Podlistek. Januš Golcc: Vcsclc nre v lishorni. V M\l MuUm gibonie. V predvojnih letih 1906, 7, 9 ter 10 se je močno razširila abstinenčna struja iz Kranjske tudi po mestih Sp. Štajerske. V Mariboru so bili v abstinenci tako daleč, da je obstojal pripravljalni odbor s predsednikom, tajnikom ter odborniki. Delovala je resna priprava za osnovanje močne protialkoholne organizacije. Tajnik pripravljalnega odbora je bil najstarejšl član uredništva v Cirilovi tisikarni, g. Lojze. Urednik pri političnem tedniku in res pravi abstinent bi bil v predvojni dobi na Slovenskem Štajerskem bela vrana. Je že uredniški posel tak, da mora Clovek nehote večkrat prijeti za kupico. G. Lojze ni čutil sam potrebe, da bi bil tišCal ln se urival med abstinente, pač pa njegova bolj etroga žena, 'kateri bi bil dobrodožel: Lojze — na- sprotnik alkohola. Boljša polovica je vpisala svojega moža v družbo treznosti. Pri pogledu na Lojzetov poklic je zahteval pripravljalni odbor njegovo pomaknitev na odlično ¦— (ajniško mcsto. Dobri Lojze ni bil prepričan član protialkoholne bratovščiiie in se je tolažil, da bo vztrajal ženi in g. predsedniku na ljubo le do ustanovnega občnega zbora, ki se je itak moral vršiti pred Novim letom. Kronika Tiskarne sv. Cirila sicer molči o delovanju g. Lojzeta v dostojanstvu tajnika abstinenčnih pripravnikov, hrani pa ustno izročilo njegovo slovo od bratov in sester tolikanj priporočljivega treznostnega gibanja. Usianovni občni zbor. Priprave za ustanovitev abstinenčne organizacije so napredovale v toliko, da ^e sklical gosp. predsednik ustanovni občni zbor v malo dvorano mariborskega Narodnege doma. V predvojni dobi so imeli prvaki bivše SLS v Narodnem domu svojo posebno klubovo sobo, v ikateri sta bila pogosta gosta Lojzetova stanov- ska tovariša gg. Polde Kemperlc in Franjo Žebot. Znala sta za datum ustanovnega občnega zbora protialkoholne družbc in sta sklenila zaroto proti Lojzetu. Nekaj ur pred občnim zborom sta zvabila tovarisa v iklubovo sobo. Nudila sta mu dober prigrizek in najboljše vino. Z zapeljivimi be.sedami sta ga speljala v pitje in mu tudi sama krepko pomagala. Stari Lojze jc slutil skraja nastavljeno past in se zavedal, da mora obdržati v očigled občnemu zboru vseh pct čutov v oblasti. Njegov duh je bil raočan; pijačc vajeno meso — slabo! Tro}ica je pila v klubovi sobi. Lojzeta je ostavila sčasom bojazen pred občnim zborom, ker sta mu zatrjevala tovariša, da gre itak samo za predIaganje imcn pravega odbora in tega že ima g. predsednik v žepu. Njegovo 7ačasno tajniško delo bo na občnem zboru to, da bo lepo mirno sedel poleg predsednika v družbi odbornikov in kimal vsemu, kar bo predsednik govpril ter predlagal. Dobrih deset tninut prod otvoritvijo zbora sta posadila gg. Kemperlc in Žebot Lojzeta na sedež poleg predsednika, da ni opazila živa duša, kako je tajnik brez vsake zanesljivosti v nogah. Do osme ue, ko navadno pričenjajo večja zborovanja, je bila mala dvorana Narodnega doma polna pravih in radovednib poslušalcev nove organizacije. G. predsednik jc otvoril zbor, pozdavil štcvilne navzcče, razložil namen zborovanja in zaplaval v valovc daljšega govora o pomenu ter koristi popolne abstinenco in poscbno še treznosti ali zmernosti. Takole proti sredini navdušenega govora je odre-kla g. Lojzetu vsaka razsodnost. Skraja je še tiščal z napcnjanjem volje -oči narazen in gledal debelo liki hostni zajec. Predsednikove besedc so le bile predolge, mamil ga je že vzduh številnega poslušalstva, živci so mu odrekli, sklonil je glavo in začel resno dremati. Govornik je*prihajal vedno bolj v ogcnj in podčrtaval dejstvo, da grc pri abstincnčni organizaciji predvsem za tresnost ali zmernost in ne popolno vzdržnost v zavživanju alkoholnih pijač. Že pripravljalni odbor ni zbral popolnih abstinentov, ampak predvsem zmerne može, fci so si v par mcsecih priprave in dclovanja za ustanov- ni občni zbor toliko utrdili voljo, da so že danes zreli za popolno abstinenco. Abstinenčna organizacija mora imeti v svoji sredini in posebno še na vodilnih mestih žrtve — mučenike — papolne abstinente, ki bodo luč na svetilniku nove organizacije. Res dobra izvajanja so g. predsednika tako razvnela za takojšen razmah organizacije, da je hotel proti fconcu govora pokazati na prisotnih Sivih vzgledih, ikako ikrepi parmesečna zmernost človeško voljo, zasaja v srce zadovoljnost in podžlga k dobremu. Govornilk se je oziral po svojih zvestih odbornlkih in bil mnenja, naj vstane brat Lojze ob njegovi leviGi in pove zbranim, če se ne čuti boljšega, zadovoljnejšga ter delavnejšega, odkar izpolnuje fcklepe treznosti. Ubogi tajnik Lojze! V spanju je preslišal predsednikov poziv ter obsedel sklonjene glave, dokler ga ni zmajal sosed odbornik. Nenadoma Vržen iz krepke dremavice, je hotel kvišku. Odpovedali sta mu obe nogi ter stol in z največjim topotom jo potegnil seboj na tla še mizo izpred govornika, na ikateri je stal liter z vodo in kupica. Prekuc mize, stola, litra, kozarca in tajnika g. Lojzeta je zavrl govornikove besede in zaustavil vsem navzočim sapo . . . Vse je bilo skraja uverjeno: že starejšega g. tajnika je oplazila kap, kakor se to dogaja tolikokrat. Eni so odbrzeli po vodo, odborniki so pobirali izpod mize, stola ter črepinj g. tajnika, ki je jasno ter debelo gledal, bil brez vsake opore v nogah in iz ust mu je puhal ne baš prijeten duh po neprebavljenem alkoholu. Na mah. je bila cela dvorana razdeljena na dva tabora: eni so še verjeli v delno kap; drugi in tudi bližnja okolica je bila uverjena, da jih je tajnik grdo potegnil in se ga natreskal nalašč do popolne onemoglosti baš za ustanovni občni zbor. O fcakem zaključku predsednikovega govora in o predlaganju novega in pravega odbora ni bilo ne duha in ne sluha. Med radovedneži je še izbruhnil krohot in ni kazalo drugega, ikaikor da se je zmuzal celi pripravljalni odbor iz dvorane s predsednillcom vred. Kdaj in kako sta odnesla tovariša Lojzeta Kemperle in Žebot, ni nikdo opazil. Po razbitju občnega zbora. G. Lojze je bil pravočasno v postelji. Kaj je pravzaprav zagrešil, je zvedel šele drugo jutro v uredništvu. Glavni urednik »Straže« in »Slov. gospodarja« je bil tedaj g. dr. Anton Korošec. Vsi, kateri so delali pod njegovim vodstvom, trdijo, da je bil strog ter je zahteval točnost, vestnost ter delavnost v službi. Kaj bo reikel in kaj bo učinil g. dr. Korošec v slučaju začasnega tajnika abstinenčnega gibanja, je bilo jasno liki beli dan. G. Lojzeta je čakala brca iz tiredništva in to ne oziraje se na njegovo ženo in dva majhna otroka. Povrh je bil g. predsednik še pri dr. Korošcu na vse zgodaj na njegovem stanovanju v dijaškem semenišču in mu je poročal, kako neizmerno težko in naravnost podlo se je spozabil — ne nalašč pregrešil njegov urednikl Ko je prihajal g. glavni urednik po stopnicab Cirilove tisikarne v prvo nadstropje, je prestajal g. Lojze v uredniški sobi trenutke, katerih se bo spominjal z grozo do zadnjega izdihljaja. G. Kemperle, ki je bil z dr. Korošcem v eni sobi, je poklical na izgon obsojenega Lojzeta in g. Žebota koj po prihodu šefa na odgovor. G. dr. Korošec je zahteval odkritosrčno izpoved, katere pa ni mogel podati radi trepeta po celem telesu že itak po naravi bolj plahi Lojze. Govoril je mesto njega g. Žebot in čakal ob koncu na izrek najstrožje sodbe. Strogi šef je premeril vse tri grešnike, se nasmehnil, segel v žep, stisnil vsakcmu po eno krono in jih odpustil z besedami: »Zgubite se k sosedu na golaž ter pivo, da boste po okrepČilu še sploh danes za kako delo!« Kaj je pravzaprav prešinjalo Lojzeta po čisto nepričakovanem zaokrenu obsodbe vredne zaleve, ne bom popisoval. V povojnih letih. mi je zatrjeval premnogokrat, da on zna, kaj se premetava po možganih ter srcu onega, kateremu sporočijo, da je obsojen na smrt. Nikdar v življenju mu še nista dišala pivo in golaž tako nebeško kakor za ono rajsko krono iz ioke g. dr. A. Korošca. Kako je bilo z abstinenčno organizacijo? —* Udarec, katerega ji je prizadjal g. tajnik na ustanovnem občnem zboru, jc bil tako globok, da naj-< brž niti do pravega odbora ni prišlo in je bilo celotno gibanje v kali udušcno koj pri prvem javnem pojavu. Dvojni lelefon. Izložbenih oken prodajalne Cirilove tiskarne na Koroški cesti 5 niso veliko spreminjali v predvojnem času in nekaj let po prevratu. Blagopok. g. ravnatelj dr. Anton Jerovšek ni dal veliko na izložbeno reklamo. Bil je resnega mnenja, da je dobro blago in nizke cene njegovemu vodstvu izročene trgovine najboljše priporočilo za nakup. Sam ljubi Bog znaj, kako je zašel v našo izložbo na Koroški cesti velik plakat in sicer kar v prvih dneh po prevratu. Na dolgo in debelo je bilo tiskano, kar ves obljublja g. general Maister mirnim ter novim državnim razmeram poslušnim meščanom in kak'e kazni čakajo zahrbtne prekucuhe. Plakat je ostal od znotraj nalepljen na obsežno izložbeno šipo, ko je bil položaj Jugoslavije že davno utrjen in ljudje niti govorili niso več, da bi zamoglo biti kedaj drugače, kakor je to odločila mirovna konforenca v Parizu. Rajni g. dr. K. Verstov*ek je bil precej časa poverjenik za prosveto v Ljubljani. V dostojanstvu ter moči poverjenika si je kar sam lastil nckako nadzorstvo nad podjetji in uredni.štvom Cirilove liskarne. Lepega dne ga je po povratu iž Ljubljanc v Maribor zbodel v oči oni že skoraj prepereli plakat v izložbi Cirilove prodajalne. Stopil je k ravnatelju g. dr. Jerovšeku s prošnjo, naj odstrani one že davno zastarele obljube ter grožnje, ki ni- so več v skladu z urejenim položajcm ia kričijo v javnost, da šepa osobje trgovine par lct za drugimi trgovci. Dobri Jerovšek je odpravil g. poverjenika z izgovorom, da je vodi.teljica trgovine ključ od izložbe nekam založila in sploh je največja nevarnost za dragoceno šipo, če bi veliko in težko okno, na katerem jc prilepljen plakat, odprli. Ker ni ničesar opravil g. Karl pri ravnatelju, se je začel usajati nad piscem teh vrst v uredništvu in ga obkladati s starokopitnostjo. Poslušal sem pokorno očitke in priporanil ob koncu nridigc, kaj dobim, če bi se zadcva z odstranitvijo plakata uredila takoj: »No, no . . . hm«, je godrnjal stari in nadaljeval: »Če Jerovšek ni posluhnil mene kot poverjenika in prijatelja, pa bo Vas, mladič!« V Cirilovi tiskarni sta bila tedaj dva telefona. Enega smo imeli v uredniški sobi, drugi je bil v podolgastem prostaru pri trgovini. Nisem zabteval od g. poverjenika nagrade v golažu in pivn, mirno sera sedel k telefomi v na- šem uredništvu in poklical številk-o v trgovini. Javila se je prva prodajalka. Uživel sem se takoj v položaj tedajnega policijskega komisarja, posnel njegov zadrezasti glas in prosil na tolofon g. ravnatelja. V dobri minuti se je odkašljeval g. Jerovšek v govorilnik in prosi!, kaj da želi g. komisar. Kar najbolj resno scm mu zabičal, da som žo prejel par ovadb glode onegaf plakata v izložbi. Taki stari nalepki samo dražijo občinstvo in škodujejo ugledu nove državo. Zagrozil sem z globo več sto kron, če plakat takoj ne zgine iz okna. Po tch besedah sem odzvonil. Pogovor je bil končan in vem, da je napiavil na g. ravnatclja najglobokejši utis. G. poverjenik me je gledal začudeno, zmajoval z glavo in bil na glas prepričan, da mc jc g. Jorovšek spoznal in bo koj v r.redništvu. Ravnatelja ni bilo od nikodcr. Čakala sva po! urc in sem sprcmil g. povcrjonika po stopnicah na ulico. Ne bo mi zginil nikoli iz spomina začudenl obraz g. dr. Verstovšeka. OK:'.al je na cesti, prc« križal obe roki na prsih in gledal nemo proti izložbi Cirilove prodajalne. Veliko in težko izložbeno okno je bilo odprto ven na cesto. Sam ravnatelj ga je podpiral z rokami. Plakata že ni bilo več. Prodajalka je umivala in brisala z mlačno vodo s šipe zadnje preostanke papirja in kleja. Pri pogledu na učinek telefonske grožnje policijsikega komisarja se g. poverjenik ni smejal. Potuhnil se je, zresnil obraz in vprašal prijatelja, odikod naenkrat ključ in taka turška sila z odBtranitvijo plakata. G. Jerovšek je bil v največji zadregi. Praskal Be Je za ušesom, pankrat izustil običajni: »No, ja«, predno se je izpovedal, kako in s čim mu grozi policija, če ne odstrani taikoj zastarellh pre.vratnih spominov iz izložbe. V zahvalo za policijsko pomoč sem dobil teCen predjužnik. Po sikrbnem osnaženju šipe veliJsega oikna so izložbo zopet zaiklenili. Ostala je najbrž zaprta, dokler ni prišel v podjetje za podravnatelja g. Franc Hrastelj. Šele par mesecev po doživljajou z zastarelim plaikatom. je g. Vesenjak tolmačil g. Jerovšeku zadevo z dvema telefonoma v hiši. Blagi gospod ravnatelj mi nedolžne potegavščine ni štel v zlo. Zaguncal se je v ikrčmi v Benetkah ob Dravi na eni nogi stola, si popravil ikubo smodko v ustih in godel na odpustljivo plat: »No — ja! Dr. Verstovšek je v težki bolezni potreben zabave.« ZadiBli ,Mmr. Sem precej pisal za časopisje Cirilove tiskarne pred in med vojno. Nekaj čisto druzega je dopisnik kakor urednik. Po prevratu so me napravili za urednika listom, katerim sem bil poprej sotrudnik. Nalogo vpeljave v uredniške posle ter skrivnosti za mojo osebo je prevzel g. Franjo Žebot, fci je imel za seboj temeljito prakso pod vodstvom g. dr. Korošca. Franček mi je razlagal pogostokrat, kako mora zgledati časopis na zunaj ter po vsebini, da bo dobrodošel javnosti. Učil me je, da naj bo vsaka številka nacifrana ter nališpana kakor kaka frajlica. Za privlačnost zunanje oblike je treba jemati debele naslovne črke. Članke je treba razčleniti z v oči padajočimi podnaslovi, a vse za obleko in dušo časopisa so in bodo ostali »šlagerji«. Učitelj se je zavedal, da ne razumem prav strokovnega izraza »šlager«. Razlagal je, da pomeni ta beseda udarne sestavke, kojih kratka, debelo in mastno tiskana vsebina se nanaša na izredna razkritja v nasprotnem taboru, na izredne napade, umore, poboje, tatvine in tudi druge privla.ne zanimivosti. Za res prave »šlagerje« je treba večletne uredniške prakse, temeljitega poznanja okusa naročnikov in časa, v katerem živimo in se gibljemo. Obljubil mi je, da me bo zalagal s »šlagerji«, ki bodo zalegli, on — mož iz dr. Koroščeve udarne šole. Vzgojitelj je držal obljubo in kinčal »Stražo« in »Gospodarja« s »šlagerji«, ki so deloma držali in |ih je bilo treba redkoma preklicavati ali dajati zanje odgovor pred sodnikom. Po prevratu je še precej Casa primanjkovalo raznih življenskih potrebščin za dom in gospodarstvo. Moj uredniški kažipot g. Zebot je bil pravi mojster v tem, da je iztaknil zaloge živil, semen, poljedelskih strojev itd. Takale razkritja so mu bila zelo dobrodošla za »šlagerje«, ki so tudi resnično vlekli, 5e so le bili istiniti Velika podpora ter zaloga živilskih »šlagerjev« je bila g. Žebotu Kmetijska zadruga v Ra- čah, koje oče in vodja je bil rajni poslanec Pišek iz Orehove vasi. Pišek in Frančišek sta bila velika prijatelja. Žcbot je tudi skrbel s »šlagerji« za reklamo rački zadrugi, ki je zalagala kmečki svet z vsem mogočim, kar so ljudje nujno rabili. Nekega dne si je zapalil g. Franjo v uredništvu viržinko in je spustil izpod svojega peresa kar dva »šlagerja« za »Slov. Gospodarja«. Eden je oznanjal kmetom vagonsko zalogo rdečc soli za živino, drugi ajdo za seme, katere sploh tedaj ni bilo dobiti. Živinska sol in semenska ajda sta bili po »šiagerskcm« oznanilu v več stokilogramski zalogi v Kmctijski zadrugi v Račah. Oba omenjena »šlagerja« je čital v »Gospodarju« g. Ivan Baznik, tedaj kaplai. v Selnici, ki je nekaj let pozneje utonil kot haloški župnik v Dravi pri Breznu. Gospod je roraal od hiše do hiše po župniji in beležil kcdo in koliko da rabi ajde za seme. Scznam je narasel v nekaj vreč, za kojih prevoz so bili potrebni trijc vozniki. S tremi konjskimi vpregami se je odpravil iz Sclnice ob Dravi v Rače k očetu Pišeku po ajdo. Zadruga ni imela niti enega ajdinega zrna. Ajdni »šlager« je bil sicer naro.en. odnekod, a bo priromal bogznaj kedaj. Vsakdo si lahko predstavlja, da je g. Baznik upravičeno zabavljal že v Račah. Sprevidel je hitro, da tiči glavni krivec njegovega zastonjske vožnje v uredništvu »Gospodarja« in hajdi nad nas. Kdo je poznal orjaka Ivana z joznim pogledom in gromovitim glasom, ta si bo že naslikal v duhu, s kakim peklom je prirohnel v Cirilovo tiskarno in pustil kot dokaz časnikarske potegavščine tri voznike na cesti pred tiskarno. Za božjo voljo ter pet ran Križanega sem ga rotil, naj mi ne izstrosi duše iz telesa, saj sem samo poskusni učenec Fr. Žebota z dr. Koroščevo desetletno frakso v »šlagerjih«. Tudi toliko uvidevnosti je prešinilo po daljSem moledovanju g. kaplana, da me je iz.pustil in odhitel nad šlagerskega mojstra v drugo sobo z okni na Koroško cesto. Naenkrat je odjeknil potresni zaloput vrat na Žebotovi pisarni in razIjuteni Baznikov: »Pj'ekvata duša, saj ga ni ni- kjer! Boš mi že prišel v pest in plačal meni pot in trem voznikom iz Selnice do Rač in nazaj!« G. Baznik jc odklopotal po stopnicah. Odpeljal se je z vozniki vred. Žebota ni bilo par dni za tem na spregled. Ko sva se zopet videla, mi je radostno sporočil, da je imenovan za strankinega tajnika, ne jiosi nobene odg-ovornosti vp,. za objavljene »šlagerje« in naj le sam gledam za bodočo udarno pi-ivlačnost. Na «1010 srečo in rešitev je dobil kmalu g. Baznik župnijo pri Sv. Trojici v Halozah in jc pozabil na obračun glede semenskc ajde. Mojstru Žebotu iz dr. Kor-oščeve šole je segla zadeva z ajdovskim »šlagerjem« tako globoko v njegovo uredniško širokogrudnost, da ni spustil od tcdaj v valovc listov Cirilove tiskarne nobene »šlagerske« race več! Oriunašiio ,juaiiKiIvo" Ą pravi luči. Javnosti je še v živem spominu, kako se je »proslavila« svoječasna Orjuna s tem, da je v tomni noči tolovajsko vdrla v Cirilov« tiskarno, razbila stroje in ji napravila uradno cenjenc škode 80.000 Din. Od te vsote ni dobilo narodno podjetje, ki stoji ob meji na braniku že 50 let, niti pare povrnjene. Orjuhaši se v svoji zaslepljenosti niso zaganjali samo v tiskarno, napadali so tudi posamezne člane uredništva in jih pretepali. Smatrali so za nekaj posebno junaškega, če se je lotilo 30—40 orjunaških potepuhov enega poštenega uslužbenca Cirilove in lop po njom z vsom, kar jim je prišlo trdega pod roke. Celotno mariborsko miroljubno prebivalstvo je bilo odločeno, da bo moralo seči po samoobrambi, če sc ne bodo ugnala ter prenehala orjunaška divjaštva. In prišlo je nad orjunaše nekaj ucnadnega, kar jih je razpršilo in jim odvzolo tudi to korajžo, da bi se upali v gručah nad posameznike, ki niso trobili v rog policajdemokratov ter podivjanosti. Bogodki na glavnem ko!odvorc. Ob času, ko so bila ra^spjanja orjunašev na. vi.šku, smo se odpoljali z vlakom na Po.snico in od tam peš v Tarenino: Zebot, VI. Pušenjak in pisec teh vrst. Pred odhodom dopoldanskega šontiljskega vlaka je bilo na glavnem kolodvoru voč odličnih kmetov iz Št. Ilja. Bili so na povratu in prav dobre^olje, ker so bili oproščeni od sodišča radi tepeža na nekem obmejnem shodu. Nagovoril me je že rajni posestnik Mirko Bauman in me vprašal, po kakem zunanjem znaku je poznati orjunaše, o katerih se je tedaj toliko govorilo ter pisalo. Ozrl sem se nekoliko okrog po peronu in žc nama je prihajal nasproti železniški uradnik v službeni uniformi in z orjunaškim znakom na bluzi. Namignil sem Mirku, naj si ogleda ono na zunaj neznatno okroglo znamenje z začetnimi črkami: OR-JU-NA = organizacija jugoslovonskih nacijonalistov. Krepki Šentiljčan je stopil za gospodom z rdečo kapo, ga Tistavil, si ogledal prav vtik orjunaški znak in zavpil: »Gospod, državni uradnik ste in celo v službi! Pri priči v žep z orjunaškim znakom, sicer Vam ga strgam jaz!« Rdočekapi je premeril neustrašnega kmeta od pet do glave in takoj presodil, da ga kmečka grča ne svari za zabavo in posmeh. Vtaknil je znak v žep in odhitcl k odpravi šentiljskega vla<ka, s katerim se je potegnila do Pensice naša trojica. Zvečer smo se vrnili v Maribor zopet z vlafcom. Na kolodvoru nas je Cakal vod policije. Višji stražnik nam jo oznanil, da preži zunaj na nas pred kolodvorskim poslopjem čcta orjuna- šev, ki hoče z nami tremi dejansko obračunati, ker smo nahujskali kmeta, da je teptal orjunaško čast in prisilil uglednega člana Orjune, da je moral skriti blesteči znak v žep. Policija nam je obljubila spremstvo skozi stranska vrata do bližnje gostilne »Wilson«, kjer je tedaj krčmaril moj rajni oče. S kolodvora smo odnesli srečno pete-k očetu. V gostilni smo pili ter se razgovarjali do kake enajste ure v nadi, da se bo med tem orjunaška četa, kije čakala na nas, že razšla. Šli smo skupno do trgovine Turad na Aleksandrovi cesti. Tamkaj smo se poslavljali, da bi se podali vsak na svojo stran k počitku. Na par tajin3tvenih žvižgov so naenkrat oživeli vsi vogli, vsa kostanjeva drevesa, stali smo na sredini tesnega kroga orjunašev, ki se je strnjeval z vso naglico. Pri pogledu na toliko premoč in nevarnost je pričel g. Pušenjalc vpiti na ve-s glas, da deluje že več nego 17 let za dobrobit Slovencev in sedaj po tolikem času mu ogrožajo osebno varnost neznani postopači in pritepenci!« Rešilni nastop Žebotove garde. Ni še bil preplašeni Pušenjak pri koncu s svojim jadikovanjcm, že je odrinil močni Žebot kar celo krdelo najbližjih orjunašev in zapovedal, kolikor so mu dala široka prsa: Četa ena v napad od spredaj, vod tri za hrbet in udri po njih!« Res so vreli ljudje proti nam iz vsefa kotov in to iz radovednosti, kaka praska se zopet odigrava v kasni noči. Orjunaši so videli prihajati nekatere temne postave in vsi so bili prepričani, da brzi na pomoč v napad Žebotova garda. Ni preteklo toliko, da bi sc pošten človek useknil in že so imeli vsi orjunaši cesto pod nogami im beži ter se skrij pred onimi, kateri so bili v odločilnem trenutku samo v Žcbotovi bližini in odrešilni domišljiji. Na mah smo bili rešeni orjunaške nadloge, za katero je metal Žebot vse mogoče grožnje dbračuna in maščevanja. Pregled garde. G. Žebotu ni bilo dovolj, da je tafco poceni razpodil številne napadalce. Ko se je izkričal na sredini Aleksandrove ceste, me je vzel pod roko in me pozval glasno: »Januš, nocoj boš ti moj adjutant! Pregledala bova postojanke naše garde, če je vse v redu in ako so vsi na odkazanem mestu!« Obiskala sva ono nog nemoteno vse kavarne in pomembnejše dele mesta. Po kavarnih je razlagal Franjo iz polnega grla, da je nocoj odkupil korajžo s svojo gardo ccli napadalni orjunaški .eti. Odslej bo neusmiljeno tepen od njegovih. gardistov vsak, ki se bo pokazal na ulici z znakom Orjune. Njegov bataljon in čete bodo patrulirale vsako noč po ulicah in delale red, da zaščitijo mir prebivalstva. Če sva imela srečati kakega stražnika, je Franček vpil vame, tam in tam mora biti v strogi pripravljenosti ta in ta četa! Zalarmirala sva s praznim nič in nič cclo mesto s policaji vred. Žebot je bil klican drugo jutro na policajski komisarijat, kjer je trdil z vso prepričevalnostjo, da čaka na njegov mig vsak čas toliko in toliko mesarjev ter korenjakov, ki se ne bodo pustili strahovati od orjunaških band, katerim gleda policija skozi prste! Da je pa podkrepil svoj nočni nastop in pregled garde, je g. poveljnik v nekaj številkah »Straže« črno na belem izdajal svoji gardi povelja. Metal je z bataljoni in četami, ki imajo zbirališče ter vežbo zdaj tu zdaj tam, kjer naj čakajo nadaljnih povelj vrhovnega vodstva. V Žebotovi domišljiji rojena garda in njegove papirnate bombe po »Straži« so tako užugale ter preplašile številne orjunaše, da je imela od tedaj naprej mir pred njimi ne samo Cirilova tiskarna ter njeni uslužbenci, ampak celo mestd Maribor! CNKRAT D>OL. <NKf?AT <*OR