Our Write Us Today Advertising are REASONABLE____ rWLEPHONE; C He 1 sea 3-1242 No. 21 I.—Stev. 21 I. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CITATHJE OPOZARJAMO dm priTodano obnov« linW- no. S tem nam bost« mnogo prihranili pri opominih. — Ako io nista naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskušajo. SI*. lMHOtr«! Offltt U Sem I«i N. V. Ad ml trna trem *f Manh M 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 1 1, 1939-PONEDELJEK, M. SEPTEMBRA, 1939 Volume XLVII. - Letnik XLVIL flOF.RINf, napoveduje 7MAM MARŠAL NEMŠKE ARMADE PRAVI, DA BO POLJSKA PORAŽENA. — NATO BO 70 NEMŠKIH DIVIZIJ POSLANIH NA ZA-PADNO FRONTO Začasno je dovolj v • »i ZlVll Z. D. Washington, D. C., 10. sep. — Ker je v Združenih državah na razpolago dosti živil in drugih življenskih potrebščin ni nobenega povoda za ponovitev prizorov, dogajaj očih se tekom zadnje evropske vojne. V tem smislu se je izrazil včeraj predsednik -Roosevelt Nekatera živila so se res po- BERLIN, Nemčija, 10. septembra. — Maršal I lermann Goering je v svojem govoru na nemški narod po radio rekel, da bo nemška armada v enem tednu osvojila Poljsko, nato pa bo na zapa-dno fronto poslanih 70 divizij, okoli \ ,050,000 vojakov. Goering je rekel, da se poljska armada razkraja in da vojaki mečejo orožje od sebe. 'Nimamo dovolj surovin, toda najvažnejši stvari ste premog in železo/" je rekel Goering. "Danes. , ... , • * _ __i i j • - - i idrazila, kar je pa v prvi vrsti pa imamo vec premoga, kot kdaj poprej, v zelez-1 krivda ^p^ ,ki £ se bote. ni industriji pa se gode čudeži." le kar naenkrat založiti s slad- Goering je rekel, da se bo Nemčija takoj po osvo- korjem, mastjo, moko in dru- jitvi Poljske pričela posluževati vseh njenih narav- gimi hranivi: Trgovcem je tre-nih virov. (nutno zmanjkalo zalog, vsled **D ji . 'česar ni nič čudnega, če so ce- rVavijo, da nimamo dovolj surovin/* je nada-ijie kar iznenada sinile kvišku, Ijeval Goering, "toda nikdo ne more reči, da jihiPa navzlic temu draginja ni nima Rusija. Tu ste dve velesili, Nemčija in Rusi- ,P^tirana . ja in „i»ta tako neumni, da bi se bojevali za dobi- 'e^ut cek /\nguje. pridelek bombaža prekosil v. O., 10. septembra! — Predsednik F. 1>. Roosevelt je podpisal odredbo o nevtralnosti z ozirom ra Kanado in j<* zopet razglas?] nevtralnost Združenih držav v evropski vojni. Predsednik Roosevelt je podpisal obe deklaraciji v teku ene ure, ko je bilo v Ottawi uradno razglašeno, da je kralj Jurij VI. i »od pisal kanad-ko vojno napoved Nemčiji. / Onstran morja 1 je vanje vojne. Gospodarska borba je važna ofenzivna panoga, ki bo izpopolnila delova- Če bodo Združene države nevtralne ali ne, bo odvisno od stališča, ki ga bodo zavzeli dr- AMERIŠKI RDEČI KRIZ NA DELU WASHINGTON, D. C., 10. sep. — Ameriški Rdeči križ je določil $50,000 za šotore, zdravila, odeje in druge potrebščine, ki bodo poslane na Poljsko. Rdeči križ je prispeval tudi $25,000 za Ameriško bolnišnico v Parizu. nje vseli treh armadnih edinie.1 žavljani te dežele. Anglija je začela blokirati Nemčijo v trenutku, ko je bila napovedana vojna. Rečeno je bilo, da bodo ustavljene vse pro ti Nemčiji vozeče ladje in la-dje, ki prevažajo kontrobando. Nemško delavstvo proti vojni LONDON, Anglija, 17. *ep. VOJNA BO TRAJALA TRI LETA LONDON, Anglija, 10. sep. — Angleški kabinet je sklenil, da bo svojo politiko naslanjal na domnevanje, da bo vojna trajala najmanj tri leta. Kabinet je tudi sklenil, da se Anglija ne bo pogajala s Hitlerjem za mir, dokler nemška armada ne izprazne Poljske. To je bil odgovor na izjavo maršala Goeringa, da je Nemčija pripravljena skleniti časten mir. Najmanjša zahteva Anglije je, da se nemška armada takoj umakne s Poljske. Anglija jo trdna v ovojem sklepu, da vodi — 18 letni Charles B. Miller i vojno do konca, ker ne želi, da bi se še kdaj zgodilo kaj take-je bil poslan za devet let v ga, kot se je zgodilo s (Vhoslovaško in se sedaj dogaja s Poljsko. ŠOLO JE ZAŽGAL LANCASTER, Pa , 9. sep. pennsvlvansko industrija I n o šolo. Na prigovarjanje svoji 1» prijateljev, ki so ga prepričevali, da mu ne bo treba več ho diti v šolo, če zažge šolsko p°>-V London je dospelo poro- ^lopje v domačem kraju, je to čilo nemških delavcev, članov socijalistične stranke, ki je v V Varšavi so stari možje, žene in otroci (pomagali hrabrim bra ni tel jem. Visla, ki teče skozi sredino Varšave, bo v nekaj dneh glavno bojišče. Na tisoče pol^kih vojakov je že v tretji obrambni črti, ob Bugu pa je razvnšenih več divizij. Varšava je na več krajih v plamenih. Tudi Lvov je pričel na več mestih goreti, ko .so nemški letalci napadli mesto. S.tem, da so Nemci pričeli tudi iz zraka bombardirati Lvov, je mogoče sklepati, da hočejo na južnem kraju Poljske prodreti dalje proti vzhodu, da odrežejo Romunsko od Poljske. ŽENSKE SE BORE PROTI NEMCEM Ko so med strašnim bombardiranjem iz zraka Nemei prišli že do predmestja Varšave, so jih ženske sprejele z ročnimi bombami in so se borile ramo ob rami z moškimi. Nemški letalci vsakih 20 minut napadejo Varšavo. Poljski radio je naznanil, da "švigajo iplameni proti črnemu nebu." Župan Starzinski je po radio pozival prebivalce Varšave na odpor ter rekel: "Varšava bo umrla do zadnjega moža, žene in otroka. Nikdar «e ne bomo podali." Žene ne prinašajo samo vojakom živeža in munieije, temveč tuudi mečejo ročne bombe na Nemce. POLJAKI SE IZBORNO UMIKAJO LONDON, 10. sep. — Poljska se je pričela bojevati. Nem -cem je pustila tretino svoje zemlje. V Poznansikem so Nemei ujeli kakih pet ali šest poljskih divizij. Večina »poljske armade se ni prišla v stik z Nemci. Večji det armade se je na svet angleškega in francoskega generalnega štaba V najlepšem redu umaknil. POLJSKA LEGIJA SE ZBIRA V FRANCIJI PAK®Z, 10. sep. — Poljski poslanik Julius Luukasiewicz in vnanji minister Georges Bonnet sta podpisala sporazum, po katerem bo v Frandji organizirana poljska legija. storil. DOBRA LETINA PŠENICE OTTAWA, Kanada, 9. sep. NEMŠKI PARNIKI V NEVTRALNIH PRISTANIŠČIH MAI>RID, Španska, 10. >ep. — V španska pristanišča se je do sedaj zateklo okoli 90 nemških parnikov. Največ jih je v Ca-dizu, V i go, Malagi in Almeriji. NEMŠKI VOJAKI ZAPUŠČAJO ITALIJO L<>XI)ON, Anglija,. 10. sep. — Večje število nemških voja- — Letošnji pridelek pšenice v kov, ki so bili pred nekaj meseci v svrho vežbanja poslani Kanadi znaša 449,058,000 bit sijev. Letošnji pridelek je največji izza leta 1928. Italijo, se je vrnilo v Nemčijo. NEKJE NA POLJSKEM Poljska ras v plamenih blizu nemške meje. Zažgali so jo neirš ki aereplam. • "4lxb h x r d d _ n«v y«* j« M. / ~ — — 46th Year m^i mumm r ««KDAI». am »'fiOLmm , 1m K «• M ) MIHI ««MHH |L00 trn New Točk m. t*, pol Ml ..... Zm InOMMtTtr m B» poi IdU It! .i* ' eUo Wo fT 00 .... ^8.50 • •*«••• •••• fU( iiiiMfrllm Imrir K- •miAM KAJ ■boA- iMUJA^rajp imk oran l«I ffHU U M. ------- » jm pctoMajeio. Denar a urotel&o P^AUMI po Money Order. Pri aurtmembl kraj* narod-preJAnjo Mvallite nwV da attnja najdo- italija in rusija Italija in Rusija sta dve veliki zagonetki sedanje evropske vojne. Obe poudarjata svojo nevtralnost, toda svetovna javnost ima dovolj vzroka dvomiti o teh trditvah. Zaenkrat preskrbuje Rudija Nemčijo s surovinami za izdelovanje vojnih potrebščin in z živili. Njeno vojaštvo bo utopilo v akcijo le v slučaju skrajne potrebe. Kaj je pa z Italijo t Italijo in Nemčijo veže vojaška pogodba, to se pravi, da morata druga drugi pomagati za slučaj vnanjega napada- Italija bo seveda lahko pustila Nemčijo na cedilu, kot >e to storila z Avstrijo v začetku svetovne vojne. Hitlej se tega zaenkrat ne boji, ker -bi sicer na pošiljal Mussolini ju tako prisrčnih brzojavk. Italijasko pomoč bo potreboval prej ali slej, kajti predobro ve, da sam ne more premagati Poljske, Francije in Anglije. Kakšno igro torej igrata Hitler in Mussolini! Zdi se, da nameravajo Franco*! vdreti v severno Italijo ter dospeti preko Brennemkega prelaza v bivšo Avstrijo, ki s. Hitlerjem kaj posebno zadovoljna. Iz bivše Avstrije ni daleč na Poljak®. » Hitler dobro pozna vojaške zmožnosti Italijanov in jih tie ceni prav posabno visoko. Vsledtoga je naročil Mussolin!-ju, naj že vsaj začasno miruje, češ, da ga bo že pozval, ko bo Kil« pritisnila. * Drugi razlog je pa, da potrebuje Nemčija več živil kot ju, more dobiti od Rusije- Pred nekaj dnevi je bilo objavljeno, da bo odplul proti Združenim državam največji italijanski paraik "RexM nakupil v Ameriki živil in drugih potrebščin. Italijanke "nevtralne" ladje bodo varno vozile po morju in bodo Nemcem več koristile kot bi jim koristila italijanska pomoč. Je pa še nadaljni razlog. Hitler upa, da bosta Francija in Anglija ponudili mir in da bo v tem slučaju nastopil Mus-nolini v vlogi dobrega Samaritana ter prevzel vlogo posredovalen. Monday, September 11, 1939 77 ne pecovnik, marveč rogan je kolovodja V zadavi Jožeta Počovnika, Karla Kupnika in Milana Poše je prineslo zasliševanje precejšen preokret. Pe£a in Kupni i?ta namreč izpovedala, da ne poanata Jožeta Pečovnika, ki je bil osumljen kot kolovodja pofeor&ke raabojniške tolpe. Pač pa sta Kupni k in Peša pri-mala soudek»žbo pri razboj-ništvffii v Legmi pri Pečodarje-vih, Plešiveu pri Velenju, pri posestniiku Žigartu tor pri Sv. Primožu na Pohorju pri župnii-ku Dolin ar ju ter pri posestnikih Fr. Kranjcu in Fr. Uranu. Naravnost senzacionalno pa je priznanje J. Pečovnika, da je prišel medavno k njemu Alojz Rogan, ki ga je prigovarjal k udeležbi pri njegovih razbojniških pohodih. Rogan mu je Hporoeil načrit, po katerem naj bi i zr opal i župnika Bračiča v Linibušru pri Mariboru in tra. ■ nje penkodbe, da je obležala nezavestna. 8 »'d j an Svetek Btudinek a drugi dani za it eni se je v Mart ulj-ko vi skupini ismrtmo ponesrečil mlad akatdemjik 18-letni Albin Zupan. Zupan je plezal v Martuljkovi skupini, kjer je ho-te] preplezati nevarno severno Šfpijfcovo steno, takozvana Sklaško smer, ki je ena -najtežjih vtej okolici. Nekako sredi stene pa je omaihnil .m padel preCej i^lobfiko. Obležal je mrtev na nw?lišou pod steno. SMRTNA NESREČA Te dni j<> peljal 14-letni jm)-sestnikov sin Stanko Muškate-ve Lz Stp]x" pri Št. Juriju ob juižni železnici z dvovprežnim vozodii oy>eko iz Celja proti Te-harja. Ko je vozil ])c cesrti vodeči od državine ccwte na Spodili jo Hud in jo proti Bukovemu /laiku, mhi je privoeila iz vojaškemu skladišča sena s kolesom nasproti 30-Ietna tovarniška delavka Terraa Gozdni-kova iz Tribovelj. Ko je stopal Muškate v c za vozom, je Gozdni kova zadela s kolesom v voz in padla pod ko- J'f«iiiu^"»MiliiiiMiiiiiii|iuiii«HiiaHfiiiL II SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PEI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21« WES1 I8th 8TIJEBT NEW YORK ' 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJOČI 11 NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE SOc (Poštnina platna) Vsoto lahko poSIjete t icamUb po 2 odmt |jo 3 cento Jože Pečovn i k jo zaradi gornjih izpovedi iprecej razbremenjen. Pač pa je sedaj že tudi pojasnjeno, kdo je bil soudeležen pri številnih razbojni-. štvih, ki so bila izvršena v zadnjem času ina Pohorju ter v o-koliiei Slov. Gradca in Velemia. Po zasliševanjih sodeč je bil kolovodja^ te kriminalne druščine zloglasni Alojzij Rogan, ki ga oblastva zasledujejo, že dalj čaea in ki j»» pobegnil z neko Pavlo Vižovnikovo. znano kani. ne Francozi in Angleži ne morejo naglo priti Varšavi na 'mi pomoč, v*bd česar se lahko *gi>dif da bo Hitler zmagal na vzho dni fronti. Poljaki »e sicer hrabro bore, toda Nemcem ne bo do keitu sta okišla Tia praznik popoldne v bližnjo okolico ,y»oiskat si novo stanovanje 20-letni zidarski poniof-nik in lovski čuvaj Stanko Mole in njegova 24-Jofna žena Rozalija. Pri otihodu z doma kjer >ta pustila štiri nedorasle otroke,, je žena Rozalija dejala, možu, naj vzame s seboj lovsko .puško, češ da lah-iko med potjo ustrelita kako ...................................................... 7CI»' 'UiiiiitMi'^liuinniiiHlMnnHnlMfu,,,,,,! dili prvo pomoč. Nesrečnica je pa zaradi velike iz«ru'be krvi kmalu umfrla. Med te lile asom je mož prišel na orožni.ško [>oHt4ijo in j(» iz]»ove i- iT at - A T« puško ininadaljpvala .ta vtig^^tšT. ££ 'Mussolini bi *e mogoče rad oprostil Hitlerjevega objema pa se ne more. Vsled priklopitve Avstrije Nemčiji je po nlala Italija dekla netiwke države. Utrdila je sicer Brenner, toda utrdbe bi nemškim tankom in težki artileriji ne bile kos! Usoda Italije je v Hitlerjevih rokah. Tega se nihče bolj ne saveda kakor Mussolini. Rad ali nerad mora slediti Hitler ju in at pokoriti ajegovim povtljem. <51*i • t Ati /% 'k k it. ti** f^lft se p; Iz Amsterdama so sporočili >", da bivši nemški kajzer z v>o iapadnem in vzhodnem bojišču, .Kadar ne ^ posluša radio, . ni prizanesla. nova žrtev planin V začetku avgusta se je na PriHankovi Ami ubil 16-letni ter fcmalu «loir?p<*la do Boltozo-vega mlina, kjer je Mole puško -skril v listnjak. Oba zakonca sta namreč med potjo spremenila svoj načrt in krenila v Komarjev«» gostilno kjer sta >e pridružila goetonit V gostilni sta ostala pozno v noč. Ko sta zapustila gostilno, sta krenila nazaj do Boltezovoga mlina. Med potjo je med njima nastalo nesoglasje in prepir. Mole je nato stopil v listnjak po puško in .kmatu nato je odjeknil ^trel, ki miu ie sledil bolesten kri'k vsmii-tno ranjene žene. Čez pol ure se je pojavil Mole, ki v Rogaški Slatini leta 1875. V Rogaški Slatini je imel, kakor je rad pripovedoval, med gosti tudi škofa Stros^maverja, ki se ga je posebno rad spominjal zaradi visoke napitnine. Polnih 8 let je bil pokojni vojak. Leta 1907 se je poročil ter prevzel gostilno, ki jo je vodil s svojo ženo zelo gpretno in v največje zadovoljivo gostov. Zelo ga je potilo, ko mu je leta 1923 umrla ljubljena žena, zapustivši mm š«st otrolk. Šestnajst let je na to vodil vise gospodarstvo sam. Nekoč je izgubil v neki tožbi 50 goMi- pofldanskim brzovlakom. Glede prometa med Nemčijo in našo državo je urejeno naslednje: Prihajali bodo le potniški vlaki, ki pridejo v Maribor ob 9.30. Današnji vlak je bil na-bito poln. Brzovlak iz Nemčije v Jugoslavijo bo vozil samo popoldne, iz Maribora pa bo vozil v Nemčijo samo brzovlak ob 16*30. Nočni brzovlak i so ukinjeni. . M ARI BOK, 28. avg. — Vsi tukajšnji Nemei iz rajha so dobili poziv, naj se nemudoma vrnejo v Nemčijo. Kdor ne bo bo mogel potovati z vlakom, dobi na razpolago avtobus. V Maribor je prispelo že mnogo Nemcev iz raznih krajev Jugoslavije, zlasti pa iz Dalmacije, kjer so bili na letovanju, da se vrnejo v domovino. .ie po vasi iskal voznika, da mu narjev, kar je bila za tedanje prepelje ženo k zdravniku. Ker'čase precej denarja. Čeravmo je ibil adravnik na dopustu, so je in>el 30 prič, (ki so govorile ranjeno ženo naložili na avto- zanj, je tožbo izgubil. Priča, mdbil, ki jo prepeljal v novo-jki je tedaj po krivem prisegla meiško bolnišnico, kjer so ji nu- je ob lotil umrla GDANCI POZDRAVLJAJO NEMŠKO BOJNO LADJO lu BHffcUtN, 4f«BtČya, tO. »ep, —. NmmU fekhoareal .Heramn Ooevme j* nk*U — Aigbfti mimmtmki predsednik Chamb- b^iV^OSšt. ^^^ I .ft. i .!' ' . t- iliVt' 1 Agenti Scotland Yacda r^Baokow* ca 10 eiia-čm, jih večkrat niti bančni uradniki —J*m.'« > "rti" .Lil ■Ji . ui HiLf " pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Mladina Gtian^a, noseč svatiska zastave, koraka mimo nemške bojne ladje Schleswig-Eol-stein, ki je obiskala Gdansk nekaj dni prej, predno ja Albert Foerster razglasil prikjju-— Stel k Nemč^L Rečeno je, da ^ ta ladja oddala prvi strel v tej vojni. V Jugoslavijo: Za « 2.30 ....................Din. 1« | 4.50 .......... Din. 2C0 $ 6.60 ....................Din. 30>! $10.25 ....................Din. SOU $20.— .......... DId. 1000 $3».— .......... Din. 2000 V Italijo: Za $ 6.30 $ 12.— $ 2».— * $ 57.— $112.50 . $167.—. Ur 100 Lir 200 Lib 600 Lir 1000 Ur 2000 Ur 8000 KER S K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI CiORI ALI DOLI Za ixplatilo vt*»h tm*«r kal teoraj nyredtM, bodal v jinar-Ht all lirah* 4avalM^a fte MJ4f» pacaK NUJNA NAKAZILA IZVRŠIL ftJEMO fO CABLE t___ ZA .pristojbino $l— S L O V E N I€ (PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) SI« W. 181* ST.. NEW YORK Aiko natančno premislimo iu preštudiramo paragrafe, na katere se diplomati tako radi sklicujejo, pridemo do zaključka, da Nemčija ni v vojni s Poljsko, pač pa samo s Fran-•dijo in Anglijo. Francija in Anglija sta namreč Hitlerju napovedali vojno, dočim Hitler Poljski ni vojne napovedal. Tudi na Daljnem iztoku ni vojne med Japonske in Kitajsko, ker doslej še ni bila napovedana. Iz Rima poroča poročevalec najuglednejšemu newyorskeniu listu: — Italija se še ni ofici-jelno pridružila Nemčiji. l>i-plomatični odnošaji med Italijo ter Parizom iu Londonom še vedno obstoje ter so nadvse prijateljski. Nikogar ne sme presenetiti, če bo Italija prekinila z Nemčijo zveze ter se pridružila Angliji in Franciji. V tem slučaju bi dobile demokracije na svojo stran diktatorja, ki jo baiš tako brezobziren, bahaški in gobezdav kakor Hitler. Toda takih malenkosti sedanji čas ne vpošteva. "(Pravda", ki je oficijelno glasilo sovjetske vlade, se silno navdušuje za trgovino in prijateljstvo z Nemčijo. Newyorski "Daily Worker* oficijeLni organ ameriških komunistov, zavzema stališče, da je treba preklicati ameriško nevtralnostno zakonodajo. Ameriška Legija za mir in demokracijo, ki tudi precej diši po ruskem komunizmu, poziva predsednika Roosevcltn, naj takoj odredi popoln embargo proti Nemčiji, medtem ko Rusija "preskrbuje Hitlerja z živili in vojnim materija-lom. Španski general Francisco Franco, ki je s pomočjo Nemcev in Italijanov premagal Španske lojaliste in strmoglavil od ljudstva izvoljeno špansko vlado ter si s pridom zaslužil naslov "barcelonskega mesarja*'; Franco, ki še »daj, po koncu vojne, brodi do pa^u po krvi; Franco, ki da vsak teden postreliti par sto svojih bivših nasprotnikov; ta Franco je nedavno broadcastal mirovni poziv, v katerem je pozval bojujoče se k sklenitvi miru, češ, da sedanja vojna ni nič drugega kakor seme za bodoče vojne! V Ameriko je dospel angleški duhovnik Rev. dr. Frederick W. Norwood ter pridigo-val v Riverside cerkvi v New Vorku: —. Običajne nevtral-nostne odredbe ne zadoščajo, če svet z vso pravico več pričakuje. Ta sveti angleški mož midi (če sploh kaj misli), da je Anglija upravičena več pričakovati, in bi z veseljem pozdravil dobre ameriške kristijane, boreče se ramo ob rami z dobrimi angleškimi kristijani, pod prapor jem Njega, tesarja iz Galileje, ki je dejal: "Ljubite svoje sovražnike", in "Oni, ki se poslužuje meča, bo z mečem uničen...'* Toda te besede je bil izrekel pred tako dolgim časom, ,so polagoma izzvenele v pralno ter izgubilersv6j pomen in veljavo. JTA B O P|fow Yoii Monday, September 11, 1939 aae^^^Z I -. «1 ■ ■ 1; ' I' J!«H. '.S SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Mi S. A. M.: PRED POSLOVILNIM VEČEROM 4 * No/Vi je rekel gospod direktor, "sedaj pa pojdent," i« veselo in žalostno mu je bilo, kakor je člove4ou Ob vsakem tjlovesu malo veselo in malo žalostno. Kakor otroci omo: iz* prva po v»ej «ili hočemo nekam, za vt«e na >nretu mislimo, da bo aatitfo tam dobro; ko odhajamo, na» pk le etične v grlu, in če bi ne bilo že vse pripravljeno sa odhod, moj Bog, *a j bi se monda le ▼ zadnjem trenutku premislili m ostali. Ainfpak »daj je že prepozno; koveege je že ciosac odnesel na kolodvor, gospodinja je dala v oglase in slednjič —kaj bi napravili tovariši, ki si za nocojšnji večer pripravili tako lepe poslovilne govore, v katerih bo polno žalosti in nesreče, da odhajam, in toliko želja in hrepenenja, da (bi še cM al — kaj bi napravili, ko bi jiiu na vsem lepem povedal, da re* ostanem. Ne, ne, če so ljudje namenili biti žalostmi, jib ne smerno, kar tako brez vsega of>ehariti za to čustvo. Ljtidje imHjo radi ivojo žalost in če .bi jim jo \Tte-li, bi jo s iriJo zahtevali nazaj. Vise te nerodne misli so prišle gospodu ko-» vi okmo. Jutranje pomladansko aolnce bo .»ijalo in nove sile bodo vHoipale v zemljo in vame. Kar je togofaifcpga iii pustega, bom pustil med te*nl štirimi stenan^. Vsoga pa tudi človok ne niore \"ze1 i na pot.." r Polja bodo be/^ata mimo o-ken, cerkvice z grin in včasih bo kak pea zalajal ob samotni hiii. Misli bodo drvele * po. 1 jetrn Nič se ne bodo z vlakom ufttavile pri Prage rekom, v Celju in Zidanen« mote-tai. Zanje bo to pot ena sama postaja — Ljnlbljama. Lrubjjana! m! Le kaj se tako dbotav-Ijamif Zuuerom sem bil točen, pa bi zadnji večer ertof>il s tira Vca>fti sem hodil *ta'ko rad na take tovariške sestanke. Malo sem se porazgovoril, nasmejal in zarpel — pa je šlo drugi dan delo zopet laže izpod rok. No da. Tudi nocoj bomo govorili. Morda,bo še več smeha im petja kakor včasih. Samo . . ." Gospod direktor si je ogrnil plašč. *4 Jutri ne pojdemo več na delo. To se pravi: drugi pojdejo, in nekateri bodo še godrnjali, da nforajo, csamio jaz — da, da. Človek, ki je vse živ-Ijonje delal, ne zna ubiti dneva. Že ti zadnji dnevi! V Kan miico grem, čez Kal varijo in Piramido, pa še no zvomi poldne. Dolgo je. dol,go bre«z dela. — V Ljubljani bo bolje." si je dopovedoval gospod direktor, ko je sel čeeli — tudi tovarišem bi rekel kaj podo'b-nega. Saj airto nazadnje vsi kakor otroci. Tudi ta tesnoba dkrog srca nocoj je tako otročja. Pa čut in K), da ni samo meni tesno. Menda ga res ni med vsem, ki bi miu ne bilo težko ob mojem odlhodu — nekaterim — sem videl v očeh — je zelo težko. V: ob- izgioetju Leonard a da Vmeija; *Mone Lise.'. Preiskovalni socLnik. ki mu je poverjena zadeva in ki je zaslišal tatu, meni, da je Bugo»lav-ski človek, ki ni popolno'ma odgovoren za svoja dejanja. 53di se, da ni eisto normalen. Ali pa je hotel tarfrvino izrabiti za uspešno reklamo, da bi s tem ^judii opozoril zase. Izjavil je namreč, da 'kani napisati knjigo, v kateri bi rad dokazal, kafešno inapako je storil restav-rator slike, ki je dobil nalog, naj popravi na nji neko majhno napako. Aretacija Bagoslavtskega je znova potrdila, da francoske oblasti niso bile na .pravi poti, ko so začele preiskavo proti albitfkovalcean mJuzeja. Tatu so namreč paznilki v muzejskih dvorainah malo pred izginotjem slike imeli pred svojimi očmi. kajti mož je v njihovi navzočnosti kopiral eno sliko. Potem je odnesel sliko domov. Stanuje pa jedva doibrih sto korakov od muzeja, v Rue St. Ho-nore. VEZUV ZOPET BLJUJE. Vezuv že nekaj čaisa zopet deluje. Njegovo žrelo je rdeče od ognja, iz njetga se dvigajo rdeči jeeiki in snqpi isker, ki dajajo posebno ponoči pokrajini čaroben izgled. Inozemskim turistom, ki bivajo ta čas v Neafpolju, se nudijo že iz saliva priasori, ki jim (bodo ostali v večnem spominu, »s V giavnem zreta ognjenika »e je stvorilo novo ognjišče enrpcij, i* katerega* se razliva ra^beljenar lava v širokih roka-, vih proti "Peklu1 % kafcor imenujejo nek<*'dolino pod Ve0a-vonft "Bmi-pcije spremlja moč-nb podzemsko bobnenje. Opa-zoyateica je oramnila javnoteti, da nI vzroka za vznemirjanje. Če bi se položaj poslabšal, pa je ie preskiibljeno za iapnuni-tev vseh mortJbitnHi ogroženih krajev. . Na otoku Ischia ki lezi v bfižini Neapolja in je vulkan- skega izvora, se je »tvoril gej-zir, ki oaeče toplo vodo.. Na t^m Ptolpu so že večkrat vrtali luklnje v zemljo, da bi odkrili kakšen zdravilen vrelec. Zdaj se je voda sauna ipreihila skozi sif a lovite plasti. Curek gejzi-ra .brizga do 30 metrov visoko. Italijanski učeinjaiki primerjajo ta pojav z gejziri v ameriškem yellowfetoiiskeaii parku. JEKLENO KRSTO DVIGAJO IZ MQ£JA. Iz Porbsmouthu javljajo, da prav ugodno napredujejo dela za dvi# potopljene podmornice "Squaulus" ki je do nedavno ležala na dnu morja s 26 mrtvimi mornarji v svojem truplu. Reševalcem ^ je doslej posrečilo, da so z desetori* co poaitonov, ki jih imajo na rasapolago, dvignili x>odmonnico do višine, ki leži samo še 40 m pod morsko gladino. Pri reševalnih delih pomaga v prvi vrsti ladja "Falcon". Reševalci so zvezali potopljeno podmornico z jeklenimi vrvmi ter jo pritrdili na po»-tone; Velika vloga pripada pri reševalnih delih podmornici "Soulpin" ki je istega tipa kakor "Squauius". V potopljeno podmonndeo so uvedli 34 .dolgih močnih #u>nlaktih cevi, ki neprefc-'tano dodavajo zraik v podmornico in črpajo iz nje vodo. Vremenske razmere za dviganje ladje iz morskiih globin so idealne in r*e nadejajo, da bo naporno delo v kratkem končamo z uspehom. . nov letalski rekord. Francoski letalec Rossi je dosegel nov svetovni rekord v zralkiu. Na progi 10 tnsoc metrov dolžine miu je uspel brai-n riki rekord, ki znaiša .povprečno 311 km 621. m na uro. V zadnjem času .je držal ta rekord neki italijanski letalec s povjprečno brzilno 236 km na uro. Ros>i je dioHcgel rekoixi z letalom "Amiot 370" z dvema motorjema. MOŽ S "STO OBRAZI." Varšavska policija je nedavno prejela nekega zločinca, ki ga je zasledovala s tiralico že več let. Na poljskem podzemlju je bil možak znan pod imenom! "moJž s f*o Obraoi". To ime je nosil po pravici. Svojo zunanjost je znal bliskovito iz-premeniti. Če je dopoldne predstavljal odvetnika ali adravlnika, niu je bilo zvečer; malenkost igrati ob kakšnem cestnem vogalu razcapanega berača. Enako lahko mu je bilo nastopati na vsakem parketu kot "baron." Pred letom so ga prijeli pri tatvini 50,000 zlotov, pa je u tegnil pobegmti. Imel je moderno opremljeno izdelovalni-co ponarejenih potnih listov, ki je z vrednostnih papirjev 'brisala tudi številke in jih na-domestovala z drugimi. . ADVF.R1ISE in ,4GLAS NARODA5 ako nameravat« OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO; boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amenk&nski Koledtr ' ZA lfS9 j|S i ■ Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj J "Glas Naroda" 21« W«t Utfa 8tx*H New Y*rk. N. (Lahko poffl.Ut® T»oto v poftUklta xn&mkah po 2*. oslromx. po S cente) O • • I • ¥ v • v opisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deete. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goli da. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? C?*d bratoma. Tunel VUL ZVEZEK i Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — Bpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade!. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. , - (Spisal B. Keller mami) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko, (genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delav-cev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoec in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se Čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših , knjig svetovnega slovstva. 259 stran!... $1.20 10 zvezkov $10 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN OGLJA m NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V srediSču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Grotpoda Matije zadnji gost." Cena $1,50 Naročite pri: Knjigarni i' !■• 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y, Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) . Pisatelj je posegel ▼ dobo, ko se je začel širiti protestan-tisem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 strani. v tem TTT zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln tvori že pred leti napisana večerniaka zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko i Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo osarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. s Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga n*m poustvarja kos slovenske preteklosti in is nje diha slovenska zemlja sama. Cena 91.50 i / •tLXtt VlBODr.K«vT< Monday, September 11,1939 SLDVlOrB (YUGOSLAV) DAILY je si bil tako dolgo? is IMjenja. — Za "CHaa Naroda" priredi] L H. 21 4 4Samo pomiri ee; vse bo še drugače. Nekega dne bo ldona izprevidela, da nima nobene bolj odkrite in zveste prijateljice, kot je njena mati. Tako, sedaj pa še en košček jabolk«, sedaj pa popolnoma tiho, ker drugače zopet ne boš spala in boš «opet pričela kaši jati." Rut teti pripoveduje različne nedolžne stvari, kar je cez dan doživela z delavci. Znala je pomiriti teto in jo slednjič pelje t njeno sotoo. Rut se zelo zamišljena zopet vrne v svojo sobo. Skrbi svoje tet« dobro raa/ume in sama ne more verjeti, da bi se Idnna kdaj ispametovala, dokler se ne zgodi nekaj nepričakovanega, kar bi jo prebudilo ia njenega brezbknbnega življenja. Rut Ke na^Io sleče. Zelo je trudna, kajti na nogah je bila od petih zjutraj. Komaj leže, ko že zaspi. Toda podobo Klausa Weyent>eivzame s Fefooj v svoje sanje in se čuti srečno, ker se je vrnil na Gravenstein. Ko trte se Rut in teta raogovarjali, je bil oster nastop med fchrao in Trudo. Iduna je Trudo vlekla v svojo sobo. "S teboj imam še ndkaj govoriti, Truda," ji pravi. Ako se je mala Truda Hoil česa na svetu bala, tedaj 80 bili večerni pogovori z Ldund, ker so bili pri tem vodno na redu žalitve. Trotia takoj ve, da bo dobila kaj pod nos in vsled tega trdno prime svoje srce v roke. Misel na Winni- XAKO JI DELAL TOU3TOJ. L. Myekovskaja je isdala v Mdskvi knjigo o Tolstojevem slogu in delu. Pisateljica je v svoji knjigi naikopičila ogromen material, pokazala mnogo pranicavosti in znanja. Večji del knjige je posvečen nastanku romana "Hadfci Mura-t" o katerem veli, da je~Tol>toj vsestransko proučeval gradivo, ki mu je pozneje dal iMnetrii&o dblflco. Tolstoj je sploh čvrsto stremel za tem* da je kot pisatelj ^graJbil vse mogoče podrobnosti. Njegove priprave za pisanje ?o bile naporne, gradivo je zbiral marljivo kakor čebela in ko je imel takšen mo-zaBk na kopi, je iz posameznih kamen3kov zgradil veliko in elegantno stavibo, vzor umetnostne celote. Tolstoj je imel navado pisati po več inačic, katere je nepretrgoma viprorejal med seboj, dokler ni iiz te kombinacije elementov ustvaril nekaj povsem novega, dovršenega, popolnega. Raameroma majhno povest o Hadžiju Mura tu je snoval več let ter je predelal In tako da bi ji -------- --vf--; 3T * ) krat. Kot pravi umetnik, ni bil Totetoj nikdar zadovoljen s svojim delom. Včasih je močno spremenil prvotni načrt za povest, ali roman, menjal je zelo značaj svojih junakov in je moral zavoljo tega predelavami knjigo od začetka do kraja. Uni ver® i tet ni profesor N. K. Gndzij, ki je uredil nedavno 20. zvezek zbranih spisov L. Tolstoja, odkriva zamotamo genezo romana "Anna Karenina". Največje izprememfbe so v tem romanu doživele glavne osebe. fredo in Cfcarletea ji da pogum, da gleda mirno nasproti vse- posamezne dele več nego deset-mu, kar bo prišlo. Ko tedaj žapre vrata, vpraša kolikor najbolj mirno: : 44Kaj hočeš govoriti z menoj, Iduna?" Id una sede na stol, ne da bi Trudi ponudila stola. Trudi šine kri v lice, toda spon m i se svojega sklepa, prt* vi mirno, kolikor ji je mogoče: "Saj dovoli«, da tudi jaz sedem." 44Prosim," pravi Iduna ze4o ošalbno Iduna stiska konce pretov, nato pa pravi hladno, toda odločno: "Tako ne more več dalje iti, Timda; raprevidela sem, da Fem bila zelo neumna, ko sem te za več tednov povabila. »Zdi se mi, da midve ne moreve med sdboj izhajati. Zato je najboljše, to ti moram žal i bog povedati, če v pondeljek odpotuje® z drugimi gospodi iz Kassela." Truda bi drugače pri takih besedah brezumno zajokala, toda .se prav nič ne ranimri in ne pretoči nobene Samo mirno vpraša: "In kaj te je napotilo k tej raožaljivi Odpovedi?" Iduna se sun konta vzravna. "In .to še vprašaš! To je nesrazrtno, da, drugače tega ne morem označiti. Saj dobro veš, da v Charlesu Longwyju vidim svojega boddčega moža! Ti pa si nesramna dovolj, da ga zalezuje« in ga hočeš odvrniti od mene." Truda prebledi, toda ostane mirna. "Saina dobro veš, da si Ohariesa svoj mi vedenjem pripravila do tega, da fe je odvnnil dd tebe. Prav grdo si ravnala ž njim, četudi si ga takorekoč smatrala kot za svojo last. Kako si mu zmešala glavo, sama dobro ve«, veš pa tu li, da si ga metafa >em in tja (kot kako igračo. Kaj takega pa no^ ben fant dolgo ne prenalša." Iduna se glasno zasmeje. "Posebno tedaj ne, ako ga tako prisrčno pomita ječ, ako mu z nežnim, hinavskim obrazom pokažeš, kako boljša bi bila ti zanj. Toda jaz ne morem več te^a trpeti. Charles je moj, ti pa bi morala imeti toliko olike, da mi ne bi škodovala." 11 Iz tvojega obnašanja v resnici nisem mogla izprevi-deti, da ti je sploh kaj za Oharlesa. Ljubimkovala si z vsakim drugim ravno talko, kot ž njim." 4 To je popolnoma s anno mdja stvar; veš, d'a za sebe zahtevam i«sto pravico, ki jo zahtevajo moški za sebe." "Toda od Cfoarldsa ne moreš zahtevati, da bo pri tebi samo kot tfačasna slaščica. Charles je zelo priljuden in dober — itn — rada ga imam in nisem več mo^la gledati, kako si se igrala ž njim. Zato sem bila do njega dobra — da — priznam, smilil se mi je in sem' mu to tudi pokazala." Iduna jo temino pogleda. . "Vedela sem, da sem na svojih prtsih gojila kačo in zato mi ne boš zamerila, ako sedaj tudi sama rabim svoje orožje in te pdšljetd » hiše, itrflcovanie pričelo dozdevati dolgOcsf-»o. xm »i hoče ohdrihti Charlesa in potem bo dovoij ddber, da «e S njim anriti. je v*e uredila m vsled tega ni mogla trpeti, hodila po pdti. i POŠIILJATELJEM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč. V tem oziru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mogoče normalno pošiljati denar. Denar v Italijo je mogoče pošiljati ravno tako kot prej. Ne .sprejemamo pa denarja za pošiljatve v Nemčijo in na Poljsko. Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. Anno Karenino je Tolstoj postopoma motahio dvigal. Ka-renvna pa polagoma postavljal n for alti o vedno nižje. Tudi Vroroki je doživel podobno usodo kakor Karenin. Pisatelj je večkrat celo spremenil glavni naslov romana. Prvrftrao se je imel glasiti "Dva zakona", pozneje "Dve rodbini". Šele na konec se je pisatelj odločil za naslov, pod katerim je delo znano v svetovni literaturi: Anna Karenina. "ZRAČNI AVTOMOBILI." Tako kuenujejo na Ruskem letala, ki so opremenjena z av-tomobiMvimi motorji. Leta 1934, je dijak Smo lin predložil kot svoje diplomsko delo načrt, prav svojevrstnega letala. Ko so profesorji in strokovnjaki proučili načrt mladega moža. Ho qpoanali, da je izredno važen, in lahko izvršljiv. Glavni koustrukter niže»gorod>ke tovarne za avtomobile Agilov se je močno zavzel za dijakov izrtn, ter je čisto na skrivnem izidelal monoplan po načrtih Smolnina in letalo se je pri preizkus enjobneslo proti vsemu pričakovanju izvnstno. Nato je Agilov dobil dovoljenje od komisarja za težko inkkrstrijo da sme od 400 avtomobilskih motorjev, kolikor jih izdela dnevno nižegorodska tovarna, oddeliiti dnevno po 10 motorjev in jih uporabiti pri izdelovanju "zračnih avtomobilov". Agilov je komisarja pridobil s prostodušno izjavo, da se teh 10 motorjev pri izdelovanju avtomobilov niti poznalo ne bo, država pa bo na ta način letno pridobila preko 3000 novih letal. Leto dni na to so zračni avtomobili že sodelovali pri vsedrzavni letalski tekmi na progi Moskva— Sevastopolj im nazaj ter v polni meri dokazali svojo uporabljivost. Progo v Sevas*opolj iin nazaj so preleteli v 21 urah. V jeseni leta 1938 je že celo brodovje zračnih avtomobilov izvršilo trodnevni polet nad gozdovi Nižegorodske in Iva-novske oblasti. Na nižegorod-skem letališču so postavili poseben hantgar za zračne avtomobile. Ta letala so nenavadno primerna za potrebe zasebnikov in lalhko razvijejo hitrost do 160 km na uro. Prednost teh letal je v njih cenenosti ter v tem. da ne potrebujejo dragega letalskega bencina. Doslej so ta letala imela štiri-cilinderske motorje, letos pa so jih opremili že s šesteilinder-rikimi izdelki. Novi mnnoplani so sodelovali na let odidem ler talskem dnevu v Moskvi 18. avgusta. ............................................. Za gospodinje Kuharske Knjige. Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni 44Glas Nafcda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: MEHKO VEZANE KNJIGE SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr-728 strani. Cena $5. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 straui. broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK Razprodaja . KNJIG Dm napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu Jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. L Andrrj Refer < Tiral rev vodja £3<2>G>G><2> nila zavarovalno pogodbo, je bil dosežen načelen Hporazum o potopljeni ladji. Zavarovalnica je -svojeas sprejela ponudbo, ki se je glasila na 350 tisoč funtov. Angloska javnost še ni obveščena o tem, koliko bo znašala visota, ki jo bo zavarovali niea izplačala ladjedelnici in admiral i teta poroča, da izplačilo zavarovalne v?ote ne bo imelo vpliva na dela za dvig nesrečne podmoitnice. PONAREJEVALNICA DE NASJA V JEČI. ODŠKODNINA ZA PODMOR NOCI "THETIS." Med lattfedelnico, ki je zsrra-dila podmornico "Tthetis" in med zavarovalnico, ki je ^kle- Enega najbolj nenavadnih primerov ponarejanja denarja je odkrila londonska policija te fini. Z neverjetnimi težavami je rnekemu kaznjencu v Park-bursfcu uspelo izdelovati v celici bankovce po en funt, ne da | bi ■stražno osebje imelo o tem Tli ti najmanjšega pojma. Policija je postala poeorna šele tedaj, ko se je v neki trgovini v bližnjem Newportu pojavil ponarejen bankovec. Osumili so ru>kega moža, ki je delal v kaznilnici, a ni bil kaznjenec. Meti preiskavo se je sum, da mora biti izdelovalnica -bankovcev v kaznilnici, še patildil in ricer mora biti v kakšni obljudeni celiei. Preiskovalne oblasti spočetka sicer same sobi niso verjele, sčaesoma pa so ugotovile, da i>o iz kaanilniskega laboratorija izginjale fotografske leče, tertki papirji in drugi pri-ponjočki, ki lahko rabijo pri izdelovanju ponarejenih bankovcev. Visi dvomi so končno padli, ko so preiskali celico nekesrai jetnika, in so naš'« v njej cele sope spretno ponarejenih bankovcev. ki jih je policija veda takoj zaplenila. e- ADVERT IS K IN *PLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" ; / w'D O _ " " s i 216 WEST. 18U» STREET, NEW YORK 2. BdcrmMl Biser (VitoJ Jelene > 3. Beneika Vednevalka 4. B»j In Zm>h (Josef St>niman> 5w BtiMni Darovi (Rucluif Vrmbl) • Bunka Vojska 7. Cvetke (H. Majar) ». Dedek je pravil (Julij SlapSak) 1«L Devica Oricanska 1L Dve sliki 12. Duhovni boj (Lovrenc SkupoU) 14. Fra DiavoU 15. Fran Baron Trrak (tijaro Paudurlc) li Gosdovnik. 1. »nek Goidevnik, IL svesek (H. Majar) 17. Hudo Bresdne (Fr. Erjavec> 18. Huasoreske, Groteske in Satiro (Asov in Teffl) 1». Kerejaka Brata, Mlts is ariaiJonov v Koreji (Joeef Splllman) SC. Krvna OsveU 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Sreetn. pr>TPstl za mla«lin«» (Ksavor Meftkoi 21. Marsa, krManskl defek s Libs 23. Mrtvi Gosta« 2C. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 2S. Oh 54-Letniri dr. Janesa Ev. Krtka 29. Paniki Zlatar 3§. Patria, Povest iz Irske Junafike dobe (H. Fed»rer1 31. Paberkl lx Koža (Ivan Albrehti 32. Popotniki, novele in trtice (Milan Pucelj) 33. Poiicalee 34. Pravljice (H. Maj-r> 35. Pravljice in pripovedke za mla- dino (S. Ko^iitnik> 3«. Povesti in Slike (Ksaver Mefiko) 37. Ptice Selivke (Tarore; 3K. Praski Jiidek (Josip Voln 39. Pred Nevihto 4§. Praprefanove Zeodhe. Povesti (Anton Stratart 41. Prihajat, invest (Fr. Deteta) 42. Prst Boiji. T. zvezek Prst Boiji. n. svesek (Anton Keller) 43. Prefanjanje Indijanskih misijo. Karjev (Josef Spi I Ima t«) 44. Rdeta in bela vrtnica (Anton Huonder) 45. Revoloeija na rortora'skcm 4«. S'sto s Šesto (H. Federert 47. Skozi Širno Indijo 4K Spisi KriStofa fenida 49. Atodent naj bo (S. Flnicar) 59. Strahote vojne 51. Snnefiki Invalid (S. Knftutnlk) 52. Sveta Notburca 53. Tri Indijanske povest (Jnoef Splllman) 54. Vcferaa pisarn (Marija Kjnetova) 55. Vrtnar (Tacorei 5C. Volk Spokornik in drage povesti sa mladino (Ksavcr Meffko) 57. Vojnimir ali Pocanstvo in krst (Josip Ogrlnee 53. Zadnja KneAz vojska (Angnst Aenoa) 59. Zadnji dnevi nearrtnecn kralja 8. KoKutnlk M. Zbrani sadsl sa mladina (Enrelbert Gangl> Cl. Zbirk« nai (J. Planinski) 92. Zgodovinske (Dr. ft ara bon > 93. Zlatskspi (Jowf Splllman) 94. Zmaj is Bosne. pov«*t Is bosan- ske scodorlne (S. Kofintntk) (Vezava nekaterih knjig Je od leša-nja nekolik« Izkažtna.) Ako ima kaka knjiga ve? zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem fttevilu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARN« Glas Naroda 216 WX8T 18th STREET