LISTEK. Vojaski novinec. Belgijska povest. $fy$ttsŁ M&arik K«nsjans; ureložil za ,,Slov. Gospo- fari«" AJtfB, ^Lsalje.) ^Katriea, kje pa jemlješ besede?" vzklikne druga vdova. ,,Kot nož me režejo v srce. A lepo je pa TendarJ" «Cista resnica je to", pravi Janezova mati. — JMaj ve, koliko sem ])restala. — Le dalje 6itaj, Katrica; ne morem se nafiuditi, da znaž tako pisati, kaj takega bi si ne bila misiila. Tvoje noke so res pre jdobre, da bi molzle krave in obdelov.ale polje; Bog Že tako pripusti." Vesela zaradi te hvaLe, pravi dekie ponosno se /Muehljajoč: nTako je. To vain povem, najboljši mi ne bodo koa v pisanju. Zdaj sem šq le prav začela> Le posluŽajte, ni še vse: ,,Janez, ko bi ti redel, bi nam kmalu kaj sj 0jsoSil." ,,Detel.ja je slaba,ker je pozebla. Turška dotelja pa se ti kar smeja*, ako jo pogledaS; melikn ,'e kot maslo. Rž ,,e malo trpela zaradi suše, vendtir nas je dobri Bog blagoslovil z lepo ajdo in obilnim krompir.iem. — In Sampieter se je oženil z dekie tora iz Pulverboša, ki je škilasti, pa bo dosti pri npsla k hiši. — Janez Suš, mesar, je padel s strohe staremu kovaču na hrbet, in kovaft je pri kon•u, revež." Deklica umolkne. ,,Ali je to vse?" vpraSa mati. ,,Ali mu ne boš naznanila, da je krava storila?" ,,Pa res, to sem pozabila . . . Glejte, ]e 2e zapisano:" . ,,Naša Šeka je imela telička; vse je šlo dobro, tele pa smo prodali." „0 naših zajcih pa ne boS nifl povedala, Katrica?" vpraša ded. Deklica napiše in čita: ,,Ded je naredil v hlevu oddelek za za]oe in debpli so kot jazbeci; a najvefiji samec mora ostati živ, doklpr se ti ne vrneS, Janez, potem bomo skupaj iraeli po^edino." Vsi se prisrSno zasmejejo; deček, ki je vjdel vse vesele in ga ]e samega razveselila beseda npojedina", plosknp z rokama. — Po nesreSi pa njegova roka čaščico za kavo zadene tako močno, da se ]e za vaiila i)O mizi in se je črnilo kot žrna reka izlila č,ez  pismo.  Smeh jft izginil z obrazov; osupli so se spogle-  dali. Pavelček, ki se je bal udarcev, pa je že naprej  tulil in vpil, da je letelo skozi ušesa.  Dolgo časa so otroka obsi[>ali z očitanji in tar- nali nad nesreeo, nazadnje pa so Tprašali vsivprek: . MKaj pa, bo zdnj?"  ..Le liho", [ravi Katrica odločno, ^nesrefta ni  taJo huda. Saj sem hotela pismo prenisati še enkrat, ker prvikrat ni šJo gladko, firke 90 bile nrevelike in pisava kriva. Zdaj bom naredila ž© boljše, to &e urp.m. Hitro po'dem v vas po papir in črnilo in tudi i ero si moram dati Se enkrat urezati. ker je postalo , i-pnieliko." ,,Tore.! poidi hitro", je bil odgovor. nTu imaš netfra1 kovsli folar za telo. Zmenjaj ga pri oerkovniku, ker našemu ubogemu Janpzu moramo posiati tuo. Ka; dennrja. — Pavel^ek, ven ia ?iiše, li pa pridi Se prod vpčerom, ako moreS.* Kntrica je odhitela skozi vrata in z zadovolj nim smefilia.iem na obrazn proti vasi. S sladkim veseMem ji je navdajala srce zmaga, ki jo je dobila , prenričanje, da odslej lahko piSe Janezu in predvsem nekak ponos na njeno znanost. Pri lifti na razpotju opazi pismonošo, ki je oddalefl pntiajal proti njej. To jo j8 naignilo, da se je , ustavila in da ji je srce pričelo močno biti; ker je ta pot držala samo proti kočam, na pustinjo in v gozdj ni dvomila, da sel prinaša poročilo od Janeza. In res; ko se približa, vzame iz žepa pismo in pravi, sm«joŠ se: ,,Katrica, tu imam nekaj za-te, prišlo je iz Venloj», a stane 35 centimov." ,,35 centimov ?" mrmra Katrica, tresoC se vzar me pismo in sanjavo strmi v naslov. MDft", pravi pismonoSa", ,,to stoji na naslovu < Ali v»s bom varal za to malenkost?" «Ali lahko to-le zmenjate?" vpraSa Katrica in bju da petfrankovski tolar. Pismonoša zmenja tolar in odtegne poštarino « Potem prijazno pozdravi deklico in se vme nazaj v vas. Katrica vsa v«sela teče domov. V nepotrpežljirosti odpre pismo in se zelo začudi, ko pade ven še drugo pismo. Postane ter je pobere. Rdefiica srauia ji oblij« 4elo in lica, krog usten pa ji zaigra smpiiljaj in o<5i ji zaiskre od veselja. Na drugem pišinu je stalo z velikimi črkimi: ,,Samo za Katrico," — Za Katrico! Janezova du.ša je bila za.prta v tj pcli papirja, njegov glas je govoril iz njega, saaio njej! Mcd njo in njim je bila skrivnost. Ginjpna in osupla postane za Iiip, zrof v lla; razna misli ji rojijo po glavi, dokler ne začuje iz dal.jave mukanje vola ter se spomni, da ni prav, če Še dalje odlaša. Drugo pismo skrije v nedriju ter hiti proti kofii, kjer j:lane proii čakajočima ženama z v«> S8lim Tzklikom: ,,Pismo od Janeza! Pismo od Janeza!0 Vdovi ji vesplo za^udeni hitita nasproti. Ded, ki se je dalpfi nagnil naprej, da bi bolje videl, pade skoro iz postelje. Z naglimi besedami pripoveduje deklica, kaSo jemed potoma naletela na pismonošo, H je zahteval 85 oentimov, V besedo pa sta ji segli ženi, Jd sta v«> 8nomer klicaJi: ,,Katrica, Čitaj ga, čitaj ga!"