TRST, sobota 13. decembra 1957 Leto XIII. - Št. 296 (3831) PR^ORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-63* — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finanino-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MAH OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Izvod 10, m sloveni1e' PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za o D i . Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 - izdala založništvo tržaškega tl a . Sovjetska nota vsem državam članicam OZN z opozorilom na nevarnost atomske vojne Nota poudarja nujnost uveljavljanja miroljubne koeksistence ter ponavlja predloge, ki jih je Bulganin navedel v pismu Eisenhowerju Državni departma o pismu Bulganina - Vsebina pisma Mac Millanu MOSKVA, 12. — Moskovski radio javlja, da je Sovjetska zveza poslala vsem državam članicam Združenih narodov noto, v kateri poudarja, da se je nevarnost atomske vojne znatno povečala in da je potrebno sprejeti takojšnje ukrepe za izboljšanje odnosov med narodi. Nota izjavlja, da interes miru terja, da se prizna načelo miroljubne koeksistence vseh držav ne glede na njihov politični in socialni sistem in da se deluje na podlagi tega načela. Sovjetska vlada predlaga, naj se med NATO in varšavskim paktom sklene nenapadalna pogodba. V interesu miru Dl bilo, da bi se v Evropi ustvarilo obširno področje, kjer bi se prepovedalo atomsko orožje. Za normalizacijo položaja na Srednjem vzhodu zahteva sovjetska vlada, naj se velike države obvežejo, da se bodo strogo držale načela nevmeša-vanja v notranje zadeve držav tega področja. Nota dodaja, da bi svobodni stiki med državami, posebno svobodna trgovina, bili velikega pomena za ustvaritev ozračja zaupanja. Nota predlaga končno se. Stanke na najvišji ravni med predstavniki socialističnih m kapitalističnih držav. Predstavnik ameriškega dr žavnega departmaja je danes izjavil, da se bodo v zvezi z Bulgaoinovim pismom Eisen-howerju ZDA «resno posvetovale s svojimi zavezniki« «iz vzrokov, ki so iz besedila pisma očitni«. Predstavnik je ponovil mnenje, da «gre za. sovjetski poizkus vplivanja na sestanek NATO, ki se začenja v ponedeljek v Parizu«. Nato je dejal, da v Wašhing-tonu še dalje ((izredno temeljito proučujejo Buiganinovo pismo«. Zatem je predstavnik izjavil, da Eisenhowerjev svetovalec za razorožitvena vprašanja Harold Stassen verjetno ne bo spremljal predsednika v Pariz. Pripomnil pa je. da se temu dejstvu ne sme dajati poseben pomen. Medtem so . objavili tudi besedilo Bulganinovega pisma Mac Millanu. Bulganin opozarja britansko vlade na nevarnost vedno večjih priprav atomske vojne, zlasti pa na nevarnost ameriških oporišč za atomsko orožje v Veliki Britaniji. Pismo opozarja britansko vlado na «skrajno ran. Ijiv položaj« Velike Britanije zaradi njenega zemljepisnega položaja kajti ((njeni uradni predstavniki priznavajo, da Velika Britanija nima nobenega učinkovitega obrambne- um immiiMHiiii umni i muii m n iiiiiimifiMi DANES Sovjetska vlada je opozorila tudi vse države članice Združenih narodov na vedno večjo nevarnost atomske vojne. V svoji noti, ki jo je poslala tem vladam, poudarja, da interes miru terja izvajanje načel miroljubne koeksistence med vsemi državami ne glede na njihov notranji ustroj ter aktivno zavzemanje za ustvaritev ozračja zaupanja, ki naj omogoči plodno mednarodno sodelovanje. Bulganin je tudi Mac Mih lanu ponovil predloge, ki jih je stavil Eisenhowerju in ostalim zahodnim državnikom. Resnosti sovjetskega opozorila se zavedajo tudi v ameriškem državnem departmaju, kjer so danes sicer dejali, da je namen Bul-ganinovih pisem vplivati na sestanek NATO, vendar pa so poudarili, da pismo «iz-redno temeljito proučujejo«. Toda medtem odhaja Ei-senhovver danes v Pariz, kjer bo skušal vsiliti jedrsko orožje še tistim zaveznikom, ki se ga branijo. Hkrati bo skušal znova utrditi položaj ZDA v tem zavezništvu, ker se je zelo omajal. Da bodo v Parizu govorili le o oboroževanju in ne o razorožitvi, priča tudi dejstvo, da Eisenho-jverjev svetovalec za razorožitev Stassen ne pojde v Pariz. . . Hud udarec pa je dobil danes britanski kolonializem v političnem odboru OZN, kjer je večina izglasovala resolucijo, ki priznava ciprskemu ljudstvu pravico do samoodločbe. Tudi španski kolonializem dobiva v Ifniju hude udarce, čeprav skuša Španija z bojnimi ladjami strahovati hiaroško vlado. Ta je danes Španijo in druge zahodne države opozorila, da bi tako izzivanje utegnilo 'meti zelo resne posledice, za katere bi nosila odgovornost španiia.. ga sredstva proti modernemu orožju«. ((Stalno “preletavanje' ameriških bombnikov z oporišči v Veliki Britaniji nad britanskimi otoki s prenašanjem atomskih in vodikovih bomb ustvarja položaj, zaradi katerega je usoda miru v Evropi, in ne samo v Evropi, v veliki meri odvisna ne samo od katerega koli poveljnika, pač pa od katerega koli letalca. Nikakor ni presenetljivo, da se v Veliki Britaniji dviga vedno več glasov, ki izrekajo globoko zaskrbljenost.« Pismo pravi, da je zahodna politika oboroževanja ustvarila položaj poln nevarnosti za eksplozijo, ki bi v sedanjih okoliščinah skoraj neizbežno postala katastrofa, kakršnih še ni bilo. Pismo poudarja, da je ideja ((lokaliziranih vojn« samo ((nevarna iluzija«. Bulganin zlasti svari britansko vlado pred ponovno oborožitvijo Nemčije, pred načrtom za pridružitev bagdadskega pakta in SEATO k NATO, s čimer bi se ustvaril blok, ki bi zamajal temelje Združenih narodov. Pismo obsoja sistematično vojno propagando in poizkuse ustrahovanja narodov z dejstvom, da ima Sovjetska zveza medcelinske balistične rakete. Bulganin navaja zatem šest predlogov, ki jih vsebujejo pisma drugim zahodnim ministrskim predsednikom: 1. obveznost, da se ne bo uporabljalo atomsko orožje, od t. januarja 1958 pa naj se za illliiliiiillllilliMillliillilllliiiiiiililliitiliinmi Nehru o nevarnosti oboroževalne tekme NOVI DELHI, 12. — V govoru, ki ga je imel med debato o zunanji politiki v zgornji zbornici, je Nehru izjavil, da ni dovolj prekiniti jedrske poizkuse, pač pa je potrebno najti tudi nov način za reševanje teh vprašanj. Obsodil je hladno vojno im se izrekel za istočasni umik ((tujega orožja« z evropske celine. Poudaril je, da je nujno potrebno ustaviti oboroževalno tekmo. Nehru je dalje izjavil, da je Indija zaskrbljena zaradi dogodkov v Indoneziji, in je pripomnil, da so indonezijske za hteve glede Zahodne Nove Gvineje upravičene. Indonezijskemu ljudstvu je izrekel simpatijo Indije, vendar pa je izrekel upanje, da se opložaj na tem delu sveta ne bo tako poslabšal, da bi onemogočili mirno rešitev. Sinoči je Nehru na predava, nju parlamentarnega združe. nja Commonwealtha kritiziral bagdadski pakt in poudaril, da je to zavezništvo pripomoglo, da je Sovjetska zveza pridobir la mnogo vpliva na Srednjem vzhodu. Pripomnil je. da sta bagdadski pakt in SEATO u-stvarila nevaren položaj na Srednjem vzhodu. Glede razorožitve je Nehru poudaril, da če ne bo kmalu dosežen sporazum, bi svet lahko bil izpostavljen milosti in nemilosti kakega blaznega generala. dve ali tri leta prekinejo vsi jedrski poizkusi. 2. Obveznost, da se ne bo hranilo jedrsko orožje na ozemlju Vzhodne in Zahodne Nemčije, in ustanovitev «brezatomskega področja« v Srednji Evropi, ki bi zajemalo obe Nemčiji, Poljsko in CSR, t. j. nad sto milijonov prebivalcev. 3. Nenapadalna pogodba med državami NATO in varšavskega pakta. 4. Ne-vmešavanje v zadeve Srednjega vzhoda. 5. Razvoj trgovinske izmenjave brez omejitev ter znanstveno in kulturno sodelovanje med Veliko Britanijo in SZ. 6. Prenehanje s propagando. Pismo pravi, da bo po mnenju sovjetske vlade po sprejemu teh ukrepov mogoče: A) prepovedati uporabo jedrskega orožja, ustaviti njegovo izdelovanje ter uničiti zaloge. B) Likvidirati vojaška oporišča v tujini, umakniti oborožene sile štirih velesil iz Nemčije ter iz drugih držav NA TO in varšavskega pakta. C) Nadomestiti sedanja vojaška zavezništva s sistemom kolektivne varnosti. Bulganin izreka prepričanje, da bi osebni stiki med državniki Sovjetske zveze in zahodnih držav ter sestanki med predstavniki socialističnih in kapitalističnih držav lahko v veliki meri prispevali k skupnemu sporazumu o teh vprašanjih. Sovjetska vlada je s svoje strani pripravljena proučiti vsak britanski predlog za normalizacijo mednarodnih odnosov in za razvoj odnosov med obema državama. Kakor javljajo iz Bruslja in Haaga je Bulganin poslal pismo tudi belgijskemu ministrskemu predsedniku in holandskemu ministrskemu predsedniku. Besedilo pisma ni bilo objavljeno, vendar pa sodijo, da je v glavnem enako pismom, ki jih je Bulganin poslal Eisenhowerju, Mac Millanu, Gaillardu in Adenauerju. V Parizu, kjer ni še znana vsebina Bulganinovega pisma Gaillardu, pa trdijo v poučenih krogih, da Bulganin opozarja Gaillarda na posledice, ki bi jih za Francijo lahko imela politika sile, v katero hočejo Angleži in A-meričani potegniti Francijo. Zatem poudarja, da je edino sredstvo za Francijo, da ostane velesila, če se loči od anglosaških zaveznikov. ki bo njegov osebni pomočnik, njegov osebni zdravnik general Snyder, predsednik komisije za atomsko energijo Strauss ter posebni svetovalec za znanstvene in tehnične zadeve Killian. Državni tajnik Dulles pa je odpotoval v Pariz že danes. Medtem pa je 28 demokratičnih članov ameriške predstavniške zbornice poslalo Ei-senhowerju brzojavko, s ka*e-ro ga pozivajo, naj svet NATO upošteva sledeče: 1. boljše sodelovanje v mednarodni politiki med državami članicami. 2. Bolj učinkovit postopek za izvajanje sklepov NATO. -t Razgovori o finančnih, trgovskih in industrijskih načrtih za izboljšanje gospodarskih pogojev in za povečanje vojaške varnosti držav članic. 4. Morebitne rešitve z» zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu, ki je ((glavno področje spora med Vzhodom in Zahodom«. To pa zaradi tega. da se pri-praVi ((konstruktivna politika v zvezi s podobnimi vprašanji na področjih, kjer neredi političnega in gospodarskega značaja lahko pripravijo pot komunizmu«. Podpisniki pravijo, da bi se Zahod pri svoji ofenzivi proti komunizmu ne smel omejiti (samo z odgovo- miiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiin milim milimi m umili iiiiiiiiihiiii im n iiiitiiiiiiiiiiiiiH n n im n iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitii V OZN hud udarec angleškim kolonialistom Sprejeta resolucija o Cipru ki priznava pravico do samoodločbe Izjave grškega in jugoslovanskega delegata ■ Novi spopadi na Cipru Novi zakoni in odloki v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Zvezni iz-vršni svet je sprejel danes vrsto gospodarskih odlokov in med njimi tudi osnutek zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Zakon ureja vso materijo, ki se nanaša na pravico gospodarskih organizacij, da na temelju delavskega samoupravljanja izkoristijo sredstva za proizvodnjo, vštevši pravico, da v okviru zakona in družbenega načrta razpolagajo s sredstvi, ki jih ustvarjajo s svojim delom. Zvezni izvršni svet je sprejel dalje predlog odloka, s katerim bo zvezna skupščina pooblastila zvezni izvršni svet, da v času do sestanka nove skupščine, ki bo izvoljena marca lahko izda predpise, ki sicer spadajo v pristojnost zvezne Skupščine. To samo v zvezi z zakonom o delovnih odnosih, o prispevkih k proračunom iz osebnega dohodka in dohodka v gospodarskih podjetjih o sredstvih gospodarskih organizacij in o gospodarskih združenjih. Predpi. si, ki jih bo na podlagi tega pooblastila izdal zvezni izvršni svet. bodo kasneje predloženi skupščini v odobritev. Med raznimi odloki je zvezni svet sprejel tudi odlok o izplačilu akontacij bivšim lastnikom nacionaliziranih gospodarskih podjetij. Po tem odloku se lahko bivšim lastnikom nacionaliziranih podjetij, ki so zaradi nacionalizacrie ostali brez sredstev za vzdrževanje in so nesposobni za delo, izplača mesečni predjern 10.000 dinarjev, oziroma v hujših in upravičenih primerih do 15.000 dinarjev mesečno. Prav tako se lahko bivšim lastnikom nacionaliziranih podjetij in njihovim zakoncem plačajo delno ali v celoti stroski zdrav. Ijenja. Maroško opozorilo LONDON, 12. -t- Maroko je danes opozoril vlade Španije, ZDA, Francije, Velike Britanije in drugih držav, ki so zastopane v Rabatu, da bi kršitev njegovih teritorialnih voda po španskih vojnih ladjah1 lahko imela hude posledice. Note so bile izročene diplomatskim predstavništvom v Rabatu in jih je objavilo maroško poslaništvo v Londonu. Poročilo, ki ga je podpisalo «visoko poveljstvo osvobodilne vojske velike_ Sahare« in ki ga objavlja list »Al Alam«, navaja podatke o napadih v zahodni Sahari, Poročilo navaja, da so Spanci izpraznili središča Tam-tane, Mesid, Amara, in Guel-ta (Rio de Oro). Poročilo nadaljuje: «Naše čete so izvedle dva zaporedna napada proti pristanišču Diel Ayoun in so napadle tudi vojaško središče Cap Bojador.« Hollenstein predsednik švicarske federacije BERN, 12. — Thomas Hollenstein je bil danes zjutraj izvoljen za predsednika švicarske konfederacije za leto 1958. Zanj je glasovalo 158 predstavnikov od skupnih 205. Hollenstein se je rodil leta 1896 in pripada krščanskosocialni konservativni stranki. Sedanji predsednik je radikal Hans Streuli. Za podpredsednika je bil izvoljen radikal Paul Chaudet. rakete» nasvet? «Prijateljstvo gre skozi Ali bo Pella upošteval ta Na živahni razpravi v zunanjepolitični komisiji zbornice je Pella odklonil predloge o atomski nevtralni coni in odločanje parlamenta glede vladnih obveznosti v Parizu - Povedal je, da o oporiščih za izstrelke razpravljajo načelniki glavnih štabov za zaprtimi vrati (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Zunanji minister Pella je moral danes dvakrat razlagati svojo zunanjo politiko in poročati o svojih razgovorih v Ameriki: najprej dopoldne na seji vlade, popoldne pa na sestanku zunanjepolitične komisije poslanske zbornice. Po seji vlade je bilo izdano uradno poročilo, v katerem je rečeno, da Pellov sestanek z Dullesom «potrjuje kontinuiteto in koristnost direktiv za najtesnejše dvostranske stike z ZDA« in da sta oba državnika primerjala svoja stališča ter ugotovila «najpopolnejso istovetnost misli glede okrepitve atlantskega zavezništva, ki temelji na enakosti med članicami in na vedno bolj globokem političnem posvetovanju in tehničnem, gospodarskem in znanstvenem sodelovanju«. Glede gospodarskega načrta za Srednji vzhod pa se poročilo omejuje na ugotovitev, da je načrt zbudil veliko zanimanje. O atlantski konferenci v Parizu pa poročilo poudarja nujnost, da se zavezništvo razširi s konkretnimi ukrepi, ki bodo tudi s potrebnimi oblikami okrepili medsebojno odvisno, politično, gospodarsko in obrambno sodelovanje atlantskih držav. Na seji zunanjepolitične komisije je ' Pella obširneje govoril o razgovorih s svojimi diplomati v Južni Ameriki in o ‘ razgovorih z Dullesom. Zunanji minister je ponovno zanikal, da ni v Washingtonu prevzel nobenih novih obveznosti. Dejal je, da je razpravljal samo o političnih in gospodarskih argumentih, medtem ko se vojaških ni dotaknil, ker to ni v njegovi pristojnosti, temveč je to zadeva obrambnega ministra Ta-vianija. Nato je Pella obrazložil, kakšne so po njegovem mnenju perspektive pariške iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiitiiiiiiiiHiiiiininiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Eisenhower odpotuje danes v Pariz Še vedno nesoglasja o izstrelkih Brzojavka demokratskih predstavnikov ZDA - Tri kategorije dokumentov Načrti za «atlantsko karto» - Komentar moskovskega radr WASHINGTON, 12. — Predsednik Eisenhower je danes predsedoval seji državnega sveta za varnost pred svojim jutrišnjim odhodom v Pai.z. Predstavnik Bele hiše Hagerty, ki je sedaj v Parizu, je nocoj sporočil, da bo Eisenhovver ostal v Parizu še en dan po zaključku konference in bo odpotoval v četrtek popoldne ali zvečer. Predsednika bodo v Pariz spremljali njegov sin John, NEW YORK, 12. — Politični odbor OZN je z navadno večino odobril grško resolucijo, ki izreka »iskreno upanje, da se bodo začela nova pogajanja in novi razgovori v duhu sodelovanja, zato da se pravica narodov, da sami razpolagajo s seboj, uveljavi tudi glede ciprskega prebivalstva«. Za grško resolucijo je glasovalo 33 delegatov, proti njej 20, medtem ko se jih je 25 vzdr-žalo. Vsekakor pa je resolucija hud udarec za Veliko Britanijo in Turčijo, ki sta se trudili. da ne bi se omenila samoodločba. Se prej je politični odbor zavrnil spreminjevalni predlog Kanade, Cila, Norveške in Danske, ki so zahtevale, naj se omemba samoodločbe črta. Odbor pa je odobril grški spreminjevalni predlog in vnesel «pravico do sa-moodločanja« v besedilo resolucije. Med nadaljevanjem razprave pred glasovanjem o resoluciji je grški delegat poudaril, da se Grčija obvezuje za jamčiti pravice turske manjšine na Cipru na podlagi statuta, ki naj bi ga pripravili m jamčili Združeni narodi. Cipru bi morali dalje priznati vojaški statu,t, ki bi izključeval sleherni napad proti Turčiji, ter carinski statut, ki naj b: ciprsko tržišče odprl tako za .Grčijo kakor aa Turčijo. Jugoslovanski delegat Sr-djan Priča pa je izjavil, da bo jugoslovanska delegacija podprla vsak predlog za ureditev ciprskega vprašanja, ki daje ciprrkemu ljudstvu možnost, da doseže svojo pravico do samoodločbe. Pnca je poudaril, da je tudi ugoslovanska delegacija v skrbeh zaradi položaja na Cipru tudi zaradi neposredne zainteresiranosti Jugoslavije za odnose na tem področju. Pripom. nil je, da je treba ključ za ureditev ciprskega vprašanja iskati v hotenju in svobodno sprejetih sklepih ciprskega prebivalstva, v uveljavljenju njegove pravice do samoodločbe. Spričo svoje gospodarske, kulturne in politične ravni i-ma ciprsko ljudstvo nedvomno to pravico vsaj v tolikšni meri kot narodi dežel, ki so jo že davno uveljavili. Zato ni pravično obravnavati vprašanje prihodnosti Cipra z vidika o-hranitve sedanjega položaja, ki je nastal v povsem drugačnih zgodovinskih pogojih, oziroma je bil določen po strateško političnih preudarkih. Sedanjega razvoja na Cipru ni mogoče umetno ustaviti in tudi ga ni mogoče nadalje u-kleniti v tesne okvire preživelih ustanov kolonialnega sistema. Ureditev pa je mogoče do. seči z neposrednimi pogajanji med predstavniki ciprskega prebivalstva in britanske vlade. Medtem poročajo iz Nikozije, da je policija danes streljala na skupine študentov, ki so demonstrirali v vasi Pole-mi v zahodnem delu Cipra. En študent je lji'1 zadet v levo roko in so ga pripeljali v bolnišnico. o odnosih s FLRJ BEOGRAD, 12. — Prvi tunizijski poslanik v Jugoslaviji Mohamed Masmoudi je izjavil jugoslovanskemu tisku, da vladi ter narodi Tunizije in Jugoslavije gledajo z zaupanjem na razvoj odnosov med obema državama. Poudaril je dalje, da so ga zelo ganiii prijateljstvo in simpatije, ki jih je opazil v Jugoslaviji do mlade tunizijske republike. Na političnem področju je Tunizija posebno hva. ležna Jugoslaviji za podporo, ki jo je Jugoslavija dajala njeni neodvisnosti. Masmoudi je prišel 8. decembra v Beograd, kjer je dan kasneje izročil na Brionih poverilnice predsedniku republike. Masmoudi je istočasno tunizijski poslanik v Franciji s sedežem v Parizu. rom izključno vojaškega značaja«. Medtem prihajajo v Pariz posamezni čiani delegacij, ki bodo sodelovale na konferenci. Danes sta prišla britanski in holandski zunanji minister. Iz Aten je odpotoval predsednik vlade Karamanhs. Atenska agencija sporoča, da bo grška delegacija predložila v Parizu v obravnavo ciprsko vprašanje. Predsednik britanske vlade Mac Millan pa je danes predsedoval seji vlade, na kateri so govorili o bližnji konferenci. Medtem se je v Parizu sestal svet stalnih predstavnikov NATO, da dokončno, pregleda razne delovne dokumente. ki so jih predložile države članice. Predstavnik NATO je izjavil, da se dokumenti delijo na tri kategorije: 1. vojaške spojitev, 2. izdelovanje orožja, 3. znanstvena raziskovanja. Vojaški odbor NATO je te dni proučeval vprašanja, ki so povezana s porazdelitvijo a-tomskih raket med zavezniki, zlasti glede vprašanja, kdo naj izstrelke nadzoruje, kdo naj hrani jedrske naboje in kdo naj odloča o njihovi uporabi. Do sedaj je samo Velika Britanija pristala na zgraditev o-porišč za izstrelke z atomskin: nabojem. Belgija in Turčija pa sta pripravljena sprejeti samo izstrelke za kratko razdaljo in brez atomskih nabojev. Zvedelo se je, da se v vojaškem odboru niso mogli sporazumeti, in zato je bila današnja seja odpovedana ter odložena na jutri, ali pa je sploh ne bo, tako da bodo o zadevi razpravljali na konferenci sami. Poleg tega trdijo, da zahteva general Norstad mnogo večjo spojitev oboroženih sil, ki so pod njegovim poveljstvom. Hotel bi tudi v mirnem času poveljevati nad četam;, ki so od njega odvisne, ter tudi nad ameriškim strateškim letalstvom, ki je sedaj pod izključnim nadzorstvom ZDA. Toda temu se upirajo številne vlade in tudi nekateri ameriški kroei. Francija je še vedno zelo rezervirana in še ni odgovorila na ameriško ponudbo za zgraditev raketnih oporišč. Francija se zavzema, da bi dosegli: I. mednarodni sporazum o izstrelkih z atomskim nabojem, 2. povečanje atlantske medsebojne odvisnosti (tu misli Tunizijo in Alžir). 3. Možganski pool na znanstvenem področju, 4. Pomoč nezadostno razvitim državam. Za sedaj napovedujejo, da bodo kmalu spojili pod enotno poveljstvo evropske letalske sile. O tem bodo odločali na konferenci, medtem ko bodo podrobnosti pripravili pozneje obrambni ministri, ki se bodo sestali februarja. Napovedujejo tudi, da bodo na konferenci predložili štiri načrte za «karto o medsebojni odvisnosti«. To ((karto« bodo objavili po končani konferenci. Do sedaj so načrt predložili glavni tajnik NATO Spaak, Francija, Kanada in Norveška. Vsi štirje načrti zahtevajo tesnejša politična posvetovanja med zavezniki, skupnost znanstvenih dognanj ter »obrambni ščit proti sovjetskemu napadu«. Medtem ko norveški načrt poudarja potrebo tesnejših političnih posvetovanj, ugotavlja francoski načrt, da se ne bi smela ta posvetovanja o-mejiti samo glede področij, ki zemljepisno spadajo v o-kvir NATO, pač pa priznati, da predstavlja NATO ((enega od instrumentov celotne borbe proti komunizmu«. Načrt Spaaka in Kanade pa zahtevata večjo koordinacijo politike NATO v zunanji politiki, pri znanstvenem raziskovanju in enotno izdelovanje orožja. Zunanjepolitični komentator moskovskega radia je danes izjavil, da je ((ozračje, v katerem potejta- Pogajanja Egipta z Anglijo in Francijo bila za nekaj tednov prekinjena, da obe delegaciji lahko poročata svojima vladama. Medtem pa je v Kairo prišel član egiptovske delegacije Gorbal, ki vodi finančna pogajanja s francoskimi predstavniki v Ženevi. S seboj je prinesel osnutek sporazuma, ki je bil dosežen med pogajanji. DJAKARTA, 12. jo priprave za prihodnje za- nie med obema strankama posedanje NATO, polno pesi- stalo še tesnejše, mizma, kakršnega ni še bilo«. *»— «Na obeh straneh Atlantika, je pripomnil komentator, je tisk soglasno mnenja, da v zahodnih državah vlada zmeda in strah. Hkrati komentirajo liti nenadno izgubo u-gleda ZDA pred njih zavezniki. Zato bodo ameriški vor dilni krogi napravili vse, da obnovijo svojo avtoriteto in upravičijo svojo pravico do vodstva zahodnega sveta. Ei-senhovverjevo potovanje v Pariz spada V okvir poizkusov ZDA, da okrepijo svoj položaj v atlantskem bloku. Vendar pa tudi zahodni opazovalci dvomijo v možnost, da bi Američani uspeli obnoviti svoj prestiž, ki je močno kompromitiran«. Za povezavo NATO z bagdadskim paktom ANKARA, 12. — Včeraj popoldne se je končala konferenca štirih muslimanskih držav članic bagdadskega pakta. Predstavniki Turčije, Iraka, Pakistana in Irana so se sporazumeli, da je potrebna večja vojaška in gospodarska pomoč državam članicam pakta, Poudarili so tudi, da je potrebno povezati bagdadski pakt z NATO. Štirje predstavniki so se sporazumeli, da bo turški ministrski predsednik Menderes njihov predstavnik na pariški konferenci NATO. Poročilo, ki so ga objavili po konferenci, pravi, da je pomanjkanje izvajanja resolucij OZN o Palestini eden glavnih vzrokov sedanje nestalnosti na Srednjem vzhodu. «»------ Bevanov razgovor z Adenauerjem BONN, 12. — Laburistični voditelj Bevan, ki je včeraj prišel z letalom v Bonn, je bil danes gost na kosiiu nemškega združenja za zunanjo politiko. Med kosilom je Bevan med drugim izjavii: «Ne sme se misliti, da je Sovjetska zve. za zaradi d tva, da ima med. celinske rakete, manj pripravljena na pogajanja. Morda je Sovjetska zveza v zadnjih letih negativno reagirala na postavljene ji predloge prav zaradi tega, ker se je čutila zapostavljeno zaradi vojaške ne. enakosti.« Popoldne je Bevana sprejel kancler Adenauer. Navzoč jo bil tudi bivši laburistični vojni minister Bellenger. Razgovor je trajal eno uro. O njem ni bilo objavljeno nobeno po ročilo in tudi Bevan ni hotel dati pojasnil. Na kosilu, ki ga je priredilo vodstvo nemške socialdemokratske stranke, pa sta si Bevan in Ollenhauer izmenja- atlantske konference. Dejal je, da je vojaška okrepitev NATO tehnična potreba in da je treba na to okrepitev gledati drugače kot skozi prizmo političnih potreb, ki se tičejo poglobitve obveznosti, ki vežejo atlantske države. Prav to poglobitev je Pella najbolj zagovarjal. Se prav posebej je poudaril, da ne gre za preobrazbo atlantskega pakta v politično skupnost, ker pomeni, da italijanska vlada zagovarja nekakšno «srednjo linijo«, ki jo bo italijanska delegacija uveljavljala v Parizu, toda tako, da bi prišlo do pristanka atlantskih držav na ameriške vojaške predloge. Ta vtis potrjuje tudi Pellova razlaga o oporiščih za ameriške izstrelke. Dejal je, da niti obrambni minister tega vprašanja ni načenjal ter povedal, da so o njem govorili pri zaprtih vratih z načelniki glavnih štabov 15 atlantskih držav, ki zasedajo trenutno v Parizu. Pellovemu poročilu je sledila razprava. Za PSI je govoril Nenni, ki je opozoril na nevarno tveganje vlade v primeru, da bi hotela spremeniti italijansko republiko v atomsko prvo črto. Predlagal je, naj se ustanovi v Evropi a-tomsko prosto področje. Poudaril je, da bo pariška konferenca imela izključno vojaški značaj, kar je v nasprotju s čl. 2 atlantske pogodbe, ki jo je tako zelo poudarjal Gronchi, ko je hotel dati večji pomen v prvi vrsti gospodarskim in socialnim problemom atlantskega pakta. Nenni je zahteval od Pelle, naj ne prevzame nobene obveznosti glede ustvarjanja oporišč za izstrelke v Italiji, temveč naj obsodi atomsko oboroževalno tekmo in zahteva, naj se v Parizu proučijo vprašanja koeksistence in naj pristane na nevtralno atomsko področje, ki bi obsegalo tudi Italijo. Za KPI je govoril Pajetta, ker je bil Togliatti zadržan izven Rima. Tudi on je v bistvu obrazložil zahteve, ki jih je postavil Nenni in predvsem poudaril potrebo proglasitve nevtralnosti italijanskega ozemlja v primeru atomske vojne. Nato se je oglasil tudi De Marsanich od MSI, ki je na kratko povedal, da si ne more zamisliti, da bi tretji del človeštva gledal, medtem ko se dva dela med seboj vojskujeta. Republikanec Pac-ciardi pa je rekel, da je Pellov načrt za Srednji vzhod «privlačen, toda ambiciozen«. Nato je razlagal nekakšno teorijo, po kateri naj bi bile vse atlantske države obo-RIM, 12. — Angleško - egip- , rožene z atomskim orožjem, tovska pogajanja, ki so se za- [ ker bi na ta način prišlo do čela 4. novembra v Rimu, so | večjega političnega sodelova- la zdravici. Ollenhauer je poudaril zadovoljstvo nemških socialdemokratov zaradi Beva-novega obiska, ki je zelo važen v trenutku tako velike mednarodne napetosti. Dejal je, da bi bilo obžalovati, če bi na pariški konferenci obravnavali samo vojaška vprašanja, ker bi to privedlo do atomske oborožitve, katere nadzorstvo ne bi bilo mogoče. Izrekel je tudi zadovoljstvo, ker zavzema laburistična stranka do Kennanovih predlogov enako stališče kakor nemški socialdemokrati. Bevan je poudaril enotnost pogledov obeh strank in je izrekel upanje, da bo sodelova- nja spričo istočasnih večjih jamstev »Prijateljstvo gre skozi izstrelke!« je vzkliknil bivši obrambni minister v De Gasperijevih vladah. Desničarski socialdemokrat Treves pa je izjavil, da se vprašanje a-tomske nevtralnosti sploh ne bi smelo postavljati, ker bi to pomenilo konec atlantskega zavezništva. Demokristjan iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Predsednik Stikamo potrebuje dolg počitek Odšel bo verjetno za več časa v Indijo Tendenciozne vesti iz Haaga zijski radio je potrdil vest agencije »Antara«, da predsednik Sukamo, ki je utrujen zaradi prevelikega dela, potrebuje nekaj časa počitka. Nocoj je radio oddajal nekatere dele govora predsednika vlade Djuande, ki je sporočil, da je vlada na podlagi sklepa zdravnikov sklenila, naj predsednik Sukarno v kratkem odide za nekaj časa na počitnice zaradi slabega zdravja. Radio je dalje sporočil, da bo Sukarno preživel počitnice v neki tuji državi in da je neka sosedna država predsedniku že poslala vabilo. Domnevajo, da bo Sukarno zapustil Indonezijo januarja in bo verjetno odpotoval v Indijo. Djuanda je sporočil tudi, da bodo vprašanje Sukar-novega potovanja v Evropo in Latinsko Ameriko znova proučili v »bolj primernem trenutku«. Haaški radio pa je nocoj izkoristil to sporočilo in oddajal ((sporočilo dobljeno iz privatnih virov v Djakarti«, ki trdi, da je predsednik Sukarno «ujetnik indonezijske vojske«. Poročevalec je pripomnil, da je triumvirat, ki ga sestavljajo indonezijski ministrski predsednik, bivši podpredsednik Hatta in načelnik glavnega štaba general Nasu-tion, prevzel vodstvo vlade. Predsednik vlade je baje ((svetoval« Sukarnu, naj odpotuje v tujino. Poročevalec je tudi dejal, da je bil Sukarno dejansko ujetnik vojske po svojem povratku v Surabajo, kjer je včeraj imel kratek govor. V Londonu pa širijo raz- Indone- novrstne govorice, češ da se pripravlja ((komunistični dr- žavni udar«. Trdijo, da je levičarska zveza kmetijskih delavcev poslala Sukarnu ultimat, s katerim zahteva, naj se vsa holandska zemljiška posestva, ki so sedaj v rokah indonezijske vojske, izročijo predstavnikom te zveze do sobote opolnoči. Medtem so vsi člani indonezijske vojske dobili ukaz, naj ostanejo na svojem mestu. Vsi dopusti so bili razveljavljeni. Vojaška uprava javlja, da so vsa holandska podjetja v Djakarti za sedaj pod državnim nadzorstvom. Agencija «Antara» javlja, da je namen tega ukrepa zajamčiti javni red in varnost ter preprečiti nezaželene dogodke zaradi sedanjega razpoloženja delavcev, mladine in družbe na splošno. Organizacija podpornikov indonezijske neodvisnosti na Borneu pa je obvestila vojaško upravo tamkajšnjega področja, da se je skupina tisoč bivših vojakov ponudila za ustanovitev zbora prostovoljcev, da izženejo Holandce z Zahodne Nove Gvineje. List »Irian« obtožuje Holandce, da so bombardirali in obstreljevali nekatera področja Zahodne Nove Gvineje, kjer se zbirajo skupine osvobodilnega gibanja. V zvezi s sporom s Holandsko je predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva izjavil, da je Indonezija pripravljena sprejeti vsako vrsto posredovanja, ki lahko privede do rešitve. Ce ZDA ponudijo svoje posredovanje, bi ga sprejeli. Edoardo Martino je seveda nasprotoval nevtralnosti in poudaril. da po mnenju večinske stranke mednarodno zajamčena nevtralnost sploh ne predstavlja nikakršne nevtralnosti. Po končani razpravi je zunanji minister Pella izjavil, da se bo vlada držala: 1 obveznosti, ki jih ima na podlagi atlantskega pakta in že sprejetih pooblastil in 2. smernic, ki jih je prejela v parlamentu med razpravo o proračunih za zunanje in obrambno ministrstvo. Seveda je zunanji minister odklonil predlog o atomski prosti coni Zavrnil je tudi zahtevo, naj bi parlament odločal glede predlogov, ki bodo postavljeni v Parizu prej kot bi vlada sprejela kakršne koli obveznosti. Končno je Pella dejal, da bo vlada delala za mir in varnost. Spričo tako obširnega razpravljanja o ameriških predlogih za atomska raketna oporišča je povsem naravno, da se je danes oglasil tudi veleposlanik ZDA Zelleu bach. Izjavil je. da italijanska vlada upravičeno zahteva, da se njen glas bolj upošteva prt reševanju vseh vprašanj, ki vključujejo italijanske koristi, kar po. meni posreono priznanje, da vlada ZDA doslej mnenja italijanske vlade ni bogve kaj u-poštevala, tudi kadar je šlo za italijanske interese. To pomeni tudi, da so bile vse dosedanje levičarske kritike itali-jansKih vlad v tem pogledu povsem utemeljene, zlasti ko so uoudarjale, da so te vlade zanemarjale koristi svoje države. Zellerbach je dalje priznal. da je «obzorje pariške konference z vseh vidikov precej temno.« Glede sovjetskih znanstvenih uspehov pa je izjavil, dn se Hruščev »preveč hvali«, kajti «svobodne države imajo še vedno prednost«. »Toda če hočemo, je dodal, doseči da ne bo prevladala sovjetska premoč, moramo upoštevati opomni, ki ga takšna premoč predstavlja, kajti Sovjetska zveza je dokazovala, da Vzhod ne bo nikdar dopustil, da bi Zahod živel v miru.« Poudaril je, da mora biti »medsebojna odvisnost svobodnih držav kar največja, tako da bi del svobodnega sveta lahko premagal celotno silo komunizma in prav to bo osnovno vprašanje, o katerem bodo v Parizu razpravljali.« Končno je Zellerbach izrazil prepričanje, da bo ^talijansKi prispevek na konferenci «kon. struktiven in vpliven«. Senatorji so danes razpravljali o možnosti ustanovitve pokrajine Invernie, nato pa so nadaljevali razpravo o ureditvi predsedništva vlade. Poslanci so soglasno odobrili resolucijo KPI giede industrije v Neaplju. Nato so nadaljevali razpravo o agrarnih pogodbah in odobrili člen 13 zakonskega osnutka. V notranjepolitični komisiji pa so raz. pravljali o «mali reformi« senata. Tudi tokrat niso prišli do nobenih zaključkov, kajii demokristjanski člani komisije niso hoteli razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka za reformo senata, tako da so sejo odložili na prihodnji teden. A. P. Ital.-jujjoslovanska trgovinska zbornica MILANO, 12. — Italijansko- jugoslovanska trgovinska zbornica je imela danes letni občni zbor pod predsedstvom podpredsednika Dalla Volte. Navzoči so bili tudi zastopniki zvezne zunanje politične trgovinske zbornice F LRJ in jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Dalla Volta je v svojem poročilu o delovanju zbornice v letu 1956 in v prvih šestih mesecih letošnjega leta orisal trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem je navedel naslednje podatke: leta 1956 je jugoslovanski izvoz v Italijo dosegel vrednost 32.335 milijonov dinarjev, medtem ko je italijanski izvoz v FLRJ znašal 29.419 milijonov. V prvih šestih mesecih letos pa je dosegel jugoslovanski izvoz 16.314 milijonov dinarjev, proti 14 milijardam v primerjavi v istem razdobju lani. Prav tako se je italijanski izvoz v Jugoslavijo dvignil od 14 milijard v prvih šestih mesecih lani, na 18 milijard v prvih šestih mesecih letos. Občni zbor je odobril poročilo in izvolil člane sveta. MOSKVA, 12. — Sirski ministrski predsednik Kaled El Azem se je danes sestal z Bulganinom in drugimi sovjetskimi predstavniki. El A-zem vodi sirsko delegacijo 25 članov, ki je včeraj podpisala dokumente o ratifikaciji sporazuma za sovjetsko - sirsko gospodarsko in tehnično sodelovanje. WELLINGTON, 12. — Voditelj novozelandske socialistične stranke Walter Nash je sestavil novo vlado. Poleg predsedstva vlade je Nash prevzel tudi zunanje ministrstvo. Vreme včeraj: N a jv lija temperatura 14,5, najnižja 9,3, zračni tlak 999, veter vzhodnik 4 km na uro, vlaga 82-od&totna, padavine 2,9, morje mimo, temperatura morja 11,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes; PETEK, 13. decembra Lucija, Lučka Son-ce vzi 7.38 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 23.41 i« zatone ob 11.33. Jutri, SOBOTA, 14. decembra Spiridijon, Dušan Se nobene rešitve spora v ladjedelnicah Podatki trgovinske zbornice Od danes opoldne do ponedeljka | . v • | _ 1 A 1 1 ■ ■ i . g v letošnjem oktobru kot v lanskem zopet stavka v CRDA in arzenalu Tudi včeraj so delavci zapustili delo že opoldne in odšli po šentjakobskih ulicah in na Trg Goldoni Tajništvo PSD! obsoja suspenzijo enajstih delavcev Delavci CRDA in Tržaške- pričano, da bi se spor lahko | mrlega kapitana Antonia Co- ga arzenala so včeraj zopet zapustili delo opoldne in se bodo vrnili v ladjedelnice danes. Hkrati pa je bila solidarnostna stavka tudi v malih ladjedelnicah Felszegy in Giu-liano ter v kovinarskih podjetjih, ki delajo v pristanišču in na ladjah, to je v podjetjih: Salda, Taurus, Schromek, I FLEA, Fabiani, Rumignani, Colautti, Rema in FOMT. Stavka je bila v vseh podjetjih strnjena in FIOM je zato pohvalila vse te delavce spričo njihove solidarnosti in borbenosti. V Miljah pa je bila skupščina FIGM za njene člane in simpatizerje iz ladjedelnic Sv. Roka in Felszegy. Na skupščini je govoril glavni tajnik nove Delavske zbornice CGIL Tominez, ki je orisal delavcem tudi korake, ki sta jih napravili FIOm in CGIL za rešitev spora v Rimu. Ko so delavci včeraj v Trstu zapustili ladjedelnice, so odšli v velikih skupinah najprej po šentjakobskih ulicah, nato pa na Trg Goldoni, kjer so delili meščanom letake, v katerih so jih seznanjali s svojo borbo. Čeprav je bilo povsod polno policije, ni prišlo do nobenega incidenta. Danes bodo delavci v CR DA zapustili delo ob 16.15, v arzenalu pa ob 15.30 ter se bodo vrnili na delo šele v ponedeljek zjutraj. Delo bodo zapustili tudi delavci, zaposleni v nočnih izmenah po 8 in 12 ur ter se bodo vrnili v ladjedelnice v ponedeljek zvečer. Danes ob 17. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek delegatov tržaških ladjedelnic, ki se bodo udeležili važnega vsedržavnega zasedanja o ladjedelnicah, katerega je sklicala FI OM za jutri in v nedeljo v Benetkah. Iz Trsta in Milj se bo udeležilo tega zasedanja nekaj desetin delegatov, ki bodo poročali o borbi tržaških kovinarjev. Tajništvo PSD! je izdalo po- Trgovinska pogajanja hitro rešil, če bi pokazale sulicha. vladne oblasti več zanimanja ‘ zanj. Končno je tajništvo PSI Dl tudi ugotovilo, da je po-1 preveliko zbiranje policijskih med Kalijo in Madžarsko sil v ulicah v središču me-1 sta, ter da se s tem vzbuja | V Rimu so pogajanja za vtis, kakor da bi bil Trst ■ sklenitev trgovinske pogodbe kdo ve kako nemirno mesto. J med Madžarsko in Italijo, ki Zato bi bilo prav, da bi gle- j bo nedvomno zanimala tudi de tega ne bilo več pretira-j tržaško pristanišče, saj bo o- mogočila povečanje madžarskih pošiljk blaga v Trst. V ta namen bo v ponedeljek odpotoval v Budimpešto generalni ravnatelj Javnih skladišč Bernardi. ODV. BRUNO FORTI OSTANE PREDSEDNIK INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA Vladni generalni komisar je včeraj ponovno potrdil odvetnika Bruna Fortija za predsednika tržaškega industrijskega pristanišča. vanj. Od v. Giovanni Tanasco predsednik Javnih skladišč Z odlokom vladnega generalnega komisarja dr. Palama-re je bil odvetnik Giovanni Tanasco imenovan za predsednika upravnega sveta avtonomnega podjetja Javnih skladišč v Trstu namesto u- V železarni ILVA je znašala v oktobru proizvodnja: 7.784 ton litega železa. 3.724 ton jekla in 2.555 ton jeklenih plošč Kot poroča v redni mesečni publikaciji tržaška trgovinska zbornica je bila industrijska proizvodnja letos v oktobru nižja, kot je bila v istem mesecu lanskega leta. Indeks industrijske proizvodnje je v oktobru dosegel 176,6, medtem ko je znašal v septembru 178,9 in v oktobru 1956. leta pa 181,2. Podrobneje smo že poročali o delovanju ladjedelniške industrije, ki je preživljala težave zaradi stavkovnega gibanja; zato se omejimo na o-stala industrijska podjetja. V železarni ILVA so v obravnavanem mesecu proizvedli 7.784 ton litega železa, 3.724 ton jekla in 2.555 ton jeklenih plošč. V primerjavi z lanskim oktobrom se je proizvodnja litega železa povečala za 2,9 odst., proizvodnja jekla in jeklenih plošč pa znižala za 49,3 oziroma 23,7 odst. Iz teh podatkov je razvidno, da se je proizvodnja občutno znižala, čeprav so domača naročila ostala na običajni ravni, medtem ko tujih naročil ni bilo. Čistilnice mineralnih olj so predelale 85.275 ton surovega mineralnega olja in izkoristi- le 67,1 odst. naprav, medtem ko so v septembru predelale 97.625 ton surovega mineralnega olja. Zaloge izdelkov so normalne, vendar pa se čuti postopno upadanje naročil tako domačega kot tujega trga, kar je tudi privedlo do znižanja proizvodnje. Razmeroma zadovoljiv je bil položaj podjetij, ki izdelujejo barve in lake, čeprav so izkoriščala le 28 odst. naprav. Nič novega ni mogoče reči o farmacevtski industriji, ki razpolaga z zadovoljivimi naročili. Podjetje za proizvodnjo vžigalic v žavelj-skem industrijskem pristanišču je proizvedlo 73,6 milijonov vžigalic (v septembru 85,6 milijonov) in izkoriščalo okrog 33 odstotkov naprav. Nekoliko se je izboljšal v primerjavi s preteklim mesecem položaj tržaških mlinov, vendar pa so ostala naročila bistveno na isti ravni. V podjetju «Variola» so izkoristili 83,9 odst. povprečnih kapacitet. Podoben je položaj tovarn testenin, v katerih niso zabeležili večjih izprememb. Šibka je bila proizvodnja podjetja »Dreher«, kjer so iz se- zonskih razlogov izkoriščali komaj 22 odst. naprav. Znižujejo se naročila tako domačega kot tujega trga. Kot je bila sezona neugodna za pivo, pa je hkrati prinesla koristi tovarnam žganih pijač, za katera so zabeležili nova ugodna domača naročila, medtem ko ostajajo neizpre-menjena tuja naročila. Zadovoljiva je proizvodnja tržaških lesnih podjetij, ki izdelujejo stanovanjsko opremo in opremo za ladje. Naročila so bila približno na isti ravni kot v preteklih mesecih, medtem ko se je proizvodnja povečala, tako da računajo, da so izkoristili 68 odst. naprav. Tovarna jute je proizvedla 2.754 stotov blaga in izkoristila 94.6 odst. naprav. Se vedno je zelo slab položaj tekstilne industrije, kateri se ni posrečilo zagotoviti nova naročila, tako da so izkoriščali le 50 - 55 odst. naprav. Normalen je položaj papirne industrije in so v podjetju «Mo-diano» izkoriščali 39,6 odst. naprav. Zelo živahna je bila gradbena industrija, v kateri pa so zabeležili1 preveč nekvalificirane delovne sile. SKUPNI KRAJEVNI ODBOR_________________ priredi v nedeljo 13. t.m ob 15. uri na openskem strelišču komemoracijo «Pinka Tomažiča* in tovarišev ob 16. obletnici njihove mučeniške smrti. llllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllIlIlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIHIIItlllllllllllllllHIIIIIIlllllllllllllllMIIIIIIIIJlfilllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll S presenetljivo odločbo sodišča odložen proces proti Vižintinovi «Berto, Berto, ne Mariuccie!» je Yižintinova kot nora v halucinacijah kričala v rojstni hiši Pretresljivo pričevanje /Udine matere, kateri je postalo slabo in so jo morali odpeljati s sodišča v bolnišnico Sodišče odredilo psihiatrični pregled obtoženke SNG v TRSTU Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane JUTRI 14. ob 20.30 in v nedeljo 15. decembra ob 16. uri v Avditoriju v Trstu er Cttcrcmct Vesela uprizoritev v dveh delih Za obe predstavi veljajo gledališki kuponi, za nedeljsko predstavo tudi izkaznice «Z». Prodaja vstopnic v Trž knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38; jutri eno uro pred pričetkom predstave in v nedeljo od 11. do 13. in od 14. do 16. ure v Ul. Roma 15-11, tel. 31-1-19. ( olepahSča") VERDI utri ob 20.30: Johann Strauss: «Netopir», opereta v treh dejanjih. Prva predstava, abonma «A» za vse rede. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 20.45: Shakespeare: • LAHKA ATLETIKA Ibbotson inWilkinsonova ^angleška športnika leta> LONDON, 12. — Najhitrejši tekač na 1 miljo Derek Ibbol-son je bil izbran za «anglej škega športnika leta«; natečaj organizira list «Daily Express». Naslov «angleška športnica le. ta« pa je pripadel 13-letni plavalki Diani Wilkinson, ki je v enem tednu porušila 19 angleških juniorskih in seniorskih rekordov. BOKS Zanimiv boks v Milanu MILAN, 12. — Program za sobotno boksarsko prireditev v Športni palači v Milanu, katere glavna točka bo povratni dvoboj med Charleyem Smithom in Ciancarlom Gar-bellijem, je bil izpopolnjen še z dvobojem med Nemcem Westphalom (težka kategorija) in evropskim prvakom srednjetežke kategorije Cal-zavaro. Basilio - boksar leta NEW YORK, 12. — Carmena, Basilia, svetovnega prvaki srednje kategorije, so specializirani ameriški ndvinarji izbrali za »boksarja leta« in ga nagradili s pokalom Edward J. Neil. Bivšemu svetovnemu prvaku težke kategorije Jacku Dempseyu pa so podelili nagrado James J. Walker za »dol. go in zaslužno delovanje« za boks. * ** PARIZ, 12. — Filipinec Tan-ny Čampo, ki ga je pretekio nedaljo premagal po točkah svetovni prvak kategorije bantam Halimi. se bo 20. t. m. v Milanu boril proti Italijanu Giordanu Campariju. Prispel je Zcola RIM, 12. — Brazilski nogometaš (desno krilo) Agostino Zeola je davi prispel z letalom iz Sao Paola (Brazilija) v Rim. Nogometaša bo v prihodnjih dneh preizkusil Napoli. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst tmum predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri film: vv« * ^ ® n iio na no Odkrita legendarna operacija Z-16. Zgodba, ki Je Washington ne potrjuje, a je ne more zanikati. Igrajo: EDMOND 0’BRIEN. BERRY SULLIVAN in JOCELYN BRANDO r F1TZR0Y maclean N VOJNA MA BALKANU Nekaj izbranih poglavij Odvrnil mi je, da je dinastija nepriljubljena. Tako ravnanje bi vsekakor zamotalo položaj, vendar možnosti same povsem ne zavrača. Sicer pa, te že pride, mora priti kot vojak a ne kot kralj, ker vprašanje bodoče oblike vladavine lahko rešijo šele po vojni. Nato sva se tazgovarjala o splošni politiki. Rekel sem mu, da sem konservativec, on pa mi je odgovoril, da je komunist. Zatem sva razpravljala o teoriji in praksi modernega komunizma. Vprašal sem ga, ali je njegov dokončni smoter spremeniti Jugoslavijo v komunistično deželo. Pritrdil je, vendar je takoj pristavil, da bo to šele rezultat postopnega razvoja. Tako na primer temelji njegovo gibanje danes v političnem pogledu na «ljudski fronti«, a ne na enostrankarskem sistemu. Na drugi strani sta okupacija in vojna kaj hitro spodjedli temelje'stare politične in gospodarske ureditve, tako da bo od nje preostalo potem, ko se bo prah polegel, zelo malo. Tedaj bo pot za uresničenje novega sistema odprta. V nekem pomenu besede poteka revolucija že sedaj. »Ali bo nova Jugoslavija neodvisna dežela, ali pa del Sovjetske zveze?« sem vprašal. Ni takoj odgovoril. Nato pa mi je dejal: «Ne smete pozabiti žrtev, ki jih dajemo v borbi za neodvisnost. Stotisoči Jugoslovanov — mož, žena in otrok — so trpeli tolikšne muke in dali svoja življenja. Ogromni predeli naše domovine so opustošeni. Nikar ne mislite, da se bomo kar tako odrekli tistemu, kar bomo izbojevali za vsako ceno!« To bi lahko nekaj pomenilo, sem pomislil. Na drugi strani pa lahko tudi nič ne pomeni. To je bil vsekakor zanimiv predmet za razmišljanje, preden leže človek spat. Ko smo se spuščali po bregu navzdol ter prekoračili reko, sem skušal zbrati vtise, ki jih je v meni zbudil moj sogovornik. Prišel sem do zaključka, da mi ne bo ravno nemogoče strinjati se z njim. V vojaškem pogledu je bilo še prezgodaj, da bi kar koli sklepal o partizanih in o Titu kot voditelju. Toda bilo mi je že tedaj jasno, da je energičen, odločen in inteligenten človek. Prav tako se mi je zazdelo, da ima smisel za humor. Četudi je v družbi plah (sicer pa je to razmeroma privlačna slabost!), se je Tito vendarle zanesel nase, kadar je šlo za bistvena vprašanja. Razen tega se je opiral na osebno presojo, bil pa je tudi vedno pripravljen pojasniti svoje stališče o katerem koli predmetu, ki bi se ga v razgovoru dotaknila. Skratka: slednjič sem našel komunista, ki se ne obrača za vsako stvar na »merodajne« in ki ne pazi na vsakem koraku na partijsko linijo. On sam je predstavljal merodajno avtoriteto. Kar zadeva partijsko linijo, jo je po nagonu zadel, morda pa jo je celo dalje razvijal. Hkrati se ni skrival za plaščem liberalizma ali «socialne demokracije«, temveč je odkrito priznal, da je komunist. V tem sem zanesljivo vedel, pri čem sem. Ali se bo dogodilo, da bo njegova zvestoba Moskvi popustila? Ali se mu bo kdaj posrečilo zavreči duhovno navado, ki jo je skrbno in rigorozno vzgajal v sebi več kot dvajset let? Zdelo se mi je verjetno. In vendar sem odkril v njem ono nepričakovano samostojnost v mišljenju, nenavadno pomanjkanje servilnosti... Orientaci j n V poznih urah naslednje noči so prišli skorajda povsem izčrpani ostali člani naše skupine. Sprejeli smo jih z olajšanjem. Cas je mineval, od njih pa ni bilo ne duha ne sluha, pa smo bili že prepričani, da so padli v sovražnikove roke. Njihovo potovanje ni bilo niti zdaleč tako lahko kot naše. Kakor smo se domenili, so krenili iz Bizerte nekaj minut za nami, toda njihov pilot se je izgubil. Malo pred svitom se je znašel, kot je sam menil, nekje nad Bolgarijo. Zato je jezen sklenil, da se bo vrnil in da ne bo spustil potnikov. In tako so se vrnili v Bizerto za zajtrk. Prebili so jalovo in precej nezanesljivo noč nad Hitlerjevo Evropo, pri čemer so si zapovrstjo pripenjali in odpenjali svoja padala. Naslednjo noč so krenili znova, zaspani in do neke mere razdraženi. Tokrat je pilot našel pot in so se z uspehom spustili na pravem mestu. Partizani so jih prisrčno sprejeli. Ko so popili ostanke rdečkastega likerja, so se napotili iz Mrkonjič-Grada z onim istim avtomobilom, na katerem je še vedno veselo vihrala rdeča zastava. Takšnega razkošja niso pričakovali. Mislili so, da bo šlo odslej vse kot po olju. Pa so se hudo prevarili! Ko so prevozili del poti, se je nenadoma pojavilo nemško izvidniško letalo. Kot kaže, je nekaj zavohalo o dogodkih prejšnje noči, da je radovedno krožilo nad krošnjami dreves. Ko je opazilo rdečo zastavo, jih je pričelo obstreljevati z dobro znano nemško temeljitostjo. Pri tem je tu in tam veliko- dušno vrglo tudi kako ročno bombo. Potniki so streljali na mučitelja ter izpraznili svoje avtomate, toda po vsem sodeč brez uspeha. Zato so modro zapustili avtomobil in se skrili v nenavadno moker jarek ob cesti. Tu so ostali vse dotlej, dokler se letalo ni vrnilo domov: porabilo je vso svojo municijo. Ko so se slednjič izvlekli iz skrivališča — mokri, toda k sreči, nepoškodovani, so ugotovili, da je motor njihovega avtomobila, ki tudi sicer ni bil posebno dobrega zdravja, povsem neuporaben. Precejšnje število krogel je zadelo njegov radiator. Toda ker je avto še vedno imel kolesa, ga šofer ni hotel kar tako pustiti. Razen tega je bil do vrha natovorjen z najrazličnejšim blagom, med katerim je bil tudi rum, ki ga je spustilo letalo skupno z njimi. To blago je ostalo povsem nedotaknjeno, če odštejemo nekaj lukenj, ki so jih naredile krogle. Zato so sklenili, da bo najbolje, če avtomobil odvlečejo skupno s tovorom na varen kraj, nato pa poiščejo vprego. Iskali so več ur po okolici in se proti večeru vrnili z volovsko vprego, ki so si jo izposodili od nekega kmeta. Ze se je spustil mrak in pričelo je rahlo deževati, ko so slednjič z uspehom vpregli volove za avto. Nato so krenili proti Jajcu. Žarometi avtomobila so razsvetljevali zadnje dele volov. Sodili so, da je slednjič prišel konec njihovih muk. Toda še enkrat so se zmotili. Niso prišli daleč, ko zaslišijo iz grmičevja ob cesti puškine strele. Z veselim klicem:’ »Četniki!« prične njihovo spremstvo odgovarjati. Prišlo je do neredne praske, žarometi avtomobila so ugasnili, volovi pa so se razbežali od strahu. O preostalem delu poti, ki so jo premerili v največji plohi in v temi, ki je bila podobna rogovi, niso sploh hoteli govoriti. Toda ko so na koncu prišli do cilja, so se okrepčali z dvema »sundama« ruma, nato pa zaspali na podu. t (Nadaljevanje sledi).