih desetletij dakazale, da je sama internacija v zaprtem zavadu pavečini brezuspešna, ker alkahQllikiprav kmalu pa adpustu iz takega zavada spet zapadeja stari navadi. Am bul a n t n a z dra vIj e n j e a 1k a hal i z m a. Tetraetiltiuram di. sulfiram, pri nas v pradaji pad imenam Tetidis, Cranetal in Antabus, je ustvaril mažnasti za ambulantna zdravljenje alkahalizma Q1ziramaje amogačil vsaj mačna skrajšanje p~trebne internaeije. Opirama se na lastnast tega medika- menta, da ustvarja intalerant];last da alkahal-a, azirama senzibilizira človeka na etilni alkahal. Ta senzibilizacija se kaže v spadaj api,sani reakciji, ki je za balnika dakaj neprijetna. Tudi dalgatrajna jemanje tablet pravilama ne dela nQlbenihtežav. Ne delajo pa tablete same pa sebi člaveku alkahala zaprnega, kat si ta predstavljaja nekateri. Kdar jemlje tablete in užije pri tem le majhna kaličina alkahQlla,dabi v 1-10minutah tipično reakcija, za katem sa predvsem značilne abjektivne in subjektivne vazamatarne matnje in matnje respiracije. Pri reakeiji nastapi rdečica v glavi in tilniku, kasneje tudi dfugad pa telesu, vazadilatacija kanjunktivalnih ven dO'kanjunktivalnega edema, patenje, dispneja in hiperpneja, tahikardija s padeem krvnega pritiska v hudih primerih dO' kalapsa, duh pa aeetaldehidu iz ust, pri hujši reakciji bruhanje, kasneje vča,sih zaspanast. Subjektivna pa nav;ajaja balniki še abčutek taplate pOltelesu, vrtQlglaviea, pritisk v glava in tilnik, včasih pulzirajače glavabale, abčtltek tesnabe, pritisk v prsih, palpitacije in suha žrela. Po današnjih damnevah je vzrak nakapičenje aeetaldehida v krvi. DO' tega pa pride, ker disulfiram zadržuje razgradnja alkahala v jetrih prav na stapnji aeetaldehida. Opisana reakcija ni brez nevarnasti. Umrljiva8t pri tem zdravljenju eenija 8 na 10 'ODD. Večinama gre za primere, ka se je baJnik apil v času, ko je jemal tablete. Iz takšnih razlagav ima ta zdravljenje predvs€jffi svaje internistične kantraindikacije. Absolutne kantraindikacije sa: huda abalenja kardiov;askularnega sistema, gravidnast, jetrna ciraza. 160 Relativne kontraindikacije, torej primeri, ko je treba zdravljenje izvajati . z vso pozornostjo, pa so: lažja kardiovaskularna in jetrna obolenja, ledvična obolenja, diabetes, krvna obolenja, živčna obolenja - predvserri taka, ki jih spremljajo krči. Razumljivo je tudi, da v to zdravljenje, ki mora biti pro s t o vol j no, ni mogoče vključiti depmvirane, anUsocialne alkohollke, ki so do svojega stanja dO'celanekritič'ni in si niti ne žele več spremeniti svojega načina življenja. Pri njih kakor tudi pri alkoholikih z internističnimi kontraindikacijami pride v poštev le hospitalno zdravljenje. Redko so lahko tudi tablete same, brez sočasnega uživanja alkohola, vzrok nekaterim somatičnim in psihičnim intoksikacijskim pojavom, kot so utrujenost, apatija, motnje spanca, zboljšanje ali oslabljenje apetita, zadah iz ust, glavoboli in vrtoglavice, eksantem, pešanje potence, spominske motnje, zmedenosti, groza- vostna stanja in nevrotične motnje. Večina teh pojavov je le prehodne narave. Pri resnejših pojavih (n. pro pri intoksikacijskih psihozah) seveda pa je zdrav- ljenje treba prekiniti. Ob pojavu intoksikacijske psihoze torej takoj prenehamo s tabletami in dajemo bolniku 10 dni zaporedoma vsak dan po 300-500 mg Aneurina intravenozno, poleg tega pá 4-krat do 6:" krat na dan po eno veHko žlico lahkega sedativa. Hujši znaki psihoze navadno že po 2-3 dneh popuste, popolnoma pa se bO'lnikzbistri v 7-10 dneh. Zelo pri,merno je, če takega bolnika hospitaliziramo. Koder pa to ni takoj izvedljivo, lahko izvajamo takšno terapijo tudi doma, zlasti če sta okolje in domača oskrba primerna. Vitamin C in ana- leptika so seveda od primera do primera tudi potrebni. Seveda pa nikakor ne zadošča samo jemanje tablet. PO'vsem navedenem lahkO' uvidimO', da je nujno potrebna tudi psihoterapija teh bolnikov. Tu ne mislimo ravno globinske analize. PsihO'terapevtskega pomena je že podrobna eksploracija bolnika. Pri njej namreč napravi bolnik nekakšno inventuro svo- jega dotedanjega življenja in pO'gledav oči konfliktom, ki jih je bil vajen sam sebi prikrivati. Tudi se danes še vedno razpravlja o vprašanju, kako naj se zdravijo alkoholomani: hospitalno ali ambulantno. Hospitalno naj bi Se zdravili vsi tisU pacienti, ki nimajo preveč iskrenih namenov, pa tudi vsi tisti, ki so bodisi antisocialni ali asocialni. Vendar so možnosti hospitalizacije zaradi po- manjkanja posteljnega fonda zelo majhne. Seveda pa je hospitalizacija med psihotiki tudi nevšečna, zato se nujno javlja potreba po ustanovitvi posebnega zavoda. Načelno se priporoča, da pričnemo terapijo z disulfiramom v bolnici. Ogromen po,men bi imela delovna terapija, kjer koli je možna, kajti z njo odpravimo intrapsihično tenzijo, ki je tako pogostna. Že sam hospitalni režim omogoča, cla omenjena napetost mine. Razumljivo je, da mora biti bolnik pred pričetkom kure internistično pregledan, da izključimo morebitne kontraindi- kacije. Izvršimo naslednje preiskave: SR RR, RTG pljuč in srca, War, EKG, krvni status, hepatogram in orientacijske preiskave urina. Preden pričnemo aplicirati tablete, posvetimo nekaj dni »dezintoksikacijk V ta na,men dajemo visoke doze Aneurina in Bedoksina intravenozno in kak Lahek sedativ. Šele ko 161 sů izvidi preiskav zadůvoljivi in v mejah narmale, pričnemů s terapijů. Seveda můra biti balnik na dan, ků prične dabivati tablete, pO'pO'lnamatrezen. Po' nekaj dneh O'bičajnůadpustimů balnika in ga z vsů patrebno dO'kumen- tacijů napatimů še na pregled k psihiatru, ki ugO'tůvi njegov psihični status in da mO'rda še svO'jepripO'mbe. Nato jemlje bolnik zdravila dama, in sicer po eno tableta dnevnO', razen tega pa še Beviplex 3 X 1 tableto dnevno. Pri psi- hičnů labilnejših pa arruniramů še Meprobamat 3 X 1 tableta dnevnO'. Zatem naračamo balnika na abčasne kontrole. Zdravljenje naj traja po- vprečnů .1 letů, najmanj pa 6 mesecev. Priporůčljive so' v tem času ponavne jetrne preiskave, zlasti če sů že pri začetnih preiskavah bíle ugO'tavljene spre- membe, ki kažejů na hepatalna agroženost. Paudarjama panavnO', da je ambulantnO' pratialkahůlna zdravljenje můžnů samO' z bolnikavim prastavO'ljnim pristankam' in sadelovanjem. Resnejši inci- denti ůb primerni dozaciji sa le izjema. Nevarno pa je, kat se je že zgadila, da je n. pr. žena skrivaj dala iffiažu tablete v hrana. Ků se je maž půtem nič hudega sluteč na hitro napil, pa je simptůme alkůhalne reakcije - ko ni půznal njÍh narave - hůtel patešiti s pijačů. Můčna reakcija utegne nastapiti, če bi pijan človek vzel tabletů ali dve, v napačni damnevi, da mu bada pamagale dO'iztreznjenja. ' Navodl Půvzetek pa obv LRS sestavila zatiranje sanitarnega inšpektarata ek Leta 1953 je v U: ~ 24. 4.) izšla Odredba a sanitarna-epidemialaškalezljivih balezni, ki je predpisala abveznO' pr ;eveda se pa tudi pa tej ůdredbi ~rijavna důlžn ,lati. Papůlneje in dasled- nej'e sů jO' začeli prija. ~.- .• .,,~~~",-<>"'-'UlCl, KU sů se zdravniki vlastni praksi prepričali, da je zlatenica večidel nalezljiva balezen in da števila obolenj ne- prestana raste. PO'stapnO'naraščajačO' abůlevnast in tačnejše prijavljanje nam jasnO' kaže številO' primerav, prijavljenih v preteklih letih: 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 294 primerov 348 primerov 246 primerov 307 primerov 238 primerov 556 primerov 2133 primerov morbidnos,t na 10000 - 13,95 276'9 primerov morbidnost na 10000 - 17,87 3895 primerov morbidnost na 10000 - 24,92 3762 primerov marbidnost na 10 000 - 23,93 * Zaradi aktuatnosti objavljamo ta povzertek z nekaterimi dodatki. Op. Uf, 162 so izvidi preiskav zadovoljivi in v mejah normale, pricnemo s terapijo. Seveda mora biti bolnik na dan ko nrične dobill;ati tablete, popolnoma trezen. Po nekaj dneh o l Z vso potrebno dokumen- tacijo napotimo še r ;ovi njegov psihični status in da morda še SVOjE zdravila doma, in sicer po eno tableto dnevno, 1 tableto dnevno. Pri psi- hiCno labilnejših pa 1 tableto dnevno. Zatem narocamo Zdravljenje naj traja po- vprecno .1 leto, najrr 'e so v tem casu ponovne jetrne preiskave, zla1 vah bile ugotovljene spre- membe, ki kažejo na Poudarjamo ponl wholno zdravljenje možno samo z bolnikovim I delovanjem. Resnejši inci- denti ob primerni d< a je, kot se je že zgodilo, da je n. pro žena Skl I. Ko se je mož potem nic hudega slutec na hitro napil, pa je simptome alkoholne reakcije - ko ni poznal njih narave - hotel potešiti s pijaco. MoCna reakcija utegne nastopiti, ce bi pijan clovek vzel tableto aH dve, v napačni domnevi, da mu bodo pomagale do iztreznjenja. . , Navodila za preprečťvanje in zatiranje virusnih hepatitisov* Povzetek po obveznih navodilih Republiškega sanitarnega inšpektorata LRS sestavila 'med. s. Hermina Andoljšek Leta 1953 je v Uradnem listu LRS (št. '12 z dne 24. 4.) izšla Odredba o sanitarno-epidemioloških ukrepih zaradi zatiranja nalezljivih bolezni, ki je predpisala obvezno prijavljanje nalezljive zlatenice. Seveda se pa tudi po tej odredbi prijavna dolžnost ni izpolnjevala redno in '!: celoti. Popolneje in dosled- neje so )0 zaceli prijavljati šele sCasoma, ko so se zdravniÍú vlastni praksi preprieali, da je zlatenica vecidel nalezljiva bolezen in da število obolenj ne- prestano raste. Postopno narašcajočo obolevnost in tOCnejše prijavljanje nam jasno kaže število primerov, prijavljenih v preteklih letih: 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 294 primerov 348 primerov 246 primerov 307 primerov 238 primerov 556primerov 2133 primerov morbidnos,tna 10 000 - 13,95 2769 primerov morbidnost na 10 000 - 17,87 3895 primerov morbidnost na 10000 - 24,92 3762 primerov morbidnost na 10000 - 23,93 * Zaradi aktuaJJnostiobjavljamo ta povzetek z nekaterim,idodatki. Op. ur. 162 Obolevanje v različnih starostnih obdobjih prikazuje naslednji grafikon: Nalezljiva zlatenica, ki je po številu prijavljenih primerov med vsemi nalezljivimi boleznimi danes na druge;m ali tretjem mestu, pač glede na epide- mičnost ošpic in oslovskega kašlja v tistem letu, nastopa od leta 1956 v oblikí intenzivne epidemije v vsej republiki, pri čemer ne moremo najti področja, kí ga ta epidemija ne bi prizadela. Visoka morbidnost jasno opozarja na pomemb- .nost tega problema, čeprav je klinična slika lahka in so smrtni primeri redki. Dietetična hrana in fizično mirovanje, ki sta potrebna še daljši čas po okrevanju, uvrščata zlatenico ,med bolezni z velikim socialno-medicinskim pomenom. Go- vorlti o kasnih posledicah bolezni pa je za zdaj še pr~zgodaj. Epidemiološko lahko v kompleksu virusnih hepatitis ov ločimo dvoje bolezni: H e pat i t i s co nt a g i o s a (infectiosa), tudi epidemica, kadar nastopa epidemično, in Ser u m s k i h e pat i t i s, ki ga Angloameričani imenujejo homologni serum ikterus, ponekod pa inokulacijski hepatitis, čeprav to ime ni najbolj posrečeno, ker se z inokulacijo lahko širita obe bolezni. Hepatitis contagiosa je po dosedanjih ugotovitvah črevesna nalezljiva' bolezen, ki se širi po fekalno oralni poti največ v tesnem kontaktu z ikteričnim, pa tudi anikteričnim bolnikom. V začetku bolezni kapljični način širjenja ni izključen. Povzročitelja, virus A, lahko dokažemo v blatu že nekaj dni pred začetko,m bolezni in še do 3 tedne po začetku, ko je tudi nalezljivost največja. Posamezni prebolevniki ga izločajo celo več mesecev. V blato pride virus z žolčem, ki je pravtako kužen. Razen v blatu je virus v začetku bolezni prisoten 163 tudi v krvi bolnikov (virusemija), lahko že nekaj dni pred pojavom prvih bole- zenskih znakov. V tem stanju se bolezen prenaša tudi parenteralno s krvjo in krvnimi produkti. Posredna pot 80 nesterilni instrumenti, predvsem brizge in igle, kontaminirane s krvjo ali tkivno tekočino okuženih in bolnih ljudi. Serumski hepatitis je krvna nalezljiva bolezen, pri kateri povzročitelj (virus B) kroži v krvi lahko že več mesecev pred pojavom bolezenskih znakov in včasih tudi še več let po končani bolezni. V telesne izločke virus ne prehaja, bólan ali okužen človek ga ne izloěa in zato se 6kužba ne širi po naravnih poteh. Infekcija je parenteralna, in sicer jo posreduje iffiedicinskoosebje s trans-o fuzijami krvi, zbirne plazme, seru,ma ali trombina. Največkrat pride do okužbe pri dajanju terapevtičnih in profilaktičnih sredstev ali pri odvzemu krvi za preiskave, če ne uporabljamo za vsakega bolnika druge, prej dobro sterilizirane brizge in igle. ' Obe bolezni zanesljivo ločiti epidemiološko, še manj pa klinično ali labo•... ratorijsko - ni mogoče. Za serumski hepatitis naj bi bila značilna daljša inku- bacija (več mesecev) in hujši klinični potek. Clovek, ki je bil v 6 mesecih pred začetkom bolezni na kakršen koli način inokuliran, je bil razen arteficialni okužbi s serumskim hepatitisom izpostavljen tudi naravni okužbi 8 konta- gioznhn hepatitisom, čeprav za to saiffimorda niti ne ve (anikterične oblike hepatitisa). Torej predhodna inokulacija še ni absoluten dokaz za inokulacijski, še manj pa za serumski hepatitis. Vse laboratorijske metode, ki se danes upo-- rabljajo pri hepatitisu, ne povedo ničesar o etiologiji bolezni, temveč le o stopnji okvare jetrnega parenhima. Za razpoznavanje hepatitisov z različno etiologijo te metode torej niso uporabne, pravtako ne za ločevanje kontagiozneg.a in serumskega hepatitisa. Ker serumskega hepatitisa praktično ne moremo ločiti od kontagioznega, moramo protiepidemične ukrepe v operativnem delu foriffiu1iratitako, da z njimi zajamemo obe bolezni. Ti ukrepi so: 1. Obvezna prijava po odredbi, citirani v uvodu. 2. Obvezna hospitalizq.cija (po isti odredbi) pri pojavu bolezni v kolektivu, zlasti otroškem. V drugih primerih lahko bolnika izoliramo doma. O potrebi hospitalizacije v tem primeru odloča težina bolezenske slike. Hospitalizacija oziroma izolacija traja 3 tedne od začetka bolezni. 3. Dezinficirati je treba sproti, in sicer bolnikovo blato in pa izločke nosno- žrelnega prostora. V ta 'namen je uporabljati klorove preparate, karbol ali formalin, in sicer z 2-krat večjo koncentracijo kakor pri klasičnih črevesnih nalezljivih boleznih. 4. Okolico bolnika moraiffiOvedno poučiti o načinih širjenja, zahtevati skrajno snago na straniščih, redno umivanje rok po opravljeni potrebi in pred jedjo ter izvaj,ati sploh vse ukrepe kakor pri črevesnih nalezljivih boleznih. Ce je član' bolnikove družine zaposlen v obratu družbene prehrane, ga moramo zdravstveno nadzorovati. 5. Ce se hepatitis pojavi med osebjem obratov. družbene prehrane, mora bolnik takoj prenehati z delom. Druge osebe zdravstveno nadzorujemo in po- ostrimo higienski režim v obratu. Prebo~evnik se lahko vrne na delo v živilsko stroko šele potem, ko biokemične preiskave jetér ne kažejo nobenih abnorm- nosti, vendar ne prej kakor dva meseca od začetka bolezni. 164 6. Kakor pri drugih črevesnih nalezljivih boleznih je umcevanje muhz vsemi sredstvi in zavaravanje živil pred njimi obvezen del protiepidemičnih ukrepov. 7. Stacionarne in ambulantne zdravstvene ustanave se marajo zavedati velike nevarnosti, ki preti s parenteralnim prenašanjem ikterogenih virusov. Zata morajo dosledna sterilizirati vse instrumente in vsakega uporabiti samo pri eni osebi. Najbolj zanesljivo uniči viruse suha sterilizacija, in sicer v pÚ'l ure pri 1600 C. Ker iz tehničnih razlogov ni vselej mogoče sterilizirati s suhim . zrakom, posebno ne pribora za injekcije in gumijastih stvari, navajamo postÚ'pek sterilizacije s kuhanjem: a) Po temeljitem mehanične,m čiščenju Vi milnici in tekači vodi položimo brizge in igle za 10 minut v 5 %-no raztopino far:malina ali v 5 %-no raztapino desola. S formalinom je mišljena farmakopejska Sol. Formaldehydi, ki vsebuje 34-36 % farmaldehida. Ce želimo 5 Ofo mztopino formaldehida, tedaj moramo vzeti 15g Sol. Formaldehydi in 85g vode. Brizge nato izpere,mo v tekoči vodi in kuhamo 20 minut ali b) po mehaničnem čiščenju v milnici in tekoči vodi kuhamo brizge in igle v pÚ'lodstotni raztopini fenola 20 minut, jih izperemo v tekoči vodi in pÚ'novno kuhamo v vodi 20 minut. Razen brizg in igel steriliziramo na isti način· ali v avtaklavu tudi pribor za izpiranje (želodčne in duodenalne sonde, katetreipd.). Za zbadanje v prst naj se uporabljaJo navadne injekcijske igle ali peresa, ki jih steriliziramo z mzža- ritvija v plamenu, s suhim zrakom pri 1600 C ali pa jih kuha,mo na prej opisani način. Suho maramo sterilizirati tudi melanžerje, ki jih uparabljamo za Ú'dvzem krvi (štetje eritrocitav in levkocitov). Posebno pozornost posvetimo sterilizaciji kirurških in zÚ'barskih instrumentov. . Navedeni postopki sterilizacije so obvezni za vse zdravstvene ustanove ne glede na pojavljanje hepatitisa. 8. Pri množičnih cepljenjih za zdaj še ni mogače, da bi uporabili za vsakega otroka drugÚ' brizgo. Nevarnost za prenas hepatitisa pa se močno zmanjša, če z istÚ'brizga cepimo n. pro le 5 atrok in JO'nato na prej apisani način sterilizi- ramo. Cepiti večje število otrok z isto brizgo na ta način, da bi brizga večkrat napolnHi s cepivom brez vmesne sterilizacije, je strogo prepovedano. 9. Pravtako ne smejo stacionarne in ambulantne zdravstvene ustanove dajati istega medikamenta več bolnikom z istÚ'brizgÚ'in menjavati samo igla. Mišljenje, da morajo biti brizge in igle sterilne le takrat, kadar balniku medi- kament injiciramo, ne pa tudi, ka mu je jemljemÚ'kri za preiskave, je napačno in ga mÚ'ramopobijati, saj 80' ravno odvze,mi krvi za preiskave najpogostnejša pot, po katerise širi hepatitis. H). V vsakem primeru hepatitisa, ki ga zdravi, mora zdravnik napraviti tudi epidemiološko anamnezo, katere namen je ugotoviti predhodni kontakt s paznaním primerom hepatitisa 'ali kakršnÚ'kali inÚ'kulacijo v 6 mesecih pred začetkomb01ezni. Iskanje vira okužbe naj se ne omeji samO'na družino in isto hišo, temveč naj obseže tudi sÚ'sede,obolenja v isti ulici ali vasi, sodelavce V službi ali na delÚ'vnem mestu, abonente iste menze, sašolce itd. Ce je bil bolnik inokuliran, moramo ugatÚ'viti čas inokulacije, ustanovÚ', v kateri je bil inokuliran,in pa način te inokulacije (vbod v prst, prejemanje injekcij, cep- 165 ljenje, advzem krvi bodisi za SR, WAR, WidaIa ali transfuzija krvi in plazme Ud.). Dabljeni padatki se maraja vpisati v ambulanti na kartan, v balnici pa v papis balezni. 11. Pri advzemu krvi za transfuzija se izogibama področjem, ki imaja velika primerav obalenj. Pri izbiri krvadajalcev íIDorama adklanjati prebalevnike in člane balnikove družine. Ni namreč znano, kdaj preneha biti njihova kri kužna in zatO'ni magače dalačiti intervala za odvzem. V nekaterih primerih je bila kužnast dakazana še več let pa papaInem azdravljenju. Pri vitalnih indikacijah maramo nevarnast hepatitisa pri transfuziji zanemariti, v drugih primerih pa preudariti, ali karisti transfuzije odtehtaja nevamast hepatitisa. V nabenem primeru ne sme,ma-za pripravljanje zbime plazme uparabiti krvi aseb, ki sa hepatitis prebalele, tudi če je ad abalenja minila že več let. 12. Spadnja tabela na.m prikazuje v letih 1956 dO'1959prijavljene primere nalezljive zlatenice med zdravstvenim in pamafuim asebjem v zdravstvenlll ustanavah. Vsak tak primer morama prijaviti ne sama kat nalezljiva balezen,. temveč na pasebnem abrazcu koťpaklicna infekcija tudi Ambulanti za paklicna abalenja. ---- Otro- Cistil-Zdrav- Medic. Bolni- ške Strež- Leto niki sestre čarji Babice nego- nice ke in Drugi Skupa,j valke perice 1956 5 4 5 2 2 5 4 5 32 195,7 5 3 4 2 2 6 6 3 31 19'58 7 2 2 8 5 2 26 1959 4 6 1. 4 9 6 30 Sikupaj 17 13 17 5 16 25 10 16 1191956-59 :rnice 1 ustju maternice, ki se nalne 'akalice, imenujema traplakija je pri nas na Ran Vsaka spremembc zaradi svaje živordeče s' tuja besedo eritrop: splbšno v rabi beseda Spadnji del mater a del imenujemo nožnični del vratu'ali parcija (I= ico razširima z lopaticami, vidima v njenem dnu: ni kanal ali vnanje mater- nična ustje. Površino -ni kanal večslajen plošča,t epitelij. Sluznica v vratnem KCtUO vplivih na rakavo obolenje materničnega vrartu«- Mecllieinskases!trana terenu V (1958), š( 1, str. 28-29. - Op. wr. 168 rakave spremembe na vratu maternice pa lahko ugotovimo šele s posebnimi preiskavami in pregledi - citolaška, kalpaskapska in histolaška. Citološki pregled pa Papanicalaou-ju je zasnavan na dejstvu, da se povr- šinske celice rakavih tvorb luščija. Odluščene rakave celice pa lahka sparznamo pod drabnogledom, ker sa njihova jedra značilno spre;menjena. Kolposkap je priprava, ki paveča vidno površina porcije za 10-hat dO' 20-krat. Za prosto ako neopazne začetne rakave spremembe v kravnem epiteliju porcije opazima lahko s kalpaskapam. Sumljivo ·spremenjena tkivo izrežema in pregledamo histaloško. Histaloški pregled suniljivega tkiva pa z gatovastjo potrdi ali pa zanika rakavo rast celic v prizadetem tkivu. Z ustreznim' zdrav- ljenjem preprečima nadaljnji razvaj začetnih rakavih sprememb in ženo zanes- ljiva obvarujema raka. Vsaka sprememba in vsaka rana abustju maternice opozarja na prastor, kjer se lahko sčasama razvije rak. ZatO' priparača sodabno zdravstvo vsem zrelim ženam, posebna pa nad 30 let starim, da si daja vsakih 6 mesecev pre- gledati spalovila in zdraviti vse spremembe, iz katerih se sčasa;mautegne razviti rak. StatistiČlla paročila ugatavlj;aja, da. navzlic že precej razširjeni prapagandi za zgodnje ugotavljanje raka še vedna prihaja veliko žena na zdravljenje saraz- merno pazna. Približna palovíca bolnic ima bolezenska znamenja že tri mesece, četrtina balnic pa tudiže več ka šest mesecev, preden pridejo na pregled in . zdravljenje. Ginekaloški pregledi in pasebne preiskave za ugatavljanje raka na vratu maternice in na drugih delih spolavil so za zdravstvo dragacene, za zdravnika pa naporne in odgovarne. Vendar sa pa te preiskave, čeprav dragocene, hkrati tudi ekanamske in sacialne. lzr,ačunano v številkah stane zdravljenje začetnega rakavega abalenja na máterničnem' vratu približno 3000'0-50000 dinarjev, zdravljenje že napredovalega raka na vratu maternice pa približno 120-0000 dinarjev in tudi več. Seveda ni razlika sama v ceni, marveč tudi v uspešnasti zdravljenja. Zdmvljenje raka na vratu maternice je v začetnem stadiju zanes- ljivo uspešno, pri že napredavalem rakavem obalenju pa je uspeh zdravljenja kljub velikemu prizadevanju zdravnikov, kljub težki aperaciji, kljub obsevanju in uparabi dragocenih zdravil- nezanesljiv. Zgadnje ugotavljanje, preprečevanje in zdravljenje raka pa ima poleg gaspadarskega in zdravstvenega uspeha tudi velik družbeni pamen. Z njim lahko mnago žena abvarujemo pred hudo in smrtno baleznijo, ahranima zdrave žene družbi in družinam ter pogasta soraz- merna mlade matere še nedaraslim atrokaiffi. Med 1000 ženami, ki se pačutijo zdrave, a prideja na ginekalaški pregled slučajna, ugatavimo pavprečna pri 2-5 ženah začetne rakave spremembe na vratu maternice, pri več kat palavici žena pa vnetje, ranD in druge spremembe, iz katerih se utegne sčasama razviti rak. Za: žena je ginekolaški pregled ne- dvomno neprijeten in mučen. ZatO'je razu.mljivo, da se veliko žena težko adloči za takšen pregled. Vendar jih k ternu níhče ne mare in tudi ne sme síliti. Ravna tu in v tej smeri pa je dela medicinske sestre lahko izredno pamembno za preprečevanje raka. S smatrnim. paučevanjem inprepričevanjem žena,' s ponavnim pojasnjevanjem in adgavari na zadevna vprašanja, obenem pa z gla- bokim razumevanjem in lajšanjem vseh morebitnih neprijetnosti lahko med nji;mi budi smisel pa tudi pripravljenast in valja za organizirane redne preglede. 169 Rajti sama s pamocJo teh nam lahko slednjič uspe, da bomo taka rekoč do kraja zatrli raka namaternici. Zato je dalžnost medicinskih sestra, da se čimbalj posvetija tej veliki in važni nalagi. Kajti tudi skupinski pregledi v raznih pod- jet jih za uslužbenke niso ohvezni. Deladajalci jim iz svoje proste volje amogočajo ginekaloški pregled, da bi jim pač prihranili čas in olajšali pot dO'pregleda. Za zdravstva pa so takšni skupinski pregledi žena' pamembni tudi zatO',ker nudijo dragocene statistične podatke in ugotovitve. Sodobno zdravljenje ženskihbalezni in borba proti raku na ženskih spo- lavilih sta si postavila za cilj - ginekološki pregled vsakih 6 mesecev. Vneto pO'vršinO',rana in druge spremembe ob ustju maternice je v vsakem primeru treba pozdraviti vednO' sprati. Načinav zdravljenja je velikO', tO'da za zdaj še vednO' najboJ.j učinkavita je zdravljenje z vračina. Vrat maternice je ab ustju neobčutljiv. ZatO' lahkO' s posebnimi priprava.mi izžgema balno pavršino brez bolečin. Vročina uniči bakterije in glivice, ki povzročajo vnetje, hkrati pa pre- kine neurejena in nepravilno rast cilindričnih in plaščatih celic. V treh tednih odpade uničena površina porcije in kmalu jo prekrijeja ploščate celice. Pa dveh mesecih je vrat maternice zdrav in nO'rmalen. Ploščate celice pokrivaja površinO' vratu zopet do normalne meje, to je dO'vhoda v vratni kana!. Bela perila pre- neha, težave in balečine, ki jih pO'vzrO'čavnetje vratu, pa izginejo. Po končanem zdr.avljenju pa zaradi varnosti še vedno priparočamO' ginekO'IO'škipregled vsakih šest mesecev, da tak a še pravočasno advrnema morebitno nevarnost. tibiotiki zdravljenje s prvim anti- ~elonavo obdobje v tera- rige, ki še ni zaključena. islih posameznih njihovih ntibiO'tikov, sarodnih pa Petna Kamaj druga dese biatikom revolucijo v ~ piji - abdabje antibio Ka danes razpravljamc predstavnikov. Uprav: izvoru, kemični sestav Taka imamo dam :ilina. Ce je učinkovitost penicilina z leti proti ne.l\.élLt:LUU!\.LUIJUULV" ClIJCLa,uupolnjujeja njegov spekter navejši antibiotiki eritramicinske skupine: eritromicin, spira,micin, aleando- micin, karbomicin. Tudi novO'biocin,vankamicin in ristocetin delujeja podabnO'. Najširši abseg delovanja med znanimi antibiotiki imaja danes tetraciklini: tetraciklin, klartetraciklin, aksitetraciklin (avreomicin, teramicin, ambramicin, geomicin itd.). Ne učinkujejo le na bakterije, zela močno vplivaja tudi na rike- cije in velike viruse. Tetraciklinam zela saroden pa učinku je klaromicetin, ki je za zdaj edini predstavnik posebne kemične skupine. Pasebno skupino sestavljajO'antibiatiki, učinkoviti proti pO'vzročitelju tuber- kuloze: streptomicin, ciklaserin in viomicin. Istočasna delujejo tudi proti neka- terim pa Gramu negativnim bakterijam. 170 Mjti samo s pomocJo teh naI11lahko slednjič uspe, da bomo tako rekoč do kraja zatrli raka na maternici. Zato je dolžnost medicinskih sestra, da se čimbolj posvetijo tej veliki in važni nalogi. Kajti tudi skupinski pregledi v raznih pod- jet jih za uslužbenke niso ohvezni. Delodajalci jim iz svoje proste volje omogočajo ginekološki pregled, da bi jim pač prihranili čas in olajšali pot do pregleda. Za zdravstvo pa so takšni skupinski pregledi žena pomembni tudi zato, ker nudijo dragocene statistične pod Sodobno zdravljenje raku na ženskih spo- lovilih sta si postavila za .kih 6 mesecev. Vneto površir~lO,ranD in druge : je v vsakem primeru treba pozdraviti vedno SI eliko, toda za zdaj še vedno najboJj učinkovito maternice je ob ustju neobčutljiv. Zato lahko ~ ) bolno površino brez bolečin. Vročina uniči bal vnetje, hkrati pa pre- kine neurejeno in neprav .h celic. V treh tednih odpade uničena površina loščate celice. Po dveh mesecih je vrat maternice ice pokrivajo površino vratu zopet do normalne ~anal. Belo perilo pre- neha, težave in bolečine, 1 izginejo. Po končanem zdr.avljenju pa zaradi varnosti še vedno priporočamo ginekološki pregled vsakih šest mesecev, da tako še pravočasno odvrnemo morebitno nevarnost. Petnajst lel zdravljenja z antibiotik i D It". Z 1a t a S t ,ro pni k Komaj drugo desetletje teče, odkar je povzročilo zdravljenje s prvim anti- biotikom revolucijo v ;medicini. S penicilinom se je začelo novo obdobje v tera- piji - obdobje antibiotikov. Penicilin je prvi člen verige, ki še ni zaključena. Ko danes razpravljamo o antibiotikih, nimamo več v mislih posameznih njihovih predstavnikov.Upravičeno govorimo o skupinah antibiotikov, sorodnih po izvoru, kemični sestavi in terapevtski učinkovitosti. Tako imamo danes na razpolago več oblik penicilina. Ce je učinkovitost penicilina z leti proti nekaterim mikrobom oslabela, dopolnjujejo njegov spekter novejši antibiotiki eritromicinske skupine: eritromicin, spira;micin, oleando- micin, karbomicin. Tudi novobiocin, vankomicin in ristocetin delujejo podobno. Najširši obseg delovanja med znanimi antibiotiki imajo danes tetraciklini: tetraciklin, klortetraciklin, oksitetraciklin (avreomicin, teramicin, ambramicin, geomicin itd.). Ne učinkujejo le na bakterije, zelo moČllovplivajo tudi na rike- cije in velike viru se. Tetraciklinom zelo soroden po učinku je kloro;micetin, ki je za zdaj edini predstavnik posebne kemične skupine. Posebno skupino sestavljajo antibiotiki, učinkoviti proti povzročitelju tuber- kuloze: streptomicin, cikloserin in viomicin. Istočasno delujejo tudiproti neka- terim po Gramu negativnim bakterijam. 170 Uporabnost nekaterih antibiotik ov omeJuJe visoka toksičnost. Zato jih v praksi redko srečujemo. To lastnost moramo upoštevati pri neomicinski skupini: neomicin, kanamicin, fra,micetin in paromomicin. Večino naštetih antibiotikov proizvajajo glive. Kloromicetin je mogoče sestaviti tudi v laboratorijih. Nekateri antibiotiki pa so bakterijski presnovek. Te družimo v skupino polipeptidnih antibiotikov: polimiksin, bacitracin, tiro- tricin. Zaradi toksičnosti so primerni le za zunanjo uporabo. V zadnjih letih so odkrili antibiotike, učinkovite pri glivičnih infekcijah. To so nistatin, amfotericin, trihomicin in griseofulvin. Največ obetajoča odkritja pričakujemo v skupini antibiotikov, ki zavirajo rast tumoroznih tkiv. Doslej so znani aktinomicin, azaserin in DON. V kratkem času petnajstih let S,IllO dobili na razpoJago vrsto sredstev za zdravljenje najrazličnejših obolenj. Edino proji' najmanjšim virusom danes še ne poznamo učinkovitega antibiotika. Ce se ozremo nekoHko nazaj, se bomo spomnili, kakšen val navdušenja je spremljal odkritje skoraj vsakega novega antibiotika. In resniČllOje pomenilo vsako odkritje posebej znaten napredek. Navdušenje in pričakovanje pa 80 pri uporabi novega antibiotika kmalu zatemnile senČlle strani, ki so se prav kmalu pokazale. V misHh imCljIIlostranske pojave, ki prihajajo na dan deloma že ob samem odkritju, delomapa postopoma z daljšo uporabo. Antibiotično zdravljenje spremljajo stranski pojavi v zvezi s toksičnostjo antibiotika, pojavi senzibili· zacije bolnikovega organizma in nastajanje superinfenkcij z rezistentnimi bak- terijami. Vse te komplikacije so za bolnika věasih nevarnejše kakor prvotno obolenje. Zato narekujejo antibiotiki skrajno previdnost pri zdravljenju. V petnajstih letih se je pokazalo, da 80 ravno stranski pojavi najmočneje vplivali na spreminjanje indikacij in kontraindikacij antibiotiČllega zdravljenja, in sicer ves čas od prvih presenetljivih uspehov do danes, ko lahko že s kri- tičnim očesom motrimo to kratko obdobje, polno pričakovanih dogodkov in nepričakovanih presenečenj. Od indikacij, ki danes pri zdravljenju še vedno zahtevajo brezpogojno dajanje antibiotikov, sta se ohranili dve, in. sicer tuberkuloza in bakterialni endokarditis. Poleg teh dveh sta se obdržali tudi preventivna uporaba antibio- tikov v splošni medicini in kirurgiji. Antibiotična' profilaksa je upravičena v kolektivih zdravih ljudi in med bolniki v času epidemij z invazijskimi mikrobi (streptokoki, meningokoki, gonokoki itd.), n. pro v šoli:lh,internatih, bolnišnicah in dečjih domovih. V takih prirnerih je mogoče uspešno omejiti epidemijo z zdravljenjem bolnikov in kliconoscev ter z istočasno antibiotično profilakso ostalega kolektiva. Antibiotična profilaksa je na mestu t:udi, kadar je potrebno posa,meznika zaradi zmanjšane odpornosti zavarovati pred komplikcijami oba- lenja, tako n. pr.: a) pri nalezljivih boleznih, zlasti kadar so sekundarne infekcije nevarnejše od prvotne bolezni (morbilli, pertussis, varicellae, influenza), b) v komatoznem ali paralitičnem stanju, kadar grozi nevarnost aspira- cijske pnevmonije, c) pri kroničnih obolenjih z nevarnostjo pljučnih in kožnih komplikacij (astma, bronhitis, bronhiektazije, diabetes), č) pred nekaterimi kirurškimi posegi. 171 Zasluga antibiotičnega zdravljenja je n. pr., da so komplikacije po ošpicah mnogo manj pogostne kakor svoje dni. Pri revmatičnih srčnih obolenjih z ustre- zno dozo antibiotik ov pred ekstrakcijo zoba ali pred tonzilektomijo preprečimo komplikacije, med katerimi je najnevarnejša bakterialni endokarditis. Zado- stuje, da dobi bolnik antibiotik eno uro pred operacijo. Ta način preprečevanja komplikacij pri revmatičnih bolnikih z antibiotiki si je pridobil v petnajstih letih veljavno mesto. V kirurgiji so antibiotiki dobrodošli preventivno v vseh tistih primerih, ko se drugače ni mogoče izogniti bakterialni korttaminaciji ran. Z antibiotiki n. pro so občutno znižali odstotek primerov plinske gangrene povsod, kjerkoli so jih uporabljali med drugo svetovno vojno in pozneje na korejskem bojiŠču. Pri operacijah v ustni votlini, na prehavilih, sečilih in rodilih, pri torakalnih in cerebralnih posegih, pri opeklinal1 in transplántacijah je potek zdravljenja odvisen v precejšnji flUeritudi od izbire najpri~ernejšega antibiotika oziroma kemoterapevtika. Na drugi strani pa ni potrebno - celo škodljivo je -- preventivno dajanje antibiotikov pri sterilnih kirurških in ortopedskih posegih. Antiblotikov ne uporabljamo pri sterilnih posegih, kjer je še vedno poudarek na strogo sterilnem delu. Na višku antibiotične ere se celo zaostruje zahteva po sterilnosti, k.er so izkušnje pokazale,' da antibiotiki ne morejo nadomestiti asepse. ' Profilaktično zdravijenje z antibiotiki spremlja nevarnost v zvezi s pre- občutljivostjo bolnikovega organizma. Organizem, ki je bil v stiku z istim antibiotikom, n. pro pri prejšnjem zdravljenju, pri delu z antibiotiki, pri uži- vanju mleka krav, zdravljenih z antibiotiki, aH tudi če je bil cepljen proti polio~ mielitisu z vakcino, ki so ji dodani antibiotiki - reagira na ponovni prejem istega antibiotíka s preobčutljivostno reakcijo. Najmilejša oblika preobčutlji- vostne reakcije je urtikarija, najhujša - smrt v šoku. Po statističnih podatkih reagir.a v ZDA na profilaktično intramuskularno injekcijo penicilina s pre- občutljivostno reakcijo 18,6 Ufo prebivalcev. Toksični pojavi in preobčutljivostne reakcije, to sta dve obliki, v katerih se naš organizem neposredno odziva na antibiotik, ki pride v telo. Tretji vpliv antibiotika pa je posreden, in sicer preko bakterij. Posredne posledice pa tudi v tem primeru občuti naš organizem. Vpliv antibiotikov na bakterije se kaže v tem, da postanejo bakterije po kontaktu s kakimi antibiotiki proti tem anti- biotikom odporne (rezistentne), dasi so bile prej zanje občutljive. Tako je mogoče, da n. pro pljučno aH kako drugo obliko tuberkuloze sprva uspešno zdravimo s streptomicinoIIl. Po daljšem zdravljenju pa postane streptomid.n pri istem bolniku neučinkovit. Ne le, .clastreptomicin povzročiteljem tuberkuloze ne preprečuje razmnoževanja, včasih se zgodi celo, da se bakterije v prisotnosti streptomicina še obilneje množe, kakor če antibiotik ni prisoten. Torej bi orga- nizmu več škodovali kakor koristili, če bí mu še nadalje dajali streptomicin. Kako je mogoče, da je postala prej občutljiva bakterijska flora odporna za antibiotik? O nastanku b a k t e r·i j s ker e z i s t e n'c e sta dve naziranji. Po prvem naziranju prvotno občutljive bakterije zaradi prilagajanja okolici počasi izgubljajo prejšnjo občutljivost in postajajo bolj in bolj neobčutljive (adap- tacija). Po drugem naziranjupa so med občutljivimi bakterijami vedno prisotne tudi sicer maloštevilne, toda že od vséga začetka neobčutljive bakterije. Kadar 172 antibiotik ni prisoten, se te redke rezistentne bakterije sicer množe, a ostanejo še vedno v manjšini. Antibiotik s svojinÍ delovanjem pa preprečuje rast in raz.množevanje samo občutljivim bakterijam, ki so v večini, medtem ko se maloštevilne rezistentne bakterije lahko razmnožujejo tudi v prisotnosti anti- biotika. Množe se samo odporne oblike in njihovi potomci so prav· tako odporni za antibiotik. V začetku zdravljenja prevladujejo torej občutljiveoblike bakterij, ob koncu pa najdemo samo odporne. Koncni vtis je tak, da deluje antibiotik kot sredstvo, ki pospešuje selektivno razraščanje rezistentnih bakterij (selekcija). Rezistentnost za antibiotike je lastnost, ki zelo variira med vrstami anti- biotikov in med vrstami mikrobovo Med antibiotiki je streptomicin tisti, ki povzroča v praksi bakterijsko rezistenco pri največjem številu bakterij, v naj- krajšem času in na najvišji stopnji. Med drugimi antibiotiki, ki hitro in močno razvijejo rezistenco, sta eritromicin in novobiocin. Rezistenco razvijata zlasti nasproti stafilokokom, v manjši med nasproti nehemolitični.m streptokokom in enterokokom. Rezistenco za penicilin razlagajo s· prisotnostjo fermenta penicilinaze, ki ga oddajajo bakterije, neobčutljive za penicilin. Količina penicilinaze je soraz- merna stopnji bakterijske rezistence. Bakterije, ki oddajajo sprva le majhne količine penicilinaze in imajo zaradi tega le nižjo stopnjo rezistence za penicilin, pri daljšem kontaktu spenicilinom oddajajo več penici1inaze in istočasno tudi dvignejo stopnjo rezistence. Tudi v praksi je čutiti razliko med bakterijami, ki so za penicilin rezistentne in oddajajo mnogo penicilinaze, in tistimi, ki tvorijo le malo tega fermenta. Pri bakterijah, ki tvorijo malo penicmnaze, je mogoče doseči uspešno zdravljenje s povišanimi dozami penicilina. Uspeh zdravljenja pri sicer rezistentnih bakte- rijah si razlaga.mo tako, da majhna količina penicilinaze ne zmore nevtralizirati visokih doz penicilina. In ~e primer mešane infekcije! Infekcijo rane povzročata dve bakteriji: streptokok, občutljiv za penicilin, in stafilokok, ki je rezistenten' za penicilin .in tvori penicilinazo. Ce zdravimo rano s penicmnom, uniči penicmnaza stafi- lokoka penicilin, še preden začne penicilin učinkovati na občutljivo bakterijo. Tako v mešanih infekcijah rezistentne bakterije tudi zavirajo zdravljenje okužbe, ki jo povzrocajo spremljajoče občutljive bakterije. Ce v tem primeru nádaljujemo s penicilinom, pospešujemo tvorbo penicilinaze in z njo tudi na- raščanje rezistentnosti. Rezistenca proti raznim antibiotikom se razvije med zdravljenjem hitreje ali počasneje. Počasi se razvija proti bacitracinu, polimiksinu in neomicinu. Pri eritro.micinski skupini srno opazm, da postane stafilokok med zdravljenjem xezistenten že v enem tednu. Povzročitelj tuberkuloze pa postane rezistenten za streptomicin šele v daljši dobi bolnikovega zdravljenja. Istočasno kakor za streptomicin se razvije rezistenca tudi za dihidrostreptomicin. Pojav, da se pri isti bakťeriji razvije rezistenca za več antibiotik ov iste skupine ali za več raz- ličnih antibiotikov, imenujemo k I' i ž n o I' e z i s ten c o. Ce se razvije n. Pl'. rezistenca za en tetraciklinski preparat, ni učinkovit pravHoma noben drug anti- biotik tetraciklinske skupine. Pd obolenjih, rezistentnih nasproti eritromicinu, je nesmiselno uporabljati antibiotike iste skupine, kot n. Pl'. oleandomicin in spiramicin. 173 Rahlo stopnja' križne rezistence in vitrO' sa apazili med neamlcmam in streptamicinúm, vendar ta rezistenca v naših krajih še ni klinična pame;mbna. Palipeptidni antibiatiki sa med sebaj kemična zelO'različni. Med njimi samimi kakúr tudi med njimi in drugimi antibiútiki ni križne rezistence. Še nisa pa daslej zasledili križne rezistence med penicilinam kakar :tudi ne med navabio- cinam in drugimi antibiatiki. Med bakterijami sa nekatere vrste, pri katerih se rezistenca daslej še ni pajavila, medtem ka pri drugih rezistenca grazeče narašéa. Hemalitični strepto- kaki skupine A, meningakaki in pnevmakaki, le izredna redki razvijejú rezi- stenca za penicilin. V Angliji sa direktno ad balnikav izalirali kamaj nekaj ganakakav, rezistentnih za penicilin. ZatO'v teh redkih primerih namesta peni- cilína uparabljaja za zdravljenje tetracikline in klO'rO'micetin. Med bakterijami, ki sa pastale v petnajstih letih za antibiatike najbalj rezistentne, sa na prvem mestu stafilokaki. Najmačneje raste rezistenca pri stafi- lakakih balnikO'v in asebja v balnišnicah. V ljubljanskih kliničnih balnišnicah je pri balnikih 80 % stafilakakov rezistentnih za penicilin. Izven balnišnic je ta adstatek znatna nižji. V zadnjih letih se je dvignila rezistenca stafilakakO'v za tetracikline tudi pri nas. Paleg stafilakakO'v sú pastali balj rezistentni za tetra- cikline še enterakaki, kali, prúteus in šigele, tarej črevesne bakterije. Rezistenca stafilakakav nasproti klaramicetinu se razvija pačasneje kakar rezistenca pa Gramu' negativnih bakterij. Med po,slednjimi sa nekatere, ki addajajú beljakavinske snavi - antaganiste proti klaramicetinu. Danes raz- lagaja rezistenta za klaramicetin ravna z delavanjem teh bakterijskih antaga- nistov. Dakazali sa, da antagonisti nimaja lastnasti fermentav, kat jih ima n. PI". penicilinaza. Prati stranskim pajavam antibiatikav se barima z različnimi sredstvi. Naj- uspešnejši način je, da skušama amejiti njihava uparaba le na najnujnejše primere. Za vsak navaden prehlad SO'prav gatava na razpalaga uspešnejša in manj nevarna sredstva, kO'tsú antibiatiki. V tistih primerih, kjer sa antibiatiki indicirani, se je abnesla tudi kantralirana menjavanje antibiatikav. Paziti je treba le, da pri prvem pajavljanju rezistentnih bakterij apustima prejšnji anti- biatik in začnemo zdraviti z drugim učinkavitim. Ce so se pa ab menjavanju antibiatikav že razmnažile rezistentne bakterije, jih je težka odstraniti. Za lokalno zdravljenje je posebno važno, da se izagibama antibiatikav, ki kažejo tendenco k hitremu razvijanju bakterijske rezistence, kat n. PI". penicilin. Zaradi tega imaja za .lakalna upúrabO' večjú praktična vrednast antibiatiki, ki paéasneje razvijaja rezistenca, kat n. PI". neúmicin in bacÍtracin. Zela uspešna je v tem primeru kambinacija abeh antibiotikO'v, ad katerih deluje prvi pred- vsem na Gram negativne, drugi pa na Gram pazitivne bakterije. V primerih, ka je uparaba antibiatikúv upravičena, je kombinacija anti- biatikav sredstva za preprečevanje rezistence. Vzemi;ma primer, da je púvzro- čitelj abolenja úbčutljiv za dva ali tri antibiatike iz različnih skUpin. Uparaba dveh ali treh učinkovitih sredstev istačasna ba preprečila razrašéanje sicer redkih adparnih bakterijskih mutant, ki sa vsaka zase rezistentne za enega ad dveh ali treh antibiatikov. S kombinacija antibiatikav je zlasti uspešna zdrav"" ljenje, kadar. ni preveč dalgatrajno. Na addelkih ljubljanskih kliničnih balnišnic prevladujejo med stafilokak- nimi infekcijami tiste, ki sú abčutljive za klúramicetin in eritramicin, rezi- 174 stentne pa za penicilin, streptomicin in tetracikline. Za eritromicin je rezi- stentnih le 9 Ofo stafilokokov. Za penicilin občutljivih stafilokokov je komaj 20%. Ce torej zdravimo stafilokokne infekcije kar na slepo s penicilinom, je komaj 2'0Ofo verjetnosti, da srno izbrali učinkoviti antibiotik. Ker nam je, tre- nutno do tega, da bi odstotek rezistentnosti za eritromicin ne naraščal, tako da bi eritromicin kot zanesljivo uspešni antibiotik lahko uporabili pri najnevar- nejših obolenjih, rezistentnih za vse druge antibiotike, je uporaba eritromicina načrtno omejena. Ce bi bil eritromicin prosto na razpolago, bi naglo porasel odstotek rezistentnih bakterij, s tem bi pa izgubili iz rok poslednjo terapevtsko rezervo. Sami srno opazovali, da je v bolnišnicah odstotek stafilokokov, rezi- stentnih za penicilin, od 50 Ofo v letu 1954 narasel že na 80 Ofo v letu 1958. Brez dvoma narašča v antibiotični dobi po, vsem svetu umrljivost zaradi okužbe z mikrobi, rezistentnimi za antibiotike. Statistična poročila teh primerov še ne registrirajo posebej. Vključeni so v rubrike tuberkuloza, influenca, pnev- monija, bronhopnevmonija, sepsa itd. Kaj je mogoče ukreniti pOlpetnajstletnih izkušnjah, da bi bilo pri zdrav- ljenju z antibiotiki čim več ugodnih in čim ,rnanj neugodnih pojavov? O nevar- nostih antibiotičnega zdravljenja mora biti poučeno vse zdravstveno osebje in tudi sleherni državljan. Preprečevati je treba načrtno vse možnosti, da bi ljudje uporabljali antibiotike brez indikacij in brez zdravniške kontrole. Nadvse pomembna je pri tem vloga medicinske sestre na terenu. Trenutno je najvaž- nejše, da omejimo uporabo antibiotikov le na najnujnejše primere. Lokalno se izogibljemo uporabe antibiotikov, ki hitro razvijajo bakterijsko rezistenco. Pri indiciranih primerih pa mora ukrepati medicinska sestra natančno, po zdravni- kovih navodilih. Dolgotrajnejše zdravljenje z antibiotiki moramo obvezno kontrolirati s ponovni,rni bakteriološkimi pregledi zaradi pojavljanja bakterijske rezistence, o kateri srno na tem mestu spregQlvorilinekoliko obširneje. Vsekakor bomo nekatere antibiotike ohranili kot rezervo za tiste nujne primere, ko odpo- vedo vsa druga terapevtska sredstva, in jih zato v dnevni praksi sploh ne bomo uporabljali. TUDIVIRUSHERPESZOSTRALAHKO POVZROČIPRIROJENE OKVARE V svetovni literaturi je bilo doslej opisanih 6 primerov prirojenih okvar pri otrocih mater, ki so v nosečnosti obolele Za herpes zostrom. Od teh so opazovali dva primera v Parizu pri materah, ki so obolele za to virusno boleznijo v drugem do tretjem lunarnem mesecu nosečnosti. V enem primeru je bil otrok težak nevro- loški bolnik s paralizo in atrofijo mišic, predvsem udov. Ohromitve so nastopale simetrično. Inteligenc'a in senzibilno živ- čevje nista bilaprizadeta. V drugem primeru je bil otrok ob rojstvu na videz zdrav. Toda že v nasled- njih dneh so opazovali zastoj mekonija, zastoj v teži in dovzetnost Za infektivna obolenja (n. pro prehlad, angino, pIjučni katar itd.). V starosti petih mesecev je bil otrok telesno nekoliko zaostal, še bolj pa v psihomotoričnemrazvoju. Pnevmo- encefalogram je pokazal agenezijo (o?- sotnost) corpus callosuma. Dr. Š. K. 175 Razvojne perspektive sodobnega kmetijstva Cvetka Vodopivec Jugoslavija je bila do zadnje svetovne vojne zaostala agrarna dežela s 76 % kmečkega prebivalstva. Proizvodnja je bila primitivna, nizka in draga. Kmet se je zadolževal in siromašel. Mnogi so se izseljevali in iskali kruha v tujini. Žene so bile zaposlene pri najtežjih delih. Hile so v glavnem· garaška delovna sila na posestvih svojih mož ali kje drugje. Njihovo delo v proizvodnji ni bilo cenjeno niti priznano. Družina je pomenila proizvodno in potrošno enoto, v kateri je predvsem mož bil lastnik zemlje in družinski glavar. Žene so bile brez pravic v družini in družbi, izpostavljene vsem mogočim oblikam zaostalosti, ki so se porajale iz privatnega lastništva, naturalne proizvodnje in tedanjih medčloveških odnosov. Bile so docela brez kakega zdravstvenega in drugega varstva. Razen tega pa so jih izčrpavali številni porodi, od katerih jim je zaradi visoke umrljivosti dojenčkov ostalo le malo otrok. Mnogo jih je bilo tudi nepismenih in so zato ·in zaradi raznih predsodkov bile še bolj izkoriščane. Po vojni je z industrializacijo dežele in splošnim gospodarskim napredkom naglo naraščalo število nekmečkega prebivalstva. V zvezi s tem so hitro nara- ščale tudi potrebe po pestrejših in večjih količinah prehrambnih proizvodov. Tudi na vaseh se je potreba po prehrambnih proizvodih povečala zaradi izbolj- šanja življenjskih pogojev (v starih časih so nekateri jedli kruh le ob večjih praznikih). Zaostala pmizvodnja ni mogla več zadoščati novim potrebam niti ne ustvarjati pogojev za boljše življenje prebivalstva. V kmetijstvo so se začela vlagati precejšnja denarna sredstva, zlasti zadnjih nekaj let, ko so investicije v bazično industrijo že začeledajati prve večje dohodke. Začela se je organizirati tržna proizvodnja, uvajati najmodernejša tehnika, znanstveni izsledki pa prena- šati v prakso, pač z namenom, da se poveča količina in kakovost prehrambnih proizvodov. Mehanizacija v kmetijsvu se je v zadnjih 4 letih občutno povečala. Število traktorjev je naraslo na 40000. Prav tako se je povečala poraba gnojil, kvalitetnih semen, sredstev za varstvo mstlin itd. V živinoreji se uvajajo boljše in donosnejše pasme živali. V nekaterih predelih so prešli na industrijsko rejD živine (farme za .kokoši,pitališča itd.) V sorazmerno kratkem času beležimo v kmetijstvu pomembne uspehe. Proizvodnjo pšenice, koruze in masti srno toliko povečali, da nam teh proizvodov ni treba več uvažati. V Sloveniji je k;llletijska proizvodnja v letih 1957-60 pÓ'rastla za 50 Ofo v primeri z leti 1947-56 in je presegla predvojno raven za 38 Ofo. Največji uspehi so bili doseženi na k;llletijskih posestvih in v zadružnem sodelovanju. Povprečni pridelek pšenice .na posestvih in v zadružnem sodelovanju je bil 35mtc/ha, v kmetijstvu skupaj 20 mtc/ha (pred vojno pa 12 mtc/ha). Povprečni pridelek krompirja je bil v letu 1960 na posestvih 250 mtc/ha, v zadružnem sodelovanju 187, v kmetijstvuskupaj 170mtc/ha. Povprečna letna molznost na posestvih je 30'001 mleka na kravo, pri individualnih kmetovalcih pa ne doseže 15001. 176 Posestva in zadruge gredo vse bolj v specializirano proizvodnjo. Organi~ zirajo tudi nove proizvodne in predelovalne obrate (bodisi na zemlji Splošnega ljudskega premoženja ali na zemlji, ki jo od kmetovalcev dobivajo v zakup ali nakup) in pa proizvodno sodelovanje. Doseženi uspehi v kmetijstvu so brez dvoma veliki in pomembni, toda šele začetek tistega, kar moramo doseči glede na potrebe prebivalstva po pre- hrambnih proizvodih in preskrbo industrije s surovinami kakor tu di blagovno izmenjavo z inozemstvom. Osnutek perspektivnega plana za razvoj ,kmetijstva v letih 1960-65 predvideva povečanje kmetijske proizvodnje v Sloveniji za 61 Ofo. V družbeno organizirani proizvodnji je do sedaj zajetih le 12 Ofo O'bdelo- valne zemlje. Od tega je 6 Ofo zemlje zajete v proizvodnem sodelovanJu kmeto- valcev. Obseg orgimizirane proizvodnje bo v bo~oče nujno treba razširiti, da bomo z uvedbo vse možne agrotehnike proizvodnjo za tržišče povečali. Povečana proizvodnja, ki je rezultat visoko produktivnega dela s sodobnimi proizvodnimi sredstvi, pa je najsQlidnejša podlaga za večje dohodke proizvajalcev in skupnosti ter za boljše življenjske pogO'je vseh ljudi. V Sloveniji je 87 Ofo ze,mljišč raz- drobÍjenih na 140 ono kmetijskih gospodarstev z nad 4 milijoni parcel. Na raz~ drobljenih površinah ni mogoče uvajati .sodobno agrotehniko in doseči večjo in cenejšo proizvodnjo. Proizvodnja po starem je prenizka, predraga in zahteva od proizvajalcev tudi prekomernih naporov. Koliko energije trošijo proizvajalci, preden obldejO'vsa delovna mesta, ki jih imajo na raztresenih parcelah! Kako visoka je proizvodna cena za 1 liter mleka pri kravi, ki daje na leto samo 1500 litrov mleka, aH pa za kg pšenice kmetovalca, ki pridela na ha le 10 in morda še manj mtc pšenice! Zaostalost v proizvodnji je možno odstraniti le z uvajanjem sodobnih proizvodnih sredstev in z uporabo sodobnega agroteh- ničnega znanja preko kPletijskih posestev in zadrug s proizvodnim sodelovanjem kmetovalcev. Brez moderne agrotehnike ni moč doseči večjo proizvodnjo in boljše življenjske pogoje. Z vključevanjem kmetovalcev v tržno proizvodnjo se je začel tudi proces pretvarjanja kmečkih družin iz naturalnih proizvodnih enot v tržne proizvajalce. V taki proizvodnji prihaja vedno bolj do veljave plačilo po vloženem delu. To prinaša globoke spremembe v življenje in odnose med ljudmi na vasi, še posebnO' pa v življenje kmečke žene. Z njihovim vključe- vanjem v tržno proizvodnjo na proizvodnih iq preq.elovalnih obratih in v' pro- izvodnem sodelovanju se do temeljev ;rnenja tudi njihov položaj v proizvodnji, družini in družbi, ker jim ta daje ekonomsko osamosvojitev in ker j~ to delo družbeno priznano koristno delo. V družinski proračun nam one ptinašajo sred:' stva, ki so jih dobile za svoje delo. Seveda se z njihov@' novim položajem odpirajo' tudi nova vprašanja. Predvsem zahteva sodobna proizvodnja uspo- sobljenega proizvajalca za kvalificirano delo. V osnutku.perspektivnega, plana je predviaeno, da bomO'v naslednjih petih letih za naloge v kmetijstvu potrebovali 2100 agronomův in kmetijskih tehnikov, 4600 traktoristův in 6000 kvalificiranih delavcev. Na ženske, ki predstavljajo 60 Ofo aktivnih kmetijskih proizvajalcev, se ba zaradi odhoda pretežnO' moške delovne sile iz vasi, v veliki meti naslonilo tudi sůdobno kmetijstvo. Seveda pa ne bo računalo z njo kot s težaško delovno . močjo, temveč kot s kvalificirano delovno silo, ki bo poznala načela sodobne proizvodnje in bo zmožna upravljati z modernimi proizvodnimi sredstvi. Prav hi bilo, da se ženske potrudijo, da bi se usposůbile za delO'pod novimi pogojj. 177 Zato je'zlasti ženski mladini treba odpirati perspektive, da se z rednim šolanjem in z uspasabljanjem na delovnem mestu izuči tudi za paklic v kmetijski stroki. Poklicna usposobljenost je najsolidnejši te;rnelj za odpravO' nekaristnega tra- šenja moči, za uveljavljanje v proizvodnji, v drúžini in družbi, kar je končno tudi pogoj za boljše življenje, ker bodo delovni proizvodi poklicno usposoblje- nega človeka uspešnejši in rentabilnejšt tako za posameznika kakor 'za družbo. ba bi se pa ženske laže posvetile delu v proizvodnji, bi bila potrebno, da jih vzpO'redno z rastjo proizvodnje razbremenimo nekaterih del in nalog, ki jih imajo kot gospodinje in matere. Predvsembi bilo potrebno organizirati varstvo otrok in družbeno prehrano na kmetijskih ab~atih. Za hitrejše reševanje teh vprašanj bi bilo potrebno, cla kmetijski proizvajalci, posebno pa ženske, bolj aktivna sodelujejo v organizacijah in ustanovah. Tod namreč lahko vprašanja, ki zadevajo družino, ne le sprožijo, marveč jih zaČllo tudi konkretno reševati. Za reševanje nalog in problemav, ki se porajajo v socialistični preobrazbi kmetijstva in graditvi socialističnih adnosov na vasi, bi bilo prav, da vsi tisti, ki delajo z ljudmi na vasi, resnično poznaja razvojne perspektive sodobnega kmetijstva, ki prinaša blaginjo kmečke.mu člaveku. Modernizacija kmetijstva seveda ne zahteva le velikih materialnih sredstev, temveč je v največji meri odvisna od razumevanja in sodelavanja ljudi samih. Medicinske sestre, zlasti v patronažni službi, so V vsakdanjem stiku z ljudmi. Njihava naloga je zlasti v tem, da nauče ljudi zdravega življenja in da pomagajO'premagovati staro misel- nost in predsodke, ki so resna ovira za dosego boljšega življenja. Zato je prav, da tako one kakor tudi prosvetni delavci nudijo kmečki;rn ljudem vsa možno pomoč in si obenem prizadevaja, da kmetijski proizvajalci in kmetijske organi- zacije čim uspešneje delaja za napredek kmetijstva in socialističnih odnosov na vasi. __ In. trl 2; Praví ~a osebja V ••Uradnem list HI. 1960 je bil objavljen »Pravilnik o pravícar ,ebja v bolnišnicah«. Pra- vilnik, o katerem je 1 ,kale več let, je rešil vrsto doslej pravno neregu amo pOjIllenza posamezne vrste zdravstvenih dE ~tipozitivne pasledice tudi za kvaliteto dela sami nose zdravstvenih delavcev do bolnikov. PravilmK llUel pu ••C<~~........ "_.. pomen, da ga ba moral poznati vsak zdravstveni delavec, še prav posebno pa medicinske sestre. Le-te namreč so stalno in v neposrednem kontaktu z balniki in so po svoji strokovni službi in po svojem položaju v zavodu zadolžene, da pazijo tudi na drugo strokovno osebje, ki ima opravka z nego balnika; da so njegovi odnasi do bolnikov v vsakem oziru korektni in ustrezni načinu in vrsti zdravljenja. Pravilnik praví v naslovu, cla bo obravnaval pravice in dolžnosti zdrav- stvenega osebja v bolnišnicah. Da pa ne bi bili zaradi tega v zmoti, moramo že 178 Zato je-zlasti ženski mladini treba odpirati perspektive, da se z rednim šolanjem in z usposabljanjem na delovnem mestu izuči tudi za pO'klicv kmetijski stroki. Poklicna usposobljenO'st je najsolidnejši temelj za odpravO' nekO'ristnega tra- šenja moči, za uveljavljanje v proizvodnji, v drúžini in družbi, kar je končno tudi pogoj za boljše živl,ienie ker hada delovni nroizvooi poklicno usposoblje-- nega človeka uspešnejši znika kakor 'za družbo. ba bi se pa ženske laže i bilO'potrebno, da jih vzporedno z rastjo proi, h del in nalog, ki jih imajo kat gospodinje in ] no organizirati varstvo otrok in družbeno prehr hitrejše reševanje teh vprašanj bi bilo potrebr )sebno pa ženske, bolj aktivno sodelujejo v org lmreč lahko vprašanja, ki zadevajo družino, ne rdi konkretno reševati. Za reševanje nalog i socialistični preobrazbi kmetij5tva in graditvi se bilo prav, da vsi tisti, ki delajo z ljudmi na v perspektive sodobnega kmetijstva, ki prinaša b Jdernizacija kmetijstva seveda ne zahteva le ve iTečje v največji meri odvisna od razumevanja in sodelovanja ljudi samih. Medicinske sestre, zlasti v patronažni službi, so V vsakdanjem stiku z ljudmi. Njihova naloga je zlasti v tem, da nauče ljudi zdravega življenja in da pomagajo premagovati staro misel- nost in predsodke, ki so resna ovira za dosego bO'ljšegaživljenja. Zato je prav, da tako one kakor tudi prosvetni delavci nudijo kmečki;m ljudem VSO'možnO' pomoč in si obenem prizadevajo, da kmetijski proizvajalci in kmetijske organi- zacije čim uspešneje delajo za napredek kmetijstva in socialističnih odnosov na vasi. Pravice in dolžnosli zdravstvenega osebja V »Uradnem listu LRS« Št. 29/60 z dne 25. VIII. 1960 je bil objavljen "Pravilnik o pravícah in dolžnostih zdravstvenega osebja v bolnišnicah«. Pra- vilnik, o katerem je bilo toliko diskusij in ki so potekale več let, je rešil vrsto doslej pravno nereguliranih vprašanj, ki irnajo ne samo pwnen za posamezne vrste zdravstvenih delavcev, ampak bodo morale imeti pozitivne posledice tudi za kvaliteto dela samih zdravstvenih zavodov in za odnose zdravstvenih delavcev do bolnikov. Pravilnik ima po našem ronenju tak pomen, da ga bO' moral poznati vsak zdravstveni delavec, še prav posebno pa medicinske sestre. Le-te namreč so stalno in v neposrednem kontaktu z bolniki in 50 po svoji strokovni službi fn po svojem položaju v zavodu zadolžene, da pazijo tudi na drugo strokovno osebje, ki ima opravka z nego bolnika; da so njegovi odnosi do bolnikov v vsakem oziru korektni in ustrezni načinu in vrsti zdravljenja. Pravilnik praví v naslovu, cla bo O'bravnaval pravice in dolžnosti zdrav- stvenega osebja v bolnišnicah. Da pa ne bi bili zaradi tega v zmoti, moramO že 178 tu v začetku opozoriti na 29. člen pravilnika. Ta pravi,. d a vel jaj o dol o č b e t ega p r a v i 1n i k a tu d i z a dr u g e zd r a v s tv e n e z a vod e, ki za- poslujejo na podobnih delovnih mestih strokovno osebje. Ne glede na to določbo pa só načela prvega dela pravilnika (2. do 14. člena) take narave, damorajo veljati prav za vse zdravstvene zavode, torej tudi za »terensko zdravstveno službo«. Posebnost novih predpisov je zlasti v tem, da ne obravnavajo samo pravic in dolžnosti zdravstvenega osebja, ampak da obravnavajo pravice in dolžnosti v s ega zd r a v s t ven ega k ol e k t i v a v zavodu. Odpravljena ali vsaj pravilno regulirana je dosedanja hierarhičnost zdravstvenega osebja v zavodu, ki je zavirala strokovni napredek posameznih zdravstvenih delavcev in ki mnogokrat ni bila koristna niti za bolnika niti za zavod. Novi predpisi dajejo tudi zdravstvenim delavcem z nižjo strokovno' usposobljenostjo možnsnjena dva važna pra- vilnika: "p r a v i lni k o str o k o v n i h izpitih zdravstvenih usluž- b e n c ev «, ki obravnava: splošne do- ločbe, strokovni pouk stažistov in pri- pravnikov, strokovni' izpit, opravlj'anje suroikovnega izpita tel' prehodne in konč- ne določbe. Pravilnik je dobi.1veljavo 17. februarja leta 1960. Njegovi zakonski predpisi so novi predvsem glede priprav- niške dobe, ki je posebej določena za posamezne zdravstvene delavce. Na podlagi zakona o zdravstvenih do- movih in postajah je Svet za zdravstvo . LRS iooal "p r á v i lni k o bol ni š k i ne g i, ki jo opravlja zdravstveno osebje zdravstvenih domov .in postaj na bolni- kovem domw<. - Bolniška nega na bol- nikovem domu je strokovna zdravstvena sluŽJba in je sestavni del zdravstvenega varstva državljanov. Pravilnik določa, da je ta služba vključena v patronažno služ- bo zdravstvenega doma. Bolnikovo nego 187 na domu vodi medicinska sestra in jo lahko opravlja samo zdravstveno osebje, ki ima prakso v negi bolnikov. O potrebi te nege odloči z,dravnik, ki va'rovanca zdravi. Pravilnik je dobil veljavo 27. aprila letos. Nadalje so v tej številki "Pojasnila posameznih določb pravilnika o pla~ilih za nadurno delo in dežurstvo in nagra- dah za izredno delo z,dravstvenih usluž- bencev«. Pojasnila je izdal Sekretariat Zvezmega !zvršnega sveta za ljudsko zdravstvo na zahtevo nekaterih wrav- stvenih zavodov in republiških svetov za ljudsko zdravstvo. V »P r a v n i h Ipr e d p i s i h s pod- ročja zdravstva« SO' zbrani vsi predpisi, kJi urejajo crganizacijc zdravstvene služ- be. Predpisi iz posameznih področij si sledijo takole: finančnc ekonomski pred- pisi, sanitarna inšpekcija; IPreprečevanje in zatiranje nalezljivih bclezni, lekarni- ška služba, glede zdravstvenega csebja. To sc republiški in zvezni predpisi, ki so izšli do 10. V. 1960. Seznam teh zakonskih predpisov bo uspešen pripomoček zdrav- stvenim delavcem, ki se pri 'Svojem delu srečujejo s pravnimi problemi zdrav- stvene službe in jim je zadevna mienta- cija marsikJdaj težavna. 121 področja socialnega varstva. pa so v 7.-9. številki »Vestnika« .članki: So- cialno .varstveno delo v stanovanjskih sku'PnO'stih, Problematika otrok, ki slu- žije pri tujih ljudeh v LR Sloveniji, in Problematika slepih v LR Sloveniji. KOLLODIUM - BABY Že več desetletij opisujejo posamezne primere otrok, ki imajo ob rojstvu kožo vsega telesa pokrito s kolodiju podobno snovjc. Ta plast se v naslednjih dneh od- lušči v velikih krpah, koža pa ostane rdeča. V prvih tednih se lahko še tvorijo nove slične plasti, ki prav tako odpadejc. 188 Vsekakor je v tej obg'ežni številki "Vestnika« zbrano bogato gradivo, s ka- terim naj bi se seznanile vse medicinske sestlre, ki delajo v socialnomedicinskih ustanovah na terenu. N. J. DR. HUMAR ZDENKA: "ZDRAV OTROK - MAMINA SREČA« Izdal Centralni higienski zavod v Ljub- ljani, založil Glavni odbor Rdečega križa Slovenije Avtcrica knjižice dr. Humar Zdenka je težila za tem, da bi v kratkem tekstu 45 strani obsegajoče knjižice zajela naj- važnejše napqtke o negi in prehrani do- jenčka, obenem pa mater seznanila, kako se otlrok razvija v prvem letu življenja, če je pravilno negcvan in hranjen. Številne barvue ilustracije akad. sli- karice Maričke Korenove strokovno vse~ bino knjižice lepo dopolnjujejo in ji da- jejo prijetno dbliko in pestwst. Dispanzerji in posvetovalnice zdrav- stvenih domov takšno vrsto wr'avstveno- vzgojne liter'ature že dolgo 'pogrešajo in čutijo potrebo, da z njo pos1Jrežejoma- teram, ki obiskujejo te strokcvne enote zdraV'stvenih ,domov. ~njižica se naroča pri Centralnem hi- gienskem zavodu v Ljubljani, Trub'arjeva cesta 2. N. J. V kasnejšem življenju obolevajo otrocí za ribjekožno hiperkeratozo (Hiperkerato- sis ichtiosiformis). Koža je pri tem obo~ lenju rdeča in zadebeljena zaradi preko- merno poroženelega kornealnega sloja ter se luŠČi. Predvsem je koža prizadeta V pregibih sklepov in v kožnih gubah. Obolenje se poslabša poleti in med vro- činskimi obolenji. Dr. Š. K. Z.S. Z.S. SREDSTVA ZA HUJŠANJE Sredstva, ki sa danes na razpalaga za hujšanje, !maja pri uparabi različne ame- jitve in nevarnasti, nekatera med njimi pa sa v ta namen kljub prapagandi pa- vsem neučinkavita. Vsekakar je brez smisla, če ljudje sprejemaja preabilne abrake hrane, nata pa z advajalnimi in čistilnimi sredstvi skušaja spraviti hrana iz telesa, preden se absarbira. Dalgatrajna aH pagastna uparabljanje advajal spremljaja druge nevšečnasti, kronična draženje prebavil in akvarjena ravnatežje absarpcije pre- hrambnih faktarjev. Nekatera advajala sa v prametu kat sredstva za zmanjšanje teka. Tada adva- jala delujeja šele v črevesju in ne v želadcu, zatO' ne mareja vplivati n'a tek. Mnage papularne drage za zmanjšanje teka v prasti pradaji vsebujeja fenilpra- panalamin kat aktivna kampanenta. V majhnih kaličinah je njihav učinek na zmanjšanje teka le neznaten. V učinka- vitih kaličinah pa sa nezaželeni stranski učinki taka mačna izraženi, da zmanjšu- jeja uparabnast drag. Žvečilni gumiji za zmanjšanje teka vsebujeja bencakain, češ da ta sestavina vpliva na mehanizem abčutka lakate v želad~u, kar pa nikakar ni dakazano. Drage, ki paspešujeja metabalizem dO' take mere, pavzrače izguba telesne teže, je prenevarna uparabljatibrez zdravni- ške kantrale. Velja pa tu di naspratnO'! Katere kali drage dO'bima v prasti pra- daji, sa prav gatO'vO'brez vrednasti za zmanjševanje teže zaradi vpliva na me- tabalizem. Drage, ki sa učinkavite zara- di vplíva na metabO'lizem, imaja prava vrednast le skupna s pravilnO' izbr'anim dietnim pragramam. Njihav učinek na- rašča vzparedna s pastapnim pavečeva- njem daze, tada je začasen. Ka pa pre- nehama jemati droge, se hitra pavrne prejšnji ali še večji tek. Ce se med tem nisma privadili manj kalaričnim O'brakam hrane, se pavrne sčasama tudi izgubljena teža. Nekatere vrste drog pavzročaja začas- nO' izguba vade iz tel esa in zatO' le navi- dezna izguba teže. Ni vitamin'a, minerala, beljakavine niti ne kakéga drugega hranila, ki bi nepa- sredna znižala telesna teža. Magoče pa je načrtna vplivati na sestavO' abrokav. Beljakavine im:aja n. pr. kamaj palavica talika kalaričnih vrednasti kat talšče. Ce lIalšče v prehrani nadomestimaz beljaka- vinami, je hrana znatna manj kalarična. Najstražja dieta zela amejuje števila in vrste živil. Ce je pravilna sestavljena, la- hko prebijema celO' brez pasebnega da- datka vitaminav in mineralav. Ce na- tančna pregledamO' ves dietni pragram, vidima, da je poudarek na živilih nizke kalarične vrednO'sti, ki edina lahka daja ugadne rezultate. NIKOTIN IN BOLEZNI OŽILJA (Nadaljevanje s str. 72) Ce vtaknema rake za 5 minut v vada s 15°C, traja v normalnih akališčinah 5 minut, da si jih spet agrejema. Ce srna prej pakadili ena cigareta, pa se čas pa- navnega agretja padaljša na ena ura. Ce sa bO'lnikom z matnjami v krvnem abtaku napravili transplantacije ažilja, sa ab vzpastavitvi prekrvitve dasegli balj- še uspehe pri nekadilcih. ZnanO' je tudi, cla kadilce češče zadene srčni infarkt ka- kar nekadilce. Nikatin v člaveškem arganizmu je pa- vezan s harmanalnimi faktarji. Paspešuje spraščanje vazopresina iz zadnjega režnja hipafize. Ta pa povzrača vazakonstrikcija in obenem zavira diureza. 189 SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANI- ZACIJA V BOJU PROTI TUBERKULOZI Svetovna zdravstvena organizacija je objavila poročilo o prizadevanju UNI- CEFA in 41 držav v boju proti tuber- kulozi. Iz tega poročila povzemamo, da je bilo v osmih letih na tuberkulozo preiskanih nič manj kot 243 milijonov ljudi. Te preiskave niso bile omejene samo na hiter, površen pregled pacienta. Vsa- kemu posamezniku teh milijonov. ljudi je bilo treba injicirati skrbno hranjeno, toda lahko pokvarljivo kemično sub- stanco. Nekaj dni po tej injekciji je moral vsak še na ponovni pregled, da so ugo- tovili morebitne reakcije. Kdorkoli od teh 87,511.419na prvo in- jekcijo ni reagiral, je nato dobil še in- jekcijo nekega virusa. To cepivo se pri- pravlja po izredno natančnem in str