Leto XXXIX -
Št. 43
KRANJ, petek, 6. junija 1986
@@IMi™©3SnGLAŠ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Elektronski števec l*i spominska enota
"Vibernetiki so se odločili za razvoj ^sodobnejšega tipa diskovne eno-|mela bo 1 MB spomina in bo na nl*j moč shraniti milijon znakov.
Obnavljali bodo vodovod
I.ani so gradili telefon, letos pa se bodo v krajevni skupnosti Kokra lotili vodovoda. Do leta 1990 bodo zgradili tudi krajevni dom.
Vsako leto kakšna knjiga manj
V radovljiški občini so knjige res zelo blizu ljudem. To je moč sklepati po velikem obisku in po izposojeva-liščih, ki so domala v vsaki krajevni skupnosti.
Gneča na mejnem prehodu — Cariniki na mejnem prehodu Korensko sedlo so že pripravljeni na poletno gnečo, ko bodo odprli pet vstopnih kolon v Jugoslavijo. Ocenjujejo, da se je promet v primerjavi z lani že zdaj povečal vsaj za 30 odstotkov, vendar čakalnih dob ni. Največ dela imajo ob petkih ponoči, ko se vračajo domov naši zdomci. Tedaj je na mejnem prehodu v nekaj urah tudi 60 avtobusov. — D. S. — Foto: F. Perdan
Jutri gremo v Žminj
Kranj — Jutri, 7. junija, ob 7. uri se torej dobimo pred hotelom Creina v Kranju. Izžrebani naročniki Gorenjskega glasa in tisti, ki ste se prijavili pri turističnih agencijah Alpetoura in greste z nami, bodite točni. V Žmi-nju, kjer bomo gostje velike družine na kmetiji, ki se že precej časa ukvarja s kmečkim turizmom, bo namreč čas zelo hitro minil. Tudi pot do tja in nazaj bo zanimiva. Zagotavljamo vam, da bo sobota minila hitro in veselo.
Nekaj prostih mest v avtobusu je še na voljo. Pridružite se nam. Cena za eno osebo, v katero so všteti prevoz, cestnina, kosilo in drugi stroški, je 6000 dinarjev. Prijavite pa se lahko še danes, v petek, pri katerikoli Alpe-tourovi agenciji.
j
Gorenjski predstavniki v Stuttgartu
^Pomladanska rekreacija > Foto: F. Perdan
V Stuttgartu poteka slovenski teden: delegacija izvršnega sveta SRS, ki jo vodi podpredsednik Janez Bohorič, se je že pogovarjala s predstavniki deželne vlade in gospodarstva.
Slovensko gospodarstvo se v Stuttgartu predstavlja z razstavo slovenske drobne obrti in turizma. Naši gospodarstveniki se menijo z nemškimi o možnostih, da bi slovensko drobno gospodarstvo z vrhunskimi izdelki sodelovalo s podjetji v Ba-den-Wurtenbergu, kjer slovijo po zelo kakovostnih in sodobnih izdelkih, predvsem na področju elektronike. Slovenska delegacija je med bivanjem tudi že obiskala nekaj podjetij, pogovarjali so se tudi v deželni gospodarski zbornici.
V Stuttgartu bodo na pogovorih sodelovali tudi predstavniki skupščin občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Gorenjski predsedniki se bodo z nemškimi gospodarstveniki pogovarjali o možnostih za tesnejše medsebojno gospodarsko in turistično sodelovanje.
V Sloveniji bodo z zakonom obvezali občine, da ustanovijo preskrbovalne skupnosti
Raznolikost otežuje odločanje in ukrepanje
Kranj, 5. junija — Delegati slovenske skupščine bodo na seji 18. junija obravnavali predlog zakona o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in za zagotavljanje osnovne preskrbe ter samoupravne organiziranosti na tem področju. Predlog obvezuje občine, da same ali skupaj z drugimi občinami ustanovijo samoupravne interesne skupnosti; skupnostim pa nalaga naloge na področju blagovnih rezerv, usposabljanja zemljišč, pospeševanja pridelave hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe. Z ustanovitvijo preskrbovalnih skupnosti bodo prenehali delovati intervencijski skladi.
V Sloveniji so se za zakonsko pot odločili iz več razlogov. Sedanja i organiziranost na tem področju je zelo raznolika in ne dopušča enotnega ukrepanja niti ne enotnega pristopa do kmetov in do kmetijskih organizacij. Delavci in delovne organizacije, ki zbirajo denar za intervencije, blagovne rezerve, za pospeševanje hrane in za usposabljanje zemljišč, v sedanjih organizacijskih oblikah nimajo veliko možnosti za odločanje o tem, za kaj nameniti denar, pa tudi nadzor nad porabljenim denarjem je neučinkovit.
Na Gorenjskem se je od sedemdesetih let do danes zvrstila kopica Predlogov, kako bi med občinami poenotili pristop do kmetov, uskladili prehrambene bilance in si zagotovili zadovoljivo preskrbo s hrano. Predlog, da bi ustanovili eno preskrbovalno skupnost, je propadel, ker so v občinah menili, da intervencijski skladi dobro delajo in da morajo blagovne rezerve ostati v občini. Propadel je tudi poskus, da bi ustanovili medobčinski organ, ki bi med drugim zbiral denar v vseh gorenj-»"j^jkih intervencijskih skladih in ga usmerjal v pridelavo hrane.
*<.NZakon, ki se pripravlja, ne bo dopuščal izjem; vprašanje je le, ali L se fta Gorenjska odločila za eno ali več interesnih skupnosti.
C. Zaplotnik
Na Bledu
tekmovanja
gozdarjev
Bled, 5. junija — Bled bo junija v znamenju gozdarskih tekmovanj. V nedeljo, 8. junija, bo proizvodno tekmovanje gozdarjev, kmetov in voznikov tovornjakov za prevoz lesa iz gozdnega gospodarstva Bled, 13. in 14. junija republiško tekmovanje in od 18. do 20. junija še zvezno. V okviru republiškega tekmovanja bo v petek, 13. junija, posvetovanje o zagotavljanju in ohranjanju psihofizičnih sposobnosti gozdarjev in dan zatem še prikaz gozdarskih veščin. V času zveznega tekmovanja bo v četrtek, 19. junija, jugoslovansko posvetovanje na temo Varstvo okolja in umiranje gozdov, ta dan bodo v Festivalni dvorani odprli razstavo o varstvu okolja, dan kasneje pa še razstavo gozdne mehanizacije. Udeleženci zveznega tekmovanja si bodo ogledali tudi tovarno Elan in Muzej talcev v Begunjah ter rojstno hišo Franceta Pre šerna v Vrbi. (cz)
Ortodonti sklenili kongres
Bled, 5. junija — Danes je delo sklenil peti kongres ortodontov Jugoslavije. Poleg pomembnih referatov slovenskih in jugoslovanskih strokovnjakov so dali svoje prispevke tudi strokovnjaki iz Švice, ZRN in NDR, Madžarske, s Švedske in iz Belgije. Ob 12. uri je bila skupščina ortodontov Jugoslavije, kjer so pregledali svoje dosedanje delo in izvolili novo vodstvo, ki so ga prevzeli člani iz Bosne in Hercegovine.
Namesto cepinov in klinov — porodnišnica
Kranjski ribiči so pod jezerom mav-čiške elektrarne namesto ribje steze zgradili umetno drstišče — ribjo porodnišnico
strani 8 in 9!
Zapisane pri dnu sedaj tik pod vrhom
Blejske odbojkarice se pod taktirko edinega poklicnega trenerja v klubu, Štefana Udriha, v drugi zvezni ligi-zahod vzpenjajo proti vrhu.
stran 10;
Razvoj
hoče novo organizacijo
Ko so jeseniški železarji pozorno preučili organizacijo 20 temeljnih organizacij združenega dela in treh delovnih skupnosti, so ugotovili, da imajo izredno razdrobljen poslovni sistem, v katerem se poraja vrsta slabosti. Zato, ker želijo večjo poslovno učinkovitost, so pripravili predlog za organiziranost vpet temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb.
Železarna je bila vedno zgledno samoupravno organizirana, saj so že pred mnogimi leti oblikovali 280 samoupravnih delovnih skupin, ki imajo odločujoč in demokratičen vpliv na večino poslovnih odločitev. Ko so pred desetimi leti uveljavili sedanjo organizacijsko obliko, se je izkazala za dobro in učinkovito. Zavedali pa so se, da ne more biti večno veljavna in da razvoj terja nove izboljšave.
V največji gorenjski delovni organizaciji ne gre za hitro, tiho ali skrito ukinjanje temeljnih organizacij in klasično koncentracijo, ker tega samoupravljaiska zavest železarja niti ne bi dopustila. Ni tudi pomembno, koliko temeljnih organizacij se obeta od januarja dalje, pomembne so le vsebina, poslovna učinkovitost, samoupravna trdnost in gospodarna tvornost novih organizacijskih oblik. Že pred desetimi leti z 20 temeljnimi organizacijami niso hoteli nič drugega kot povečati neposredno samoupravljanje delavcev in ukiniti podjetniško miselnost. Žal so le preveč dopuščali, da se je v odločitve tihotapil pretirani normativizem, premalo pa sta se krepili samoupravljaiska zavest in kultura dela.
Železarji se zavedajo, da bi do organizacijskih, predvsem pa vsebinskih sprememb moralo priti prej ali slej. Ne le zato, ker so nekaterim temeljnim organizacijam združenega dela zrasli preveč visoki plotovi in so se delovne obveznosti začele preveč podvajati. Tudi zato, ker novo organizacijsko obliko zahteva razvoj, temeljita preusmeritev proizvodnje, ki se napoveduje s skorajšnjim obratovanjem nove je-klarne, ki je največja slovenska naložba v črni metalurgiji.
D. Sedej
Gremo na morje — Minulo nedeljo se je za predšolske otroke z Gorenjske že začela sezona počitnic. V nedeljo zjutraj se je 400 otrok veselo — nekateri pa tudi s solzico — poslovilo od mamic in odpeljalo v Novigrad, kjer bodo v Gorenjskem letovišču v Pineti preživeli kar najbolj vesela dva tedna. Čez štirinajst dni jim bo sledilo 300 predšolskih otrok, tokrat v zdravstveni koloniji. Kot so povedali v Zavodu za letovanje Kranj, bosta letovišči v Novigradu in na Stenjaku polni do konca sezone. — L. M. — Foto: F. Perdan
Taksisti
se pritožujejo
zaradi
pavšala
Kranj, 6. junija — Včeraj malo pred poldnevom so vozniki taksijev v Kranju ustavili avtomobile pred Vhodom v stavbo občinske skupščine in za nekaj časa zaprli promet. Zahtevali so sprejem pri predstavnikih občine oziroma davčne uprave, ker so pred kratkim v občini povečali davščine. Menili so, da je povečanje pavšalne obdavčitve zanje preveliko in so zato zahtevali znižanje dajatev. Ko to poročamo, do pričakovanega in napovedanega pogovora še ni prišlo. Več o tem bomo zato poročali v torkovi številki Gorenjskega glasa.
Ob različnih prekinitvah, ki smo jim bili priča zadnje čase, slednja niti ni tako velika. Zanimiva pa je, ker so tovrstno obliko protesta tokrat uporabili tudi zasebniki.
A. Ž.
VAŠ TURISTIČNI SERVIS
KOMPAS KRANJ
tel.: 28-472 28-473
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 6. JUNIJA 1!
Železnica je dražja
1. junija so se prevozi na železnici podražili v povprečju za 47 odstotkov. Od 30 do 35 odstotkov so se podražili prevozi za daljše razdalje, najbolj pa prevozi na kratke proge. Za 35 odstotkov se je podražil tovorni promet po železnici.
Podražitev je za potrošnike in potnike, tako kot vsaka podražitev, kajpak boleča, vendar je pri železnici vendarle treba povedati, da je železniški prevoz od 1,3- do 1,8-krat cenejši od avtobusnega prevoza ter kar za 2,3- do 2,6-krat cenejši od tovornega prevoza po cestah. Vsaj do zdaj je bil prevoz po gorenjski železnici smešno
poceni, če ga primerjamo s prevozi na avtobusih, da o udobnosti in hitrosti sploh ne govorimo. Vožnja od Jesenic do Ljubljane — povratna vozovnica — je po železnici stala 260 dinarjev, natanko toliko kot vožnja z avtobusom na enosmerni progi Jesenice—Kranj.
Železniška vozovnica od Lesc do Jesenic je bila do zdaj 45 dinarjev, odslej bo 84 dinarjev, avtobusna vozovnica za to smer pa že zdaj stane 140 dinarjev. 80 dinarjev pa tudi že zdaj plačamo v mestnem prometu, četudi se peljemo le nekaj sto metrov. '   D. S.
160 brigadirjev na lokalni akciji
Jesenice, 2. junija — Člani koordinacijskega sveta ZSMS v jeseniški Železarni se že pripravljajo na lokalno mladinsko akcijo, v kateri bo sodelovalo 160 brigadirjev. Mladi iz Zenice, Beograda, Bosanske Gradiške, Valjeva in mladinci slovenskih železarn bodo sestavljali tri brigade.
Od 7. julija do 13. avgusta naj bi opravili okoli 20 tisoč norma ur na gradbišču nove jeklarne. Postavljali
bodo ograjo okoli jeklarne, urejali brežine, izkopali jarke za polaganje telefonskega kabla, čistili potok Bela in uredili prostor za skladiščenje opreme. Zmenili so se, da mora vrednost del pokriti stroške brigadirskega bivanja — tako kot lani, ko so opravili za 10 milijonov dinarjev del, brigadirski stroški pa so znašali 7 milijonov dinarjev.
D. S.
Srečanje prvoborcev — V Škof ji Loki je bilo v petek tradicionalno srečanje pr-voborcev. Obiskali so Livarno in Orodjarno v LTH, kjer so si ogledali proizvodnjo in se seznanili z gospodarjenjem teh dveh temeljnih organizacij in celotne LTH, razpravljali pa so tudi o gospodarskem in političnem utripu v občini. — Foto: F. Perdan
Ob 45-letnici vstaje slovenskega naroda
Spominski pohod partizanov na Triglav
Kranj, 21. maja — V petek in soboto, 18. in 19. julija, če bo slabo vreme, pa teden kasneje, se bo na vrh Triglava v spremstvu gorskih reševalcev in zdravnikov povzpelo okrog dvesto borcev iz Slovenije in iz zamejstva.
Komisija za rekreacijo borcev NOB pri skupnosti borcev 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren je lani dala pobudo za pohod sto Prešernovcev na Triglav — na goro, ki je Slovencem v kriznih obdobjih pomenila simbol narodne pripadnosti, upora proti nasilju in zasužnjevanju. Zamisel, ki so jo podprli tudi republiški odbor ZZB NOV Slovenije, gorenjska borčevska organizacija in planinska enota France Prešeren, je kmalu prerasla v slovensko akcijo z naslovom Spominski pohod partizanov na Triglav. Pohod bo v počastitev 45-letnice vstaje slovenskega naroda ter leta kongresov in volitev 18. in 19. julija, če bo slabo vreme, pa teden kasneje. Častni odbor na čelu z generalpolkov-nikom Rudolfom Hribernikom — Svarunom ter organizacijski odbor, katerega predsednik je Franc Šmit z Bleda, podpredsednik pa Ivo Miklav-čič iz Kranja, pričakujeta, da se bo pohoda udeležilo okrog dvesto borcev Prešernove in Gradnikove brigade, drugih partizanskih enot iz Slovenije ter predstavnikov borčevskih organizacij iz zamejstva.
Pohod bo spremljala vrsta manifestacij in prireditev. Na Rudnem polju bodo odkrili spomenik, na Kredarici pa ploščo Triglavski oziroma 31. diviziji ter razen tega na Aljaževem stolpu še spominsko obeležje patro-lam, ki so se v času vojne povzpele na vrh Triglava. Aljažev stolp bo ponovno dobil zvezdo, pot z Rudnega prek Velega polja na Triglav bodo poimenovali v Pot Triglavske divizije, s priložnostno brošuro pa bodo seznanili javnost z vlogo Triglava v borbi in svobodi. Na sporedu bo več kulturnih prireditev, osrednje pa bodo na Kredarici, ob Aljaževem stolpu in na koncu še na Rudnem polju, kjer bodo na partizanskem mitingu borcev pohodnikov sodelovali še živeči člani partizanskih kulturnih skupin in partizanski pevski zbor.
Pohod, na katerem bodo veliko pozornost namenili varnosti in zdravju udeležencev, bo postal tradicionalen. Letošnjega bodo priredili borci, ki pa bodo breme organizacije že naslednje leto predali mladincem.
C. Zaplotnik
Žirovnica — Pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in kranjske organizacijske enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije je bilo v sredo v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici gorenjsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol ter občinskih štabov in štabov za SLO in DS pod naslovom Mladi v SLO in DS. Sodelovalo je 28 najboljših ekip iz gorenjskih občin. Pomerili so se v streljanju in reševanju nalog na orientacijskih pohodih. Med 15 ekipami iz gorenjskih osnovnih šol je bila najboljša prva ekipa osnovne šole Simona Jenka iz Kranja, med desetimi srednjimi šolami pa je bila prva ekipa srednje šole Iskre iz Kranja. Pri ekipah oddelkov za ljudsko obrambo je bila najboljša druga ekipa oddelka za ljudsko obrambo iz Tržiča. Na slovesnosti je tekmovalce pozdravil tudi predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. — A. Z.
Ivan Kapel, predsednik skupščine občine Tržič:
Več skupnih programov v gospodarstvi
Tržič, junija — V naslednjem srednjeročnem obdobju planirajo v Tržiču dinamičen razvoj gospodarstva s 4-odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Glavnino si obetajo od prestrukturiranja in višje kvalitete, predvsem v BPT in Peku, pa tudi v Tiku, Toko-su, Zlitu in drugod. V tem okviru so si zamislili tudi več skupnih programov, med drugim tudi skupni družbenoinformacijski sistem.
»Zelo se trudimo, da bi v Tržiču združevali sredstva za investicije skupnega pomena, ki so pomembne za naš nadaljnji razvoj,« pravi novi predsednik tr-žiške občine Ivan Kapel. »Predvsem pa bi radi povezali znanje in izkušnje tržiških delavcev v čevljarstvu, predvsem Tiko, ki izdeluje čevljarske stroje, in Peko.«
V negospodarskih investicijah bodo v prihodnjem srednjeročnem programu skromni. Razen vrtca Palček in postaje ljudske milice ne bo večjih novih gradenj. Dogradili bodo le nekaj prostorov v osnovni šoli heroja Graj zarja, veliko pa bo zahtevalo
vzdrževanje in obnova obstoječih objektov. Tržiške šole so bile zgrajene, ko še nismo poznali energetske krize.
Velike načrte pa imamo na področju komunale, predvsem cestnega gospodarstva. Dodatno združujemo za ceste 2 odstotka iz bruto osebnih dohodkov, saj imamo velik zaostanek še iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. Prednost smo dali vodi in plinu, zato so nam ostale ceste in kanalizacija.
Tudi pri vodovodnem omrežju imamo še nekaj nalog. Vode je dovolj, samo še nekatere točke je treba povezati, zgraditi del mreže. To bo dokončano še pred koncem tega srednjeročnega obdobja. Velika naloga nas čaka pri Zlitovi toplifikaciji Bistrice. Projekt je naročen, investicija je upravičena in z njo bomo pohiteli, kolikor se bo dalo. Tudi gradnja razdelilne trafo postaje in dalj-
novoda od Okroglega do Tržiča I velik zalogaj za Tržič. Danes imai" v Tržiču še vedno enožilno elektf čno napajanje. < Mislimo pa tudi na ekologijo. * zdaj začenjamo pripravljati načrl za čistilno napravo za čiščenje 0 padnih voda in zbiralno mrežo za f žiško občino. Sama gradnja pa b pomaknjena v leto 1990. Zavedaj se tudi, da moramo v Tržiču oživj turistično-gostinsko ponudbo. S vedno je v planu revitalizacija hote) Pošta.
V industrijski coni ima precejšni1 načrte Peko, ki bo gradil novo protf vodno halo za izdelavo čevljev i1 skladišča. S prestrukturiranjem " mislimo v naši industriji začenja' nekaj povsem novega, temveč mor* mo izkoristiti to znanje, ki ga im5 mo, in kvaliteto izdelkov sedanjih i1 iz novih programov dvigniti na eV ropsko raven. Prepričan sem, da W mo uspeli. Tržiško gospodarstvo j1 že večkrat dokazalo, da se je sposob no hitro prilagajati razmeram. Vm kakor pa ne bomo več dovolili nob^ nega ekstenzivnega zaposlovanj* Vse novo zaposlovanje bo temeljil' le na naravnem prirastku in na izr* žito izboljšani strukturi zaposlenih.
D. Dolenc
V Lescah gradijo prizidka k osnovni šoli
Z novimi prostori do enoizmenskega pouka
Lesce, 5. junija — Delavci Gradbinca — tozd Jesenice gradijo dva prizidka k osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah: v enem bo osem učilnic ter prostor, ki ga bodo učenci uporabljali za garderobe, v izjemnih razmerah pa kot zaklonišče; v drugem pa manjša telovadnica s sanitarijami ter prostor za šolsko ambulanto.
V radovljiški občini so se za razširitev leske šole odločili iz treh razlogov. Šola — letos jo obiskuje 423 otrok — je že dlje časa na tesnem s prostorom. Učenci od prvega do četrtega razreda imajo pouk v dveh izmenah, šolarji iz višjih letnikov le dopoldne, z izjemo telovadbe in pouka gospodinjstva, ki je zaradi prostorske stiske v popoldanskih urah. Drugi razlog so gibljivi šolski okoliši, za katere so se v občini odločili zaradi varčevanja. Že zdaj na-
mreč lesko šolo obiskuje štirideset učencev iz Begunj, ki sicer po tradicionalni delitvi sodijo v radovljiški šolski okoliš. In tretji razlog: v Lescah nastaja nova stanovanjska soseska, iz katere bo prišlo tudi precej šoloobveznih otrok.
Gradbena dela potekajo za zdaj po načrtu in bodo sklenjena 15. avgusta. Vrednost naložbe je 400 milijonov dinarjev. Denar so zagotovili zaposleni v občini, ki namensko združujejo en od-
stotek kosmatega osebnega dohodk1 za naložbe v osnovno šolstvo, občinsk1 skupščina iz proračuna ter osnovne I le, ki so se odrekle amortizaciji. Ko H do prizidki zgrajeni, torej že v nasled njem šolskem letu, bo v leski šoli potf* le dopoldne.
Radovljiška izobraževalna skupno«1 načrtuje v tem srednjeročnem obdobji (do leta 1990) še dograditev osnovne šff le na Bledu, v naslednjih desetih Ietil" (do leta 2000) pa rešitev prostorski!1 problemov v Lipnici in Begunjah.
C. Zaplotnik
Škof j a Loka v zgornji polovici onesnaženih slovenskih mest
Vdihavajo dim in žveplov dioksid
Škofja Loka — Hidrometeorološki zavod Slovenije je izdelal lestvico krajev s stalnimi merilnimi mesti onesnaženosti zraka z dimom in žveplovim dioksidom v nekurilni sezoni april — september 1985 ter v kurilni sezoni oktober 1985—marec 1986
Meritve, ki jih opravljajo na Spodnjem trgu v Škofji Loki že petnajst let, kažejo, da so se lani največje koncentracije žveplovega dioksida v zraku v primerjavi z letom prej bistveno zmanjšale; ne toliko zaradi učinkovitih ukrepov proti onesnaženju kot zaradi zelo ugodnega vremena. Podobna slaba tolažba velja tudi za onesnaženost z dimom, kjer najvišja dovoljena meja sicer ni presežena, vendar pa je Loka na četrtem mestu v Sloveniji.
Kvalitetnejše spremljanje onesnaženosti zraka nameravajo Ločani doseči z uvedbo še enega merilnega mesta na Trati. Seveda pa zgolj meritve še ne bodo prinesle čistejšega zraka. Podobno kot v nekaterih drugih krajih, kjer uspešno zmanjšujejo onesnaženje z dimom in žveplovim dioksidom, se bodo morali za učinkovitejše ukrepanje dogovoriti tudi v Škofji Loki.
V minuli kurilni sezoni je bila povprečna koncentracija žveplovega dioksida v Škofji Loki 0,10 miligrama na kubični meter, največja pa 0,30, s či-
mer se je uvrstila na 15. mesto v Sloveniji. Je nižja kot minula leta. Na to niso toliko vplivale boljše razmere v industriji na Trati, zlasti v Termiki in Gorenjski predilnici, saj je preveč oddaljena od merilnega mesta, kot ugodnejše vreme. Pomemben prispevek k onesnaženosti so dodale nove kotlovnice na premog v šoli in blokih v Franko-vem naselju. V nekurilni sezoni od aprila do septembra lani je bila povprečna koncentracija žveplovega dioksida 0,01 miligrama na kubični meter.
Po povprečni količini dima v zraku, 0,05 miligrama na kubični meter, se je Škofja Loka v zadnji kurilni sezoni uvrstila v sam vrh onesnaženih slovenskih krajev, na četrto mesto, takoj za Ljubljano, Mariborom in Zagorjem. Maksimalna koncentracija je bila 0,14 miligrama na kubični meter, kar je le majhen zaostanek za najvišjo dovoljeno mejo 0,15. Povprečna zadimljenost se zadnjih šest kurilnih sezon domala ne spreminja.
H. Jelovčan
Nova Tehtnica ne bo ogrožala okolja
Škofja Loka — Ureditveni načrt za gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov Metalkinl Tehtnice v Železnikih je usklajen z zahtevami komisije SEPO z* varstvo okolja.
V prvotni zasnovi je bil sporen zlasti način kurjenja s premogomi ki bi v ozkem prostoru preveč one' snaževal zrak. Problem bi kolikor toliko rešil 26 metrov visok dimnik-Še več škode kot premog pa bi delal okolju tehnološki proces v galvan' in lakirnici.
Komisija SEPO zato k zasnovi nove Tehtnice ni dala ugodnega mnenja. Zahtevala je nekatere popravke, ki se jim sedanji ureditveni načrt podreja. Ogrevanje s premo' gom bo zamenjala kotlovnica na mazut, takoj ko bo mogoče, pa bodo obrat priključili na toplovod. Misel na galvano so v Tehtnici opustili, medtem ko bodo v lakirnici ves odpadni zrak vodili skozi vodne zavese. Da bodo preprečili koncentracijo žveplovega dioksida, bodo zgradili osemnajst metrov visok dimnik.
Strokovnjaki iz SEPO so na osnovi novega ureditvenega načrta izdali drugo, ugodno mnenje. Tudi krajani so načrt sprejeli, zahtevali so le, da se Tehtnica ukrepov za varstvo okolja drži. Soglasje sta dala soseda Tehtnice, na katerih zemljo se bo razrasla, in drugi mejaši-Manjkajo le še nekatera komunalna soglasja, ki pa jih bo kolektiv pridobil do julijskega zasedanja loške skupščine, na kateri bodo sprejemali ureditveni načrt.
S tem bo Tehtnica dobila zeleno luč, da nadaljuje gradnjo novih prostorov. Prvi del gradnje bo sklenila v začetku poletja, z drugim pa je nameravala začeti še letos. Vse je odvisno od tega, ali bo dobila ban; čno posojilo ali ne. Loški izvršni svet je v torek zavzel odločno stališče, da Tehtnica posojilo mora dobiti, saj je njena proizvodnja dohodkovno, razvojno in izvozno izjemno uspešna in perspektivna.
H. Jelovčan
petek, 6. junija 1986
GOSPODARSTVO
.3. STRAN M^SMEIIGLAS
Iskra Kibernetika pred velikim tehnološkim korakom
Elektronski števec in spominska enota
Elektronski števec in spominska enota kot računalniška sestavina sta v Iskri Kibernetiki, številčno največji Kranjski delovni organizaciji, najpomembnejša izdelka prihodnosti. Pri prvem so tako rekoč tik pred zdajci, poceni pa uvajanje mikroelektronike v njihov najbolj znan izdelek, kar mu bo dalo širše možnosti za merjenje, spominska enota oziroma gibka diskovna enota, kakor temu pravijo, pa je nov izdelek, pri katerem so razvojno *e daleč, zahteval pa bo korenito tehnološko preobrazbo proizvodnje. Odločili so se za lastno razvojno pot, zategadelj razvojno, proizvodno in tržno ne bodo licenčno odvisni. Tehnološka preobrazba je v Kibernetiki nujna, saj So kot pretežni izvoznik na Zahod pod pritiskom hitrega razvoja v svetu, tržišče zahteva nove in nove izdelke, »rez uvajanja novih izdelkov, tehnološko zahtevnejših seveda, v Kibernetiki namreč kmalu ne bi imeli več dosti dela, zastareli izdelki pa tudi pravega zaslužka ne bodo več prinašali.
Novi načini merjenja zahtevajo nove števce
Kibernetika je pomemben izdelovalec električnih števcev, saj obvlada 3 odstotke svetovnega trga na področju merjenja električne energije. V Zahodni Nemčiji so poleg domačih tovarn edini dobavitelj teh izdelkov, na leto tja izvozijo do 100 tisoč električnih števcev v skupni vrednosti 3 milijone dolarjev.
Zahodnonemško tržišče je torej za Kibernetiko zelo pomembno, saj prodajo tja kar četrtino svojih števcev.
V prvem letu proizvodnje bodo morali uvažati nekatere ključne komponente diskovnih enot. Znotraj Iskre pa se že dogovarjajo o razvoju in proizvodnji pogonskega in koračnega motorja ter mi-kroelektronskega vezja, s čimer bodo v končni fazi uvažali za diskovne enote le še 15 do 20 odstotkov sestavin. Za doseganje optimalne proizvodnje in čim nižje cene bodo morali vsaj 40 do 50 odstotkov izdelanih enot izvoziti, pri čemer pa ne bodo imeli licenčnih omejitev. Pogoj za uspešno prodajo na tuje pa bo doseganje svetovne ravni kakovosti.
Razumljivo je torej, da so pravočasno reagirali na uvajanje novih načinov tarifnega merjenja električne energije, ki so jih tam začeli proučevati lani. V tem pogledu so daleč pred nami; pri njih postaja cena električne energije pomembna vsak trenutek, odvisna od tega, kdaj jo porabiš. Srednje velike odjemalce, kakršnih je več sto tisoč, nameravajo opremiti z dodatnimi napravami, ki bi poleg porabljene energije merile tudi srednjo in največjo obremenilno moč. Če povemo drugače, tudi za srednje, ne le za velike odjemalce, postaja pomembno zmanjševanje konične porabe električne energije, kar je energetski varčevalni ukrep.
Merjenje in uravnavanje porabe električne energije pa zahteva izpopolnjen električni števec, mehanska izvedba ne zadošča več. Zamenjalo jo je uvajanje mikroelektronike, ki daje znatno večje funkcionalne možnosti izdelka in odpira njegov nadaljnji razvoj.
Brez tega tehnološkega koraka bi v naslednjih letih postal izvoz števcev vprašljiv. Ne le, da jih ne bi mogli več toliko prodati na tuje, tudi iztržek od zastarelih izdelkov bi bil vse manjši. Delavci bi tako ostajali brez dela in zaslužka.
Z lastni znanjem do spominske enote
Tehnološko vznemirljivejši pa je projekt spominskih enot kot računalniških sestavin oziroma gibkih diskovnih enot, kakor temu pravijo. Pri elektronskih števcih so že tako daleč, da jih bodo kmalu redno proizvajali, pri spominskih enotah pa so sredi razvojne poti.
Gre za skupni projekt Kibernetike, ki je bil izdelan konec lanskega leta, vsebuje pa naloge do začetka poskusne proizvodnje. Gre za izdelek z vsebnostjo več in večjega znanja, njegovo osvajanje jim omogoča znanje in izkušnje s področja elektro- in fino-mehanike ter mikroelektronike. K osvajanju tega izdelka so jih usmerile tržne raziskave in tovarniške zmogljivosti, saj morajo osvajati nove izdelke, sicer ne bodo imeli več dovolj dela.
V Kibernetiki so se odločili za razvoj najsodobnejšega tipa diskovne enote. Imela bo 1 MB (mega byte) spomina, kar pomeni, da bo na njej moč shraniti milijon znakov oziroma 650 tipkanih strani formata A4. Enota bo visoka le 25,4 milimetra.
Pri tem novem izdelku visoke tehnologije so se odločili za lastno razvojno pot. Del razvoja mehanskih sestavin za diskovne enote že poteka v njihovi Razvojno-raziskovalni enoti, v tozdu Razvojno-tehnološki center pa so začeli izdelovati mehanske sestavne dele za funkcijski prototip diskovne enote. V te priprave pa se zaradi nadaljnjih naročil vključuje tudi tozd Orodjarna.
Njihovi strokovnjaki pa zdaj rešujejo izvedbo vpetja magnetne glave in razvijajo elektronsko vezje, ki bo
izdelano po novi tehnologiji površinskega pritrjevanja elektronskih komponent. Ta dela so potekala v prostorih Iskre Electronic Inc. v Santa Clari v ZDA. Tam je tudi njihova razvojna oprema, ki jo bodo po končanem delu uvozili.
Proizvodnja diskovnih enot bo velik proizvodno-razvojni korak, saj se odpirajo možnosti za nove in nove serije teh izdelkov. Že razmišljajo o diskovnih enotah z večjim spominom, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa računajo tudi na razvoj optičnih spominskih enot.
M.. Volčjak
Astra Engineering Kranj
Obdelava tiskanega vezja
Kranj — Pred nekaj meseci je mililo 20 let, odkar je v Ljubljani nehata delovati poslovno združenje Avto-J^acija in je bila v Kranju ustanovljena delovna organizacije Engine-ering. V Kranju sta bila med njenimi ustanovitelji tudi Iskra in KOP Kranj. Na začetku so izdelovali pred-vsem projektno dokumentacijo za °ojekte na področju površinske obdelave in čiščenja voda. Ukvarjali so se tudi s projektiranjem vodovodov, ^prav za pripravo in čiščenje pitne
in tehnološke vode ter z biološkim čiščenjem odplak. Kasneje pa so se specializirali za čiščenje odpadnih vod in za površinsko obdelavo na področju galvanike. Čiščenje voda in površinska obdelava pa tudi danes sodita v osnovni program te delovne organizacije.
Ko so se pred dobrim letom in pol preselili v nove prostore (zgradili so jih sami) v komunalni coni na Prim-skovem, so vse bolj ugotavljali, da se morajo čimprej povezati s proizvajalci elektrolitov v Sloveniji. Sektor
Kemija v sozdu Astra je pokazal največje zanimanje za sodelovanje. In tako je 11. januarja letos Engineering Kranj postal član velike družine v sozdu Astra. Rezultati te odločitve se že kažejo, saj dobivajo ponudbe za projekte doma in tudi iz tujine. 47-članski kolektiv si največ obeta od projektov površinske obdelave. Osvojili pa so tudi področje naprav za obdelavo tiskanega vezja. V prihodnje pa nameravajo nameniti največ skrbi kadrom in servisni službi za površinsko obdelavo. — A. Ž.
Odmev na članek
Mehanik in šofer naj bi želela isto
Članek, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 27. 5. 1986 z naslovom Mehanik in šofer naj bi želela isto,je zaradi dela vsebine razburil delavce Alpetoura, DO Promet, posebno v tozdih vzdrževanja, saj je bilo njihovo delo predstavljeno na splošno, češ da.učinkovito delajo le 4 do 5 ur na dan. Namen objave članka o projekciji reorganizacije v DO Promet je bil ta, da javnost obvestimo o namerah bodoče organiziranosti, ne pa da predstavljamo Alpetour v negativnem smislu, kar se v zadnjem času Prepogosto objavlja v javnih občilih.
Kot sogovornik novinarki H. Jelovčan moram reči, da tako splošnih izjav glede efektov dela pri vzdrževanju nisem dal in zato ni nobene osnove, da se tako delikatne zadeve objavijo v časopisu. Novinarji so bili seznanjeni z vsemi dogodki v Alpetouru, saj so sodelovali na vseh sestankih, na katerih je tekla razprava o razmerah, pa tudi predlogu nove organiziranosti, včasih tudi enostransko, in zato ni potrebno objavljati le negativnih atraktivnih dejanj, ampak naj bi bil cilj obveščanja javnosti prikazati realno stanje, da bi zunanji
opazovalec lahko ocenil, kako se določeni problemi rešujejo. Gospodarska situacija ni težka samo v Alpetouru, delovni organizaciji Promet, ampak so težave tudi v drugih dejavnostih gospodarstva, zato mislim, da bi novinarji morali oceniti, katere izjave lahko zapišejo in kako naj obveščajo širšo javnost, ugotavljam pa, da ni tako. Direktor DO Promet Janez Sušnik, ing. 1. r.
Za članek sem uporabila vaše besede in Predlog sprememb organiziranosti DO Promet, ki ste ga napisali v vašem kolektivu in ima datum marec 1986. V njem so zapisane tudi v članek prenesene slabosti, ki jih navajate kot razloge za reorganizacijo. Zato menim, da članek realno odslikava razmere v DO Promet.
H. Jelovčan
Lesarji so imeli ob četrtletju tretjino vseh slovenskih izgub
Samozadovoljni spanec se je maščeval
Kranj, junija — Nihče ne trdi, da niso za sedanje težave slovenskih (in gorenjskih) lesarjev krive tudi zunanje okoliščine: neugoden tečaj dinarja, nizke, skoraj ničeve izvozne spodbude pa nova devizna zakonodaja, ki jim je odvzela še zadnjo bil, ki so se je oprijemali na potapljajoči se ladji — prodaje deviz pod mizo po precej višjem tečaju od uradnega. Pa vendarle: lesarji — vsaj za večino velja tako — so zabredli v težave tudi zato, ker so v razmerah dobre prodaje na domačem trgu (in napihnjenih cen) samozadovoljno dremali na svetovnem trgu in zanemarjali razvoj.
Razmere, ko se je domači trg zasitil z izdelki pohištvene industrije in ni bilo več mogoče služiti s prodajo deviz niti ne vse izgube pri izvozu prevaliti na ramena domačih kupcev, so »razgalile« naše lesarje in jih pokazale v pravi luči. Dovolj pove že podatek, da na tujem zaslužijo pri toni prodanega pohištva za okoli tisoč dolarjev manj kot Italijani, v primerjavi z znanimi pohi-štveniki iz Skandinavije pa še precej manj. Zakaj? Ne le zaradi kakovosti pohištva, temveč še iz številnih drugih razlogov. Besede zahodnonemškega kupca pohištva, češ da smo Jugoslovani po poslovnih manirah takoj za Turki, kažejo na to, kar zatrjujejo tudi bančniki: uspeh na tujem tržišču je le 12 odstotkov odvisen od cene, veliko več pa od spoštovanja dobavnih rokov ter od servisne in montažne službe. Če so lesarji pri tem tako počasni in neučinkoviti kot doma, ko je treba na rešitev reklamacije čakati na tedne in mesece in prav toliko tudi na dobavo, potem je nedvomno, da jim (dolgoročno) ne bi pomagal na zeleno vejo niti še tako ugoden tečaj dinarja, niti še tako bogate izvozne spodbude. Primer ene od slovenskih pohištvenih tovarn je dovolj zgovoren: pohištvo naredi kupcem šele potem, ko se nabere dovolj naročil. Prvi na spisku čakajo dolgo, čakajo, obupavajo in se čudijo, kako je je mogoče, da tovarna, ki se otepa rdečih številk, ravna tako negospodarno in neDOslovno.
Vseh slabosti, ki jih razkriva kriza, le ne moremo dati na isti imenovalec. Zdi se, da se bo tržiški Zlit zaradi svoje majhnosti, zadosti naročil, sodobne tehnologije in z masivnim pohištvom lažje izkopal iz težav kot, denimo, Alples s svojo množično proizvodnjo. Škofjeloška Jelovica, ki po velikih poslih v Irak in Italiji nikakor ne more najti novega velikega (tujega) kupca za montažne hiše, se drži pokonci predvsem po zaslugi dobro razvejene lastne prodajne mreže; blejski LIP pa si je, kot kaže, z dobrim gospodarjenjem v preteklosti in nadpovprečnim deležem lastnih obratnih sredstev nabral »rezerve« tudi za hude čase. Za vse, brez izjem, pa velja, da s svojimi enostavnimi in prepoceni izdelki neodgovorno zapravljajo les, naše domala edino naravno bogastvo. Kakovostna pokljuška smreka, na primer, potuje na tuje tudi z opaznimi ploščami.
C. Zaplotnik
Vračanje kreditov s koruzo
Ameriško podjetje za trgovino z žitom, Contitrade Services Corporation, je pripravljeno v sodelovanju s sozdom Agrovojvodina vložiti 30 milijonov dola-rejv v pripravo namakalnih polj v sistem Donava Tisa-Donava.
Gre za skupna vlaganja v namakalni sistem za 14 tisoč hektarov plodne zemlje, tuji partner bo financiral nabavo opreme in naprav domače proizvodnje. Naša stran pa bi posojilo odplačevala s šestletnim oddajanjem koruze tujim kupcem. Naše gospodarstvo pa bo v ta načrt vložilo 72 odstotkov lastnih sredstev. Ameriškemu družabniku bodo vsako leto oddali 70 tisoč ton koruze, ob povečanju pridelave pa bodo lahko na tuje prodali še 150 tisoč ton. Pričakovati pa je moč tudi sporazum o postavitvi silosov v novosadskem in pančev-skem pristanišču in o izdelavi 20 tovornih rečnih ladij za prevoz žita po Donavi do Črnega morja.
Telekomunikacijsko omrežje v Grčiji
Evropska investicijska banka je Grčiji dala kredit v višini devet milijard drahem (147,76 je 1 dolar) za naložbe v telekomunikacijsko omrežje.
S tem denarjem bodo postavili 280 novih avtomatskih telefonskih central in razširili 85 obstoječih, posodobili medmestno telefonsko omrežje, razširili teleprintersko mrežo in osnovali center za prenos podatkov. Grčija ima danes 35,5 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, želja pa je veliko; lani so zavrnili več kot 800 tisoč prošenj ljudi za telefonski priključek.
Popravilo avtomobilskega stekla
Prileti kamen avto se malo poškoduje, zamenjava avtomobilskega stekla pa je nujna. V Zahodni Nemčiji je v prodaji poseben aparat, s katerim je manjše poškodbe moč popraviti.
Ta aparat je zahodnonemški izdelovalec predstavil na majskem novosadskem sejmu, zanimanje za zastopništvo je izrazila novosadska Agrovojvodina, kar pomeni, da ta izdelek lahko kmalu pričakujemo tudi na našem trgu. S tem aparatom je moč popraviti poškodovano steklo v času od 30 do 45 minut. Stekla pri tem ni treba jemati iz vozila, po popravilu pa poškodba ni več opazna. S tem postopom reparacije je moč popraviti poškodbe v velikosti 15 centimetrov.
Ekološke steklenice
Svetovna firma Coca Cola uvaja namesto steklene embalaže novo. Gre za 2-li-trske steklenice iz umetne snovi (polietilentereftalat), ki ustreza novim ekološkim predpisom.
Dosedanje steklenice so lahko napolnili do petdesetkrat. Novo embalažo bo treba ob kavciji tudi vračati, vendar ne bo več uporabna takoj. Embalažo bodo v tovarni zmleli v granulat in znova napravili »steklenice«.
Pilule namesto injekcij
Biokemiki sodijo, da bo z novo vrsto plastičnih pilul možno mnogo učinkovitejše zdravljenje človeškega organizma.
Na zasedanju ameriškega društva kemikov v New Yorku so objavili, naj bi posebna pilula z medikamenti neovirano prešla skozi želodec in tanko črevesje. Šele v debelem črevesju bi bakterije raztopile ovojnico in tako bi zdravila lahko učinkovala na krvni obtok. Uživanje takšnih pilul bi nadomestilo dosedanje injekcije, kot na primer insulin pri diabetikih,ali tablete proti bolečinam.
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 6. JUNU/
M, t
Krajevna skupnost Kokra
Obnavljali bodo vodovod
Kokra, 6. junija — Lani so se krajani zavzeto lotili gradnje telefonskega omrežja in avtobusnih postajališč. Novo vodstvo krajevne skupnosti pa se zdaj loteva akcije za obnovo oziroma ojačitev vodovoda. Do leta 1990 pa imajo v programu tudi gradnjo doma družbenih organizacij.
254 prebivalcev ima krajevna skupnost Kokra v kranjski občini, ki med gorenjskimi krajevnimi skupnostmi sodi med najdaljše. 80 hiš je raztresenih po hribovitih obronkih malo od Preddvora oziroma Tupalič naprej proti Jezerskem v dolžini 12 kilometrov. Čeprav je med krajani kar ena petina upokojencev in še več otrok, so v zadnjih letih s prostovoljnim delom in prispevki že veliko naredili. V začetku aprila letos so izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti, ki je že začelo uresničevati precej zateven program za to srednjeročno obdobje.
»Lani smo v krajevni skupnosti s prostovoljnim delom in prispev-
Ciril Koder, novi predsednik sveta krajevne skupnosti: »Veliko skupno akcijo za obnovo vodovoda načrtujemo za soboto, 21. junija.«
kom, ki predstavlja po vrednosti kar 30-odstotno udeležbo, uredili telefonsko omrežje. Telefon ima že velika večina hiš. Zgradili pa smo tudi osem avtobusnih postajališč. Bila so prepotrebna, saj posebno pozimi, ko je treba po uro in več pešačiti od doma do postajališča, pomenijo vsaj skromno zavetje,« z zadovoljstvom razlaga novi predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Koder.
Letos nameravate obnoviti vodovodno omrežje. Tudi to bo zahtevna akcija.
»Že nekaj časa ugotavljamo, da mladi ne odhajajo več toliko z domačij. Zdaj sta skoraj v vsaki hiši že po dve družini, marsikje hiše obnavljajo in gradijo nove. Ugotovili smo, da je precej dotrajano vodovodno omrežje postalo tudi premajhno. Sklenili smo, da se bomo letos lotili temeljite obnove in ojačitve omrežja, predvsem v največjem naselju v krajevni skupnosti, v Podjebelci. S prostovoljnim delom in prispevki bomo prispevali okrog 30 odstotkov. Razen tega pa nameravamo skupaj s pripadniki JLA, mladinci, krajani in občinsko konferenco ZSMS Kranj organizirati enodnevno akcijo za položitev vodovoda do 400 metrov oddaljene visokogorske kmetije pri Kremsarju pri Cemšeniku. Ce bo vreme primerno, bo ta delovna akcija 21. iu-nija, sicer pa naslednjo soboto. Ce pa bo ostalo kaj denarja (računamo tudi na pomoč), bomo še letos obnovili vodovod tudi do Pesto-tnika in Jožeta Rezmana.«
Marija Bergant je tajnica krajevne skupnosti: »Čeprav so domačije v naši krajevni skupnosti precej raztresene, se pri večjih akcijah vedno zberemo.«
Čeprav bo ta akcija dokaj zahtevna, jih ne skrbi, kako se je lotiti. Še posebno mladi, ki so v svoji organizaciji zares dobro organizirani, so zelo zavzeti.
»Razen tega bomo skušali letos urediti tudi javno razsvetljavo na šolskem mostu in na cesti pri Slu-govih. Prihodnje leto pa se bomo lotili priprav na gradnjo doma družbenih organizacij. Organizacije na našem območju so namreč dokaj delavne, nimamo pa pravega prostora. Odkar nimamo gostilne, težko sklicujemo večja srečanja. Predvidevamo, da bomo prihodnje leto dobili zemljišče, nato pa bomo začeli urejati dokumentacijo. Čez dve leti, upamo, bomo dom zgradili do tretje gradbene faze, do konca tega srednjeročnega obdobje bi moral biti zgrajen. Takšen je sedanji program in upamo, da nam bo uspelo. Čez dve leti naj bi po programu popravili mrliške vežice in mostove. Že prihodnje leto nameravamo zgraditi cevni propust čez Meškarjev graben in asfaltirati še en cestni odcep v Podjebelci. Do konca tega srednjeročnega obdobja bo treba obnoviti vodovodno omrežje tudi pri osnovni šoli. Stalna programska naloga pa je tudi gradnja malih elektrarn v dolini Kokre.«
A. Žalar
Prednost naj ima pločnik
Rekonstrukcija lahko tudi počaka
Trboje, 6. junija — Svet krajevne skupnosti Trboje je na seji v sredo zvečer, ki sta se je udeležila tudi predstavnika Cestnega podjetja Kranj, podprl zahtevo krajanov, da je treba najprej zgraditi pločnik za varno pot otrok v šolo in v vrtec.
Na seji sveta krajevne skupnosti Trboje v sredo zvečer so sklenili, da je treba lipo na začetku vasi podreti. Stroške podiranja bo plačalo Cestno podjetje Kranj.
V program popravila in obnove cest v kranjski občini, ki ga zdaj izvajata Cestno podjetje Kranj in Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, sta bili vključeni tudi gradnja opornega zidu in začasna ureditev cestišča na odseku od križišča proti šoli v Trbojah. Rekonstrukcija celotnega odseka do šole z gradnjo pločnikov je »izpadla« iz letošnjega programa zaradi pomanjkanja denarja in tudi zaradi odkupa dveh objektov ter razširitve lastniških odnosov oziroma nadomestnih zemljišč.
Oporni zid ob novonastalem jezeru je zdaj gotov, cestišče pa že precej razširjeno. Konec minulega meseca pa so se pri predsedniku izvršnega sveta in v Cestnem podjetju v Kranju (podobno kot konec minulega leta pri predsedniku občinske skupščine) spet oglasile matere otrok iz Trboj. Ob sedanji obnovi ceste so zahtevale tudi pločnik zaradi varne poti otrok v šolo in vrtec. Menile so, da bo po izgradnji opornega zidu z varovalno ograjo na njem promet na tem, deloma že urejenem odse-
OD TU IN TAM...
Svet krajevne skupnosti je sklenil, da je treba še pred rekonstrukcijo celotnega odseka na levi strani od šole proti križišču v Trbojah zgraditi pločnik.
Za lepši Savski drevored
Kranj — Hortikulturno društvo Kranj organizira v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija od 8. do 14. ure prostovoljno delovno akcijo za ureditev Savskega drevoreda, ki vodi od križišča na kranjski obvoznici (pod bloki in zasebnimi hišami) proti Struževu. Akcije naj bi se razen članov društva udeležili tudi mladinci in drugi občani. Na pomoč bodo priskočili tudi vojaki kranjske garnizije. Akcija se bo začela ob 8. uri; zborno mesto bo na zgornji poti Savskega drevoreda, pri treh klopeh. Orodje naj po možnosti vsak prinese s seboj. S skupnimi močmi bomo ponovno uredili nekdaj tako privlačno kranjsko sprehajališče.
Hortikulturno društvo Kranj
Begunje — Turistično društvo iz Begunj na Gorenjskem je v ned*0^32 1. junija, v Krpinu organiziralo že 8. tradicionalno srečanje harmoniki'^*1* pod naslovom Amaterske melodije. Tekmovalo je prek 30 harmonika *raj< Najbolje se je odrezal Andrej Pivk iz Tržiča, 2. je bil Pavle Gartner is£..ma1 gunj, 3. Janez Župane iz Vogelj, 4. Miha Jeglič iz Jelendola in 5. Sl/cJ'a u Malovrh iz Begunj. Nastopili pa so tudi harmonikarji, ki so v preteklir°^ov tih v Krpinu in na drugih tovrstnih tekmovanjih po Sloveniji osvojili mesta. Med njimi si je največ točk pridobil Milan Resnik iz Blagovic'Veda Domžalah. Za popestritev prireditve so nastopili tudi citraši iz Tržiča,' olto1 hartov pevski zbor iz Radovljice in recitatorka Alenka Bole-Vrabec.^P0 tokrat je bil pokrovitelj srečanja Odbor borcev Kokrškega odreda. — 1 razti D. Dolenc "adov
ladov
Jeleni povzročajo škodo
Kranjska gora — Kmetje s-Srednje-ga vrha so se pritožili, da jim jelenjad povzroča veliko škodo, zato so zahtevali od lovskih družin Kranjska gora in Dovje, da omejijo stalež divjadi, če zanjo ni dovolj hrane. Lovci z Dovjega so odgovorili, da na njihovem območju ni stalno naseljenega jelena in da prihaja večinoma iz območij lovske družine Kranjska gora, iz Triglavskega parka in s sosednje Koroške, medtem ko so lovci iz Kranjske gore dejali, da so po-
strelili že dovolj jelenov. Krai ci tudi pravijo, da je jelen nas južni strani Karavank do Jesef z njim ne morejo gospodarit temveč tudi sosednja lovska| Dovje.
Kranjskogorski lovci poudć so vso škodo poravnali, tudi Srednjega vrha Andreju MeJ so mu lani očistili zaraščeni! pašnik v Jurežovi planini naj 1,5 hektara.
. . KRA TKE PO GORENJSKI
ku še nevarnejši. To se že dogaja, saj vozniki zaradi obnovljenega asfalta na dobršnem delu ceste vozijo precej hitreje kot prej. Promet pa se je zelo povečal tudi zaradi jezera, ki je nastalo za vodno elektrarno v Mavčičah. Med tednom,še posebno pa ob koncu tedna, prihaja v Trboje namreč vedno več Ljubljančanov, ki so že ugotovili, da je jezero zelo primerno za čolnarjenje in jadranje.
Gradnja pločnika od križišča v Trbojah do šole je bila predmet precej živahnih razprav tudi ta teden. Strokovno mnenje je, da gradnja pločnika ne bi bila opravičena pred celotno rekonstrukcijo tega odseka. Ta pa, kot rečeno, ni izvedljiva zaradi pomanjkanja denarja in zaradi lastniško-zemljiških zadev, ki še niso rešene. Ocenili so, da bi ta odsek asfaltirali, na levi strani — v smeri proti Trbojam, od šole do križišča — pa s stebrički označili meter in pol do dva metra široko makadamsko bankino kot pot za pešce. Ko pa bi odkupili objekte in uredili zemljiške zadeve, bi se lotili celotne rekonstrukcije z gradnjo pločnika. Takšna rekonstrukcija naj bi bila v programu za prihodnje leto oziroma takoj, ko bodo urejene lastniške zadeve.
V sredo zvečer se je na razširjeni seji sestal svet krajevne skupnosti Trboje. V živahni razpravi sta predstavnika Cestnega podjetja Kranj povedala, da letos — ker ni denarja in niso urejeni lastniški odnosi — celotna rekonstrukcija ni izvedljiva. Vendar se člani sveta in udeleženci sestanka niso strinjali s takšno razlago. Na prvo mesto so postavili varno pot v šolo in vrtec. Zahtevali so, da se najprej zgradi pločnik in povedali, da so pri gradnji pripravljeni sodelovati tudi sami s prostovoljnim delom. Menili so, da na odseku od križišča do lipe, kjer asfalt še ni položen, lahko ureditev počaka do rekonstrukcije celotnega odseka. Zgraditi pa je treba pločnik. Pred približno tednom dni je nekdo na nezavarovanem odseku že padel v jezero in le po srečnem naključju se ni zgodilo najhujše. Najbolj pa se krajani bojijo jeseni in zime, ko bodo otroci še v temi, in najbrž tudi v megli, morali po takšni zasilni, predvsem pa nevarni poti v šolo.
Svet krajevne skupnosti je sprejel stališče, da se najprej zgradi pločnik. O tem pa bo morala na prihodnji seji razpravljati skupščina cestno-komunalne skupnosti Kranj.
A. Žalar
Zbori* kmetov
Radovljica — Zadnji teden v maju so bili na območju Gozdneg darstva Bled v radovljiški občini zbori kmetov, ki so člani temeljne o cije kooperantov GG Bled. Na 25 zborih so ocenjevali poslovanje h leta in obravnavali program za letos. Največ so govorili o letošnjemijj^ _ vanju lesa za lastno porabo. Qaj ^
Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči __
Radovljica — Na letnem kopališču v Radovljici je bilo 1. junija L tekmovanje ekip prve pomoči. Iz krajevnih skupnosti se je pomerile iz organizacij združenega dela 16, iz občinskega odreda CZ pa dve. 1
sto je osvojila ekipa SGP Gorenje Radovljica, ki bo nastopila tudi na---
škem tekmovanju 14. junija v Zagorju. Iz krajevnih skupnosti pa je. boljša ekipa iz KS Gorje, ki se je uvrstila na peto mesto. ^
i V
Tudi učenci so tekmovali ——
Gorje — 31. maja je bilo v osnovni šoli bratov Žvan v Gorjah a tekmovanje učencev z naslovom Mladi v SLO in DS. Sodelovalo je šestih šol v občini. Najboljša je bila prva ekipa osnovne šole Lesi '— mesto pa si delita ekipi osnovnih šol Bled I in Lipnica I. ^ajsth
pev«
Spominska slovesnost v Lescah .-ezuit!
Lesce — V avli osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah je bildnJe J< tradicionalna spominska slovesnost ob deveti obletnici smrti leškePečat« in narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka. V kulturnem proem sr nastopili učenci osnovne šole, slovesnosti pa so se razen svojcev i Janes Ijev udeležili tudi predstavniki krajevnih in občinskih družbenopolisetih
ganizacij ter mladina.
PRITOŽNO KNJIGO PROSIM
ČUDNO SPREVODNIKOVO OBNAŠANJE
V petek, 30. maja, sem se peljal z Alpetourovim avtobusom KR 136-145 iz Rateč na Jesenice. Uslužbenka PTT Rateče—Planica je želela sprevodniku avtobusa oddati pošto za Jesenice. Bilo je pet minut čez tretjo uro popoldne, ko je sprevodnik odklonil podpis, da je prevzel poštne pošiljke. Pošta je tako ostala v Ratečah. Podobno se je potem zgodilo v Gozdu Martuljku in tudi v Mojstrani. Sprevodnik je pošiljke prevzeltni pa dal potrdila o prevzemu. Na srečo.sta se uslužbenca obeh pošt peljala z istim avtobusom na Jesenice in sta lahko sama odgovarjala za oddane pošiljke. Vendar pa sta morala oba pismonoša na Jesenicah prav do glavne po-
ŽIVA MEJA IN OKRASNO CVETJE
Na Bledu, ker se z Ljubljanske ceste odcepita Ribenska in Levstikova, je visoka živa meja, zaradi katere je bilo na prehodu za pešce že nekaj nesreč. Ali ni nihče odgovoren za to? V parku krajevne skupnosti na Bledu je v posodah za okrasno cvetje namesto rož plevel. Tudi na gredi v parku pri Jezeri ob cesti Svobode se bohoti plevel. Skoda, da se Bled ponaša s turističnim imenom. Pa tudi v Radovljico v Cankarjevo ulico bi že lahko pripeljali zabojnik, saj zdaj odpadki ležijo kar po tleh. q jyj
glaso\ kons Pa še : Poleg (je vok te dob
šte, kjer sta potem dobila polšja jc oddani pošiljki. Ko sem bbarok službi v PTT, so bila auta podjetja pogodbeno vezana rocjf j voz poštnih pošiljk, ker PrI g, laciji Rateče—Planica—Je   I '
imelo svojega prevoza. Toki samovolja sprevodnika pres
asa d odlom
saj je najbrž bila v škodo i4irPnred
PTT in občanov.      . » M
Jože Mem de
•irni p JJin mla pri i imveč poli( "V narec
Nič se ne vidi - Na vrhu n jsko J
lepo, cesta je vzdrževana,, teorij
dobro oskrbovane. Venda.1^1^
pred prelazom ali spustom,|5{Žf J
popotniku nikakor ni močr*-1*1 1
kaj naj bi pisalo na nekd™1* P°
lepih lesenih kažipotih, ™>r
na tolminsko stran in v pm^Yan-
hotele  in  planinske poiIadimf
Vseeno bi bilo, če bi leseni11- ??dl
te kar podrli, Če jih že ni'r£9u'1
obnoviti. - Foto: F. Perdarikl S,.P< _n politi.
th je pr
i v Wai
6. JUNIJA 1986
KULTURA
.5. STRAN (MMS^IESGIAS
Radovljiška knjižnica
VSAKO LETO KAKŠNA KNJIGA MANJ
dovljica, junija — V radovljiški občini so knjige res zelo blizu ljudem. To je moč sklepati po velikem bisku, in po izposojevališčih v domala vsaki krajevni skupnosti. Knjižnico, ki nima niti pogojev za matičnost, tare ta poleg denarnih problemov tudi utesnjenost in pomanjkanje strokovnega kadra.
idovljiška občina je ena redkih, v ti ima skoraj vsaka krajevna ost tudi svojo knjižnico ali bo-eno — izposojevališče. Gorje posebej izjema, saj si krajani izposodijo knjige v Zgornjih in ► Spodnjih Gorjah. Z leti se je si-e v nefl^kazalo, da so bralci vse bolj monikr'vru in manj izbirajo knjige v nonika kraievm knjižnici, več pa zaha-rtner i/ matično knjižnico, ker je veli-n 5. Sl$a izDira knjig, revij, predvsem ,re^Uirokovne literature.
»svojili
lagovicVeda bi s tako velikim fondom Tržiča' okou' ^5 tisoč enot, lahko dru-^rabec'sospodarili kot pa lahko ob tako jda. — 1 razdrobljenosti,« pravi vodite-radovljiške knjižnice Rezka Šu-ladovljiška knjižnica se lahko Ji z velikim obiskom. Velike pa U njene težave, predvsem zara-
v. Kra len na: do Jese ipodari lovska
i poud i, tudi jju raščeni nini na
di premajhnega prostora, premajhne kadrovske zasedbe in ker kupujejo premalo novih knjig. Bralci pa so vedno zahtevnejši, predvsem glede strokovnega izobraževanja; ob vseh teh zahtevah pa matična knjižnica nima niti natančnega pregleda nad knjižnim fondom v občini. S tem mislim tudi na knjižnice v osnovnih šolah in nekatere specialne knjižnice po delovnih organizacijah,« pravi Šu-bičeva.
Kljub velikemu zanimanju ljudi knjižni fond radovljiške knjižnice ne narašča. Vzroki so znani: knjige so iz leta v leto dražje, tako da za več denarja vsako leto dokupijo celo manj knjig. To pa ni v prid ne razvoju knjižničarstva niti vsemu tistemu, kar razumemo pod kulturo. Knjižnični fond mora biti namreč vsaj soliden, če že ne more biti bogat Namen
kjzdneg ne 1 j ne o vanje n
ošnjemijica _ v radovljiški knjižnici lahko kupijo okoli 3000 knjig na leto, kar OaJ polovico tega, kar predpisujejo slovenski normativi. — Foto: L. M.
knjižnice ni le, ponujati knjige kot razvedrilo, temveč je enako pomemben izobraževalni pomen. Sicer pa verjetno to vedo v kulturnih skupnostih, ki so v večini občin, torej tudi v radovljiški, domala edini, ki knjižnici dajejo denar. Sredstva se knjižnicam ne dodeljujejo po njihovih potrebah, temveč s tako neprimernim načinom kot je »indeksiranje« — torej usihanje knjižničnih fondov ni nič nenavadnega. Lani je radovljiška raziskovalna skupnost namenila za nakup knjig 20 milijonov starih dinarjev, letos pa bo verjetno celotna dotacija odvisna le od kulturne skupnosti.
»Zdaj, sredi leta, še ne vemo, koliko knjig bomo lahko kupili letos in za koliko denarja,« pravi voditeljica knjižnice. Verjetno manj kot lani, tako da bo fond obnove znova zdrsnil pod slovensko raven obnove, ki velja za knjižnice. Tudi zaradi tega — za slovenskim standardom radovljiška knjižnica zaostaja za četrtino — knjižnica v Radovljici ne izpolnjuje pogojev za matičnost, kot jo zahteva zakon o knjižničarstvu.
V nekaj naslednjih letih naj bi se tudi za radovljiško knjižnico časi spremenili; pogoje, ki jih zahteva zakon, naj bi izpolnila do leta 1990. Zdaj kaže, da se bo začelo s prostorom: v kulturni skupnosti namreč načrtujejo, da bodo že naslednje leto zbrali dovolj denarja, da bi knjižnici dozidali manjši prizidek za čitalnico. Zdaj je knjižnica namreč nima, če ne upoštevamo klopi z dvema stoloma, kamor lahko obiskovalec sede in poli-sta po knjigi ali reviji. Prav zaradi takšne utesnjenosti si radovljiška knjižnica ne more privoščiti še kakšne posebne dejavnosti, kot so literarni večeri in razstave knjig, kar običajno organizirajo po drugih občinskih knjižnicah.
L. M.
junija l »omerilc 3a dve. 1 i tudi »ti pa je
Letni koncert KPZ Loka
NA MEJI POKLICNEGA PETJA
Gorjah a Loka — V kapeli Loškega gradu je pripravil letni koncert Komorni pevski zbor Loka, ki praznuje letos »valo je petnajstletnico obstoja.
iole Lesi   ~~ ~~t      \ ~
najstletnem delovanju Ko-pevskega zbora Loka iz oke je treba iskati tudi da-'ezultate. Poleg sedanjega h je bilanJe Janeza Jocifa sta zboru rti leškePečate, v programskem in lem proem smislu, tudi Janez For-svojcev i Janez Močnik. Ansambel :benopo lise tih ženskih in moških glasov je glasovno in pro-konsolidiran, v stranskih a še išče »svoj prostor pod Poleg striktno ločenega de-e vokalne zborovske zapute dobe renesanse in njene-iobila polšja je bil letos to ponovni o sem bbarok kot najnaravnejše izbila auta zahtevno polifonijo. Tako > vezana rQCjf ietos popularnim zbo-
ker VI ica—Je >za. Toki n.ika pres
sa, Sweelincka, Gastoldija isa dodal kar dvoje baro-odlomek in priredbo Bacha
škodo AItPriredbo (J-Jocif) Albinoni-Jože Mem delu je bila na sporedu
popularna zapuščina slovenskih Novih akordov (Lajovic: Lan in Kogoj: Trenutek), in sodobna zborovska glasba, "ki so jo za koncertni oder oblikovali Srebotnjak, Vrabec, Jež in Gabrijelčič. Prav slednjega Tri ča-draške so pomenile povsem drugačen skladateljev ekskurz, ki smo ga sicer vajeni iz Gabrijelčičevega instrumentalnega in orkestralnega opusa. Zmerno oblikovana homofo-nija je pravilni pandan starejšemu besedilu, zbor pa ga je v svojih bolj ali manj izpostavljenih renesančnih intencijah izpeljal povsem suvereno. Zborovodja Janez Jocif je oblikoval ansamblov zvok v mejah možnosti, tako ansambla kot svojih poustvar-jalnih pogledov na zborovsko glasbo, in ta sinteza je v kar največji meri uspela. Dodelanosti nekaterih zahtevnih večglasnih polifonij je pravzaprav še vedno treba kaj dodati, vendar so ti očitki res le skrajno zahtevni, tudi tako izmerljivi elementi
Novo na knjižnih policah
ZVOČNI UČINKI
prireditve Druga godba 86 je bila predstavljena knjiga Zvočni učinki, ki je izšla pri založbi KRT.
več kot poldrugo desetletje, saj je obenem tudi rockovski kritik. Njegova prva knjiga Sociologija ročka je izšla že leta 1978.
Frith analizira celoten proizvodni in potrošni proces popularne glasbe, obenem pa ponuja vrsto odgovorov na vprašanja, ki si jih povprečni ljubitelji navadno ne zastavljajo. V prvem delu knjige predstavi korenine ročka h\ obravnava ročk in množično kultur^; med drugim piše tudi o rocku kot umetnosti in njegovi ideologiji. V drugem in tretjem delu knjige pa analizira proizvodnjo in potrošnjo ročka z vrsto zanimivih razmišljanj. Morda bo knjiga našla svoje mesto pri ljubiteljih popularne glasbe, lahko pa bi jo dali tudi na police šolskih knjižnic.
Vine Bešter
rni pojavi  med mladino, ^Jin mladinske kulture so po-
f a&       S0 Pri nas ne samo slaD0 ra" ^$$emveč tudi slabo zastopana
h policah. V Sloveniji smo
naredili prve resne korake
Na vrhu n*ško politiko Knjižice revo-
drževana, teoriJe (KRT). Najprej s
ie Vendi?"1^^ Mikea Brakea Socio-
i '    *«n»"nske kulture in mladinskih
1 SPf «!S(KRT 15) in kasneje z izdajo
?na" ™kdunk pod Slovenci (KRT 17).
iootih      tvorita osnovno informa-
■an in v pmevaniu subkulturnih poja-
Tnske ootladimi-rrro„*™:ir sodi tudi najnovejše delo
e"h že n?ročju' kniiga Simona Fritha •F Perdarlk* s podnaslovom Mladina, '        n politika rock'n'rolla. Avtor
-"      lh je predavatelj sociologije
i v Warwicku, o rocku piše
in že na mejah poklicnega petja. To pa pri nas prav zaradi nekaterih odličnih ljubiteljskih ansamblov — mednje prav gotovo sodi Komorni pevski zbor Loka — že presega, žal, preredke in tudi slabe poklicne zbore.
Dodatki, ki so koncertu sledili kot »evergreeni« ansambla, so tudi v delih des Presa, Mokranjca in Arcadel-ta pomenili kodo ansamblove 15-let-nice delovanja.        Franc Križnar
DOBRO SPREJETI V AVSTRIJI IN NA MADŽARSKEM
Kranj — Lutkovna skupina KUD-Jože Papler Besnica je za-.topala slovenski lutkovni amaterizem 13. in 14. maja letos v Stainzu v Avstriji na mladinskem gledališkem festivalu s predstavo Zgodba o Ferdinandu. Na festivalu, kjer so bile prikazane najboljše lutkovne stvaritve, so bili slovenski predstavniki dobro sprejeti, predstava pa nagrajena z dolgim aplavzom.
Pretekli konec tedna, 30. in 31. maja, pa je besniška lutkovna skupina gostovala z isto predstavo s štirimi ponovitvami v okolici Mono-štra pri Porabskih Slovencih na Madžarskem. S skupino je bil tudi znani slovenski otroški skladatelj Janez Bitenc; sodeloval je s svojim programom, pri katerem so mu pomagale tudi besniške članice lutkovne skupine. Namen srečanja, ki sta ga organizirali Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Demokratična zveza Južnih Slovanov v Porabju, je oživljanje slovenske besede v tem okolju. Organizatorjem je akcija lepo uspela. Ce bodo želeli, bo med slovensko porabsko manjšino nastopilo še več slovenskih skupin.
Drago Papler
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava del članov Društva likovnih umetnikov Celje.
V Mali galeriji se na razstavi Kabineta slovenske fotografije Čas, v katerem živimo predstavlja 30 slovenskih fotografov.
V Prešernovi hiši so na ogled grafična dela Mihe Maleša, ki jih je slikar poklonil Domu upokojencev v Kranju.
RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V Čebelarskem muzeju so na ogled žive čebele v opazovalnem panju.
Šivčeva hiša je v času razstav odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure.
Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana je na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja.
ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 18. ure.
JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja profesor fotografije iz Milana Ennio Vicario
Prešernova hiša v Vrbi je odprta od 8. do 16. ure vsak dan razen ponedeljka.
Finžgarjeva rojstna hiša je odprta od 8.30 do 16. ure vsak dan razen sobote.
Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure.
ŠKOFJA LOKA — Pevski zbor Glasbene matice Ljubljana bo ob svoji 95-letnici imel koncert v petek, 6. junija, ob 20. uri v kapeli na Loškem gradu. Zbor vodi Janez Jocif.
PODNART — Jutri, v soboto, ob 20.45 bo imel Moški komorni zbor Pod-nart letni koncert v Domu kulture v Podnartu. Za uvod bo nastopil otroški pevski zbor DPD Svoboda Podnart.
PREDDVOR — Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Preddvoru prvi koncert Moškega pevskega zbora Preddvor.
TRŽIČ — Na Trgu svobode bo jutri, v sobotojOb 17. uri Srečanje folklornih skupin Gorenjske.
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes ob 18. uri odpirajo razstavo slik Stane Lušinc-Arsovske.
GROBLJE — V Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah pri Domžalah prirejata jutri, v soboto, ob 20. uri DKD Svoboda Mengeš in Mešani pevski zbor Svobode Mengeš pod vodstvom Tomaža Habeta koncert renesančne glasbe. Na prireditvi, posvečeni 400-letnici Trubarjeve smrti, nastopata tudi Boris Ši-nigoj z renesančno lutnjo in dramski igralec Andrej Kurent.
Kranj — V dvorani Glasbene šole Kranj bo v torek, 10. junija, ob 19 JO nastopil Trobilni trio. Glasbeniki — Stanko Praprotnik, trobenta, Jože Kocjan -čič, rog, Božidar Lotrič, pozavna — so za koncert izbrali takle program: R. L. Donahue Mala suita, H. Cox Tema z variacijami, A. Muelemans Trio, F. Pou-lenc Sonata, I. Štuhec Diabolus in mušica ter E. Gašperšič Tri narodne.
KONCERT PIHALNE GODBE
Žiri — Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v telovadnici osnovne šole Padlih prvo-borcev v Žireh koncert pihalne godbe. Nastopa Pihalna godba Alpine, kot gost pa bo nastopila tudi Pihalna godba iz Izole. Posebnost jutrišnjega koncerta je tudi nastop ljubljanskih maržoret. Uro pred koncertom se bodo nastopajoči predstavili v »paradnem defileju« na Cesti XXXI. divizije, glavni žirovski ulici.
BOHINJSKI ZBORI POJO
Bohinjska Bistrica — DPD Svoboda Tomaž Gorenc prireja danes, v petek, ob 20.30 koncert v Domu Joža Ažmana. Predstavila se bosta moški pevski zbor pod vodstvom Edija Završnika in ženski pevski zbor pod vodstvom Cilke Novoselec. Na koncertu sodeluje tudi mladinski pevski zbor osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, ki ga vodi prav tako Cilka Novoselec.
FESTIVAL JAZZA
Bled — Danes ob 20.30 se v Festivalni dvorani pričenja letošnji jugoslovanski festival jazza. V prvem festivalskem večeru nastopajo Big band RTV Ljubljana, Maljokovič sextet. Sultani svvinga, Trisete quartet iz Italije in Tom Kirk iz ZDA. Jutri, v soboto, ob isti uri pa nastopajo Big band RT Zagreb, Petrović-Frangeš duo, Pečenko trio ter Catalvpso iz Avstrije. Zadnji festivalski večer, v nedeljo, pa nastopajo: Big band RT Beograd, Alimanovič quartet, Jerry Ricks and nails iz ZDA in madžarski Molnar dixieland band. Med spremljevalnimi prireditvami velja omeniti tudi nastop kranjskega Dixiland ansambla danes ob 16. uri na terasi Kazine ter koncert New swing kvarteta v nedeljo ob 17. uri v kavarni — restavraciji Bistro.
KERAMIKA IZ FAENZE
Ljubljana — Danes v Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani, na Trgu osvoboditve, odpirajo kulturno-zgodovinsko razstavo z naslovom Keramike iz Faenze od srednjega veka do danes. Razstava, ki je rezultat uspešnega kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, bo odprta do sredine julija.
Odkar je bil v Faenzi ustanovljen Muzej — to je bilo leta 1908 — sistematično zbira in razstavlja keramiko z vsega sveta. Poseben oddelek je posvečen tudi keramiki iz domačega mesta. Tokrat je bila prvič pripravljena potujoča razstava, s katero se predstavlja del bogate tradicije oblikovanja keramike v Faenzi. Faenza je namreč eden najpomembnejših italijanskih centrov za izdelovanje keramike. Po njej je majolika kot posebna keramična tehnika dobila mednarodno ime fajansa.
Na razstavi je predstavljenih 110 predmetov, ki ponazarjajo razvoj keramičnega oblikovanja od 14. stoletja do najsodobnejših umetnostnih tokov. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure.
@@g^SgcJJ©ISnGLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 6. JUNIJA
1981
FUKSIJE - NASE LJUBLJENKE
Nostalgični val, ki v zadnjih letih preplavlja vsa življenjska področja, se izraža tudi v oblikovanju vrtov in izbiri rastlin.
Ponovno si želimo preproste stare rože, gredice z zdarvilni-mi zelišči in nekdaj bolj razširjene posodovke, kot so limone, lovor, mandarine, pa tudi grmiče fuksij in drugih rastlin.
Fuksije so v času med svetovnima vojnama že skoraj zato-nile v pozabo, ker so tedaj gojili predvsem zelenjavo in druge koristne rastline. Manj opazne fuksije, ki ne žare v živih barvah že od daleč kot pelargonije, so si težje priborile svoje mesto v vrtu.
Nova spodbuda za gojitelje je prišla iz Amerike okoli leta 1930 z novimi sortami in vplivala na angleške gojitelje, da je sedaj znanih že okoli 2000 različnih hibridov. Tudi pri nas so precej razširjene, čeprav so zastopane z okoli 70 sortami. Od teh jih goji Vrtnarija KŽK v Stražišču 20, ki si jih lahko ogledate tudi v vrtu Hortikulturnega društva Kranj.
Fuksije spadajo v družino svetlinovk - Denotheraceae. To so lesnate rastline, grmiči, zato si lahko vzgojite celo drevesce fuksije. Najbolje uspevajo v zavetni senčni do polsenčni legi na oknih, pokončne sorte tudi na vrtu. Zasajene v zemljo se izredno dobro počutijo in bogato cveto. Drobnocvetna fuksija Gracilis in njeni sorodniki celo na prostem prezimijo, če jih jeseni zastremo z listjem in šoto ali drugače zaščitimo. Zelo se podajo v ospredju večjih grmovnic ali v bližini rododendronov in azalej. Druge fuksije zime na prostem ne prenesejo.
Fulgens sorte so zelo primerne za cvetlične grede, enako tudi večina drugih pokončnih sort. Za balkone in okna so najprimernejše »baletke« swingtime z rdeče- belimi polnjenimi cvetovi, belo rožnata perla in podobna sorta nemška perla, oranžna mazda z dolgimi elegantnimi cvetovi, rdeča marinka, češnjevordeča elfriede ott, medtem ko je pa nizka tom thur-nub zelo primerna za grobove.
Najlepše lahko opazujemo fuksije, če so zasejane v košaricah v višini oči. Vanje zasadimo viseče sorte, na primer casca-de ali mazda, pa tudi druge velikocvetne sorte. Pletene ali še bolje žične košarice obložimo s folijo in šotnim mahom, vanjo pa zasadimo 3 do 5 sadik. Anka Bernard
HUJŠANJE POMENI POMLADITEV (17) NEKAJ O JAPONSKI PREHRANI
Na Japonskem so glavni viri beljakovin ribe in sojina zrna. Mleko, meso in jajca so zelo draga. Jedo mnogo presne zelenjave, vedno hitro skuhane na olju. Majhne količine mesa znajo izkoristiti v raznih jedeh, kot je sukijaki.
Japonci izkoriščajo morje bolj kot katerikoli drug narod, ne le zaradi rib, temveč tudi zaradi morskih zeli. Na živilskem trgu na Japonskem najdete razne vrste morske solate, morskih zelišč, morske trave in morskih gomoljev. To hrano uživajo vsak dan presno ali posušeno. Značilen japonski zajtrk je sestavljen iz sklede naluščenega riža, koščka tofuja (to je sir, narejen iz sojinih zrn in posušenih morskih zeli) in skodelice čaja.
Znano je, da je morska hrana bogata z rudninami, predvsem z jodom in z mnogimi prvinami v sledovih. Japonski znanstveniki trdijo, da imajo nekatera morska zelišča velike količine vitamina K.
Šikiro Goto, profesor na univerzi v Kjušuju, je napisal knjižico o lasnostih morskih zelišč. Poudaril je predvsem velike količine vitamina K.
Goto trdi, da vitamin K uravnava delovanje jeter, nadledvi-čnih žlez in retikuloendotelijskega sestava. Poleg tega deluje antitoksično in antihistaminsko. Ugotovili so, da pomankanje vitamina K povzroča srčne in ledvične bolezni. Goto opozarja tudi na ribiče, ki so močni ljudje in dolgo živijo, to pa zato, ker se hranijo z ribami in morskim rastlinjem. Navedimo devet Gotojevih pomembnih navodil za pomladitev in dolgo življenje:
1. Imejte stalne navade, izogibajte se duševnemu in telesnemu naporu.
2. Ne pijte in ne kadite.
3. Izogibajte se telesnemu in duševnemu delu na vročini in na soncu. (Pregrevanje močno vpliva na staranje.)
4. Zračite svoj življenski in delovni prostor, naj bo vedno prijetno hladen. Vsa oblačila naj bodo lahka.
5. Ne kopajte se v prevroči vodi. Bolje je kopati se v hladni ali mrzli vodi, predvsem poleti. Po možnosti se vsako jutro zdrgnite z mokro, mrzlo brisačo.
6. Ne jejte preveč. (Obroki dvakrat na dan zadostujejo.) V , hrani naj bodo velike količine vitamina K, morskih zeli in zelene listnate zelenjave. Če uživate dovlj rib, ni nujno, da jeste jajca in mleko. Meso je zdravo v manjših količinah, živalskih maščob pa ne uživajte. Ob velikih količinah mesa jejte tudi velike količine listnate zelenjave; tako se nevtralizira kislina, ki jo povzroča meso.
7. Na prazen želedec je bolje piti svežo vodo kot pa prekuhano (kava ali čaj.)
8. Uredite si prebavo. Če ste zaprti, si pomagajte z zeliščnimi čaji.
9. Vitamin K je priporočljiv v manjših količinah vsak dan. Tako preprečujemo srčne bolezni pri starejših ljudeh.
(Po knjigi G. Hauserja
Moja pot k zdravju in mladosti)
POR PO FRANCOSKO
Potrebujemo 12 manjših porov, 12 rezin šunke, 150 g ementalca; za omleto pa 3 jajca, 1/2 kozarca mleka, 1 žlico moke, muškatov oreš-ček, sok, poper, 1 žlico margarine ali masla.
Poru odrežemo korenine, zelene liste, in če je treba tudi prvi ovojni list. Temeljito ga operemo in 8 minut kuhamo v osoljenem kropu. Poberemo ga iz vode in pustimo, da se odcedi.
Medtem, ko se por kuha,
spečemo 12 majhnih tankih omlet: razžvrkljamo jajca, dodamo moko, sol, poper in muškatov orešek ter primešamo mleko.
Vsako omleto potresemo z naribanim ementalcem, nanjo položimo pol rezine šunke in 3 pore. Zvijemo (por naj gleda na obeh straneh ven) in položimo na pomaš-čen pekač. Potresemo s preostalim ementalcem in damo za 15 minut v pečico, ki smo jo segreli na 200 stop.C.
f ČLOVEK BI-
SKORAJ NE VERJEL
V Ninu pri Zadru so mnenja, da je bil največji ligenj v Jadranskem morju ujet prav pri njih. Ribič Čiro Spirin iz Nina je leta 1962 ujel deset kilogramov težkega lignja, kar pomeni rekord med rekordi, kolikor je znano do slej.
Avgust II. na Plješivici
Na vrh liške Plješivice se je povzpel celo saški kralj Friderik Avgust II. To je bilo 2.junija 1845. Pozneje so na vrhu planine postavili spominski kamen, na katerem je bilo med drugim zapisano, da se je Njegovo Veličanstvo Kralj tu mudilo, se po rastlinah zgledovalo, v cilj streljalo in opoldne bogato obdelovalo. Spomenika ni več; podrli so ga pastirji.
MISLI SEM-
ZAPISAL MAJA
Sedim pod cvetočim španskim bezgom. Kamor se ozrem, povsod vidim le cvetoča drevesa in zelenje po vrtovih. Zamislim se, kako sem srečen. Imam vse, kar želim. Imam čudovito mamo in očeta. Tudi brata imam, ki ga marsikdo nima. Dalj časa sem bil bolan, zdaj pa se mi je zdravje vrnilo. Včasih sem bil zelo potrt in sem žalostno gledal skozi okno, ko so se drugi dečki igrali in vreščali na igrišču. Kako je zdaj vse drugače!
Zelo sem srečen, ker živim v družini, kjer se razmemo. Nikoli ne slišim prepirov med starši. Če samo pomislim na sosedovega fanta ... Sedaj je že mož, pa vendar ni nikoli doživljal otroštva kot jaz. Od rojstva je slep. Kaj ti pomaga, če od drugih poslušaš in doživljaš stvari, če pa veš, da nikoli ne boš videl, kako se razcveti divji kostanj, kakšen si, če se smejiš...
Da. Tudi jaz imam svoje majhne in velike skrbi. Vendar o tem skoraj ni vredno govoriti. Ce si strgam ali umažem novo majico ali hlače, če ne pridem pravočasno domov... Še najbolj pa me skrbi, če je kdo v družini bolan in ne vem, kaj bo rekel zdravnik.
Ne strinjam se, če se večji otroci spravijo na manjše. Nekoč sem jo skupil še sam, pa sem bil vseeno vesel, da sem pomagl bratu, ki so ga brez vzroka hoteli pretepsti neki osmošolci.
Moja največja želja pa je, da bi uspešno končal osmoletko in se izučil poklica. Zavedam se, da se z lenobo nič ne oprvi. Sedaj je moje delo učenje in pomoč staršem, v prihodnosti pa bo še veliko več. Delal bi rad zase in za druge. Rad bi postal mehanik, da bi lahko svoj avto sam popravil.
Maja sem imel tudi veliko prostega časa, ki sem ga preživel z bratom in prijatelji.
Simon Lavtar, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
r MOJ ČAS
. Pred mano je spet konec tedna. Samoten konec tedna. Ne vem, kako bom preživela ta dva dneva. Po kratkem pomisleku se odločim. V hribe grem! Iz omare vzamem nahrbtnik in hitro zložim vanj nekaj najnujnejših stvari. Obleka, hrana, oprema, vse je pripravljeno. Pa vendar se mi zdi, da sem nekaj pozabila. Stresem vse iz nahrbtnika in vsebino ponovno zlagam vanj. Podzavestno začnem premetavati predal in roka mi sama prime mali, oguljeni zavitek s trdimi platnicami, na katerem je z velikimi črkami napisano DNEVNIK. Za hip oklevam, potem pa ga potisnem v nahrbtnik. Kakor hitro je mogoče, zapustim stanovanje in mesto. Se nekaj časa, pa bom na planinski poti, je edina misel, ki mi odmeva v možganih.
Marija Klemene, 8.r. OŠ heroja Bračića Tržič
Ravbarji in žandarji - V soboto popoldne so otroci pri Šima-novih v Sorici praznovali rojstni dan enega od Šimanovih otrok in ko so se najedli torte in vsega dobrega, jih je zvabilo k igri. Jurijev Gregor se je spravil v krog, mižal in se vrtel, določil, kdo bo ravbar in kdo žandar. Tomaž, Janez, Peter, Gašper, Špela, Gorazd in še celo najmlajši Petra in Klara so se potem zapodili za hišo, na skedenj, v drvarnico, med drevje. Kdo neki bo koga? - Foto: D.Dolenc
OBISKAL NAS H JE ČAROVNIK
V šoli nam je tovarišica povedala, da bo prišel čarovnik. Vsak učenec je dal po 100 dinarjev.
Čarovnik nas je obiskal v četrtek. S seboj je prinesel kovček, v katerem je imel čarobni prašek, žogice, robčke in škatlice. Pokazal nam je nekaj čarovnij. Čarovnik je rekel neki cicibanki, naj zapoje pesmico. Zatem pa ji je dal v pest žogico. Cicibanka pa je pest močno stisnila in pokazali sta se dve žogici. Vsi učenci v razredu so ploskali. Pokazal je tudi rdeči robček, ki ga je spremenil v rumenega. Ker pa mu rumeni robček ni bil všeč, je počasi še tega prečaral v rdečega.
Čarovnik je čaral eno uro. Potem je moral obiskati še druge šule. Rada bi videla, da bi nas čarovnik še kdaj obiskal in prinesel še več čarovnij. Monika Jarc, 4. r. OŠ Voklo
PRAV JE, DA VEMO
Motna juha bo spet čista, če ji dodamo nekaj čistih jajčnih lupin.
Mleko se nam pri pripravljanju mlečnih napitkov v električnem mešalniku ne bo sesirilo, če vlijemo v mešal-nik najprej mleko in šele potem sadje ali sadni sok.
Liste za ohrovtove klobasi-
ce bomo lažje ločili, če celo ohrovtovo glavo potopimo v krop.
Kadar se nam pecivo preveč zapeče, skorjo previdno
zdrgnemo, pecivo pa glaziramo ali potresemo s sladkorjem v prahu.
Ovel peteršilj osvežimo, če ga na hitro potopimo v vročo vodo.
NAGRADNA UGANKA
Na Norveškem nas je zastopala Doris Dragovič s popevko Željo moja in osvojila 11. mesto. Prva je bila pesem J'aime la vie, ki jo je pela Sandra Kim iz Belgije.
Tak odgovor na zadnjo nagradno uganko je poslal Peter Frelih iz Loga 12, 64228 Železniki, ki je bil iz šopa dopisnic izžreban in mu bomo po pošti poslali Aerove barvice.
Lani je bila še skoraj neznana, v zadnjih mesecih pa se ji naročje kar šibi od laskavih priznanj. Ima gram-mya, glasbenega oskarja, za najbolj obetavno pevko v minulem letu, naslov najbolj očarljive, prijazne in podobne »naj«. Na naši lestvici je trenutno njena druga uspešnica VVill I Knovv.
Odgovorite, katera pevka je na sliki. Odgovore pošljite do 20.junija na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 1 - nagradna uganka.
DEKLICA MAJA
Sonce zašlo je, vse je lepo, lepa je tudi deklica Maja.
Maja rada nagaja tovarišici Vanji, očku Francu in mamici Sanji.
Maja se rada igra s kuharico Avo in kuharjem Srečkom, ki ga kliče Slecko.
Ko Maja pride v vrtec, pozdravi tovarišico Vanjo in se prične igrati z najboljšima prijateljicama Tanjo in Anjo.
Jasna Kalamar, 4. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
DOMAČI ZDRAVNIK
Zadnjič smo na tej strani pisali o poru kot zelenjavi, polni vitaminov, ki nam obogati pomladansko prehrano. Naši predniki pa so por poznali tudi kot dobro staro zdravilo.
Slavni zdravnik in biolog Leclerc je segel po starem francoskem ljudskem zdravilu - poru, mleku in krompirju - ter priporočal to slastno tečno dietično hrano pri vnetju in drugih boleznih ledvic. Seveda naj bo taka jed neslana ali le prav skromno osoljena.
Če koga piči osa ali čebela in če je pri roki por, naj zmečka list in ga dene na boleče mesto; bolečina bo hitro minila.
Pri protinu so dobri obkladki iz zmečkanih porovih čebulic in listov.
Na čire dajejo na drobno zrezane čebulice, ki so jih namakali v surovem mleku.
Recept iz ljudskega zdravilstva za kašelj: drobno zrezan por zavri, ohladi, dodaj medu, nato vse raztolci in premešaj ter pij po žlicah.
Kakor vsako pretiravanje je tudi preveč pora škodljivo, celo smrtno. Ko je cesar Tiberij poklical na odgovor namestnika Mella, ker je slabo upravljal zaupano mu provinco, je Mella spil liter porovega soka in kar hitro, brez bolečin, umrl.
NA FESTIVALU-
AMATERSKEGA FILMA
Od 4. do 10. maja je bil v italijanskem mestu Valdarmu pri Firencah italijanski festival za amaterski film, video in šolski film. Organizator Cinema FEDIC je kot gosta povabil jeseniški filmski klub Odeon (vsako leto sodelujejo namreč na našem filmskem festivalu) kot zastopnika jugoslovanskega amaterskega filma.
Jugoslavijo sva zastopala člana filmskega krožka osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Simon Doberšek in Aleksander Miklič z mentorjem Brankom Altom, članom Odeona. S seboj pa smo imeli tudi pionirske filme drugih slovenskih filmskih krožkov.
Svoje filme smo vrteli na festivalu šolskega filma po končanih njihovih projekcijah, nato pa je bil še pogovor o filmih in o delu v šolah pri nas in v Italiji.
Razlika je predvsem v tem, da v italijanskih šolah snemajo bolj poučne, dokumentarne in animirane filme, pri nas pa mentor predvsem pomaga uresničiti naše ideje in svobodno izbiramo teme iz našega življenja. Pri italijanskih filmskih delavcih in avtorjih smo dobli ugodne ocene in ob koncu festivala smo prijeli tudi posebno priznanje. Spoznal sem festival, videl sem, da je tehniča opremljenost šol, ki filmske skupine imajo, boljša kot pri nas. Veliko je bilo tudi video filmov. Organizator nam je omogočil projekcijo vseh filmov, ki smo jih prinesli s sabo.
Udeležba na italijanskem festivalu amaterskega filma pomeni našemu krožku, nama in mentorju veliko priznanje, izkušnjo in spodbudo za delo. Spoznala sva se z nekaterimi vrstniki, s katerimi bova skušala ohraniti stike. Tudi naš mentor je bil zadovoljen z organizacijo festivala in z našo predstavitvijo.
Sodelovanje na italijanskem filmskem festivalu so omogočili filmski klub Odeon, izobraževalna skupnost Jesenice in Cinema FEDIC Valdarno.
Aleksander Miklič, OŠ Karavanških kurirjev NOB Jesenice
Maj v parku - Narisal Tomaž Pipp iz 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
PETEK, 6. JUNIJA 1986
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
,7. STRAN
NfJlgiMfi
TV SPORED
SOBOTA
7. junija
8.05 Irinin hočem 8.25 Na črko, na črko. 6. del
nanizanke TV Beograd 8.55 Plesne domislice:
Skupina Igen iz Celja 9.10 Oblaček-Pohajaček, 2. del 9.25 Slovenske ljudske
pravljice: O tristo zajcih 9.40 Ta čudoviti notni svet,
3. oddaja TV Sarajevo 10.35 MPZ Zagorje 84,
11. oddaja 11.05 Goli sveta, pregled s SP v
nogometu 16.45 Naj verjamemo
Lopotuhinu, 1. del
sovjetskega mladinskega
filma
17.45 Jaguar, dokumentarna oddaja iz kanadske serije Čudeži narave
18.10 Goli sveta - ponovitev
18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci
19.00 Danes
Še nekaj zase
19.30 TV dnevnik
20.15 Pop delavnica, prenos radijske sklepne oddaje
21.50 TV dnevnik
22.05 Shamus, ameriški film
23.50-01.45/50
Monterrev: SP v nogometu-Poljska : Portugalska, prenos
Oddajniki II. TV mreže
9.55 Flipper, ponovitev 5. dela
ameriške nanizanke 10.20 Jan Kennedv Martin;
Kitajec v Scotland Yardu,
2. del angleške
nadaljevanke 11.10 Goli sveta, pregled s SP v
nogometu 11.25 Domači ansambli:
Ansambel Štirje kovači 12.00 Kmetijska oddaja 16.40 Goli sveta, ponovitev 16.55 Fant s trobento, ameriški
film 19.00 Danes
Potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 21.45 Tito beseda in slika neke
dobe, 9. zadnji del
dokumentarne serije TV
Zagreb 22.55 Športni pregled
Reportaža z nogometne
tekme-Dinamo
(Zg) : Partizan 23.50-01.45/50
Nezahualcojotl: SPv
nogometu-Urugvaj . Danska, prenos
v odmoru propagandna oddaja
Oddajniki II. TV mreže
13.45 Test
14.00 Roland Garros:
Tenis-Mednarodno odprto prvenstvo Francije-finale ženske posamezno, finale moške dvojice
18.30 Niš: Rokomet (M)-finale
jugoslovanskega
pokala Dinos
Slovan : Metaloplastika,
prenos 19.55/20.00
Kombinirani prenos (slov.
kom.) Ciudad de Mexico:
SPv
nogometu Mehika : Paragvaj, Guadalajara: SPv nogometu Španija : S. Irska
21.50 Staro za novo,
zabavnoglasbena oddaja 22.35 Športna sobota 22.35 Velemojstrski šahovski
turnir-Bugojno 86 (do
23.25)
TV Zagreb I. program
12.00 Sedem TV dni
12.30 Pavlakovi, 6. del nemške nadaljevanke
13.15 Narodna glasba
13.50 TV koledar
14.00 Pariz: Tenis-Mednarodno odprto prvenstvo Francije — prenos
18.30 Medtem, dokumentarna oddaja
19.30 TV dnevnik
19.55 SPv
nogometu-Mehika : Paragvaj, prenos
21.45 TV dnevnik
22.15 Moška zadeva, francoski film
23.55 SPv
nogometu-Poljska : Portugalska, prenos
NEDELJA
8. junija
8.55 Živ žav: Risanke, Pod istim nebom: Kevinov svet, irski film
14.05 Test 14.20 PJv
boksu Goša : Budućnost,
posnetek 15.00 R. Garros: Francosko
mednarodno odprto
prvenstvo v tenisu-finale
moški posamezno 18.45 Goranova pomlad,
reportaža iz Lukovdola 20.00 Podobe časa 1760-2060.
Dosežki, 15. del
dokumentarne serije 20.55 Poezija 21.25 Morje, ljudje, obale,
reportaža 22.00 Pavlakovi, 7. del nemške
nadaljevanke
TV Zagreb I. program
10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Mali koncert 14.15 Vedno na poti, 2. del
angleške nanizanke 15.15 Nedeljsko popoldne 17.20 Kako je car Peter ženil
arabca, sovjetski film 18.55 Pred 7. festivalom
animiranega filma 19.55 SPv nogometu -
ZRN : Škotska, prenos 21.45 Tito - Beseda in slika
neke dobe, zadnji del
dokumentarne serije 22.35 TV dnevnik 22.55 Športni pregled
Reportaža z nogometne
tekme - Dinamo : Partizan 23.55 SP v nogometu -
Urugvaj : Danska, prenos
PONEDELJEK
9. junija
8.55 Zrcalo tedna 9.15 Svetloba onkraj sence, dokumentarna oddaja 9.45 Svet na zaslonu 10.30 Goli sveta, pregled s SP v
nogometu 15.35 TV mozaik ponovitev 17.10 Goli sveta - ponovitev 17.30 Razgibajmo se 17.45 Na črko, na črko, 7. del nanizanke TV Beograd 18.15 Poročilo s kongresa ZB
NOVJ 19.00 Danes
tJLIblUUl
škandal v družini je italijanska filmska komedija, ena tistih, kjer prihajajo v nasprotje strogo, po pravilih utečeno malomeščansko družinsko življenje in strasti mladih, ki z vso silo in iskreno odrivajo vstran stare dogme z uglajenim obnašanjem vred. V filmu se zvrsti niz komičnih situacij- pa tudi nekaj pikantnih prizorov bomo imeli priložnost videti, vsekakor pa veliko smeha in razvedrila.
Ameriški film Ostermanov vikend je politična srhljivka znanega režiserja Sama Peckinpaha (Streli popoldne. Pobeg, Elita morilcev, Železni križec. Konvoj, Slamnati psi, Šampion rodea). Fassett, agent CIA, čigar ženo umorijo agenti KGB, odkrije vohunsko mrežo Ornega, ko išče morilce svoje soproge. Fassett prepriča Danfortha, vodjo CIA, da je treba enega od treh osumljencev pridobiti na svojo stran. To bi storili s pomočjo njihovega prijatelja Tannerja, voditelja TV oddaje Iz oči v oči. Tanner pravi, da bo sodeloval, Danforth pa, da bo nastopil v njegovi oddaji. Spreobrnitev enega od trojice je predvidena za tradicionalni shod štirih prijateljev, imenovan Ostermanov vikend. Srečanje se konča s pokolom, ki ga sproži Fassett, pobiti pa so tudi Fassettovi agenti. Osterman in Tanner ostaneta živa, kot tudi Fassett, ki ugrabi Ali, Tannerje-vo ženo in njegovega sina. Izkaže se, da je bila Ornega samo naziv za navadni tihotapski kanal, preko katerega so trije Tan-nerjevi prijatelji spravljali valuto iz ZDA v tujino. Fassett je Omego izkoristil za to, da bi privedel Danfortha na piano in ga javno razkrinkal. Slednje mu med Tannerjevo TV oddajo tudi uspe... t
V tem srhljiviem filmu je zaigrala vrsta znanih igralcev: Burt Lancaster, Meg Foster, Dennis Hopper, Craig T. Nelson, in drugi. Film ni primeren za otroke, mlajše od 12 let.
Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 J. Valera: Odločna
Juanita, 3. - zadnji del
španske nadaljevanke 21.05 Omizje: Kakšno hrano
uživamo?
Oddajniki II. TV mreže
14.45 Test
Poletno popoldne
15.00 Mladostni ritmi
15.40 Mehika 86
16.10 SPv nogometu-Urugvaj : Danska, posnetek
18.00 Beograjski TV program
19.00 Športni grafikon
19.30 TV dnevnik
19.50 Leon: SP v nogometu -Francija : Madžarska
21.45 »Lačni Franz« (samo za U 2)
22.20 Dinastija, 102. del
ameriške nadaljevanke
TV Zagreb I. program
15.00 Mladostni ritmi 15.40 Mehika 86 16.10 SPv nogometu-Urugvaj : Danska,
posnetek 17.45 TV koledar 17.55 Številke in črke - kviz 18.45 Radi imamo živali,
otroška oddaja 19.00 Buba v ušesu, otroška
oddaja 19.55 SP v nogometu -
Francija : Madžarska,
prenos 22.20 Dinastija, 102. del
ameriške nadaljevanke 23.10 Program Plus
TOREK
10. junija
9.05
9.35 10.00 10.30
15.15 16.40 17.00 17.15
18.15
19.00
19.30 19.55
21.50 22.10
22.25
Računalniški informacijski sistemi, 1. oddaja
Poklici v gumarstvu Arhitektura, 1. oddaja Goli sveta, pregled s SP v nogometu
TV mozaik - šolska TV Goli sveta - ponovitev Pedenjped
Ta čudoviti notni svet, 4. oddaja TV Sarajevo Poročila s kongresa ZB NOVJ Danes
Koroški obzornik TV dnevnik
Ciudad de Mexico: SP v nogometu -Bolgarija : Argentina TV dnevnik
Poročilo s kongresa ZB
NOVJ
Integrali
Oddajniki II. TV mreže
15.00 Želeli ste-poglejte 15.40 Mehika 86 16.10 Zgodovina letalstva 17.05 Zmajeve otroške igre,
prenos otvoritve 18.15 Mostovi-Hidak 18.45 Izobraževalna oddaja 20.00 Folk parada 20.55 Revolucija, ki traja,
dokumentarna oddaja 21.45 Moč orožja, ameriški film 23.20 Šah - Bugojno 86 (do
23.50)
TV Zagreb I. program
15.00 Želeli ste - poglejte 15.40 Mehika 86 16.10 Zgodovina letalstva 17.05 Zmajeve otroške igre,
prenos otvoritve 18.05 TV koledar 18.15 Kronika kongresa ZB
NOVJ
18.45 Številke in črke - kviz 19.55 SP v nogometu -
Bolgarija : Argentina,
prenos VMES 20.45 Žrebanje lota 22.15 Program Plus
SREDA
11. junija
9.30 A. Medved: Randes-vous, predstava PDG Nova Gorica
10.30 Goli sveta, pregled s SP v
nogometu 16.10 TV mozaik - ponovitev 17.10 Goli sveta - ponovitev 17.30 Oblaček pohajaček, 3 del 17.45 B. Tomšič: Ravni pot,
najboljši pot, TV igra 18.15 Industrijski roboti,
zahodnonemški
znanstveno-tehnični film 18.30 Iz globine oceanov,
sovjetski
znanstveno-tehnični film 19.00 Danes
Pomurski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: Vročinski val,
avstralski film 21.40 Pajek pod previsom,
skrajšani posnetek
prenosa iz Ospa 22.25 TV dnevnik 22.40 Placido Domingo v čast
Sevilji 23.50-01.45/50
Monterrev: SP v
nogometu -
Poljska : Anglija, prenos v odmoru propagandna oddaja
Oddajniki II. TV mreže:
izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 SP v nogometu -
Belgija : Paragvaj, prenos 21.45 TV dnevnik 22.10 Izgubljeni, angleški film 23.55 SPv nogometu -
Poljska : Anglija, prenos
ČETRTEK
12. junija
9.15 Nukijeve dogodivščine,
sovjetski igrani film 10.30 Goli sveta, pregled s SP v
nogometu 15.15 TV mozaik - ponovitev 16.30 Goli sveta - ponovitev 17.30 Slovenske ljudske
pravljice: Kako je Trat ar
rešil grofovo hči 17.40 Čirule-čarule: Čarovska
dežela 17.45 Delegatska tribuna 19.00 Danes: Posavski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Kombinirani prenos s SP v
nogometu: Guadalajara:
Brazilija : Severna Irska,
Monterrev:
Španija : Alžirija 21.50 TV dnevnik 22.25 E. Hemingway: Sonce tudi
vzhaja, 4. zadnji del
ameriške nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Muppet show 15.40 Mehika 86 16.10 SPv nogometu-
Irak : Mehika 18.15 Poročilo s kongresa ZSMJ
18.45 Sonce na dlani, 1. del otroške serije TV Skopje
20.00 Umetniški večer
21.45 Tujci in bratje, 9. del angleške nadaljevanke
22.40 Šah - Bugojno 86 (do 23.10)
TV Zagreb I. program:
15.00 Muppet shovv 15.40 Mehika 86 16.10 SPv nogometu-
Irak : Mehika, posnetek 17.45 TV koledar 17.55 Številke in črke - kviz 18.45 Sonce na dlani, 1. del
otroške serije TV Skopje 19.55 Sp v nogometu -
Brazilija : S. Irska, prenos 22.15 ZIP, politični magazin 23.15 Kombinacija - kviz
PETEK
13. junija
9.00 Omizje: Kakšno hrano
uživamo? 10.40 Goli sveta, pregled s SP v
nogometu 15.35 TV mozaik - ponovitev 17.15 Goli sveta - ponovitev 17.35 Beli delfin, 11. del
francoske risane
nadaljevanke 17.50 Flipper, 6. del ameriške
nanizanke 19.00 Danes: Obzornik
ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 20.05 Avtomanija: Avto
prihodnosti, 13 zadnji del
angleške dokumentarne
serije
20.35 Bergerac, 8. del angleške
nanizanke 22.00 Preobleka za umoi,
ameriški film 23.40 Mladinske športne igre
Alpe Jadran, reportaža TV
Zagreb
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Mali - veliki svet 15.40 Mehika 86 16.10 SP v nogometu
Španija : Alžirija,
posnetek 17.55 TV dnevnik 18.45 Lutkomendija, 5. del
otroške serije 19.30 TV dnevnik 19.50 Kombinirani prenos s SP v
nogometu (slov. kom.)
Oueretaro: ZRN : Danska,
Nezahualcojotl:
Urugvaj . Škotska 21.50 A. Dvorak: Rusalka, opera
(samo za LJ 2)
TV Zagreb I. program:
15.00 Mali - veliki svet 15.40 Mehika 86 16.10 SPv nogometu -
Španija : Alžirija.
posnetek 17.45 TV koledar 17.55 Številke in črke - kviz 18.45 Lutkomendija. otroška
serija
19.55 SPv nogometu
ZRN : Danska, prenos
22.15 Dempsev in Makepeace, 4. del angleške serije
23 05 Robin in Marian, angleški film
14.45 Test
15.00 Zabavnoglasbena oddaja 15.40 Mehika 86 16.10 Domovino branimo tudi z lepoto
16.45 Zgodovina letalstva 18.15 Obiskovalci, 10. del
otroške serije 18.45 Nekoč in danes. 4. del
izobraževalne serije 19.50 Kombinirani prenos
Toluca: SP v nogometu -
Belgija : Paragvaj in
Mehika : Irak 22.10 Izgubljeni, angleški film
TV Zagreb I. program:
15.00 Zabavnoglasbena oddaja 15.40 Mehika 86 16.10 Domovino branimo tudi z lepoto
16.45 Zgodovina letalstva 17.45 TV koledar 17.55 Številke in črke - kviz 18.15 Obiskovalci, otroška serija 18.45 Nekoč in danes,
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA IX)KA
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
VODJE DE MEDNARODNI TRANSPORT
Pogoji: — višja oziroma srednja izobrazba ekonomske, prometne ali druge ustrezne smeri,
— 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega več kot leto na področju organiziranja mednarodnega transporta
— aktivno znanje tujega jezika
— zaželena je zunanjetrgovinska registracija
— trimesečno poskusno delo
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
MERKUR kranj
RADIO
SOBOTA, 7. junija
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Pojte z nami -
10 25 Dopoldne ob lahki glasbi - 11 05 S poti po Jugoslaviji -
11 30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 —14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.10— 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 :Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 — irji - 18.00 Škatlica z godbo - 20.00 - 23.00 Slovenci po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 8. junija
Prvi program
5.00 - 8.00 Jutranji program
glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 17.05 Priljubljene operne melodije -20 00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 9. junija
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi .marksizma - ,825 Ringaraja -'8.40 Izberite pesmico ffl 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30- 15*25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00-ih -
18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite znami — 21.05 Sinfonični orkester RTV Ljubljana in dirigent Marko Munih - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
_TOREK, 10. junija_
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -iglesbants,805 Radijska šola za prednjo, stopnjo — 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Re zervirano za... - 12.10 Danes *m64zbraTi - 14.05 V korak z mladimi J- 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Sotočje -20.Q0.slovenska zemlja v pesmi ,'in Besedi - 21.05 Od premiere do premiere - 23.05 Operetna glasba - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba
SREDA, 11. junija_
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program
glasba - 8.05 Za knjižne molje
- 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan -, 10.05 Re zervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo
- 11.05 Znano in priljubljeno -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo
- 14.25f7-J^>,25 Popoldnaski roq-, zaik     16.00 Vrtiljak želja in EP
- 17.00 Studio ob 17.00-ih -' 18.00 Zborovska glasba - 20.00 Zborovska glasba po želji poslih šaloev; * 21.05 Odlomki iz opef$ "Vrtinca : iz ljubezni" - 2230 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba
15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00-ih -18 00 Lahke note - 20.00 Četr tkov večer domačih pesmi in na pevov — 21.05 Literarni večer -22.30 Večerna podoknica -'23jQ5 Paleta popevk Jugoslovan skjh avtorjev - 00.05 - 4.30 No črti program - glasba
PETEK, 13. junija
ČETRTEK, 12. i
junija
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj ko^cer
- 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za
- 11.05 Znano in priljubljeno 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 13.30 Od  melodije do melodije -14.05 Za mlade radovedneže -
PYvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Z glasbo v ■ dober dan - 10.05 Rezervirano ža; - 11 05 Znano in priljubljeno - 13.30 Od melodije do melodije - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 - ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22 30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba
KRANJ CENTER
6. junija: arher. film OSTERMANOV VIKEND ob 16., 18. in 20. uri, 7. junija: amer. film OSTERMANOV VIKEND ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. filma NAJSTNICE ob 22. uri, 8. junija: amer. film SAHARA ob 10. uri, amer. film NAJSTNICE ob 15. uri, amer. film OSTERMANOV VIKEND ob 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma MOŽ Z ZVEZDE ob 21. uri, 9. in 10. junija: amer. glasb, film NAJSTNICE ob 16., 18. in 20. uri, 11. junija: amer. komedija SMOKEY JE RAZBOJNIK ob 16., 18. in 20. uri, 12. junija: hongk. film NA ZMA JEVI POTI ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
6. junija: amer. pust. film SAHARA ob 16., 18. in 20. uri, 7. juni ja:amer akcij, film NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 16., 18. in 20. uri, 8. junija: amer. pust. film KRULL ob 14. in 18. uri, nem. erot. komedija UČENKE MADA ME OLGE ob 16. uri, premiera hongk. karate filma SMRTONOSNI BES ob 20. uri, 9. in 10. junija: hongk. karate film SMRTONOSNI BES ob 16., 18. in 20. uri, 11. junija: amer. pust. film KRULL ob 16., 18. in 20. uri. 12.
junija: nem. erot. film UČENKE MADAME OLGE ob 16., 18. in 20. uri
TRŽIČ
7. junija: amer. pust. film SAHARA ob 16. uri, amer. komedija FANT IZ KLUBA FLAMINGO ob
18. in 20. uri, premiera ital. komedije ŠKANDAL V DRUŽINI ob 22. uri, 8. junija: hongk. karate film ZEN KWUN DO V PARIZU ob 15. uri, amer. komedija FANT IZ KLUBA FLAMINGO ob 17. in
19. uri, premiera amer. glasb, filma NAJSTNICE ob 21. uri, 9. junija: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 18. uri, angl. vojni film POUA SMRTI ob 20. uri, 10. junija: angl. vojni film POLJA SMRTI ob 17.30.11. in 12. junija: amer. pust. film MOŽ Z ZVEZDE ob 18. in 20. uri
KAMNIK DOM
7. junija: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 16. in 18. uri, angl. vojni film POUA SMRTI ob 20. uri, premiera amer. fant. fHma NEKONTROLIRANA MOČ ob 22.15, 8. junija: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 15. in 17. uri, angl. vojni film POLJA SMRTI ob 19.uri, premiera ital. komedije ŠKANDAL V DRUŽINI ob 21.15, 9. junija: franc. erot. film EROTIČNE AVANTURE ob 18. in 20. uri, 10. junija: amer. pust. film SAHARA ob 18. in 20. uri, 1. junija: franc. film MIMOIDOČA IZ ULICE SANS
SOUCI ob 18. in 20. uri, 12.juni-ja: amer. komedija SMOKEY JE RAZBOJNIK ob 18. in 20. uri
DUPLICA
7. junija: amer. pust. film KRULL ob 20. uri, 8. junija: hongk. film ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA ob 15. uri, ital. komedija ŠKANDAL V DRUŽINI ob 17. in 19. uri, 11. junija: amer. glasb, film NAJSTNICE ob 20. uri, 12. junija: hong. film SMRTONOSNI BES ob 20. uri
JESENICE ŽELEZAR
6. junija: amer pust. film MOŽ Z ZVEZDE ob 17. in 19. uri, premiera ital. komedije ŠKANDAL V DRUŽINI ob 21. urL 7. junija: amer. pust. film MOŽ Z ZVEZDE ob 17. in 19. uri, premiera franc. filma MIMOIDOČA IZ ULICE SANS SOUCI ob 21. uri, 8. junija: amer. pust. film SMOKEY JE RAZBOJNIK ob 15. in 17. uri, franc. film MIMOIDOČA IZ ULICE SANS SOUCI ob 21. uri, 9. in 10. junija: ital. komedija ŠKANDAL V DRUŽINI ob 17. in 19. uri, 11.in 12. junija: amer. fant. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ
6. junija: nem. erot. komedija UČENKE MADAME OLGE ob 18. in 20. uri, 7. junija: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 18. in 20. uri, 8. junija: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 16. in 18. uri.
franc. erot. komedija EROTIČNE AVANTURE ob 20. uri, 9. maja: amer. pust. film SMOKEY JE RAZBOJNIK ob 18. in 20. uri, 10. maja: amer. pust. film KRULL ob 18. in 20. uri, 12. maja: amerj akcij, film NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA
6. junija: amer. pust. film KRULL ob 18. uri, franc. erot. komedija EROTIČNE AVANTURE ob 20. uri, 10. junija: amer. pust. film MOŽ Z ZVEZDE ob 20. uri DOVJE
8. junija: amer. erot. komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 20. uri
RADOVLJICA
6. junija: itial. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 20. uri, 7. junija: amer. zabavni film KJE SO FANTJE ob 18. uri, amer. film DOZOREVANJE ob 20. uri. 8. junija: amer. pust. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 18. uri, amer. film KJE SO FANTJE ob 20. uri, 9. in 11. junija: amer. film DOZOREVANJE ob 20. uri, 10. junija: amer. pust. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 20. uri, 12. junija: ital. pust. film KONDORJEV LET ob 20. uri
_BLED_
6. junija: amer. film POROČNA ZVEZA ob 20. uri, 7. in 8. junija: amer. glasb, drama AMADEUS ob 17. in 20. uri, 9. in 10. junija:
amer. film KJE SO FANTJE ob 20. uri, 11. junija: amer. pust. film OBRAČUN V VELIKEM ME STU ob 20. uri, 12. junija: amer. film DOZOREVANJE ob 20. uri BOHINJ
6. junija: amer. film AMADEUS ob 20.uri, 7. junija: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 20. uri, 8. junija: amer. film NEZVESTO TVOJA ob 18. uri, amer. film POROČNA ZVEZA ob 20. uri, 12. junija: amer. pust. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA
6. junija: amer. film BOLERO ob 18.30 in 20.30, 7. in 8. junija: amer. akcij, film TEXAŠKI RAN-GER MC OUADE ob 18.30 in 20.30, 10. in 11. junija: amer. krim. film SMRTONOSTNI LASER ob 20.30 uri 12. junija: amer. film DVORIŠČNO OKNO ob 20.30
ŽELEZNIKI OBZORJE
6. junija: amer. akcij, film TEKAŠKI RANGER MC OUADE ob 18.30 in 20.30, 7. junija: amer. erot. film BOLERO ob 20.30, 8. junija: amer. krim. film CROSS COUNTRY ob 18.30 in 20.30, 11. junija: amer. film STVOR ob 20.30
POUANE _
6. junija: amer. krim. film CROSS COUNTRY ob 21. uri, 8. junija: amer. film STVOR ob 18. uri. 10. junija: amar. film DVORIŠČNO OKNO ob 21. uri
@®IMiTO©IEnGLAS  » STRAN PETEK, 6. JUNIJA 1986
REPORTAtS
ri
Na Gorenjskem so vodni viri slabo zavarovani_
OB VODAH JE 272 DIVJIH
ODLAGALIŠČ
Ob naših rekah in potokih je iz leta v leto več nesnage. Množijo in večajo se divja odlagališča, na Gorenjskem jih je kar 272, od tega 99 večjih. Največ jih je v kranjski občini, kar 143, od tega 77 večjih. Stara miselnost, da voda vse odplakne in očisti, torej ne more in ne more izginiti, opozorila, da vode ne morejo požreti vse umazanije, ne zaležejo. Ni se nam torej treba ozirati drugam in kazati na umazano Savo pri Zagrebu in Beogradu. Začnimo pri njenih izvirih, očistimo njena obrežja na Gorenjskem.
Odpadki so na Gorenjskem hud problem. Čeprav so v zadnjih letih smeti začeli odvažati tudi v nekaterih vaseh, ne le v mestih, je še vedno premalo storjeno pri nameščanju smetnjakov, pri zbiranju uporabnih odpadkov. Ljudem je še vedno pri-ročneje (in ceneje!) vreči smeti v bližnji potok ali na obrežje reke, kjer naj pač zanje poskrbe drugi, če že voda ne more.
Največ divjih smetišč je v kranjski občini_
Rečna nadzorna služba pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj ima na spisku kar 272 divjih odlagališč ob vodah na Gorenjskem. Od tega je 99 večjih in 173 manjših. Največ jih je v kranjski občini, kar 143, od tega 77 večjih in 66 manjših. Sledi radovlj-ška občina, kjer je 64 divjih odlagališč, od tega 11 večjih in 53 manjših. V jeseniški
občini jih je 36, od tega osem večjih in 28 manjših. V trži-ški občini je 16 manjših divjih smetišč ob vodah. Najmanj pa jih je v škofjeloški občini, kjer jih je 13, od tega tri večja in deset manjših.
Ne moremo reči, da je največ divjih smetišč tam, kjer je tudi voda največ. S takšnim sklepanjem bi jih namreč moralo biti največ v škofjeloški občini, pa ni tako; tam jih je celo najmanj. Torej divja smetišča nastajajo tam, kjer je odvoz odpadkov slabo organiziran ali pa sploh ni, kjer so zato ljudje še vedno navajeni smeti metati v vodo.
Tudi   pri čistilnih napravah so v škofjeloški občini najdlje_
O onesnaževanju voda z odplakami ni podatkov, še slabši je pregled nad industrijskimi odpadnimi vodami. Potreben bi bil veliko
večji nadzor in visoke kazni, ki bi v skrajnem primeru le spametovale onesnaževalce, saj dopovedovanje, da je voda vir življenja, očitno ne zaleže.
Seveda pa oster nadzor in kazni ne bodo pomagale, če ne bodo zgrajene čistilne da-prave. Tudi pri njih so v škofjeloški občini najdlje; širom po Sloveniji je znana njihova čistilna naprava v Škofji Loki. Tudi v tem srednjeročnem obdobju imajo obsežen program za gradnje čistilnih naprav. Škofjeloško in žirovsko nameravajo dopolniti, zgraditi pa v Železnikih. Kolektorje pa nameravajo postaviti v Zabrajdi in v soseski pod Plevno v Škofji Loki, Železnikih, Žireh in Gorenji vasi.
V Kranju bo kmalu nared mestna čistina naprava, ki so jo "morali" zgraditi zaradi novega jezera za vodno elektrarno v Mavčičah. Postaviti pa nameravajo dva kolektor-
Prav v škofjeloški občini, kjer je ob vodah najmanj divjih odlagališč in kjer so tudi pri čistilnih napravah najdlje, se zdaj odločajo za širšo akcijo za ohranitev čistih voda. Poudarek bo na vzgoji in preventivi, akcijo pa bodo vodili po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah.
j a: v mestu in na Zlatem polju.
V tržiški občini bodo pripravili dokumentacijo za čistilno napravo in dokončali kolektor.
V radovljiški občini pa nameravajo zgraditi čistilno napravo v Radovljici, v Zaki in Mlinem na Bledu pa ko-lektorja.
V jeseniški občini načrtujejo čistilni napravi na Jesenicah in v Kranjski gori ter dva kolektorja na Jesenicah: pri Kovinoservisu in na Hru-šici.
Za sofinanciranje, do 30 odstotkov, teh naprav imajo pri Vodnogospodarskem podjetju v Kranju v tem srednjeročnem obdobju predvidenih
460 milijonov oinarjev (po cenah iz leta 1984).
Tudi vodni viri so slabo zavarovani
Na Gorenjskem z zdravo pitno vodo ne bi smeli imeti težav, saj je pod gorami veliko izvirov. Vendar pa ugotavljajo, da so slabo zavarovani.
Vodnogospodarsko podjetje Kranj je s sodelovanjem geološkega zavoda, vojske, krajevnih skupnosti, gozdarjev, lovcev, planincev in kmetov nmapravilo podroben seznam vseh vodnih virov na Gorenjskem. Na kartah so jim pokazali, kje so vodni viri in približno ocenili njihovo izdatnost. To je torej le grobo ogrodje oziroma kažipot za nadaljnje delo. Vodne vire bodo morali pregledati na terenu, napraviti bodo morali natančne popisne liste. Seveda je kataster vodnih virov živa stvar, zato ga bo treba stalno dopolnjevati in spreminjati.
Po grobi oceni je na Gorenjskem 1.969 vodnih virov, od tega v jeseniški občini 308, v radovljiški 428, v tržiški 156, v kranjski 334 in v škofjeloški 743.
Popisati bi tudi vodnjake
'PO'
Veliko vodnjakov je opuPos ilRki
čenih, saj so jih zamenj vodovodi. Seveda pa so vedno rezerva pitne vode se pokvari vodovod, ob srečah ali ob sušnih dne"io\ Dragoceni pa so tudi zavol'to tega, ker zrcalijo količino
s
H n6r t
lju
kakovost talne vode. Kaže'Ugi torej, kako onesnažena E podtalnica. So pa tudi nevž *e: ni, saj se skoznje podtalniteai lahko onesnaži. FPr
Skrb za vodnjake je toi zelo pomembna, vendar na tem področju doslej še bilo nič storjeno. Pri Vodi gospodarskem podjetju [h Kranju pravijo, da bi morjkir na terenu popisati vse vcMki njake in tako nadoknadi* kar ni bilo storjeno ob naptisl ljavi vodovodov. Tako bi rfavi pravili kataster vodnjak<pro< kar bi bilo osnova za sppsti jem ustreznih občinstvi odlokov o zaščiti vodnjakftvt in podtalnice. S tem bi zavir stavili nadalnje onesnafcgo vanje in začeli izboljševati[Or onesnažene vodnjake. tad M. Volčjak |Pi
Novica, ki je obšla svet:
V BOHINJ
Z DVONADSTROPNIM AVTOBUSOM
Bohinj, junija — V Bohinju se vendarle nekaj premika: nov odsek ceste Bohinjska Bela — Obrne je končno odprt, avtokamp v Ukancu dobiva lepšo podobo, obnovljena čistilna naprava v Zlatorogu bo spet čistila nesnago, Kompas je odprl picerijo in gradi nova teniška igrišča, po več letih bo tudi poleti odprt Ski hotel na Voglu, organizator zunajpenzionske (rekreacijske) ponudbe Dušan Blazin s Koprivnika ima obilo dobrih idej...
Po vseh peripetijah, ki so spremljale gradnjo ceste Bohinjska Bela—Obrne, je nov odsek bohinjske ceste končno odprt in turistom, turističnim agencijam doma in v svetu, lahko v tem trenutku sporočimo veselo novico: v Bohinj se lahko pripeljejo z velikim, dvonadstropnim avtobusom. Prej se namreč niso mogli, ker so se zagozdili v podvozu na Bohinjski Beli. Sicer pa — za splošno veselje je še prezgo-
daj. Dobršen del bohinjske ceste je še vedno podoben trikrat, štirikrat zakrpanim hlačam najbolj zanemarjenega pastirja.
Iz stavbe na (nekdanji) železniški postaji v Soteski nedaleč od Nomenja so že izbili prvo okno, kar dokazuje, da lastnik — železniško gospodarstvo — misli resno, da misli stavbo, v kateri ni ne vode ne elektrike, porušiti.
Bodo v avtokampu Ukane gradbena dela končali do 15. junija?
V Bohinju se ljudje že več let in desetletij pritožujejo nad slabo založenostjo trgovin, negodujejo tudi turisti, ki ob slabem vremenu nimajo niti te možnosti, da bi brskali po trgovskih policah. V Studorju in v Srednji vasi se bojijo, da bodo Ljubljanske mlekarne zaprle trgovino; podobno bojazen imajo tudi krajani Gorjuš. Predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc pravi, da občina ne bo dala soglasja za ukinitev, dokler se ne bo pojavil kak domačin (zasebnik), ki bi bil pripravljen prevzeti vsakodnevno preskrbo krajanov z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Predpisi namreč takšno rešitev dovoljujejo.
V Bohinjski Bistrici sta se na stavbi stare osnovne šole porušila dimnika, napravila na strehi od daleč vidni luknji, skozi kateri ob deževnem vremenu teče voda neovirano v notranjost. A, kot kaže, to nikoga ne moti.
Bohinjcem gredo ob besedi Alpeto r lasje pokonci. Jezni so, ker so se na račun bohinjskega tozda Hoteli razvijali drugi in ker je Alpetour slabo gospodaril z družbeno imovino. Kupi peska pred hotelom Triglav dajejo upanje, da se bo v zatočišče Alpetourovih delavcev povrnilo gostinsko življenje. Še najbolj živahno je
v okolici hotela Zlatorog. Direktorica Majda Žvan nam je zatrdila, da bo obnovljena čistilna naprava, v katero se bodo stekale odplake iz hotela, depandanse in avtokampa, čistila nesnago 90 do 95-odstot-no. V avtokampu Ukane hitijo: gradbeni delavci, ki tod postavljajo novo recepcijo, stavbo s sanitarijami in tuši ter restavracijo, so namreč obljubili, da bodo 15. junija končali. Težko verjamemo, da jim bo to uspelo, ker je treba še veliko postoriti in jim zelo nagaja tudi vreme.
Hotel Kompas je prejšnji teden odprl novo picerijo, v bližini pa gradi še dve teniški igrišči. Ski hotel na Voglu bo po več letih odprt tudi v poletnem času. Za nekaj manj kot tride-. set tisočakov ponuja sedemdnevne počitnice, v kar vključuje tudi dva organizirana planinska izleta na Šijo, Razor, Komno, Vogel, . . Ponudbo s takšno vsebino so poslali v številne delovne organizacije, na sindikate, v turistične agencije.
Iz sodelovanja med bohinjskimi turističnimi delavci in fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani se je rodila študija o zunajpenzionski ponudbi v poletnem in zimskem času. Pa ne le to: Alpetourova temeljna organizacija Hoteli Bohinj je zaposlila (denar zanj pa prispevata še Kompas in turistično društvo Bohinj-jezero) strokovnjaka s področja športne rekreacije, Dušana Blazina s Koprivnika, ki naj bi nekaj teh spoznanj iz študije prenesel v življenje, v bohinjski turizem. Dušan ima veliko dobrih idej, zamisli. Vseh ne bo mogel takoj uresničiti, ker se vse začne in neha pri denarju, vztrajen, kot je, pa bo nekaj vendarle premaknil. »Bohinj ne more ponujati le postelj in zrezkov. Bohinj se bo lahko prodajal le s ponudbo, s programom, v katerem naj ima pomembno mesto tudi rekreacija: sprehodi, planinski izleti, veslanje po jezeru, kajakaški spusti po Savi Bohinjki, streljanje z lokom na Voglu, igranje tenisa . . .« je dejal Dušan Blazin.
C. Zaplotnik
Po sejmu opreme in sredstev civiln|i1
CIRKUS BI BIL SLA ODLOČITEV
Kranj, 3. junija — Za vsestransko strokovno oceteji civilne zaščite v Kranju so vtisi še preveč sveži. F«v njena ugotovitev, da je bil to sejem v pravem pota spreminjati v cirkusantsko prireditev.
Zadnje štiri majske dni se je Kranj z Gorenjsko spremenil v sejemsko središče in Jugoslavijo v malem. V štirih dneh je bilo tukaj prek 80 odstotkov predstavnikov vseh jugoslovanskih občin. Pripredi-tev so si ogledale in se na njej tudi poslovno dogovarjale delegacije Avstrije, Irana, Indije, Kitajske, Švedske in Italije.
Do 1972. leta je bila ta sejemska prireditev v Zagrebu in že takrat je imela veliko zvezno in republiško podporo. 1973. leta pa se je začela y Kranju na pičlih 200 kvadratnih metrih. Iz barakarskega prostora se je razširila na današnjih 30 tisoč kvadratnih metrov. V štirinajstih letih je v jugoslovanskem prostoru dosegla raven, s katero se lahko
primerjajo le redke sej erK prireditve. V evropskem n lu pa predstavlja eno nadn jih tovrstnih specializiraj prireditev; londonska im%-< primer, svetovne razsežndbji
Ne med razstavljalci ne10**! obiskovalci glede organizjp' in poslovnosti prireditve P"j rih dneh ni bilo pripomb.^,1 čenih pa je bilo veliko poJjn' in poslovnost je tokrat do^ raven, ki v sejemskem SLj doma in v tujini pomeni membno kakovost. Zato ' ne preseneča podatek, d je prek 70 odstotkov razstafctr cev po končani prireditvi n povedalo svojo udeležbtec prihodnje leto. Prav to £pi tudi največje priznanje Ud ktivu Poslovno — priredit*1 P< ga centra Gorenjski seje"n.
Kri b i
br les
p
h
\
i
Mi
k
B ti
Veliko IP manje je !, dila blazin *e dvigovanje Ve kih breme! ^ jo izdeluje *( va iz Kran
REPORTAŽE
petek, 6. junija 1986 g. STRAN (§®IMiKMJ©ISnGLAS
pripravništvo na Gorenjskem
OSLEJ DOVOLJ MEST
jranj — Pripravništvo je sklepni del usposabljanja mladih za začetek dela. fcravnavati ga je treba predvsem z dveh vidikov: kakšne so možnosti za opravlja-pripravništva in kasnejšo redno zaposlitev ter kakšna je vsebina pripravništva.
Na Gorenjskem nameravajo itos zaposliti 4324 delavcev, \ \ teh 1638 pripravnikov in ; togih začetnikov od prve do I Boke stopnje izobrazbe, kar Ildstavlja 38 odstotkov vseh
ktrebnih delavcev. Iz šol bo išlo predvidoma 2621 učen-
IV in študentov, ki bodo iskali pripravniška mesta.
t Olede na želje in potrebe
' Ifuženega dela se bodočim
Upravnikom slabo obeta, saj 1 bo 523 moralo čakati doma ugodnejše čase. Vendar pa Ijbrž tudi letos ne bo druga-kot prejšnja leta, ko so bile
1 'Povedi združenega dela o
U Poslovanju pripravnikov
jž "ako neobetavne. V kolekti-ih so menili, da bodo dobili
,   že usposobljenih delavcev.
nfcr pa jih ni bilo dovolj, so se
etiovoljili tudi s pripravniki.
)Hto  v   preteklih   letih pri
> fljučevanju pripravnikov in
£ togih začetnikov ni bilo teto.
n Vendar pa bodo gorenjske li'ganizacije letos blizu 400 upravnikov zaposlile za dolo-čas. V gospodarstvu, kjer )i|do sprejeli za določen čas I pripravnikov, vidijo v tem 3 NŽnost za prekinitve dela ne-lijirnernih oziroma neuspeš-h pripravnikov, čeprav do rfkih primerov prihaja zelo '<Wko. V negospodarstvu, kjer i\   zaposlene   tri četrtine iffrisk, pa organizacije s pri-favniki nadomeščajo precej «£rodniških in drugih odsot-??sti, po drugi strani pa s pri-'ifcvniki pokrivajo tudi zapo-kftvene potrebe, saj že več let 'Oviramo rast zaposlenosti v ^gospodarstvu, i [Organizacije    bodo med Ndvidenimi 1638 sprejetimi Hpravniki zaposlile 1031 last-Jh štipendistov, kar pomeni,
PETKOV PORTRET
da bodo z njimi pokrile le slabo tretjino svojih kadrovskih potreb.
Ob zaposljivosti je zelo pomembna plat pripravništva kakovost,. Zavod za šolstvo iz Kranja ugotavlja, da šestmesečna pripravniška doba po mnenju številnih organizacij združenega dela ni zadostna za samostojno in dobro delo,
zlasti ne za pripravnike z drugo in četrto stopnjo (nekdanjo poklicno) izobrazbe. Res pa je tudi, da bi večina organizacij praktično usposabljanje teh pripravnikov najraje prenesla nazaj v šole, saj za delo z njimi očitno nimajo niti volje niti primernih mentorjev.
H. Jelovčan
FRANC ČEPLAK
Žiri —» Nisem naveličan šole in otrok. Dobro se počutim med mladimi, najsi-bo v razredu ali zbornici. Kljub temu pa grem rad v pokoj. Še mesec dni... Utrujen sem, posebno zadnje leto, se mi zdi, sem preveč delal.«
Tako pravi Franc Čeplak, predmetni učitelj iz žirovske osnovne šole Padlih prvo-borcev, ko zaokrožuje plodnih štirideset let službovanja.
V različnih okoljih je delal, v različnih razmerah, časih. Le otroci so vedno enaki: mladi, radovedni, nagajivi, znanja željni. Take so bile po vojni bile partizanske sirote v mladinskem domu Franceta Prešerna v Kranju, ko jim je bil pedagoški vodja in oče. Taki so bili tudi v šoli Jurklošter, kjer jih je poučeval v stari razpadajoči žagi, pa v šoli v Grižah, kjer je spet vse predmete razlagal sam, spet po ves dan, zvečer pa se je posvečal kulturnemu življenju. V Skomarjah na celjskem Pohorju je hitel z dograditvijo nove šole, osnoval in vodil kulturno društvo in med drugim v šolskem vrtu vodil poskusno postajo semenskih žit svetovnega izbora. Gojil je 110 vrst, se izpopolnjeval v kmetijskih vedah.
Potem se je z ženo in sinovoma preselil v Žiri in postal učitelj v žirovski šoli, kjer je vodil tudi šolsko kmetijsko zadrugo. Pridelali so povr-tnine zase in za prodajo. Igral je pri društvu Svoboda, dejaven je bil v družbenopolitičnem življenju, 1962. leta je prevzel mesto ravnatelja šole.
"Ni bilo telovadnice in vrtca, sicer mogočna stavba ni bila funkcionalna, marsikaj je bilo treba spremeniti, izboljšati," se spominja. "Možnosti so bile dokaj pičle. Veliko smo napravili sami, na primer betonsko košarkarsko igrišče pri šoli, s katerim
se je tudi začel vzpon naše telesne vzgoje."
Ne le telesne vzgoje. Šola kot celota je začela rasti. Leta 1962 je prejela zvezno priznanje za najboljše uspehe v letu mladih, Franc Čeplak pa zvezno priznanje, red dela s srebrnim vencem.
Rojen borec - kot mlad partizan se je bil s sovražnikom v rodni Savinjski dolini — se ni uspaval z uspehi. Bil je eden od pobudnikov za uvedbo prvega krajevnega samoprispevka, s katerim so zgradili telovadnico in vrtec. Vseskozi pa je v njem tlela želja, da bi se vrnil v razred, med otroke. Še prej se je lotil študija na pedagoški akademiji, kar je bilo za človeka pri 45 letih dokaj pogumno dejanje. Končal je v rednem roku. Poučeval je v petem razredu, zraven pa vseskozi sodeloval pri dograditvi šole, dokler ni dobila sedanje podobe.
Zadnja leta se je docela posvetil delu v razredu. Uspešno vodi šolsko skup-
nost in čebelarski krožek, ki je bil lani četrti in letos tretji na republiškem tekmovanju. Veliko časa in znanja je dal za prenovo učnih načrtov v petih razredih, naravoslovne dneve po njegovih zamislih je kot vzročne sprejel Zavod za šolstvo v Kranju.
Zdaj se poslavlja. Ne za dolgo. Najprej si bo odpočil, delal v domačem sadovnjaku, na vrtu in v gozdu, plani-naril, nabiral gobe, bral. Tako misli sam. Vprašanje pa je, če bo vse to utegnil napraviti, če ga bodo Žirovci pustili tako v miru živeti. Gotovo ne. Že zdaj v šoli pričakujejo, da bo prevzel vodstvo šolske zadruge in nadaljeval delo, ki ga je s takim žarom opravljal v Skomarjah na pohorskih pobočjih.
Mladi kolegi ga cenijo in spoštujejo, otroci ga imajo radi. Ker je delaven, ker ne trpi krivice, ne dela razlik, ker ima rad otroke. To pa je glavna odlika dobrega uč'te-lja, dana redkim izbrancem.
"Včasih smo veliko več delali kot danes. Radi smo delali. Bili so drugi časi. Dandanes v učiteljskih vrstah vlada nekakšno nerazpolo-ženje. Dvomim, če samo zaradi plač. Mislim, da je učitelj izgubil ugled v družbi, mesto, ki ga je nekdaj imel, pa tudi avtoriteto, ki bi jo do določene meje moral obdržati. Recepta, kako naj ugled povrne, ne poznam. Najbrž predvsem z dobrim delom, z izbirnejšim kadrovanjem za učiteljski poklic, z boljšo vsebino pedagoške akademije, z učnim programom, ki bo imel več časa za vzgojo učencev."
H. Jelovčan
k
i
etejrna opreme in sredstev #>vo pa že zdaj ni preura-lotasede, in ga ne bi smeli
T
ei--
Prireditev si je v štirih ladneh ogledalo preh 40 tisoč ^obiskovalcev. Predsednik "^Predsedstva SAP Vojvodine ncOjordje Radosavljević, ki je ieGdprl letošnji sejem, je obi-izj?kal tudi Planiko, Savo in 3 j^skro Telematiko. Republi-5Jki   sekretarji   za ljudsko /Jbrambo so bili v sejemskih 0r£eh na obisku v škofjeloški počini, med drugim so obsijali tudi Davčo.
"je vsa leta brez iskanja do-tafctnega zaslužka prizadeval tvj njen uspeh in tudi uspel ob :b*ecejšnji podpori občine in
1 fpubliškega sekretariata za
2 udsko obrambo.
it* Po vseh naporih; da bi ta se-je^ri postal osrednja jugoslo-Plska in tudi mednarodna Ureditev te vrste, je zato tež-0 razumeti mnenja in priza-" fevanja nekaterih, da bi se l°rda v prihodnje selila iz ^sta v mesto. Da bi iz tega pjrna naredili cirkus, potujo-P prireditev — to bi bila prav Ptovo slaba odločitev. Najbrž ?■ bi bilo treba razmišljati, ka-I* naj se v to prireditev v Kra-vključita tudi zvezna in re-rbliška gospodarska zborni-F- Potrebna bi bila določena ■'dpora, da ne bi glavnega [emena te prireditve še na-'^j nosil kolektiv sejma. Zbu-u bi se morala tudi nesejem-^ okolica. Prav neverjetno ( i1' da morajo gostje oziroma in^leženci te prireditve prepo-jevati vsak dan domala pol ,ei genije, ker v Kranju tako je *°č ni postelj za prenočeva-in e- A. Žalar
Menda prvi primer v svetu
NAMESTO CEPINOV IN KLINOV -PORODNIŠNICA
Mavčiče, 6. junija — Gradnja ribjih stez, ki ne delujejo, ali pa denarno nadomestilo ne moreta odtehtati drstišča. Kaže, da bo kranjskim ribičem z umetnim drstiš-čem pod jezom vodne elektrarne v Mavčičah uspelo ohraniti primeren stalež rib v , Zbiljskem jezeru, zlasti še podusti, ki že izginja iz naših vod.
Vodna elektrarna v Mavčičah pomeni velik, predvsem pa trajen poseg v vode kranjskega ribiškega okoliša, za katerega je značilno, da ima ribe zaprte med same jezove. Na zgornjem delu Save sta jez pri Tekstilindusu v Majdičevo elektrarno in manjši jez vodne elektrarne pred izlivom Kokre v Savo. Na spodnjem delu pa je vodna elektrarna Medvode s 40 hektari vode v Zbiljskem jezeru. Zdaj pa je nastalo še okrog 130 hektarov veliko jezero z pregrado vodne elektrarne v Mavčičah.
Za večino rib v Zbiljskem jezeru in Savi je značilno, da se drstijo v tekoči vodi. Znana so bila drstišča pod Prašami, v izlivu Kokre in okoli Savskega loga. Elektrarna v Mavčičah je ta, približno 15 kilometrov dolg naravni ribnik presekala na dvoje in prekinila naravne ribje poti na drstišča. Pregrada v Mavčičah je namreč visoka 24 metrov.
Lokacijsko dovoljenje za vodno elektrarno v Mavčičah so izdali pod pogojem, da bodo Savske elektrarne zgradile tu-
di ribjo stezo, ki bo omogočala prehod rib iz Zbiljskega v Kranjsko jezero v (takšen je zdaj predlog za ime). Ribiče pa je skrbelo, kako rešiti naravno razmnoževanje. Domala povsod, kjer so do zdaj pri vodnih elektrarnah zgradili ribje steze, se je izkazalo, da ne delujejo. V Mavčičah pa bi morale ribe, ko bi šle v drst, premagati kar 24 —metrsko višino. Saj bi jih morali opremljati s cepini in klini! Če pa bi že premagale oviro, kažejo izkušnje, da zarod, ko se vrača, težko preživi spust, plemenske ribe
Pod pregrado je betonsko korito, ki nadomešča naravno strugo. Dolgo je okrog 150 metrov in široko tri metre in pol. Zgrajeno je pod nadcem 1 promil. V dno in stene je vgrajeno večje kamenje, struga pa je posuta z 10 do 15 centimetrov debelim slojem savskega proda. Na vsakih 30 do 40 metrov so počivališča s pregradami. Količino vode v drstišču je moč uravnavati s pretočnim ventilom do 1 kubičnega metra pretoka. Proti toku Save pa je drstišče zavarovano s pet metrov širokim pasom iz kamenja, pa se največkrat sploh ne vr
nejo.
Da bi se ribe drstile v globoki vodi Zbiljskega jezera pod pregrado v Mavčičah, tudi ni bilo verjeti, saj segata jezera tako rekoč eno v drugo. Ko so ribiči ugotavljali, da ribja steza ne bo prava rešitev, so bile Savske elektrarne pripravljene izplačati odškodnino. Vendar sta prevladali gorenjska trma in ribiška vztrajnost. Odločili so se, da bodo pod elektrarno poskusili zgraditi umetno drstišče. S projektanti Savskih elektrarn so premerili drstišče ob izlivu Kokre, merili hitrost vodnega toka, upoštevali izkušnje pri obnašanju rib in naročili analizo podtalnice. Tako je nastal načrt za gradnjo drstišča na desnem bregu pod strojnico elektrarne, ker je tod pretok najmočnejši. Računali so, da bodo ribe sledile vodnemu toku in da bo drstišče v dveh, treh letih začelo delovati. Bilo pa je precej negotovosti, saj je šlo za prvi (poznan) tovrstni primer v svetu.
H), maja letos pa je prišlo z gradbišča vodne elektrarne v Mavčičah v Ribiško družino Kranj obvestilo, naj ribiči za-
varujejo drstišče, ker je polno rib. V drstni kanal je prispel "prvi vlak" podusti, ki je bil iz Zbilj namenjen v Kranj. Potem so se jate kar vrstile in vsak dan sta bili v drstišču najmanj dve toni podusti. Na srečo je drstišče mesec dni pred tem zalila podtalnica in so se v umetni strugi že pokazali začetki vodnega življenja, kamor so ribe začele odlagati ikre.
Prve izkušnje so pokazale, da bo treba drstišče še malo urediti. Za končno oceno je sicer še prekmalu, saj ni gotovo, da se bodo tega drstišča tako hitro poslužile tudi postrvi in lipani. Zagotovo pa so ga v teh dneh že osvojili kleni. Namesto cepinov in klinov je torej, kot kaže, kranjskim ribičem uspelo rešiti problem z gradnjo porodnišnice. Če bo po uspelem krstu tudi delovala, bo to neprecenljiva izkušnja in vzrec za reševanje tovrstnih problemov na drugih zajezitvah, kjer ni naravnih pritokov. Veliko zaslug za to pa bodo imeli tudi strokovnjaki in razumevanje Slovenskih elek-tra rn.
A. Žalar
(^S^SMEnGLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 6. JUNUA 1986
Pogovor s trenerjem Peka Janezom Laibacherjem
Rokometaši Peka spet v republiški ligi
Tržič, 4. junija — Po dveletnem premoru je rokometašem Peka iz Tržiča ponovno uspelo, da so se uvrstili v druščino najboljših moških slovenskih rokometnih moštev. Za ta uspeh je zaslužen tudi njihov trener Janez Lai-bacher.
Rokomet ima v Tržiču dolgo tradicijo. Že pred letom 1960 so se uvrstili med najboljša slovenska rokometna moštva. Čeprav so iz prve republiške lige že trikrat izpadli, to ni vplivalo na razvoj rokometa v Tržiču. Dve rokometni sezoni je člansko moštvo igralo v drugi slovenski ligi. V tej sezoni so bili prvi in s tem so si spet pridobili pravico, da v novi sezoni zaigrajo med najboljšimi republiškimi moštvi. Dvakrat so bili finalisti slovenskega rokometnega pokala, enkrat pa polfinalisti. Njihov trener je devetintridesetleten Tržičan, zaposlen pri Komunalnem gospodarstvu Radovljica, Janez Lai-bacher.
Petnajst let je bil vratar Tržičanov, tri leta je igral in branil za drugoliga-ša Inles iz Ribnice, dve leti je stal v golu loškega drugoligaša Jelovice. Trener moškega moštva Peka je peto leto. Leta 1981 se je namreč Tržič preimenoval Peko, ki je že prej mnogo let podpiral tržiški nogomet, potem pa je postal njihov pokrovitelj.
»Dve leti smo igrali v drugi slovenski rokometni moški ligi. V tej sezoni nam je uspelo, da smo prvaki. Prvo mesto nam je omogočilo vstop v najkvalitetnejšo slovensko moško rokometno ligo. Že prej smo igrali v tej druščini in vedno smo bili na sredini lestvice, dve sezoni smo bili drugi tudi v deljeni republiški ligi. Kot vsa leta nazaj smo se za to prvenstveno sezono pripravljali trikrat na teden, imeli smo petdnevne skupne priprave ter mnogo prijateljskih srečanj. Zelo nam je koristil tudi zimski turnir v Škofji Loki, ki ga je organiziral tamkajšnji rokometni klub Termopol. V njem smo igrali vsi Gorenjci. Za prvaka so bila v kombinaciji moštva Mokerc, Termopol, ki je bilo povratnik, Preddvor, Donit iz Sodražice in mi. Nam je uspelo.
Pri Peku so bili najboljši: Godnov, Mišic (vratarja), Franc Maje, King, Škropeta, Tomažič, Fuks in Radon, igrali pa so še: Porenta, Sedlar, Šemrov, Čimžar ter Peter Maje, Meglic, Žlindra, Žonta in še nekaj mladincev. V pomladanskem delu prvenstva smo imeli obilo poškodovanih igralcev, kar pa nas ni vrglo iz tira.
Nastop v prvi moški republiški ligi bo zahteval dobre treninge, dobro udeležbo na njih in resno delo. Če bo vse tako, kot si zamišljamo, potem ni dvoma, da se bomo uvrstili v prvo polovico lestvice, seveda s temi igralci, ki jih imamo.«
Rokometaši zgledno sodelujejo s Pekom. Moti jih le, da nimajo lastnega igrišča in da so gostje osnovne šole. V pomoč so jim domači gledalci, ki jih vedno športno spodbujajo. Za novo sezono bodo morali igrati in trenirati tudi v telovadnicah, saj se jesenski in del pomladanskega prvenstva igra v telovadnicah. Tržičani računajo, da bodo igrali v dvorani na Planini ali na Podnu v Škofji Loki. D. Humer
Janez Kikel, predsednik Telesnokulturne skupnosti Tržič:
Prednost množičnemu in vrhunskemu športu
Tržič, junija — Množični teki, zimski in krosi, so v tržiški občini priljubljena oblika rekreacije. Vanjo se vključuje že blizu 5000 občanov, od tega 2000 po šolah, 2000 osnovnih organizacijah sindikata, 1000 je študentov, mladine in upokojencev. V bodoče nameravajo v Tržiču k množični rekreaciji privabiti še več ljudi.
»Lani se je povečalo število športnih društev v kra jevnih skupnostih,« pripoveduje novi predsednik tr-žiške telesnokulturne skupnosti Janez Kikel. »Nova društva so v Seničnem, Sebenjah, Zvirčah, Brezjah pri Tržiču in Lomu, v Lešah pa se društvo na novo aktivira. Po krajevnih skupnostih so najbolj živi tisti športi, ki ne zahtevajo veliko denarja: teki, |j^ami-zni tenis, košarka, nogomet in podobno. Zanimivo je, da športno društvo upokojencev goji kar deset panog. Zelo močna so tudi šolska športna društva. ObčinsftiJ^kreacijska trimgktt'Hga v odbojki ireko-šarkJ5Yk4.^wje zadnjih šes^V^fidem let vsako zimo tudi po 12 ekip.
Radi bi, da bi tudi po ČreTOfTilh organizacijah več razmišljali o poklicnih organizatorjih rekreacTJe~Kaže, da bo imel prvega Peko. Telovadba med delom je posebno pri sedečih delih v šivalnici in drugod nujno po-
V Tržiču so se odločili, dSr&pdo pri občinskih vohunskih športih dali prednost alpskemu smučanj JBBB&kometu, alpsko smučanje zato, ker je v Tržiču pri njem dosežena visoka kvaliteta; ta šport ima tradicijo in je popularen. Rokometaši so trenutnp v 2. slovenski ligi in bodo po sedanjih rezultatih že jeseni v 1. slovenji ligi. Rokomet ima v Tržiču že 25-letno tradicijo. V občini je registriranih 2.r)() rokometašev, od pionirjev do mladinskih ekip. Njihov pokreŠMSfcie, Peko, ki za razvoj rokometa zagotavlja 40 odstotkov potrebnih sr^S|^p^ri individualnih vrhunskih športnikih bodo dali prednost alpiriizmu,"i^ačarskim skokom, sankanju in zmajar-stvu, pri skupinskem pa atletik||,,
V srednjeročni plan so zap|$uli tudi, kako bodo obnavljali in gradili športne objekte. Letos bodo, /a^prenjali streho in urejevali notranjost doma TVD Partizan. Dokončno bodo uredili drsališče za Virjem — postavili bodo ogrado in razsvetljavo. Vrsto del pa bodo zahtevala sprotna vzdrževanja. Prva bo na vrsti žičnica v Hrastah.
Za planinske domove in športne objekte izloča tržiško združeno delo 0,10 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev: 60 odstotkov gre za vzdrževanje ostalih objektov, 40 odstotkov pa za planinske domove. Od slednjih bo prihodnje leto obnovljen na Kriški planini, letos pa ga bodo obnavljali na Kofcah in Zelenici. Skakalnico v Sebenjah bodo preuredili tako, da bo tudi plastična 5Q[:>B&t#ska. Računajo tudi, da bodo za šport pridobili kegljišča pod avtobusno postajo, ki sedaj služi le gostinstvu. V načrtu imajo tudi streho nad baliniščem na Ravneh. Dolgoročno, pravijo tržiški športni delavci, pa se še vedno ne bodo odrekli športni dvorani.
D. Dolenc
Mednarodna kolesarska dirka Po Avstriji
Jure Pavlic zmagovalec na Grossglocknerju
Kranj, 5. junija — Jugoslovanski kolesarji se na mednarodni dirki Po Avstriji odlično drže med najboljšimi kolesarji v Evropi. Najbolj so zablesteli v sedmi etapi, ko so morali vsi prekole-sariti tudi 2504 metrov visoki Gross-glockner. Na vrhu je bil najhitrejši naš Jure Pavlic. Jure je nasploh prvi Jugoslovan, ki je zmagal na tem visokem prelazu. Odlično se je odrezal še Srečko Glivar, ki je bil tretji.
V osmi etapi te dirke je kolesarje pral dež in bilo je mrzlo vreme. Na cilj v Innsbruck je skupaj prikolesarila vsa karavana; zmagal pa je Avstrijec Popp, dobro so se držali tudi naši. Najboljši
je bil Smole, ki je zasedel štirinajsto mesto, Polanc pa je bil devetnajsti. V skupni razvrstitvi med posamezniki vodi Avstrijec Wechselberger, na odličnem četrtem mestu je naš Jure Pavlic, Glivar je sedmi, Papeš osmi, enaintrideseti Smole, trinpetdeseti je Polanc, na devetinšestdesetem mestu pa je Šebenik. V moštveni konkurenci vodi Švica pred Avstrijo in Jugoslavijo.
Drugi naši kolesarji so vozili na dirki Po Srbiji. V posamezni razvrstitvi je bil najboljši Savčan Lampič, v ekipni konkurenci pa so bili najhitrejši kolesarji ČukariČkega.
-dh
V letošnji sezoni je blejska odbojka dosegla doslej največje uspehe
Zapisane pri dnu sedaj tik pod vrhom
Bled, 5. junija — Blejske odbojkarice so pod taktirko edinega poklicnega trenerja v klubu, Štefana Udriha, pred začetkom tekmovanja v drugi zvezni ligi-zahod trepetale, ali se bodo kot novinke uspele obdržati v močni konkurenci ekip iz Slovenije, s Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine. Bolj se je prvenstvo nagibalo h koncu, bolj je bilo jasno, kam merijo — proti vrhu.
Od dvajsetih tekem so štiri izgubile, zbrale dve točki manj kot prvo-uvrščene igralke iz Modrice in osvojile imenitno drugo mesto. Če k temu dodamo še njihovo drugo mesto na zimskem slovenskem prvenstvu pa zmago v pokalnem tekmovanju na območju Slovenije, uvrstitev v polfi-nale jugoslovanskega pokala ter zmage na še nekaterih turnirjih, na katerih so sodelovale domala vse najboljše slovenske ekipe, potem je podoba njihove uspešne sezone zaokrožena. Glavno breme v igri so nosile Ksenija Beravs, kapetan moštva in najbolj izkušena med vsemi odbojka-ricami, pa 19-letna Mojca Mušič in Draga Zupan; izkazale pa so se tudi ostale: Mateja Marinšek, Barbi Me-vlja, Diana Črv, Jana Ambrožič, Metka Močnik, Romana Hudovernik, Natalija Čufer . . .
Drugo mesto je vsem velika spodbuda za še zvestejšo vadbo. Na Bledu že kujejo načrte za naslednjo sezono, v kateri ne bilo več presenečenje, če bi blejske odbojkarice »zlezle« na sam vrh lestvice, pa četudi bo konkurenca še močnejša kot letos. Iz prve lige se je vrnil Železničar iz Osijeka, dobro napredujejo igralke iz Nove Gorice in Kaštele, ob tem je treba računati še na kako moštvo, ki bo presenetilo, tako kot je Bled letos.
Uspeh blejskih deklet je še vrednejši, če vemo, v kakšnih razmerah so ga dosegle. Nobena od igralk z razliko od vrstnic v drugih klubih ne prejema štipendije ne hranarine. Za uspeh, ki so ga dosegle s trdim delom, so morale prej kot ne seči še v svoj žep, ne veliko, pa vendarle. Klub se ubada s prostorsko stisko: dvorana v domu TVD Partizan je neprimerna za vadbo, telovadnica v osnovni šoli na Bledu pa premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje odbojke. Teles-nokulturna skupnost jih podpira po svojih možnostih, toda to je veliko premalo za vadbo in tekmovanja vseh osmih moštev — od pionirjev in
pionirk do članov in članic. Veliko volje in časa porabijo v klubu za zbiranje denarja, za »prosjačenje« po delovnih organizacijah; veliko si zaslužijo tudi sami — z delom pri organizaciji turističnih prireditev na Bledu, s pogozdovanjem ...
Slika blejske odbojke ne bi bila popolna, če ne bi vsaj omenili dosežkov ostalih ekip. Člani so bili sedmi v drugi zvezni ligi-zahod, drugi v pokalnem tekmovanju v Sloveniji in prvi na zimskem republiškem prvenstvu. Mladinci so se uvrstili v »zlato sredino« v drugi slovenski članski ligi. Mladinke so zmagale na slovenskem prvenstvu in bodo ta konec tedna igrale na državnem v Kašteli, od koder se prav tako nadejamo ugodnih novic. Kadetinje so bile druge v medobčinski ligi in so si priigrale
pravico nastopa na kvalifikacijah za drugo slovensko člansko ligo. Veliko obetajo pionirji, ki so bili drugi na republiškem prvenstvu med klubskimi ekipami kot tudi med moštvi šolskih športnih društev. In nenazadnje: dobro so igrale pionirke. Tudi iz njih še nekoč nekaj bo, če bodo le pridno vadile.
C. Zaplotnik
Blejski reprezentantje
Mojca Mušič je doslej že desetkrat igrala v državni mladinski reprezentanci, četrto leto je v izbrani slovenski vrsti. Petra Kraigher in Alenka Šolar sta članici republiške kadetske reprezentance, razen njiju jih je še nekaj v širšem izboru. Gorazd Ferjan in Gregor Humerca igrata za slovensko mladinsko moštvo, Boštjan Pra-protnik za kadetsko. Simon Jan in Gregor Mihelič sta člana republiške pionirske ekipe. Štefan Udrih je trener slovenske kadetske (ženske) reprezentance in pomočnik trenerja za mladinke.
Trener Štefan Udrih med svojimi varovankami.
Od tekme do tekme
Kranjski judoisti četrti v Valenzi —
Judoisti kranjskegaTriglavasonamed-narodnem turnirju za pokal Valenze v Italiji zasedli četrto mesto med devetimi klubi iz Italije, ZRN,, Avstrije in Švice ter reprezentanco Malte. Za kranjsko moštvo, v katerem sta bila le dva člana in štirje mladinci, so nastopili: Tone Markič, Stane Vilfan, Jože Mar-tinčič, Radenko Durič, Gorazd Meško in Marjan Remic. Pionirji so sodelovali na memorialu Zvonka Runka v Ljubljani. Ekipno so bili drugi, med posa-. mezniki.pa so seizkazali Krištof Zev-;nik, Željko KapetanoviČ in Jože Potrebuješ. V mladinski konkurenci sta bila od Kranjčanov najuspešnejša Robert Zaplotnik; in Simon Vilfan. (D. Papler)
V Kamni gorici memorial Milana Kalana' Domači TVD Partizan je že drugič pripravil nogometni in odbojkarski turnir v spomin na prezgodaj uni^ajšpoftrijfka' Milana Kalana in Jožeta Šdfčeta. Med desetimi nogometnimi moštvi je zmagal Plamen iz Krope, ki je v finalu z 2:1 odpravil Bratstvo iz Krope. Na odbojkarskem turnirju je bil prvi Plamen, drugi*Železar, tretja Kamna gorica in četrti Adergas. (A. Potočnik)
Radovljiški balinarji uspešni v Zagrebu —- Moštvo Radovljice je po nepričakovanem porazu z Zrinjevcem v 1. kolu medrepubliške balinarske lige-seve'r v drugem kolu na gostovanju v Zagrebu gladko premagalo Hajduka s 14:4. Radovljica je nastopila v postavi: Rebec, Humerca, Razpet, Uran, Stonič in Sinobad. V tretjem kolu jutri na balinišču v Radovljici se bodo pomerili s Svobodo iz Ljubljane, (jr)
V Gorenji vasi Ržkov memorial — Strelska družina Tabor iz Gorenje vasi je pripravila tradicionalni, že 4. Ržkov memorial v spomin na preminulega strelca in dolgoletnega člana domače strelske družine. Med strelci iz šestih družin je bil najboljši Branko Košir (Olimpija) pred Janejom Dolencem (SD Bratov Kavčič Škofja Loka) in Aleksandrom Pernetom (Trzin), med
moštvi pa Trzin pred SD Bratov Kavčič Škofja Loka in SD Tabor Gorenja vas. (D. Skrlep)
Primskovo prvak — Končalo se je nogometno prvenstvo v članski A ligi občine Kranj'. Prvak je Primskovo s .30 točkami pred Zarico 24, Savo 23, Brito-fom 21 (-1), Kokrico 19, Bitnjami 18, Podbrezjami 15, Mavčičami 14, Šenčurjem 9 ( - 1) in Trbojami. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Primskovo : Podbrezje 5:0, Bitnje : Trboje 5:1, Sava : Britof 4:1, Šenčur : Zarica 1:4, Kokrica : Mavčiče 2:1. V B ligi so odigrali tekme predzadnjega kola. Izidi: Visoko: Podgorje 1:3, Veleso-vo : Grintavec 5:0, Preddvor : Hrastje 3:2, Vrstni Jffejd: Preddvor 29, Velesovo 27 itd. V ostalih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: mladinci — Naklo .Trboje 6:1, Visoko : Bitnje 0:4, Preddvor : Zarica 0.3 b. b., Primskovo : Podbrezje 8:0; vrstni red: Naklo 25, Primskovo 23, Trboje 21 itd.; kadeti — Britof : Triglav 7:1, Naklo : Sava 2:2, Jesenice : AlpJes 4:1; vrstni red: Britof 31, Sava 22, Jesenice 22 itd.; pionirji - Sava: Triglav 7:1, Naklo : Primskovo 4:5, Zarica : Britof 0:4, Visoko : Bitnje 6:1, Podbrezje : Mavčiče 0:3 b. b., Kokrica : Šenčur 5:2; vrstni red: Britof 29, Primskovo 25 itd. (dj)
Kros v Žiganji vasi
Žiganja vas, 27. maja — Športno društvo Sebenje je organiziralo v počastitev dneva mladosti tradicionalni kros v Žiganji vasi za posameznike in ekipe krajevnih skupnosti. Proge so bile dolge od 300 do 5000 metrov, v 14 starostnih kategorijah pa je tekmovalo 200 tekačev. Najboljši so prejeli kolajne, žreb pa je med vse nastopajoče razdelil praktične nagrade. Med cicibankami sta zmagali Maja Jekovec (Sebenje) in Petra Jurjevčič (Bistrica), med cicibankami Klemen Eržen (Kovor) in Florijan Jordan (Sebenje), med mlajšimi .pionirkami Barbara Nikolič (Pristava), med mlajšimi pionirji Fadil Hamzič (Bistrica), med starejšimi pionirkami Edina Garibovič (Bistrica), med starejšimi pionirji Roman Jazbec (Sebenje), med mladinkami Andreja Mali (Križe), med mladinci Boris Wei-sesen (Kranj), med članicami Anica Jerman (Bistrica), med člani Andrej Hrovat (Mošnje), med veterankami Lidija Ambrož (Križe) in med veterani Jože Meglic (Podljubelj). Ekipno so zmagale Sebenje pred Krizami, Bistrico itd..
J. Kikel
Za družino Kuralt septembra
Škofja Loka, 5. junija — Slabo vreme je v torek preprečilo, da bi bili nogometaši Zlate selekcije in naše smučarske reprezentance na igrišču Puštal v Škofji Loki odigrali spominsko tekmo za pomoč družini Jožeta Kuralta. Pobudniki akcije so se dogovorili, da bo tekma septembra. _dh
Vabila, obvestila, prireditve
Konjeniške dirke v Komendi — Domači konjeniški klub prireja v počastitev krajevnega praznika v nedeljo ob 15. uri na hipodromu v Komendi kasaške tekme. Na sporedu bo sedem dirk. Nastopili bodo vsi najboljši konji iz Slovenije in s Hrvaške, pomerili pa se bodo tudi kmečki konji iz Komende in okolice.
Rokometni spored — Igralke Alplesa iz Železnikov se bodo v tekmi zadnjega, 2?. kola republiške lige pomerile jutri ob 19. uri na igrišču v Železnikih z moštvom ljubljanske Olimpije. Tekma bo odločala o petem mestu. Na sporedu je tudi zadnje kolo v mladinski slovenski ligi: jutri ob 17.30 bodo igrali mladinci Termopola in Kamnika, Alplesa in Dinos-Slovana ter Peka in Žabnice, v nedeljo ob 10. uri pa še igralci Preddvora in Križ. V ženski mladinski ligi bosta danes ob 19. uri tekmi Ratitovec : Kamnik in Al-ples : Duplje, v nedeljo ob 10. uri Kranj : Olimpija in ltas-Kočevje : Peko, ob 11.15 pa še Preddvor : Polje, (jk)
Triglav gostuje v Mariboru — Nogometaši Triglava, ki so tri kola pred koncem tekmovanja v slovenski ligi na drugem mestu, takoj za Mariborom, bodo v 24. kolu gostovali v Mariboru, kjer se bodo pomerili z enajsto-uvrščenim Železničarjem. V A skupini občinske nogometne lige Kranja so tekmovanja že končali, ta konec tedna bodo sklenili prvenstvo člani B in kadeti, pionirji in mladinci pa čez en teden. Člani B igrajo v soboto ob 18. uri. Pari so naslednji: Preddvor : Velesovo, Grintavec : Visoko, Podgorje : Hrastje. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri. Pari: Sava: Britof, Al-ples : Naklo, Triglav : Jesenice. Pionirji igrajo jutri ob 18. uri. Pari: Primskovo : Zarica, Triglav : Bitnje, Britof: Visoko, Sava : Naklo, Mavčiče : Kokrica, Šenčur: Podbrezje. Mladinci bodo igrali v nedeljo. Pari: Bitnje : Preddvor, Trboje : Podbrezje, Visoko : Primskovo. V območni članski ligi-zahod gostuje Naklo na Vrhniki, kjer bo igralo z domačim Usnjarjem.
(dj)
K, 6. JUNIJA 1986
OBVESTILA, OGLASI
11. STRAN ^S^SS^S^O/LAB
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
POČITNICE '86 - barvni katalog
7-dnevni aranžmaji: v hotelih, apartmajih, bungalovih, zasebnih hišah, počitniških prikolicah ob morju, v planinah in zdraviliščih.
PRIPOROČAMO:
»Z letalom na počitnice«
Z letalom iz Ljubljane vsako soboto do Zadra, Splita (organiziran avtobusni prevoz z letališča Split do Splita in nazaj), Dubrovnika (organiziran avtobusni prevoz z letališča do ho-itelov na dubrovniškem področju oziroma do črnogorskega primorja).
KOMPAS KLUB - barvni katalog
aktivne klubske počitnice v SUTIVANU na Braču, v KOMIŽI in na VISU, v NOVALJI in v prvem planinskem počitniškem klubu na ROGLI.
PRIPOROČAMO:
Kompas klub Novalja (30% nižje cene; v zasebni sobi od 40.000 za osebo za 10 polnih penzionov).
IZLETI
Pulj — 1 dan, letalo, vsak ponedeljek, posebno primerno za šolske skupine.
Tri dežele — tri Makedonije, 26. 6.-3 dni
Sprejemamo naročila zaključenih skupin za ogled NACIONALNEGA PARKA BRIONI. Pokličite nas na tel. št.: (061) 331-350 in 331-352.
POČITNICE V TUJINI
Španija
aranžmaji CIPER
MALTA, TUNIS, KUBA - Varadero
MALLORCA in IBIZA, eno- in večtedenski odhod vsak torek od 1. 7.
STROKOVNA POTOVANJA
London - SHOPEX, 1. 6. - 4 dni
Rio de Janeiro, XIII Bienale IAVVPRO, 11. 8. — 15 dni
Dusseldorf - METAV 86, 22. 6.- 4 dni
Intenzivni in poletni tečaji FRANCOŠČINE, NEMŠČINE,
ITALIJANŠČINE in ANGLEŠČINE:
Bournemouth — 22. 7., 27. 7., 3. 8. — 3 tedne
Oxford - St. Clare's Hali, 28. 6., 19. 7., 9. 8. - 3 tedne
Cambridge in Oxford — 13. 7., 20. 7., 27. 7., 3. 8. — 3 tedne
London — 13. 7., 20. 7., 27. 7 — 2, 3 in 4 tedne
POTOVANJA IN IZLETI
S POSEBNIMI VLAKI:
• BOSNA IN HERCEGOVINA (od 11. do 15. junija): Sarajevo, Mostar, Sutjeska. Cena 33.600 din. Odhod zagotovljen. Še nekaj prostora!
• VOJVODINA (od 25. do 29. junija): Novi Sad, Subotica, Fruška gora. Cena 30.500 din.
• BENETKE (28. junija). Cena: 6.700 din.
• NOVA GORICA (7. in 8. junija). Praznik češenj v Goriških Brdih. Cena: 14.600 din. Vlak pelje iz Maribora!
POLJSKA 86
Avtobusno potovanje (od 26. do 30. junija) v Krakovv, Cze-
stochowo in Zakopane. Cena 44.500 din.
Posebni programi za maturante, študente in planince!
ŠE TA MESEC ZA MATURANTE, ŠTUDENTE IN SINDIKATE!
Z vlakom do Splita, z ladjami na Lastovo in Vis.
KOMIŽA na VISU: 4 dni morja za 21.000 din, 5 dni za 26.000 din.
UBLI na Lastovu: 4 dni morja za 17.900 din, 5 dni za 21.700 din.
POLETJE - POČITNICE 86
Od Kopra do Ukinja. Hoteli, kampingi, počitniške prikolice, apartmaji, bungalovi in zasebne sobe. Zmerne cene in ugodni termini.
POČITNICE V TUJINI: Grčija, Turčija, Španija in Tunizija.
POTOVANJA V EVROPSKE METROPOLE: London, Pariz, Amsterdam, Atene, Rim, Instanbul, Madrid.
POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO: Moskva, Leningrad, Suzdal, Srednja Azija, Kavkaz in Sibirija.
Prijave in informacije: Ljubljana, Titova 40, 325-646 in 325-651 in pri pooblaščenih agencijah: ALPETOUR (Škofja Loka, Kranj), GENE-RALTURIST (Bled) in KOMPAS (Kranj, Kranjska gora).
na morje, v planine, še prej pa v ASTRO, kjer imajo vso potrebno opremo od ležalni kov, miz, spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov.
Zato pridite, vaša pot v naravo naj bo pot skozi
INFORMACIJE PO TELEFONU
(061) 327-761 in 326-453 (Miklošičeva 11, Lj.) (061)   222-340,  222-345 in 331-342 (Titova 12, Lj.)
(£) metalka
BLAGOVNICA KAMNIK
NAKUP Z
ZADOVOLJSTVOM
Tel.: (061) 831-757
50LET
/1VTOMONWK
TOZD TRGOVINA IN SERVIS n.sub.o., 61000 LJUBLJANA, Celovška c. 32 Telefon: (061) 323-444 Telex: 31 399 yu AM, p.p. 167 Telegram: Avtomontaža Ljubljana
KMETOVALCI!
IZJEMNA UGODNOST NABAVE
Nudimo in v juniju dobavimo traktorje »AVTOMONTAŽA SAME«, TIP DELFINO 35 4RM, pogon na vsa 4 kolesa,
moč motorja 25 kW (34 KM), varnostno-zaščitna kabina
s hidravlično amortiziranim sedežem.
PRODAJA ZA DINARJE, možnost kreditiranja iz sredstev kooperantov pri vaši kmetijski zadrugi.
OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ
Sekcija kovinarjev organizira strokovno ekskurzijo — ogled sejma BIAM v Zagrebu
(razstava obdelovalnih strojev za kovine).
Odhod avtobusa bo v torek, 17. junija 1986, ob 6. uri izpred Obrtnega združenja Kranj. Prijave sprejema  tajništvo  Obrtnega združenja Kranj, Likozarjeva 1, tel.: 27-470, do vključno 11. junija 1986.
KRANJ
KOKRA - DEKOR, salon kuhinj KRANJ
Koroška cesta 35
Novo
na Gorenjskem: kuhinja 2002 BREST
Razen te še 20 vrst raznih drugih kuhinj, akustika, svetila, mali gospodinjski aparati, bela tehnika, keramične ploščice, stoli in velika izbira miz.
- čuvajte živila
- prihranite električni tok
- podaljšajte življenjsko dobo
ZAMRZOVALNIKU *
IZOLACIJE SERVIS
&46^
v vašem stanovanju pred vami z garancijo izdelamo novo
izolacijo
če zamrzovalnik
— pušča vodo
— iedeni ali rosi od zunaj
IZBRALI SOZMflS
Motorne žage TOMOS HUSOAJARNA 650. Cena 171.856 din.
Izredna kvaliteta. Po dolgem času spet v prodaji v blagovnici FUŽINAR NA JESENICAH.
©LIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem
Osnovna šola
PETER KAVClC ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: — dokončana osnovna šola, poskusno delo traja tri mesece.
Začetek dela 15. avgusta 1986.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič Škofja Loka, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa.
(^SMSS^ISIIGLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK. 6. JUNIJA 198!
merkuRkranj GRADITELJI!
DNEVI PRODAJE GRADBENEGA MATERIALA
V PRODAJALNAH:
• GRADBINKA - KRANJ
• DOM — NAKLO
• KAŠMAN — ŠKOFJA LOKA
• ŽELEZNINA — RADOVLJICA
• KOVINA - LESCE
• UNIVERSAL - JESENICE
• KLAD I VAR - LJUBLJANA
• TEHNIKA — LITIJA
• GRADBENI MATERIAL -PETELINJE
ŠE PRED PRIČETKOM GRADNJE SI PRESKRBITE GRADBENE MATERIALE
• CEMENT IN APNO
• BETONSKO ŽELEZO
IN ARMATURNE MREŽE
• OPEČNE IZDELKE
• IZOLACIJSKE MATERIALE
• ODTOČNE IN KANALIZACIJSKE CEVI
• SCHIEDEL DIMNIKE
• BETONSKE MEŠALCE, SAMOKOLNICE
IN GRADBENO ORODJE
IZ BOGATE PONUDBE IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA NEKATERIH IZOLACIJSKIH MATERIALOV, VRST OPEKE, SALONITNE KRITINE, ARMATURNIH MREŽ in MALTITA S TOVARNIŠKIM POPUSTOM!
MERKURkranj
iNinama
SKOf JA LOKA
NAMA LJUBLJANA
TOZD Veleblagovnica ŠKOFJA LOKA, n. sol. o.
objavlja prosta dela in naloge
1. PRODAJALCA
(1 delavec za prodajo tekstila)
2. PRODAJALCA
(1 delavec za prodajo športnih artiklov)
Pogoji aa sprejem:
pod 1. in 2. — šola za prodajalce ali druga sorodna šola s prekvalifikacijo ali z delom pridobljena delovna zmožnost
Delovne izkušnje so zaželene, poskusno delo traja 60 dni.
pod 2. — zaradi specifičnosti prodajnega sortimenta želimo zaposliti moškega.
Delovno razmerje za objavljena dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah.
S stanovanji TOZD ne razpolaga.
Kandidati naj vloge s priloženimi dokazili o izobrazbi posredujejo na naslov TOZD Veleblagovnica Škofja Loka v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
MERKURkranj
KLEMOS
Industrija metalnih izdelkov LENART
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna jeklenih konstrukcij objavlja na podlagi 12. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
I. INŽENIRJA GRADBENIŠTVA ali GRADBENEGA TEHNIKA
na terenu
Pogoji: — končana VI. ali V. stopnja strokovne usposobljenosti za nizke in visoke gradnje
— opravljen strokovni izpit
— tri- oziroma dvomesečno poskusno delo
II. STROJNEGA TEHNIKA oziroma DELOVODJO na terenu
Pogoji: — končana srednja strojnotehnična šola
— zaželen strokovni izpit
— dvomesečno poskusno delo
III. 5 KV KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji: — končana srednja kovinarska, strojna in metalurška šola
— zaželene delovne izkušnje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tri- oziroma dvomesečnim poskusnim delom. Vloge o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: DO IMI KLEMOS, Kreigherjeva 20, Lenart, splošnokadrovski sektor. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izbiri.
ZAVOD ZA URBANIZEM BLED, p. o. Cesta svobode 13
Razpisna komisija za izvedbo razpisa in pripravo predloga za imenovanje individualnega poslovodnega organa DO Zavoda za urbanizem Bled razpisuje na podlagi 52. in 53. člena Statuta DO in sklepa ZD z dne 29. 4. 1986 dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom in sprejetim družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo arhitektonske, gradbene, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
— opravljen strokovni izpit s pooblastilom
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in je moralno neoporečen ter družbeno aktiven
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Zavod za urbanizem Bled, Cesta svobode 13, Bled, z oznako »Razpisna komisija individualnega poslovodnega organa DO«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 5 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa.
MERCATOR - ROŽNIK, n. sub. o., TOZD PRESKRBA, n. sub. o. TRŽlC Mercator  Trg svobode 27
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. POSLOVODJE
za prodajalno št. 2 — Železnina in prodajalno št. 10 — Otroška konfekcija v Tržiču
2. BLAGAJNIKA
za prodajalno št. 2 — Železnina
3. VEC PRODAJALCEV
mešano-živilske in tehnične stroke za prodajalne na območju Tržiča
4. VEC HONORARNIH PRODAJALCEV
za prodajo sadja in zelenjave na stojnicah v poletnih mesecih na območju Tržiča in Kranja
5. TAJNICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV, DPO in TOZD
6. VEČ UČENCEV IN ŠTUDENTOV ZA POČITNIŠKO DELO Pogoji za sprejem:
podi. — poslovcdska šola oziroma šola za prodajalce
pod 2. in 3. — šola za prodajalce ali končan VIP za trgovinsko dejavnost oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost
pod 4. — študentje ali mlajši upokojenci
pod 5. — srednja izobrazba administrativne oziroma splošne smeri
pod 6. — za učence je pogoj dopolnjena starost 15 let
Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku tozda. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju oddajte v 8 dneh po objavi v kadrovsko-splošni službi tozda, kjer boste dobili tudi druge informacije.
Poznate nas tudi po tapetah. In prav zato smo vam, poleg ostalega, v tem mesecu pripravili posebno ponudbo. ^~"\20 let
Pridite in si oglejte!
padnka
Blagovnica Kranj
OTOĆAIMKA
Ob jubileju naše blagovnice bosta odslej šestkrat zapovrstjo izšli nagradni vprašanji na kuponu. Kupon z rešenima vprašanjema in točnim naslovom nalepite na dopisnico in pošljete ali osebno oddate na naslov: ASTRA blagovnica Kranj. Prešernova 10, Kranj.
Žrebanje vseh prispelih dopisnic bo 27. junija v blagovnici Astra, kar pomeni, da je lahko nagrajenec vsak, katerega dopisnica bo nosila poštni žig 25. 6. ali bo ta dan osebno oddana v blagovnici Kranj, seveda s pravilno izpolnjenim kuponom in točnim naslovom.
Vse nagrajence čakajo lepe praktične nagrade iz asortimana blagovnice Kranj, vsi nagrajenci pa bodo objavljeni v časopisu Gorenjski glas 1. julija.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
1. Katero obletnico praznuje Astra, blagovnica Kranj?
2. Iz katerega kraja in republike je DO Otočanka?
SOZD
MERCATOR-NT
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2
Delavski svet Mercator — KŽK Gorenjske, TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof, v skladu s 161. členom statuta tozda razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
osnovno sredstvo
izklicna cena
1. elektromotor 8,5 kW, 2860 obrat, na min., št.
motorja 109924 GR 12.700 din
2. elektromotor 10 kW, 1480 obrat, na min., št.
motorja 69160 15.000 din
3. elektromotor 3 kW, 900 obrat, na min., št.
motorja 253818 4.500 din
4. elektromotor 10 kVV, 1440 obrat, na min. št.
motorja 410342 ' 15.000 din
5. elektromotor 5,5 kW, 955 obrat, na min. št.
motorja 508761 8.000 din
6. elektromotor 2,7 kW, 940 obrat, na min. št.
motorja 97921 4.000 din
7. elektromotor 5,5 kW, 2880 obrat, na min. št.
motorja 234777 8250 din
8. elektromotor 7,5 kW, št. motorja 273759 11.000 din
9. elektromotor 5,5 kW, št. motorja 31119 8.200 din
10. elektromotor 1,5 kW, št. motorja 495378 (ne
deluje) 400 din
11. elektromotor 7,5 kVV, 2890 obrat, na min., št.
motorja 421571 11.000 din
12. elektromotor 2,2 kW, 940 obrat, na min. št.
motorja 179829 3.200 din
13. elektromotor 135 kW, 1400 obrat, na min. št.
motorja 22713 2.000 din
14. elektromotor 1,1 kVV, 1410 obrat, na min. št.
motorja K 4 B 1880 1.600 din
15. elektromotor 2,7 kW, 940 obrat, na min. št.
motorja 1420 4.000 din
16. elektromotor 1,5 kW (ne deluje) 600 din
17. elektromotor i ne deluje) 600 din
18. elektromotor (brez podatkov) 2.000 din
19. elektromotor 5,5 kW, 955 obrat, na min. št.
motorja 245982 7.500 din
20. elektromotor 1 kW, 2760 obrat, na min. št.
motorja 526221 1.500 din
21. elektromotor 3 kW, 1410 obrat, na min. št.
motorja 622279 (ne deluje) 700 din
Javna dražba bo 12. junija 1986 ob 12. uri na sedežu tozda Tovarna Olja <$)ljarica Britof, Britof 27.
Ogled osnovnih sredstev bo možen pred pričetkom javne dražbe na kraju dražbe.
Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene osnovnega sredstva. Predpisani prometni davek mora plačati kupec. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe plačati osnovno sredstvo, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije dobite po telefonu št. 35-221.
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. soL o. TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD GGTM objavlja prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE VOZIL IN STROJEV - 2 delavca
Pogoji: — končana šola za avtomehanika
— končana šola za strugarja
— eno leto delovnih izkušenj
— trimesečno poskusno delo
2. GRADBENA DELA — 5 delavcev
Pogoji: — končana šola za gradbene delavce
— enomesečno poskusno delo
Delovno razmerje sklepamo pod 1. za nedoločen čas, pod 2. pa za določen čas, s polnim delovnim časom. Za gradbene delavce imamo stanovanje v samskem domu. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO, n. sol. o., TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n. sol. o, cesta Staneta Žagarja 53, Kranj.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo na oglas.
PETEK, 6. JUNIJA 1986
OBVESTILA, OGLASI
13. stran msmssssm
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ
ponovno objavlja JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev:
L kombi IMV 1600 BR, letnik 1978, prevoženih 79.000 km, vozen, neregistriran, izklicna cena 200.000 din
2. pralni stroj PRIMAT (15 kg), izklicna cena 50.000 din
3. sušilni stroj PRIMAT, izklicna cena 50.000 din
4. kotel — plinski 80 I, izklicna cena 30.000 din
Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo v torek, 10. junija 1986, v vrtcu Ivo Slavec Jokl, Levstikova 6, Kranj, od 11. do 13.30. Javna licitacija bo istega dne ob 13.30. Vračljiva je po koncu licitacije, sicer zapade. Vse stroške prepisa lastništva, druge stroške in prometni davek plača kupec.
Izlicitirane predmete morate plačati in odpeljati s kraja licitacije takoj.
Prodaja bo po načelu videno — kupljeno.
GLASBENA SOLA KRANJ, p. o. Trubarjev trg 3
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA - BLAGAJNIKA
za določen čas s polnim delovnim časom od 25. avgusta 1986 do 10. oktobra 1987 (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri
— dvomesečno poskusno delo
— smisel za organizacijo dela
Kandidati naj pošljejo prijavo v 8 dneh po objavi na naslov: Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3, Kranj, Komisija za delovna razmerja. O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
KULTURNE SKUPNOSTI JESENICE, KRANJ, TRŽlC, ŠKOFJA LOKA IN RADOVLJICA
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o podeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske objavljamo razpis za
PREŠERNOVO NAGRADO GORENJSKE ZA LETO 1986
na naslednjih področjih kulturno-umetniškega ustvarjanja:
literatura, dramska umetnost, glasba in balet, upodabljajoča umetnost, film, arhitektura in oblikovanje. Posamična nagrada znaša tri poprečne mesečne osebne dohodke v prvih devetih mesecih preteklega leta na Gorenjskem. Kandidate za nagrado lahko predlagajo organizacije združenega dela s področja kulture, občinske zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, kulturna društva, delovni ljudje, ki samostojno — kot poklic — opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, in drugi delovni ljudje in občani.
Pisni predlogi z obrazložitvijo morajo biti predloženi na naslov: Žiriji za ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev — Kulturna skupnost Jesenice do 3. novembra 1986.
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KURJAČA
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— poklicna šola kovinske ali elektro smeri
— uspešno opravljen izpit za kurjenje visokotlačnih kotlov
— dvomesečno poskusno delo
— osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju OD
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov DO IBI Kranj, Cesta Staneta Žagarja 35.
-J
DEŽURNI VETERINARJI
od 6.6. do 13.6.86
*a občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
tel.:25-779 ali 22-781
°<j 22. do 6. ure pa na tel.:
23-518
** občino Škofja Loka °AVORIN VODOPIVEC, <"pLvet., Gorenja vas 186, Jel.: 68-580
OBLAK MARKO, dipl. vet., skofja Loka, Novi svet 10, tel.:
GO-577 ali 44-518
občini Radovljica in Jesenice
JANEZ URH, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779
i —
-
rrara
Stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA
sprejme
več KV MIZARJEV.
Osebni dohodek od 100.000 din do 110.000 din. Interesenti naj oddajo prijave na naslov: Mira Radovljica, Šer-cerjeva 22.
SODO.
Umro
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ, TOZD GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
RAZPISUJE za šolsko leto 1986/87 naslednje ŠTIPENDIJE:
12 štipendij za poklic diplomirani inženir kemijske tehnologije (od tega 2 štipendiji za tozd Gumama Ptuj) 3 štipendije za poklic diplomirani kemijski procesni inženir 2 štipendiji za poklic diplomirani inženir matematike 2 štipendiji za poklic diplomirani inženir fizike
12 štipendij za poklic diplomirani inženir strojništva (od tega 2 štipendiji za tozd Gumama Ptuj)
5 štipendij za poklic diplomirani inženir elektrotehnike 11 štipendij za poklic diplomirani ekonomist (od tega 1 štipendija za tozd Gumarna Ptuj)
2 štipendiji za poklic diplomirani organizator dela, proizvodna usmeritev
1 štipendijo za poklic diplomirani organizator dela, kadrovsko-izobraževalna usmeritev
1 štipendijo za poklic inženir strojništva (za tozd Gumarna) 5 štipendij za poklic kemijski tehnik
13 štipendij za poklic strojni tehnik (od tega 3 štipendije za tozd Gumarna Ptuj)
10 štipendij za poklic elektrotehnik — elektronik 5 štipendij za poklic elektrotehnik — energetik
33 štipendij za poklic gumarski tehnik (od tega 3 štipendije za tozd Gumarna Ptuj) 5 štipendij za poklic ekonomski tehnik 5 štipendij za poklic upravni tehnik
10 štipendij za poklic naravoslovno-matematični tehnik (za učence 3. in 4. letnika z obveznostjo nadaljevanja študija na tehničnih usmeritvah)
2 štipendiji za poklic elektrikar — energetik
5 štipendij za poklic oblikovalec kovin (puškar) 7 štipendij za poklic vzdrževalec vozil in strojev (strojni mehanik — strojni ključavničar) 2 štipendiji za poklic lesar širokega profila (kolar).
Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha in je v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Vsi štipendisti, ki se šolajo za deficitarne poklice, prejemajo dodatek za deficitarnost.
Kandidati morajo pisni-prošnji (obrazec 8,40 — vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) priložiti še življenjepis, fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o dohodkih staršev za leto 1985.
ROK ZA ODDAJO PROŠNJE z vsemi zahtevanimi dokumenti je 30. junij 1986.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS — Tod raž 1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:
1 PLANERJA PROIZVODNJE - OPERATIVNI TEHNOLOG PRIPRAVE DELA
2. VZDRŽEVANJE MERILNO-REGULACIJSKE TEHNIKE
3. KLJUČAVNIČARJA - 3 delavci
4. POMOŽNEGA OPERATERJA - več delavcev
5. ELEKTRIKARJA za določen čas
Pogoji: pod 1.
pod 2. pod 3.
pod 4. pod 5.
diplomirani inženir rudarstva
strokovni izpit
do 5 let delovnih izkušenj
elektrotehnik šibki tok ali elektrikar elektronik
2 leti delovnih izkušenj
ključavničar
zaželen atest za varjenje
2 leti delovnih izkušenj
KV ali priučeni delavec ustrezne smeri
6 mesecev delovnih izkušenj
elektrikar
2 leti delovnih izkušenj starost nad 21 let
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas na delih od 1. do 4. točke, na delih pod točko 5. za določen čas — nadomeščanje.
Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja.
Na delih pod točkami 2., 3. in 4. — 4-izmensko delo, pod točko 5. — 3-izmensko delo, na delih pod točko 5. in delno pod točko 1. — jamsko delo.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
KOI>
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27
Komisija za delovna razmerja na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje del in nalog za določen čas:
1. PRIPRAVNIKA
en delavec za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu
Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri ali V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja
Delo sklenemo za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe, to je za šest mesecev.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, najkasneje v 8 dneh po objavi tega oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijave.
E^adria airways
ADRIA AIRWAYS LJUBLJANA, Kuzmičeva 7
Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge
PLANERJA LETALSKO-TEHNICNEGA OSEBJA (en delavec za nedoločen čas)
Pogoji: — višja ali srednja šola organizacijske ali druge ustrezne smeri
— eno leto ali 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
— pasivno znanje angleškega jezika
>— izpolnjevanje pogojev na letališču in obmejnem področju
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba Adria Airways Ljubljana, Kuzmičeva 7, 8 dni po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali.
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
Razpisna komisija razpisuje dela in. naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji: — izpolnjevanje splošnih,, ž zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določenih pogojev
— srednja ali višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih opravilih
— moralne kvalitete »
Delo računovodje je za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi.
fs zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o.
Zbor delegatov Temeljnih rizičnih skupnosti razpisuje na podlagi 120- člena statuta Zavarovalne skupnosti Triglav prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja)
Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj.
Za direktorja Območne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne po gojcDa ima:
— najmanj višjo strokovno izobrazbo
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v organizaciji poslovanja ter
— izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva zakon in veljavni družbeni dogovor o kadrovski politiki
Delavec bo na razpisana dela in naloge izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska 2, Kranj, razpisna komisija za imenovanje direktorja. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavljeni kandidati bodo o rezultatih razpisnega postopke obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
V SPOMIN
ANTONU DRAKSLERJU
iz TENETlS
Minilo žalostno je letot
odkar zapustil dom in svoje drage si.
Na tvojem grobu roža ne cveti,
ki grenka solza jo rosi.
Vsi, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob,
ISKRENA HVALA!
VSI NJEGOVI
Tenetiše, 2- junija 1986
V SPOMIN
10. junija mineva eno leto, odkar je odšla od nas k večnemu počitku naša mami
TEREZIJA RESMAN
rojena JANHAR
Kovačeva mama iz Gorice pri
Radovljici
MAMI, TVOJ DIH NI NIKOLI ZASTAL, TVOJA TOPLA BESEDA BO VEČNO ŽIVA!
Mož Severin, hčerki Anka in Vida z družinama, vnuki, Ajata in vsi njeni
Radovljica, 6. junija 1986
GLAS 14. STRAN.
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 6. JUNIJA 19
MALI OGLASI
tel.:27-960
certa JIA16 aparafMfrojI
Prodam TELEVIZOR grunding ekran 67, star 6 let, cena 10 M. Cesta 1. maja
29_8992
Prodam APARAT vvetrok za strojno čiščenje tapisonov in itisonov. Kopač,
tel : 50-166_8916
RADI0KASET0F0N hitachi TRK 7620 E 22 W SIN, 20% ceneje, in vrhunski OJAČEVALEC sansui AU D 9, 35% ceneje, prodam, brezhibna, de klarirana, v garanciji, tel.: (064) 24 971
_ 8879
Prodam univerzalno krožno ŽAGO MIO standard s skobelnikom in mlinom za koruzo, po ugodni ceni. Tel.:
39 269_8993
Barvni TV philips, ekran 42, star 3 leta, prodam. Telefon: 27 271, int. 418,
dopoldne_8994
Prodam prevozni MOLZNI STROJ national. Rozman, Sp. Duplje 29 8995 Ugodno   prodam   MEŠALNIK -ZGRABUALNIK solnce 3. Janko Kri-
stanc, Sr vas 13, Šenčur_8996
Ugodno prodam popoln APARAT za avtogeno varjenje Sebenje 64, Tržič
___8997
Čevljarski šivalni STROJ singer, in dustrijski,   in   rezkar   prodam. Tel.:
(064)25-500 _8998
Prodam RADIOKASETOFON ani-tech, dvojni kasetar, štiri valovne dol zine, in OJAČEVALEC za CB Trboje 9
_8999
Prodam BCS kosilnico z vozičkom, bencin, petrolej in ferguson PLUG — dvobrazdni. Bernik, Virmaše 48 9000 Prodam črno-bel TELEVIZOR gorenje, ekran 61 cm, star 3 leta, cena 6 M Trogrlič, Vrečkova 5, Kranj, tel.: 33 369
_9001
Poceni prodam črno-belo TELEVIZI-JO. Vinko Gale, Planina 8, Kranj 9002 Prodam nov PUHALNIK grič z elek tromotorjem. Podreča 11, Mavčiče
_9003
Prodam stabilni MOTOR, bencin, petrolin. Skopec, Log 19, Šk. Loka
_9004
Prodam kolutni MAGNETOFON grunding TK 745 HI-FI stereo, 55 W, mikrofona in slušalke. Informacije (Matej), tel.: (064) 45-527 popoldne
_9005
Prodam KOMPRESOR in registriran MOTOR ČZ 175 ccm. Sp. Veterno 10,
Tržič_9006
Prodam STROJ za izdelovanje žični kov do 50 mm Proj, Virmaše 2, Šk. Lo
ka_9007
Traktor cormik, 43 KM, prodam La hovče43 _9163
Nujno prodam nov CIRKULAR z motorjem 4 kW in dodatnim koritom za žaganje debelih drv. Šmarca, Jerano va 26, Kamnik_9008
Prodam dobro ohranjen sipov OBRAČALNIK V02 pajek Koželj, Mo ste 54, Komenda_9009
Prenosni GLASBENI STOLP prodam. Tel: 21-156_9010
Prodam 22 kubično NAKLADALNO PRIKOLICO in rotacijsko KOSILNICO RK 165. Jagodic, llovka 8, Kranj 9011
TRAKTOR 45 KS, pogon na vsa 4 endra kolesa, zetor 6011 in traktorske GUME 16x30, prodam. Tel.. (065) 62-882_9012
JVC KASETOFON, tuner, OJAČE-VALEC. ZVOČNIKE 120 W, ugodno prodam vse novo, ocarinjeno. Tel.: (061)445-116, dopoldne_9013
Prodam OBRAČALNIK za seno, pajk, VO 4. Porenta, Sv. Duh 44 9014
Dobri pletilji nudim na svojem do mu PLETILNI STROJ Ostalo po dogo voru. Podlubnik 85, šk. Loka, tel.: 61 -446, popoldne_ 9015
Prodam samohodn i OBRAČALNIK reform. Franc Božič, Mlaka 6, Begunje na Gorenjskem____9016
Prodam traktorsko ŠKROPILNICO. Trata 10, Šk. Loka, tel: 62-039 9017
Prodam FOTOKAMERO super 8, tonski KINOPROJEKTOR super fl in normal RADIO — mini stolp 2 x 50 W Tel.: 89-146_9018
Prodam žitni KOMBAJN zmaj 780 special, prednji del VILIČARJA, nosilnost 4,5 t, primeren za avtodvigalo, in ALU PLOČEVINO v traku, 0.8 mm. Franc Stros, Dvorska vas 31/c, Begu nje_9019
Tonski PROJEKTOR in KAMERO ugodno prodam. Tel: 37 736 9020
Prodam STRUŽNICO prvomajska, cena 1 M. Teršek, Mlakarjeva 31, Šenčur^_ 9021
Prodam industrijsko PODŠIVALKO in dva STROJA za šivanje usnja. Ter-šek, Mlakarjeva 31, Šenčur_9022
Prodam MEŠALEC za beton. Kutinova 10, Kranj, tel.: 27-040_9023
Prodam TRAKTOR pasquali. Trste nik 11_9024
Prodam črno-beli TV108 ET, star 6 mesecev, daljinsko upravljanje. Ro-deš, Savska loka 5, Kranj_9161
Nakladalno prikolico SIP 17 m3 prodam. Bitenc, Škofjeloška 28, Kranj _9162
Prodam mizarsko PORAVNALKO s cirkularjem in vrtanjem, za 50 SM. Tel.: 66-094_9225
Prodam novo 220 I zmrzovalno skrinjo, še v garanciji. Dolinar, Puštal 17/a, Škofja Loka, tel.: 62 058 9226
Prodam dobro ohranjen MOLZNI STROJ Virovitica. Reteče 45, Gorenja vas, Škofja Loka_9227
Ugodno prodam PAR ZVOČNIKOV 80/100 W RIZ. Tel. 47 368. _
Krediti na podlagi namenskega dinarskega varčevanja, vezave dinarskih sredstev ali vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz
Banka daje kredite po pravilniku kreditno sposobnim občanom, če poslovno sodelujejo z banko. Da občan poslovno sodeluje z banko,se šteje, če ima pri banki vložena sredstva na hranilni knjižici ali tekočem računu, deviznem računu, oziroma, če prejema osebni dohodek ali pokojnino prek banke. Občan dobi 220% kredita od vezanih dinarskih sredstev, 250% kredita od vezave dinarske protivrednosti •prodanih deviz, odstotek kredita na podlagi namen skega dinarskega varčevanja pa je odvisen od dobe varčevanja. (12 — 36 mesecev).
Banka daje kredite za naslednje namene:
—• za nakup, vzdrževanje oziroma adaptacijo starih stanovanj in stanovanjskih hiš (več o tem prihodnji petek)
— nakup in izgradnjo manjših hidroelektrarn, 20% obrestna mera, doba vračanja do 8 let
— plačilo stroškov za telefonski priključek, 20 %, 5 let
— plačilo stroškov za priključek na električno ali plin sko omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo, 20 %, 5 let
— popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, 20 %, 5 let
— plačilo uvoznih dajatev, 20 %, 1 leto
— plačilo vpisnine za izredno šolanje, 20 %, 1 leto
— plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripo močkov in storitev rehabilitacije, 20 %, 5 let
— nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo, ali od fizične osebe, 24 %, 5 let
— gradnjo garaže, 24 %, 5 let
— plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v kli matskih in termalnih zdraviliščih, 20%, 1 leto
— za nakup avtomobila, če služi kot invalidski pripo moček, 17 %, 5 let
—- plačilo postavitve skupinske antene, 20 %, 5 let
— hišni računalnik, 20 %, 5 let
če banka obrestuje vezani znesek depozita po 1 % letni obrestni meri, se obrestna mera za kredite poveča za 1 %.
Višina obrestne mere je določena v vsakokratnih veljavnih sklepih o višini obrestnih mer in tarif. Dodatne informacije dobite v enotah Ljubljanske ban ke. Temeljne banke Gorenjske.
gradbeni mal.
Prodam 10 kom ARMATURNIH MREŽ 8x6 in BETONSKO ŽELEZO 6 mm. Brence, Hraše 17/a, Lesce
Prodam 5 m železne balkonske ograje. Kranj, Štirnova 7, tel.: 26-768
Ugodno prodam uležan (2 leti) STI-R0P0R 5 cm 1/2 in 3/4 eolske vodovodne CEVI, odtočne svinčene CEVI in 12-cm POROLIT. Tel : (064) 35-541, po-poldne in zvečer_8944
Prodam strešno KRITINO (folc) 3300 kosov po 60 — din. Burnik, Nasovče 7, Komenda_9059
Ugodno prodam rabljeno cementno OPEKO folc. Dolenc, Kuraltova 4, Šenčur^_9060
Prodam hrastove PLOHE, primerne za stopnice Osterman, Luže 34, Šenčur^__9061
Prodam domače ŽGANJE, SKODLE in 350 kg betonskega ŽELEZA, pr. 10 mm. Soklič, Češnjica 22, Pod nart, tel.: 70-410, po 21. uri_9062
Prodam 3 m hrastovih STOPNIC Cesta na Klanec 19/a, Kranj_9062
Prodam »ŠPIROVCE« 12x14, dolge 8 m, in 10x12 cm, 5 m, smrekovo OBLOGO 30 m1 in TROSILEC gnojila vikon. Voklo 86_9064
Prodam MIVKO, primerno za omet, dostavim na dom Dežman, Stra-hinj 15, tel.: 47 144__9065
Prodam 3 m1 suhih smrekovih PLOHOV. Tel.: 41-027_9066
Ugodno prodam gradbeni MATERI-AL. Tel.: 21-907_9067
Prodam   3000   kosov rabljenega STREŠNIKA špičak. Kovor 37, Tržič _ 9068
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda, 3000 do 3500 kosov. Tel.: 23 484, Partizanska 17, Kranj 9069
Prodam 1 m shiedel DIMNIKA s krovno ploščo pr. 20 in 2 zračnikoma, 8 m3 TERVOLA za izolacijo podstrešja in 14 vreč APNA, vse 20% ceneje, Lo-ka 109 Tržič, Šlanberger__9070
Ugodno prodam 2 m3 fasadnega PESKA sostro in 1000 kg 6 mesecev starega APNA. Tel.: 26-504_9071
ZIDAK porušene hiše, očiščen, na paletah, poceni prodam Reševa 10, Kranj_9072
Prodam m' fasadnega PESKA, krem, kamniški in motorno ŽAGO alpi-na. Voklo 83, tel.:49-127_9073
Ugodno prodam vec*tridelnih dobro ohranjenih OKEN (160x 150) s polkni. Kodrič, Trojarjeva 53, Stražišče, tel.: 27-135__9074
Prodam OPAŽ in LADIJSKI POD. Tel.: 35-324_9075
Prodam 3 m3 suhih smrekovih PLO-HOV, debeline 8 cm, tel.:68-579 9076
Prodamo rabljeno OPEKO različnih vrst po ugodni ceni. Ogled v petek od 16. do  18 ure,  sobota od  10. do 12. ure. Abina, Godešič 68, Šk. Loka _9077
Prodam DESKE za opaž (pobjon), ši-rine 7 in 9 cm (80 m3). Tel.: 74 368 9078
Prodam balkonska VRATA 140 x 220, betonsko ŽELEZO - 400 kg, MIVKO, bel teraco PESEK in zeleni KAMEN - tuf. Feldin, Rodine 72, tel.: 80 278_9079
Prodam nekaj m' MIVKE. Rupa 37, Kranj_9080
razno prodam
nama
ikof|a lok«
Na oddelku pletenin v pritličju:
— moške srajce OTR,enobarvne, kratek rokav, po 2.990 din
— otroško spodnje perilo proizvajalcev Interplet, Pletenina in Triko po ugodnih cenah
HIŠA DOBREGA NAKUPA!
Ročno KOSILNICO italijansko, figa ro, prodam. Tel.. 33-388_9090
JADRALNO DESKO sailboard -reggata, zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel.: 41-011_9091
Prodam dirkalno KOLO amater, 10 prestav, oprema campagnolo, ohranjen. Žefran, Bistrica pri Naklem 13_9092
Prodam 400 kg srednjega KROMPIRJA. Marko Babnik, Reteče, Šk. Loka__9093
Prodam 5 malo rabljenih GUM, 165x13 Ivan Milinović, Groharjevo naselje 7, Šk. Loka_9094
Prodam GOBELINA ženski akt, velikost 106x55. Uokvirjanje slik in gobelinov, Linhartov trg 23, Radovljica, ce-na zelo ugodna_9095
Prodam jedilni KROMPIR, TV aparat gorenje in hrastove PLOHE Zalog 11, Cerklje_9096
Ugodno prodam rabljeno zamrzovalno SKRINJO gorenje, 345 I, kombiniran ŠTEDILNIK 2x2, ŠOTOR za 4 osebe in električno KOSILNICO. Re pina, Mandeljčeva 12, Kranj, tel.: 22-967 popoldne_9097
Prodam diatonično HARMONIKO Mlakar Franc, C. 1 avgusta 3, Zlato polje, Kranj_9098
Prodam KOLO senior na 10 prestav Zorič, Pristava 1, Tržič_9099
Prodam PIANINO Marjan Jenkole, Staretova 25, Kranj (Čirče)_9100
Kombinirano OMARO za dnevno sobo ali garsonjero in dva raztegljiva KAVČA (dvojna ležišča) prodam. Tri-
ler, Župančičeva 8, Kranj_9051
Poceni prodam REGAL ABBA za dnevno sobo. Tel : (064) 35 029 9052 Prodam skoraj nov raztegljiv KAVČ
(rjav) Tel.: 22 463_9053
Zelo poceni prodam novo dvokrilno tridelno OKNO z omarico za roleto in HLADILNIK Gorenje. Tel.: 83-055 9054 Ugodno prodam hladilno SKRINJO, ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektr.) in POL-
KAVČ. Tel : 47 221_9055
Prodam, na obroke, novo 210-1 zamrzovalno  SKRINJO  gorenje. Tel..
51 716_9056
Prodam ohranjen kombinirani ŠTE-DILNIK (4 plin, 2 elek). Franc Konjar,
Smlednik 3_9057
Zaradi selitve ugodno prodam OMARO za dnevno sobo in kuhinjske ELEMENTE.   Radovljica, Gradnikova
101, stan. 13_9058
Prodam   KAMP   skif PRIKOLICO.
Tel : 37-468_8707
Obrtniki! Ugodno prodam ZABOJ NIK (kontejner) s prostornino okrog
3 m3. Tel: 60-547_8990
Prodam KABINO za universal, italijansko, in lažji gumi VOZ za lažjega konja ali traktor. Vinko Košir, Hlavče
njive, Gorenja vas_9081
Prodam   novo   KITARO Melodija Mengeš in trifazno REZILKO Igor Si frer, Jezerska c 76/a, Kranj 9082 Prodam otroški VOZIČEK (marela).
Tel.: 25-487_9083
Ugodno prodam invalidski MOTOR NI TRICIKEL tomos, več okvirjenih GOBELINOV. BILJARD in plastični ČOLN. Zbilje 1/a, (Na Jeprci), Medvode_9084
Prodam PRALNI STROJ Ei, star 5 let, dva FOTELJA, 3 AVTOGUME, velikosti 14 x 145, in razne dele za peuge ot 204. Tel : 51 877 dod 18 do 20. ure
____9085
Nujno prodam novo moško KOLO
tourist. Tel.: 26-922_9086
Poceni prodam KOLO na 10 prestav Sansi Gorečan, tel : 24 645, Mlakarje
va 20, Kranj_9087
Prodam GLISER 390 ccm, MOTOR crvsler z volanom in smučmi, za 50 SM m pašniško PARCELO z lepim razgledom, za 10 SM, dostop z avtom, 15 km iz Kranja. Plačate lahko tudi s čekom za gradb material. Tel : 37 056 _9088
Prodam MLIN na bela kamna, premer kamna je 70 cm, uporaben za mletje vseh vrst žit, in GUMI VOZ, 15 col, dobro ohranjen Rogelj, Ap-no9, Cerklje na Gor.__9089
Obveščam cenjene stranke, da spet sprejemam naročila za rolete in žaluzije različnih barv. Roletarstvo No-grašek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: 061-50-720.
ilan.oprcma
Ugodno prodam ohranjeno starejšo SPALNICO, starejši PRALNI STROJ gorenje in HLADILNIK. Voklo 70, Šen-
čur_9048
Prodam kuhinjsko KREDENCO, raz tegljivo MIZO in 6 stolov, vse ročno delo Kolenovič, Ljubljanska c. 6, Kranj _9049
Prodam kompletno zakonsko PO STELJO (»federmodroci«) in DIVAN. Kavčič, Godešič 87, Šk. Loka 9050
Prodam 2 hladilni SKRINJI: 120-1 je nova — v garanciji, 380-1 dobro ohranjena. Tel: 24-921 popoldne 9166
Prodam novo PEČ za etažno ogrevanje, 1800 KL. Tel : 27 547_9167
vozila
Prodam dvižna garažna VRATA in KOSILNICO alko za košenje trave. Stane Langerholc, Zg Bitnje 239 9101
Prodam športn i VOZIČEK Peg m a rela in motorno ŽAGO (solo). Tomin-čeva 5, Kranj, Stražišče_9102
Prodam športni voziček PEG, HOJI-CO in NAHRBTNIK Mihevc, Kebeto va 7, Kranj_9103
Prodam moško KOLO maraton luk-sus na 10 prestav, staro 8 mesecev. Tel.: 70-057, popoldne od 15. ure dalje _9104
Prodam KLAVIR in NSU prinza 1000, možno tudi po delih. Ana Perne, Begu-
nje 138_9105
Prodam dekliško KOLO Tel.: 34 940
_9106
Ugodno prodam kopalno KAD, sta rejšo, nevzidljivo, dobro ohranjeno. Ki-dričeva 11, Šk. Loka, tel.: 62 287 9107 Prodam KAMP PRIKOLICO skif, tel.:
37 468_9108
Prodam moško KOLO rog senior (5 prestav) Janez Vari, Kamna gorica
59/a,tel : 79-434_9109
Prodam težjo tovorno PRIKOLICO, nosilnost do 1.000 kg, za osebni avto, primerna tudi za manjši traktor in gradbeno   konzolno   DVIGALO na
elektr pogon Tel.: 77-120_9110
Prodam 20 prm bukovih mešanih DRV in 10 m3 okroglih bukovih DRV. Dostava na dom Tel : 42 471 9111 Prodam   PRIKOLICO, polkubično, kot priklopnik, z ročno zavoro. Franc
Tolar, Zabrežnik 4, Žiri_9112
Prodam rabljen nemški ŠOTOR za
5 oseb Tel.: 83-948_9113
Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in prešito odejo ter STA JICO   Marjana Slapar, Pot na Zdi
rovt 11, Tržič. Tel : 51-974_9114
Prodam konjski OBRAČALNIK, sipo-rex 5 in 10 cm debeline, molzni STROJ alfa-laval in suhe smrekove PLOHE.
Prodam fantovsko KOLO BMX Je-ram, Maistrova 2, Radovljica 9115 110 m' lamelnega hrastovega PAR KETA   prve  vrste,   100 m3 stropnih OBLOG in dve mladi MONSTERI (filo-dendron) prodam. Jernej Zupan, Breg . ob Savi 86, Mavčiče 9116 SURF alpha phantom, malo rabljen, ugodno prodam. Lesjak, Britof 219, Kranj__9117
Menjam novo KOSILNICO Tomos Agral za MOPED APN " ali prodam 15% ceneje Telefon: 74-550._
Ugodno prodam ŠKODO 100 S, v voznem stanju. Ogled v nedeljo. Lan-gusova 28, Radovljica
Prodam NSU 1200 C, cena po dogovoru. Dušan Smrkolj, C. JLA 27, Kranj, tel.: 27-566_8617
Prodam karamboliran ZAPOROŽEC, celega ali po delih Kopše, Na Kresu 22, Železniki_8929
4 aluminijasta platišča ABARTH, cromodora 5 1/2x13, prodam. Ro-man Dolenc, Sp. Gorje 205_8935
R 4 GTL, star 3 leta, odlično ohranjen, ugodno prodam. Šivic, Dobro Polje 3, Brezje, tel.: 79-839_8936
Prodam Z 101, letnik 78. Boris Čero, Kidričeva 1, Kranj_8941
Prodam Z 101. Tel.: 39-152, popol dne_8989
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101 S, letnik 78. Tel.: 21-219, dopoldne_8904
Prodam Z 101 super, letnik 78. Pav lov, Tomšičeva 2, Kranj_8905
Prodam vozen FIAT 125, letnik 71 za 6 SM. Peter Šplič, Grosova 4/a, Kokri-ca_8906
Prodam Z 101 mediteran, letnik de-cember,80, za 70 SM. Tel.: 45-695 8907
Prodam dobro ohranjen in garažiran CITROEN GS 1,3 drap barve, letnik 80. Slibar, Milje 35, Šenčur_8908
Prodam Z 101, letnik 80 Kasunič, J. Puharja 3, Kranj_8909
Prodam ohranjeno Z 101 meditiran, letnik 79. Zupančič, Mlaka 41, Kranj _8910
Nujno prodam FIAT 126 P, letnik 80, 51.000 km, ogled v nedeljo. Filipič, Ho-tavlje 5_8911
Prodam dobro ohranjen R 4 TLS, letnik 77. Hudobivnik, Grosova 18, Kokri ca__8912
Prodam R 4, letnik 78. Stupan, M. Pi jade 13, Kranj_8912
Prodam Z 101, letnik 78, potrebno manjšega kleparskega popravila. Se-benje 64, Tržič_8914
Prodam 126 P, letnik 80, in dvokaset no komponento z gramofonom znamke SCHNEIDER, novo. Tel.: 34 409 _8915
Prodam KOMBI furgon IMV 1600, 2200 D, letnik 78, visoki (3 »akse«), motor po generalni in KAMP PRIKOLI CO 380. Brezje pri Tržiču 41 /a      8916
Prodam FIAT 124 Cimerman, J. Pu harja 8, Kranj_8917
Prodam Z 101, letnik 80. Broder, Mencingerjeva 1, Kranj _8918
Ugodno prodam Z 101 mediteran, letnik december 80. Škof, Vaše 6, Medvode_8919
R 4, letnik december 79, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru Tel.: 28-209_8920
Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 79, prevoženih 28.000 km, registriran do aprila 87. Bidovc, Huje 29, Kranj _8921
Prodam Z 101 mediteran, letnik 79, za 65 SM. Slavko Sitar, Velesovska 30,
Šenčur_8922
Prodam Z 750, letnik 73, dobro ohra njeno, ogled možen v soboto od 14. dalje. Silvo Štucin, Sv. Duh 67 8923
Z 101 C, letnik 82, 25.000 km, garaži rano, prodam Mlaka 174, Kranj 8924 Prodam OPEL,KADET 1,3 S, letnik
82. Ovsenik, Jezerska c. 104/a 8925 Prodam Z 101 L, staro 8,5 let, dobro
ohranjeno. Kokalj, Golnik 111 8926
Prodam JUGO 45, letnik 83. Bukov-nik, Trboje 129_8927
KOMBI Z 345 K, letnik 77, poceni prodam ali zamenjam za osebni avto ali moped Možno doplačilo. Tel : 80-494_8928
Prodam OPEL KADET, letnik 74, pr va registracija 76, cena 105 SM. Tel.: 061/627-035_8929
Prodam obnovljeno Z 750, letnik 79. Pristavec, Sp. Otok 10/a, tel : 79-084 _8930
Prodam Z 101, letnik 77. Rošič, Fin-žgarjeva 8/a, Lesce_8931
Prodam Z 101, letnik 78. Enes Habi-bovič, Cesta železarjev 27, Jesenice _8932
Prodam Z 750, starejši letnik. Leon Miklavčič, Hlebce 35 Lesce 8933
R 4 GTL, 1108 m3, letnik november
83, sivo modre barve, zelo dobro ohranjen, prevoženih 22 000 km, pro dam Tel.78 034 8934
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ
Kranj,
Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770
.Pr
»ova Pr >6le L«tn
(tnil
Pr, /bp
Pri »0| 35
Nudimo več vrst ogled)j/a garderobne stene, mizic ^ stenske in stopne obloga kotne letve ter več vrst tev za uokvirjenje slik gobelinov
Se priporočamo!
PE
'Odi
Prodam Z 101 1300, letnik 78 Pretnar, Hrušica 58/c, Jesenice, o|2a vsak dan od 15. do 17. ure
Hik
Prodam dobro ohranjeno Z lOl!£in tnik 79. Krvina, Tenetiše 60
Registriran R 4 TL, letnik 76, ug1 prodam. Tel.: 77-477__
Ugodno prodam Z 101, letnik 75 Mec vember, Tel: 51-839 dopoldne
Prodam FIAT 126 P, letnik 80. 75-227
Z 126 42-66
ZLATARNA
Goldie
NOVI DESIGN
poročnih prstanov z
diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA
P, letnik 78, prodam.
Prodam FIAT 126, letnik 81 53 SM. Mehle, C. 4. julija 49, Bis| pri Tržiču, tel.: 51 -308_
Prodam dobro ohranjeno Z 7! tnik 81. Sr. Bitnje 19, Žabnica
Prodam TAM 5000 kiper, registi v dobrem stanju, letnik 70, ali I njam za osebni avto. Stanko R Čevljarska 6, Tržič_
nik 761^ prc
striran do oktobra 62-832 popoldne
cena 30 SM
Dobro ohranjen GOLF, dece 79, prodam. Tel.: dopoldne 21-964 poldne 23 340_
Ugodno prodam Z 750, letnik Zvonka Podboršek, Struževo 1, Krl?^
prc
prc
fcni
Prodam Z 101 L, letnik 78, oglef^S bota popoldne in nedelja ves dan kan, Žirovnica 111
Prodam VW 1200, letnik 76 BH Zabreznica 63, tel.: 80-632
Prodam RENAULT 12, letnik temelj, Fužine 12, Gorenja vas, 69-322 popoldne_
0
^4 b€
Prodarrt MOPED avtomatik KOMBI 7+1, letnik 78, brezhibe'fof. menjam za osebni avto. Biček, MC |)Q] 26, Radovljica, tel.: 79-922_,
ite
Jb
Prodam JUGO 45, temno rj| barve, letnik junij 83. Anderle, H 34, Lesce
Prodam FIAT 126 P, letnik 30.000 km. Sonja Dimitrijevič, Grl kova 107, Radovljica, tel.: 79-562
sle
Prodam TOMOS 14 M inTOMO^ SLC, dobro ohranjena. Tel.: 66i popoldne_
ro
126 P, letnik 81, prevoz** 36.000 km, dobro ohranjen, proi • I Miran  Naglic,  Hotavlja 48, PolfDi.
ogled popoldne_
Prodam Z 750, letnik 83, regis-do maja 87. Roman Benedik, R<w|2! Podnart, tel: 70-115 Pr0
Prodam osebni avto JUGO 45 tnik 84, z dodatno opremo. Milani govan, Partizanska 3, Žiri, tel.: 69-i
-- nik
KOZMETIČNI p SALON
RENATA DEŽMAfe
Hrušica 92, Jesenice
Odprto vsak dan od 14 20. ure, ob petkih od 8. 12. ure. H Nudim vam nego obra* in   telesa, dekorativni kozmetiko in depilaciioi l
-_-14^
I 21
Prodam Z 101, letnik 81, cen iofi SM. Ferdo Meglic, Kovor 156, Tržil pj*
Prodam Z 750, letnik 85. Zupin, hinj 130_
-nik 1-D
OPEL rekord 20 S, letnik 80, df>, ohranjen, proaam. Smlednik 56
CITROEN 1,3 super, letnik 80, 'Prjj ževan, brezhiben, prodam najbOs mu ponudniku. Tel.: 77 325 Saše
Prodam FORD
1,6. Tel.: 78 258
TAUNUS
karf7c >?0
Prodam Z 101 po delih. Tel.: 75-
Prodam FIAT 750, letnik 79, g*rr. ran, zelo dobro ohranjen, prevoifern 43.000 km. Informacije vsak dan do 16. po tel.:61-875_
Ugodno prodam Z 750, letnik] cember 84. Tel.: 50-658_
Prodam Z 750 SC, letnik 1980, striran do junija 87. Tel.: 69-355
Z 101, letnik 80, 1300, prodam] pan, C. na Jezerca 8, Radovljica
Prodam 126 P, star 7 mesecev. kovic, tel.: 35.-773_
Prodam ŠKODO 100 L, letnik 7fo gistrirana Tel.: 51 -619, popoldne Jg^
Prodam LADO RIVA 1500, 1«0 1985 Robljek, Golniška 56, Kranj Kg
( (
Prodam FIAT 126 P, letnik 80. B lovič, Brezje 71, tel: 79-993
-Jr il/* +Mp ^^fc ^ff*
Prodam JUGO 45, letnik 85, in kosov OPEKE iz žlindre, dime' 40 x 29 x 19 x cm. Janez Emeršič,
slevče 26, tel.: 80-563
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
PETEK, 6. JUNIJA 1986
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. STRAN (^^SScJMSSICa-AS
.Prodam 126 P, letnik 78, tel.: 50-040, [t-29, dopoldne ali Proletarska 7, sta-
!S*anje20 _8972
l Prodam ŠKODO 105 L, letnik 80, B'od v soboto in nedeljo. Ivan Sakač,
Ktnje_47___8973
[Prodam MERCEDES 220 D, letnik P-obnovljen, registriran do 87, ogled F8 od 15. do 17. Perko, Begunje 58/a
1____8974
lagodno prodam Z 101 mediteran, gTjikjiecember 79. Tel.: 24-962 8975 Prodam R 4, letnik 80. Sr. Dobrava "»pri Kropi, tel.: 79-622 po 18. uri
k___8976
Prodam odlično ohranjen osebni av-' OPEL KADET coupe, letnik 74, cena P SM. Franci Mežan, Zabreznica
ilŽirovmca _8977
Prodam SPAČKA, letnik 75, neregi-^f'ran, vožen, za 6 SM. Tel.: 35-061
____ 8978
Prodam
Z 101, letnik 78. SSJtegunje 24
Lado Zu-8979
S<JZUKI RM 125, letnik 83, s carin-* deklaracijo, nevozen na dirkah, r°dam. Mirko Dobre, Kovor 17, Tržič
*___8980
Prodam Z 750 L, letnik november 77
P JLj28-861 int. 26-82_8981
°:    28 SM prodam obnovljeno Z 101, ■?'k 74. Tel.: 34-189, J. Gabrovška 32,
0'jEinrtovič___8982
.Ugodno prodam JUGO 45, letnik 83,
jLgvgust. Golnik 10/b_8983
Prodam Z 750, letnik 76, obnovljeno, 7S Iled možen po 18. uri. Delavska 6,
_J Slgtrana_8984
3- Prodam osebni avto Z 101 L, klepar-_^ * obnovljen, cena 70 SM, in globok i. l°ški avstrijski VOZIČEK, žamet, za Korbar, Titova 53/b, Jesenice,
J3-281 dopoldne_8985
Prodam Z 101 confort, letnik 79, zelo *ro ohranjen, garažiran, registriran 5( fna j a 87, cena 90 SM. Tel.: dopol-5 24-450 Breda, popoldne 23-158,
možen vsak dan_8986
rodam poljski FIAT 126, letnik 80. ■Lgg-048 od 16. ure dalje 8987 prodam Z 750 SE, letnik 80, registri-rfjojprila 87. Tel": 83-054 8988 Vodarn Z 101, letnik 78, registriran . decembra 86, garažiran. Franc Po-pik, S. Žagarja 25, Radovljica, eJ'8d vsak dan od 16. ure dalje, razen gtejn nedelje 8989
•M^ GOLF, september 83, 40.000 km,
CriSgam. Tel: 78-059_8990
prodam Z 101 confort, letnik 82, za ^HSM. Tel.: 37-553__ 8991
^Opravičilo!
^4 delovne organizacije — J^ročnike oglasov in služ-
J^nih objav — obvešča-e'^o, da vseh objav zaradi
c ^manjkanja prostora ni-rrf^o mogli objaviti v tej
\ !tevilki.
Rjavili jih bomo slednji številki.
_
v na-
i6 ''odam Z 101, letnik 79, tel. 33-176
___8629
h 4 TLS, letnik 79, 39.750 km, garaži-Prodam. Ul. Vide Šinkovčevel, vini Na Klancu) 9168
•■OUpri trgov
3l|
^fodam Z 101 GTL, letnik 79 Blažič st*e. Moše Pijade 48. Tel: 28-608 -.vEPjdan, 23-341 - dopoldan. j prodam Z 750 SC, letnik 80. Slavko j I trjenčič, Stara Oselica 37 9169 n. |AWO 350, športno preurejeno, i J'dam ali zamenjam za APN 6. Zu-
^SgJCoritno 19, Bled_9170
1 rodam zelo dobro ohranjeno Z 101, -T* 74. Josevski, Ješetova 4/c, Stra
Sfej<ranj_9J_7JI
frodam HUSOUARNO 250 ccm, RJ. Borštnika 2, Cerklje 9172 fodam VW GOLF, letnik 78. Zg. Br-ZlCerklje_9173
r 'uaa
^rodam 126 P, letnik 1977, 20 SM. 1^169 Škofja Loka 9174
^stava 101 mediteran, fc9ST". Tel.: 60-701
letnik 82, 9175
rrodam OPEL REKORD 2100 diesel
,rrrod7m z 750 ,etnjk 76 registrirana flfa 3-1 ' 4. B7   Marian   Kralj,   Puštal 26 —-
In-
P'k 74, registriran do 28. 4. 87. Bek-a/evič, Podlubnik 154, Škofja Loka
9176
Prodam FORD eskort, letnik 76, prva registracija 77. Milan Saje, Šmido-va 11, Čirče, Kranj_9185
Prodam JETTO, 1981, ogled popoldne. Majda Pivk, Križe 169, Tržič, tel.: 57-004, dopoldne_9186
Prodam ohranjen VW 1303 J, letnik 75. Milan Klajnčar, C. 1. maja 59, (hišnik]____9187
125 P, letnik 78, dobro ohranjen, prodam. Hotemaže 58, tel.: 45-069 _9188
Prodam R 18 TU, star 2 leti, prevoženo 9.000 km, garažiran. Tel.: 49-110 _9189
GOLF diesel, letnik 78, prodam. Osterman, Luže 2, Šenčur_9190
Prodam LADO 1600, letnik 80. Milan Prača, Lojzeta Hrovata 7, Kranj 9191
Prodam Z 101, konfort, letnik 1982, registrirana do januarja 87, cena 90 SM. Jovo Ignjič, Koroška c. 31, Kranj_9182
126 P, 77, prodam, ogled popoldne. Sp. Besnica 162_9183
Prodam chrvsler - SIMCA 1308. Trši-
nar, Pristava 44, Tržič_9184
FIAT 127, letnik november 1982, pro-
dam. Ječnik, Rakovica 3_9185
Prodam JUGO 45, letnik 84, tel.:
35 837_9186
Prodam GOLF JGL, letnik 81. Poto-
čnik, Ješetova 6, Stražišče_9187
Prodam DIANO 6 L, letnik 78, registrirana do maja 1987. Rodeš, Savska
loka 5, Kranj_9188
Prodam Z 101, letnik 76, po delih ali celo. Jure Košir, Križe 10, Tržič 9189 Prodam VVARTBURG karavan, letnik
82. Javornik, Struževo 14_9200
Prodam   karamboliranega FIČKA Tomšičeva 18, Kranj, Retrovič 9201 MERCEDES  11-13,  kiper,  7 ton, ugodno prodam. Tel: 57-148 9202 Prodam Z 101 v voznem stanju. Ze-
lič, Pristava 69/c_9203
Prodam FIAT 126 P, letnik 80. Per-nuš, Hotemaže 57, Preddvor 9204 Prodam OPEL ASCONO 16 SL, 79, ogled petek in sobota. Tel.: 26-344
_9205
Kupim Z 101, karambolirano, izra bljeno ali starejšo. Tel.: 21 -518 9206 Prodam Z 750, letnik 64, motor letnik 73. Tel.: 61-207 od 13. ure dalje, cena
po dogovoru_9207
Prodam GOLF, letnik 78. Tel.: 66-529
_9208
Prodam Z 101, letnik 76. Tel.: 25-523
popoldne_9209
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 83. Nova vas 7, Radovljica, ogled od 14. ure
dalje_9210
Prodam Z 750 LC, letnik 79. Pazlar,
Sp. Gorje 121_9211
LADO 1500 SL, letnik 80, registrirano do maja 87, prodam. Stružnikova
21, Šenčur, tel: 41-124_9212
126 P, letnik 79, ugodno prodam, šter, Trboje 41, tel.: 33-156, popoldne
_9213
Prodam MOTOR MZ ETZ 250, z disk zavoro in dodatno opremo. Marko Likar, Gorenjesavska 13, Kranj (pri Tek-
stilindusu)_9214
Prodam GOLF, športno preurejen, letnik 77, cena 110SM. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Ibrahim Fačič,
Boholova 10, Jesenice_9215
Ugodno prodam FIAT 850, celega ali po delih. Jože Turk, Matije Čopa 7/a,
Bled__9216
Prodam Z 101, letnik 77, registrirana do aprila 87. Fajfarjeva 37, Cerklje
_ 9217
Zelo ugodno prodam ČZ 350. Tel.:
83-860, Lipce 9_9218
Prodam Z 750, letnik 77. Oprešniko-
va 43, tel.: 25-965_9219
Prodam AMI 8, vozen, neregistriran.
Tel.: 22 308 popoldne_9220
Prodam FIAT 750, star leto dni. Stra-
hinj 80/a, Naklo_9221
Prodam Z 101, letnik 78, registriran do maja 87. Kokalj, Sr. vas 2, Begunje
_9222
Prodam Z 750, letnik 85, registrirana do maja 87 Tel.: 60-328, Škofja Loka
__9223
Prodam JUGO 45, letnik 84, registri ran do 1.6. 87. Franc Gaber, Kovor 95, Tržič, tel.: 50-765 do 14 ure, tudi sobo-ta, ogled vsak dan popoldne_9224
.,.4.87. Marjan ffSSLoka
Puštal 26. 9177
rodam VVARTBURG, letnik 78, ce-J5SM. Pavle Hafner, Virmaše 65, -of'aLoka 9178
1
.Sodno prodam rumen GOLF JGL, "1 }v 81, ogled v petek. Boris Gašper, °uh 55~ pri gradu, Škofja Loka
dt^_91Z?
rudami MOTOR 14 M. Matjaž Hor-; Llgvčarjeva 12, Škofja Loka 9180 .[Vjam  zelo  ohranjen CITROEN ,5> 1220, letnik 78. Tekstilna 9, Kranj
^_9181
.^odam JUGO 45, letnik 82. Lahov-1sQte': 42-124, popoldne 9182 ,°dam Z 101 GTL, letnik 83. Tel.:
JjS^popoidne _9183
'ffodam FIAT 1300, 1500 ccm. Bele, Ppgjg Žagarja 29/a,tel.: 21 -842 9184
STERN BU2
>^njene stranke obvezam, da imam novo tele-gnsko številko:
J ^-46-050, Gorice 2, 64204
B °olr,;k.
-I delovanje konvektorjev bakrenih spojnih kosov f'tingov.
ef
Prodam od 35 do 150 kg težke PRA ŠIČE. Posavec 123, Podnart tel.: 70-379__5624
Prodam sedem tednov stare čistokrvne nemške OVČARJE z rodovni kom in čistokrvno nemško OVČARKO z vzrejnim dovoljenjem. Lahovče 24, Cerklje_ 8042
Prodam grahaste PETELINČKE ter manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka_8956
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Za log 30, Cerklje na Gor._9025
Prodam PUJSKE, težke po 25 kg, domače reje. Sp. Brnik 60, Cerklje _9026
Prodam KRAVO in krmilni KROMPIR za živino ali prašiče. Tel.: 49-174 _9027
Ljubiteljem živali podarim 4 mesece starega PSA odličnih staršev različnih rodovnikov (poenter-ovčar). Antonija Sodja, Ribno 60, Bled_ 9028
PRAŠIČE, težke po 30 kg, prodam. Zgoša 47/a, Begunje na Gorenjskem _9029
Prodam BIKCE simentalce različnih starosti. Bešter, Zg. Besnica 55 9030
Prodam KRAVO v 8. mesecu brejo-sti. Dovžan, Podljubelj 94, Tržič 9031
Prodam visoko brejo TELICO. Papir-nica 9, Šk. Loka_9032
Oddam šest mladih siamskih MUCK. Robert Deželak, Blaževa ul. 3, Šk. Loka_9033
Prodam KOBILO haflinger, staro 6 let, že prepuščeno, s 7 tednov starim žrebetom. Čemažar, Cesta JLA 41 (stara cesta Kokrica-Naklo)_9034
Prodam 3 tedne staro črno-belo TELIČKO ali BIKCA, Sp. Bitnje 20, Žabni ca_9035
Predam 2 meseca stare JARKICE. Ažman, Suha 5 pri Predosljah Kranj _9036
BIKCA, starega 5 tednov, prodam. Osterman, Luže 2, Šenčur_9037
Prodam nemške OVČARJE z rodov nikom, stare 7 tednov. Marko Žegarac, Kovor 76/a, Tržič, tel.:57-134 9038
Prodam TELICO simentalko v 9. me-secu brejosti. Dragočajna 16 9039
Prodam KRAVO, čisto frizijsko, po prvi telitvi, brejo 5 mesecev Medja, Lipce 7/b, Blejska Dobrava_9040
Prodam PSA šarplaninca z rodovni-kom. Krsnik, Leše 1, Tržič_9041^
Prodam odrasle ZAJCE in ZAJKLJE rdeči novozelandec in mešance. Tel.: 83 850__9042
Prodam dve TELIČKI simentalki, sta ri 3 in 4 tedne. Žeje 16, tel.: 70-500 _9043
KUNCE modri rex, samca in 2 sami ci z mladiči, poceni prodam. Frlic, Zev nikova5/a, Kranj, tel.: 27-937 9044
Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Zg. Brnik 67, Cerklje 9045
Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti. Franc Bernard, Brezje 8, tel.: 79 905_9046
Prodam BIKCA, starega 7 dni. Ko-renčan, Podbrezje 17 9047
Prodam PRAŠIČE, težke po 60 kg. Srednja vas 55, Šenčur__9164
Prodam 10 dni staro TELIČKO frizij-ko. Zadraga 17_9165
kupim
Kupim vprežni OBRAČALNIK za pri-ključitev k BCS ali samohodni obračalnik. Velikonja, Dvorska vas 4, Begunje, tel.: 70 131 int. 13_8974
Kupim dele za fiat 126. Tel.: 38-945 _9118
Kupim BIKCA simentalca, starega okrog 10 dni. Tel.: 40-584_9119
Kupim »BRUNE« (lahko tanjše) tel.: 62-965_9120
Kupim HLODOVINO: oreh, češnjo, hruško. Tršan, Hraše 14, Smlednik __9121
Kupim OBRAČALNIK havbi ža T. Vinkovič 21. Pangeršica 4, Golnik, Franc Dolenc_9122
Kupim teden dni starega BIKCA, Nemilje 16, TeL: 40-589_9123
Kupim PRAŠIČA, težkega od 50 do 60 kg. Ribno 27, M. Janša_9124
Kupim 300 kg KROMPIRJA za krmo. Tel: 66-268_9125
Kupim kompletno KOLO lambreta. Marjan Drniš, Lancovo 3, Radovljica _9126
Kupim OUNI GORILEC za centralno. Tel.: 69-016_9127
itanonan|a
Zamenjam družbeno garsonjero za dvosobno stanovanje na Planini. Krne-ta 37-801 popoldne___
Iščem STANOVANJE v Tržiču, s predplačilom. Šifra: Telefon_9128
Mlad par brez otrok išče STANOVANJE na območju Šk. Loka, tel.: 60-091, int. 219 dopoldne, Hodžič_9129
Ljubljana —Gorenjska — manjše lastniško dvosobno STANOVANJE s centralno in telefonom pri kinu Šiška zamenjam za stanovanje na Gorenjskem. Lahko tudi začasno. Naslov v oglasnem oddelku_9130
Moški išče SOBO v jeseniški občini. Naslov v oglasn. oddelku_9131
poselil
Pridnim fantom in dekletom, po možnosti z avtom, nudimo PRODAJO aktualnega artikla po terenu SR Slovenije. Ponudbe na tel.: 26-592 od 14.30 do 15. ure_9145
Zaposlimo žensko (lahko mlajšo upokojenko) za čiščenje lokala. Delo je v jutranjem času, honorarno. Šifra: Dober zaslužek_9146
Sprejmem kakršnokoli honorarno delo na dom ali v bližini Radovljice. Tel.: 74-145_9147
Za prodajo zanimivega artikla iščemo mlade komunikativne in odgovorne ZASTOPNIKE(ICE). Delo je terensko, zato imajo prednost kandidati z osebnim vozilom. Ponudbe pod: Do 28 __9148
Zaposlim ŠIVILJO. Modni salon Ter šek, Jahačev prehod 1, Kranj      9149
Gostilna Sejem potrebuje DELAV KO za pomoč v kuhinji. Tel.: 21 -890
9150
1. junija sem na Poljani izgubil očala z etuijem. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne. Nagrada! Lakotič, J Puharia4, tel: 38-732 9158
Delavnico za mirno obrt v Škofji Loki ali bližnji okolici iščem. Šifra: 70 mJ _9001
Iščem PARCELO z gradbenim dovo-Ijenjem v Tržiču Šifra: Letos_9132
Prodam STANOVANJE, 50 m', ali zamenjam za enako veliko ali večje, v Ljubljani, tel. (064) 35 956_9133
Na relaciji Stražišče —Primskovo kupim starejšo HIŠO ali STANOVANJE v hiši. Ponudbe pod: TAKOJ_9134
Polovico starejše HIŠE prodam ali zamenjam za manjše dvosobno stano-vanje. Šifra: Dvosobno_9135
HIŠO v Begunjah na Gorenjskem — ZGOŠA 10 — prodamo. Ogled je možen vsak dan Informacije dobite pri Justini Špiler, Radovljica, Gradniko-va 9, tel.: (064) 75-610_9136
Na Bledu ali v okolici iščem manjšo HIŠO, gospodarski OBJEKT z možnostjo adaptacije ali zazidljivo PARCELO. Ponudbe na naslov Dr Milena Kocijančič, Rimska 12, Ljubljana 9137
Prodam STANOVANJSKO HIŠO s 3000 m' sadovnjaka najboljšemu po nudniku. Vladimir Marn, Šmarjetna gora 1, Kranj — v soboto in nedeljo od 8. do 12. ure_9228
zapoillira
Iščemo ZASTOPNIKE za delo na terenu (izredno dober zaslužek). Šifra: Honorarno ali redno_8804
Takoj zaposlim KV ali PKV slikople-skarja.Te!.. 39-552_8980
Iščemo sposobne fante in dekleta, ki jih veseli terensko delo in delo z ljudmi Visok zaslužek. Šifra: Prilož-nost zamujena povrne se nobena 8981
Takoj zaposlim mlajšega fanta za kleparska dela. Franc Markič, Partizan ska 14, Kranj_8992
Potrebujemo obiralce in obiralke vrtnih jagod. Marija Šušteršič, Šenčur, Mlakarjeva 75. Tel: (064) 41-026 9141
Iščem izvajalca mizarskih del za notranjo opremo z mojim lesom, tel.: 37-056_9142
Takoj redno zaposlim DELAVKO iz okolice Preddvora ali Kranja za delo na vezilnem avtomatu. Tel.. 45-316 __9143
Takoj zaposlimo ČISTILKO v redno del. razmerje ali honorarno. Gostilna Gorjanc, Hotemaže 40, tel.: 45-068
9144
najdeno
NAŠEL sem moško kolo. Sp. Brnik 68 9160
lokali
Kegljaški klub Simon Jenko Podre ča oddaja v najem POSLOVNE PRO STORE za gostinsko dejavnost (100 mJ) Pisne ponudbe pošljite na naslov: Brane Jurkovič, Podreča 48, 64211 Mavčiče do 18,6. 1986 9138
Najamem PROSTOR za kleparsko dejavnost na relaciji Kranj—Tržič— Radovljica. Možna adaptacija, tel.: 51-453_9139
GKZ Srednja vas v Bohinju daje v najem GOSTINSKI LOKAL v Srednji vasi najboljšemu ponudniku. Prijave sprejemamo do 14. 6. 1986 Ogled možen vsak dan od 7. do 14. ure, razen sobote in nedelje. Informacije po tel.: 76-400 in 76-462 9140
Vsem ljubiteljem ANSAMBLA HEN-ČEK se opravičujemo, ker je v nedeljo, 1.6., zaradi slabega vremena odpadla veselica na Lužah. Obveščamo pa, da vas bo ansambel HENČEK prišel zabavat v NEDELJO 6. julija — Gasilsko društvo Luže_9155
Kegljaški klub Adergas in ansambel ČUDEŽNA POLJA vas vabita na KRESNO NOČ v soboto, 7. junija, ob 20. uri in na veliko VRTNO VESELICO v NEDELJO, 8. junija, ob 17. uri pred Gasilskim domom v Velesovem. Boga to nagradno KEGLJANJE_9156
Športno društvo Podgorje organizira v soboto, 7. 6 , ob 20. uri in nedeljo, 8.6., ob 16. VELIKO VRTNO VESELICO v TENETIŠAH. Zabaval vas bo an-sambel SIBILA._9157
G. D. ŠTEFANJA GORA prireja dne 8. 6. 1986 veliko vrtno veselico z boga tim srečelovom in kegljanjem. Igral bo ansambel bratov Poljanšek. Vljudno vabljeni._
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 7. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA
SP pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II, Kranj, PC Planina — center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kokrica od 7. do 18. ure, SP Šenčur, SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemen-ček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Frankovo naselje JESENICE
Delikatesa, Kasta 2, Jesenice, Delikatesa, Kasta 3, Jesenice TItZiC
ABC Loka, Bistrica, Živila Jelka, Tržič in Mercator, Trg svobode, Tržič
V nedeljo, 8. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne:
SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure
OBVEHI1A
Gostilna OMAN - PRI LOVCU, GORICE 9, sporoča cenjenim gostom novo tel. številko 46-030
Rolete: lesene, plastične, žaluzije in popravila naročite Špilerjevim, Grad-nikova 9, Radovljica, tel.: 75-610 4658
Cenjene stranke obveščamo, da obratujemo od 1. junija do 1. septembra od 8. do 15. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Ob sobotah imamo zaprto. KRZNARSTVO CETINSKI-RAK, Kranj, Staneta Žagarja 5, tel.: 21-205 do 8. ure zjutraj in po 20. uri. ŠE NAPREJ SE PRIPOROČA-MO ZA ZAUPANJE_8983
Delamo stropne, stenske in talne obloge z materialom ali brez. Tel.: 50-554 po 19. uri_9003
Zidarska skupina sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Mlakarjeva 40, Šen čur.Tel.:(064) 41-052_9151
Izdelujem betonske STEBRE za kozolec. Dežman, Strahinj 15, tel.: 47-144 _9152
TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Kličite novo tel. št.: 40-347. SE PRIPOROČAM!_9153
VSAK PETEK in SOBOTO PLES na vrtu hotela Jelen. Igra Krvavški kvintet
9154
izgubljeno
30. maja 1986 sem na Kokrici izgubila denarnico z večjo vsoto denarja Najditelja prosim, da jo vrne. Nagrada! Ravnikar, Kuratova 60, tel. 25 048
9159
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre
ANICE ŠMID
rojene KREK iz Kranja, Gradnikova 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem iz Tekstilindusa.Predilnica, za venec in pomoč. Hvala sostanovalcem za podarjeno cvetje, zdravnici dr. Pegamovi za ves trud ob njeni bolezni ter zdravnikom Onkološkega inštituta in Kliničnega centra. Hvala g. župniku iz Kranja za lep pogrebni obred, pevcem društva upokojencev in vsem, ki ste ji darovali cvetje ter izrazili ustno in pisno sožalje.
Vsi njeni
Kranj, 21. maja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
DONATA BERČIČA
iz Lesc, Finžgarjeva 27
se zahvaljujemo sorodnikom, posebno Krčevim, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, izrečena sožalja in tolažilne besede ter darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalnost medicinskemu osebju oddelka intenzivne nege Bolnice Jesenice, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in žebljarjem Železarne Jesenice za poslovilne besede.
Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
I^esce, 30. maja 1986
ZAHVALA
Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE KUHAR
rojene LEBEN, p. d. Pstotove mame
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam bili v pomoč, ter DO Iskra Telematika, tozd Terminali, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni prezgodnji zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Krumpestru za njegovo nesebično skrb in dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Dupelj in Cerkelj za lepo zapete žalostinke. Vsem tistim, ki jih nismo navedli, pa so bili v teh težkih trenutkih z nami, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sinova Darko in Janez z družinama in drugo sorodstvo
Duplje, 31. maja 1986
ZAHVALA
Dolgotrajna bolezen nam je iztrgala našega dragega
MARJANA PORENTA
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej se želimo zahvaliti DO LTH iz Škofje Loke, dr. Camleku, Centru slepih in slabovidnih, pevcem pevskega zbora Ivan Cankar Sv. Duh in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga z nami
pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
NOVICE IN DOGODKI
Požar v Agromehaniki
Škoda je ocenjena na milijardo dinarjev
Kranj, 6. junija — Razmere po požaru, ki je izbruhnil v nedeljo okrog 19. ure v proizvodno-skladiščni hali KŽK, tozda Agromehanika v Hrastju pri Kranju, se počasi normalizirajo. Domači trg ne bo prizadet, težave pa so zaradi izvoznih obveznosti.
Podatki o škodi zaradi požara, ki je v nedeljo izbruhnil v proizvodno-skladiščnih prostorih KŽK, tozda Agromehanika v Hrastju pri Kranju, še niso dokončni. Za zdaj je škoda ocenjena na milijardo dinarjev. Vsekakor pa je bil to za zdaj letošnji največji požar v Sloveniji in eden največjih po vojni v kranjski občini.
Direktor tozda Darko Torkar in vodja komerciale v tozdu Franc Se-lak sta sredi tedna povedala, da se razmere v Agromehaniki normalizirajo. Domače tržišče, kar zadeva proizvodnjo in izpolnitev pogodbenih obveznosti, ne bo prizadeto, ker je bila proizvodnja že pred nesrečo končana. Tudi z rezervnimi deli ne bi smelo biti težav.
»Nesreča nas je doletela prav v trenutku, ko so bili vsi napori kolektiva usmerjeni v izvoz. Največ težav bo z izpolnitvijo obveznosti za naročnika na Poljskem, s katerim imamo skle-
be delovne organizacije KŽK i skupne službe sozda Mercator.
A. Žalar
njeno pogodbo v vrednosti 2,4 milijona dolarjev. 450 škropilnic smo temu naročniku že dobavili, do 24. junija jih moramo 1500, do konca julija pa še 1500. Sedanja nesreča bo povzročila najmanj 14-dnevni zastoj v proizvodnji, pa tudi kasneje bo še nekaj časa bolj improvizirana.«
Agromehanika ta trenutek najbolj potrebuje skladiščne prostore. Razumevanje je že pokazala Kokra Kranj, ki ima skladiščne prostore v najemu in jih bo ta teden izpraznila. Vse napore bo kolektiv vložil v to, da pri izpolnjevanju obveznosti do tujine ne bo prevelikih zastojev.
V Agromehaniki se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri gašenju požara in reševanju opreme, še posebej vsem gasilcem, občanom, članom CB centrale, delavcem tozda in delovne organizacije KŽK. Ta teden pa so priskočili na pomoč pri odstranjevanju ruševin tudi vsi tozdi in skupne služ-
Direktor tozda Ivan Torkar in vodja komerciale Franc Selak: »Zavedamo se, v kakšnih težavah smo, zavedamo pa se tudi, da je rešitev v delu. Tega smo vajeni. Uničen je material, ljudje pa smo ostali...«
V Agromehaniki sta si v začetku tedna ogledala škodo tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Henrik Peternelj in predsednik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar.
Poročali smo, da je pri gašenju požara v nedeljo zvečer sodelovalo okrog 150 gasilcev s 36 vozili. Zvedeli smo, da smo v poročilu v Gorenjskem glasu v torek pomotoma izpustili gasilce iz Vogelj in Predoselj, ki so tudi pomagali pri gašenju.
Načrt loških livarjev
Nov stroj za tlačno litje
Škofja Loka, 30. maja — Livarna škofjeloškega LTH sedaj proda 2872 ton aluminijastih zlitin, potrebe po teh kakovostnih in zahtevnih izdelkih pa so vedno večje, predvsem zaradi izvoznega programa avtomobila jugo za Združene države Amerike. LTH je podpisnik samoupravnega sporazuma o tem programu, po katerem mora oskrbovati Crveno zastavo z aluminijastimi odlitki. Sedanje zmogljivosti LTH postajajo premajhne. Zato bo livarna kupila v Švici najsodobnejši stroj za tlačno litje aluminijastih zlitin in peč za doziranje legur. Nov stroj bo za 826 ton povečal sedanjo proizvodnjo. Prodaja je zagotovljena. Crvena zastava bo za program juga kupila na leto 750 ton aluminijastih zlitin, 76 ton odlitkov pa
namerava LTH izvoziti in prodati doma. Zatrjujejo, da s prodajo ne bo problemov tudi v primeru, če program juga v prihodnje ne bo potekal tako, kot je bilo predvideno. LTH ima zagotovljene dodatne količine energije, prav tako pa tudi aluminij, ki ga dobiva večinoma s Kidričevega, kjer tudi sovla-ga v modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija.
Loška tovarna hladilnikov bo za načrtovano modernizacijo, ki naj bi bila končana prihodnje leto, rabila 568.283.000 dinarjev. Temeljna banka Gorenjske ji je pretekli teden odobrila 170.485.000 dinarjev posojila, obenem pa je odobrila tudi garancijo za odplačilo tujega blagovnega kredita.
-jk
Inflacija kazni
Škofjeloški osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih predvideva za kršilce od 5000 do 20.000 dinarjev kazni. Vsota, ki je povzeta po zakonu, je po mnenju izvršnega sveta smešno nizka in ni nikakršen bavbav za tiste, ki odirajo podnajemnike ali odlok kako drugače kršijo.
Ugotovili so, zakaj: razen zakona o prekrških imamo menda še 3892 kazenskih sankcij in preden se vse uravnajo po njem, mine leto, dve. V tem času pa inflacija omili kazni za par sto odstotkov.
Ko bi bili tako počasni tudi najemodajalci, sploh ne bi bilo koga kaznovati!
Vsi ne morejo imeti gradov
Škofjeloška Zveza kulturnih organizacij že vrsto let biva za grajskimi zidovi Puštala, zdaj pa je temu zgledu sledila tudi kranjska ZKO, ko se je preselila v grad Kieselstein. Ne ve se, če bodo tej modi hoteli slediti še drugi gorenjski ZKO-ji. Ni se bati, da bo na Gc injskem zmanjkalo gradov, saj je najmanj po eden v vsaki občini, le da so nekateri, žal, že zasedeni. Morda so imeli prav to zasedenost v mislih na Jesenicah, ko je ZKO-ju jeseniška kulturna skupnost ponudila s 1. julijem letos zagotovljeno financiranje in denar za osebni dohodek profesionalnega tajnika, a so zdaj ugotovili, da v vsej obči li ni (menda) niti ene pisarnice, kjer bi novi profesionalec lahko delal. Mor goče pa hoče edinole grajsko sobano!
Vodič proti izletnikom
Alpetourov izlet na Češko (24. in 25. maja) je ostal izletnikom Ljubljanske banke v tako grenkem spominu, da so se pismeno pritožili. Dva dni so bili neusmiljeno bitko z vodičem, ki jih je za sleherno malenkost ošteval kot prvošolčke in nazadnje, ko se je v imenu Alpe-toura poslavljal, doživel glasni protestni »ua-ua-ua« z zadnjih sedežev.
Zanemarimo avtobusni postanek na utrujajoči poti, ko so se skoraj skuhali ob prižgani kurjavi in togi uradniški odnos, ki na sindikalnem izletu ni dopuščal treh minut zamude. Najbolj je izletnike razdražilo, ko je za povrh samovoljno napovedal prihod prek Šentilja.
Čeprav naj bi se po programu vračali preko Celovca, je vodič ugotovil, da »praznih kilometrov že ne bodo delali«. Ponujali so plačilo za »prazne kilometre« — kot bob ob steno. Ko so si potem zaželeli poskočne viže, se je bridko maščeval. Namesto Lojtrce domačih je vtaknil v kasetofon ubrano komorno glasbo.
Volitve 86 — med zgubarji
Kmet Jožek ima rad svojo živini-co. »Za našo Lisko tudi do kolen v zasko!« pogosto pravi. V radovlji-
ški občini so njegovo misel razumeli drugače: »Za demokracijo tudi v izgubo!« Za letošnje volitve so imeli na voljo nekaj manj kot 2,5 milijona dinarjev, porabili so 4,9. Za 2,4 milijona je izgube, ki jo bodo pokrili iz občinskega proračuna. Več kot 2,4 milijona dinarjev so stale glasovnice, kuverte in razglasi, 861 tisočakov dnevnice za člane volilnih odborov in komisij, 514 tisoč dinarjev je zaračunala jeseniška Železarna za računalniške storitve ...
Alpetouru gre vse narobe
Otepa se z izgubami, šoferji štrajkajo, turistični delavci dobivajo bodeče neže ...
Tudi pri odprtju obnovljene avtobusne postaje v Radovljici ni šlo brez zapletov. »Uradno otvoritev« so pripravili prezgodaj. Ko so se iz Kranja pripeljali možje iz tozda Potniški promet, so na postajališču ravno krpali asfaltno prevleko in po prostorih so kot za stavo »letali« gradbeni delavci. Slovesnosti ni bilo, vsaj na postaji ne, in če mene vprašate, tudi na bi bila potrebna.
Le kolikokrat bodo proslavljali v jeseniški Železarni, kjer gradjo več milijard vredno elektrojeklar no, če bodo pripravljali slovesnost za vsakih 23 milijonov dinarjev porabljenega denarja?!
J
V Marmorju sklepajo proizvodno naložbo in se že ^
pripravljajo na drugo
Odprli bodo nov I kamnolom
Hotavlje, junija — Predvidoma čez dve leti bodo v Marmorju zLf^li predelovati kamen iz novega kamnoloma, ki ga bodo odprli v podaljšku starega. Raziskave so pokazale, da so zaloge bogate.
To bo v tem srednjeročnem obdobju ob dokončanju čistilne naprave, ureditvi notranjega transporta in skladišč glavna naložba hotavelj-skega Marmorja. Omogočila bo, da bodo še izdatneje kot doslej napajali proizvodnjo z domačim kamnom. Potrebe po njem so iz leta v leto večje. Leta 1969 so v Marmorju predelali komaj 120 kubičnih metrov lastnega kamna, 1976. leta so ga že 470 kubikov — tedaj so ga že kupovali tudi drugje — 1984. leta, ko so dobili obsežno delo za Zimbabve, pa so izčrpali kar 1100 kubikov blokov.
Do leta 1980, ko so šli v zahtevno naložbo za razširitev in posodobitev proizvodnje, so izdelali 20 do 23 tisoč kvadratnih metrov različnih izdelkov iz naravnega kamna. Z naložbo so načrtovali povečanje na 50 do 60 tisoč kvadratov. Lani pa so prodali že kar 99.600 kvadratnih metrov predelanega kamna. Pri osnovnem izrezu kamna delajo v štirih izmenah, ustavijo se samo za 1. maj in novo leto. Drugi stroji se vrtijo v dveh izmenah. To in pa pridnost delavcev, ki so sami domačini, stari povprečno le 32 let, ki se ne branijo delati zunaj rednega delovnega časa, je Marmor iz povprečnega podjetja pripeljalo med najuspešnejše te vrste v Jugoslaviji. Zdaj jih skrbi samo, kako bodo izjemno visoko produktivnost, ki je zaradi obsežnih naročil doma in na tujem od leta 1980 naprej vsako leto zrasla za povprečno dvanajst odstotkov, lahko obdržali.
- Predvsem zato v proizvodnjo uvajajo izdelavo tankih ploščic za oblaganje, ki jih bodo ponudili po normalnih trgovskih poteh. Letos, ko bo do oktobra trajala še poskusna proizvodnja, jih bodo izdelali 30 tisoč kvadratnih metrov, prihodnje leto načrtujejo 100 tisoč. Do oktobra bodo montirali še stroje za drugo izmeno. Stroje za obdelavo kamnov so uvozili iz Italije, vmesne transporterje, sušilno napravo in stroj za končno dodelavo pa jim je zelo kvalitetno naredil Alples iz Železnikov.
Z dvoizmensko proizvodnjo tankih ploščic bodo v Marmorju sklenili naložbo, ki jih bo stala 235 milijonov dinarjev. Pri njej kot sovlagatelji nastopajo Lokainvest, Inštalacije in SGP Tehnik iz Škofje Loke, mednarodnega posojila IFC je 1,2 milijona mark, nekaj pa je posojila domače banke. H> jelovčan
Sle
. to
%j
ften lak
D E
Obetavna rast proizvodnje
Škofja Loka, junija — V prvih treh mesecih se je proizvodnja v loških tovarnah povečala za 8,5 odstotka: največ v Limosu, Alpini, Termiki na Trati in v Odeji, najskromnejša pa je bila v Alpetouru YU Bandag, v Mesoizdelkih, Iskri Reteče, EGP, Seširju in kmetijstvu. Produktivnost je ob 0,3'odstotni rasti zaposlenosti v primerjavi z enakim časom lani porasla za osem odstotkov. Izvoz je večji za 31 odstotkov, uvoz pa je padel za 4,6 odstotka. Pokritje znaša 1 proti 1,87, kar je ugodnejše od lanskega 1 proti 1,39. Dokaj nizko
pa je pokrivanje zahodnega izvoza proti 1,28). Loško gospodarstvo je vj vih treh mesecih izvozilo za 4,3 milijo de dinarjev blaga, od tega 2,4 milijar« na Zahod; v primerjavi z lanskim II mesečjem je izvoz večji za 42 odst tkov, in sicer zahodni za 23, vzhodni 1 za 77 odstotkov. Uvoza je bilo za 2,6 ti lijarde dinarjev. V štirih mesecih se zahodni izvoz povečal za 58 in vzhod za 101 odstotek, uvoz za 17 odstotke Približno 40 odstotkov vsega uvć predstavlja oprema.
H. J.
Gorenjska zabavišča — 1
HOTEL CREINA
V naši akciji, v kateri bomo obiskovali gorenjske zabaviščne prostore, smo se najprej ustavili v kranjski občini, pred hotelom Creina v centru mesta.
Prva značilnost, verjetno tudi največji magnet za obiskovalčeve ta, da je dogajanje pod milim nebom in da ni vstopnine. Čez teden in v soboto je »živa glasba^ v kotu pred vstopom v vinoteko, v nedeljo pa na velikem odru pred hotelom, čemur bo tudi veljal naš zapis.
Po peti uri popoldne z odra zadoni »živa glasba« in ponavadi je v tem času zbrana že kar velika množica obiskovalcev, ki zvečer naraste na okrog 1000 obiskovalcev in tudi čez. To so večinoma 16- do 19-letniki, ki si uredijo frizure in pridejo pokazat svojo novo garderobo, po možnosti kupljeno v tujini. Ob njih je prostor tudi za lastnike težkih motorjev, ki pridejo poiskat samozavest, naslanjajoč se na svoje jeklene konjičke. Vse druge strukture obiskovalcev po nekem nepisanem pravilu na ta zabaviščni prostor ne sodijo, še posebno, če vemo, da je veliko prej omenjenih stalnih obiskovalcev.
Na dan našega obiska jih je zabavala ljubljanska skupina Quiz, komercialno usmerjen glasbeni sestav, ki premore povprečno opremo — ozvočenje in razsvetljava. Samo zabavišče (pozimi parkirni prostor) je opremljeno z dokajšnjim številom miz in stolov ter primerno razsvetljeno. Na dveh koncih je moč dobiti pijačo in na enem od teh tudi kaj za pod zob. Zelo malo natakarjev »prisili« obiskovalce, da sami stopijo do točilnega pulta.
Ob koncu velja posebej opozoriti na (ne)zagotavljanje varnosti. S tem ne mislimo na redarje, ki Jtnimogrede povedano, niso posebej opazni, temveč na množico ljudi, ki stoje pred Globusom in na pločniku oziroma prostoru avtobusnega postajališča pred Creino. Ljudje se namreč kar sprehajajo sem ter tja in lahko se zgodi, da bo nekdo obležal pod kolesi mimovozečih avtomobilov. Se bomo spet zdramili šele takrat, ko bo že prepozno?
Vine Bešter
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol • tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din.
V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
AKTIV MLADIH ZADRUŽN KOV KMETIJSKE ZADRU* ŠKOFJA LOKA PRIREJAJ NEDELJO, 8. JUNIJA 19« OB 15. URI V POLJANA NAD ŠKOFJO LOKO TEf MOVANJE KOSCEV GRABLJIC IN PLEZAN NA MLAJ. Vljudno vablje