Izhaja vsak dao razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lit. Ortamitvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica ŠL K. Telefon St- 31-22. 31-23. 31-24. Rokopis) se ne vračajo Leto XXV., St loo i^JuDijau«. puccinijeva aLi Telefon št i 1-22 31-23 31 M. atacraüui jautue& ^jaoijiuia ruccunjeva ulica a- Telefon it. 31-24. 31-36. t'o-Ii azalca Novo tneeto: Ljubljana*» e. 43 izključno zastopstvi aa oglas« ls Italije in Inozemstvo l;Pl S A.. Milano. -W.JU-U ua ujuui.aiiBXLt, p<>ü ori poetno čeJsovnem ža» št. 17.74Si za assale tra J t f'ah j c ,^emzln Conti Gorr Hrut 11-3118 "TOnns pncna ▼ govnoL Poetgebühr bar bezahlt. LjuMfrun, če^rteii f. mafa Dgr WchCTigidgffcericht im heutigen ,Slovenec9 Ogorčen boj v berlinski vladni četrti Sovražnikovo napredovanje na obeh straneh Gardskega jezera Fiibrerjev glavni stan, 2. maja. (DNB). Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: -Führer je padel na čelu junaških branilcev nemäkega glavnega mesta. Pre>et volje rešiti svoj narod in Evropo pred boljševiškim uničenjem je žrtvoval svoje življenje. Ta vzgled zvestobe do smrti obvezuje vse vojake. Ostanki hrabre posadke Berlina se oarorčenn borijo nadalje v vladni četrti, razdvojeni v posamezne bojne skupine. V Meekienburgu .ie potisnil sovražnik naše čete nazaj do črte Ner Ruppin-Mü-ritz See-Rcstock. Oddelki lovskih in borbenih letal so z dobrim učinkom posegli v boje v Mer klenburgu. V severnozapadaj Nemčiji se nadaljujejo na dosedanjih težiščih b?-ji z Angleži in Kanadci. Z nporabo nadaljnjih oddelkov je napade! nasprotnik iz svojega predmostja Lauenburg ter je dosegel z naprej poslanimi oddelki področje severno -apadno od Mollna. Iz predmos-ja jugovzhodno od Boizenburg sc prodrli ar.eri k; oklopniki do Schwerina v Saški so se Američan; nadalje mirno zadržali. V pogor.iu Fichtel so se odvnak-nili nekoliko kilometrov proti zapadu. Sedma ameriška armada je prešla na gor njebavarskem področju med Garscb nom in Freisingom v napad proti jugu. X mestnem središču Miinehena se nadaljuje«) ogorčeni poulični boji. Iz področja Rieden prodirajoče sile so bile odrezane vzhodno od Garmisch-Partenkircbna. V severni Italiji je pritiskal sovražnik na obeh straneh Gardskega jezera da-je proti severu. Ob gorskih obronkih severno od Verone je bil odbit z izgubami. Posadke Milana in Novare se branijo proti osredotočenim sovražnikovim navalom. Rušilni čolni vojne mornarice so potopili ob južnofrancoski obali neko sovražnikovo križarko in eno stražno ladjo Med Muro in Dunavo v Vzhodni marki je tudi včeraj trajal bojni odmor, nasprotno pa so oživeli boji na odseku Ml-kulov-Brno kjer so bili razbiti ponovni sovjetski napadi. Vzhodno od Brna je izsilil sovražnik globlji vdor proti vyškovu. Na bojnem področju Moravske O trave st. zabili Sov.iefi močan napadalni klin proti scvero7apadu ter so dosegli po zasedbi Moravske Ostra ve Wagstadt. Severozapadno od Dresdena smo prodrli z napadom proti severu sovražnikove postojanke ter vdrli globoko v sovjetsko glavno bojišče. Na Frische Nehrung so potopile naše čete 6 vozil iz nekega sovjetskega oddelka. Podnevi so se omejevali Angloameriča ni na napade lovskih letal in napadt v ni?kem poletu na severnonemškem področju. Pololaf na bojiščih Berlin, 2. maja. Položaj izven nemškega glavnega mesta se je ponovno izpremenil. Deveta nemška armada, ki je na področju Ltibbena. je morala začasno prekiniti svoje razbremenilne napade v smeri proti Berlinu, ker jo osredotočeno napadajo močne boljševiške sile. Zapadno od tod se boreča armada je še nadaljevala s svojimi sunki v smeri proti Berlinu, vendar se je morala prav tako braniti napram silnim napadom z boka. Boljševiki so skušali predvsem z uporabo močnih oklopniških sil napredovati ob železniški progi v smeri proti prekopu Rhyn, da bi prekinili zvezo z nemškimi oddelki, nahajajočimi se na področju južno od Havela Kljub zelo močnemu sovražnikovemu pritisku so pustile nemške čete odprtino ter krvavo odbile večino sovražnikovih napadov. Pri tem je omembe vredno, da ameriška armada na področju Stendal—Tangermünde ni prav nič poizkušala podpreti sovjetskih napadov. Ob Lani pri Lauenburgu se je posrečilo Britancem pod varstvom umetne megle in z zavarovanjem zračnegn prostora poslati na njihovo mostišče doslej dve pehotni in eno oklopniško divizijo. Tudi pri Leeru. Oldenburgu in Delmen-horstu so se izjalovili krajevno omejeni sovražnikovi sunki. Nemške čete so se prav tako odločno zo-persiavi&e sovjetskim pehotnim in oklop-nišlrim oddeBtom. napadaj očim na Me-klenburškem pri Anklamu in Kremmen« proti zapadu. Zaščitnice so varovale pre- mike nemških glavnih oddelkov, ki so se utrdile na meklenburški jezerski planoti. Na veliki obrambni črti med Labo pri Meissenu in izvirom Odre pri Moravski Ostravi je položaj neizpremenjen Nemške čete so ob Lausitzu nadaljevale s svojimi protinapadi ter uničile odrezane sovjetske sile. Pri Moravski Ostrava so morali boljševiki vsled svojih visokih izgub v prejšnjih dneh ponovno prenehati z napadi. Pri Brnu so se ponovno krvavo zrušili novi probojni poizkusi. V južni Nemčiji so Severnoameričani in golisti nadalje močno pritiskali na široki bojni črti. Na würtemberskem področju so nemške čete v glavnem zadržale sovražnikove sila Iz vdornega mesta med Illero in Lecho so prodrli Severnoameričani proti vzhodu proti Isari. Sovražnik se je tudi s severa pomaknil proti črti ob Isari. Nadaljnji sovražnikovi oddelki skušajo odpreti vzhodno od Češkega lesa nekatere velike ceste v smeri proti Protek-toratu. Na vsem bojišču med Bodenskim jezerom ter izvirom Regen a se vidi. da mora sovražnik vsled učinka nemških protiukrepov počasneje izvajati svoje napredovanje. Ob nemških oporiščih ob Atlantski obali se je položaj le malo izpremenil Posadke Dunkerqua, Lorienta, St. Nazaira in La Rochella ne javljajo o nobenih pomembnejših bojih. Na skrajnem obrambnem področju Nizozemske je v splošnem mirno. Sovražnik pritiska samo v severni Nizozemski Notranjepolitične ženeva, 2. maja. Poročite, londonskih dopisnikov švicarskih listov kažejo, da v aingli? f .i jaivr.osti z naraščajočim vznemirjenjem aaEledujejo razvoj notranje-političo £h razmer v Italiji, zasedeni po angtaamerišk-ih četah. Vznemirja jih zlasti vedno večja agresivnost komunistične stranke, ki se zaradi razcepljenosti in medsebojne borbe nekomunističnih strank od dneva do dneva bolj uveljavlja med zbeganimi in stradejočimi množicami. Angleški listi zato že izražajo bojazen, da bosta Anglija im Amerika naleteli v Italiji na »drugo Grčijo«, samo da bo položaj tukaj za nju še mnogo bolj kritičen in ne-ugodtsn. Med drugim piše vodilni londonski list »Times«; »Možno je, da se bo v Italiji razvila nova Grčija, kar bo dalo Angliji in Ameriki mnogo opravka ter jima povzročilo velike skrbi, Razüka med Grčijo im Italijo bo ta, da v Italiji Angleži rue bodo mogli, kakor so to storili v Atenah in v Solunu, le s par divizijami razbita levičarskega navala ter vzpostaviti br.tanski mir.« Bomomiijeva vlada je proti levičarski napadalnosti brez moči. Mora jo mirno gledati jn ne mere ničesar uspešnega ukreniti proti njej. Zaradi svoje obzirnosti do Sovjetske zveze pa se tudi eogleške in ie ¥ sasedem Italiji ameriške vojaške Oblasti ne uipajo nastopiti proti komunistom. Značilen primer za to se je ravno te dni dogodil v Bologni. Tam so komunisti na lastno pest postavili za župana svojega voditelja. Angleške in ameriške vojaške oblasti so proti temu protestirale in komunističnega župana niso hotele priznati, temveč so zahtevale, raj se postavi župan po sporazumu vseh strank Toda komunisti so vztrajali na. svojem stališču in priredili za župana velike poulične manifestacije. Angloame-riške vojaške oblasti so morale spot popustiti in od komunistov postavljeni župan je ostal na svojem položaju. Po poročilih angleških in tudi švedskih listov, s katerimi se strinjajo tudi opazovanja švicarskih novinarjev, zrkjva oživljajo stara nasprotstva med južno ^Hn severno Italijo. Enako poročajo o naraščajočem odporu prebivalstva, zlasti mestnega, proti Bonomiju in njegovi vladi. Komunisti so proti njima že iz načelnih razlogov, vedino bolj pa narašča opozicija proti Botr.omijevemu režimu tudi pri meščanskih strankah, katere mu očitajo na eni strani preveliko popustljivost proti komunistom, na drugi str ari pa nesposobnost, zagotoviti red in m)ir, ter zlasti nesposobnost rešti vedno bolj perečo pre-skrbovakio krizo. Volilni poraz angleške Stockholm, 1. maja. Te diti so bile končane nadomestne parlamentarne volitve v nekaterih volilnih okrožjih, katerih mandati so se bili izprazniLi ali zaradi smrti poslanca ali pa zaradi njegovega odstopa. Volitve so za inozemstvo zanimive zaradi tega, ker najbolj jasno kažejo razpoloženje prebivalstva Iz njihovih rezultatov izhaja, da med angleškimi množicami narašča nerazpoloženje proti Cuhrchillu in njegovi politiki. Število glasov, oddanih za konzervativne kandidate, je namreč povsod nazadovalo v primeri s številom t-rl zadnjih volitvah. Plasti značilne so bile nadomestne vo-Mtv? v volilnem okrožju Chelmsfort. ki je doslej veljalo za konzervativno domeno. Kirzervativna stranka je postavila v okrožju kandidata, katerega so z vsem svojim vplivom podpirali tudi liberalci. Zanj sta se z osebnimi izjavami zavzela tudi Churchill in Attlee. Kljub temu je dobi] ta skupni kandidat samo 18.000 glasov, medtem ko je dobil nasprotni kandidat, postavljen od levičarskih strank, 24.543 glasov in je bdi s tem izvoljen. O teh volitvah je z vidnim zadoščenjem poroča i a tudi uradna sovješka poročevalska agencija Tass, ki je obenem ugotovila da je izvoljeni poslanec član komunistične stranke. Po poročilih švedskih listov iz Londona se ta volilni izid, ki pomen ja za vlado neprijeten poraz, v angleški javnosti živahno komentira Mussolmljeva vdova od komunistov aretirana Curih, 2. maja- Kakor jandja švicarski raidfco, so komunisti v Oonnu aretirali Ducejevo vdovo im njena najmlajša otroka. Po vzoru nemškega oskrbovalnega sistema Bru»elj, 2. maja. Belgijski preskrboval-nj minister je dejal: Hočemo biti pošteni in priznati, da bomo nadaljevali prehranjevalno politiko, ki smo jo prevzeli od Nemcev. Ona je predstavljala tudi za časa nemške zasedbe varnostni faktor za naše prebivalstvo. Nadaljnja poročila Imamo iz Nizozemske. Sistem kart, ki. ga je uvedla nemška vojska, ostane nadalje v veljavi ter velja za vzor preskrbovalni organizaciji drugih, dežel. Prezident Rupnik vrhovni poveljnik Slovenskega domobranstva Ljubljana, 2. maja. Z današnjim dnem je prezident general Rupnik prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi edinkami Slovenskega domobranstva. Gornje kratke vrstice sporočajo naši javnosti dogodek zgodovinske važnost]. Vse slovenske domobranske edinice so s tem postavljene pod enotno vodstvo, s čimer je njihova udarnost izredno povečana in njihova moč pomnožena Brez dvoma se bo na ta način še bolj okrepila že itak visoka stopnja vojaške morale, ki preveva vse pripadnike Slovenskega domobranstva in jih krepi v njihovi borbi za obstoj in lepšo bodočnost slovenskega naroda. Slovenci pa smo v enotni oboroženi sili pod vodstvom generala Rupnika dobili najboljše jamstvo, da bodo naši življenjski narodni interesi učinkovito zaščiteni v teh najodiočilnejšib urah naše zgodovine. General Leon Rupnik je ustanovitelj ln duhovni steber Slovenskega domobranstva, ki se je pod njegovim vodstvom iz skromnih početkov tako mogočno razmahnilo. Zato uživa pri domobrancih častnikih. podčastnikih in vojakih, splošno in brezpotrojno zarpanje in z velikim zadoščenjem bodo vsi. z njimi pa tudi vsa naša javnost pozdravili, da je sedaj osebno prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi domobranskimi edinicami da jih čvrsto vodi na poti. katero narekujejo življenjski interesi slovenskega naroda. Radijski nagovor na Slovence Ljubljana, 2. maja. Ob prevzemu vrhovnega poveljstva nad vsemi slovenskimi domobranskimi edinicami je Imel general Leon Rupnik nocoj ob 21. po ljubljanskem radiu naslednji nagovor na slovenski narod: SLOVENCI! V teh za naš narod tako usodepolnih dneh sem prevzel v svoje roke vrhovno poveljstvo vseh slovenskih domobranskih edinic. S tem je tudi s formalne strani izrečeno Slovenskemu domobranstvu vse zaupanje in priznanje za njegov herojski napor v teku preteklega enega in pol leta. Postali smo zaključena slovenska vojaška enota s svojim lastnim poveljstvom. Slovenski častniki, podčastniki, vojaki! Vam gre v prvi vrsti zahvala za dosego tega odlikovanja. Vam, vaši krvi, znoju in vašim žrtvam. Zahvaljujem se vam za vaše dosedanje hrabro zadržanje, ld je obvarovalo slovenski narod rdeče smrti. Pozivam vas, da sedaj, ko nastopajo naj-kritičnejši trenutki naše borbe, napnete vse svoje sile in vzdržite ta poslednji naval titovščine. Ni treba za dolgo. Izza temnih oblakov že prodira žarko sonce naše svobode. Dane«, ko stopam na čelo slovenske narodne vojske kot njen poveljnik, vas zagotavljam, da je ni sile, ki bi me mogla od-dvojiti od vas, moji vojaki. Ramo ob rami bomo skupno premagali sovraga in osvobodili našo celotno lepo Slovenijo. Pri tem nam Bog pomagaj! Führer je padel v Za svojega naslednika je imenoval velikega admirala Donitza Iz Führerjevega glavnega stana javljajo, da je Führer Adolf Hitler v torek popoldne na svojem poveljniškem položaju v Reichskanzlei padel za Nemčijo, boreč se do zadnjega diha proti boljševizmu. Dne 30. aprila je Führer imenoval za svojega naslednika velikega admirala Dönitza. DSnitz nemškemu naroda Berlin, 2. maja. Veliki admiral Dönitz, ki ga je Führer imenoval za svojega naslednika, je v noči r.a sredo govoril preko radia nemškemu narodu. Njegov nagovor je imel naslednjo vsebino: »Nemški možje in žene, vojaki nemške vojske! Naš Führer Adolf Hiti» je padel. Z najglobljo žalostjo in spoštovanjem se mu klanja nemški narod. On je že zgodaj uvidel strašno nevarnost boljševizma ter posvetil svoje življenje tej borbi. Ob koncu njegovega boja in njegove neizpremen-Ijive življenjske poti pa je njegova junaška smrt v prestolnici nemškega Reicha. Njegovo življenje je bila ena sama služba Nemčfji, njegovo delovanje v borbi proti boljševiškemu potopu pa je veljala Evropi in celotnemu kulturnemu svetu. Führer me je določil za svojega naslednika. V svesti si odgovornosti prevzemam vodstvo nemškega naroda v tej usodni nri. Moja prva naloga je. da rešim Nemce pred uničenjem po prodirajočem boljše-višketn sovražniku. Le za dosego tega cilja se nadaljuje vojaška borba. V kolikor in kako dolgo nas bodo Britanci in Američani ovirali pri tem, da dosežemo ta cilj se bomo morali tudi proti njim še nadalje braniti in boriti. Angloameričani ne nadaljujejo več vojne za svoje narode, temveč le za razširjenje boljševizma v Evropi Zgodovinsko edinstveno je, kar depri-naša nemški narod v tej borbi in kar je vzdržala domovina. y bodočih težkih dneh našega naroda se bom trudil, da ustvarim, v kolikor je v moji moči, znosne življenjske pogoje našim hrabrim ženam. mo. em m otrokom. Za vse to pa potrebujem vaše pomoči. Poklonite mi vaše zaupanje, kajti vaša pot je tudi moja pot. Obdržite red in disciplino v mestih in na deželi. Vsak naj izvrši svojo dolžnost. Le tako bomo lahko omilili trpljenje, ki ga bo bodočnost naložila vsakemu izmed nas, ter mogli preprečiti zlom. Ce storimo to, kar je v naših močeh, nas tudi Bog po tolikem trpljenju in žrtvah ne bo zapustil.« Dnevno povelfe nemškim oboroženim silam Berlin, 2. maja. Veliki admiral Dönitz je izdal oborežetnim silam naslednje dnevno povelje: »Nemške oborožene sile! Moji tovariši! Führer je padel. Zvest svoji veliki ideji, da očuva evropske narode pred boljševizmom, je žrtvoval svoje življenje in našel junaško smrt. Z njim je preminil eden največjih junakov nemške zgodovine. V ponosni spoštljivosti in žalosti priklanjamo pred njim zastave. Führer me je določil za svojega naslednika kot državnega šefa oboroženih sil z voljo, da nadaljujem borbo proti boljševizmu tako dolgo, dokler ne bodo rešeni boreče se čete in s to tisoči nemških rodbin na nemškem vzhodnem področju pred zasužnjen jem ali uničenjem. Proti Angležem in Američanom munu.i ..a-gi esni trg 12; Nada Komotar, Vič - Tržaška c. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE četrtek, 3. maja, ob 17.: St. Majcen: Matere. Red B. Petek, 4. maja. ob 17.: Grillparsser: Ljubezni ta morja valovi. Red C. OPERNO GLEDALIŠČE četrtek, 3. maja, ob 17.: Fr. Lehar: Paganini- Red Četrtek. Petek, 4. maja, ob 17.: V. Parma: Staxa pesem. Šeherezada. Red A, RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 3. MAJA: 7 00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—7.30: Jutranji koncert. 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato prenos osredniega nemškega sporeda. Vmes oa 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Od dveh do treh — šare meh (prenos). 15.00—16.00: Ljudska glasba. — Deželskl sekstet in pevski duo Anica Sušar in Ante Bo^danovič, pri klavirju Marjan Lioovšek. 16.00—17.00: Osrednji nemški eporeci (glasba). 17.PO—17 15: Poročila v nemščini Ui slo\'enščini. 17.15—18.00: Pisani zvoki. 18.00 do 18.30: Glas slovenskega domobranstva. 18.30 do 18.45: Glasbena medigra. 18.45—19.00: Narodopisno predavanje — dr. Pran Kotnik: O ljudski medicini. 19.00—19.30: Mimohod glasbil. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno oredavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Po vseh vrtovih mal cvr'e — izvajajo: Ks. Vidalijeva — sopran, D. Pertot — bariton, A Dermelj — gosli, Adolf Zupane — čelo in Marjan Lipovšek — klavir. 2i.ro—22.00: Večerni koncert — Radijski orkester vedi D M. šijanec, solist čelisfc čenda šedlbauer. 22.00—23.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.15: Salonski orkester vod. Albert Dermelj. 23.15—24.00: Glasba pred polnočjo. KINEMATOGRAFI KINO MATICA: »žena mojih sanj«. Ob 15., 17. in 19. uri. KINO SLOGA: »Vrni se«. Ob 17. hi 19. url. KINO UNION: »Sinček na počitnicah«. Hans Moser. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Iz Ljnbljane U— Novi grobovi. V starosti 74 let je dotrpela ga. Ana V e r h o v c, roj. Böhm. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob ped 11. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Nenadno je zapustil svojce zdravnik g. dr. Jože S e k u 1 a. Pogreb bo v četrtek ob 11. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgotrajni bolezni je umrl, star 24 let, g. Miloš Majcen, slušatelj tehniške fakultete. K večnemu počitku ga bodo spremili v petek ob pol 9. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — V Domžalah je umrl lekarnar g. mr. ph. Drago M i 1 i č. Pokopali so ga včeraj na domačem pokopališču. — V Novem mestu je umrla vdova po zdravniku ga. Berta Gre-g o r i č. Pokopali so jo na tamošnjem pokopališču. — V 35. letu starosti je v Moki o- pokop3lišču. Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Transport drv v mesto je zaradi tehničnih ovir do nadaljnjega nemogoč. Prosimo, naj stranke to upoštevajo ter ne nadlegujejo niti trgovcev niti uradov. u— Gasilski patr<>n sv. Fl°rijau godu je danes. Na ta dan ah okoli r.jega vsako leto rado dežuje. Zteeti Florijauova nedelja je po navadi mokra. Tudi letos se je sv. Florijan uvedel z večdnevnam deževjem. vendar ne sinemo misliti, da je neprijazno in čemerno vreme nujno zvezano s svetnikovim godom. Stvar je pač v tem, da goduje v letni dr.bi, kj je rada spremenljiva. Med našim ljudstvom pa je 7i enih več rekov, s katerimi so očituje Florijanov vpliv ne vreme in letino. Če je rua Florijanovo jasno, bo tisto leto mnogo požarcv, pravijo ljudje, in po: če na dan Sv. Flori jama dežuje, potem celo leto dežja primankuje. Na Dolenjskem pravijo kmetje, da je najbolje saditi f žol r.a ciin sv. Florijana. Bclokranjci pa so drugega m/nenjia. oni trde, da se ta dan fižol ne sme saditi, ker ga potem mraz posmtedi. čeprav imamo zaenkrat že kar dovolj dežja, se ne smemo preveč hndovati nad vrememarjti. ki so nam letos naklonili že dolj. Nadlege ne boste imeli z menoj prav nobene. Seveua nosim sama vse troške, ki bodo nastali zaradi mene---« »To je stvar, o kateri bi se morali pogovoriti s kapitanom jahte, miss Flake. S tem n mam mkakega opravka.« Preudarjai je, kako bi neki Petersen gledal tako potnico. Hm, oporekal najbrže ne bi. Kaj pa de. če je na ladji en čiovek več ali manj ? in prostora je na »Utvi« dovolj, en del kabin bo tako in tako prazen. Seveda lahko napravi ženska na ladji mnogo nesreče. Baray se je nasmehnil, ko je pomislil tudi na to. »Res ne vem,« je nazadnje obotavljaje se dejal. Njegovo obotavljanje ji je pognalo solze v oči. »R.ada bi šla proč iz tega mesta,« je za- šepetala, »ta zrak me začenja dušiti. Ty _A —« glas ji je zastal in roke so ji krčevito stisnile druga dmgo. »Služkinja je doma,« je dihnila. *Ne morem vam povedati, kako mi je. Pojdiva, prosim, za pol urice pod milo nebo.« Bila je razburjena, trepetala je. rdečica in blcdica sta se ji prelivali na obrazu. Najprej se je začudil. Se je mar bala, da ne bi služkinja vlekla na uho? Zakaj je potenr ni bila poslala z doma? Nato pa je pomislil, da se ji gotovo hoče zapustiti tesni prostor med štirimi stenami in da koprni po mladem., svežem zelenju, ki spet pomladansko in osrečujoče poganja v grmovju in na drevesih. Tako sta nekaj minut kasneje zapustila hišo. Kmalu sta prišla do nasadov. Pozdravila so ju pota, posuta z bleščečim peskom. Zaupno ji je segel pod pazduho. Nikar me ne vprašujte, zakaj hočeia oditi iz Londona, Mi. Baray«. Njen glas je b:l še vedno poln razburjenja. »Saj bi vam sama ne znala lazložiti.« Obrnila se je. a daleč na okrog ni bilo videti žive duše. »Se mar v kakem pogledu ne čutite varne?^; Presenečeno je uprl oči vanjo. . Pa me le vprašujete.« je vzdihnila. »A saj imate prav. Tudi jaz bi vpraševala, če bi se kdo tako čudno vedel.« »Imejte zaupanje vame, miss Flake. Kj.j vas tlači, kaj vas boli?« »Ne vem. Prav to je tisto. Mar si tudi vse samo doinišljujem. Odkar se je v meru zbudila misel, da je Kiddery nemara storil očetu kaj zalega, me venomer preganja nemil'. Nikomur več ne zaupam. Strah me je, Mr. Baray. Strah!« »Ali, ali!« je rekel in jo pobožal po roki, češ, naj bo mirna. »Vem, nespametno je, da vam pripovedujem take stvari, ali čustva so čustva — mč ne morem zoper nje.« Pazljivo jo je pogledal. Njene oči so se mahoma zazdele nekam izmučene, kakor oči preganjane živalL »Rada bi šla proč--daleč, daleč kam — — kjer ne bi ničesar več ne videla ne slišala o tem strašanskem velikem mestu — — in kjer bi lahko mirno spala — —« »Mar vam je kdo s čim zagrozil?« je vzkliknil ves začuden. Ne, zagrozil ji ni bil nihče. A tisti strašni sum zastran Kidderyja jo je kar ohram-Ijal, s tako grozo jo je bil navdal. Vsak najmanjši šum ji je begal živce. »Moj Bog,«: je rekel on in jo sočutno pogledal. Le kako je bilo. da ni bil že prej spoznal njenega duševnega stanja. Tak to je bilo tisto. Kiddery! Ta'človek je hil očitno utelešena nesreča. »Toda če bi šli res z narn:, prej ali stej bi se morali vendarle vrniti?« To bo odvisno od tega. kako se končajo poizvedbe po mojT 35. letu starosti naš nad vse 'J»bljem soprog, zlati dobri očka.zet. brat, stric in svak, gospod GREGOR TRATAR gostilničar in posestnik v Mokronogu Pogreb blagopoko j nega Je bil danes ob 18. uri oa domač« pokopaliiCe. Mokronog, dn« 1. maja 1945. Netitolailjlvi žalujoči Ju t ti. roj. Ihan zeoa: (■o%o. sinček: Verira hčerkica ter rodbine: Tratar, Medved, Spflek žtraj->.ar, Uh n Schmidt. Gorjanc in ostalo sorodstvo mmmmmmmmummm | m ............Mil I II III I «Hi Cita Gregorič javlja v imenu vseh po-rodnikov, da je dne 29. aprila po da.jši težki bolezni v 66. letu starosti, umrla na ljubljan. kliniki njena nad vse ljubljena mama, gospa Berta Gregorič, vdova po zdravnika Draga pokojnica je bila pokopan«, n» pokopališču v Novem mestu. Blag spomin njeni dobri duši. Ljubliana. Novo mesto, 1. ma.ia 1945. Po nesrečnem naključju nas je v staro-i^i sti 54. let nenadoma zapustil preskrbni fin dobri soprog, očka, sin in brat, gospod Dr. S c k n 1 a Jože, zdravnik Pogreb bo v četrtek, 3. t. m , ob 1L tiri dop. z žal, kapelice sv. Petra, k Sv. Križu. Globoko žalujoči: Fini, soproga: Martina, Mar-janca, Duška, hčerke; in ostalo sorodstvo. • Vsem prijateljem in znancem naznan.la-mo v težki boli. da nas je za vedno za-f pustil naš dobri očka Mr. Ph. MILIC DRAGO lekarnar v Domžalah Pogreb bo danes na dom"če pokopališke. Domžale. Ljubljana. 3. maja 1945. Mr. ph. Tihomir. I.e. inka. Vesna — otroci, ßranka — sinaha_ ZAHVALA Vsem, ki so našo nepozabno mamico, sestro. svakinjo in teto. gospo OLGO POLJŠAK roj. TOMSlC bivšo učiteljico spremili na njeni zadnji poti in Jo otosufc s cvetjem, kakor tud) v;ern k! so z nami sočustvovali. se najtopleje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 30. aprila 1945. žalujoči ostati.